Celje - skladišče D-Per
III 5/1990
111
1119900924.5
SRJINJSKI
■ OBČIN
Leto XU Številka 5 Maj 1990
OROŽJA NE DAMO. Svet za § ljudsko obrambo in vodstvo . občinskega štaba TO sta v so- * boto odločno zavrnila zahtevo -o predaji orožja, ki naj bi ga vskladiščili v celjski kasarni. Takšno odločitev so soglasno podprli tudi delegati novoizvoljene skupščine, sprejeli pa so tudi sklep o zagotovitvi sredstev za zavarovanje skladišča orožja in municije. Zahtevali so tudi odgovornost republiškega štaba TO, ki je sprejel odločitev o predaji orožja. Komandant občinskega štaba TO je delegatom zagotovil, da bo tudi v bodoče orožje zavarovano tako kot doslej.
Vojaški tovornjaki so se morali vrniti v Celje prazni (na posnetku)
Žalska noč bo 30. junija
Vzel sem v roke leksikon in pogledal pod geslo demokracija. »Mej duš«, koliko različnih demokracij poznamo: strankarska, parlamentarna, socialistična, demokracija različnih družbenih sistemov, samoupravna...
Nam Slovencem se ponujata dva tipa demokracije. Samoupravna demokracija je padla po načelu »Živel kralj, kralj je mrtev«. Vstopamo v parlamentarno večstrankarsko demokracijo. Vstopamo v parlamentarno demokracijo z več strankami in licem demokracije, ki ima malo slovenskega. Toda to se je moralo prej ali slej zgoditi. Kdo od nas si ne želi sprememb, ki bi nas pripeljale v svetlejšo in bogatejšo prihodnost.
Na volitve sem šel s ponosom in zanosom, da bom odločal o več kandidatih, ki ne bodo vnaprej določeni. Ta dan je bil zame dan demokracije in svobode. In
ta dan smo Slovenci izkoristili. Izvolili smo delegate vseh barv, ki bodo zasedli prostore v skupščinskih klopeh. Odgovorna mesta si bodo strankarski veljaki razdelili tako ali drugače. Da tu vse lepo in prav. Toda, ali bomo mi, navadni smrtniki, lahko o čem odločali, se bodo upoštevala naša mnenja in ali nas bodo kaj vprašali? Sta res svoboda in demokracija dani nam samo za dan volitev? To vprašanje si, dragi bralci, verjetno zastavljate tudi vi.
Kaj piše v leksikonu o demokraciji in svobodi. Demokracija je vlada ljudstva, svoboda pa pomeni prostost in neodvisnost. Vsi sistemi se tako ali drugače ponašajo, da vladajo v imenu ljudstva in da vladajo svobodnim, s prostostjo zadovoljnim in neodvisnim ljudem.
Toda vsi na oblasti bi morali vedeti, da resnična svoboda in demokracija izhajata iz ekonom-
ske svobode oziroma neodvisnosti. Samo tako svoboden človek si lahko vzame svobodo in ne nazadnje tudi demokracijo. Sicer je lakaj.
In za demokracijo in svobodo smo glasovali Slovenci, ne glede na strankarsko pripadnost. Ene resnice ni! Resnica ima več obrazov, pa če bi to želeli ali ne!
Nova skupščina in izvršni svet bosta imela polne roke dela. Čestitajmo jim in zaželimo jim sreče. Poleg tega bodo rabili tudi veliko volje in sposobnosti. Govorili bodo v imenu vseh občanov in krajanov, saj smo jih mi izbrali.
Pa še to! Nikar predolgo ne vlecite iz ropotarnice grehov naših očetov in dedov.
Mi nimamo časa za to, mi hočemo naprej!
GLAVNI UREDNIK: prof. Franci ŽAGAR
Organizatorji turistične prireditve Žalska noč se že vneto pripravljajo na ta velik dogodek, ki bo v soboto, 30. junija. Tudi tokrat bodo pripravili glasbene večere na Šlandrovem trgu, k sodelovanju pa vabijo še zlasti mlade ustvarjalce. Pripravljajo tudi pester program športnih prireditev. Posebnost letošnje prireditve pa bo ustoličenje občinskega in mestnega župana. K sodelovanju vabijo aktive kmečkih žena in tudi druge, ki so svoje kuharsko znanje pripravljene javno predstaviti in svoje jedi ponuditi obiskovalcem. Organizatorji bodo poskrbeli tudi za najmlajše, med drugim naj samo omenimo let z balonom nad mestom. Seveda pa bo poskrbljeno tudi za zabavo in prijetno počutje.
Vabijo tudi vse, ki se ukvarjajo s katerokoli dejavnostjo, ki bi jo bili pripravljeni pokazati ljudem in s tem popestriti utrip žalske noči, naj to sporočijo na tel. 711-433. Pri tem mislijo na vse, ki se ukvarjajo s čim posebnim, kakor je npr. akrobatsko kolesarjenje, prosto plezanje, čarodejstvo, uprizarjanje skečev, akrobatski ples, petje, igranje inštrumentov in še tisoč drugih drobnih stvari, ki jih nekateri med vami počnete, pa vedo za vaše uspehe le bližnji. Vsi, ki ste pripravljeni s svojimi idejami in znanjem sodelovati, se čimprej oglasite in se o tem z njimi dogovorite.
Po svetu hodim, nisem sam
Približuje se nam vroče in dolgo poletje. Da bo dolgo, lahko trdimo, ker smo šele na začetku. Da bo vroče, kaže nič kaj razveseljiva vsegospodarska nelikvidnost.
Kaj bo človeku prineslo prihajajoče poletje, nas vse bolj in bolj skrbi! Medtem ko je dinar iz dneva v dan bolj konvertibilen, so devize vse manj vredne. Skoraj smo že pozabili na zlate čase hiperinflacije, ko smo na čeke dvigovali po par milijard in jih deponirali v naših bankah nazaj na svoje tekoče račune. Z mastnimi obrestmi smo oddivjali v trgovine, da smo za rep ujeli stare cene. Denar se je tiskal s hitrostjo erupcije vulkana, zato so nam po predalih ležali kupi ničvrednega drobiža. Toda z Markovičevo novo strategijo gospodarske reforme smo to porinili v zaton.
Preživeli smo norijo volitev in že skoraj zaplavali v demokracijo, za katero se, mimogrede rečeno, pred vsakimi volitvami obljublja, da bo naslednja boljša.
Nastopila je inverzija iz političnega nastopaštva, gremo na realna tla, to je tla, kjer kali samo tam, kjer seješ. Ali bo težka situacija v podjetjih in obrti, ob spremljajoči napeti socialni situaciji, odprla oči tudi najbolj zagretim glavam starih in novih ideologij? Trenutno se nahajamo v mrtvem startu?! V prostoru smo se ljudje kar naenkrat razdelili na črne, rdeče, zelene, rjave in še kakšne. Pozabljene so vse človeške prednosti, lahko da smo vsi nekoliko zaslepljeni: »Nekateri z zmago, drugi s hitrim sestopom z oblasti.« Ali bomo pustili, da nas bo zahrbtna bolezen spremenila v usmiljenja vredno razvalino? In takrat žal ne bo več pomembno, kdo je ta razvalina, to bo samo še razvalina. Če je za pluralizem sploh kaj značilno, potem je to stavek: PO SVETU HODIM, NISEM SAM!
Gregor Vovk
Dr. Janez Drnovšek
obiskal gostišče Štorman
Gostišče Štorman je v tem mesecu dobilo dve pomembni priznanji. Najprej je lastnik gostišča Zvone Štorman dobil v Hevizu ob Blatnem jezeru na Madžarskem visoko mednarodno priznanje, in sicer zlato medaljo za prispevek k evropski kvaliteti življenja, drugo priznanje pa, ko je gostišče obiskal tedaj še predsednik predsedstva Jugoslavije dr. Janez Drnovšek.
Dr. Janez Drnovšek se je odzval povabilu lastnika gostišča Zvoneta Štormana in kolektiva, ki v njem dela. Pomembnega gosta pa je, kot je dejal, pritegnil tudi dober glas tega lokala, ki ga poznajo ne samo v Sloveniji, temveč tudi daleč preko meja. Gostitelji so visokemu gostu čestitali za štirideseti rojstni dan (na posnetku spodaj).
T. Tavčar
------------------------------------------------N
Najboljši gostinski lokali v letu 1989
Splošno združenje gostinstva in turizma Slovenije je v 4. številki glasila Lipov list objavilo ocene ocenjenih gostinskih lokalov v I. 1989. Na celjskem območju je med najbolje ocenjenimi Gostišče Zvone Štorman iz Šempetra v Savinjski dolini. Prejelo je najvišjo oceno 5, kot že nekaj let nazaj, in se postavilo ob bok takšnim gostinskim objektom, kot so restavracija Grad Tabor v Laškem, nekateri hoteli v Rogaški Slatini, na Dobrni. To oceno je prejelo samo 11 lokalov na celjskem območju, na sa-vinjsko-šaleškem območju pa samo trije gostinski objekti.
Hotel Golding Rubin je prejel oceno 4, hotel v Preboldu in gostilna Pri grofu Vransko pa oceni 3.
— nik
\_______________________________________________J
rali delegati podpredsednika izvoliti na naslednji seji. Za mandatarja so kandidirali Vlado Krajnc, Alojz Kampuš in Boris Kranjc, delegati pa so v drugem krogu izvolili Borisa Kranjca. Po skupnem zasedanju so se delegati sestali na ločenih sejah. Družbenopolitični zbor je soglasno izvolil za predsednika Andreja Šporina (ZSMS Liberalna stranka) za podpredsednika pa Petra Pungartnika (Demos). Zbor združenega dela bo vodil Janez Šketa (neodvisni kandidat), podpredsednika pa bodo delegati izvolili na naslednji seji. Predsednik zbora krajevnih skupnosti je Franc Cilenšek, podpredsednik pa Anton Grobler (SKZ).
Zbori občinske skupščine so za sekretarko izvolili Inge Sovine, za tajnika zborov pa Jano Strojin in Pavlino Jošt.
Skupščina se bo sestala v desetih dneh in opravila drugi krog volitev, mandatar pa bo predlagal sestav novega izvršnega sveta.
jk
Andrej Šporin, predsednik DPZ
Boris Kranjc: »Zavedam se, da sem prevzel težko in odgovorno nalogo, prepričan pa sem tudi, da smo sposobni s skupnimi močmi reševati obstoječe in no-
Franc Cilenšek, predsednik zbora KS
Zasedanje novoizvoljene skupščine je začel dosedanji predsednik Ludvik Semprimožnik. Čestital je delegatom za izvolitev in jim zaželel kar največ uspeha pri delu in razvoju občine.
Predsedujoči dr. Janez Cukjati pa se je dosedanjemu vodstvu skupščine in predsedniku zahvalil za opravljeno delo. Poročilo o volitvah, ki ga je podal predsednik volilne komisije Milan Bratušek, so delegati sprejeli brez pripomb; tako pa so sprejeli tudi začasni poslovnik.
Na to so se delegati lotili volitev, ki so potekale brez zapletov, kar potrjuje da je bila skupščina dobro pripravljena. Že v prvem krogu so se med kandidatoma za predsednika skupščine Francem Tratarjem in Milanom Dobnikom z večino glasov odločili za slednjega, sicer kandidata Demosa. Za podpredsednika skupščine sta kandidirala Andrej Šepec (kandidat SZ) in Vlado Marovt (kandidat SKZ), ker pa nihče ni dobil večine glasov, bodo mo-
Janez Šketa, predsednik ZZD
vonastale probleme. Večstrankarski parlamentarni sistem prinaša trši in krutejši način življenja, je pa dobra osnova za razvoj in napredek. Nova vlada bo nadstrankarska, zavzemala se bo za interese občanov, v njej pa bo prevladovala strokovnost. Moramo pa biti realisti, pri delu pa tudi optimisti,« je dejal mandatar Boris Kranjc, dipl. oec. dosedanji vodja gospodarskega sektorja TT Prebold.
Milan Dobnik:	»Enotnost in
složnost sta za današnji čas še kako potrebni. Ocenjujem, da ju bomo v naši občini lahko dosegli in da bomo s skupnimi močmi izpolnili obljube, ki smo jih dali vo-lilcem. Končno je zmagala parlamentarna demokracija, čeprav partijski unitarizem, še zlasti na zveznem nivoju še vedno kaže ostre zobe. Pri ljudeh hoče ustvarjati strah. Dosedanjemu vodstvu čestitam, da se je odločno uprlo zahtevi po predaji orožja. Nepravilnosti in zmote v preteklosti moramo čimprej popraviti, pri tem pa moramo paziti, da ne bomo zašli v skrajnosti. V gospodarstvo samo se ne nameravamo vmešavati, smo pa dolžni zagotoviti pogoje za boljše gospodarjenje. Racionalizacijo in razbremenitev moramo opraviti v celotni družbi, družbene obveznosti pa uskladiti z možnostmi,« je med drugim dejal novoizvoljeni predsednik skupščine Milan Dobnik po tem, ko se je zahvalil delegatom za zaupanje.
Invalidi
praznovali
Društvo invalidov občine Žalec je v soboto pripravilo proslavo ob 20-letnici obstoja društva in obenem proslavilo mednarodni dan invalidov.
Osrednja slovesnost je bila v domu krajanov v Vrbju, nato pa srečanje invalidov s srečelovom in zabavo na dvorišču pred domom. Zbrane je v imenu društva invalidov Žalec pozdravil Jože Grobelnik, o delu društva od ustanovitve do danes pa je govoril podpredsednik Vlado Jager, ki je poudaril, da je društvo ob ustanovitvi štelo 700 članov, danes pa jih je že okrog 2000. Ustanovitev društva se je izkazala za potrebno šele čez nekaj let. Tako so rer ševali aktualnejše probleme ob krivično odmerjenih invalidninah in podporah, stanovanjske zadeve in probleme na področju zdravstva! V svojih programih namenjajo do 70 odstotkov sredstev za pomoč najbolj ogroženim. Tako dajo letno pomoč 200 invalidom. V društvu imajo tudi zelo razširjeno rekreacijo in šport. Uspešno deluje šahovska sekcija, strelci, kegljači, balinarji in drugi. Najbolj množična oblika rekreacije je izletništvo in planinarjenje. Do sedaj je društvo izvedlo že 650 izletov in drugih potovanj.
Na slovesnosti so podelili tudi več priznanj in pohval. Posmrtno so jih prejeli: Franc Lužnik, Ivan Otavnik, Stanko Polak, Stanko Štorman, Jaka Štorman, Miha Tori; za 20-letno delo so priznanja prejeli Franc Ribič, Angelina Vičar, Martin Drev, Slavko Antloga, Jože Grobelnik, Jože Turnšek, Marija Uranjek, Vlado Jager, Franjo Avdič, Zlatko Agrež, Ivanka
Štorman, Marjan Rednak, Jože Boršner, Ciril Hafner, Jožica Ocvirk in Rudi Praznik. Podelili pa so še 8 priznanj društvom in organizacijam ter pohvale posameznikom. Ob 20-letnici so priredili več športnih tekmovanj. V streljanju z zračno puško je zmagala ekipa društva invalidov Laško pred Žalcem in T. Velenjem, v hitropoteznem šahu je bil najboljši Stane
Skok pred invalidoma Ivanom Plevnikom in Jožetom Grobelnikom. Po proslavi, na kateri so sodelovali učenci OŠ Gotovlje, Glasbene šole Žalec in Jože Pon-gračič s sinom Boštjanom, je bil bogat srečelov. Program je povezovala Jožica Ocvirk, pa tudi vreme je pripomoglo k veselemu razpoloženju.
T. TAVČAR
PODELILI SREBRNE ZNAKE OF. Občinska konferenca SZDL Žalec je tudi letos ob 27. aprilu — dnevu OF podelila srebrne znake OF zaslužnim občanom in društvom. Podelila sta jih predsednik OKSZD Žalec Milan Zupanc in sekretar Kristjan Markovič na svečanosti ob krajevnem prazniku KS Petrovče.
Prejeli so jih Konrad Podbregar iz Petrovč, Peter Knapič iz Žalca, Henrik Kranjc iz Gotovelj, Anica Drev iz Vinske gore. Zvone Babič iz Šešč, Anka Krčmar iz Žalca, Valter Zupanc iz Prebolda, Martin Časi iz Šempetra, Planinsko društvo Zabukovica, delavsko prosvetno društvo Svoboda Polzela in strelska družina Juteks Žalec. Na sliki: srebrni grb OF iz rok Milana Zupanca sprejema Henrik Kranjc.
T. TAVČAR
W
Priznanja ZSSS v Žalcu
Odbor za organizacijsko politiko in sindikalna priznanja je na svoji seji 20. aprila 1990 sprejel sklep, da se podeli sedem srebrnih znakov ZSSS in devet priznanj za delo za leto 1990. Izvršilni odbor OK ZSSS Žalec je potrdil sklep na seji dne 25. aprila 1990. Tako prejmejo srebrni znak za leto 1990: Hilda DORNIK, IGM Gradnja Latkova vas; Marija ČUI.K, WZ Janko Herman Žalec; Rozalija HROVATIČ, Liko Liboje; Vera KOBAL, OŠ Ljube Mikuš Žalec; Saša KRAJŠEK, Hmezad Celeia Arja vas; Karl SEIBERT, Hmezad Strojna Žalec in Dragica ŠTRAJHER, OOS delavci pri obrtnikih.
Zlati znak ZSSS za leto 1990 bo prejel Ivan VOD-
LAN, predsednik OSS Žalec.
Priznanja za delo za leto 1990 prejmejo: Viktor JUS, IBP Coca cola Žalec; Angela KREŽE, TT Prebold; Ivan KUDER, obratovalnica Blaj Griže; Franjo KUMER, SIP Šempeter; Stanko MARKUŠ, Hmezad Sadjarstvo Mirosan: Mirko PRIVŠEK, Hmezad Grames. Žalec; Angela VEDENIK, IGM Gradnja Latkova vas, Alojz ŽLAVS, GIP.INGRAD, PE GO Žalec in Štefan KOREN, Hmezad, Obrat Petrovče.
Priznanja bomo izročili na seji sindikalnega sveta v mesecu maju. Vsem prejemnikom iskrene čestitke.
Forto Turk
Majda Oblak, poslanka zbora združenega dela RS
Majda Oblak, diplomirana pravnica, zaposlena v Keramični industriji Liboje, doma z Brega pri Polzeli, je bila v 12. volilni enoti izvoljena za poslanko republiškega zbora združenega dela za področje industrije in rudarstva. Njena volilna baza so gospodarske organizacije v občinah Velenje, Žalec in Mozirje, predlagal pa jo je delavski svet podjetja, kjer je zaposlana že dobri dve desetletji. Začela je z administrativnimi deli, želja po znanju pa jo je najprej zvabila v srednjo ekonomsko šolo, študij ob delu je nadaljevala na višji pravni in ga zaključila na visoki pravni šoli. Kljub napornemu študiju se je predajala družbenemu delu v krajevni skupnosti občini, republiki in zvezi kjer še vedno aktivno sodeluje. Skrb za napredek in boljše življenje delavca je njena stalna skrb.
»Izboljšati in izenačiti pogoje gospodarjenja na tržnih temeljih je zame najpomembnejša naloga, ki se je moramo v republiškem parlamentu najprej lotiti. Odgovornost za to mora prevzeti še zlasti naš zbor, in če nas ne bo obremenjeval strankarski prestiž, se morajo rezultati kar najhitreje pokazati. V nasprotnem primeru bo socialni položaj delavcev še težji, kar pa si gotovo nihče ne želi. Zavedam se, da ne bo lahko, dela pa se moramo lotiti predvsem na osnovi strokovnih predlogov, in prav stroka mora nositi največjo težo in odgovornost; le v stroki vidim perspektivo. Pri opravljanju te odgovorne dolžnosti pričakujem pomoč vseh zainteresiranih, in ker je moja baza precej obsežna, pričakujem pisne in tudi telefonske pobude. V občini Žalec je precej podjetij, kjer je pretežni del zaposlenih iz vrst žena; tem bi morali nameniti še posebno pozornost, oziroma vsaj enak položaj še zlasti pri družbenih obveznostih.
Razum pred strankarsko glasnostjo
Vinko Drča, poslanec ZZD republiške
skupščine_________________________
da bi bila vsaka panoga kmetijstva pokrita z enim. Narava in način pridelovanja sta zelo različna, zato bo verjetno težko dobro poznati problematiko vseh področij. Poslanci DEMOSA vztrajamo, da ZZD ne sme biti več tretjerazreden zbor, ampak cvet gospodarstvenikov, ki bo odločal predvsem o gospodarskih zadevah.
Z Demosom povezuje Kmečko zvezo skupen cilj — varstvo narave, Kmečki človek je veren človek in to je stična točka s krščanskimi demokrati. Nadalje je problem kmetov socialna politika, ki nas povezuje s socialnimi demokrati, ki se zavzemajo za boljši gmotni položaj človeka. Če bi prišlo v Demosu do notranjih trenj, bom zastopal izključno načela Kmečke zveze. Pri vseh odločitvah bom ostal zvest sebi in svojemu prepričanju, četudi bi se ne ujemalo s pripadajočo stranko.
Na skupščini sem dobil vtis, da nam je bilo marsikaj podtaknjenega, npr. določitev najstarejših poslancev za vodenje seje, ki bi potekala dobro, če bi bilo vse dogovorjeno, kot je bilo v navadi prej. Oba, ki sta našo sejo vodila, sta bila kmeta, ki se na kmetijstvo dobro spoznata, manj pa sta vešča skupščinskega protokola, poleg tega sta od daleč in je cel dan težko ostati popolnoma zbran. To je približno tako, kot bi Smoleta in Kučana postavili v vinograd škropit trto, kar bi brez poznavanja tehnologije težko kvalitetno opravila.
Upam, da bo stopila v ozadje strankarska glasnost ter bo prevladal razum, še posebej v gospodarskih odločitvah.«
Ostane nam torej, da mu zaželimo vso srečo pri krepitvi stebra slovenske družbe — kmeta ter modro zastopanje v skupščinskih klopeh.
Tea Finžgar-Plavčak
Vinko Drča
Pogovoriti smo se tudi s poslancem ZZD republiške skupščine, DRČA VINKOM, kmetom kooperantom, ki ga je predlagala Kmečka zveza Spodnje Savinjske doline. Povprašali smo ga, kaj bo lahko kot poslanec v skupščini dosegel ozir. za kaj se bo zavzemal, kakšna je samobitnost Kmečke zveze v Demosu, pa tudi o vtisih prvega skupščinskega utripa. O vsem tem nam je povedal naslednje:
»Do zdaj se je kmeta vedno zapostavljalo, storjenih je bilo veliko krivic, očitnih in manj očitnih. V vsaki tovarni se je poskrbelo za delavce ne glede na njeno rentabilnost, kmet pa je ostajal v ozadju. Kmetom je treba poravnati krivice, ki so nastale z agrarno reformo, istočasno pa je treba spodbujati perspektivne kmetije, ki imajo za obstoj premalo obdelovalne zemlje. Tisti, ki jim je bila zemlja odvzeta, pa zdaj ne kmetuje, naj dobi njeno protivrednost v obliki delnic. Seveda pa bo potrebnega veliko dogovarjanja, da bi se izognili novim krivicam. Škoda je, da je v zboru premalo poslancev kmetov, saj ni bilo dobro,
Majda Oblak
Nič manj pomembno področje, ki se ga bomo morali lotiti, pa je izobraževalni sistem in z njim povezana problematika pripravništva. Nedopustno je, da mladi strokovnjaki nimajo enakovrednih pogojev za zaposlitev. Neprecenljiva škoda za to družbo je, da mlad delavec po končanem izobraževanju vložena družbena sredstva ne vrača z delom v svoji stroki. Pripravništvo mora biti sestavni del izobraževanja, ki bo omogočilo vsem enake pogoje pri prvi zaposlitvi. Trd oreh bo tudi ekološko vprašanjem za sanacijo neugodnih razmer potrebujemo strokovne rešitve, dolgoročno pa se moramo- lotiti vprašanja razvoja Slovenije. Tudi v republiškem parlamentu sem kot ženska v manjšini, za to se bom zavzemala za enakopravnejši položaj žensk v tej družbi nasploh. Začetne težave v delu parlamenta je treba razumeti in jih čimprej premagati, potrebna pa bosta strpnost in sodelovanje,« pravi Majda Oblak, poslanka zbora združenega dela RS.
Delavci Savinjskega magazina so v hotelu Prebold pripravili prisrčno slovesnost, ki so se je udeležili tudi številni poslovni sodelavci, ob odhodu dosedanjega direktorja Toneta Privošnika v pokoj. Kolektiv slavi letos štiridesetletnico in prav toliko let je bil član in dolga leta tudi direktor Tone Privošnik. V teh štiridesetih letih sta se kolektiv in vodstvo Savinjskega magazina uspešno prilagajala tržnim razmeram in znala prisluhniti potrošniku. Izgube ta kolektiv ne pozna in s takšno poslanico Tone Privošnik predaja vodstvo Savinjskega magazina novemu direktorju dipl. oec. Robertu Čemažarju. V imenu potrošnikov želimo Tonetu Privošniku še veliko zdravja, novemu vodstvu pa veliko poslovnih uspehov.
»Strategijo razvoja bomo tudi v bodoče gradili z utrjevanjem tržnih prijemov na področju blagovnega prometa. Tržišče mora imeti
najpomembnejši vpliv na razvoj. Sicer pa je naš osnovni cilj širitev obstoječe dejavnosti z večjo kakovostjo ponudbe. Dodatno bomo razvijali le tiste programe, ki bodo zagotavljali boljše pogoje za realizacijo osnovne dejavnosti. Vključevali se bomo le v tiste blagovne tokove, ki bodo poslovno zanimivi in nam bodo zagotavljali dolgoročno stabilnost na tržišču.
