**osamezn* štavtlka 10 dinarjev Poštnina plačana v gotovini ZASAVSKI LETO VH„ ŠTEV. 15 TRBOVLJE, 14. APRILA 1954 Maja Okraj« odbor Socialistične zrcze delovnih ljudi t Trbovljah — Urejuje in odgovarja uredniški odbor Odgovorni urednik: Stane Suttar — Tiska Mariborska tiskarna v Mariboru — Naslov uredništva in uprave: ..Zasavski vestnik" Trbovlje l., uprava rudnika — Telefon št. M — Račun pri podružnici Narodne banke v Trbovljah 614-T-146 — List izhaja vsako sredo — Letna naročnina 400 din poletna 200 din. četrtletna tOO din, mesečna 34 din - Posomezna številka 10 din Rokorisl morajo biti v uredništvu najkasnefe vsak petek dopoldne in se ne vračajo GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZASAVJA Pomemtaa obletnica pred 111. kongresom ZR Slovenile 18. aprila letošnjega leta bo govito prešla Komunistična preteklo 17 let, odkar je bil na Cebinovem nad Trbovljami I. kongres Komunistične partije Slovenije. S kongresom Partije na Cebinovem se začenja novo obdobje v zgodovini naše Zve- partija Slovenije, je treba ob 17. obletnici slovenske Partije poudariti, tla je tndi le-ta kot sestavni del Komunistične partije Jugoslavije — današnje ZKJ — zmagala, ker je bilo Iso sfero moramo posvetiti tehničnim in varnostnim meram naš h rudnikov Z Vlil. skupščine Sindikaia rudar ev Sloveni e i ze komunistov In zgodovini slo- | njeno vodstvo vedno revolucio-venskega naroda. Osemnajsti narao, neustrašeno Hiša posestnika Barliča, kjer se je vršil ustanovni kongres april 1937. leta je eden Izmed najgloblje prepričano, da se bo-najpomembnejših mejnikov v j Ti za pošteno in pravično stvar politični zgodovini slovenskega \ in da je prav zaradi tega uži-ljudstva, saj pomeni kongres na i valo in uživa vso podporo celo- V Počitniškem domu zagor- j usposobijo naše rudarje, da bi skih rudarjev na Izlakah so se pravilno gledali na naše narod-v soboto, 10. aprila, zbrali ru- ! no gospodarstvo ih interese ce-darskj delegati z vseh rudni- t lote, zlasti še, da se poleg svo-in vseskozi, kov naše republike k VIII. red jih strokovnih vprašanj zanima-1 ni letni skupščini Sindikata slo- j jo predvsem za koristi in potre-venskih rudarjev. be komun. To prizadevanje je Poleg delegatov iz 22 podruž- že rodilo sadove v nekaterih konic so se te skupščine udeležili S lektivih, tako na primer v Tr-zastopniki Glavnega odbora Zve- | bovljah, Zagorju in Velenju, : ze sindikatov Slovenije ter j kjer so rudarji dali iz presežkov predsedniki republiških odborov ! svojih plačnih fondov milijon-rudarjev iz Srbije, Hrvatske ter ske zneske za potrebe komune. . Bosne in Hercegovine. Prav ta- , Sindikalne podružnice rudarjev ko so prišli na to zasedanje tu- j so častno izpolnile s svojim di predstavniki ljudske oblasti | članstvom težavno nalogo v in političnih organizacij okraja i zimskih mesecih, ko je šla trda Trbovlje ter LOMO Zagorje, i za premog. — Akoravno so ru-Poročiio o delu Republiškega darji v svojih organizacijah odbora rudarjev in sindikalnih , mnogo razpravljali o tehnični in podružnic sta podala predsednik j higienski zaščiti delovnih mest, Filip Zibret in tajnik Edi Gu- i je bilo lansko leto v našem ru-i zaj. ; darstvu vendar 12 smrtnih ne- | Iz poročil je razvidno, da je v sreč (pet manj kot leta ^ 1952), Sloveniji še okrog 16 odst. ne- ““ A organiziranih rudarjev, od katerih jih je največ na območju rudnikov Velenje, Senovo, Kočevje, Kanižarica in Krmelj. pokojninskega vprašanja za ru- j iskali še sekretar OK ZK Trbov-darske vdove itd. Predvsem pa lje tov. Viktor Kovač in pred je skupščina razpravljala o sednik OLO Trbovlje tov. Mar-vprašanju, da je treba v vse J tin Gosak. Izvoljen je bil nov večji meri skrbeti za večjo var- odbor, med njimi za tajnik? nost pri rudarskem delu. večletni predsednik Sindikata Drugi dan, v nedeljo, so skup- rudarjev Slovenije, tov. Jož" ščino, ki je nadaljevala delo, ob- Piki, 38 težkih nezgod pri delu ter 3331 nezgod srednjega in lažjega značaja. Evidenca o teh nesrečah pravi, da se je preteklo leto ponesrečil pri delu vsak Ob obletnici smrti Borisa Kidriča Večina sindikalnih podružnic ' tretji rudar v naši republiki. Pa si je prizadevala, da usposobi tudi v kultumo-prosvetnem de- Ijudstva, saj poučni Kongres na , vaio in uz.va vso poupuru — delovnih kolektivov za lu so rudarji doprinesli svoj de- Cebinovem začetek afirmacije . kupnega našega delovnega ljud- r™nie podieti1 z raz_ lež; zlasti v naših velikih ru- Dndskega etementa v zgodovini stva ob vsakem času prav po- 3 ^predavanji. Vsa darskih centrih so bili doseženi nasega naroda. ^^toSo^n^driUs? , SS druta.c je šla največ zelo lepi uspehi v DPD »Svo- socialistične države. ‘ za tem, da z vzgojnim delom našega Ob misli na vse viharje in težave, ki jih je preživela in ana- nase \7 zadnjih dneh v revirjih TRBOVLJE i ki je preživljal večer svojega ’ življenja v svoji hiši v Zavrs- stavo. Istega dne bo tudi velik srečoiov. — Gasilska četa boda«. IZBOLJŠATI TEHNIČNI DELOVNI PROCES, DVIGNITI DELOVNO STORILNOST IN POCENITI PROIZVODNJO Zanimiva je bila diskusija, ki so vanjo posegli delegati po poročilih. Ta je pokazala zrelost Trboveljski upokojenci so J -L pone- na rudniku ni imela doslej ta- naših rudarjev, saj so vsa vpra- zborovali. Upokojenci v Trbov- deliek ie bil tov Janežič do- ko imenovanega gasilskega šanja, ki so jih obravnavali, gledali so svoje delo in izvolili p sejj’anju bukve pa se je dre- ' stolp. Zadnji petek so že imeli na vprašanja. Posamezni dele-tudi nov odbor. Obravnavali so v0 nesreči zrušilo na tov. | plezalne vaje, ki so dobro us- j gati so navedli dosti pomemb-m 'dna zdravstvena organizacija sklenila, da naj ee letošnjj praznik —7 april — praznuje kot praznik medicinskih sester pod geslom: »Medicin ka sestia — pto. nir zdravja« Danes se spominjamo predvsem naših medic nskih sester. Tako malo jih /mam-> in tako so preobremenjene z delom. Koliko /e njihovih strokovnih in organizatornih vprašanj let vprašanj priznanja njihovega položaja, nagrajevanja in razmestitve pri delu! Zlasti pa. kar je bistveno za vso n šo drnv. stveno službo: premalo jih imamo in močno jih pogrešamo več. V LR Sloveniji imamo po zadnjih podatkih aktivno zaposlenih 810 zdravnikov ‘n le 502 medicinski sestri med celotnim številom srednjih medic inskih kadrov, k• znaša 1.254, tako da je med njimi ,e 35 odstotkov medicinskih sester Razmerje med zdravniki in sestrami je torej 1.8 zdravnikov : l sestra. To se pravi, da je ena Izšolana, izkušena in za vsa dela ob bolniku usposobljena sestra nekako na dva zdravnika. In kje je še teren, kjer je od vseh medicinskih sester nekako polovica uslužbena po ustanov ah, in le polovica tega, že tako skromnega števila, dala v ja vnem zdravstvu in na terenu. Dandanes ni delo medici nske sestre omejeno le na ozko delovno področje ob bolniku alj poškodovancu. Medicinska sestra ima v javnem udejstvovanju, zlasti pa v javnem zdrav, stvu kaj pestro in kaj častno mesto' Saj je sodobna sestra zaposlena poleg nege in skrbi za bolnika v iizičnem, socialnem in duševnoh/gienskem oziru še z zdravstvenovzgojnim in zdrav, stvenopreprečevalnim delom' pri bolnikih med njihovimi svojci in med zdravimi varovanci zaščitnih zdravstvenih ustanov, pa tudi med širokimi plastmi ljudstva. Tudi je, kot hišna zdravstvena obiskovalka, svetovalka družinam, ne samo v zdravstvenem, temveč, tudi v socialnem in človeškem oziru. Ker je njeno mesto, zlasti po pridobitvi širših izkušenj, tudi vzgojno, je od nje odvisna strokovna in človeška raven pomožnega zdravstvenega osebja, ki ji le zaupano v sodelovanje, vzgojo in nadzorstvo. Dragocena in nenadomestljiva je njena pomoč zdravniku pri posegih in storitvah, ki so potrebni za razpoznavo bolezni ali njeno zdravljenje. Medicinska sestra sodeluje tudi pri šolski higieni, upravljanju zdravstv enih ustanov vseh vrst, v zdrav, stvenih kolonijah 'td. Na terenu je med najbolf nepogrešljivimi člani zdravstvenih svetov. piratka — njena dejavnost je vsestranska in občekorlst-na. Njeno delo pa je večkrat tako, kakor je sploh pogosto usoda ženskega dela. Tudi dela matere in gospodinje ne upoštevamo vse dotlej, ko tega dela nihče več ne opravlja, ko pogrešimo mater in gospodinjo ob otrocih in v družini za daljši alt krajši čas ali za vedno. Grmadi se neopravljeno delo In prav tako je z med:cinsko sestro — dokler je v hiši, gre vse v redu In le pogosto nili ne opazimo. Ce /e pa ni. se zgr/. nja nad nas kopa zastalih d elovnih problemov! Tudi v zdravstvenem delu ob otrocih močno cenimo delo medicinske sestre, tako v ustanovah, kjer otroke zdravimo, kakor v tistih ustanovah alt širših organizacijah, kjer skušamo ohranit! mladi rod zdrav bodisi s preprečavanjem bolezni, bodisi s pravilnim usmerjanjem otrokove rasti In razvoja. Tako pestra in vsestranska je lahko nj’hova dejavnost ob otrocih, pa nam je uspelo dobiti le tako malo medicinskih sester za delo ob otrocihI Močno razumemo, da jih je premalo In da čakajo na vsako izmed njih vsi, ki jih potrebujejo, že ko je dekle stopilo v šolo za sestre. Sledijo ji v njenem napredku že v dobi šolanja In še preden končajo šolo, so že vse »oddane*. Tako jih, za delo pri otrocih, dobimo bore malo. Pomagamo sl z njlho. viml sodelavkami — otroškimi negovalkami, med katerimi je tudf mnogo požrtvovalnih in vrednih sovrstnlc v delu. Vendar je profil šolanja otroških negovalk še preskromen, da bi lahko od vsake Izmed njih zahtevali In tudi dobili tisto vsestransko izurjenost In širše poglede na zdravstveno vprašanje bolnega otroka, kar nam je tako zelo potrebno. Zaradi tega je razumljiv naš klic »Več medicinskih sester — več sester k otrokom I* Naše oblasti bodo morale nujno storiti nekaj za pravilno usmerjanje deklet v poklice. Zaradi tega naj bi se dekleta, ki končajo srednjo šolo z veliko maturo, v čim večjem številu javile v šolo za medicinske sestre, kjer bodo dobile vso strokovnost in tudi človeški lik, potreben za sestro, najbolj Iskanega in potrebnega zdravstvenega delavca In sodelavca. In med njimi naj bo čim več takih, ki so se že zarana odločile z a zdravstveno delo ob otrocih. Ne bo jim žal — N/thova pte.