POL ZA SMEH, POL ZA RES.
Iz torbe o. Ivana svetokrižkega.
Priredil Josip Balič.
12. Moder svet.
/|M^fE)eki oče, videč, da se mu približuje zadnja ura, pokliče svoje tri WgKR sine predse ter jih poslovljaje se takole nagovori: ,,Ljubčki moji, JB^^|P premoženja vam obilo zapuščam, pa oporoke ne bom delal. Vsi wSO trije ste mi enako mili in dragi, zato boste tudi za menoj enako dedovali. Vse vam dam, vse vam zapuščam. Zato pa upam, da boste za mojo ubogo dušo sami od sebe veČ storili nego bi vam jaz zapovedal. Moja edina želja je torej, da mi zdaj tukaj poveste, kaj li mislite po moji stnrti storiti za mojo dušo ?"
Starejši sin se hitro oglasi in pravi: ^Ljubi moj oče, dokler bom živel, gotovo ne pozabim moliti za vašo dušo; miloščino hočem s polnimi rokami deliti in za svete maše pogosto skrbeti."
Nato spregovori srednji sin ter se prav širokoustno takole izjavi: nNikar se ne bojte oče, precej po vaši smrti plačam 300 zlatov za večne maše, pa tudi cerkev in bolnišnico bogato obdarujem."
Očetu so bile všeč te obljube, zato se radoveden obrne še do mlaj-šcga sina, da mu tudi on razodene svoje misli.
Odzove se tnlajši sin in reče resno: »Ljubeznivi moj oče, komaj do-čakam, da vaše mrtvo truplo pokopljejo in cerkvene molitve za vami opra-vijo, in že bom delil premoženje s svojima bratoma, s tovariši pa bom židane volje. Na vašo dušo se goiovo ne spomnim, ker, ako sami zdaj, ko premorete, nočete zanjo poskrbeti, zakaj bi si pa jaz potem za to glavo belil?! In prepričani bodite, da tudi moja brata prav tako storita, dasi vam zdaj obljubujeta zlate gradove. Zatorej, ljubi moj oče, storite zdaj sami, karkoli vam je drago, za svojo dušo, da se ne boste kesali na onem svetu."
Res modre, zlate besede!