Investicijsko dejavnost bomo usmerjali skladno z možnostmi. V programu imamo obnovo in posodobitev posameznih trgovin, gradnja blagovnice na Vranskem pa je zaradi zapletov z zemljiščem odmaknjena za nedoločen čas,« pravi novi direktor Robert Čemažar.
jk
Na posnetku sedanji in novi ob svečani predaji dolžnosti
direktor Savinjskega magazina
Merilo mora
I "V■	- w«w v
biti trzisce
Lojze Agrež sedemdesetletnik
V drugi polovici meseca maja slavi 70-letnico Lojze AGREZ, upokojeni inšpektor milice, aktivni družbenopolitični delavec in dolgoletni sekretar skupščine ribiške družine Šempeter. Čeprav je po rodu s Kozjanskega, je največji in najlepši del življenja preživel in ustvarjal ravno v Savinjski dolini v žalski občini.
Doma je iz revne kajžarske družine iz Podsrede, sosed Marije Javoršek — matere pok. Tita. Že kot otrok je občutil pomanjkanje, ki je spremljalo vse bajtarje v tem delu naše domovine. Kot devetletni fantič je skupaj s starši odšel v Belgijo, kjer je oče služil kruh kot rudar. Ko je bilo Lojzu 15 let, je tudi sam kot mlad rudar odšel pod zemljo. Tik pred drugo svetovno vojno so starši odšli domov in v Kozjem kupili majhno domačijo. On je ostal v tujini vse do trenutka, ko bi moral v nemško vojsko, toda odločil se je drugače. Pobegnil je na Kozjansko, kjer se je I. 1944 priključil partizanom. Po končani vojni je postal miličnik. Končal je II. klaso šole pri sekretariatu za notranje zadeve, v letih 1954/55 pa še šolo zveznega sekretariata in tako postal inšpektor milice. Pred tem je večji del služboval v Savinjski dolini, v Braslovčah, Žalcu, in kot in-
špektor v Celju, kjer se je leta 1967 upokojil. Ves čas službovanja pa je bil aktiven tudi v družbenopolitičnih organizacijah in občinskih organih. Mogoče je ravno delo pod zemljo in v tujini vplivalo, da je v prostem času iskal sprostitve v naravi, in tako je I. 1951 postal ribič, nekaj let pozneje pa tudi lovec. Povsod je bil aktiven in funkcionar, saj je pri lovcih opravljal funkcije blagajnika, tajnika ter več let predsednika, pri ribičih pa je bil član UO od leta 1978 pa vse do danes kot ne-ogrešljiv sekretar skupščine RD empeter. Pred šestimi leti se je odpovedal zeleni bratovščini, ostal pa je še vedno ribolovec. Za vodo odhaja bolj poredko, je pa še vedno aktiven. Pred leti sta z ribiškim prijateljem začela za šalo tekmovati v ribolovu, danes pa so
njuna tekmovanja postala že tradicionalna. Sicer pa se Lojze bolj ugonablja z organizacijskimi vprašanji in upravičeno lahko trdimo, da je motor v delu RD Šempeter. Njegov gromovniški glas je postal že kar folklora v družini, seveda kadar ni vse, kot bi moralo biti. Sam pravi, da je to zadržal še iz časov, ko je bil »stražmoj-ster«, kot se za svoje miličništvo rad pohvali.
Za neutrudno delo je dobil številna državna in občinska odlikovanja in priznanja, pri lovstvu in ribištvu pa prav vsa mogoča, ki obstojajo. S svojim neutrudnim delom si jih je brez dvoma tudi zaslužil.
Ob častitljivem jubileju, 70-le-tnici, mu želimo obilo zdravja in sreče, pri ribarjenju pa — dober prijem!	IJ
Dobitniki zlatih Gallusovih znakov
Delavni Petrovčani
Krajani KS Petrovče praznujejo krajevni praznik 24. aprila v spomin na leto 1942, ko je v partizane odšla večja skupina mladih fantov.
Ob letošnjem praznovanju so pripravili več športnih prireditev, zaključna pa je bila v telovadnici OŠ Petrovče. O doseženih uspehih od lanskega do letošnjega praznika je govoril predsednik sveta KS Petrovče Ivan Slamnik, ki je poudaril, da so bili v tem času zelo delavni. V krajevni skupnosti so na novo napeljali 100 novih telefonskih priključkov, tako da so po številu priključkov na gospodinjstvo v Sloveniji na drugem mestu. Poleg tega so uredili kanalizacijo v Dobriši vasi in delno v Petrovčah in Arji vasi, uredili javno razsvetljavo še v zadnji vasi, in tako sedaj ni več vasi brez nje. Vsa dela so v glavnem opravili z denarjem iz krajevnega samoprispevka.
Na seji so podelili priznanja in plakete KS. Priznanja so dobili Drago Pintar, Jelka Ogrizek, Danijel Žagar; bronasto plaketo KS Jože Kruleč, Joško Bojadjevski; srebrno kulturno društvo na OŠ Petrovče in zlato moški pevski zbor, ki je obenem praznoval 30-letnico uspešnega delovanja. Najboljšim športnim ekipam in posameznikom so podelili priznanja in pokale za športna tekmovanja, ki so jih pripravili ob krajevnem prazniku.
V kulturnem programu so nastopili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Petrovče, ki ga vodi Anica Videnšek, in moški pevski zbor Petrovče, ki ga vodi Ivan Gostečnik.
Jubilejno leto
Teče že deseto leto, odkar je planinsko društvo Tabor z lastnimi močmi uredilo svojo planinsko postojanko, bolj znano pod imenom »Zajčeva koča«.
Nekdanji Zajčev dom leži v prijetnem naravnem okolju in vsako leto privablja mnogo planincev z vseh koncev naše ožje domovine.
V	tem jubilejnem letu pa so se odločili, da omogočijo obiskovalcem gostoljubje koče vsak konec tedna, in sicer od 16. ure v sobotah do 18. ure ob nedeljah.
Vsem organiziranim skupinam nudijo kočo tudi za dan ali dva, po predhodnem dogovoru na tel. 724-060. Uspešne delovne akcije planincev omogočajo, da ohranjajo okolje, kakršno je bilo še v času prvotnih lastnikov koče. Znajo se tudi učiti in zabavati, zato prirejajo občasno planinske šole za otroke, kjer se ti naučijo osnovnih pravil o hoji v gorah. Ob prvem maju se obvezno poveselijo ob kresu, imajo zajčeve dneve, kostanjeve piknike,.. . Koča pa še zdaleč ni njihova edina dejavnost.
V	zimskem času živi pretežno klubsko življenje, kjer organizirajo predavanja znanih popotnikov, planincev, pesnikov, ustvarjalcev, da povedo o svojih doživetjih in delu. Skupaj se poveselijo ob novem letu in martinovem, pozni poletni čas pa izkoristijo tudi za izlete v tuja gorstva, lani so bili v Avstriji, letos se odpravljajo v Francijo. Pridite in jih spoznajte!
Karmen Lukman
Krvodajalstvo
AKCIJA: PETROVČE
20. junija 1990 od 7. do 11. ure, OŠ Petrovče
Branko Verk
Viktor Kus
Preboldska pihalna godba ima dolgoletno tradicijo, brez nje bi si težko zamišljali kulturni utrip kraja. Osnova vsega pa so nedvomno njeni člani, ki z ljubeznijo do te zvrsti glasbe leta in leta, pa tudi desetletja, vztrajajo v njenih vrstah. Takšnim se družba moralno oddolži s podelitvijo gallusovih priznanj, oziroma bronastih, srebrnih in zlatih znakov. Pri preboldski godbenikih je bila letos ta bera precejšnja. Bronaste znake so prejeli Boštjan Babič, Boris Farčnik, Edi Kobal, Miran Smuko-vec, Rihard Slokan in Franci Pristavec, srebrne znake za 15 do
25-letno igranje pa so prejeli Vinko Herman, Milan Klajnšek, Roman in Zlatko Kostanjšek, Rudi Natek, Miran Novak, Erni Otavnik, Rajko Ribič, Matjaž Širše, Franci Smisi, Peter Sorčan in Mitja Vasle.
Dobitnike zlatih Gallusovih znakov pa smo povprašali o njihovem delu in življenju v ansamblu in o tem, kaj jim pomenijo dobljeni zlati znaki.
Jože Herman
VIKTOR KUS: »Že od nekdaj sem imel rad pihalno godbo in to me je tudi pripeljalo v pihalni orkester TT Prebold. Njen član sem postal leta 1964. Vseskozi igram bobne, vztrajal pa bom, kakor dolgo bom lahko, oziroma dokler me bodo rabili. Vzdušje v ansamblu je resnično tovariško in to je še dodaten razlog, da vztrajam v tej dejavnosti. Vsekakor pa mi današnje priznanje veliko pomeni, saj je z njim zaokroženo več kot 25-letno delo v ansamblu in več kot 20 let prihajanja na vaje iz Braslovč v Prebold. Želim si uspešnega nastopanja tudi v bodoče . . .<•
JOŽE HERMAN:	»Pihalni
godbi sem se priključil še kot otrok leta 1959. Takrat je godbo vodil kapelnik Pečnik iz Zabukovi-ce, kakšno leto zatem pa je prevzel godbo Franc Verk. Začel sem s trobento, po dveh letih sem presedlal na rog, potem sem igral drugo trobento, sedaj pa igram prvo trobento. Današnje priznanje mi resnično veliko pomeni, saj je v to vloženo tisoče ur vaj in nastopov. Ob tem pa je bilo obilo
lepih trenutkov, tako da sem vztrajal v ansamblu, skupaj z očetom, ki me je tudi navdušil in pripeljal v pihalni orkester. Sicer pa sem v glasbo vseskozi vpet z igranjem v narodno-zabavnih ansamblih, trenutno pa pri Galiških fantih . . .«
BRANKO VERK: »Tako kot za druge je tudi za mene današnji dan nekaj posebnega. Po smrti očeta, ki je bil na čelu ansambla mnogo let, deloma nadaljujem to njegovo delo sedaj jaz v vlogi duhovnega vodje, kot označujejo mojo vlogo v ansamblu sotovariši in tudi drugi. Pri pihalni godbi sem od leta 1962. Začel sem z malim bobnom, nato pa presedlal na klarinet in pozneje na saksofon. Priznanje, ki sem ga danes dobil za 27-letno aktivno igranje v ansamblu, ima svojo težo, bolj kot tega pa sem vesel, da ansambel ne izgublja na pomenu, in s koncerti, kot je današnji, kaže svojo kvaliteto. Sicer pa nas v letošnjem letu čaka še občinska in področna revija pihalnih orkestrov in vrsta drugih nastopov . . .«	D. Naraglav
ZBIRANJE OBLAČIL 31. MAJA
1990
Občinska organizacija RK Žalec sporoča, da bo 31. maja 1990 od 15. do 17. ure potekala po vsej občini zbiralna akcija rabljenih oblačil, obutve, posteljnine, in perila. Naprošajo, da občani zaradi prostorske stiske skladiščenja darujejo le uporabna oblačila in drugo.
Občani naj darovane stvari spravijo v škatle ali vrečke in jih oddajo na najbližje zbirno mesto, ki bo objavljeno na plakatu. Po hišah bodo sicer pobirali mladi člani RK, vendar časovno ne bodo uspeli obiskati vsake hiše posebej. Zato naprošajo občane, da darovane stvari dostavijo na zbirno mesto, kjer bodo aktivisti RK, in od koder bodo stvari sproti odvažali v skladišče. Naprošajo tudi, da občani oddajo stvari na zbirna mesta do 17. ure.
Če bi kdo želel darovati pohištvo ali gospodinjske aparate, naj to predhodno javi na Občinski odbor RK Žalec, telefon 713-136, kjer bodo organizirali prevoz.
Občinski odbor RK se občanom za darovane stvari v imenu prejemnikov vnaprej zahvaljuje.
MOŠKA IN ŽENSKA KONFEKCIJA. Zasebna prodajalna Zlati D iz Žalca znana po izdelovanju svečanih in poročnih oblačil, je na Šlandrovem trgu pred dnevi odprla še eno prodajalno, in sicer prodajalno moške in ženske konfekcije z modnimi dodatki. Prodajajo kvalitetne izdelke najboljših slovenskih in tudi drugih tekstilnih tovarn. Cene so zaradi nizke marže kar krepko nižje kot v drugih trgovinah za iste ali podobne izdelke iz blaga. Na sliki: Del nove prodajalne Zlati D.
T. T.
TRGOVINA LEŠNIK VAS VABI. Maja Lešnik je v bloku v ulici Bačke Palanke v Žalcu pred dnevi odprla trgovino z mešanim blagom. Po nakupu lahko posedite na vrtu ob kavici, sladoledu, sadnih kupah, se posladkate s slaščicami, vsak dan pa nudi tudi priljubljeni burek. Kupce z večjim nakupom pa čaka še posebna pozornost. Torej, trgovina Lešnik vas vabi.
PRVA ZASEBNA TRGOVINA V VRBJU. Darja Herle je v Vrbju odprla novo zasebno trgovino z mešanim blagom. »Če bo tudi naslednje dni takšen obisk, kot je danes, ko smo odprli trgovino, bom seveda zelo zadovoljna. Trudila pa se bom, da bodo krajani z mojo ponudbo zadovoljni. Odločila sem se tudi za ponudbo na domu; kupci me samo pokličejo in v najkrajšem času bomo poskrbeli za dostavo,« pravi Darja Herle.
jk
RIBIŠKA TRGOVINA. Ker so se ribiči že dalj časa pritoževali, kako slabo so založene tiste trgovine, ki med drugim prodajajo ribiško opremo, se je Sandi Lešnik iz Šempetra odločil in v Žalcu v Pečnikovi ulici odprl prodajalno za ribiče. Kot je dejal, ima vse, kar danes potrebuje ribič. Precej ribiškega pribora pa ima v prodajalni tudi iz uvoza. Glede na to, da je ribištvo na tem območju priljubljena rekreativna dejavnost, je takšna prodajalna prav gotovo potrebna in dobrodošla. Na sliki: Del nove prodajalne za ribiče v Žalcu.
T. TAVČAR
MARKET »ENI« V ŽALCU. V Žalcu v ulici Bačke Palanke je Renata Vrbovški odprla trgovino s prehrambenimi izdelki. Sedaj se bodo stanovalci v bližnjih blokih in tudi drugi lahko oskrbovali z najnujnejšimi potrebščinami, lastnica pa obljublja dobro založenost in konkurenčne cene.
jk
Šmiglova zidanica dobro obiskana tudi letos
Prvomajska praznovanja
Kar je v ljudeh, jim ni mogoče vzeti
Na predvečer prvega maja je na obrobjih naše doline zagorelo na desetine kresov, mnogo pa jih je bilo v vaseh, pri blokovnih soseskah in še marsikje drugje, skratka povsod, kjer so ljudje. Pravzaprav lahko ugotavljamo, da jih še nikoli ni bilo toliko kot letos in ob tem se človeku nehote zastavlja vprašanje, kako to. Morda je v ljudeh bojazen, da jim bo nova oblast to manifestacijo odvzela, ali pa je to posledica nekega zatajevanja, ki je izbruhnilo s pluralno družbo in svobodnimi, tajnimi in večstrankarskimi volitvami. Naj bo kakorkoli že. Kresovanja so bila, nič manj pa ni bilo praznovanj prvega maja — praznika delovnih ljudi, ki je letos praznoval tudi 100-letnico. Res, da ni bilo v občini neke centralne prosla-
V	spomin na 6. april 1950, ko je bilo ustanovljeno planinsko društvo, so v društvu pripravili več prireditev. Organizirali so kresovanje pri planinski postojanki Hom, srečanje ob prvem maju, pripravili so razstavo v prostorih nove koče. Pomanjkanje prostora jim je onemogočilo, da bi lahko ponazorili vso pestro dejavnost v vseh štiridesetih letih. Prikazano je bilo delo pionirjev in cicibanov, Žanko in Marjan sta pokazala slike, ki sta jih zbirala 40 let, razstavljene so bile diplome, ki so jih prejeli tekmovalci v orientaciji, razstavljeno je bilo zgodovinsko gradivo (plakati). Zanimivo je, da se je ohranil prvotni plakat, ki je vabil na ustanovni občni zbor. Razstavljena so bila nekatera priznanja, ki jih je društvo prejelo, in slike nekaterih predsednikov društva.
4.	V. je bila svečana seja upravnega odbora. Na njej je sedanji predsednik društva Ivo Goričan orisal zgodovino društva. Zastopnik MDO Savinjska je spregovoril o uspešnem delu -v društvu. Tajnik je spregovoril o transverzalah, ki so jih člani društva do sedaj prehodili. Vida in Silvester Tratar sta prejela znački »planinar transverzalec« in znački za prehojeno pot »Po planinama Hrvatske», Friderik Lusker in Ivan Cokan sta prejela znački za prehojeno »Slovensko planinsko pot».
V	nedeljo, 6. maja, je bila proslava ob 40-letnici društva na Homu. Planincem, ki so se zbrali od blizu in daleč, je v pozdrav igrala godba na pihala Za-bukovica. Poleg godbe so v kulturnem programu nastopili še pevski zbor društva upokojencev Griže ter mladi planinci. Program je povezovala študentka Marjana Žužej.
V	sam kulturni program so bili vklju-'čeni odlomki iz kronike o delu društva.
Tako je bila opisana izgradnja koče na Homu. Prvo zavetišče je bilo odprto
ve, kot smo je bili vajeni v preteklosti, pa vendar so ljudje, morda tudi zaradi lepega vremena, trumoma odšli v naravo na številne planinske postojanke in preživeli dan tako kot včasih. Šmiglova zidanica, ki je bila vrsto let osrednji prostor prvomajskih srečanj, pa tudi letos ni samevala. Mnogim je ostala v nepozabnem spominu na prijetne prvomajske trenutke in so ta dan preživeli v njenem okolju tudi letos. Bili so iz vseh krajev naše občine, med obiskovalci pa je bil tudi Andrej Marinc, ki je z nekaj besedami pozdravil kakšno tisočglavo množico, ki se je dobro zabavala in uživala, tako kot je sama hotela. V vsem je bilo veliko spontanosti in tudi to je tisto, kar je nekaj vredno.
D. Naraglav
17. 9. 1967, razširjen dom pa 24. VII. 1977.
Opisano je bilo delo cicibanov, pionirjev in mladincev, opisani so bili nekateri pohodi po poteh NOB, — prvi je bil že I. 1971, zadnji letos na Osankari-co, izleti, tabori za cicibane, pionirje in mladince. Govorilo se je o delu mar-kerjev, spomin je segel v leto 1972, ko je bila označena Savinjska planinska pot, opisani so bili uspehi orientaci-stov itd. Našteta so bila nekatera priznanja, ki jih je društvo prejelo za dosedanje delo. Med drugim nagrado občine Žalec, srebrni znak OF, zvezno plaketo ZZ ZZB Jugoslavije, plaketo republiškega sekretariata za narodno obrambo, priznanja TKS-a, plaketo 25 maj, priznanje PZS »Mladine in gore», srebrni znak planinske zveze Slovenije itd.
Po kulturnem programu, v katerem so se prepletale besede Cankarja (Kurent), Bora (Atomski vek) s pesmimi, ki so jih zapeli tako najmlajši kot starejši, in zvoki godbe na pihala, da omenimo samo nekatere navzoče — pri tem ne smemo pozabiti na najmlajše plesalke ritmičnega plesa — so bili podeljeni častni znaki planinske zveze Slovenije. Podelil jih je zastopnik PZS Adi Vidmajer, ki je ob tem poudaril, da je PD Zabukovica tako po množičnosti kot pestrosti dela med najboljšimi v Sloveniji. Znake so prejeli:
Bronasti častni znak PZS Jože Turnšek, Andrej Štorman, Erna Pečnik in Ivo Goričan, srebrnega pa ob svoji osemdesetletnici Vinko Ferjuc in Franc Pere.
Najvišje priznanje PZS, zlati častni znak, je prejela Magda Ježovnik za dolgoletno delo na različnih področjih planinstva. Proslava je izzvenela v pristnem planinskem vzdušju, za katerega je pridno skrbela godba na pihala.	- UO
40 let planinskega društva Zabukovica
V uporabo izročili postojanko na Bukovici
Za slovenski nacionalni praznik, dan OF, je bilo na Bukovici nad Grižami nadvse svečano. Poleg že tradicionalnega pohoda krajanov Žalca na Bukovico je bila delna otvoritev nove planinske postojanke, ki so jo tokrat izročili svojemu namenu. S potekom dela na postojanki je obiskovalce seznanil predsednik PD Žalec Janez Meglič. Učenci OS Petra Šprajca-Jura iz Žalca in Miroslava Širce iz Petrovč pa so pripravili priložnostni kulturni program. Praznovanje se je spontano nadaljevalo pozno v noč in tako so obeležili ta delovni uspeh.	|j
Planinski pohod
Planinci žalskega in zabukovškega društva so zadnjo soboto v marcu organizirali že tradicionalni memorialni pohod v spomin na preminule planince teh društev. Na kraju nesreče na Homu in Kamniku, kjer sta se ponesrečila Edi Oblak in Roman Miklavc, so priredili priložnostne komemoracije. Ob spominskih obeležjih so položili cvetje in prižgali svečke. Na komemoraciji na Homu je bila kar številna udeležba, medtem ko za Kamnik in Bukovico to ne bi mogli reči. Ne vemo, zakaj se nekateri zabukovški planinci izogibajo pohoda ha Kamnik in Bukovico, ki jim leži takorekoč pred nosom, posebej pa to ni razumljivo ob takšnih pohodih.	IJ
Liboje
Pohod uspel
KS Liboje je ob letošnjem prazniku pripravila tudi tradicionalni pohod po mejah KS in ob spominskih obeležjih, ki jih je šest. Letošnjega pohoda se je udeležilo več kot 400 rekreativcev iz raznih krajev Slovenije, ki so bili ob koncu pohoda na Brnici zadovoljni. Nekateri so o pohodu povedali naslednje:
Martin Guzej iz Celja: »Pohoda se rad udeležujem, saj se spominjam časov iz NOB, ko sem bil v teh krajih kurir. Letošnji pohod je bil množičen in prav je, da bi ostal še naprej. Vse priznanje organizatorjem.«
Avgust Patir iz Polzele: »Iz
Polzele nas je na tem pohodu več. Jaz sem letos prvič in lepo je bilo. Če bom zdrav, se drugo leto zopet vidimo. Pot je lepa, zmerne hoje pa je za štiri do pet ur.«
Milorad Djurič iz Žalca:
»Star sem sedem let in sem med najmlajšimi pohodniki na današnjem pohodu. Iz naše osnovne šole nas je prišlo kar precej. Med potjo smo pri spominskih obeležjih padlim partizanom prižgali svečke.«
Jože Jančič iz Liboje: »Menim, da je za našo krajevno skupnost to najmnožičnejša vsakoletna prireditev ob krajevnem prazniku. Letos nam je hotelo vreme malo ponagajati, vendar je vzdržalo, tako da je pohod v celoti uspel. Do sedaj sem bil na vseh pohodih«
Tekst in foto: T. TAVČAR
Zapletom akciji Podarim-dobim ob rob
Dobri, slabi, zli
Ali, kdo komu nagaja z modrim tamovcem
Valerija Čvan, dvanajstletna učenka OŠ Vransko je naenkrat postala medijsko zanimiva osebnost. V zadnjem času je postala tema razprav, novinarskih člankov in čudenj. In to vse zaradi modrega tovornjaka TAM 100, ki ga je Valerija zadela v največji slovenski igri na srečo Podarim-dobim.
Valerija Čvan živi v majhni hribovski vasici Tešova nad Vranskim skupaj s svojima bratoma, Slavkom (14 let) in Nikom (2 leti), ter sestro Jožico (15 let). Mama Ivanka je gospodinja, oče Milan pa vratar v INDE Vransko. Doma imajo majhno kmetijo, ki meri približno sedem hektarjev, v hlevu imajo tri krave in enega telička. Čvanovi živijo skromno, lahko bi rekli revno. Denar nosi k hiši le oče Milan, vsi štirje otroci pa dobivajo otroške doklade Centra za socialno delo iz Žalca. Družina je verna. Tako tudi Valerija obiskuje verske obrede in v cerkvi ministrira. S tem si je tudi prislužila denar, da je lahko kupila srečko Podarim-dobim in z njo je zadela TAM-ov tovornjak. Pravi, da ga je bila vesela cela družina. Ker pa nihče v družini nima vozniškega dovoljenja, jim je tovornjak domov pripeljal sosed Franc Blatnik, ki si ga je že med vožnjo iz Maribora pri Vranskem »zaštelal«. Na obisku so me prepričevali, da bi bilo vse lepo in prav, Valerija mi je v pismu, ki ga je poslala na naše uredništvo in še na veliko drugih, zatrdila, da je šlo vse po pravilih, da so imeli napravljeno pravno pogodbo, da je sodeloval odvetnik ... pa so se vmešali iz Socialnega dela Žalec. In tako so ti ljudje in občina kar naenkrat, čez noč, postali glavni krivci, da se je v nerazkošno hišico, prislonjeno v breg, namesto sreče vselila ne — sreča. Ljudje se zgražajo, nekateri se delajo lepe, pa vendar — je vse to res?