-menltost bo tolikokrat povrnjena s hvaležnostjo otrok In staršev. Mladi rod je naša bodočnost. Zaradi tega potrebuje poleg vsestranske zaščite In pozor nostl nas vseh strokovno nego v bolezni ter vso skrb, da bi mu ohranili enega največjih zakladov — njegovo zdravje. Morda se ob mednarodnem dnevu zdravja o vsem tem zamislimo, zlasti pa tista dekleta, ki naj se člmprej pridružilo našim vrstam! KOTIČEK ZA MASE ŽENE Domači zdravnik Snemalna ekipa Radia Ljubljana med zagorskimi rudarjf dudarji v Zagorju prav radi posluiajo oddaje naie radio poštarje v Ljubljani, zlasti še kadar ao na sporedu podeželske zanimivosti ali pa oddaje, ki prikazujejo dejavnost delovnih ljudi na podeželju. Prav zato so se resnično razveselili prihoda snemalne ekipe Radia Ljubljana, kj je končno našla pot tudi v Zagorje. Ekipa je v dveh dneh obiskala rudarje v Jami pri pridobivanju premoga, obiskala nadalje zagorske sindikalne in politične organizacije, kjer so ji njihovi predstav- PEL1N je povsod razširjena rastlina. Listje, steblo in cvetje se uporablja v narodn: medicini kot čaj (5 do 10 gramov na čašo vode), ki poveča tek in zboljša prebavo. V večjih množinah zaužiti pelin je strupen, ker povzroča vrtoglavico, krče v mišicah in omedlevico. Pelin je sestavni del grenke tinkture. (Tincl. Amara). PETERŠILJ je dvoletna rastlina. Uporablja se v kuhinji kot začimba. Koren, kuhan z mlekom, trikrat na dan po eno čašico, je priporočljiv za odstranjevanje vode pri vodenici, pri slabostih mehurja, zadrževanju seča. PRESLICA (Equisetum arven-se) je rastlina, ki raste pri nas na vlažnih poljih in v jarkih. Je neke vrste praproti. Namesto listov ima iglice, ki stoje v krogu na steblu. Ra! tlina je krhka, vsebuje mnogo kremenove kisline. Caj kuhajo iz stebla in igle Uporabljajo ga kot sredstvo, ki odvaja vodo pri boleznih ledvic. Kdor preslico sam nabira, mora rastlino dobro poznati, ker so ji neke druge rastline, ki so škodljive, zelo podobne. REGRAT (taraxacum ofliciale) raste po njivah In travnikih kot plevel. Prvo spomladansko listje | uživamo kot solato, ki je grenkega okusa. Iz listja in korenin kuhajo čaj. V narodni medicini se uporablja proti obolenju jeter, zlatenici in hemeroidom. Cisti tudi kri. I ROŽMARIN (Rosmarinus oitl-| cinalis). Pri nas ga gojimo po vrtovih n v lončkih. Je vedno zelen grmiček. V narodni medicini je zelo priljubljen Rožmarinov čaj iz listov >n cvetja je pripo-ročjivo sredstvo za odvajanje vode, kakor tudi za izboljšanje prebave, vzbuja tek in krepi želodec. Priporočljiv je tudi pri voden ci. Vino, v katerem /e bilo namočeno rožmarinovo listje, pijejo proti sečnim motnjam, vodenici in služi kot okrepčilo želodca. Za žene neprimerno. SADJE. Med vsemi pridelki je sadje najbolj koristno. Biti pa mora dobro in zrelo, temeljito oprano v tekoči vodi in dobro posušeno. V sadju so vitamini, ki so potrebnj dobr: in zdravi hrani. Meso sadja je hranljivo, nas osvežuje in nam gasi žejo. vitar mini, ki se v njem nahajajo, poživljajo organizem, naravni sladkor v njem pospešuje segrevanje, mineralne soli hranijo cel:ce, olupkj masirajo črevesa, okus pa draži k močnejšemu slinjenju in s tem pospešuje prebavo. Nikakor ni priporočljivo sadje lupiti, ker z lup no vred odstranimo zelo koristne vitamine. Priporočljiv je češpljev kompot pri zaprtem želodcu. Dobro je tudi, ako pojemo vsako jutro na tešče jabolko ali oranžo SOLATE zeiene, vsebujejo obilo železa: začinimo jih s kisom Mame Katarine ni več . • • Pred dnevi sem obiskal svoje stare parlizansrke kraje. Cemše-nik in okolico. Bil sem že utrujen. Stopil sem v gostilno, da se pokrepčam in odpočijem od dolge poti. V aostilniški sobi je sedela družba starejših mož. Kaj kmalu smo prišli v pogovor. Povprašal sem jih, kako se kaj imajo in kako se jim kaj godi. Zanimale so me novice, sai poznam tamkajšnji krai in dosti ljudi izza časa našega partizanstva. Pozanimal sem se za tega in onega, če še živi. Pa nanese pogovor tudi, kako je v vasi Raz-bor pri Kotlu, če so vsi živi in kako se godi materi Katarini. Pa sem zvedel, da že tri leta počiva v grobu. Nisem mogel verjeli temu, vendar mi reče nekdo iz družbe: »Ce si tako neverjeten K članku „Kaj pravite k temu"? K članku pod gornjim naslovom, objavljenem v 13. številki »Zasavskega vestnika« z dne 31. marca 1954, izjavljam sledeče« Dopisniku omenjenega članka odgovarjam na njegova izvajanja, da je tov. Marko Franc vložil prošnjo za dodelitev stanovanja dne 22. julija 1952. Ko je njegova žena prišla k meni posredovat zaracji dodelitve stanovanja, sem jo po krajšem razgovoru vprašal, koliko časa je poročena Na to mi je odgovorila, da je poročena že petnajst let. Na to njeno izjavo ji nisem »cinično« odvrnil, kakor trd; dopisnik, da je premalo časa poročena, pač pa sem ji povsem vljudno odgovoril, da naj bi prošnjo prej vložila, ker imamo prosilce, ki čakajo na stanovanje tudi po 3 do 4 leta. Nadalje sem ji pojasnil, da je pred vložitvijo njene prošnje bilo vloženo že 3t prošenj, za njeno prošnjo pa še 42, kar da skupno 74 prošenj za dodelitev stanovanja, kj so po nujnosti podobne, kakor je to primer pri tov. Marku Francu, da namreč mož stanuje v Samskem domu rudnika, žena pa doma pri starših oziroma da stanujeta dve družini skupno v enem stanovanju itd. Glede na ta dejstva prosim dopisnika omenjenega članka, naj' se pride sam prepričat o točnosti mojih navedb in da naj stanovanjski komisiji s svojimi nasveti za ugodno rešitev navedenih prošenj za dodelitev stanovanj pomaga to kritično vprašanje rešiti, za kar mu bo hvaležna ne samo stanovanjska komisija, marveč še v večji meri tudi stranke, ki nujno prosijo za dodelitev stanovanja. Alojz Kirn, Hrastnik. Tomaž, greš lahko pogledat na pokopališče njen grob in sporne-r nik, ki ji ga je postavil njen s In Peter * In res sem odšel na pokopali- ; šie. Kai hitro sem našel njen grob, kjer je stal na spomeniku napis: »Tukaj počiva Katarina Strnišnik . .« Da, mlada si zapustila ta svet. Ko sem prvič videl Katarino, je bilo ponoči Prišlj smo z dolge poti. Nekdo, kj ie bil v hiši že poznan, jo je poklical Kar hitro je prišla odpret in njeno prvo vprašanje je bilo. če smo zelo lačni. »Seveda nismo siti,« smo ji odgovorili. Brez nadaljnjih besed se je mati Katarina obrnila in odšla ter nam prinesla kruha. Pa to ni bilo samo enkrat. Kolikor-krat ■mo prišli, nam je postregla s kruhom, če ga je le imela Kadar ga pa n/ bilo, so bile tudi suhe hruške imenitne. Nj bilo samo to Katarina je bila tudi drugače dobra duša. Vsakdo se ji je smilil, če je v mrzlih nočeh hodil po snegu in bil še v nevarnosti za življenje. To naj bi bilo nekaj besed v Vsi ki smo poznali njeno zlato srce. kličemo: »Slava ti, dobra duša. na/ ti bo lahka svobodna zemlja!• Partizan iz Gornje Savinjske doline (limono). In sicer kolikor mogoče malo, Jn oljem. Uživanje solate povečava tek in pomaga prebavi. SIR je produkt kislega mleka, ki vsebuje mnogo beljakovin in masti, zaradi tega je zelo hranljiv. Priporoča se nemasten sir, ker Ima več beljakovin. SKUTA — pos.rjeno mleko, ki postane po kuhi zakisljenega mlezlva. Rabi se v medicini za obkladke pri vnetjih. SLAD je ječmen, ki je vzkaltl in je bil nato posušen v peči, pri čemer je lerment dlastaze spremenil škrob v dekstrln in sladkor. Sestavni de; piva, kave, vina in drugih hranil. Sladno kavo delajo iz pšenice, rži ali ječmena, zaradj tega je redilna in zdravilna. Posebno priporočljivo je dajat: otrokom sladno kavo, kuhano na mleku z medom. SLADKI KOREN (Liquiritla) raste povsod. Je zdravilen koren rumene barve in sladkega okusa. Uporablja se kot domače zdravilo proti kašlju za omehča-nje katarja v prsih. SOL, KUHINJSKA (natrijev klorid), je bel, kristalni prašek, brez duha, slanega okusa, v vodi lahko topljiv. Uporabljamo jo v kuhinj1. Morsko ali mineralno sol uživamo kot dražilno sredstvo za želodec, da z njo prisilimo želodec k boljši prebavi. Ker sol vsebuje tudi sadje, zelenjava, meso in celo voda, je potrebna pri kuhanju le v majhni količini. Prekomerno uživanje sol! škoduje, ker draži ledvice, želodec in čreva, tako da povzroča v želodcu celo rane. Zaradi tega je nujno potrebno, da se odvadimo jedila preveč soliti. Potrebna je zdravemu organizmu, ker ustvarja v želodcu solno kislino. Pri obolenjij na ledvicah in srcu mora bil1 uporaba soli minimalna. Pri bljuvanju krvi dajemo bolniku močno zasoljeno vodo. ZADNJE DNI PO SVETU Maršal Tito je odpotoval v Turčijo. Vsi turšk; časopisi posvečajo vesti, da prihaja v Turčijo maršal Tito, veliko pozornost. Skoraj ni časopisa, ki ni priobčil tudi slike predsednika Tita. ■Objavil po fef tudj uvodnik, v katerem med drugim piše o njem, kot nadvse uglednem državniku, v katerem vid.jo vse sodobne osebnosti, tistega, ki je dvignil zastavo vstaje proti monopoliziranemu komunizmu. List piše dalje, da so v maršalu Titu našli zastopnika, rodoljuba n človeka, s katerim je izražena volja in že- 1 lja narodov * ! V Trstu je italijanska vlada imenovala za novega političnega svetovalca ZVU namesto De Castra opolnomočenega ministra Kristofora Fracassija, ki je po poklicu diplomat in je že bil politični svetovalec pri Društvu narodov v Ženevi. Parizu, Londonu in Madridu. Po mnenju Tržačanov je vsekakor pozitivno, da novi svetovalec ni postavljen na to mesto zaradi kakršnih fantastičnih iredentističnih čustev, kakor je bil De Castro, temveč da ima za tako funkcijo diplomatsko sposobnost. Njegovo imenovanje pa daje vsekakor misliti na podaljšanje sedanjega negotovega stanja ★ V francoskem parlamentu Je Mhtevaj predsednik vlade La-niel, naj Kitajci prenehajo podpirati vietnamske čete. Brez te pomoči bi bila bitka pri Dlen Bien Fuju že davno končana. Dalje je dejal, da pripisujejo vzhodne države napadu na Dlen Blen Fu, ki so ga povzročile spričo ženevske konference, velik pomen. Iz pisanja ameriškega časopisja je jasno razvidno, da ZDA ne bodo dovolile, da bi v južnovzhodni Aziji »zavladali komunisti«. Pristavil je še, da si bo francoska vlada z vsemi sredstvi prizadevala okrepit; francoske čete pri Dien Bien Fuju in na vseh drugih bojiščih, pr: čemer bo dobivala materialno pomoč iz ZDA. * I V Grčiji Je vlada odstopila, predsednik grške vlade Papagos pa je sestavil novo vlado, ki je že zaprisegla grškemu kralju. V nov* vladi je 7 ministrov in 3 državni podtajniki, ki doslej niso bil: člani vlade Maršal Papagos je ob sestavi nove vlade novinarjem izjavil, da nova grška vlada ne bo spremenila gospodarske in finančne politike. * V soboto je prispel' v London John Foster Dulles. Na londonskem letališču ga je pozdravil minister Eden. Razgovori so se pričeli v ponedeljek, ko so razpravljali v Foveign Officeu o položaju v Indokini. Dulles naj bi se ob tej priložnosti sešel tudi s predsednikom Churchillom, Iz Londona bo Dulles odpotoval v Pariz, potem se bo vrnil v Wa-shington obvestil predsednika Eisenhowerja o sadovih svoje misije, 23. aprila pa bo spet v Evropi kjer se bo udeležil se- , Stanka sveta Atlantskega pakta. ' * Korupcija in nemorala se v Italiji nadaljujeta Opozicionalni tisk najde vsak dan nove dokaze o povezanosti visokih funkcionarjev z zlorabami Montagne. Tako so objavili, da je Montagna vodil na Siciliji predvolilno kampanjo Za vladno stranko skupaj z min strom Aldisijem. Demokristjan Aldisio je to zanikal, češ da Montagno sploh ne pozna. Naslednji dan pa je neki čašnik objavil sliko Aldisia in Manta- gne, kako se razgovarjata na tribuni nekega demokrščanskega mit.nga na Siciliji. Vsak dan prihajajo na dan novi dokazi o podkupljivosti in nemorali visokih krogov, čeprav se vlada in preiskovalni organi trudijo, da o škandalu ne bi preveč pisali. ★ Sovjetski komisar Iličev se je na seji Zavezniškega kontrolnega sveta postavil po robu sklepom avstrijske vlade. Nastopil je proti udeležbi Avstrije na Stalni evropski konferenci prometnih ministrov in Evropski organizaciji za eksperimentalna fotodia-gramska raziskovanja, poudarjajoč,, da sta ti dve ustanovi povezani z Evropsko obrambno skupnostjo. Medtem ko so drugi visoki komisarji brez pripombe sprejeli sporazum o letalskem prometu, ki sta ga nedavno sklenili Jugoslavija in Avstrija, je Iličev izjavil, da bodo sovjetski organi v svoji coni nadzorovali izvajanje tega sporazuma. ★ Ameriški ’ pravosodni minister Brovrnell je opozoril »na nevarnost, ki jo pomeni 25.000 članov KP ZDA« ter predlagal izdajo novih zakonov, da bi to nevarnost odstranili. V teh zakonih bi omogočili direktorjem tovarn, ki delajo za narodno obrambo, da v izrednih primerih odpuste vse »sumljive osebe«. Nadalje b; morali komuniste odstraniti s kontrolnih položajev v industrijskih podjetjih ali "delavskih sindikatih, zakonito bi morali prepovedati vsaki osumljeni osebi, da zastopa komunistične ideje, da se sklicuje na ameriško ustavo, ki določa, da nihče ni dolžan javno dajati izjav, k| bi kasneje utegnile biti razlog za obtožnico. Za vohunska dejanja v dobi miru pa bi morala biti smrtna kazen. Hotuljka je prišla domov. Nekoliko nezanesljive so bile njene noge, v glavi je bilo malo čudno, toda počutila se le izborno. Spet ga je bilo ravno pravo mero. Začela je šariti s posodo In pripravljali večerjo. Ko je tako STRAST Preblisnila jo je misel: »Kje boš dobila denar? Zadnje dni v mesecu smo in nimaš ga Hal — prem šijevala kaj bi skuhala, da i kaj pa llžol? Nekje ga bom pro- niki pojasnili ta prikazali vse uspehe, ki so jih naši delovni kolektivi s svojim strokovnim in političnim vodstvom ter s pomočjo ljudske oblasti dosegli v gradnji novega Zagorja, ki se danes razvija ▼ pomembno središče industrijske dejavnosti. Ekipa je obiskala in posnela na trak tudi naše pevske zbore v topliiki »Svobodi«, pevski zbor »Svobode« na Lokah, redarsko godbo na pihala in končno — še neie najmlajše v Otroškem vršni . bi bilo čim mani dela, je našla precej veliko In polno vrečko fižola. »Lej, na tale fižol sem pa čisto pozabila. Ml ga ne snemo celo leto In kmalu bomo sadili novega. Kaj b! s n/im7« Dala ga je v svojo slamnato torbico In motovilila dalje po kuhinji. Skušala je premagovati vedno večjo pijanost, da ne b/ n/en mož spel sitnaril. NI marala, da bi ji vsak dan očitaj žganje. •Kaj ga briga, saj me je sam navadili* je premišljevala. • Povečerjali so. Cvetko je spodila spat. Tudi Hotulj jo je pobral v posteljo, še prej pa jo le grdo pogledal In zaklel. Sa/ je videl, da fo spel zanaša. NI se ji ljubilo pomiti In pospravit1. čez vse sl je spet zaželela Šilce žganja. Da hi šla ponj, fe bilo prepozno Sklenila pa je, da bo šla zjutraj takoj. dala, pa bo mogoče denarja več kot za en kozarček.« Ko je to potuhtala, le bila kol prerojena. Kdo bi čakal na /utri, kar odpravila se je. Noge so hotele ves čas kar svojo pot. Vso voljo je morala zbrati, da je šla za silo spodobno. Potrkala le In ponudila llžol pri prvih, ki jih le poznala. Niso ga potrebovali. Tovarišica jo je z malo posmehljivo pozornostjo pospremila do vrat /n pustila vrata odprta, da bi Hotuljka srečno prejadrala nekaj stopnic. Hotuljka le prišla Iz svetlobe v lemo. Večerjala ni skoraj nič. NI mogla. 2gan/e // /e vedno bolj gospodovalo v možganih. Saj je bila dobro vajena teh stopnic, toda žganje jih n! bilo. Telebnila je z nosom In torbico po tleh. V hipu se le pobrala, pospravila llžol in odšla. Malo jo ]e bilo sram, ker se ]1 kaj take- ga še ni pripetilo. V lemi n! opazila, da je pustila nekaj ilžola za spomin na tleh. Pri drugi hiši pa je dobila za ližol celih sto d’nar-jev. Sal le vedela, da ga je dala prepoceni, toda bilo ji je vseeno, da bo le jutri spel Imela za žganje. Stisnila je denar v pest in vsa srečna kolovratila domov. Cesta je bila prazna In tako // je bi/o vseeno, kako lo je merila. Ko je prišla domov, je zadovoljno legla v posteljo In zaspala. Zjutraj je vstala z občutkom sreče. Hitro le pripravila zajtrk In našla Izgovor, da je lahko odšla od doma. Kmalu po sedmi url /o /e mahnila v dolino. V roki je držala denar !n hodila z naglimi koraki. Nič ni pazila na pot, le denar le gledala. NI ga več tiščala v pesti. Držala ga je med prsti In malo pred seboj /e držala roko, da ga je ves čas lahko videla. Zavila je na glavno cesto. Ozrla se je gori — doli, da bi se lahko ognila voz‘ht, če bi bilo lieba. Tudi malo plah je bil njen pogled. Kaj če /c ne zasleduje njen mož? Lahko da je ubral kakšno drugo pot, da bj videl, kam se ji tako mudi. Kar olajšana ‘e je napotila čez cesto. Najrajši bi slekla, pa jo je bilo sram ljudi In šolarjev, ki so hitel! v šolo. Roko le še vedno držala pred seboj in mencala med prsti denar. Prišla je do gostilne. Denar je imela v desni roki. Za trenutek je obstala. Nato je z levico odprla vrata In jih hitro zaprla za seboj. Gostilna le bila prazna. To ji /e b-lo zelo všeč. Sama bo, /n v miru bo lahko spila žganje. NI se usedla za mizo, da bi počakala na postrežbo. Kar k ločilni mizi /e stopila, pomolita denar skoraj pod nos natakarici In t malo zahripan‘m glasom reklo: »taanja!