Sosed Franc Blatnik je Čvanovim prinesel 5500 nemških mark in odpeljal tovornjak. Ostalo naj bi jim odplačeval dve leti, potem pa bi postal nov lastnik tovornjaka. Čvanovi so si, na Valerijino željo, kupili nov barvni televizor, Valerija pa je dobila tudi nekaj novih oblek. Oče Milan pravi, da so tako spravili v promet 2500 nemških mark, ko so dobili sporočilo iz Socialnega dela Žalec, da se morajo zglasiti na pogovor. Na Centru so jim razložili, da tako ne gre, da je treba ves denar vložiti na hranilno knjižico, ki jo bo lahko uporabljala le Valerija, potem ko bo polnoletna. Dotlej pa ji bodo pri tem pomagali in ji svetovali na Centru ža socialno varstvo in seveda starša. Tako bo odslej lahko Valerija uporabljala ta denar v svoje osebne namene, npr. za počitnice v koloniji, za šplske potrebščine, novo torbo. Tega denarja pa ne bodo mogli uporabiti za graditev
nove kopalnice in popravljanje hišne strehe, ki pušča. Res je, pri Čvanovih so verjetno res potrebni nove kopalnice, vsaj Valerija mi je tako rekla, pa tudi streho je treba popraviti. Samo . . . In v tem »samo« tiči zajec. Za takšna adaptacijska dela ne morejo uporabiti Valerijinega denarja. So pa na Centru za socialno delo ponudili Valerijinima staršema tudi drugačno rešitev: Vele-riji naj bi pripisali določen del domačije, seveda v vrednosti dobitka, in potem bi lahko uporabili ves denar od prodaje tovornjaka. Tako bi bil volk sit, Valerijini interesi, ki jih pravno zastopa tudi Center za socialno delo, pa zaščiteni. Šele potem je nastala zmešnjava. Kot da ne bi razumeli, so njeni starši v ihti prodali kravo, si sposodili še nekaj denarja, da so ga lahko položili na Valerijino hranilno knjižico. In dvignejo ga lahko, zaenkrat, le z blagoslovom Centra. In kaj lahko rečemo ob rob tej neverjetni zgodbi? Najprej se ustavimo pri Centru za socialno delo. Po zakonu — in če hočemo biti pravna država, ga moramo upoštevati — so dolžni in ne upravičeni, kot menijo nekateri, da skrbijo za varstvo Valerijinih interesov. In zadetek je dobila Valerija in ne kdo drug iz Čvanove družine. Do sem vse prav. Ljudem v tej službi pa je moč očitati preveč papirniški postopek, ki kar spominja na Marxovo definicijo birokracije. Očitati jim je moč tudi to, da do sedaj še nikoli niso bili pri Čvanovih v Tešovi, pa čeprav bi jim tak obisk nikakor ne škodil. Če ne pride Mohamed h gori... Kaj pa Valerijini starši? To sta skromna človeka, ki po svoji najboljši vesti opravljata svoje
starševsko poslanstvo. Vestna, a vse preveč naivna. In če česa ne razumeta, ne upata še enkrat vprašati. Pa se lahko zgodi taka napaka, kot je bila prodaja krave. Tako zaenkrat ostane v okvirih našega razmišljanja le še so-ded Franc Blatnik. Sam pravi, da mu je tovornjak prinesel le sitnosti in če bi si z delom že povrnil vanj vložena sredstva, bi ga zagotovo vrnil. Je pa tudi najbolj očitno, da ima od tovornjaka največ koristi. Odplačeval ga bo dve leti, kar je za naše razmere kar velika ugodnost, postal je privatnik in ... zgodilo se je še nekaj, česar ne razumem prav dobro. Čvanovi so mi povedali, da je Valerijina devizna knjižica pri Blatnikovih. Franc jim je zagotovil, da bo kar sam vlagal nanjo v dogovorjenih mesečnih obrokih. To, da zadnji obrok še ni izplačan, vsaj bil ni, ko sem se pogovarjal s Čvanovimi, pa priča'ravno nasprotno.
In za konec? Valerija je postala medijska osebnost. Nekateri bi radi iz nje naredili ubogo trpečo otroško dušo, drugi kažejo s prstom na občinsko zlobnost, tretji pa.. . Res je, otroku, in to mala Valerija je, kaj takega res ni v prid. Se je kdo, prekleto, v zadnjem času vprašal, kaj bi bilo najboljše za malo Valerijo? Kako bo vse to koristilo njenemu nadaljnjemu osebnemu razvoju? Pa še to: slikanje stvari črno — belo ni še nikoli prineslo dobrega odgovora. Zato tudi ni možno razvrščanje na dobre, slabe in zle. Je pa res, da ima vsaka medalja dve strani. Tudi Valerijina.
Branko Lobnikar
Oče Milan, Valerija in Franc Blatnik, ko so v Mariboru prevzemali TAM-ov tovornjak
Strašna noč sester Kveder
Na koledarju je pisalo 24. april 1990. Na prijetno-vas Ponikva pri Žalcu je počasi legal večerni mrak. Po naselju, kjer se je čutil utrip vaškega življenja, ki marsikje tako neusmiljeno izginja, je bilo živahno. Domačini so hiteli z večernimi opravili po hišah in pri živini. Dan je bil dolg in zaradi obilice pomladanskega dela precej naporen, zato si je vsak želel čimprejšnjega počitka.
Tudi 62-letna Rozka Kveder in njena nekaj let mlajša sestra Zofka, ki živita bolj ali manj sami na manjši kmetiji, sta, tako kot že tolikokrat doslej, postorili po hiši in v hlevu. Po večerji sta stopili ven, da še pozakleneta in se prepričata, če je okrog domačije vse na svojem mestu. Ko nista opazili nič posebnega, sta se vrnili v hišo, si voščili lahko noč ter odšli vsaka v svojo izbo k počitku, nesluteč, da bo to ena najstrašnejših noči njunega življenja.
»Ko sem se preoblekla in kot vsak večer navila budilko, ki je kazala ravno 21, sem legla in nekoliko porpolila. Veste, to je moja navada, saj mi potem spanec laže pride na oči. Med premišljevanjem sem zavonjala dim, vendar mu nisem pripisovala posebne pozornosti, saj bližnji sosed često sežiga smeti. Tudi na naraščajočo svetlobo nisem bila pozorna. Menila sem, da prihaja od avtomobilov, ki so z nočno vožnjo po nekoliko višjeležeči cesti osvetljevali hišo. Ko pa je le-ta postajala močnejša in nenavad-nejša, pa tudi dim sem že pošteno čutila, sem zaslutila, da mora biti nekaj hudo narobe. V veži sem srečala sestro, ki je bila enakega mnenja. Odprli sva vhodna vrata in ponudil se nama je strašen prizor. Ves spodnji del hiše,
kjer se je drži opuščena hmeljska sušilnica, je bil v plamenih, in to po dobrih dvajsetih minutah, ko sva bili zadnjič zunaj. Poskušala sem poklicati na pomoč, vendar so bili klici podobni hropenju.«
Tako je povedala Jurčova Rozika, kakor se domačiji reče po domače. Sestri sta v požaru izgubili vse. Ker je bila hiša lesena, se je ogenj širil naglo in je v kratkem času zajel tudi hlev v neposredni bližini. Domačim gasilcem, ki so jim priskočili na pomoč gasilci iz Šentilja, kljub prizadevanju ni uspelo rešiti drugega kot nekaj orodja in strojev ter živino in prašiče, slednje s precejšnjim tveganjem v zadnjem trenutku. Rešene stvari iz goreče hiše pa so tako poškodovane, da niso več uporabne.
Nesrečni sestri sta našli zatočišče v župnišču, živino pa so namestili pri bližnjem sosedu. Misel, da bi si sami obnovili kmetijo, je praktično nemogoča, saj sta obe starejši in invalidni. Kot prvi je na pomoč pri reševanju njunega težkega gmotnega položaja priskočil domači župnik, ki je pri nedeljski maši prosil farane, da po svojih močeh pomagajo pri odpravljanju
posledic požara. Na izredni seji se je sestal tudi svet krajevne skupnosti Ponikva. Akcija prve pomoči je v kraju stekla, za odpravo vseh posledic požara pa bo potrebna širša družbena pomoč. Sredstva je prispeval tudi izvršni svet skupščine občine Žalec.
O vzrokih požara je težko govoriti, čeprav vsi znaki kažejo, da je bil podtaknjen. Storilca iščejo in bo tudi primerno kaznovan, vendar tudi največja kazen ne more omiliti trpljenja sester Kveder, v katerega ju je potisnila ta nesreča.	M. Hrusti
V akcijo za pomoč sestrama Kveder se vključuje tudi Savinjski občan, in sicer preko Občinskega odbora RK Žalec, kjer se bodo v ta namen zbirala sredstva občanov, ki žele prispevati svoj delež pri odpravi posledic požara. Zato pozivamo vse, ki žele pomagati nesrečnima sestrama, da nakažejo sredstva na žiro račun OO RK ŽALEC: 50750-678-52170 s pripisom — za pogoreli dom sester Kveder.
O akciji pomoči bomo bralce sproti obveščali.
Uredništvo
Hiter gospodarski razvoj po vojni, še posebej pa v zadnjih dvajsetih letih, je narekoval pospešeno rast mesta. Pri takšni stopnji rasti mesta je prišlo do vrste prostorskih in strukturnih konfliktov med historičnim vzorcem in merilom sosesk, med kontinuiranim mestnim prostorom in avtonomno zazidavo, ki so vodili k izgubi identitete kraja.
Nastali prostorski problemi so odraz nizke družbene zavesti o vrednotah prostora na eni in parcialnega pristopa k obravnavanju in reševanju problematike načrtovanja mesta na drugi strani.
Mesto je treba oblikovati kot prostorski sistem, ki omogoča čitljivost njegovih prvin v kontekstu celote. Zato je potrebno izdelati takšne urbanistične smernice, ki izhajajo iz fizičnega konteksta, po katerih bi bilo mogoče izoblikovati podobo Žalca kot razpoznavne entitete.
V mestnem središču so historično tkivo in ambient glavnega mestnega prostora že najbolj dokončno izoblikovani, saj so nastali v daljšem zgodovinskem procesu in jih velja zaradi tega obravnavati kot najmanj spremenljive sestavine mestnega organizma. Po drugi strani naj bi neizoblikovani deli in predeli izhajali iz teh stalnic ter težili k temu, da samo postanejo nove mestne stalnice. Skratka, iz določenosti mestne oblike, iz njenih očitnih stalnic pa tudi nakazanih nastavkov naj bi določen mestni prostor mestnega središča pridobil čim več sestavin tradicionalnega mesta, še posebej naj bi ga na novo interpretiral in končno tudi na novo izrazil. To pomeni, da morajo urbanistični dejavniki in kriteriji skupaj
s svojim arhitekturnim izrazom voditi k zasnovi razpoznavne in sestavljene mestne oblike. Strokovna problematika prostora je v naših občilih malokdaj našla prepotrebno mesto. Nekajkrat so se pojavljali članki oz. kritike, predvsem v Savinjskem zborniku, kateri pa niso izražali visok strokovni nivo, temveč bolj zaskrbljeno obče gledanje. Primer takšnega
gledanaja iz Savinjskega zbornika:
Žalec do začetka šestdesetih let ni imel urbanističnih načrtov, tako da je zazidava prostorov bila prepuščena naključju, nestrokovnemu pristopu z vsakokratnim posamičnim določanjem lokacije, ne da bi poprej pripravili dokumentacijo, dokazali primernost gradnje na določenem prostoru, pravilen izbor glede na celotni razvoj urbane celote, njeno ekonomsko upravičenost, njen estetski in arhitektonski videz.
Pozneje pa smo ugotovili, da je ravno slepo lociranje pripeljalo do tega, da smo objekt občinske skupščine, sodišče, zdravstveni dom in samopostrežno trgovino postavili tako, da so ti objekti po svoji funkciji in glede na še razpoložljivi prostor za kulturni dom in nekaj posebnih zgradb v centru tudi že narekovali postavitev centra na nekdanji Žužev vrt. Po zaslugi relativne, lahko rečemo »muhaste logike«, so se lokacije posameznih pomembnih stavb izkazale kot neprimerne. Prva teh stavb je gotovo stavba sodišča, ki smo jo uspeli trikrat premakniti po Žuževem travniku, spremeniti lego osi objekta, tako da si zaradi njene neprimernosti še danes očitamo. Tudi trgovski pritlični lokal — samopostrežna trgovina
(projekt ing. Janušiča), je ob cesti nekoliko utesnjen, če perspektivno nanizamo v njegovi bližini še objekte, potrebne za trgovinski center. Lokacija za stavbo občinske. skupščine je bila izbrana »po človeški volji« župana, in sicer je bil objekt grajen s sredstvi stanovanjskega sklada. V zvezi z ureditvenimi načrti je središče Žalca obrnjeno navznoter, in tako
je dosedanji vhod trinadstropne zgradbe funckcionalno neroden; parkirišča so zadaj in cesta je v neposredni bližini objekta. Vendar ne moremo govoriti o krivcih, ker pač takrat nismo mogli in nismo hoteli.
Pri pregledu prostorskega razvoja mesta zadnjih dvajset let opazimo, da je ta temeljil na vseh drugih postavkah, samo na strokovnih ne. Seveda je takšen odnos do prostora narekoval sistem sam. Namreč, poseganje v prostor je temeljilo na samovolji, neznanju in skrajno nekulturnemu odnosu oblastne strukture, pa do povsem privatnih interesov posameznikov. Ključni problem mesta je industrija v mestu samem. Ob boljšem poznavanju zgodovine vidimo cel kup naključno, nestrokovno in pod vplivom »osebnosti« sistema izbranih lokacij. Lokacija Ferralita v starem delu mesta, Juteksa v zaledju starega trga in industrijskega kompleksa Ferralita na nekdanji gramozni jami so onemogočale normalen prostorski razvoj mesta in sprožale ekološko ogroženost bližnjih stanovanjskih predelov.
Postavlja se vprašanje, kdaj bo prišlo do revitalizacije starega trškega jedra. Izgovor, da je stroka počivala, je neupravičen, saj imamo krajani Žalca v zato primernih
prostorih s prahom prekrito diplomsko nalogo arhitektov Marjana Čebele in Marije Korent-Birsa. Vzrok je v togosti sistema »minulega časa«, ki je omogočal tako skrajno zanemarjen odnos do naše arhitekturne in kulturno-zgo-dovinske dediščine. S primernim pristopom, tako strokovnem kot tudi ekonomsko dognanem, drugod po Sloveniji takšna stara trška jedra revitalizirajo (primer: Slovenske Konjice, Radovljica). Stanovanjska izgradnja v Žalcu ne upošteva kontinuitete izgradnje prostora brez želje po entiteti Žalca kot središča Savinjske doline. To se nam kaže pri izgradnji stanovanjske soseske Poreber kot primer nesmiselnega sistema povezav ulic, nelogične parcelacije, je izraz popolnega prostorskega nereda. Vendar se takšna izgradnja mesta še lahko razume, saj Žalec v tistem pasu ni imel strokovno sposobnega urbanista oz. zasnove rasti naselja.
Ta trditev pa ne more biti v opravičilo posegom v prostor v začetku sedemdesetih let pa do danes. Izgradnja novega družbenega centra v Žalcu je stara toliko kot po vojni »novi čas«. Seveda je s preobrazbo družbe in posameznika nastala potreba po novem centru, centru, ki naj bi pokazal našo socialistično nadgradnjo prostora. Tako smo prišli danes do stanja, da imamo nov center na področju med hotelom,' kulturnim domom in Namo. To neurejeno (urbanistično) okolje je odraz nizke kvalitete arhitektov oz. neprimerne postopne izgradnje posameznih objektov, kjer se objekti med seboj ne upoštevajo.
Trg je zasnovan brez kakršne koli študije prostorskih proporcionalnih razmerij in navezanosti na ostale dele mesta.
Med ulici Bačke Palanke in ulico heroja Staneta je bilo zgrajeno blokovno naselje Soseska 5 po urbanističnih^ načrtih Zavoda za načrtovanje Žalec. Soseska je bila zgrajena med področjem individualne zazidave na zahodni strani in področjem na vzhodni strani, kjer naj bi se formiral nov
družbeni center Žalec. Povezave te soseske s tema dvema področjema so neustrezne, na primer Kidričeva ulica, katera deli Sosesko 5 na severni in južni del, se na zahodni strani konča kot slepa ulica med vrtovi, na vzhodni strani pa se steče v kurilnico z dominantnim dimnikom. Prežihova ulica se steče v objekt vzgoi-no-varstvenega zavoda, namesto da bi stekla do Kardeljeve ulice. Neustrezno lociranje vzgojno-varstvenega zavoda, doma SLO in gasilskega doma, načrtovane parkirne površine med domom SLO in bloki, predolgi blokovni nizi v smeri sever — jug, bloki previsokih višin, premalo pozornosti pri projektiranju spremljajočih dejavnosti, premalo težnje po oblikovanju smiselnega koncepta mestna podobe Soseske 5 kažejo na zgolj šablonsko reševanje prostora v smislu postavitve objektov po predpisani orientaciji, predpisanem razmiku med stavbami, parkirnih površin itd.
Nerazumljiva je urbanistična ureditev prostora med Bilgarjevo ulico in Pokopališko cesto, poševna parcelacija prostora in objektov, orientiranih v smeri severozahod — jugovzhod. Razlog je verjetno v želji po pridobitvi čim več parcel, kar pa je neopravičeno, saj mislim, da bi se morala nadaljevati kontinuiteta zazidave tega prostora skladno z zazidavo na zahodni strani. Na jugovzhodni strani Žalca, južno od železnice, so bili v tem obdobju zgrajeni novi industrijski objekti. Višina novih silosov je previsoka, tako da na tem predelu Žalca postane ob sušilnici hmelja višinska dominanta tudi kompleks silosov, ki pa ruši krajinsko sliko naselja kot tudi doline.
Prostorski problemi se nam danes odražajo predvsem pri lokaciji tovarne Juteks na Ložnici (ekološki, prostorski problemi), nesmiselnem nadvozu nad železnico (iztek ceste v sušilnico — vozniki pozor), lokaciji skladišča v neposredni bližini graščine Novo Celje (rušenje parkovne zasnove, prevelika bližina objektov),
izgradnji novega, poslovno stanovanjskega objekta v Žalcu (kršenje člena št. 36 zakona o urejanju naselij in drugih objektov v prostoru) in propadanju kulturnih in naravnih spomenikov.
Postavlja se vprašanje odgovornosti; tako strokovnih služb, komiteja za urbanizem in varstvo okolja, do krajanov samih. Za stroko lahko trdim, da se je v zadnjih dvajsetih letih »prodajala« oz. je podlegala interesom posameznikov in vladajoče politične strukture. Za kup prostorskih posegov v prostor je odgovoren »komite.za urbanizem in varstvo okolja«, ki v nekaterih primerih absurdno zapostavlja stroko, krši predpise in zakone o izgradnji naselij. Če vemo, da v tem komiteju ni arhitekta — urbanista ali pa gradbenega inženirja, lahko razumemo takšno ravnanje. Žalec na ljubljanski šoli za arhitekturo velja za primer študentom, kako NE GRADITI mesta. To je klofuta vsem, ki so bili in so odgovorni za takšno izgradnjo mesta, in sramota vsem krajanom.
V družbi je treba spoznati, da je urbanizem danes znanost, zatorej je čas, da prostorski razvoj mesta, krajine rešujejo šolani strokovnjaki, ne pa kot nekoč in morda danes pomembne politične osebnosti.
Sicer pa, Žalčani, si mar zaslužite lepše, bolj zdravo in zeleno mesto?
Matjaž Gril
Pripis uredništva:
Prispevek Matjaža Grila o prostorski problematiki Žalca in okolice bi moral biti objavljen že v prejšnji številki, zaradi prostorske stiske ga objavljamo v tej številki. Objava v dveh delih pa bi bila glede na vsebino necelovita. Razmišljanje Matjaža Grila o urbanizmu in arhitekturi bo gotovo vzbudilo polemiko in pozornost, ki si jo to področje še kako zasluži. Za to ste k sodelovanju vabljeni vsi, ki vas to vprašanje zanima in čutite odgovornost za prostor v katerem živimo.
Prostorska problema Žalca in okolice
Ogrožen kostanjev drevored
Tovarna krmil drži figo v žepu
Stanovalci Hmeljarske ulice (pri železniški postaji) v Žalcu že več let opozarjajo na ogroženost kostanjevega drevoreda, ki je najstarejši v tem mestu. Tudi ulica je zaradi neprimerne teže tovornjakov, ki vozijo krmila iz Tovarne krmil, povsem uničena. Svet krajevne skupnosti si že dve leti prizadeva rešiti ta problem. Najprej so sklicali vse prizadete; dogovorili so se, da krajevna skupnost pridobi strokovno rešitev, za katero ni odštela malo sredstev. Vrstili so se sestanki, ki pa se jim je Tovarna krmil spretno izmikala, uradno pa je bil direktor odsoten zaradi bolezni. Tudi železniško transportno podjetje ne kaže pravega posluha, izgovor o reorganizaciji podjetja je prav tako jalov, tovorni promet pa se vsak dan veča. Računalniškemu centru se doslej ni zdelo niti odgovoriti na več pisem krajevne skupnosti, pa tudi sestankov se njihovi predstavniki ne udeležujejo. Svet kra-
jevne skupnosti se je sedaj odločil za sicer nepriljubljeno potezo in zaprosil občinski sekretariat za gradbeništvo in varstvo okolja za dovoljenje, na osnovi katerega naj bi ulico zaprli za tovorni promet. Za takšen ukrep so se namreč odločili tudi zaradi nameravane obnove ulice in predvsem zaščite kostanjevega drevoreda. Sredstva za obnovo sp zagotovili s krajevnim samoprispevkom.
Odgovorni v krajevni skupnosti se namreč zavedajo, da bi bila obnova ulice neučinkovita, če bi po njej še nadalje potekal tovorni promet. Zato se bodo še naprej zavzemali za izgradnjo nove ceste na severni strani kostanjevega drevoreda. Sprašujejo pa se, kako dolgo misli Tovarna krmil kot največji uporabnik ulice še držati figo v žepu. V imenu prizadetih krajanov zastavljamo javno vprašanje direktorju te tovarne.
jk
s; ~ a
Šopek ali ena sama cvetlica, to je užitek za tistega, ki daje in za tistega, ki sprejema.
Ne odrecite se temu užitku!
Cvetličarna »HOBY SCHOP« Prebold in Maja Čuk-Lekše vam bo pri tem pomagala s svojim znanjem
in bogato izbiro cvetja, kozmetike, nakita, usnjeno galanterijo in še čim.
Pridite in ne bo vam žal!
Naš telefon je (063) 723-639
_____________________________7
Dodatna
pojasnila
Juteks in okolje
PAVŠALNE OBTOŽBE NAJVEČKRAT PREUSMERIJO RAZPRAVO OD BISTVA OZIROMA OBRAVNAVE
DEJANSKIH VZROKOV
V	zadnjem obdobju je v sredstvih obveščanja moč prebrati in slišati razvnete polemike o vplivu Juteksovega-obrata nà Ložnici na okolje. Ker se v zvezi s tem omenja tudi ime naše ustanove, se oglašamo z naslednjimi dodatnimi pojasnili.
Center za varstvo okolje pri Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor (v nadaljevanju ZZV MB) je v januarju 1990 meril emisije v zrak iz obratov Juteksa v Ložnici in v poročilu št. 12/7-90 z dne 11.4. 1990 ocenil emisije v zrak in navedel ukrepe potrebne za zmanjšanje emisij. Mnenje se nanaša na obratovalne razmere, ki so veljale v januarju 1990, ko Juteks še ni namestil oziroma obratovalno usposobil čistilnih naprav za odpadne pline.
V	novembru 1989 je bil na ZZV Maribor analiziran vzorec solate, ki ga je poslal na analizo Zavod za socialno medicino in higieno (ZSMH) Celje. V poročilu 08/2765 RV je 22. 12. 1989 navedel rezultate analize in izdelal kratko mnenje o značilnostih onesnaženja vzorca, verjetnem izvoru onesnaženja ter higienski oporečnosti vzorca kot živila, ne da bi poznal točno mesto odvzema vzorca. Poročilo je odposlal naročniku analize ZSMH Celje.
Zaradi boljše obveščenosti navajamo v tem prispevku ugotovitve meritev.
Talne obloge, ki so temeljni proizvod Juteksa, izdelujejo tako, da osnovo (praviloma tkanine jute) impregnirajo s PVC emulzijo in impregnirani trak vodijo skozi tunelsko linijo, kjer polivinilkloridna masa pri povišani temperaturi otrdi, kot fine kapljice (ločeno aerosoli) pa se sproščajo mehčala (to so kemijske frakcije mineralnih olj in dioktilftalat). Te odvaja sistem prezračevanja na starih linijah v dvostopenjsko čistilno napravo in nato v zrak, na novi (3 m liniji) pa do 14. 3. 1990 (podatek Juteksa) direktno v zrak. Emisijo teh snovi je zlasti v hladnejših dneh možno za-
znati na izpuhih kot meglico. Rezultati meritev kažejo, da je pri načinu obratovanja dvostopenjske čistilne naprave, kot ga definira projekt, moč emisije zmanjšati pod predpisano mejno emisijsko koncentracijo (150mg/mJ), ki je mimogrede omenjeno, enaka tisti, ki velja v ZRN. V primeru izpada ali slabšega delovanja ene od stopenj čistilne naprave pa je ta mejna vrednost lahko presežena. V tem primeru je lahko količina emitiranih mehčal iz ene linije tudi do 20 kg/h, medtem ko je v času učinkovitega delovanja čistilne naprave ta količina med 2 in 3 kg/h. Vonj mehčal ni intenziven, zato menimo, da pogosto omenjeni smrad v vplivni okolici ni posledica emisije mehčal niti takrat, kadar čistilne naprave ne deluje-jo.
Na tej liniji talne obloge tudi potiskajo (vzorci na talnih oblogah). Topilo za pripravo barve za tiskanje je cikloheksa-non, ki med tiskanjem odhlapi in izhaja skozi ločen izpuh v zrak, vendar ta emisija ni zaznavna z očmi. Cikloheksanon ima izredno nizek prag vonjanja in bi lahko bil nosilec vonjav v vplivnem območju. Emisij cikloheksanona nismo izmerili, Juteks pa je naročil tudi izvedbo teh meritev pri naslednjih kontrolnih meritvah, ki jih Torno izvedli v začetku maja 1990.