« Natakarica II je nalita precejšnjo mero In ji dala pijačo v roko. Kar nekam pobožno In previdno le nesla stekleničko pred seboj v nalbotl oddaljen kol. S hrbtom proti vratom se fe aeedkt ‘n nagnila stekleničko ter ptta to pila... Z redne lelne skupščne Okrajnega sindikalnega sveta sindikatov v Trbovljah O skupščini OSS Trbovlje, ki }e bil« prejšnjo nedeljo v Do- SStSsSSSS SsSHSS airsar--ars Članstvo naših sindikatov ščinj predsednik OSS Trbovlje tov. Jože Piki, pa povzemamo sledeče: Po obravnavanju političnega položaja doma in v svetu je predsednik prišel na delo sindikatov na področju okraja. Na vseh občnih zborih sindikalnih podružnic, predvsem pa na skupščinah krajevnih sindikalnih svetov, je prišla do izraza velika aktivnost v sindikalnem delu. Res je sicer, da so bile v tem delu nekatere pomanjkljivosti, vendar pa doseženi uspehi te slabosti zasenčijo. — Veliko vlogo so sindikati odigrali preteklo leto pri ustanavljanju DPD »Svoboda«, ki jih je v okraju 11, nadalje pri graditvi kulturnih domov, za katera so podjetja v okraju prispevala preko 24 milijonov dinarjev. se je izkazalo pri lanskih volitvah, prav tako pa je odločno povedalo svoje mnenje proti krivičnim sklepom — 8. oktobra. — Poleg te aktivnosti pa so sindikalne podružnice skrbele tudi za vzgojo svojih članov in njihovega ideološkega dviga. Tako je bilo med letom 90 predavanj idejnopolitične vsebine, ki se jih je udeležilo 4430 članov, splošnih izobraževalnih tečajev je bilo 70 z udeležbo 1500 članov. Tečajev in seminarjev za ekonomsko izobrazbo je bilo 24, Id se jih je udeležilo 1200 članov — ostalih tečajev in seminarjev Pa 29, ki jih je obiskovalo preko 3000 članov Prav tako so bile po podružnicah izvršene dobro uspele konference ter so izboljšali tudi kvaliteto • *ej in 2688 lahkih nesreč. Seveda pa bi bilo napačno, če bi vse te nesreče registrirali na račun neizkušenosti in nepazljivosti teh mladih delavcev. Prav gotovo upokojencev. Tudi temu moramo posvetiti potrebno pažnjo. V diskusiji, ki je sledila'in ki je bila dokaj živahna in plodna, se je pokazalo, da so delegati razumeli delo in naloge, ki stojijo pred njimi, zlasti še v pogledu družbenega uprav- pa ne bi bilo toliko nesreč PJ* ljanja ln sodelovanja sindikatov 6 komunami. Prav tako pa je treba nuditi ostalega dela sindikatov Delavsko samoupravljane in skrb za človeka delu, če bi bilo v naših podjetjih več strokovnega In vzgojnega dela ter poučevanja med mladimi delavci. Velike nepravilnosti so se dogajale tudi pri odpuščanju delovnih moči. Zaradi nezakonitih odpovedi dela Je imel OSS Trbovlje 61 reklamacij. V 14 primerih so bile ugotovljene nepravilnosti pri odpustu, ki niso bile v skladu z zakonskimi določili. Vso skrb bomo morali posvečati preprečevanju nezgod pri delu, saj smo zaradi njih izgubili 40.702 dnin, kar da izgubo v narodnem gospodarstvu 94,917.064 din. Skupno je bilo v naših podjetjih zaradi bolnikov izgubljeno 239.524 dnin, kar se pravi, de smo imeli po 768 Kmetovalci pozor! Akoravno dela hrastniška steklarna z zastarelimi strojnimi napravami, proizvaja njen delovni kolektiv vedno nove steklene Izdelke, ki si utirajo pot v vse kraje naše države in tudi izven nje — in to kljub hudi konku- podjetja so plod dolgoletnih izkušenj ter visoko kvalitetni, saj so dobili priznanje tudi na zagrebškem spomladanskem velesejmu. Ta hrastniška tovarna nudi za gospodinjstvo ln gostinstvo razne steklenice, pihane in renči drugih steklarn, ki so mo- : stiskane, servise, kozarce, vaze. derneje urejene. solnike, kozarce za vlaganja, »Stehra« patentne kozarce za vkuhavanje, ki so danes v go-spodinistvu nepogrešljivi. V Meteorološke oprave priporočajo vsem kmetovalcem, da zaščitijo razcvetela sadna drevesa pred mrazom. Ponoči naj zažgejo odpadke slame, hlevsko gnojivo in podoben material, vse povrtnine pa naj zvečer. 4000 izdelkov za široko potroš-pokrijejo. I njo in industrijo. Proizvodi tega vila svoje izdelke' tudi Steklarna iz Hrastnika. V lepo in okusno urejenem paviljonu je obiskovalec velesejma lahko opazil velik napredek in razvoj tega podjetja, čigar kolektiv so vztrajno prizadeva, da svoje izdelke čimbolj približa delovnemu ljudstvu in široki potrošnji. Steklarna Hrastnik proizvaja danes votlo steklo v bogatem sortimentu, ki obsega preko V delavskem samoupravlja- | ljanju napak v podjetju Je bfl j ^p^Hk^viTka,1 SelS-nju so bili doseženi ze dokajšnji zelo aktiven koiektiv Strojne uspehi V okraju Trbovlje je tovarne v Trbovljah, vidni delavskih svetov, ki so bili iz- j uspehi se kažejo nadalje tudi voljeni 17, ostalih podjetij, kjer pri rudniku Trbovlje—Hrastnik, pa sestavlja delavski svet celo- j v Steklarni Hrastnik, v Cementen delovni kolektiv, pa je v tami in Elektrarni v Trbovljah. V delu sindikalnih podružnic samih pa je bil storjen precejšen korak naprej; podružnice so se otresle ozkega dela v samem podjetju ter so prešle že na širše področje, na delo celotne komune okraju 37. Nedvomno imajo sindikati veliko zaslug pri vzgoji članov za delavsko samoupravljanje. Ob tem se pa seveda pojavljajo tudi slabosti, to pa zlasti v tem, da so se člani delavskih svetov sicer udeleževali zasedanj in svetov in so tudi sodelovali v razpravah ter odločali pri sprejemanju sklepov — niso pa informirali o svojem delu ostalih članov delovnega kolektiva, jih seznanjali, s problemi podjetij itd. Prav tako ni pravilno, da sklicujejo proizvodne konference v večini primerov sindikalne podružnice. Dolžnost članov delavskih svetov bi bila, da sami organizirajo tak« posvetovanja in jih tudi vodijo; — prav tako je slabost naših delavskih svetov, da ne tolmačijo svojim kolektivom sklepov delavskih svetov. Isto-tako je dosti članov DS, ki se ogrevajo za tako imenovano »zlato sredino« - niso torej ne za ne proti določenim gospo- ”” mestu, danskim ukrepom. Povsod, kjer so sindikalne podružnice, njeni pododbori in zaupniki aktivni, te šibkosti ne pridejo v toliki VSO SKRB MORAMO POSVETITI MLADIM DELAVCEM namo, da ima Zavod za socialno zavarovanje povprečno 13.837 zavarovancev, od katerih je bilo ob koncu leta 6328 takšnih, ki so prejemali otroške dodatke za 11.385 otrok, tako da je bilo samo za otroške dodatke izplačano 354,155.207 din, V svojem nadaljnjem poročilu je tov. Piki govoril še o Društvu spodinjstvu nepogrešljivi, steklarni so začeli tudi s proizvodnjo poslikanega in dekorira-nega stekla. Na velesejmu v Zagrebu so obiskovalci lahko videli nadalje razne vrste embalažnih steklenic za alkoholno, kozmetično, kemično in farmacevtsko industrijo, ki jih kolektiv steklarne proizvaja v zadostnih množinah. Prav tako izdeluje tovarna že danes raz-svetl javno steklo v bogatem sortimentu, v beli, barvani, ma-tiran: in opalni izvedbi za lestence in druge električne svetilke. Edino steklarna v Hrastni. ku proizvaja v naši državi razno optično in tehnično steklo, to so razne leče, signalna in refleksna stekla, avtomobilski žarometi, nadalje posode za akumulatorje, cevi iz navadnega in laboratorijskega stekla. Na velesejmu v Zagrebu Je vladalo za izdelke Steklarne Hrastnik veliko zanimanje, kljub hudi konkurenci drugih steklarn. Poseben interes so kupci kazali tehnično in laboratorijsko Traktorji že orjejo nove brazde Socialistična zveza delovnega ljudstva mesta Trbovlje pred novimi nalogami Akoravno eo naše sindikalne podružnice precej storile na področju vzgoje mladih delavcev, vendar te naloge nieo v celoti izpolnile. Premalo je bilo storjeno za mlade delavce, ki stopijo v delo kakšnega podjetja. Vsakega novinca, ki pride | da pregledajo delo SZDL me- Iitve v zvezno In republiško skrb, ki smo zanjo v podjetje, zlasti pa vse mlade j sta Trbovlje. Kakor običajno, skupščino, volitve v zbore pro- vomi. Z Dobovca. Kleka, Gabrskega, veda počrtai tudi uspehe Socia- la sindikatov, športnih društev, Ceč ter ostalih rajonov in pre- listične zveze, ki so bili d ose- dela socialističnih žena. Ljud-: delov mestne občine Trbovlje ženi v posameznih rajonih, ak- ske mladine in Društva prijajo se zbrali delegati osnovnih tirih in vaških odborih SZDL. teljev mladine, kjer je poudaril, svojo tovarno modernizira in ta- steklo. Akoravno so izdelki hrastniška steklarne nekoliko dražjj kot iz steklarne v Parači-nn, ki je najmodemeje urejena, so ljudje za produkt« naše tovarne kazali posebno zanimanje, to pa zaradi tega, ker so hrastni-ški izdelki res kvalitetni. Zlasti so se zanje interesiralj kupci iz Vojvodine in Slavonije. Na velesejmu so bila zaključena naročila za steklene izdelke v vrednosti preko 80 milijonov dinarjev, to je več kot enomesečna proizvodnja. Steklarna v Hrastniku bo prihodnje leto praznovala stoletnico svojega dela. Prav bi bilo, da bi pristojni činitelji temu požrtvovalnemu kolektivu z dolgoletno steklarsko prakso omogočili, da erganicaeij Socialistične zveze. Osmi oktober lanskega leta,vo- da je vzgoja mladine družbena vsi odgo- ko nudi stalen zaslužek številnim ljudem. se je tud) ta občni zbor začel s polurno zamudo. Zboru je prisostvoval tudi sekretar okrajnega odbora Soeialistične zveze v Trbovljah, tov Janez Jesenšek. Izvajalcev, volitve v delavske Prav tako ostro jo apostrofi-svete — vse to in še drugo n! ral tiste ljudi, ki še danes pošlo neopaženo mimo Socialistič- skušajo vedrit) v senci raznih ne zveze, ki je doprinesla k naših društev in hočejo nekateri uspehom glavni delež. posamezniki uveljavljati gocial- Da pa je Mestni odbor SZDL no-demokratske težnje, ki pa Predsednik Mestnega odbora! Trbovlje lahko uspešno vršil niso v skladu z današnjo socia- SZDL Trbovlje, tov Dušan svoje delo, je imel večkrat skup- listično stvarnostjo. Istotako je delavce, ki pridejo z našega podeželja, bi morali postopoma uvajati v delo, da bi tako prešel vse faze dela v podjetju. Največkrat pa se zgodi, da se ga zaposli takoj na kakšnem kjer bi morali opravljati delo kvalificiran de- povge je T svojem izčrpnem ne seje z MK ZK Trbovlje. V predsednik ošibal pojave maio-lavec. Vse to pa daje dosti po- j porojjiu prikazal delo Sociali- okviru mestnega odbora Socia- meščanstva, ki jih najdemo v V spomjn inž. Franm Siefeiu vodov za razne nesreče pri delu. Tako Je bilo lansko leto v stične zveze Obravnaval v preteklem letu. ga je predvsem listične zveze delujejo 4 rajon- nekaterih društvih Ob koneu meri do izraza. — V odprav- našem okraju 10 smrtnih ne- kritično. K da bodo priskočili na kole iz Ljubljane je zadnjič ob- vseb sindikalnih sestankih, kjer jo 14 milijonov, za novo mizarno bodo tudi odločilni činitelji po- mo zasavske krajanke Mire P°mo^ nekdanji kurirki in ji ljubil, da se bo najboljši litij- 80 delavci izbirali kandidate za preko 2 milijona, za novo avto- kazali več razumevanja za po- Pucove »Ogenj in pepel« Delo Poma8ali Pri obnovi domačije. skj modelar popeljal v avionu noT delavski svet, živahno raz- matično telefonsko centralo pre_ ! moč pri doseg; sredstev za poje lepo uspelo in so vsi igralci Ta sk*ep- ki je dokaz tovarištva nad Ljubljano. Ko pa Je videl Položenje. Izbira je bila dosti ko 4 milijone, za stanovanjske! trebne investicije v tovarni, da se zadovoljivo rešili svoje vloge, skovanega v najtežjih dnevih prj zadnjem obisku v Litiji, boljša kot lansko leto ter je bilo hiše ob Savi preko 22 milijonov, le-ta dokončno izgradi in moder- Lepa igra litijskih igralcev pa n^e z2°dovme, je bil simpa- kako so litijski pionirji zavedni predlagano precej več mladincev za kino dvorano »Svobode II« 1 , nizira, kajti le teoaj bo zmožna bi bila lahko deležna več pu- !, n° ,P° vsei Jablani- jn n bro gospoS,“e^pokazafa' tudi nic.s° obratovale že za časa poljske apnenice steklar Peter litijski Kmetijski zadrugi v tem Poseben znak pohvale 1 d p om‘' LD *Mllan Borišek« ianskoietna bilanca podjetja Ko- fr|dnje. državne — pozneje Ruckl, ki je namreč poročil letu še bolj razmahnilo' kot do- 1 Pri modelariih sodelujejo naj- nam vzgaja kader bodočih ču- lekt.v je izpolnil svoj proizvodni »ofadila Te Kipi TC7. io nno+avPa več diiaki litiiske trin-mazile: variev našpira Z 881110 Se v 3am0 ^ kam- tu ~ p07ne1e k0 so lmel’ *e nolomom. In ko bo ta polna — Sava pr; Litiji pa ima celo dve drevesnici, eno na Okrogih, drugo v Mačkovni. Opeka in gradbeni les sta že na Gradišču podlago, porabila največ sred- jteie7njC0 s0 na določeni izko- * štiri fleV..Za Ji:z!b-0li!!n;je-. pi0_!V0.d?:e rlščevalci rudarjev - kakor “ -rz- in za dvig življenjskega stan- §piler _ tmenItno zaslujtl, še darda, prav tako pa je podietje prj mletju žita. Tako je Spiler polagalo največjo pažnjo zaščiti na raj»,,n delavcev zelo oboga-delavstva. Za novo skladišče v tel v Hrastniku Ko je njegova tovarni je bilo uporabljeno 2 ml- hči Franca poročil^ širškega lijona dinarjev, za izboljšanje graščaka .Tulilusa Kramarja, po razsvetljave v vezaln ci ffluo- domače Zgajnarjevega. doma iz zima ji je podrla hišico v vasici Zelencu. Zdaj domuje v kajži, ki je bolj podobna ruševini kot hiši Ker je tovarišica Julka stara že 60 let, si seveda Hrastniški Invalidi s polagali svoj letni obračun •>let« le Imelo društvo mali svoje invalidske penzije in vedo. da Je v Hrastniku društvo 206 elanov. Zaznamovati je zna- nemoteno uživali pravice in invalidov. ten članski prirastek. Med le- ugodnosti, ki jih nudi invalid' tom so imeli invalidi dva članr ska zaščita, ga konališča. P. ga nima morda 6ka sestanka, na katerih so ob- zato ker ga noče. — Se več je ravnavali tekoče naloge in pro- juuca stara že 60 let, s; seveda takih in podobnih vprašanj, ki bleme organizacije. Odbor se ie sama ne more dosti pomagati, vam bi jih lahko še naštel, to- 1 trudil, da bi vai redno preje- bodo morale prenehati z delom apnenice Kemične tovarne, če se medtem ne bo našel kak drug izhod. • Pri apnenicah in kamnolomu Je zaposleno okrog še*stdeset delavcev. Skoda bo občutna za delavce in tovarno, če se v apnenicah ne bo več proizvajalo apno, ki uživa zaradi svoje izvrstne kakovosti sloves. Rentgenski pregled. V soboto popoldne in v nedeljo cel dan sta vozila dva avtobusa iz Tragedija v ledenici (Donesek k zgodovini NOV v Zasavcu) Ob neki priložnosti smo v na- rali 15 oseb, med njimi tudi nči- pazili da le nemški stražar n. porofali ? ž v*]enju telja Vena Tauferja in tov. Jane- kaj vrgel proti nam, nakar je kru,,a4Da učlte,' 13 Bre9aria- Krvokični okupator- sledila detonacija... Švaba je #rt«^nknnl?nrffr aV-kK3® J’;0***!! J1 S0 3ih hotel1 P08trelltl že na *agnal med nas bombo. Eksplo-fltHn TpriKn?I «»nifvabr0Vk 5°“- ki drž:od *o!«» spodnji zija je bila tako močna in oglušu- Litijo. Tedanje zap ske sem pisal del vasi. Tam so pripravili te joča, da nas Je vse vrglo do po osebnih sjjom nih, pa tudi po mitraljeze. Ker pa so bili ob vsej tleh Bil: smo omamljeni. Prvi pripovedovanju Litijanov, ki so poti otroci in žene, so svoj na-. J bili med NOB doma. Te dni pa ‘' “ " sem bil na obisku v Gabrovki V počastitev narodnega hero- . . , , ja Borisa Kidriča je organiza- temu da 80 invabdi cija podarila Društvu prijateljev Tnogo. zrtvovale za našo svobo- Zastopnlk LOMO tov. Kenk je poudarjal povezave z mno- | Hrastnika v Trbovlje osebje žičnimi organizacijami Kljub ! Steklarne na rentgenski pre-temu da so invalidi in vdove ‘ Sled. V dispanzerju je bilo v obeh dneh pregledano okrog pr,hbdn|'pre81ea gimnazijski knjižnici knjig. Priredila je za člane iz let v Postojno ter jim preskrbela po ugodni ceni velenjski bor pa ima isto zanimanje za to-organizacijo kot za druge, in še posebno sedanji predsednik klep spremenili. Vse aretirance, — ki so jih osumili sodelovanja s kjer sem si ogledal grob pokoj- »komunisti«, so odvedli do zapu-nega naprednega učitelja Vena ščene ledenice, tedaj last mesar-Tauferja. Ta je pokopan na sve- ja Franca Grdina, po domače v tokrlškem pokopališču, nanjego- Trdinovo ledenico, ki je ostala vem grobu je takle napis: | poleg mesarjeve hiše in mesnice. Ubita v ledenici 28. 10. 1943 1“ ‘‘“JC I5aU9eri90|nO' Uii‘elj’ r0je” Siko"jiVa prostora 7.vr, _ predprostor in glavni del. V to, 15 7 ima ' 9 l’ 1 nlti deve* kvadr. metrov veliko j shrambo brez vsake svetlobe so Ob tem obisku na grobu sem Nemci zbasali vseh 15 ujetnikov. _____ se sešel tudi s tov. Janezom K*3 bo z *«veda niso ne- ; dvojne leseno stene ln vmes na- sirotam letovanje v Rimskih toplicah. Članarino je hrastniška organizacija v redu odvedla 85-odstotno okrajnemu odboru, od njega pa ni dobila nazaj niti dinarja, čeprav se je nanj obrnila za nujno pomoč samo en- bombi j. sledilo še pet drugih: i Ležali smo po tleh v temi. Vse f ?kra ,° P smo b|li veseli, težkih dni v oktobru leta 1943 in žina ob imetje in krov, Je sprejel s*3 sm0 dobfli vsai trohico sve- sotrpin učitelja Vena Tauferja. Janez Bregar Vena Tauferja pod *®ga *raka- v ,em P® imo za- 1 Jože 2upančič svojo streho 28. oktobra 1943 so prihafkali v Sv. Križ Nemci, ki so razširili veliko ofenzivo na vse področje do Čateža. V Gabrovki so areti- 2. moja v Trbovljah velike avio-moto dirke podcenjevanje, ali pa predstavniki množičnih organizacij ne Esperanto, mednarodni jezik so lahko hitro naučite v našem dopisnem tečaju. Ako nam pošljete znamko za poštnino, vam pošljemo brezplačno na ogled prve lekcije. — Zveza esperantistov Slovenijo, Ljubljana, Miklošičeva 7-1. Ustanovitev društva inženirev in tehnikov v STT Dne 6. aprila 1954 so se v ' vo število pa se stalno veča. Za-Strojni tovarni Trbovlje zbrali rada tega Je bil na tem sestan-lnterurji m tehniki, da ustano- , ku stavljen predlog, da se ustave v okviru svojega podjetja sa- i novi skupni odbor DIT okraja mostojno organizacijo Društva j Trbovlje, ki bi