Razen emisij iz proizvodnje talnih oblog in emisij iz kotlovnice (tu uporabljajo zemeljski plin, ki je ekološko najbolj čisto fosilno gorivo), je za obrate Juteksa na Ložnici značilna emisija stirena iz poskusne proizvodnje avtomobilskih oblog. V januarju 1990 smo izmerili tudi emisije stirena. Rezultati meritev naj bi bili projektantom osnova za dimenzioniranje čistilne naprave. Predvideno je sežiganje teh odpadnih plinov, kar je zanesljivo učinkovit, a drag postopek. V času meritev je bila emisija stirena okoli 3 kg/h, emisijske koncentracije
stirena pa visoke (od 0,4 do 2,3 g/m3n). Za stiren je značilen intenziven vonj, zato je emisija stirena lahko vzrok vonjav v vplivnem območju obrata.
Na vzorcu solate, ki so jo po informaciji strokovnjakov ZSMH Celje odvzeli v neposredni okolici obratov Juteksa, smo detektirali alkane, ftalate in maščobne kisline ter v sledovih policiklične aromatske ogljikovodike. Detektirani alkani lahko izvirajo tudi iz kurišč na tekoča goriva in prometa, sam izgled analitskega posnetka pa je bil podoben posnetku emisij iz proizvodnje talnih oblog, zaradi česar smo sklepali, da gre tudi za vpliv emisij iz Juteksa. V sledovih detektirani policiklični aromat-ski ogljikovodiki pa nedvomno potrjujejo tudi prispevek drugih virov emisij, česar v poročilu nismo navedli. Opozarjamo pa, da analiza enega samega vzorca ne more biti osnova za utemeljeno sklepanje na onesnaženost vrtnin na celotnem vplivnem območju. Za tako oceno sta nujna sistematičen odvzem in analiza vzorcev po namišljenem rastru. S strokovnega vidika je zelo zahtevna in lahko tudi vprašljiva ocena o škodljivosti uživanja takih živil, nedvoumno pa onesnažene vrtnine ne morejo biti kvalitetne, četudi so onesnažene denimo s sladkorjem ali z mlekom. Upoštevaje značilnosti emisij iz proizvodnje talnih oblog in zakonitost redčenja z oddaljenostjo od vira onesnaževanja, sodimo, da je racionalnost pregleda širšega območja sicer vprašljiva, menimo pa, da je za eksaktne podatke o vplivu na okolje spremljanje potrebno in smo ga sposobni in pripravljeni izpeljati.
Mislimo, da omenjeni proizvodni program Juteksa ne sodi med programe, ki so izrazito škodljivi za okolje. Stanje tehnike omogoča obvladovanje emisij v zrak. Za dajanje te možnosti .pa je nujno obravna-
vati tisti del tehnologije, ki zmanjšuje emisije v zrak (čistilne, naprave, sprememba tehnologije) kot del tehnološkega postopka, ki mu je treba posvečati vsaj toliko skrbi (npr. vzdrževanje, razvoj) kot anahronistično gledano osnovnemu tehnološkemu postopku. Samodejna ustavitev proizvodne linije pri neučinkovitem delovanju čistilnih naprav, ki jo je možno zagnati šele po odpravi pomanjkljivosti in ob vednosti upravnih organov, je zanesljivo najbolj učinkovit način obvladovanja emisij.
Ne zanikamo, da je velikokrat šele odločen odziv prizadete javnosti edini učinkoviti način za konkretno ukrepanje in preprečevanje onesnaževanja okolja, žal pa pavšalne obtožbe največkrat preusmerijo razpravo od bistva oziroma obravnave dejanskih vzrokpv. Poznavanje in obvladovanje teh pa je n^ijno za sanacijo, ne da bi ob tem vsi prizadeti jalovo potrošili veliko tudi sicer dragocene energije. Menimo, da je za ureditev razmer nujna čimprejšnja usposobitev čistilnih naprav, redna kontrola učinkovitosti delovanja naprav in nadzor nad delovanjem naprav, za kar morajo pristojni organi izdati odločbe, preverjati uresničevanje odločb in javnost obveščati o stanju.
Na koncu navajamo, da Center za varstvo okolja pri ZZV MB ni dobil naročila za kompleksno oceno vpliva tehnologije Juteksa na okolje (voda, hrup, odpadki, nevarne snovi). Po zadnjih informacijah, ki jih imamo, je Juteks to nalogo zaupal Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Sele kompleksna ocena njenega vpliva na okolje je lahko osnova za kakršnokoli argumentirano razpravo in lahko daje usmeritve za nadaljnje izboljšave.
Zavod za zdravstveno varstvo Maribor-, direktor dr. France Jurc
Mladi so naia bodočnost, so nosilci novih idej, so tisti, na katerih gradi družba svoj lepši in boljii jutri. Vsaj tako je bilo do nedavnega in upamo, da bo tudi poslej. Opazno je, da s pluralno družbo izginjajo včerajini simboli mladih. Začelo se je že pred leti z ukinjanjem štafete mladosti, svoj višek pa je doseglo ob letošnjem prazniku, ki ni več zaznamovan s sprejemom sedmošolcev v mladinsko organizacijo. S tem, ko je ZSMS spremenila na lanskem kongresu svoje ime in postala tako imenovana liberalna stranka, so mladi izgubili svojo nekdanjo organizacijo in vse tisto, kar'jim je omogočalo članstvo v njej. Ali bodo zanjo žalovali ali ne, bo pokazal čas. Ostaja pa dejstvo, ki ga ni mogoče zanikati, naj se dogaja karkoli mladi ostajajo mladi s prav takšnimi ali podobnimi interesi, problemi in željami kot v času, ki mu je dajala vsebino mladinska organizacija. Ob njihovem, zaenkrat še priznanem dnevu, ali bolje rečeno, mesecu mladosti, za katerega upamo, da bo tudi v bodoče imel svojo vsebino in pomen, pa smo se odločili opraviti anketo na temo: »Kaj želijo oziroma pogrešajo v svojem kraju in občini, s čim se ukvarjajo in kako gledajo na prihodnost?« Pa prisluhnimo njihovim izjavam, ki jih je zabeležil magnetofonski trak.
SEBASTJAN RADIŠEK — dijak — Šempeter: »Kaj naj rečem? Morda to, da pogrešam v Šempetru nekoliko več zabave za nas mlade. Pravzaprav se nimamo kam dati v prostem času. Vse je prepuščeno nam samim in naši iznajdljivosti. Vsekakor bi bili veseli dobrih zabavnih prireditev, nekaj teh sicer je, vendar bi jih bilo lahko še več. Pot nas največkrat vodi v kino, kakšen disko, na športna igrišča, kar pa je v glavnem tudi vse. Sicer pa si vsak posameznik zapolni svoj prosti čas tako ali drugače. Jaz rad igram tenis, sem pa tudi velik zbiratelj starin. V svoji zbirki imam vrsto
Mesec
mladosti
Več zabave, ustvarjalnosti in dela
Kaj mladi pogrešajo oz. si želijo?
najrazličnejših predmetov arheološke in etnografske vrednosti. Sedaj obiskujem tretji letnik srednje kmetijske šole, štipendije nimam in tudi za zaposlitev še ne vem, kako bo. Najverjetneje pa bom šolanje še nadaljeval. ..«
BORIS JELEN - dijak -Prebold: »Menim, da za preživljanje prostega časa mladih ni več tako poskrbljeno, kot je bilo še do nedavnega. Morda je vzrok temu tudi vsesplošna kriza, v kateri se nahajamo. V Preboldu je sicer vrsta društev in organizacij, v katere so vključeni mladi, žal pa neke klasične in razvedrilne zabave ni, če izvzamemo hotel in disko. Mladi imamo sicer mladinske prostore, kjer se odvija najrazličnejša dejavnost, vendar je to pogosto odvisno od posameznikov in njihove sposobnosti organiziranja posameznih prireditev. Sam se precej ukvarjam s športom in tudi tako časa nimam preveč, saj svoje zahteva tudi šola. Ob dnevu mladosti pa bi lahko organizirali v Žalcu kakšen glasbeni koncert ali kaj podobnega, in tako nam mladim iz žalske občine popestrili povprečni vsakdan . ..«
POLONA LEVEC - dijakinja — Šentrupert: »V naši krajevni skupnosti se nikakor ne moremo pohvaliti, da imamo dobre možnosti za preživljanje prostega časa mladih. V samem kraju pa še toliko manj. Svoj čas je bilo tega precej več, danes pa niti mladinska organizacija ni več aktivna. Vsekakor pri nas pogrešamo več športnih igrišč, zabavnih prireditev in še marsičesa, kar imajo mladi drugod. Osebno zelo pogrešam rokomet in odbojko, saj teh igrišč pri nas ni. Sicer pa časa ravno nimam na pretek, nekaj ga vzamejo šolske obveznosti, nekaj
pa delo doma. Hodim na srednjo ekonomsko šolo v Celje, tako sem vsakodnevno na relaciji Celje—Šentrupert. Glede zaposlovanja si zaenkrat še ne delam skrbi, čeprav vem, da bo službo težko dobiti. Vsekakor pa je dela na kmetiji dovolj tudi zame ...«
JULIJAN JUHART - lesarski tehnik — Grajska vas: »V teh razmerah, ko smo priče zamenjavi sistema, bi bilo dobro, da bi bilo med nami mladimi več prijateljstva in manj strankarske pripadnosti. Enako velja to v odnosu mladih do starejših in obratno,
polnjeval prosti čas mladih. V njem pa bi lahko gostovale razne glasbene, igralske, plesne, baletne in druge skupine . . .<<
IRENA ŠTUSEJ — občinska matična knjižnica Žalec: »V Žalcu imamo že nekaj časa občinsko matično knjižnico, ki je prva profesionalna ustanova kulturnih delavcev. Mislim, da bi občinski možje, v dobro mladih, morali bolj profesionalno pristopiti k razvijanju te stroke, ki že daje določene rezultate tudi med mladimi. Knjižnica se je vrasla v okolje, postala je vsakdan osnovnošolcev, sred-
dobro in ustvarjalno delo, pa tudi za zabavo, potreben usrezen prostor. Tega žal mladi na Polzeli nimamo. Zbiramo se, kjer pač nanese, in svoj prosti čas preživljamo bolj ali manj neorganizirano. V mesecih, ko je toplo, še nekako gre, pozimi pa smo takorekoč v nezavidljivem položaju. Bilo bi čudovito, ko bi imeli svoj klub, kjer bi se odvijale raznovrstne aktivnosti. Ob vsem tem pa moramo biti mladi tudi samokritični, saj nam pogosto manjka volje za uresničitev svojih želja. Sama nimam prevelikih, tiste pa, ki jih imam, poskušam izpolniti. Rada igram odbojko, veliko pa delam zlasti na likovnem področju. Tako mi ob šoli, trenutno obiskujem še srednjo ekonomsko v Celju, res ne ostaja veliko časa za druge zabave. Kako pa bo v bodoče, je težko napovedati. Vsekakor pa želim še naprej risati in se izpolnjevati na likovnem področju ...«
NATAŠA GROBELNIK -učenka 8. razreda — V. Pirešica: »V naši krajevni skupnosti mladi nimamo takšnih pogojev kot naši
Sebastjan Radišek, Boris Jelen, Polona Levec, Julijan Juhart, Irena
saj nam vsem primanjkuje nekoliko več strpnosti in razumevanja. Mislim, da je še vse preveč konfliktov med generacijami, kar pa gre na škodo enih in drugih. Zabava je sestavni del življenja in tista, ki jo imamo morda radi mladi, ni po godu starejšim in obratno. Menim, da bi bilo potrebno na nivoju občine ustanoviti nekakšen mladinski klub, kjer bi se odvijala široka in dobro organizirana dejavnost mladih. Še posebno na glasbenem področju so za to široke možnosti. Takšen klub naj bi deloval tudi popoldne, in tako za-
nješolcev, pa tudi mnogih drugih. Mislim, da je knjižnica postala neko kulturno središče, kjer mladi vse pogosteje zapolnjujejo svoj prosti čas. To pa ne zgolj z branjem knjig, ampak tudi ob literarnih večerih, srečanjih z ustvarjalci in drugih podobnih prireditvah. Glede zabave mladih pa morda še to. Osebno mislim, da mladi v večini primera znajo potešiti svoje interese in želje. Če so dovolj zagnani, jim tudi morebitne ovire ne delajo preglavic ...«
MARTINA OCVIRK — dijakinja — Polzela: »Menim, da je za
Nataša Grobelnik, Roman Zelič, Helena Banko, Jolanda Felicijan, Mladen Melanšek, Robi Lebar.
22. republiške športne igre učencev osnovnih šol s prilagojenim programom 1. junija v Žalcu
Republiške športne igre učencev osnovnih šol s prilagojenim programom potekajo že od leta 1969. Vsako leto so organizirane v drugem kraju Slovenije in potekajo v sodelovanju z Republiškim centrom ŠŠD pri Zavodu za šolstvo Slovenije ter Zvezo za pomoč duševno prizadetim Slovenije-
Organizacija letošnjih — 22. republiških športnih iger je zaupana osnovni šoli Ljuba Mikuš v Žalcu. Zopet se bodo srečali in pomerili svoje moči najboljše športnice in športniki, ki so se skozi vrsto tekmovanj prebili do vrha — finala, to je do republiških iger.
Na RŠI bodo nastopili res najboljši, najhitrejši in najbolj vzdržljivi, za ostale pa ostane upanje, da se jim to posreči drugo leto ali pa, da si za vsa tekmovanja obudijo olimpijsko geslo: VAZNO JE SODELOVATI, NE PA ZMAGATI
Čeprav je na republiških športnih igrah osnovni dogodek športni, pa je potrebno poudariti tudi izjemno vzgojni pomen iger.
Učenci poleg tega, da tekmuje-
jo, spoznavajo življenjski utrip, kulturno in zgodovinsko dediščino kraja. Srečajo in spoznajo nove prijatelje in z njimi navežejo stike.
Ob športnih igrah poteka tudi likovni natečaj na temo Igre gibov in barv, na katerem sodelujejo učenci OŠ s prilagojenim programom Slovenije. Tako bo ob športnem dogodku tega dne tudi razstava likovnih del. Tehnične izdelke učencev osnovnih šol s prilagojenim programom celjskega področja pa bomo razstavili v izložbi NAME v Žalcu.
Tako želimo popestriti in izraziti pozornost vsem udeležencem športnih iger.
V mesecu maju potekajo področna tekmovanja v Sloveniji in polfinalna tekmovanja v igrah z žogo.
Zaključek vseh tekmovanj bodo torej RŠI učencev osnovnih šol s prilagojenim programom v petek, 1. junija 1990, v športnem centru (stadion) Žalec.
Pokrovitelj iger je Skupščina občine Žalec — izvršni svet, so-
pokrovitelja pa Juteks Žalec in Marginalija Petrovče.
S pripravami na RŠI smo pričeli v začetku januarja 1990, ko je bil imenovan organizacijski odbor, sprejet načrt organizacije iger in izdelana okvirna finančna konstrukcija. Vso skrb smo že na začetku namenili pridobivanju finančne pomoči, zato smo navezali pismene in osebne kontakte s podjetji in društvi v naši občini, pa tudi izven nje. V težkih gospodarskih razmerah je povsem razumljivo, da nam vsi tisti, ki smo jih za pomoč prosili, ne morejo pomagati. Kljub temu so nam nekateri le priskočili na pomoč, v manjši meri z denarjem, več z izdelki in drugimi uslugami, ki nam bodo vsekakor dobrodošle. Povedati moramo tudi to, da so pomembno nalogo prevzeli vsj naši učitelji telesne vzgoje VIO Žalec, ki nam bodo strokovno pomagali pri tehnični izvedbi iger. S tem so vsi TOZD-i osnovnih šol in glasbena šola VIO Žalec pokazali veliko razumevanje, kar nam še posebno daje tudi moralno spodbudo!
Omenjene športne igre pome-
nijo za vsakega organizatorja veliko obremenitev. V zavesti, da je ta prireditev namenjena populaciji, ki ne bi nikdar imela priložnosti stopiti na zmagovalne stopničke, pa ni nobena naloga pretežka.
Predvsem si moramo vsi priza-deveti, da bi ta 22-letna tradicija ne prenehala, saj se na športnih tekmovanjih kuje'jo nova spoznanja, poglablja se tovarištvo in krepi športni duh mladih.
Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na učitelje telesne vzgoje, ki se nesebično trudijo pri usposabljanju učencev za normalno vključevanje v živijenje in delo.
In na koncu še vljudno povabilo na 22. REPUBLIŠKE ŠPORTNE IGRE UČENCEV OSNOVNIH ŠOL S PRILAGOJENIM PROGRAMOM SLOVENIJE, 1. junija 1990 ob 10. uri na stadionu v Žalcu.
Martina BEVC
starejši. Zdijo se mi nekako zavrti, nesproščeni, po drugi strani pa
tudi nezainteresirani, odmaknjeni.
Seveda tega ni moč posploševati, vendar mislim, da je vsesplošna družbena klima marsikakšne nekdanje vrednote razblinila v nič. Težko si predstavljam, da bi vse tisto, kar smo nekako podedovali od svojih staršev, babic in dedov, skratka naših prednikov, vrgli na kup zgodovine in pozabili na lepo slovensko pesem, domačnost in kulturne vrednote. Ob razvedrilu in zabavi pa mladi rabijo zaposlitev in ta je osnovni pogoj za srečo in zadovoljstvo posameznika in družbe kot celote . . .«
JOLANDA FELICIJAN - trgovka — Kaplja vas: »Sem med tistimi mladimi, ki zaradi težav v našem gospodarstvu nimajo prave perspektive glede zaposlovanja. Do nedavnega sem bila zaposlena v Savinjskem magazinu, vendar sem službo izgubila, saj sem ob zmanjšani prodaji postala, ob še nekaterih drugih mladih, višek delovne sile. Imela sem nekoliko sreče in dobila službo v privatni trgovini, drugače pa ne vem, kako bi bilo. V naši vasi je aktivnost mladih kar precejšnja,
Martina Ocvirk,
sovrstniki v drugih krajih. Smo nekako odmaknjeni na rob občine, prireditve so bolj redke, športnih objektov oz. igrišč skorajda ni, tako da se moramo znajti po svoje. Bilo bi zelo lepo, če bi imeli kakšen klub, kjer bi se sestajali in se zabavali, se dogovarjali in športno udejstvovali. Mladi resnično pogrešamo več športnih in drugih prireditev, saj jih ni, razen ob praznovanju krajevnega praznika ali morda še ob kakšni drugi priložnosti. Sicer moram priznati, da prostega časa res nimam na pretek. Obiskujem glasbeno šolo, kjer igram klavir, pomagam doma, sem včlanjena v gasilsko in kulturno društvo, tako da je aktivnosti včasih že preveč. Zelo navdušena pa sem tudi nad športom, rada tečem, igram košarko in nasploh sem predana športu . . .«
ROMAN ZELIČ — aranžer -Prebold: »Mladi potrebujejo svoj prostor, kar je nekakšen predpogoj za njihovo uspešno in ustvarjalno delo. Mislim, da so ti pogoji različno rešeni v občini, čeravno pa to tudi ni merilo za njihovo uspešnost. Ponekod imajo lahko dobre prostorske pogoje in premalo kreativnosti in ustvarjalnosti, pa tudi obratno. Moje mnenje je, da je športno in rekreativno udejstvovanje mladih na dokajšni višini, hkrati pa je vrsta drugih dejavnosti zapostavljena. Posebej mislim na kulturno področje, ker opažam vse manjši interes. Sedanja Naša beseda je morda samo še senca nekdanje, kar pa je velika škoda. Mislim, da je mladim v tem trenutku potrebno razvedrilo v najširšem smislu, saj tegobe, ki jih prinaša moralna in družbena kriza, puščajo tudi na mladih precejšnje posledice. Pa naj bo to šola, služba ali privatno življenje. Žalostno je, da mnogi, ki so doštudirali, tega ne morejo uveljavljati v praksi. Moj prosti čas je zapolnjen v glavnem z glasbo in likovnim ustvarjanjem. Trenutno igram pri ansamblu MIX—MAX iz Šempetra...«
HELENA BANKO — obrtnica in lastnica frizerskega salona v Žalcu: »Kaj naj rečem o mladih? Mislim, da potrebujejo zabavo in razvedrilo. Morda so sami nekoliko premalo sproščeni, občutek imam, da se ne znajc zabavati tako kot bi želeli, ali kot to počno
vendar pa je to v mnogočem odvisno od same organizacije oz. tistega, ki to vodi. Večina aktivnosti se odvija v športnem oz. gasilskem društvu, mislim pa, da bi se dalo z več zagnanosti in tudi resnosti storiti bistveno več in boljše. Sicer pa sem s prostim časom bolj na tesnem in zato ne pogrešam toliko zabave. Vsekakor pa želim, da bi te bilo več, tako v kraju kot širše, saj bi tako bila izbira lahko boljša in kvalitet-
ne|viLÄDEN MELANŠEK - Žalec: »Mislim, da je v naši občini za mlade še premalo poskrbljeno. Občutno premalo je možnosti za zabavo, ples in podobne aktivnosti. Svojcas so bili razni mladinski plesi, razni glasbeni koncerti, danes pa tega skorajda ni več. Mislim, da mladi to pogrešajo. Nadomestilo za to največkrat iščejo po raznih gostilnah, klubih, ki so bolj podobni beznicam. To pa nam zagotovo ni v ponos. Menim, da bi se moral najti skupaj tim ljudi, ki bi preokrenil to situacijo, morda vsaj do te mere, kakršna je bila že pred leti. Prav prijetno bi bilo dobiti v goste kakšne dobre glasbenike, recimo na žalskem stadionu ali kje drugje, ki bi popestrili mladinsko življenje. Če ba gledam na prosti čas skozi oči športnika — strelca, potem moram za vrhunski šport, v katerega rang sodim tudi sam, reči, da je prej slabo kot dobro. Bistveno boljše pa je v rekreativnem smislu ...«
ROBI LEBAR — dijak - Griže: »Končujem šolanje in ne vem, kako bo z mojo zaposlitvijo. Izšolal sem se za finomehanika, prostih mest pa tako rekoč ni. Ne preostane mi drugega kot nadaljevati s šolanjem ali se preusmeriti v kakšen drug poklic. Mislim, da je to žalostno, da človek ne more početi tistega, za kar se je usposobil in šolal Sicer pa, ce odgovorim na vprašanje glede zabave nas mladih, moram reči, da je je občutno premalo, posledica tega je, da se mladina zateka v gostilne in največkrat škodi sebi in družbi. Veliko lepše bi bilo na kakšnem mladinskem plesu, glasbenem koncertu, športnih terenih in povsod tam, kjer gre za oganizirane aktivnosti. Vsega tega nam manjka, marsikdaj pa smo, da ni tako kot bi želeli, krivi tudi sami...«
In kaj naj zapišemo ob koncu te ankete? Morda skupno ugotovitev, da mladi pogrešajo zabavo, da se zavedajo tudi lastne krivde in da si želijo predvsem službo in zagotovitev svoje eksistence.	D. NARAGLAV
V Veseli šoli tekmovalo 72 učencev
Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec in osnovna šola Vere Šlander na Polzeli sta organizirali občinsko tekmovanje v Veseli šoli. Nastopilo je 72 učencev in učenk od četrtka do osmega razreda iz sedmih osnovnih šol občine.
V četrtem razredu je zmagala Katja Goršek iz OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca, v petem Petra Vrunč iz OŠ Braslovče, v šestem Saša Zivanovič iz OŠ Polzela, v sedmem sta zmagala dva, in sicer Biserka Kišiš iz OŠ Peter Šprajc-Jur Žalec in Janko Marovt iz OŠ Braslovče, in v osmem razredu Jerica Luskar iz OŠ Peter Šprajc-Jur iz Žalca. Na sliki: Med pisanjem nalog.
T. TAVČAR
Štiri nove učilnice v Braslovčah
Praznik OF in 1. maj so v Braslovčah praznovali na svoj način. Pri OŠ Vlado Bagat Braslovče so vzidali listino pri izgradnji novega prizidka k šoli.
Pred svečanostjo je bil v telovadnici krajši kulturni program o prizidku, ki bo imel štiri učilnice, je spregovoril predsednik gradbenega -odbora Niko Rožič. Denar zbirajo iz več virov, kar dvodnevni zaslužek pa je dalo 34 zaposlenih na šoli Braslovče. Pomemben delež je prišel tudi iz krajevnega samoprispevka, od izobraževalne skupnosti Žalec. Ker pa je denarja še vseeno premalo, sedaj teče v krajevni skupnosti Braslovče še akcija za prostovoljne prispevke. V prvi fazi, do pričetka novega šolskega leta, bi radi Braslovčani usposobili vsaj dve učilnici, kar je tudi pogoj za enoizmenski pouk. Na sliki: Tako sta Niko Rožič in učenka Lucija Marovt vzidala listino.
T. TAVČAR
REVIJA PEVSKIH ZBOROV osnovih šol občine Žalec je tudi letos potekala v dveh delih: 20. aprila v Domu II. slovenskega tabora Žalec in 21. aprila v Osnovni šoli bratov Juhart Šempeter. Pri izvedbi sta z ZKO Žalec sodelovali osnovni šoli v obeh krajih, strokovno oceno pa je ob zaključku drugega koncerta podal predstavnik Področnega združenja pevskih zborov Celje prof. Pavle Bukovac. V obeh koncertih je sodelovalo 17 pevskih zborov ali približno 600 mladih pevcev. Tistim, ki letos odhajajo iz osnovne šole in ki so peli več kot štiri leta, so bila podeljena priznanja v obliki značke MLADI USTVARJALEC, podelila pa sta jih v Žalcu Jože Jančič, v Šempetru pa Marko Slokar.