zajed v svoje tehnjikov | sekcije vse do sedaj že neorga- V Strojni tovarni Je zaposleno nlzirane člane. Posamezne sefe" 54 inženirjev in tehnikov, kar | dje, ki bi se ustanovile, bi na Nekatcrl |ta naCln lahko omejile svoj« izmed njih so bili že lansko delo po svoji specializaciji in leto organizirani v Društvu ru darako-metalunSkih inženirjev in tehnikov, ki ima svoj sedež na upravi rudnika Trbo vij e-Hrastnik. Pokazalo se je pa da imajo inženirji in tehniki v Strojni tovarni precej drugačno delovno področje kot pa njhovi tovariši na rudniku, zaradi tega ao ustanovili samostojno stanovsko društvo, vendar so še vedno sekcija društva DRMIT. področjih, ki jih predvsem zanimajo — močna organizacija v okrajnem merilu pa bi omogočila DIT uspešnejše delo z* dosego njegovih ciljev. Društvo DIT v Strojni tovarni bo skrbelo za nenehen dviff strokovne ter gospodarsko^-politične razgledanosti svojih članov-Z raznimi strokovnimi predavanji, ekskurzijami in debatni-članstvo širilo ______ .. „ mi večeri si bo u«>hvd »--- V Trnovljah službuje že sedaj i svole tehnično obzorje da na ta nJenfr1ev ,n tonikov ! način čimbolj koristi svoji rudarske, strojne, elektro, grad- varni in naši socialistični skup" bene in kemijske stroke, njiho- nosti. S. Delavsko prosvetno društvo „Svokoda-Center“ v Trbovljah si je zadalo nove naloge NafraočnejSe Delavsko prosvetno društvo v revirjih — »Svoboda-Center« v Trbovljah — je polagalo v torek, 6. aprila, obračun svojega dela. K pregledu in oceni tega dela so se zbrali v Delavskem domu poleg članstva tudi predstavniki naših oblasti in političnih organizacij. Med temi smo opazili predsednika LOMO Trbovlje tov. Lojzeta Dularja, sekretarja MK ZK Trbovlje tov. Dušana Povšeta, zastopnika OK ZK Trbovlje tov. Mirka Skalinu in še druge. Občni zbor, ki je bil napovedan za 5. uro popoldne, se je pričel šele ob tričetrt na 6. uro. Poročilo predsednika Po otvoritvi občnega zbora in izvolitvi delovnega predsedstva je sledilo poročilo predsednika društva, tov. Ivana Soma in taj- | nika tov. Tineta Klopčiča. Pred- j sednik je v svojem poročilu na- ! vedel pozitivne strani dela, na j drugi strani pa opozoril na neka- ; tere negativne pojave v društvu in njegovih sekcijah. V teh sek- j cijah so člani društva opravili od zadnjega občnega zbora 112.885 delovnih ur za vaje in nastope na priredivah svojih sekcij. Pri gradnji novega Delavskega doma so člani napravili 404 udarne ure. Tovariš Som je nato v imenu vsega članstva izrekel toplo zahvalo gradbenemu odboru Delavskega doma za njegovo prizadevanje, še posebej pa za neutrudno delo tovariša Lojzeta Ribiča in Milana Kožuha ter vsem ostalim. Ob tej priložnosti se je zahvalil vsem podjetjem in ustanovam, ki so finančno ali materialno podprli gradnjo tega velikega Doma. Predsednik društva se je v naslednjem dotaknil nekaterih slabosti v delu društva. Opozoril je, da sekcije vse premalo skrbe za skupne dohodke društva, vse preveč pa teže za tem, da bi dobile čim več sredstev iz skupne društvene blagajne. .Prav tako se je dotaknil nekaterih nezdravih pojavov v gledališki sekciji ter predlagal, naj se pod okriljem dramske družine ustanovi mladinska gledališka skupina. Ta predlog je občni zbor ob zaključku sprejel. Poročilo tajnika in blagajnika Iz poročila tajnika smo povzeli, da društvo šteje 568 članov, med njim: 165 mladincev in 219 žena, vendar je v društvu vse premalo mladine in žena. — Med največje uspehe »Svobode-Cen. ter« je šteti v preteklem letu vsekakor ustanovitev Mladinske godbe na pihala, ki je imela že 28 javnih nastopov, med njimi 25 izven Trbovelj. Uspešni odseki so bili imaalje Delavska godba na pihala, mešani pevski zbor »Slavček« in delno tudi gle- j dališka skupina. Tudi moški pev_ i sk: zbor »Zarja« je svoje težave prebredel ter dosegel uspehe. Gledališki aktiv ni bil posebno delaven. Zato je bil storjen sklep, da se v tej sekciji zbere še ena skupina, v kateri so sodelovali večinoma stari gledališki igralci izpred vojne. Res je, da ta skupina ni dala na oder kvalitetnih del, vendar je težila Za tem, da pritegne v svoje vrste predvsem mladi kader, kar ji ie delno že uspelo. Slaba stran v delu posameznih sekcij je bila tudi v tem, da so zelo neredno pošiljale poročila na razpis tekmovanja glavnega odbora Zveze »Svobod« v Ljubljani. — Tudi Ljudska univerza se ne more pohvaliti s posebno delavnostjo, prav tako so bila njena predavanja slabo obiskana. — Iz blagajniškega poročila je razvidno, da so posamezne sekcije po večini dobro gospodarile. Res je, da so imele primanjkljaje, vendar so se le—tj krili z dotacijami. Diskusija Po teh poročilih je zavladala v dvorani neka čudna tišina. Nisi imel občutka, da prisostvuješ občnemu zboru velikega društva »Svobode-Center«. No — pa se je diskusija končno le razživela, zlasti pa je v njej prišlo do izraza to, kar je »tiščalo« skupino dramskih igralcev, ki jo vodi tov. Polde Majdič. Ta skupina je namreč nastopila z gledališko igro »On in njegova sestra«. Igra je bila zelo pomanjkljivo naštudirana in je slabo uspela, kar pa je v glavnem pripisovati novim kadrom, ki so bili v igro pritegnjeni. Prav tako tudj vsebinsko nima to gledališko delo prav ničesar skupnega z idejnostjo resnične delavske kulture. Odbor Socialistične zveze mesta Trbovlje je bil prav zaradi tega mnenja, da se opusti nadaljnje uprizarjanje te igre, vendar so nekateri . posamezniki raznesli med trboveljskim prebivalstvom novico, da je odbor Socialistične zveze igro prepovedal. Resničen položaj s to igro je prikazal predsednik Socialistične zveze in sekretar MK ZK Trbovlje tov. Dušan Povše, da uprizarjanje te igre ni bilo prepovedano, pač pa je bila izražena želja, da je boljše, če se ta igra odstavi z dnev- 1 nega reda. Pravilno je bilo nadalje v diskusiji poudarjeno, da opustitev uprizarjanja igre »On in njegova sestra« ni morda v zvezi z nastopom tega ali onega igralca na odru, kakor je bil to primer s tovarišem D. Ta tovariš je krivdo v svoji preteklosti že poravnal in popravil, zato mu danes nihče ne more kratiti pravice, da se po prestani kazni javno udejstvuje, če Ima za to veselje in če priznava program Socialistične zveze in »Svobode«. Iz diskusije tov. Teržana in Majdiča si pa dobil vtis, da sta oba tovariša vzela vprašanje »inkriminirane« igre preveč osebno. Nadaljnji potek debate je razčistil to vprašanje in postavil pravilno tezo, da je namreč treba vnesti tudi v gledališko sekcijo večjo množičnost, da preide iz svoje dosedanje ozkosti in nima ustreznega podmladka, in da Je treba nuditi vso podporo in pomoč dramski skupini starih Svobodašev — prav tako pa naj ta skupina teži za tem, da bo dajala na oder kvalitetna gledališka dela. »Delajmo vsi za enega in eden za vse — pa bomo zmagali« — tako je dejal ob koncu tov. Dušan Povše, s katerim geslom je naletel na splošno pritrjevanje. V nadaljnji diskusiji je občni zbor še mnogo razpravljal o delu nekdanjih starih »Svobod« in o idejnem delu v posameznih sekcijah. Precej neugodno je vplivala razprava o odnosih med Delavsko godbo in Mladinsko godbo. Občni zbor je sprejel sklep, da ostane Mladinska godba sekcija »Svobode« — matičnega društva V diskusiji je bilo prav tako poudarjeno, da je treba ▼ dru- f&Nč ! štvu več družabnosti in iskre-| nih medsebojnih odnošajev. Na-glašeno je bilo nadalje, naj se J vsake tri mesece skličejo članski j sestanki vseh društvenih sekcij, ! na katerih naj se obravnavajo , . vsi problemi društva. Umesten ' je bil predlog tov. Majdiča, naj v prihodnje vsa nesoglasja in spore v sekcijah in med sekcijami rešuje društveno častno razsodišče, ki ja bilo izvoljeno. Svoje misli o nadaljnjem delu naših »Svobod« je ob zaključku občnega zbora, ki naj pomeni prelomnico v društvenem delu, nanizal še tov. Mirko Skalin. — Pri volitvah je občni zbor ponovno izvolil za predsednika »Svobode-Center« tov. Ivana Šorna, ki mu je skupščina dala polno priznanje za njegovo delo, za tajnika pa je bil izvoljen tov. Tine Korimšek. Med sklepi, ki jih Je sprejel občni zbor, je bilo poudarjeno, da bo društvo skrbelo tudi za idejno vzgojo članstva posameznih sekcij. Tako bo v prihodnje več predavanj o marksizmu, o našem socialističnem gospodarstvu itd. Vsa skrb in prizadevanje društva »Svobode-Center« bosta težila za tem, da bodo vse društvene prireditve vseskozi odraz resnične delavske kulture. Prav tako je občni zbor sklenil, da si »Svoboda-Center« ustanovi čimprej svojo društveno čitalnico ter s sodelovanjem z ostalimi množičnimi organizacijami in društvi centra bolje postavi temelje za kulturno delo na svo-1 jem področju ter nadaljuje pot, ki jo je nakazal delavskim pro-: svetnim društvom kongres dru-i štev »Svobod« leta 1952 v Trbovljah- Kotiček za naše pionirje Pionirsko šahovsko prvenstvo osnovne šole Trbovlje-Vode Kakor smo na kratko poročali že v prejšnji številki, se je dne 29. marca začelo na pobudo tov. učitelja Grešaka in tov. Škrjanca na osnovni šoli na Vodah pionirsko prvenstvo v šahu. Udeležilo se ga je 40 pionirjev jn ena pionirka. Tekmovalci so bili razdeljeni v pet skupin. V prvi skupini, ki je igrala dopoldne, je izmed osmih šahistov zmagala pionirka Mira Sribar s 7 točkami. Drugo mesto je zasedel pionir Ervin Jarc s 6 točkami. Tretji jg bil Rudi Kreže s 5 točkami. Trije so se uvrstili v nadaljnje tekmovanje. V drugi skupini je tekmovalo 8 pionirjev. Zmagal je Janez Kreže's 6,5 točke pred Stanislavom Kračanom, Janezom Kunsteljem in Rudijem Abramom, ki so dosegli 5 točk. Vsi imenovan) so se plasirali za nadaljnje tekmovanje. V tretji skupini, kjer Je sodelovalo deset tekmovalcev, je zmagal Mirko Golob z 8,5 točke. Drugo mesto Je osvojil Jože Kastelic z 8 točkami Tretji je bil Teo Klančišar s 6,5 točke. V četrti skupini je zmagal pionir Ivan Planinc s 7 točkami, drugo in tretje mesto sta pa zavzela Milko Jazbec in Ivan Lebar s 5 točkami. V peti skupini, v kateri so igrali zamudniki, se je od 7 šahistov uvrstil na prvo mesto Peter Kunstelj s 5 točkami, drugi I je bil Vinko Kurent s 4,5 točke, I tretji pa Ivan Vratanar s 4 točkami. Vsi navedeni so se uvrstili v polfinale. Igrali so v 2 skupinah, in sicer v vsaki po 8 tekmovalcev. V prvi skupini polfinala sta zmagala Rudi Kreže in Mirko Golob s 5,5 točke. Tretji je bil Ivan Planinc s 5 točkami. V drugi polfinalni skupini pa je zmagal Jože Kastelic s 5,5 točke pred Milkom Jazbecem In Ivanom Vratanarjem s 5 točkami. V finalnem turnirju za prvenstvo šole je sodelovalo 6 pionirjev. Zmagala sta Rudi Kreže in Jože Kastelic s 4 točkami pred Ivanom Planincem s 3 točkami. Slede: Milko Jazbec in Mirko Golob z 2 točkama in Ivan Vratanar brez točk. Za prvaka šole sta se pomerila v dveh partijah Rudi Kreže in Jože Kastelic. Zmagal je Kastelic z 1,5:0,5. Sprva so pionirji igrali bolj slabo, proti koncu tekmovanja pa so bili dosti boljši. Igrali so v prostorih šahovske sekcije Rudarja pod vodstvom člana te sekcije. Hinko Jazbec ¥ Ali boste verjeli... ... da odpade od 600 tisoč črk, ki jih ima 300 strani debela knjiga, več kot 400 tisoč črk na devet črk: e, n, L r, s, t, u, d In a? Nagradni magični lik 1 2 ‘i 1 1 Vodoravno in navpično: 1. obrtnik, 2. iglasto drevo; 3. vodna žival. Črke: AA, B, KKK, L, OO, RRRR. Rešitve naj nam pionirji prinesejo ali pa pošljejo do sobote, 17. aprila opoldne. Izžrebam rešitelj bo dobil od nas lepo knjigo v spomin. ¥ Nagradna slikanica iz prejšnje številke Naše pionirke in pionirji so spravili komisijo, ki naj odloči, katera vposlana pobarvana slikanica iz prejšnje številke našega lista (trije živalski muzikanti: lisička, zajček, mucika) je najboljša, v veliko zadrego, komu ■ naj prisodi nagrado. Končno je komisija odbrala pet najlepših, kjer je žreb odločil (upoštevali smo tudi starost risarja!), da dobi I. nagrado Frančiška Sopar, učenka gimnazije z Dola Prt Hrastniku, Italijanski film »Kako sem odkril Ameriko" Prijatelja Cristoforo Colombo, stari vojščak brez posla in Gae-tano, poklicni lenuh in postopač, sta ostala brez strehe in denarja. Sklenila st« se odseliti v Ameriko. Prijavila sta se kot strokovnjaka za poljedelske stroje. Toda ie preden sta prišla na krov ladje, ki naj ju popelje v Ameriko, sta naredila s svojim »strokovnjaštvom« mnogo škode. Na ladjo sta se pa kljub temu vtihotapila. Spotoma so odkrili slepa pot. nika, a rešila ju je stara in bogata Američanka iz ameriškega Juga, ki se je* * zaljubila v Gaeta-na. Kljub številnim teža.vam sta vendarle prišla v Ameriko. Tudi tukaj ju ni čakalo lahko življenje, temveč polno zaprek, ki sta jih pogumno premagovala. Tu sta tudi srečala Stellino, ki Je iskala svojega ljubčka. Skupai z njo sta začela obdelovati zemljo, toda ker tudi o tem nista vedela kaj posebnega, sta se morala boriti z neštetim) težavami in nerodnostmi. Prj tem ju je dohitela stara Američanka, ki je zahtevala sedaj od Gaetana, da jo poroči, kakor je to obljubil na ladji. Da bi prišla vendarle do denarja, s katerim bi se odkrižala sitne stare device, sta sklenila nastopiti v bikoborbah. Toda Gaetanu ni uspelo uspavati z injekcijo mamila pravega bika in Cristoforo «e je moral boriti s podivjanim bikom, kar ga Je znova spravljalo v stotine komičnih situacij. i Komaj se je Cristoforo rešil bika, sta ugotovila, da je Gaeta. no uspaval bika, s katerim se je moral boriti ljubček mlado Stel- lme. Zmaga mu je prinesla nagrado, ki je mlademu paru omogočila poroko. Ko jima je spodletelo tudi z bikoborbo, sta poskušala le mm-sikaj, da bi zlezla na zeleno vejo. Med drugim sta bila prepričana, da sta našla izvor nafte in že zopet se je Gaetano izmaknil poroki s staro Američanko. Toda kakšno razočaranje, ko sta ugotovila. da je bil izvor le navrtan cevovod nafte. Razočarana nad Novim svetom sta se sklenila zopet vrniti v staro domovino. Vkrcala sta se na staro, zapuščeno barko in ponosno, odklanjajoč vsako tujo pomoč, odjadrala nazaj v Evropo ... Kljub vsemu pa nepregledna vrsta izredno duhovitih in komičnih dogodivščin, katerim se od srca nasmejemo. Kino »Svoboda Zasavje« bo predvajal od 14, do 19. aprila 1964 naslednje filme: francoski film »MESEČNIK BONIFACIJ« v sredo, 14. aprila, ob 5. in 7. uri; v četrtek, 15. aprila, ob 5. in 7. uri. Ameriški film »RAPSODIJA OTOŽNOSTI« v soboto, 17. aprila, ob 5. in 7. uri; v nedeljo, 18. aprila ob 3^ 5. in 7. uri; v ponedeljek, 19. aprila, ob 5. in 7. uri. Kino »Svoboda-Center« v Trbovljah (Delavski dom) bo predvajal ameriški fantastični film »NEVIDNI ČLOVEK« Predstave v sredo in četrtek ob 5. in 7. uri. Od sobote do ponedeljka pa bo na sporedu italijanski zabavni film »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO« Kino »Svoboda« Trbovlje II bo predvajal slovenski film »SVET NA KAJ2ARJU« Razpored predstav bo razviden z lepakov. II. nagrado pa cicibanka Danica Medved iz Radeč, stara komaj 6 let (a že žna pisati in risati, čeprav še ne hodi v Solo). Obe naj pošljeta ali pa prideta o priložnosti v naše uredništvo po knjižno darilo. Pohvaliti moramo nadalje za vposlane slikanice Hermino Gačnikovo, Mirana Ledineka, Hermino Giovanettljevo, Metko Permetovo (cicibanko), Ivanko Festotnlkovo, Gabrijelo Medvedovo, Silvo Seškovo, Marto Borštnarjcvo, Slavka Koširja, Emilijo Tomšičevo, Seko Sitarjevo iz Trbovelj, nadalje Frido Grošljevo iz Izlak in še druge. Vse te mične sličice bomo shranili v našem arhivu v spomin na mlade in dobre zasavske risarje, ki naj pridno vadijo to lepo umetnost. Prisrčna hvala vsem za marljivost in trud. — Uredništvo. Potujoči kino LP Trbovlje bo predvajal od 15. do 19. aprila angleški film »Sedmi križ«. V petek, 15. aprila, ob 19. uri v Čečah; v soboto, 16. aprila, ob 17,30 v Izlakah; ob 20. uri pa v Mlinšah: v nedeljo, 17. aprila, oh 11. uri v Podkumu, ob 15. uri v Jagnjenici, ob 18. uri pa v Vrhovem; v ponedeljek, 18. aprila, ob 17,30 v Zidanem mostu, ob 20. uri pa ▼ Loki pri Zidanem mostu; v torek, 19. aprila, ob 19. uri na Dobrni. Program potujočega kina LP okraja Trbovlje do 30. junija 1954 Od 23.-26. aprila angleški film »Hitrejši od zvoka«; od 30. IV. do 3. V. amer. film »VIva Zapata«; od 7.—10. maja avstrijski film »Dolga pot«; od 14. do 17. maja ameriški film »Zaklad Siere Madre«; od 21.—24. maja ameriški film »Oklahoma Kld«; od 28.—31. maja ameriški film »Krvna osveta«; od 4.—7. junija francoski film »Panika«; od 11.—14. junija ameriški film , »Vdova z divjega zapada«; od 18. —21. junija francoski film »Zabranjene igre«; od 25.—28. junija ameriški film »Hiša na 92. cesti«. PLATON O KARTANJU Znani grški mislec Platon je ujel enega od svojih učencev prt kartanju in ga grajal. »Toda saj igram samo z o majhne vsote,* je odvrnil učenec. *Ne očitam tj tega zaradi denarja, temveč zato, ker si izgubljal čas',* mu fe odgovori! Platon. Mira Pucova: TIHA VODA Roman »Ne bom lokala za teboj, če se več ne prikažeš,« je razsrjeno zavpila. »Izbrala si bom drugega —- lahko jih dobim na vsak prst deset tn boljših od tebel« Sele zdaj je opazila Julijusova gola ramena in njegove prsi. »Kakšen pa si?« mu je očitala In strašno jo je imelo, da bi ga Pogledala še enkrat. A premagala se je. Zavrtela se je stran od okna — tako hitro, da sta ji obe j Poškrobljenl spodnjic! zaplapo- | lali In zašumeli pod krilom ka-*or silen platnen vrtinec. Pogna. | la se je proti vrtnim vratom. Škripala so v tečajih. Namazati bi jih bilo treba, je pomislila. Ko bom jaz gospodinja tukaj... Ze je bilct na cesti. Julljus se je režal. »Počakaj, kančka I« Toda Izginila le za bližnjim v°galom, ne da bi se ozrla, on P* J« še za trenutek postal ob oknu. . Nad skalnatim robom Klečke, ij1 so Je dvigala onstran potoka Kečice v nebo, je plaval en sam ?e' oblak, puhast In okrogel ka-*or neke vrste nebeška pernica, Č*®k pa je bil sladak in čist. Ju-•l™* je napel prsi. ko le zadL "ol Začutil je, kako vstaja veselo razposajeno in globoko v njem in mu kipi v oči in v roke. Pričel je mahat: okoli sebe, glasno je zapel. Radost mu je v donečih nevezanih besedah vrela lz grla tako glasno in neugnano, da so zažvenicetale šipe v razmajanih oknicah. Pod njegovimi bobnečimi korak) se je dramila vsa stara hiša, tla so škripala in vrata so se tresla in Filomena, Julijusova sestra, ie vedela pri priči, da mu mora pogreti zajtrk. Spodai v trgovini je boter Žgajnar dvignil k odzvanjajočemu stropu svojo smešno malo bradico: »Nu, končno Je vstal tudi Julijusl« 2elezna vrata trgovine Je bil odprl že ob šestih, da bi postregel prvim odjemalcem, ki so z oddaljenih kmetij prihajali v vas k zgodnji maši. Mimogrede je skoči) v »pisarno«, majhno temno sobico poleg trgovine, od koder so držale mračne lesene stopnice v zgornje prostore. »Julljus pridi’v trgovino!