Uspešni mladi športniki Žalca
Na četrtfinalu republiškega prvenstva v košarki za mlajše pionirje je ekipi iz Žalca uspela uvrstitev med 12 najboljših. V naslednjem kolu, ki je potekalo v Žalcu, pa je mladim žalskim košarkašem uspela uvrstitev med štiri najboljše v Sloveniji. Rezultati: Žalec—Maribor — 50:38, Žalec—Hrastnik — 42:23, Žalec—Ljubljana (Moste) — 70:48. Čestitamo mladim košarkarjem in njihovemu trenerju Mitju Turnšku, ki jih navdušuje in vodi ter jih po osnovni šoli vključi v košarkarski klub na Polzeli.
TEK
Na prvem spomladanskem teku Novega tednika in Radia Celje po ulicah Celja so zmagali trije naši učenci, in sicer Špela Solar (letnik 1975), Jože Cokan (letnik 1977) in Peter Ahčan (letnik 1976).
Na krosu Dnevnika, ki šteje za republiško prvenstvo, sta osvojila drugo mesto žalska učenca Špela Solar in Tomaž Vaš.
Na 34. teku zmage v Ljubljani je bil osmošolec Tomaž Vaš prvi v svoji kategoriji, šestošolec Jože Cokan pa tretji.
Le tako naprej!
ROKOMET
Številne ure vztrajnega dela osemnajstih rokometašic, ki jih trenira Adi Hudarin ob pomoči Zorana Gajška, so se izplačale. Po štiriletnem garanju so dekleta osvojila prvo mesto v polfinalu republiškega prvenstva ŠŠD in se tako uvrstile v finale. Polfinale je potekalo v Zagorju, finale pa je bilo te dni v Žalcu. Na posnetku so mlade rokometašice s trenerjem Adijem Hudarinom.
M.	Juteršek
tsa JBmN		
tiča Ivanke Uran jekove 6.63310 Zaiec ^ 1		V novem video studiu svetujemo, pomagamo, nudimo. • VIDEO — snemanja,
Ob koncu naših vaj v plesni šoli Bolero bi		montaže, tekstovna in ton-
vam radi pokazali del tega, kar smo se naučili,		ska oprema
zato vas vabimo na zaključno prireditev, ki bo v		• PRESNEMAVANJA NA VI-
soboto, 2. junija 1990, ob 16. uri za predšolske		DEO TRAK
otroke, ob 17. uri za učence od 1. do 4. razreda in		• OPREMA AMATERSKIH
ob 18. uri za učence od 5. do 8. razreda, in sicer v		VIDEO POSNETKOV -
telovadnici osnovne šole v Žalcu. Vabimo tudi ti-		montaža, tekst, ton
ste, ki našega dela še ne poznate.		• IZDELAVA VIDEO VO-
Pa še povabilo za novo šolsko leto 1990/91.		ŠČILNIC
Pridružite se nam v Malem Boleru, ki bo pričel z		• POPRAVILA SLABO
vajami od 10. do 16. septembra 1990. Število vpi-		POSNETIH VIDEO SIGNALOV
sanih otrok je omejeno, zato priporočamo, da si		
s predvpisom zagotovite mesto v skupini in za-		• PRESNEMAVANJA IN
jamčeno ceno. Pri vpisu dveh ali več otrok iz dru-		PONOVNE MONTAŽE ŽE POSNETIH VIDEO SPOTOV • SNEMANJE PROIZ-
zine vam nudimo poseben popust. Vpisnino lahko poravnate v enem ali dveh obrokih.		
Vabimo tudi profesorje in absolvente nem-		VODNIH PROGRAMOV
škega in angleškega jezika, ki jih veseli delo z		ZA SEJEMSKE PRED-
odraslimi in otroki v tečajih, da se nam pridružijo		STAVITVE
kot honorarni sodelavci.		• RAČUNALNIŠKA OBDELAVA VIDEO POS-
Predvpis traja od 21. maja do 8. junija 1990.		NETKOV IN GRAFIKA
Vpis bo od 27. avgusta do 10. septembra 1990		VIDEO STUDIO KORBER
		ŽALEC, IVANKE URANJEK
med 12. in 14. uro, ob petkih pa do 16. ure.		6
Informacije na DU Žalec, telefon 063/711-417 			>		telefon: 063/711-076
------------------------------------------------------'j
Obvestilo DPM Žalec
Spoštovani starši!
Bliža se čas, ko razmišljamo o tem, kje in kako bi preživeli dopustniške dni. Otrokom želimo ponuditi najlepše. Otroška igrivost in morje pa je tisto, kar otroka najbolj razveseli. Morda se letos zaradi katerega koli razloga ne boste odločili za družinske počitnice na morju, otroku pa bi jih kljub temu želeli omogočiti.
Občinska zveza prijateljev mladine iz Žalca bo tudi letos organizirala letovanje otrok, ki bo od 3. 7. do 13. 7. 1990 v mladinskem letovišču RKS na Debelem rtiču.
Prijave že sprejemajo socialne delavke na osnovnih šolah, vse podrobnejše informacije pa dobite na OZ DPM Žalec, tel.
713-182.
Od 16. do 19. julija organiziramo planinsko-biološki tabor na Homu, zato vabimo, da se zainteresirani prijavite do 15. 6.
(tel. 713-182). Ceno in ostale podatke lahko izveste na OŠ.
IIqiipH mladih fphqj|^Qy
V teh dneh se zaključujejo številna tekmovanja osnovnošolcev, znanje učencev in trud mentorjev pa bosta nagrajena s priznanji in naslovi prvakov. Tokrat naj omenimo pomemben uspeh mladih tehnikov osnovne šole Ljuba Mikuš iz Žalca na občinskem in regijskem tekmovanju z ladijskimi modeli MČ 1 pod vodstvom mentorja Željka Seven-ška z osvojitvijo prvih mest. V tekmovanju KLIP KLAP sta na regijskem tekmovanju zmagala Aleš Marko in Mitja Dvornik iz osnovne šole Šempeter (mentor Milica Urankar), pri računalničarjih pa Aleš Zavšek in Jože Zajc iz osnovne šole Petrovče (mentor Marija Sirk).	jk
Na posnetku z leve Matej Grabner (regijski zmagovalec) in Iztok Štajner (občinski prvak, oba učenca osnovne šole Ljuba Mikuš Žalec)
Drugim za zgled in spodbudo
Učenci in delavci osnovne šole Griže vedo, da je čisto okolje tudi zdravo okolje.
Učenci in delavci osnovne šole Nade Cilenšek Griže so se odločili, da prosto soboto namenijo za čistilno akcijo. Z metlo in vrtnim orodjem so se lotili urejanja okolice šole, ki je bila potrebna le pomladanskega čiščenja. Sicer pa se lahko upravičeno postavijo drugim za zgled, besede in resolucije o varstvu okolja uresničujejo vsakdan. Da bi spodbudili tudi krajane, so skupaj s krajevno skupnostjo organizirali zbiranje kosovnih odpadkov, za kar so v kraju postavili več kontejnerjev. Mnogi so se jim pridružili, pričakujejo pa, da se jim bodo tudi tisti, ki se za to še niso odločili. Upajmo, da ta primer ne bo osamljen in da bo društvo Zelenih končno prešlo od besed k dejanjem in podobno akcijo zastavilo v celi občini.	jk
Kar deset kontejnerjev so napolnili z različnimi odpadki, ki bi sicer pristali na divjih odlagališčih.
n
Rock večeri v Žalcu
I
L
ZSMS — LS Žalec in DEMOS Celje organizirata v dvorani Hmezad v Žalcu vse sobote v maju in juniju rock večere. Kot predskupine bodo nastopili lokalni bandi, ki jim bo tako omogočena promocija v našem prostoru. Kot glavna skupina bo igrala Kaya iz Celja, nekaj terminov pa je še prostih za kakšen drug band.
Za pijačo in zabavo ter obilo glasbe bo poskrbljeno
Vabljeno staro in mlado!
1 I

: "\ Oglejte
si na videu
A PRAYER FOR DYING
Režija: Mike Hodges, vloge:	Mickey Rourke,
Bob Hoskins, Alan Bates.
Od tod do večnosti je daleč, medtem ko je razdalja do pekla dosti bližja. Film predstavlja predvsem moralne dileme bivšega vojaka IRE Fal-lona (Mickey Rourke), katerega do določene meje drži v šahu londonsko podzemlje, kot tudi IRA. V tej brezizhodni situaciji išče moči in pomoči pri duhovniku v cerkvi, ki je bil priča umora, ki ga je zagrešil Fallon.
SEA OF LOVE (thriller)
Režija: Harold Becker, vloge: Al Pacino, Ellen Barkin.
Zgodba o ostarelem in frustriranem detektivu (Al Pacino), ki raziskuje serijo umorov in se pri tem zaljubi v potencialno morilko. Poudarek je predvsem na čustvenih odnosih med glavnima akterjema v tej težavni situaciji. Ker pa je thriller, se zgodba seveda konča nepredvidljivo in srečno. Rdeča nit filma je pesem Phila Phillipsa »Sea of love«, ki poveča psihološki naboj filma vsaj za enkrat.
MILES FROM HOME (drama)
Režija: Gary Siniše, vloge: Richard Gere, Kevin Anderson, Laurie Metcalf.
Ameriška agrarna reforma ali dokaz, da tudi ena izmed najbolj uspešnih farm v Ameriki lanko propade in pogori zaradi požeruskega sistema.
Z njo propadeta, resda ponosno in herojsko, tudi njena bivša lastnika.
RENEGADES (akcijski)
Režija : Jack Sholder, vloge: Kiefer Sutherland, Lou Diamond Phillips.
Banda okrutnih in nerodnih roparjev oropa banko in med begom ukrade še sveto indijansko kopje, kar pogojuje, da film ni ostal navadna kriminalka. Za kopjem in roparji se poženeta mfad ambiciozen detektiv ' ter indijanec, kot predstavnik oropanega plemena. Čeprav se vse dogaja v ameriškem velemestu, pa je zaradi uspešnosti slednjega način lova indijanski. CASULTIES OF WAR (vojni)
Režija: Brian de Palma, vloge: Michael J. Fox, Sean Pean.
Tudi Michaela J. Foxa je pot zanesla med grozote Vietnama, kjer je neuspešno poskušal razširjati idejo človeške etike v nesmiselni klavnici. Zgodba temelji na življenju nekega voda, kateremu poveljuje mladi narednik (Sean Pean). Med pohodom ugrabijo mlado domačinko, nad "katero se fizično in psihično izživljajo, kar pa se Foxu zagnusi in se temu upre. Čeprav so Vietnamci v tem filmu še vedno le VC (vietkongovci) in ne ljudje, pa je to eden prvih poskusov ameriške kinematografije, prikazati brutalnost in nesmisel ameriške agresije nad vietnamskim ljudstvom.
MOTHER LODE (pustolovski)
Vloge: Charlton Heston, Kim Basinger, Nick Man-cuso.
Mother Lode ali v prevodu Mati žila je eden redkih izdelkov, ki nadaljujejo tradicijo Zaklada Sierra Madre in se ubadajo z zlato mrzlico. Filmi takšne vrste se ukvarjajo predvsem z odnosi med ljudmi (predvsem sovraštvom), ki jih je pohlep po bogastvu pripeljal v kraje, kjer se je cas dobesedno ustavil in od koder je zelo težko pobegniti. Kim Basinger se sveti bolj kot zlato, ki pa ga je, roko na srce, v filmu videti zelo malo.
AN INNOCENT MAN (akcijski)
Režija :	Peter Yates.
Vloge Tom Selleck, F. Murray Abraham, Laila Robins.
Skorumpiranost policije je zelo velik problem za družbo, kot tudi za posameznika, zaradi česar se mu življenjska usoda lahko krepko spremeni. Tom Selleck zaradi nerodnosti dveh skorumpiranih detektivov nedolžen pristane v zaporu, kjer se mora naučiti novega razmišljanja o življenju. Ob pomoči prijatelja iz zapora in žene se maščuje policajema ter povrne svoje življenje v normalne tirnice. OVERBOARD (komedija)
Režija: Gary Marshal. Vloge: Goldie Hawn, Kurt Russel.
Padec z jahte je usoden za način življenja razvajene bogatašice, ki ob tem izgubi spomin. Pristane namreč pri svojem mizarju, do katerega se je obnašala zelo osorno. Maščevanje mizarja je zelo kruto, saj mora gospodinjiti njemu in njegovim trem sinovom. Kljub težavni nalogi, ki jo ima, je vsemu kos, tudi poroki na koncu filma.
Več sodelovanja in skrb za strokovnost
ZKO Žalec je izvolila novo vodstvo
Na letni konferenci so se pretekli mesec zbrali ljubiteljski kulturni delavci naše občine. Gostitelj delegatov kulturnih društev in dobitnikov odličij ZKO je bila DPD Svoboda Polzela. Prisotni pa so bili tudi predstavniki ZKO Slovenije in sosednjih občinskih zvez. V sicer ne preži-vahni razpravi je bilo največ govora o nujnosti večjega povezovanja skupin, šolskih in krajevnih kulturnih društev, sodelovanje slednjih s krajem in delovnimi organizacijami v kraju, kakor tudi sodelovanje in povezovanje dejavnosti na vseh področjih (prireditve, srečanja, izobraževanje) na nivoju regije. S tem bo nehote ponujena motivacija za kakovostnejšo pripravo programa, znižani bodo stroški organiziranja in izvedbe, izobraževalni seminarji pa bodo zbliževali udeležence tudi preko izmenjave izkušenj in navezovanja stikov. Med drugim je bilo v sklepe konference zapisano, da bo ZKO pomagala pri razvoju dejavnosti, ki so zanimive in ki bodo na osnovi rezultatov dela in strokovnega vodstva upravičile svoj obstoj. Mnogo več skrbi bo namenila knjižnični dejavnosti, predvsem za izboljšanje materialne plati, za strokovni del pa se bo povezovala z OMK Žalec. Prav tako pa bo podpirala organiziranje kulturnih prireditev krajevnih skupnosti, v občinskem središču in drugih večjih središčih, za katere bodo gledalci zainteresirani in jih v občini ne bi mogli izvesti. Več skrbi pa pričakuje s strani ZKO Slovenije za prireditve, ki so vseslovenskega pomena.
Na konferenci so delegati s tajnim glasovanjem izvolili tudi novega predsednika ZKO Žalec JANEZA MEGLIČA. Za podpredsednika je bil izvoljen JOŽE JANČIČ. Izvoljeno je bilo tudi 5 delegatov društev za člane izvršnega odbora zveze: Leon Pader, Feliks Srebot, Eran Sadnik, Anton Farčnik in Janez Cukjati.
Prisotni so se s skromnim spominskim darilom poslovili tudi od dosedanjega tajnika ZKO Žalec Ivana Centriha, ki je bil razrešen te dolžnosti s 1. aprilom t. I. Na prvi seji IO, ki se je dokončno konstituiral tudi s člani strokovnih odborov, so bili imenovani: za organizacijskega tajnika JOŽICA OCVIRK, za ostale člane pa še: JOŽE MEH, FRANCI LAZNIK, MARKO SLOKAR, VALERIJA PUKL, MARGIT JUTERŠEK.
DOBITNIKI ODLIČIJ ZKO ŽALEC ZA LETO 1989:
PRIZNANJA: MILJANA AVSEC, DAMJANA POVŠE, NATAŠA PRISLAN, TOMISLAV RUS, VINKO TAJNŠEK, BOGDAN ŽELEZNIK, KVINTET LASTOVKA POLZELA,
BRONASTE PLAKETE: JOŽE AVSEC, IZTOK BALOH, AVGUST Ll-KEB, IVAN MENĆAK, BRANE MESEC, JOŽE NOVAK, KONRAD Pl-ŽORN, BERTA ŠIMONC, DANILO VOŠNJAK, MAJDA JURAČ, MLADINSKI PIHALNI ORKESTER ŽALEC, SAVINJSKI OKTET ŽALEC,
SREBRNE PLAKETE: JERICA ČRETNIK, LIDIJA KOCELI, ELEONORA MAH, BREDA VEBER, FELIKS SREBOT,
ZLATE PLAKETE: KONRAD VOČKO, VILI GERMADNIK.
JoCk
Videli smo . . .
ZADNJA PREDSTAVA GLEDALIŠKEGA ABONMAJA v letošnji sezoni je bila 24. aprila, ko smo gostili znane gledališke umetnike SNG Drame Ljubljana z delom DAMA IZ MAKSIMA v režiji Vinka Mo-derndorferja. Čeprav je predstava trajala krepko preko treh ur, so bili obiskovalci navdušeni, lahko pa_ trdimo, da je to bila letošnja najboljša predstava, kar smo jih videli v Žalcu, in za katero so se ogreli vsi gledalci. Marsikdo zaradi različnih vzrokov komedije ni videl. Vendar se ob tej priložnosti Zveze kulturnih organizacij in KUD Svoboda Žalec zahvaljujeta vsem abonentom za obisk in jih vabita k vpisu tudi v prihodnji sezoni.
XXX
SODELOVANJE Z ZAMEJSKIMI SLOVENCI nadaljujemo v obliki srečanj, kakršno je bilo pretekli mesec v Braslovčah, ko so prišli na obisk kulturniki KPD Šmihel iz Avstrijske Koroške z gledališkim delom F. S. Finžgarja RAZVALINA ŽIVLJENJA. Sodelovanje med društvoma, ki traja že polnih dvanajst let, je v danem trenutku pomembna oblika vezi med matično domovino in rojaki onstran meje.
XXX
30-LETNICA MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA KD PETROVCE je bila obeležena na osrednji slovesnosti krajevnega praznika v Petrovčah 21. apr. 1990, kjer so bile nekaterim članom zbora podeljene GALLUSOVE ZNAČKE (za 5—15-letno, 15—25 in nad 25-letno prepevanje) Značke je podelil podpredsednik ZKO Žalec Jože Jančič, prejeli pa so jih: BRONASTE GALLUSOVE ZNAČKE — Janez Oset, Oto Jo-šovec, Igor Senič, Gabrijel Marinkovič, Miran Cocej; SREBRNO GALLUSOVO ZNAČKO: Ivan Degen; ZLATE GALLUSOVE ZNAČKE: Franjo Pilih, Rajko Vodovnik, Slavči Tanjšek, Avgust Vidmar, Dani Arisotvnik, Anton Javornik, Slavko Lednik.
XXX
PODROČNA REVIJA GLEDALIŠKIH SKUPIN je potekala v naši občini 20. aprila 1.1. na Polzeli in v Vrbju. Odbor za gledališko dejavnost pri ZKO je izvedbo organizacije prevzel praktično preko noči in zastavljeno nalogo več kot uspešno opravil. Gostili smo gledališke skupine: Šmarje pri Jelšah z delom JUNONA IN PAV v režiji Jožeta čakša, AG Železar Štore z delom POD KOŠATIM OČESOM v režiji Petra Simonitija, za srečanje pa je bila izbrana tudi AG Vrba Vrbje s predstavo SLOVENEC SEM ... PA TJA, ki je avtorsko in režijsko delo Bogomira Vera-sa. Vse tri predstave si je ogledal republiški selektor Jaša Jamnik, ki je na skupnem pogovoru podal strokovno mnenje in izbral predstavo iz Šmarja za zaključno Linhartovo srečanje v Postojni (17,—19. t. m.). Udeležili se ga bodo tudi predstavniki ZKO Žalec.
XXX
KONCERT MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA iz Žalca smo poslušali 26. aprila ob 20. uri v Domu II. slov. tabora. Z njim so počastili 10-letnico dela, podelili jubilejne Gallusove značke in predstavili nekaj novonaštudiranih skladb. Koncert je izredno lepo uspel, pod dirig. vodstvom STANKA PODBREGARJA.
Ive k
Ko nam otrok zboli
Svetuje in odgovarja pediatrinja
Joj, dobil bom pikico

mwm
Dr. Eva
Dolničar
Videli bomo . .
petek, 25. maja, ob 10. uri
bo v Savinovem razstavnem salonu odprtje LIKOVNIH DEL UČENCEV 7. in 8. razredov osnovnih šol občine Žalec. Razstava je vsako leto posvečena dnevu mladih. Letos bodo risali oz. razstavljali na temo ZDRAVJE IN OKOLJE. Razstavo, ki bo na ogled 3. junija, pripravljata skupaj z osnovnimi šolami ZKO Žalec in Savinov razstavni salon.
sobota, 26. maja .
ob 18. uri — DOM SVOBODE LIBOJE - VEČER S TAMBURICO (občinska revija tamburaških orkestrov, na kateri sodelujejo tudi orkestri iz drugih občin),
ob 19. uri — DOM II. SLOV. TABORA ŽALEC - VEČER OPERNIH IN OPERETNIH ARIJ bodo izvajali: sopranistka in članica Mariborske opere ZORICA FINGUŠT-FATUR, pianist Simon Robinson, ansambel PRO MUSICA TIBICINIA,
ob 20. uri — DOM SVOBODE GRIŽE - KONCERT ŽENSKEGA PEVSKEGA ZBORA ob 40-letnici delovanja. Zbor že vrsto let sodi v vrh zbo-rovstva celjske regije, vodi pa ga Milan Lesjak. Na slovesnosti bodo podeljene nekaterim članicam tudi Gallusove jubilejne značke.
ob 20. uri - OSNOVNA ŠOLA BRASLOVČE - KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA ZBORA BRASLOVČE, ki je v goste povabil tudi mešani PZ Mozirje pod vodstvom Toneta Acmana in mešani PZ Šoštanj pod vodstvom Anke Verdnik-Jazbec, je s svojim zborovodjem Markom Slokarjem v zadnjem času prejel vrsto laskavih ocen. Koncert je posvečen občinskemu in krajevnemu prazniku ter 850-letnici imenovanja TRGA BRASLOVČE,
torek, 29. maja, ob 17. uri
bo v DOMU II. slov. tabora v Žalcu prireditev, ki jo organizira WZ Janko Herman Žalec in na kateri se bodo predstavili oddelki iz vzgojnovarstve-nih enot občine Žalec.
PRIREDITVE V JUNIJU
9.	junija, ob 17. uri — SREČANJE PIHALNIH ORKESTROV CELJSKEGA OBMOČJA v Šmarju pri Jelšah. Srečanje pripravljajo ZKO Žalec in Šmarje ter področno združenje PO s sedežem v Žalcu.
16. junija, ob 9. uri — SREČANJE ČLANOV GLEDALIŠKIH SKUPIN OBČINE ŽALEC v Libojah in Brnci nad Libojami. Sodelovala bosta znana slovenska gledališka umetnika: Rajko Stupar in Bogomir Veras, ogledali pa si bodo tudi predstavo AG Vrba Vrbje SLOVENEC SEM ... pa TJA. Srečanje sodi v program odbora za gledališko dejavnost pri ZKO Žalec.
23. junija, ob 16. uri — OBČINSKA REVIJA PIHALNIH ORKESTROV v Letnem gledališču Griže bo posvečena tudi 110-letnici delovanja Godbe na pihala Zabukovica, ki jo že vrsto let vodi dirigent Franc Tratar.
JoCk
Kdaj začnemo s cepljenjem, kako to poteka In kakšne so reakcije?
Takoj ob rojstvu so vsi otroci cepljeni proti tuberkulozi (razen če so bolni ali tehtajo manj kot 2500 gramov), in sicer v levo nadlaht. Kasneje se tu .razvije mozolj, ki lahko traja in se ne zaceli tudi od šest do osem mesecev. Prav nič ni narobe, če iz njega tudi teče, paziti je treba le, da se pod pazduho ne naredi bezgavka, ki jo je treba obvezno pokazati zdravniku.
Med tretjim in četrtim mesecem otroka cepimo proti DI-TE-PER (davici, tetanusu in oslov-cu), in sicer v ritko, in proti pi-lio-otroškl paralizi, kjer dobi otrok cepivo v obliki kapljic z žličko. Cepljenje je treba ponoviti še dvakrat v presledku šestih tednov. V poletnih mesecih proti otroški paralizi ne cepimo.
Če so presledki med enim in drugim cepljenjem preveliki, več kot tri mesece med prvim in drugim ter več kot šest mesecev med drugim in tretjim cepljenjem, je treba vsa tri cepljenja ponoviti.
Cepljeni so vsi otroci, razen tistih, pri katerih je bilo ob rojstvu z njimi kaj narobe, to so tako imenovani rizični otroci, ki potrebujejo posebno skrb. Ti so cepljeni, ko to dovoljuje njihov razvoj, če je z njimi vse v redu pa med četrtim in petim mesecem. Vsekakor pa mora otrok biti star tri ali štiri mesece in pol; če je rojen prej, je treba tiste dneve, tedne ali mesece dodati.
Starši dobijo ob cepljenju ustna in pisna navodila, kako ravnati po njem. Nujno potrebno pa je dajati na cepljeno mesto hladne obkladke, lahko z navadno vodo, pa tudi dosti čaja nudimo otroku. Reakcija na cepljenje ni nujna, pri dojenih otrocih je ponavadi ni, če pa se temperatura pri merjenju v ritki
V
poviša čez 38,5 ° C, je potrebno dati otroku panadon (NE ASPIRIN).
V	starosti enega leta je otrok cepljen proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, in sicer v roko. tukaj ponavadi ni reakcije.
Ko preteče leto dni od prvega cepljenja, se cepljenje Dl-TE-PER in polio ponovita. Po dveh letih, nekje med tretjim in četrtim letom starosti pa se ponovi še enkrat, in sicer zadnjič. Pomembno je, da otrok ni starejši od petih let. V tem primeru je otrok cepljen le za DI-TE, brez oslovskega kašlja.
V	prvem razredu osnovne šole so otroci cepljeni proti DI-TE in paralizi. Takrat boli roka in na cepljeno mesto je treba dajati obkladke, ostale reakcije pa so enake.
V	sedmem razredu so otroci testirani glede tuberkoloze in po potrebi tudi cepljeni. Ob koncu razreda, običajno pri sistematskem pregledu, šolarji dobijo še enkrat DI-TE in polio, od letos dalje pa so cepljeni tudi proti rdečkam.
Vsa cepljenja vpisujemo v znani, beli kartonček. STARŠI, SKRBNO GA HRANITE, kajti lahko je življenjsko pomemben, zlasti, če se otrok poškoduje, ker pove, kdaj je bil otrok cepljen. Če ga izgubite, si priskrbite tam, kjer so otroka cepili, dvojnik. Tako ne bo težav pri vpisu otroka v vrtec, pa tudi v srednjo šolo. Karton zahtevamo tudi pri vsakem sistematskem pregledu, vendar pri tem ne gre za posebno kaprico ali pikolovstvo, zahtevamo ga pač, ker omenjene bolezni še razsajajo.
Starši, ko prejmete vabilo na cepljenje, otroka nanj tudi peljite, saj je obvezno tudi po zakonu. Navaden prehlad ni razlog, da otroka ne bi cepili, opozoriti pa je treba zdravnika, če ima otrok temperaturo ali DRISKO,
če je bil pred kratkim bolan, ali je bil v stiku s kakšno nalezljivo boleznijo. Zdravniku je treba vse povedati, presojo, ali bo otrok cepljen ali ne, pa prepustite njemu.
Če je presledek med cepljenji večji, kot je dovoljen, je treba cepljenje v celoti ponoviti, kar pa pomeni, da otroka vedno znova pikamo. Zato, drage mame, ne pozabite priti pravočasno, ko vas pokličemo, da pripeljite otroka na cepljenje, ali vas nato opominjamo in se izgovarjate, da se je opomin izgubil.
Nikoli nisem razumela in tudi sedaj ne razumem, da se materam njihovi otroci nič ne smilijo, ko morajo zaradi njihove malomarnosti vedno znova doživljati strah in bolečino pikanja.
Običajno cepi otroka zdravnik, mati pa ga prime, saj se otrok tako počuti varneje. Materam se otroci smilijo in vem, da bi marsikatera raje sama dobila vbod.
Ali večjemu otroku povedati, da bo dobil injekcijo? Menim DA! Z otrokom je treba biti iskren. Dosti bolje je otroku povedati, da ga bo pri vbodu zdravnika malo zabolelo, kot pa mu zatrjevati, da ne bo nič hudega, izkušnja pa je drugačna.
Otroka pa tudi sicer ni priporočljivo strašiti z injekcijo. Saj poznate tisto:... če ne boš priden ali če ne boš jedel, boš dobil veliko pikico. Zavedajte se, da z otroki delamo ljudje, ki jih imamo radi in jim želimo pomagati, tudi cepimo jih zato, ker jih želimo zavarovati. Zato straše-nje s pikico ni dober način vzgoje, saj se zaradi tega otrok boji zdravnika že takrat, ko ga vidi. Jaz navadno dam otroku »piščalko«, to je zgornji del injekcije, in pred njim skregam starše, čeprav tudi to ni vzgojno. Res pa je tudi, da se vsi bojimo neznanega, in če bo otrok že naprej vedel, da bo dobil pi--kico, se bo na to že sam v sebi pripravil in bo dosti manj boleče.
J
Pisma bralcev
Kokoši na pokopališču
Prizadeta in močno ogorčena se ponovno oglašam zaradi razrešitve velikega problema, to je razkopavanja kokoši po grobovih na pokopališču v Gotovljah.
Navedeni problem se rešuje v Gotovljah že zelo dolgo, vendar ni organa, ki bi ga lahko rešil.
Kljub večkratnim opozorilom kmetje na vasi ne upoštevajo, da je pokopališče kraj, kamor naj stopi le človeška noga, ne pa da lahko na grobu naletiš na kokošje jajce, kosti in drugo navlako, ki si jo na grobove nosijo razne živali kot so kokoši, p%i in ostale domače živali. Vsakdo od teh kmetov najde sebi primeren izgovor, češ da njihove kokoši ne hodijo na grobove razkopavat in tako ni mogoče najti lastnika teh kokoši, ki delajo po grobovih veliko škodo in KS veliko sramoto.
Navedeno problematiko sem že obširno objavila v časopisu in dobila od KS tudi odgovor, vendar menim, da ta odgovor ni noben odgovor. Mislim, da so na KS Gotovlje izvoljeni organi, ki bi morali reševati take in podobne probleme, vendar izgleda, da ta problem ne morejo ali »nočejo« rešiti.
Mislim, da bi rešitev tega problema bila v postavitvi dovolj visoke ograje okoli novega pokopališča, če so kmetje in njihove kokoši tako zaščitene. Vse težave izhajajo namreč iz tega, da se je ob ureditvi novega dela pokopališča načrtno porušil del starega obzidja, okoli novega pa so se posadile male ciprese, ki so sicer že porasle, vendar se živali oz. kokoši lahko nemoteno sprehajajo in delajo škodo na starem in novem delu pokopališča brez vsakih težav.
Zanima me, kateri organ in kdaj je izdal uporabno dovoljenje za novi del pokopališča, ki ni primerno urejen?
Sanitarna inšpekcija iz Žalca mi je lani v pogovoru dejala med drugim tudi to, da bi lahko učinkovito ukrepala PM Žalec. Po navedenem telefonskem pogovoru (7. marca, ko je bilo pokopališče zopet povsem razkopano) s PM Žalec pa sem dobila odgovor, da Gotovlje niso urbano naselje in da je za vse odgovorna krajevna skupnost Gotovlje, katera pa je po mojem mnenju nesposobna rešiti ta problem. Sposobna pa je pobirati denar, nekaterim celo dvakratno.
Sedanje vodstvo KS Gotovlje tega problema ni rešilo in zato zasluži nezaupnico in bodečo ne-žo. Upam, da bo prihodnje vodstvo z vso resnostjo pristopilo k našim skupnim težavam in skušalo rešiti navedeni problem.
Za konec pa še misel, ki naj jo vaški kmetje dobro premislijo: »Kdor nima spoštovanje do mrtvih, ga tudi nima do živih«.
Fanika Brečko
Bralka Z. P. iz Žalca nas je opozorila, da je naš dopisnik D.
N.	v sestavku Gradijo stanovanjski blok nepravilno zapisal ime hiše, iz katere je MIK Prebold preselil stanovalce v stanovanjski blok, ki ga pravkar gradijo. Pravilno bi se namreč moralo glasiti Zanierjeva hiša, domačini pa ji po domače rečejo kar Cenerjeva hiša, zato se bralki, katere mati je bila lastnica te hiše, opravičujemo.
Uredništvo
Problemi, problemi...
Zadnje dni aprila se je sestal IO društva za pomoč duševno prizadetim v občini Žalec z vabljenimi predstavniki staršev duševno prizadetih, centra za socialno delo, socialnega skrbstva, sekretariata za družbeno-ekonomski razvoj in finance občine Žalec, vrtca, dispanzerja za psihohigieno otrok in mladine Celje in drugimi.
Poleg rednega programa se društvo sooča tudi Z reševanjem večjih problemov, ki pa so nerešljivi brez širše družbene pomoči in razumevanja.
Med prioritetnimi nalogami je reševanje tedenskega prevoza srednje in zmerno prizadetih otrok iz zavoda »Miha Pinter«, saj ugotavljajo strokovnjaki v zavodu in starši, da so uspehi usposabljanja toliko večji, kolikor pogosteje se otroci vračajo v domače primarno okolje. Pri marsikateri, družini je prevoz velik problem, ker nimajo osebnega vozila, so bolehni, zato so svojo prošnjo naslovili na društvo, ki jim bo pomagalo, oziroma organiziralo vračanje otroka domov preko vikenda in nazaj v zavod. Naj omenim, da je ta problem rešilo že več občin v celjski regiji.
Zadostoval bi kombi za prevoz 10 do 12 oseb, ki bi odpeljal otroke iz zavoda v petek popoldne in jih vrnil vanj v ponedeljek zjutraj.
Morda bi prav vi, dragi bralec, bili pripravljeni opraviti to humano delo, seveda za ustrezno nadomestilo po dogovoru?
Oglasite se nam! Sedež društva je na Oš Ljuba Mikuš Žalec.
Drugi problem je iniciativa staršev za organiziranje delavnice pod posebnimi pogoji za zmerno prizadete odrasle. Razmišljanja o
tem niso povsem sveža, vendar so bila prvič predstavljena širši javnosti. Ravno tako bi za skupino gojencev iz žalske občine skrajšali ali celo odpravili prevoz v DPP Celje na Golovcu. Se največji problem predstavlja najti primeren prostor, ureditev, kar predstavlja večji finančni strošek.
Menimo, da se bo ob izgradnji poslovnega centra v Žalcu sprostil kakšen primeren kotiček, zato bomo usmerili prizadevanja tudi v to smer.
Še vedno pa je občina Žalec »bela lisa« v Sloveniji na področju predšolskega varstva srednje in zmerno duševno prizadetih otrok.
Doslej smo to reševali z občino Celje, kjer so vključeni trije otroci v razvojni oddelek s povračilom stroškov otroškega varstva.
Ker pa imamo vzorno urejeno pediatrično službo s sistematičnimi pregledi triletnih otrok in vodenjem registra rizičnih skupin, opažamo, da bodo v kratkem potrebe po razvojnem oddelku tako velike, da bo potrebno izpolniti tudi to »liso« v zadovoljstvo staršev in vseh pristojnih. Predstavniki otroškega varstva so zagotovili, da njihov program zajema tudi to skupino, ter da si bodo prizadevali reševati tudi ta problem.
Razprava je bila zaključena z zagotovili, da bodo vse pristojne strukture pomagale po svojih močeh ob reševanju človeške stiske.
Člani društva pa smo ob svojih prizadevanjih začutili, da so okrog nas še vedno humano čuteči ljudje, ki jim ni vseeno, kaj se dogaja s peščico na rob družbe odrinjenih SLOVENCEV!
Danijela Puncer
Preboldski bazen ponovno na tapeti
M	lord	a za ved	no izgi	ibi ■	jena pri	iložnost
Razočarana mlada in ustvarjalna športnika						
Prebold
Agonija, ki ji ni videti konca, se nadaljuje. S podpisom pogodbe z zasebnikom Zajcem so v kraju upali, da je prekinjeno večletno in nikoli povsem rešeno vprašanje preboldskega bazena. Žal pa ni bilo tako in vse skupaj je ponovno na začetku. Vprašanje kopalne sezone visi v zraku, to pa je dejstvo, ki ga ni mogoče obiti, še posebno, če vemo, da je bila ponujena morda doslej najboljša rešitev. Kot kaže, pa odgovorni nanjo niso reagirali, morda tudi zato ne, ker je prišla iz mladih glav. Škoda za TVD Partizan, kraj, predvsem pa za mlade in preboldski turizem, ki bi glede na program, ki ga je vsebovala ponudba, dobil mnogo širše razsežnosti kot doslej. In kakšen je torej nov epilog večno ponavljajoče zgodbe?
Glavna igralca sta Aleksander Govc in Uroš Vidmajer, nasprotniki pa nekateri člani upravnega odbora TVD Partizan in morda še kdo. Omenjena Govc in Vidmajer sta naslovila na Partizan, katerega člana sta tudi sama, vlogo za prevzem kompleksa bazena. V njej sta zapisala, da sta glede na stanje, ki vlada na turističnem področju v Preboldu, v sodelovanju s TVD Partizan — kot lastnikom kompleksa, KS in drugimi, predvsem športnimi organizacijami, pripravljena aktivno poseči v športno-turistično ponudbo Prebolda. In zakaj sta se Uroš in Sašo podala na to, nič kaj lahko pot?
»Odločitev prav gotovo ni bila lahka, vendar sva v tem videla možnost potegniti voz z mesta in dati Preboldu tisto, kar si glede na tradicijo športa in turizma tudi zasluži. Po drugi strani pa nas je k temu vodil tudi izziv za potrditev najinih sposobnosti. Če govorim o Alakesandru, moram povedati, da je športnik v pravem pomenu besede, bil je državni reprezentant v košarki, in tudi sicer vsestranski športnik, poleg tega pa bo kmalu diplomirani ekonomist, kar se ujema z najino namero o športnem turizmu v Preboldu. Konec koncev pa tudi sam že dovolj dolgo aktivno delam v raznih športnih organizacijah v Preboldu, sem plavalni in smučarski učitelj — trener in mi tovrstnih izkušenj ne manjka, mnogo pa sem pridobil tudi na fakulteti za telesno kulturo. Upala sva, da bova z združenimi močmi uresničila za-
Tudi lokostrelstvo je šport
Športno društvo Šešče — Matke je eno najbolj delavnih športnih društev v naši občini. Vsako leto pripravijo sedaj že tradicionalni orientacijski pohod po mejah krajevne skupnosti, povezani so s planinskim društvom Zabukovica, letošnja glavna športna prireditev pa je vsekakor lokostrelsko tekmovanje za pokal Slovenije, ki je vpisano tudi v zveznem koledarju lokostrelskih prireditev. Sama tekma bo tretjega junija na igrišču v Matkah.
Pri Partizanu Šešče — Matke že nekaj let deluje lokostrelska sekcija, ki jo v zadnjem času vodi dober tekmovalec Bojan Vedenik. Imajo sestavljeno tekmovalno ekipo, skrbijo pa tudi za podmladek. Da pa vse skupaj ni le neka vaška aktivnost, nas prepriča tudi aktivno članstvo te lokostrelske sekcije v mednarodnem združenju lokostrelcev, ki ima sedež v Švici. Pred časom so v Matkah organizirali poživitveno skupščino lokostrelske zveze Jugoslavije, ki ima sicer sedež v Beogradu, letos pa že drugič organizirajo močno lokostrelsko tekmovanje. Tako se bo tretjega junija na igrišču v Matkah odvijala tekma, na kateri bo sodelovalo okoli 50 lokostrelcev. Da je tekma res vredna omembe, nas prepriča prisotnost skoraj cele državne lokostrelske reprezentance, na čelu z državnim rekorderjem.
V pogovoru z Ivanom Lebrom, organizatorjem in spodbujevalcem športnih prireditev, pa je bilo moč spoznati, da tudi tu ne gre brez težav. Seveda se vse zatakne pri denarju ter pri izbiri materiala za naslovne tarče, pa pri razumevanju za prireditev . . . Mogoče ni samo meni čudno, da lahko imajo nekatere vaške nogometne lige svoje sponzorje, ne more pa ga imeti tekmovanje zveznega značaja. Sama investicija ne bi bila tako visoka, bila bi pa zanesljivo koristna.
B. Lobnikar
Uroš Vidmajer
stavljene cilje, ki so realni in izvedljivi. Očitno pa to ni bilo dovolj,« je nekako z grenkobo na ustih dejal Uroš Vidmajer.
K vlogi, ki sta jo naslovila na TVD Partizan, KS in SZDL Prebold, sta priložila tudi smernice dela. Kaj pravzaprav vsebujejo?
»V prvem delu sva navedla dela, ki jih je potrebno opraviti za nemoteno obratovanje kompleksa bazena. Pri tem gre zlasti za delno adaptacijo školjke malega in velikega bazena, za popravilo strešne konstrukcije, za odvod in za zamenjavo žlebov, zamenjavo rešetk, notranjo ureditev lokala, popravilo ograje, telefon in tako dalje. V nadaljnji srednjeročni plan sva dala kompleksno obnovitev bazena, posodobitev črpalke, zunanjo ureditev kopališča, napeljavo tople vode v bazen in še kaj. Za letošnje leto je najina organizacijska ponudba temeljila na organizaciji tradicionalnih plavalnih tečajev, športno-organiza-cijski ponudbi na bazenu, razvijanju športnega turizma z namenom, dvigniti Preboldu in občini Žalec raven turistične ponudbe, in na posebni ponudbi v lokalu s tako imenovanimi športnimi večeri. Mnogo širša ponudba pa bi bila v naslednjih letih, saj sva si za cilj zastavila povabiti v Prebold najrazličnejše športne reprezentance in jim omogočiti najboljše pogoje za priprave. V sodelovanju z ostalimi društvi bi razvijali dejavnost na področju športnega turizma, namen sva imela organizirati športne večere z znanimi slovenskimi in jugoslovanskimi športniki pa tudi tujimi, svoje mesto bi imela tudi organizacija večjih športnih tekmovanj in organizacija športnih seminarjev in te-
Strelstvo
čajev. Skratka, veliko dela, vendar bi morala biti dobra tudi žetev.
Vajini načrti so resnično obetajoči, vendar kot vemo, sta dala že preklic na vajino vlogo. Kje so vzroki za to odločitev?
»Osnovni razlog je v tem, da v mesecu in pol ni nihče ničesar ukrenil, da bi vsaj sklical sestanek in nama dal na znanje, da soglaša z najino vlogo. S predsedni-, kom Partizana, Kristjanom Markovičem, sva imela nekaj razgovorov in bil je navdušen nad najinim programom, vendar sedaj vem, da je bilo to le navidezno. Menim, da je on, in morda še kdo pri Partizanu, glavni krivec, da sva se tako odločila in s tem odstopila od najinega zastavljenega programa. Sicer pa sva v preklicu vloge zapisala, da nisva zadovoljna z načinom reševanja najine vloge. Meniva, da je bila najina vloga sprejeta preveč neresno oz. neodgovorno s strani Partizana. Ker je bila najina namera resna in plansko utemeljena (tudi pri sponzorjih — Rosignol, Tyro-lia, Slovenijales in še nekaterih drugih, tudi v občini) se čudiva, da sva kot domačina ter poznavalca razmer na tem kompleksu za to neprimerna. Pravzaprav se nič več ne čudiva, da je stanje takšno, kot je, ker je tudi pristop do te družbene lastnine tako mačehovski in žal zelo neprijazen tudi do naju, ki sva želela kraju in mladim v Preboldu narediti veliko uslugo. Tokrat ali nikoli več ne bo v Preboldu tistih, s katerimi sva mislila skleniti pogodbo za koriščenje objektov, oziroma izvajati priprave reprezentanc, seminarje in tečaje na nivoju republike. Zelo nama je žal, da so se stvari tako zasukale, saj nam ne sme biti vseeno, kako bo v bodoče s tem kompleksom. Očitno pa se nekateri v Preboldu, vključno s predsednikom Partizana, Kristjanom Markovičem, ne vse to požvižgajo . ..«
Zgodba se končuje s priokusom grenkobe, ki bo mladima športnikoma, ki sta želela nekaj storiti za svoj kraj, ostala kot sopotnica v njunem nadaljnjem življenju. Bomo vsaj znali iz tega potegniti kakšno življenjsko resnico?
D. Naraglav
Regijsko prvenstvo organov za notranje zadeve
Na strelišču Pečovnik pri Celju je potekalo regijsko prvenstvo organov za notranje zadeve, in sicer v petih vrstah orožja. Udeležilo se ga je 92 tekmovalcev iz 13 postaj milice celjske regije. Tekmovanje je pomenilo izbor za republiško tekmovanje, kakor tudi za najboljšo športno enoto milice Celje. Prvo mesto je osvojila ekipa milice Laško, drugo ekipa milice Žalec in tretje ekipa skupnih služb PM Celje. Rezultati posamezno: MK puška — članice: 1. Avrelija Meško, PM Laško, 2. Blanka Zajc, PM Celje in 3. Sonja Balažič, PM Žalec. Službena pištola: 1. Milan Feldin, PM Šmarje, 2. Tkalec, PM Celje, 3. Bahun, PM T. Velenje. Polavtomatska puška: 1. Sašek, PM Laško, 2. Hrvatski, PM T. Velenje, 3. Tan-šek, PM Celje. Avtomatska pu-- ška: 1. Kotnik, inšpektorat milice Celje, 2. Ferdo .Jelen, PM Žalec, 3. Ojsteršek, PM Radeče. Ostrostrelska puška: 1. Kolarič, PM Šmarje, 2. Ovčjak, PM Celje in 3. Marjan Vodeb, PM Žalec. Najboljši tekmovalci in ekipe so prejeli pokale, medalje in priznanja.
Smederevo — državno prvenstvo mladink
V Smederevu se je končalo letošnje državno prvenstvo za mladinke v streljanju s serijsko zračno puško, ki se ga je udeležila tudi ekipa SD Juteks Žalec v sestavi: Renata Flego, Janja Habjan in Lucija Klovar. V konkurenci 32 ekip so osvojile odlično 11. mesto, kar pomeni med šestimi slo-
venskimi ekipami tretje mesto. Za uspeh je prav gotovo zaslužen tudi njihov trener Mladen Melan-šek, ki je eden najboljših slovenskih strelcev. S tem tekmovanjem je SD Juteks Žalec zaključila DP te sezone, na katerem so pionirji v Zenici pristreljali 15. mesto, mladinke 11. in člani 9. mesto. To je vsekakor uspešna sezona.
Pokal 0F v Braslovčah
Na strelišču za vojaško puško v Braslovčah je potekalo 28. aprila tekmovanje v počastitev praznika OF. Bilo je odprtega tipa in se ga je udeležilo 55 tekmovalcev iz 17 SD širšega dela Slovenije. Udeležila se ga je tudi povabljena ekipa strelcev SD Metalis iz Donje Stubice, ki je s 536 krogi tudi zmagala in osvojila pokal OF. Zmago, posamezno pa je slavil domačin Matjaž Kralj, član SD Braslovče s 184 krogi. Tekmovanje je odlično pripravila in izvedla SD Braslovče.
J. Pukmajster
Zborovanje
slovenskih
jamarjev
Od 22. do 24. junija bo v Preboldu potekalo 16. zborovanje slovenskih jamarjev in raziskovalcev krasa. Ore za pomembno manifestacijo slovenske jamarske organizaci- ’ je, kijev takšni obliki organizirana vsako drugo leto. Pre-boldčanom je bila poverjena tovrstna organizacija pred dvema letoma v Črnomlju.
Z organizacijo odprave na Kreto, s praznovanjem 20-le-tnice delovanja In prireditvijo ob 100-letnici slovenske jamarske organizacije je pred njimi ponovno velika preizkušnja njihovih organizacijskih sposobnosti. Že leta 1976 so bili organizatorji 9. zborovanja, ki je vsem udeležencem ostalo v lepem spominu. Pre-boldčani upajo, da bodo tudi tokrat lahko dobri gostitelji, seveda pa pri tem računajo na pomoč kraja, občine, delovnih organizacij in mnogih drugih.
Program zborovanja je zelo pester in zanimiv. Že v petek, 22. junija, bo nogometna tekma, odprli bodo razstavo o delovanju njihovega kluba, posebej pa opozarjajo še na otvoritev razstave o reševalni akciji iz jame Velike razpoke v Rombonskem masivu Kanina, ki je bila nekaj dni med glavnimi vestmi v informativnih medijih. Zvečer pa si bodo krajani, jamarji od drugod in drugi lahko ogledali nekaj krajših filmov o delu in življenju jamarjev, njihovih podvigih in še čem. Osrednji del zborovanja pa bo v soboto, ko bo po bogatem kulturnem programu, v katerem bodo sodelovali preboldski godbeniki na pihala, šempetrska folklorna skupina in učenci OŠ Prebold, občni zbor jamarske zveze Slovenije. Popoldan bodo na vrsti predavanja, na katerih bodo podani izsledki in dosežki jamarjev in njihovih organizacij ter raziskovalni rezultati ljudi in ustanov, ki se profesionalno ukvarjajo s problemi krasa, voda, turizma, ekologije in še česa. Poseben posvet o jamskem turizmu in njegovem razvoju pa bo ta čas potekal pri jami Pekel. Zvečer čaka udeležence zborovanja prijetno družabno srečanje v športno-rekreacijskem gaju pri bazenu. Nedelja, 24. junija, pa je namenjena ekskurzijam. Zlasti veliko zanimanje bo nedvomno za Snežno jamo na Raduhi, ki naj bi ob tej priložnosti doživela neformalno otvoritev in še s tem tudi priključila kot 14. turistična jama v turistično ponudbo Stoveni-je.
DAR
Razmišljanje o nadaljnjem razvoju telesne kulture — športa v naši občini
ŠPORT V OBČINI ŽALEC DO DANES
Šport je bil v občini Žalec vedno vrednoten kot tisti dejavnik, ki daje vsem starostnim generacijam občanov sprostilno in krepilno (motorično) aktivnost.
Od leta 1974 dalje so bila prioritetna vlaganja v športne objekte, strokovni kader in dobro organiziranost znotraj osnovnih organizacij.
Aktivnost se je načrtno-programsko odvijala preko vzgojno-varstvenih zavodov, šolskih športnih društev, športnih organizacij, podjetij in krajevnih skupnosti.
Rezultati za športni dosežek so se nizali iz leta v leto, kar je bil odraz izredno razvejane športne aktivnosti-množičnosti ter strokovnega dela po posameznih športnih panogah.
V	obdobju zadnjih petnajstih (15) let so bile pri vseh centralnih šolah v občini dograjene telovadnice, kakor tudi zunanji športni objekti. Vse krajevne skupnosti v občini (razen Ponikva) so pridobile po več športnih objektov, nekatere tudi telovadnice, kar daje tudi v bodoče izredne možnosti aktiviranja krajanov v športu-rekreaciji.
Tako je naša občina ena tistih v Sloveniji, ki je vložena sredstva v šport dobro oplemenitila, in to ne samo v objekte, kadre, vrhunstvo v športu ali športno rekreacijo, ampak je bil odločen poudarek vedno na vključevanju čim večjega števila mladih v različne športne zvrsti.
ŠPORTU ŠE VEČ USTVARJALNOSTI
S spremembami političnega sistema moramo načrtno razmišljati o bodočem in drugačnem modelu družbenega upravljanja in financiranja športa tudi v naši občini.
Trenutni način upravljanja družbenih dejavnosti pa naj ne bi imel za cilj samo spremembe v metodi dela, ampak pričakujemo tudi kvalitetne vsebinske (programske) spremembe:
—	šport je izrazita interesna dejavnost. V njej praktično ni nobene organizacije, v kateri bi izvajali program samo profesionalci (v naši občini ni slučaj); vse je podprto z delom amaterskih in volunterskih delavcev. Večji del programa se izvaja v prostem času, tako načrtujemo tudi v bodoče.
—	S športom za dosežek se ukvarjajo predvsem mladi, kar je potrebno programsko in finančno podpreti v tistih dejavnostih, kjer je možen dolgoročen kvaliteten razvoj posameznika ali ekipe.
—	Šolanje strokovnega kadra v športu mora biti načrtno, kar bi omogočilo, da v amaterske in profesionalne vrste športnih strokovnjakov pridobimo resnično tiste ljudi, ki so »srčni«, osebno zreli za humano vodenje procesne športne vzgoje oziroma športnega treniranja mladine ter odraslih občanov. Prav tako je potrebno pod terminom »strokovni kadri« pojmovati širši krog delavcev, ki se bodisi poklicno ali nepoklicno, stalno ali občasno vključujejo v športni proces na različnih zahtevnostnih stopnjah.
—	S športnimi objekti — infrastrukturo smo v občini dosegli nivo, ki omogoča mladim in starejšim občanom aktivnost v sleherni krajevni skupnosti.
V	bodoče je treba izdelati program vzdrževanja obstoječih objektov ter načrtovati le tiste (nove objekte), ki bodo omogočali širši množici ljudi stalno aktivnost (ekonomsko kritje).
KLJUČNI SEGMENT DEJAVNOSTI JE ŠPORT MLADIH
Ni dvoma, da je vse cilje mogoče uresničiti na zadovoljivi ravni le s sredstvi športne vzgoje, športne vadbe, to je z dolgotrajnim pedagoškim procesom, v katerega pa je potrebno vključiti že otroke v zgodnjem obdobju, ko so najbolj dojemljivi za motorično učenje. A ne gre le za gibalno učenje, temveč predvsem za oblikovanje športne zavesti, potreb in navad, s katerimi bodo mladi ljudje kasneje stopali v življenje dela in ustvarjanja.
To pomeni torej tudi korekcijo socialnih posledic, ki jih po drugi strani (na sedanji razvojni stopnji) prinaša uveljavljanje načela nagrajevanja po delu.
V	osnovi naj bi to funkcijo opravljala obvezna športna vzgoja, tako v vzgoj-no-varstveni ustanovi kot v osnovni šoli, jasno pa je, da je ta proces treba nadgrajevati tako z organizacijo interesnih dejavnosti v ŠŠD kot tudi dopolnilno, s prostovoljno aktivnostjo v drugih športnih organizacijah.
ZAKLJUČEK
Gre pravzaprav le za to, da bi zbrali in koncentrirali moči rer razpoložljiva sredstva in jih usmerili v realizacijo tistih strateško najpomembnejših nalog in ciljev, ki so ključnega pomena za razmah športne dejavnosti nasploh. Z drugimi besedami, v praksi bi morali uveljavljati metode strokovnega dela, temelječo racionalno organizacijo, dejavnosti vseh športnih subjektov, ki k temu lahko pripomorejo, da bi se sčasoma zares upravičeno lahko ponašali z atributom »športne občine«. Povsem jasno je, da ni mogoče niti zaradi omejenih gmotnih in kadrovskih možnosti, še manj zaradi specifičnih okoliščin sedanjih kriznih družbenoekonomskih razmer, kot tudi ne zaradi izjemno široke palete pojavnih oblik v Športu pričakovati uspehov, če bi odprli fronto »na vseh športnih toriščih«.
Usmeriti in omejiti se je treba na tiste ključne sektorje te dejavnosti, ki so poglavitni generatorji razvoja športa v naši občini.
Prepričani smo, da bomo športno življenje za vse starostne strukture v občini spravili na nivo, katerega nam bodo zavidale tudi ostale občine.
Tak program nadaljnjega razvoja telesne kulture bi torej lahko pomenil samo zelo jasno in trdno, a tudi dovolj prožno koncipiran, čeprav dovolj obvezujoč dogovor o metodah in sredstvih uresničevanja poglavitnih strateških ciljev.
Temeljna pojavna oblika telesnokulturne dejavnosti je šport, njegova prvenstvena značilnost pa je gibalna (motorična) aktivnost, katere kvantitativne in kvalitativne razsežnosti je mogoče neposredno ali posredno meriti. To funkcijo s pomočjo pravil opravljajo predvsem športna tekmovanja. Tekmovalnost je — ne glede na cilj aktivnosti — bistvena vsebinska sestavina športa, pa naj gre pri tem za medsebojno merjenje sposobnosti ali za primerjavo lastnih dosežkov in sposobnosti v nekem časovnem razdobju. V kakšni meri je v športni aktivnosti v ospredju en ali drugi vidik tekmovalnosti je odvisno od ciljev, ki jih posamezniki želijo doseči, pri tem pa tudi od obdobja življenja, v katerem se nahajajo. Zato so tekmovanja predvsem za mlade zagotovo nadvse pomemben motivacijski dejavnik. Glede na to, da se tudi po športni plati ljudje razlikujejo med seboj po sposobnostih in hotenjih, je seveda jasno, da je športna ustvarjalnost, ki se kaže v vrhunskih rezultatih, dosegljiva le za najbolj nadarjene (kot radi pravimo za »tiste, ki to zmorejo in hočejo*), za večino med nami pa je športna aktivnost lahko predvsem nenadomestljivo sredstvo razvijanja in ohranjanja psihofizične integritete in s tem tudi v vseh pogledih bogatejšega in zdravega načina življenja z vsemi, tudi za družbeno skupnost koristnimi učinki vred. Prav zato tudi v družbenopolitičnih opredelitvah o telesni kulturi ponavljamo, da je »množičnost« poglavitni strateški cilj na tem področju družbenih dejavnosti, ker smo hkrati družba, ki se čuti dolžna, da nadarjenim posameznikom po svojih zmožnostih omogoči optimalen razvoj ustvarjalnih potencialov na kateremkoli področju človekove aktivnosti.
Adi Vidmajer
Euro cup Shito-ryo Kofukan 1990
21. aprila 1990 je bil v organizaciji Kofukan Anglije izveden cup Shito-ryo 1990 v Nottinghamu, na katerem je sodelovala tudi kombinirana ekipa slovenskih klubov iz Ljubljane, Maribora, Ljutomera in Petrovč pod vodstvom Antona Maruše, ki v Jugoslaviji trenira karate stil Shito-ryo.
Tekmovanje se je preko dne odvijalo v naslednjih kategorijah: kate moški, kate ženske, borbe moški posamezno: do 75 kg, nad 75 kg, pod 60 kg in nad 60 kg ter borbe ekip. Sodili so mednarodno priznani sodniki. Najboljši rezultat je dosegel član jugoslovanske ekipe Dejan Jug, ki je v tekmovanju v katah dosegel 3. mesto, s tem pa tudi bronasto medaljo.
Da je uspeh še večji, je treba poudariti, da je Dejan Jug po prvih dveh krogih celo vodil, vendar so se kasneje v finalu šteli le finalni rezultati, kar mu je na koncu prineslo tretje mesto.
V katah za ženske je Vera Bele zasedla dobro osmo mesto, v posameznih borbah pa so naši tekmovalci, razen Juga, zaradi pomanjkanja mednarodnih izkušenj hitro izpadli.
Povprečna starost naših tekmovalcev je bila devetnajst let. Dejan Jug je v kategoriji do 75 kg osvojil dobro šesto mesto. Častna gosta na tekmovanju sta bila trikratna svetovna wuko prvaka in člana angleške vsestilske reprezentance Joef Thoupson in Pat McKay.
V okviru tekmovanja je potekal tudi inštruktorski seminar pod vodstvom K. Tomiyame (6. dan Shito-ryo in Go-yu-ryo) in N. Omi-ja (6. dan shito-ryo), na katerem so se popravljale napake obveznih kat Basai-Dai, Kosokun-Dai, Jion, Seiechin, Seisan in Seipai.
Po seminarju je bil izpit za mojstrske pasove. Iz naše ekipe sta za 2. dan polagala Mitja Stisovič in Dejan Jug, ki ga je tudi opravil in s tem potrdil, da se razvija v konkurentnega karateista.
Posnetek: sedijo: M. Koželj, D. Jug, V. Bele, M. Stisovič, R. Gril, stojijo: R. Žibrat, I. Zelinka, Joef Thoupson, K. Johnson, Pat McCay, A. Maruša.
Kofukan Shito-Ryu Jugoslavija bo od 7. do 14. julija organiziral odprti mednarodni karate seminar v Portorožu, in sicer pod vodstvom K. Tomiyame (6. Dan Shito-Ryu in 6. Dan Guju-Ryu). Vsi zainteresirani naj se čimprej prijavijo na naslov: Anton Maruša, Dobri-ša vas 22, 63301 Petrovče ali na telefon: 063/714-231.
Odhod kombinirane ekipe iz slovenskih klubov v Nottingham so omogočili: Kovinotehna Inženiring, Hmezad Strojna, Hmezad Inženering, Avtopre-voz Maribor — enota Levec, Marjan Korošec, TVD Partizan Petrovče.
A. Maruša
špedicija
pirs
, mednarodni cargo , transporti d. o. o.
62000 maribor igriška 87 telefon: (062) 35-689 telefax: (062) 35-689
nudimo
•	organiziranje mednarodnih in tuzemskih transportov
•	zastopanje tujih in domačih transportnih ter špedicijskih podjetij
KAKO DO POCENI GUME ZA VAŠ AVTO!
GUME, NOVE IN OBNOVLJENE,
z montažo in uravnoteženjem na najnovejšem digitalnem aparatu z možnostjo OBROČNEGA ODPLAČEVANJA vam nudi po konkurenčnih cenah
VULKANIZACIJA ŠTEFANČIČ DEJAN
na odcepu za jamo Pekel v ŠEMPETRU
vsak dan od 8. do 18. ure in vsako soboto od 8. do IZ ure.
Dobava avtoplaščev za osebna in tovorna vozila za podjetja.
SERVIS
zamrzovalnih skrinj, hladilnikov in malih gospodinjskih aparatov
NON STOP po konkurenčnih cenah
MILAN TERGLAV, Polzela 137/a, telefon 721-406
TJJCf
'p/ncui
Šlandrov trg 2 Žalac
Tel.: (063) 712-303
•	hitra izdelava očal — dva dni
•	popravila očal
•	kontaktne leče
•	nasveti okulista:
ponedeljek za očala,
četrtek za kontaktne leče
TRABICUA TREH GENERACIJ
Posebna ponudba
Maj, mesec ljubezni, mesec verižic
samo še do 31. 5. 1990
10—30% popusti
pri nakupu verižic
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
FRKLJA
Šlandrov trg 32 ŽALEC
SEZONSKO ZNIŽANJE do 60 %
za najmlajše do 4. leta
' pajaci
AS	v Ä» majice
«j	kompleti

Trgovinica za najmiajše
obleke
trenirke
70.00
30.00
100.00	do 140,00
110.00 170,00
Ugodna ponudba trikotaže za novorojenčke
SUPER UGODNO!
Komplet za sprejem satelita ASTRA
Dobava in montaža takoj 1 leto garancije Informacije: Karel SATLER
063/701-700, zvečer
Savinjski magazin Žatee
Cenjeni potrošniki!
Za vas smo znižali cene bele tehnike in akustike
za 35 %.
Blago s 35% popustom lahko dobite tudi na kredit.
Zahtevajte informacije v naših prodajalnah!
r
FOTO TONICA
Žalec
Šlandrov trg
foto atelje za barvno in črnobelo fotografijo
Fotografije za dokumente
v barvni in črno-beli tehniki v treh dneh ali ekspresno v 10 minutah!
Telefon: 063/712-252
Se priporočamo!
Soseska V. Žalec tel.: 711-225
KO MESO DIŠI ŽE V MESNICI
Nudimo:
•	vse vrste svežega mesa in delikates
•	ugoden nakupe sveže junetine
•	odlične domače piščance
•	domače kunce
Odprto: vsak dan od 8. do 18. ure, sobota od 7. do 12. ure
&		
		è
SERVIS
gospodinjskih, trgovinskih in industrijskih tehtnic
domače in tuje proizvodnje
MARTIN ZUPANC, Parižlje 38/d, Braslovče
Sprejem naročil vsak dan od 6. do 20. ure Telefon: 063/721-413
SERVIS
gospodinjskih aparatov
DUŠAN ZAJC, Šempeter 152
gorenje — elma — iskra — tiki — mikron
—	popravilo vseh gospodinjskih aparatov
—	popravilo in čiščenje BOJLERJEV s 3 mes. garancijo
Sprejem strank: od 10. do 16. ure
TELEFON :063/ 701-038
HITRO — KVALITETNO — KONKURENČNO — GARANCIJA
ROMANA
SALOBIR
OPTIKA
ROMANA SALOBIR
Žalec
Šlandrov trg 23
VIDEOTEKA <*9
ŽALEC, ČOPOVA 6
ponedeljek, sreda, petek od 17. do 20. ure
•	velika izbira uvoženih in domačih
dioptrijskih stekel in okvirjev, fotostekel, sončnih očal
•	vsak ponedeljek okulist
Delovni čas: od 9. do 19. ure telefon: 063/713-250
v
SÌ
-r*.'
•7 L
•L
£
X
&
&
o*.
A
HMEZAD AGRINA
KMETOVALCI IN VRTIČKARJI POZOR! 20 % POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO
PROGRAM ENOOSNIH TRAKTORJEV GORENJE MUTA S PRIKLJUČKI
—	SPECIAL LA-300
—	SPECIAL ACME
—	univerzalna kosilnica UK-300
—	UNIVERZAL ACME
—	kolo podporno
—	obračalnik REX
—	kultivator REX s priklopom
—	plug LAKOVIČ REX
—	greben REX 100 cm
—	pogon REX
—	UNIVERZAL LA-300
—	freza REX
—• greben REX 130 cm
—	planirna deska REX
—	MAESTRAL LA-300
—	KOSOR ACME
—	MAESTRAL ACME
—	KOSOR LA-300
—	greben KOSOR 100 cm
—	freza KOSOR
—	plug rotacijski KOSOR
—	obračalnik KOSOR
—	kultivator KOSOR kpl.
KOLIČINE SO OMEJENE

Maj 1990 - SAVINJSKI OBČAN - 11
Iz miličnikove beležnice
Prometne nezgode
•	Dne 25. aprila 1990 ob 13. uri je 32-letni voznik osebnega avtomobila P-5-397-92 Radko ROMIH v Črnovi na magistralni cesti pričel prehitevati tovorni avtomobil v trenutku, ko mu je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom CE 253-053 Branko BERKOVIČ. V trčenju je nastala večja materialna škoda.
•	Dne 29. aprila ob 16.30 je po lokalni cesti v Preboldu vozil brez vozniškega dovoljenja 22-letni Anton JERMAN neatestirano in neregistrirano motorno vozilo. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal izven vozišča in se nato po 30 metrih vožnje po klancu navzdol zaustavil v gozdu. Pri trčenju se je voznik hudo poškodoval.
•	Ta dan ob 20.55 je voznik tovornega vozila CE 255-649 Albert AUGUSTIČ na lokalni cesti v Vrbju dohitel voznika kolesa Karla ZMR-ZLAKA, ki je vozil brez luči, ga zaradi vožnje pod vplivom alkohola prepozno opazil ter ga zbil po vozišču. V nezgodi je bil kolesar hudo poškodovan, nastala je materialna škoda, voznik Augustič pa je vozil tudi v času izrečenega varstvenega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila.
•	Dne 30. aprila ob 15.50 je v Žalcu v križišču s prednostno magistralno cesto št. 10 izsiljevala prednost voznica osebnega avtomobila MB 258—106 Marija LIB-NIK, in sicer voznika os. avtomobila MS 557-07 Milana SENEKOVIČA. V trčenju so bili voznik Senekovič ter njegovi sopotnici Anja SENEKOVIČ in Maja KRANJC poškodovani, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda.
•	Dne 6. maja ob 17.40 je v Oj-striški vasi na prednostno lokalno cesto zapeljal s kolesom 7-letni A. B., in sicer v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik os. avtomobila CE 245-136 Vincenc ROPAŠ, ki je otroka zbil in se je le-ta hudo poškodoval.
Kazniva dejanja
•	V času med 9. in 12, aprilom je neznanec iz garaže ZŠAM na avtopoligonu Ločica ob Savinji odpeljal osebni avto, last Jožeta KRENKARJA iz Dobriše vasi, in ga nato pustil nedaleč stran nepoškodovanega. Ugotovljeno je bilo, da je prišel storilec v garažo skozi vrata in pri tem ni nasilno vlamljal.
•	V noči z 12. na 13. april je neznanec vlomil v priročni bife nogometnega kluba Partizan Hmezad Žalec in odnesel pijačo in nekaj denarja.
•	Ivan P. iz Levca bo moral na sodišču pojasniti dogodke z dne 14. aprila, ko se je v gostilni Intihar v Levcu sprl z natakarico in pri tem zalučal vanjo kozarec in večji stekleni pepelnik, s čimer jo je tudi poškodoval.
•	Andrej V. iz Braslovč si je 9. aprila v hotelu RUBIN v Žalcu naročil sobo za teden dni. Po dveh dneh koriščenja je odšel brez poravnanih računov in s tem oškodoval hotel za dobrih 350,00 dinarjev.
•	Dne 21. aprila je Ljubica J. iz Prebolda hotela narediti v stanovanjski zgradbi red, in to kar s sekiro. Z njo je razbila vhodna vrata sostanovalca Božidarja K. Sostanovalci so jo poskušali pomiriti, vendar je pri tem s sekiro dva izmed njih poškodovala.
•	Robiju R. iz Dolenje vasi so v tem mesecu neznanci kar dvakrat ukradli motorno kolo. Obakrat ga je dobil nazaj, saj je prejšnji dan »pozabil«, kje ga je pustil.
•	Neznanec je na Polzeli v dveh zaporednih nočeh ukradel po dve kolesi z osebnega avtomobila zastava 750.
•	Otroka s Polzele sta v času od 21. do 23. aprila vlomila v skladišče na železniški postaji na Polzeli, od koder sta odnesla devet športnih očal znamke Elan.
•	Dne 4. maja je neznanec v bližini zdravstvenega doma v Žalcu na posebno drzen način ukradel J. S. iz Žalca iz rok denarnico. Oškodovanka je sicer tekla za njim, vendar ji nihče od mimoidočih ni pomagal, zato je neznanec pobegnil.
To je le nekaj primerov, sicer so bila v tem mesecu ukradena tudi tri kolesa, štirikrat so nepridipravi kradli dele z osebnih avtomobilov, pri kraji v trgovinah pa sta bila zasačena dva storilca. Še posebno vznemirljivi sta dve drzni tatvini, zato miličniki opozarjajo na skrajno previdnost, predvsem žensk, pri nošnji osebnih torbic in denarnic, ki lahko že zaradi najmanjše nepazljivosti dobijo novega lastnika.	j

Šempetrska strelska družina
Z delom in voljo do uspehov
Državno prvenstvo v Osijeku — njihov največji uspeh
Že v prejšni številki Savinjskega občana smo objavili vest, da je strelska družina Slavko Šlander iz Šempetra na državnem prvenstvu v Osijeku osvojila tretje mesto, danes pa ta njihov uspeh pobliže predstavljamo z reportažnim zapisom.
V prijetnem okolju ob Savinji nabirajo znanje šempetr-ski strelci, ki so v tem času, poleg žalskih, prav gotovo stebri strelskega športa v naši občini. Jutri jih čaka prijateljska tekma s strelsko družino nekje pri Zagrebu. Zavedajo se, da le treningi in tekme vodijo do dobrih rezultatov. Tudi takšnega, kot so ga dosegli na državnem prvenstvu v Osijeku.
S predsednikom družine, ki budno spremlja trening svojih so-tovarišev, si sežemo v roke in ga uvodoma pobaramo o osebni izkaznici strelske družine Slavko Šlander Šempeter. Sogovornik Jože Tkavc, ki vodi družino šele kratek čas, nam je povedal: »Naša strelska družina deluje že od leta 1957, takrat so bili izpolnjeni pogoji za tovrstno dejavnost na strelišču ob bivšem Liku, ki je omogočalo streljanje z malokalibrsko in zračno puško. Rezultatov že takrat ni manjkalo, saj so bile pionirke leta 1962 z zračno puško celo prve v državi. Vendar je bilo to že davno, vsekakor pa tradicija obstoja, in danes smo na

Predsednik SD Jože Tkavc ter in Franc Ošep
dobri poti za dosego podobnih rezultatov .. ..<
Brez dvoma se je kvaliteta in konkurenca streljanja v novejšem času močno spremenila in to od naših strelcev v občini, če želijo iti v korak z drugimi, terja tudi drugačen sistem dela. Najprej je treba zagotoviti nova strelišča in ustrezne pogoje, nabaviti novo orožje in kadrovsko okrepiti vrste. Šempetrani se vsega tega zavedajo, rezultat je njihovo novo 20-mestno strelišče za malokalibrsko puško ob Savinji, in še pred tem 10-mestno avtomatsko strelišče za zračno puško v OŠ Šempeter. Pogoje za treninge in
Na podlagi sklepa, ki ga je sprejel odbor za stanovanjsko gospodarstvo na 5. seji dne 16. aprila 1990, razpisujemo
Vlil. NATEČAJ
ZA DODELITEV POSOJIL ZA ADAPTACIJO STANOVANJSKIH HIŠ IN VEČJA VZDRŽEVALNA DELA UDELEŽENCEM NOV IN KMETOM-BORCEM NOV
Natečajna vsota znaša 50.000,00 din
Odplačilna doba za odobrena posojila je največ do 6 let. Prosilec vloži prošnjo za posojilo z ustreznimi dokazili pri Skupščini občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (bivša stanovanjska skupnost).
Rok za dostavo prošenj z dokazili je od dneva objave natečaja do najkasneje 14. 6. 1990.
Odplačilna doba se ugotovi glede na odobreni znesek s tem, da anuiteta ne more biti manjša od povprečne mesečne stanarine za stanovanja v družbeni lastnini na območju občine Žalec. Obrestna mera za odobreno posojilo znaša 15 % in je fiksna. Pri pridobitvi posojila je udeleženec NOV dolžan zagotoviti lastno udeležbo.
Prošnji za posojilo je potrebno priložiti:
a)	Za adaptacijo:
—	fotokopijo ali overjen prepis gradbenega dovoljenja za adaptacijo stanovanjske hiše.
b)	Za vzdrževalna dela:
—	priglasitev vzdrževalnih del na stanovanjskem objektu.
K prošnji za posojilo je potrebno priložiti še:
—	potrdilo o premoženjskem stanju,
—	potrdilo o dohodkih udeležencev NOV in članov družine v letu 1989,
—	predračun za zaprošeni znesek, iz katerega mora biti razvidno, za kakšne namene bo posojilo uporabljeno,
—	zemljiškoknjižni izpisek v dveh izvodih, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev, iz katerega je razvidno, da je prosilec lastnik zemljišča oz. zgradbe, katero adaptira.
Vloge, prejete po izteku navedenega roka, ali nepopolne vloge ne bodo upoštevane.
VI. NATEČAJ
ZA ODOBRITEV POSOJIL ZA GRADNJO, PRENOVO IN VEČJA VZDRŽEVALNA DELA STANOVANJ IN STANOVANJSKIH HIŠ, KI SO V LASTI UPOKOJENCEV IN INVALIDOV, V SKUPNEM ZNESKU 50.000,00 din.
1.	Upravičenec do posojila je upokojenec, ki je občan občine Žalec in doslej še ni imel ustrezno rešenega stanovanjskega vprašanja.
Posojila so namenjena za gradnjo, prenovo, preureditev, popravilo ali izboljšavo stanovanja oz. stanovanjske hiše. Posojila za posege, ki po veljavnih normativih spadajo med manjša popravila, ne bodo dodeljena.
2.	Pri pridobitvi posojila je upokojenec dolžan zagotoviti lastno udeležbo.
3.	Vlogi za posojilo je treba priložiti:
—	potrdilo o skupnih dohodkih upokojenca in članov njegovega gospodinjstva za leto 1989 (upokojenci dostavijo potrdilo o pokojnini za december 1989), med katere se štejejo osebni dohodki, nadomestila OD, pokojninski prejemki, invalidnina, štipendije, preživnina, denarne pomoči za otroke, družbene denarne pomoči in drugi dohodki,
—	potrdilo o stalnem bivališču in skupnem gospodinjstvu,
—	gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi nameravanih del,
—	zemljiškoknjižni izpisek v dveh izvodih, ki ne sme biti starejši od dveh mesecev, iz katerega je razvidno, da je prosilec lastnik zemljišča oz. zgradbe, katero adaptira,
—	predračun gradbenih del.
4.	Odplačilna doba za odobreno posojilo je odvisna od višine posojila, socialnih razmer in kreditne sposobnosti posojilojemalcev, mesečna anuiteta ne more biti manjša od zneska, kolikor bi znašala mesečna stanarina, izračunana po veljavnih predpisih, in ne more biti daljša od 6 let.
Fiksna obrestna mera je 15 %.
5.	Rok za sprejemanje vlog je od dneva objave razpisa do najkasneje 14. 6. 1990.
Vloge je treba v razpisnem roku posredovati Skupščini občine Žalec, Občinski sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora (bivša stanovanjska skupnost), kjer prejmejo udeleženci razpisa tudi podrobnejše informacije in enotne tiskovine za vloge. Vloge, prejete po izteku navedenega roka, ali nepopolne vloge ne bodo upoštevane.
Aloj* Zagoričnik, Franc Kotnik
tekmovanja so si ustvarili, orožje pa so si zlasti boljši strelci priskrbeli sami. Entuziazem posameznikov, želja po dobrih uvrstitvah, skrb za kadre in še marsikaj je in bo tudi v bodoče tisto, kar bo dajalo šempetrski strelski družini polet in dobre rezultate.
Z Jožetom smo ponovno spregovorili o njihovem zadnjem uspehu v Osijeku, ko so ponosno stali na stopničkah za zmagovalce. »Državno prvenstvo je pravzaprav nekakšna trnova pot, ki jo je potrebno prehoditi, da prideš do njega. Najprej kvalifikacije na občinskem prvenstvu, potem regijsko, kjer smo bili tretji, kar je že kazalo na našo dobro pripravljenost, in končno republiško, kjer nam sicer ni šlo najbolje, vendar pa smo dosegli državno normo in se tako uvrstili na državno prvenstvo. Vmes smo še imeli nekaj časa, ki smo ga porabili za treninge. Fantje so uvrstitev na državno prvenstvo vzeli nadvse resno in se intenzivno pripravljali na obračun z drugimi ekipami iz Jugoslavije. Na samem tekmovanju je bil z dosego tretjega mesta njihov trud poplačan . ..«
Osijeka se bodo šempetrski strelci, zlasti pa dobitniki bronastega odličja, še dolgo spominjali. Ni mačji kašelj med 39 ekipami iz vse države stopiti na stopničke za zmagovalce. Postavili so se lahko ob bok zmagovalni ekipi Rudnika Hrastnik, ki je dosegla državni rekord ekipno in posamezno, in drugouvrščeni ekipi iz Zrenjanina, ki je bila od njih boljša le za 7 krogov. Hrastničani so nastreljali 1124 krogov, Šempetrani pa 1106. Ob tem je zanimivo tudi, da se je med prvih deset uvrstilo sedem slovenskih ekip, med njimi tudi ekipa Juteks Žalec, ki je zasedla deveto mesto.
Med našim pogovorom so strelci pridno polnili tarče, med njimi pa so bili tudi pionirji, ki jih konec maja že čaka tekmovanje v Kranju. Preden smo se od njih poslovili, pa smo dobitnike bronastega odličja iz Osijeka še povabili pred mikrofon in fotoaparat. Pa mirno roko in dober rezultat.
Darko Naraglav
BRONASTI FANTJE SO POVEDALI:
Franc Ošep: »Ta rezultat, ki smo ga dosegli v Osijeku, je za nas nekaj, kar smo si zelo želeli doseči, in je plačilo za trud in čas, ki smo ga porabili na treningih in kvalifikacijskih tekmovanjih. Vsekakor pa nova motivacija za še bolj zagnano in vztrajno delo v prihodnje . ..«
Alojz Zagoričnik: »Strelstvo je moj življenjski šport in zato mi dosežen uspeh na kateremkoli tekmovanju pomeni plačilo za trud, ki ga vlagam v to dejavnost. Žlahtnejši in dosežen v državni konkurenci pa ima še večjo vrednost. Osijek bo ostal nepozaben in upam, da bo takšnih trenutkov v bodoče še več . . .<•
Franc Kotnik: »Kaj naj rečem drugega, kot da sem neizmerno vesel. S tem je na nek način kronano moje 15-letno delo v tem športu. Doslej sem streljal z malokalibrsko puško v trojnem položaju, leže 6 a, in z zračno puško, skratka vse, kar je v našem nacionalnem programu. Sedaj bom poskušal še s pištolo — drulovko in mislim, da še nisem vsega naredil ...«
Dežurstvo na vodovodu
Dežurni monter za popravilo okvar na glavnih vodih v občini Žalec:
od 21. 5. do 28. 5. 1990 — Marko DOLINAR, Griže 35, tel.: 712-844
od 28. 5. do 4. 6. 1990 — Vlado ŠUPER, Vel. Pirešica 5/e od 4. 6. do 11. 6. 1990 - Bogdan PANTNER, Polzela 209 od 11. 6. do 18. 6. 1990 — Tone JAGER, Prebold 62/a, tel.: 723-097
od 18. 6. do 25. 6. 1990 — Jakob OLIP, Pongrac 21, Griže Opomba: dežurni se nahaja v DO Komunala Žalec od 12. do 12.30, in sicer le v času prostih dni (sobota, nedelja, prazniki), ob delavnikih popoldne pa je doma. Sporočila lahko oddaste tudi v nabiralnik pri sedežu DO Komunala, Nade Cilenšek 5, Žalec.
STRAHOVNIK JOŽE POGREBNE STORITVE
Žalec, Vrečarjeva 3 Tel.: 712-261
Z dolgoletno tradicijo vam ob boleči izgubi bližnjega po konkurenčnih cenah nudimo:
—	široko izbiro krst in opreme
—	prevoz z avtofurgonom (vključno na upepelitev)
—	deklaracijo sobe, postavitev odra na domu
—	izkop grobnih jam in ureditev grobov
—	postavitev žarnih hiš
—	ureditev kompletne dokumentacije
Na uslugo smo vam ob vsakem času! Zahvaljujemo se za zaupanje.
Oh, kako je hiša prazna, odkar več Tebe ni, prej domača in prijazna, zdaj samotna in otožna tam stoji.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in sestre
MARIJE KOTNIK
iz Pongraca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala delovnim kolektivom za darovano cvetje, LD Griže, Budničarjevim iz Količevega in vsem, ki so v njen spomin darovali v cerkvene namene.
Posebej se zahvaljujemo duhovniku za spoštljivo opravljen obred, govorniku KS Griže, godbi na pihala in pevcem. Griže, 2. 5. 1990 V tihi žalosti — vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina, brata in strica
IVANA TAMŠETA
s Polzele 138
se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju kirurgije notranjih organov, oddelku intenzivne nege celjske bolnišnice za izredno požrtvovalno in skrbno nego v času njegove bolezni, TDO Savinjski magazin, posebno še poslovalnici Kovinooprema, Tovarni nogavic Polzela, WZ Janko Herman Žalec, pevskemu zboru, Dejanu Podbregarju, govornikom, župniku za opravljen obred, vsem sorodnikom, znancem ter sosedom, še posebno družini Svatina, Korber-Grobelnik in Mari Sem.
Vsem, ki ste sočustvovali z nami, zasuli njegov prerani grob s cvetjem, še enkrat iskrena hvala in ustavite še kdaj korak ob njegovem zadnjem domu.
Neutolažljivi: mamica, ati, sestra Vesna z družino
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedka
KARLA PODVRŠNIKA
iz Griž
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, šopke in cvetje, izrekli sožalje, ter za denarno pomoč.
Iskreno se zahvaljujemo kolektivoma SIGME in osnovne šole Griže, godbi na pihala Zabukovica, moškemu pevskemu zboru Griže ter govorniku tov. Grobelniku.
Posebno se zahvaljujemo osebju bolnišnice Celje. Žalujoči: žena Marija, hčerka Jelka, hčerka Vladka In sin Marjan z družinama, oče, mama ter sestra z družino
POGREBNE STORITVE
Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja dejavnosti, in sicer:
—	dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare)
—	postavitev mrtvaškega odra na domu
—	vse vrste prevozov, tudi prevoze na upepelitev v Ljubljano
—	dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa
—	ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti.
DELAMO NON STOP
STEBLOVNIK IVAN, Parižlje 11/c, BRASLOVČE, telefon: 721-667 ali 721-395
Konjeniška
Malokatero leto se zgodi, da ledeni možje zaspijo in nam namesto muhastega mraza podarijo krasne sončne dni. Tako pa je vendar bilo 13. maja. Lepa, sončna, celo soparna nedelja je privabila v Gotovlje na konjeniški troboj okoli 2000 ljudi.
Tekma je bila poleg športnega dogodka tudi ekshibicija in šov svoje vrste, kajti pomerili so se tudi old-timerji, znani klubski delavci iz Krumperka, Celja in Goto-velj. Ljudje smo se ob njihovem nastopu, ki je bil prava paša za oči, dodobra nasmejali, vendar tudi ocenili, da njihov pogum le ni kar tako, kajti vsi trije so tekmo uspeli končati; torej prišli so čez vse ovire. Zmaga veterana iz Ce-
prireditev v
Ija je bila popolnoma zaslužena, saj je bil njegov nastop brez kazenskih točk. Tudi tekmi na mladih in starih konjih sta brezhibno uspeli. Uspeh Maje Novak na mladih konjih je še posebej razveselil domačine, ki so njen uspeh bučno pozdravili. Krum-perk je dokazal svojo premoč na starih konjih, zato pa so mnogi opazovalci iz publike navdušeno pozdravili uspeh mlade Mojce Komarički iz Celja (osvojila je tretje mesto). Skupni pokal so osvojili Gotovljani, s čimer je bil prav gotovo poplačan njihov trud, da je tekma brezhibno potekala.
Nagrade so bile pečatni prstani (za tekmo z mladimi konji), verižice z obeski in obeski, prispevalo
Alfa Romeo v pravih rokah
Marija in Anton Breznikar iz Marije Reke sta pred kratkim praznovala petdeseto obletnico poroke. Prvič sta se poročila v Ljubljani, zvezo pa sta tokrat potrdila v farni cerkvi v Mariji Reki. Poroke so se veselili njuni otroci, prijatelji in znanci, šopek pa so jima podarili tudi predstavniki krajevne in vaške skupnosti. Anton
in Marija, ki živita na hriboviti kmetiji, pravita, da sta morala pretrpeti tudi mnogo hudega. Vse skupaj pa sta lažje preživela, ker sta se spoštovala in imela rada. Gre jima verjeti in ju posnemati. Sicer pa, obilo sreče tudi v naslednjih letih, zlatoporočenca.
L. B.
Alfa Romeo, dobitek Loterije Slovenije v igri 3 x 3, je osrečil tudi štiričlansko družino Zagožen iz Dolenje vasi pri Preboldu. Vest o srečnem dogodku se je hitro razširila, sreča pa je prišla resnično v prave roke. Mišo, programer v TT Prebold, in Olga, delavka plačilnega prometa v Agrini Žalec, sta že po naravi skromna, štiričlanska družina pa sicer z niz-kimLdohodki ne uživa ugodja. Ko smo dan po žrebanju obiskali ženo Olgo na delovnem mestu, je bila nasmejana in srečna, pa tudi zaskrbljena, kje dobiti denar za davek, ki ga je treba plačati pred prevzemom jeklenega konjička. »Pred dvema letoma sva na kredit kupila rabljeno stoenko. O takšnem avtomobilu nisva nikoli sanjala. Srečke 3x3 kupiva večkrat, največkrat le eno. Tokrat pa me je svak, ki živi v Piranu, prosil, da kupim v Žalcu srečke tudi zanj, saj je bila sreča pri žrebanju vesp precej naklonjena Žalcu. Kupila sem dve zanj in dve tudi zase. Mož je bil tisti večer precej nervozen, mene pa je med žrebanjem premagal spanec. Naenkrat je mož zavpil: Imamo ga! Ko se je na televiziji pokazala številka 486608, mi je vzelo sapo. Poklica-
S petnajstimi leti sem za deset dni prvič postal gastarbajter.
Prilika se mije ponudita in takoj sem jo tudi izkoristit; svak je namreč za obiranje na Bavarskem potrebovat pomočnika in brž sem se mu ponudil. Pogledal me je malce postrani, me preverit od glave do pete ter od enega do drugega ramena, skomignit, nagnil glavo postrani in končno prikimal, češ, nekaj je treba dati tudi na sorodstvo. Pot sem si odslužil z delom, na gimnaziji sem si od ravnatelja izposloval dovoljenje, nabral nekaj delovne obleke, si vendarle malce oplašen dajal poguma s predstavami, kaj vse si bom za trdne devize lahko kupil. Kakorkoli že, v meni je plitvo ati globlje vedno tičalo nekaj, kar me sili v neznano, pa naj se da v negotovosti slutiti pridobitev ati nesrečo.
Stari Herr Behringer me je z vsemi svojimi sprejel prisrčno tudi brez mojega žlahtnika, ki je bil hiši star znanec, prijatelj in delavec. Mnogo drugače bi ne bilo tudi, če bi mi nemščina brez balkanskih naglasov ne tekla z jezika tako, kot mi teče — veseljaki po duši vsekakor ne ločujejo in ne izbirajo toliko, kot je to v navadi pri suhoparnih tečnežih in kislih kumarah. Če se je poteg tega izkazalo še to, da si dober delavec, si pri tej hiši res od začetka do konca naletel na odobravanje. Delodajalec in svak sta mi data velikodušno izbirati opravilo: na njivi, kjer se hmelj trga in naklada na traktorsko prikolico (oziroma voz), ali pri obiralnem stroju, kjer se vrvi zatikajo v primeže, pritrjene na krožno verigo, ki jih posamezne vleče v drobovje stroja. Izbral sem si prvo, torej težje, drugega mi ni dovoljeval postavljaški fantovski ponos. Pred zagonom v ponedeljek zjutraj sem natrgal dvoje voz že v nedeljo, za pokušino, malce sem podvomil v svojo odločitev — vendar si kljub temu. da so me dobronamerno vpraševali, če bom zmogel, nisem premislil.
Prav veliko hmelja na kmetiji Behringerjevih niso imeli.' morda dva hektarja, deset tisoč kosov, vendar sem jih vsaj polovico od teh iskreno zasovražil in po zmožnostih dobre vzgoje najsočneje preklel. Bil sem sicer vse prej kot razvajen in nevajen dela, toda pubertetniško meso brezdlakavega gimnazijca še ni imelo čvrstosti moža. Delalo se je od šestih zjutraj do sedmih zvečer, stroj so ustavljali dopoldne za malico (••Brotzeit ist di schönste Zeit!«), opoldne za kosilo in popoldne za drugi par sendvičev. Prednost dela v hmeljišču je bita v tem. da sem lahko medtem, ko je domači sin. fant mojih tet, peljal natrgani hmelj
domov pod stroj, počival — odtrgane češulje sem pobrat mimogrede in tudi naslednjo vrsto sem narezat v teku. Kar se vremena tiče, nisem mogel biti nikoli zadovoljen: če je sijalo sonce, sem se ob težaškem delu zadihal in neznosno prepotil, če je deževalo, si počitka nisem mogel privoščiti na lagoden turističen način. Z mladim Hansom sva dobro sodelovala, bil je prej moj sozarotnik kot pravoveren posestnik, ki se bo vse življenje ubadal s kmetovanjem. Predvsem je bil dober voznik z veliko posluha za sklopko, kar je za tistega na vozu še kako pomembno. No, hmeljske vrvi so ena za drugo padale na voz, nekatere raje, druge hudo obotavljivo. Od znoja so me pekle praske, ki sem si jih nabrat kljub do vratu zapeti Vietnamki, rokavicam do poi lakta, ovratni ruti, bavarskem pinču in nakupovalni mreži za čez glavo. Ob koncu vsake partije sem s slačenjem vseh teh rekvizitov vedno napravljal svojevrstno predstavo. Po treh dneh so me zaradi krepkega potegovanja začeta boleti zapestja, po hrbtnih mišicah so me ponoči zbadali mravljinci. Zarjavela žica, na katero tam gori navijajo. hmelj, me je parkrat lepo zarezala v dlan, drugače, no, pa mi ni bilo hudega. Ob redni močni hrani sem se kljub vsemu naprezanju celo zredit — moderna napredna Nemčija . . .
Zvečer sem se kot omamljen zvračal v posteljo ter se pokrit s celo goro pernic. Buden sem sanjarit o japonskem fotoaparatu, potem sanjal o gugalni mreži s krogom ljubkih kakavovih brezdelnih deklet. Ob počitku na robu hmeljišča sem gledal vlake, avtomobile in letala ter si zamišljal Grčijo, Španijo, Gvinejsko Afriko, Karibe, da ne govorim o večni obsedenosti otoške Polinezije od Tuamotuja do Trobriandov. Izrisal sem si bil palme, ki jih do takrat še nisem videl, iz oči v pahljačaste tiste, neskončne bele peščine, obljudene'z rjavimi zračnimi domačinskimi hiškami, travnata krila in bohotne razgaljene prsi, radoživ ples in božansko muziko kitar in ukulel. V domišljiji sem hodit pota Jacka Londona, Melvilla in Stevenso-na, jadral in plul, se celo kot gozdovnik poganjal z Hane na liano. Le kako bi človek zmogel brez domišljije in brezkončnih načrtov, le kako bi se skozi banalno kruto pridobitniško stvarnost lahko brez njih pretolkel v vsem nedolžni petnajstletniki?
V desetih dneh smo z obiranjem končali. Herr Behringer mi je izplačal točno tisoč nemških mark. Malodane zlomil sem se pod nezaslišano težo toliko tujega, boljšega denarja. Naenkrat nisem bit več utrujen. vse kletvice in zlonamerne misli sem vzel nazaj,
ob slovesu mi je postalo kar nekako žal. Toda od poti domov se ne spominjam ničesar.
Naslednje leto sem obirat pri dveh kmetih. Na prvi kmetiji je šlo kot po maslu, pri Lochhuberjih smo se razumeli še bolje kot pri Behringerjevih, tudi tam so imeli fanta mojih let, za nameček še sestro dvojčico. Glavna ograda drugih obiralcev iz Savinjske doline, jezik, meni sploh ni predstavljal nobene omembe vredne ovire — moral sem le opozarjati, da naj od mene ne pričakujejo tega, da bi govorit bavarščino, ki ima s knjižno nemščino toliko skupnega kot krava z biciklom. Kupili so mi orglice, zmeniti smo se za naslednje teto. Mene pa je grabilo nekaj pohlepu podobnega in preko oglasa v časopisu so mi našli še eno zaposlitev. De ,et dni sem potem skoraj dobesedno seal kri, su ov Bavarec, ki je kot smrkavce pretepal troje odra lih sinov ter spričo kogarkoli ženi, drobni krhki s/v. rei, grobo segal pod krito, je ubijat boga in človeka tudi v meni. Garal sem od petih zjutraj do devetih t /ečer, požiral psovke, zbadljivke in žaljivke, se nap mjal do zadnjih drobtinic moči, hujšal in zvečer v postelji jokal, se z besom na svet, ki zna biti tudi tako hudičevo krut, zaganjat v neskončne zelene vrste. Toda odnehat nisem: poglejte me, sem vpit sam v sebi, kurbe bavarske, poglejte malega špeglarja Čuša, svinje, evo, mati gimnazijec, ki se mu še ni treba briti, zmore, zmore, če hoče, ni iz cukra, železo ima v sebi, četudi ni Nemec. . . ! Minilo je kot najhujša mora, iz katere sem se zbudil na neki železniški postaji, morda v Ingolstadtu, morda v Wolnzachu ali Pfaffenhofnu. Pozabil sem ime kraja, priimek nadutega hmeljarja v usnjenih hlačah in z irhastim klobukom, za mano je zadovoljno prihajalo le vprašanje delodajalčevega očeta, sivega dedka z av-stroogrskimi brki, ki me je prvega dne vzvišeno vprašal, če sem mogoče Srb, ter na koncu, po izplačilu, z naklonjenim nasmeškom pripomnil: »Du bist wirklich kein Serbe: du gehörst nicht hin/» Takrat nisem sicer še ničesar vedet, a na nove poti sem šel z izkušnjo več.
Pripis avtorja:
Vsem prizadetim članom Dobnikarjeve rodovine s Črnega vrha nad Taborom se iskreno opravičujem zaradi nezlonamernega, vendar nepreverjenega navajanja podatkov, ki sem jih brez njihove vednosti in privoljenja zapisal v prejšnjem nadaljevanju feljtona,. Obenem vse te izjave preklicujem in se zavezujem, da jih v nikakršni obliki ne bom več širil dalje.
Z dolžnim spoštovanjem!
Avtor
Olga Zagožen
Gotovljah
pa jih je Zlatarstvo Kragl iz Žalca. Na njih je bil odtisnjen emblem NT&RC, enega izmed obeh organizatorjev. Pokale je sponzoriral gostinec Štefan Han iz Celja.
Vsi udeleženci troboja so se strinjali, da je bila tekma organizirana brezhibno in na visokem profesionalnem nivoju. Sodniki so bili zadovoljni tako z delom delavcev v parkurju kot z ostalo tehnično službo. Gledalci smo imeli priliko videti vrsto brezhibnih nastopov, tudi nekaj neposlušnosti s strani mladih koni. Za zabavo in razvearno so skrben dobra gostinska ponudba in ansambel Nočna izmena pozno v noč.
Gregor Vovk
Zanj sem zvedel, ko je prišel v uredništvo našega časopisa, ker bi vanj rad dal »spomin« na obletnico smrti svoje žene. Bil je prav prijeten možic in tako sem se odpravil k njemu nä dom, da ga za vas poblize spoznam.
Franc Rozman-Franček, kakor mu pravijo, živi v Petrovčah skupaj s svojo taščo. Šteje dobrih 72 let, mati Julijana pa 85. Je pa Franček človek, poln življenjske energije. Ko mi je pripovedoval svojo življenjsko zgodbo, so se mu oči svetile in v nobeni besedi ni bilo moč zaznati, da mu je česa, kar je v življenju storil, žal. Ko je bil star dve leti, ga je dala mati v rejo. V rani mladosti je eno uro pešačil v osnovno šolo v Miklavž pri Ormožu, kasneje pa se je izučil mlinarske obrti. Pri enaindvajsetih letih je odšel v starojugoslovansko vojsko v Beograd, kjer je dočakal začetek druge vojne. Baje je takrat vladala popolna zmeda in nič čudnega ni, da je že kaj kmalu padel v nemško ujetništvo. Skupaj z ostalimi so ga transportirali v nemško delovno taborišče Luckenwald, ki leži približno trideset kilometrov vzhodno od Berlina. Franček pravi, da so tam dobili svoje pasje številke. Z grenkim nasmehom mi jo tudi pove: 88497. In hrana je bila čisto zanič. Premalo za živeti, preveč za umreti. Ker pa je bil doma s Štajerske, ki je bila takrat že priključena k velikemu Reichu, si je leta 1942 izposloval dopust, s katerega pa se ni več vrnil. Nemška komanda v Prlekiji ga je zaposlila v mlinu in tako se je štiriinstiride-setega oženil in je moral po treh mesecih oditi v nemško vojsko. Proti koncu vojne se je nekje v Luksemburgu predal ameriški vojski in se po dolgem času zopet vrnil nazaj v Jugoslavijo. Šele potem so se začeli trnovi dnevi za Franca Rozmana. Imel je ženo in otroke, ne pa zaposlitve, ki je
Popravlja tudi na terenu
Franci Uratnik, doma iz Pari-želj, se je pridružil tistim, ki so se v zadnjem času odločili, da se bodo preizkusili v različnih zasebnih dejavnostih. Lotil pa se je nečesa, česar se daleč naokrog še nihče ni, in sicer popravljanje kmetijske mehanizacije. V njegovem primeru to ni nič posebnega, saj je to njegov osnovni poklic, izkušnje na tem področju pa si je dolga leta nabiral v nekdanjem Agroservisu, poznejšem SIP Šempeter. Kot sam pravi, v svoji delavci popravlja le drobno mehanizacijo, kot so vrtne škropilnice, kosilnice, multikultivatorji, medtem ko vse ostale usluge opravlja na terenu. Kmetijske stroje vseh vrst popravlja vsak
dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ne glede na to ali ga pokličejo na čisto zgornji rob Savinjske doline, na primer v Solčavo ali Luče, ali v Spodnjo Savinjsko dolino. Pri svojem opravilu kmetovalcem rad tudi svetuje, saj meni, da z nekaj nasveti lahko kmetje marsikaj popravijo tudi sami. Franci Uratnik želi biti v svoji obrti serviser, vsekakor pa tudi svetovalec kmetovalcem. Pravi tudi, da si razervne dele za generalna popravila nabavlja vnaprej, tako da lahko vsak stroj usposobi v najkrajšem možnem času. Na sliki: Franci Uratnik pri popravilu motorne nahrbtne škropilnice.
TONE TAVČAR
Jubilejni koncert
Mladinski pihalni orkester Glasbene šole in Svobode Žalec se je številnim poslušalcem in stalnim ljubiteljem oddolžil s priljubljenim muziciranjem. Tokratni koncert so posvetili 10-letnici uspešnega delovanja.
la sva otroke in tedaj smo bili najsrečnejši, zaspati seveda nismo mogli še pozno v noč. Sedaj bomo še igrali na srečo, morda nas ima resnično rada,« je vsa navdušena pripovedovala Olga. Mi pa jim v imenu bralcev želimo poleg sreče tudi varno vožnjo.
Hmelj	obče,hmelj osebno
Piše: Mare Cestnik
zaradi služenja v nemški vojski ni in ni mogel dobiti. Zato je moral iskati priložnostne zaposlitve. Bil je miner pri gradnji železniške proge, delal je po raznih mlinih po celi Šlovenjji, bil blagajnik pri AMD Radeče, pobiral denar za elektriko, pa spet delal v raznih mlinih, bil inštruktor vožnje ... V Savinjsko dolino se je preselil le-. ta 1967, v hišo svoje umrle tete. Šel je delat v tovarno, kjer je iz-gubil dva prsta na roki, ko je žagal na cirkularki. Takrat se je preživljal tudi š tem, da je žagal drva po Štajerski, Kranjski in Dolenjski. Leta 1970 je odšel v Celje v klavnico, potem v Sigmo in leta 1980, ko je bil star 62 let, se je upokojil. Pa se še ni mogel umiriti. Bil je čuvaj v podjetjih v Savinjski dolini, potem pa mu je zbolela žena. Ostal je doma in lansko leto je postal vdovec.
Franca Rozmana leta ne morejo umiriti. Pred hišo ima parkirano staro simko, s katero se vozi na njivo, kjer prideluje koruzo za prašička, redi štirideset zajcev in trideset malih piščancev, v veliko veselje pa so mu morski prašički; ima tri pare. Z mamo Julijano preživljata dneve ob branju in če še
vedno ne veste, kdo je Franc Rozman, se spomnite možaka, ki vam vsak teden na dom prinese Nedeljskega. Raznašanje tega časopisa mu je v veliko veselje. Zaradi svoje energije, volje do življenja in zdravega pogleda na svet nam je lahko Franc Rozman v marsičem za vzgled.
B. Lobnikar
Franc Rozman
Zlata poroka zakoncev Breznikar