« je zaklical skozi odprta vrata. »Takoj, boter,« se je oglasilo od zqora|. Julijus pa «1 le bil ravnokar zavezal črno svileno ovratnico, ki se je lepo prilegala njegovi svež: beli srajci in se mu je vrhu tega zdela zelo gosposka. Čuteč se zdravega, svežega in telesno veselega, se Je nasmehnil. Nekaj sijočega, prikupno razposajenega Je bilo v tem smehljaju, ki mu je kodral kote ustnic. Nikoli se ni rad prerekal. Ce je šlo, je dai vsakemu prav, pa je potlej vsele) storil po svoji glavi. Tudi zdaj je bilo še najbolj preprosto. da se je botru odzval in se hkrati neslišno splazil po stopnicah, da bi mu ušel. Pri tem se je kajpada morai odpovedati zajtrku, a vedel Je, da se bo lahko najedel kje na vasi. Ko je bil končno zunaj — smuknil je skoz) dvoriščna vratca na vrt — Je napravil dokaj velik lok okoli trgovine. Dvignil Je mlado dolgogrivo glavo proti soncu in se je vprašal, če je mar zato ustvarjen, da bi natakal frakeljčke žganja Ju-trnim pijancem, zavijal otrokom rdeče ln bele maltsnice, ponujal ženskam rožasti katun In sl prašil nove hlače z moko? Bil je v letih, ko se vnemamo za nenavadne ln vznemirljive zadeve. Sto nevšečnosti ln težav bi bil vzel nase zaradi ene same nevsakdanje prigode, hkrati pa sl ni mogel misliti nič bolj vsakdanjega od dela v trgovini In za ta posel mu je bilo žal sleherne minute. Pohitel je mimo šomaštrove hiše, ki je s svojim smešnim trikotnim vrtom gledala proti cerkvi. Somaštrovka, suhljata ženska in zvedava kakor sraka, mu Je zaklicala namesto pozdrava: »Lej, Julijus, kmalu se bodo gavtrože razcvele!« Nagradil io ie s siiočim smehljajem, ko jo je pozdravil. Oh, vrtnice, sinje nebo, prvi obeti poletja v zraku in cesta pod urnimi mladimi nogami — kaj more biti lepšega? Preden pa se je odločil da pojde proti Golavcu, se je ozrl še nazaj. Somaštrova hiša ga je medieno spominjala prvih otroških let... »Vsim je učiteljev beraštvo znanol Krog v leseni moramo hoditi, se hliniti seljanam, jih prositi: de b' zmesi dali kako pest za hrano...« Julijus se je spominjal, da je njegov oče, ki je bil pred šo-maštrom Jergljem učitelj v Za-bukovju, rad govoril te besede, kadar je bi) take volie, da se je samemu sebi rogal. Tedaj si je poveznil trdi črni klobuk globlje na čelo in se le smehllal s prekratko zgornjo ustnico, k) je bila prenežna, preobčutljiva za moškega. Hudo |e bilo tedanjim učiteljem ob sobotah pobirati od učenčkov učne groše, z mavho prosjačiti od hiše do hiše, proseč za pičlo šomaštrovo bero, opravljati mežnarske posle, gosti na plesiščih ... Kljub temu pa se je šomaštru Kramarju posrečilo ohraniti neko dostojanstvo, tisto čudno dostojanstvo padle veličine, ki se ga je še zdaj Ju- lijus spominjal kot nečesa gin-ljivaga, vzvišenega in hkrati tudi smešnega. Ta šomašter ki je le v stiski postal učitelj, ker je moral pravne študije obesiti na klin, se ni mogel privaditi svojemu novemu poiožafu in je do smrti ostal gospod, tisto čudno nerazumljivo bitje, ki mu kmet ne zaupa in ga vendar na tihem občuduje. Kajti rodil se Je kot sin Sirskega graščaka, pa je moral potem po svetu, ker se je sprl z očetom in starejšim bratom. Da je bil Franc Hramar iz dobre rodbine, se je zdelo njegovi družini pozneje kot neka posebna prednost in njegovih otrok ni nikoli zapustila misel, da so zaradi tega nekaj boljšega od ostalih. Šolnino in bero je pobirala zanj žena Jerčka, on sam pa je hodil naokoli v oguljeni črni suknji, s trdim čmim klobukom ga glavi ln z beležnico v žepu, kamor sl je zapisoval neke pesmi, največkrat tedaj, ko Je bil pijan. Takšnega ga je tudi Julijus imel v spominu: vinjenega, otožnega, šepetajočega tuje besede. Leta 1847 se fe bil poročil — iz ljubezni, ki je bila kratkotrajna ln uničujoča kakor napad troplčne mrzlice. In nihče ni Iz- ; , vedel, če se je kdaj kesal svojega naglega sklepa, da se poro- | j či s Kobacevo Jerčko, kajti ni- j ' koli se ni pritožil če* njo.Ta io_ maštrovka, ki ni znala napisati 1 niti svojega imena, je še po po- roki mešala glave zabukovškiro dedcem, da so nazadnje še celo gospod fajmošter lazili za njo. Življenje z Jerčko ni moglo biti prav prijetno in Julijus se je še dolgo spominjal izbruhov svoje matere, ki je v divjih besedah zmerjala in grajala očeta. Ko je bilo Julijusu osem let, sta zakonca drug za drugim podlegla le-garju, ki je takrat razsajal po dolini. Za Julijusa in za njegovo dve leti mlajšo sestro Filomeno pa se je zavzel njihov boter Žgajnar »Kako pa bi mogel biti sin razumen, ubogljiv in krotak, ko mu je bila mati kakor živ vrag oče pa gosposki človek?« se je ta trenutek vprašal boter Žgajnar. Saj je še Filomena pri vsej svoji spodobnosti b:la po svoje trčena. Ni ie dve leti tega, da je za nekaj časa pobegnila v skalnato votlino na Klečki. Tam je hotela živeti kakor puščavnlca od sladkih koreninic in od div-oa medu ... Ta m:sel, da je Julijus večino svojih slabih lastnosti podedoval od staršev, Je bila nekako opravičilo zanj in tudi za botra, ki se mu ni posrečilo, da bi iz fanta napravil resnega človeka. Kajti vzgajati iskro žrebe kakor j„ bil Julijus, )e presegalo zmogljivost postarnega človeka, ki j* bil tako moder, da Je še celo poleti nosil flanelaste spodnje hlače. (Dalje prihodnjič) ** fomt Športni ravnosti Trbovelj v premislek Rokomet w ■ Rudar : Branik (Maribor), že- Branika iz Maribora z ekipo domačega Rudarja. Pri domačih igrajkah je nastopilo nekaj novih moči, kar se je pri igri poznalo. Ekipo Rudarja sta reševali dobra napadalka Vera Za-gorčeva in vratar Mica Baloh. Prvi polčas igre je potekel neodločeno 2:2, medtem ko so bile v drugem delu igra boljše domačinke, ki so zmagale s 6:4. V prejšnji številki »Zasav- pada in nazadnje iz leta v leto. | Je prišlo zaradi tega, ker že od ne (2:2). — V nedeljo do-skaga vestnika« je bila razpi- Če so pa določeni člani nogo- početka ni bilo socialističnega I poldne je odigrala prvenstveno sana anketa za športno javnost metnega kluba »Rudar« odšli v j pogleda na posplošenje športa rokometno tekmo ženska ririna v Trbovljah, in to v članku klube izven Trbovelj, potem to j v Trbovljah. Več medsebojne- te'lcmo »Športnikom in športni publiki prav gotovo ni krivda >beh no- j ga tovarištva, pa bi stadion v v premislek«. i vih športnih klubov v kraju in; Trbovljah zadostoval za vsa Ker ta članek tangira tudi tudi ne konkurenca. Nekaj pa I tekmovanja treh društev, za nedavno ustanovljeno SD »Svo- je res, da vsak klub v svojem i treninge bi pa s skupno močjo bo da- v Trbovljah, v njem pa razvoju preživlja v določenem; vseh treh klubov dogradili le prikriva dejansko situacijo ozi- i času svojo krizo. ( zasilni prostor, kjer bi se no- roma krivdo določenih ljudi Najbolj zanimivo v navede- > gometaši urili in vadili, pri ŠD »Rudarju« za padec j nem članku pa je to, kjer do- j Zelo lepo je slišati, da bi no-špcrta na tako nizko stopnjo v Pisnik omenja, da je novo din- j va društva dajala najboljše r.o- »Rudarju« ter nesodelovanje štvo »Retje« na ustanovnem j gometaše centralnemu športne- svojega društva z obema osta- občnem zboru sprejelo sklep, da j mu društvu z namenom, da se Uma športnima kluboma v Tr- ! bo najboljše nogometaše dalo! dvigne kvaliteta nogometa v bovljah, se pridružujem tej 1 na razpolago klubu »Rudarju«.! naših revirjih. yprašamo se pa anketi s svojim osebnim mne- Ta sklep Je bil res sprejet — j nehote, zakaj »Rudar« ni hotel njem o stvari, kjer hočem dati morda bi se tudi izvajal — če nič slišati oziroma se je upi-nekaj pripomb za vse ljubitelje j bi biU medsebojni odnosi med j ral temu, da bi dal svoje naj-športa v Trbovljah. i klubi res športni, toda novemu j boljše nogometaše za dvig kva- Strinjam se s tem, da naši društvu se je oviralo delo z raz- | litete slovenskega nogometa in oblastveni forumi, razne orga- j nimi ukrepi, ki so bili možni 1 s tem pomoč naši republiki, da nizaeije in delovni kolektivi i samo pri »Rudarju«. To delo se bi nas naši slovenski nogome-posvečalo skrb fizkuitumi de- j je oviralo pri treningih, pri pri- j taši zastopali v I. zvezni ligi in javnosti, vendar sem mnenja,' jateljskih tekmah in prvenstve- j morda tudi v tujini. Prepričan da ta skrb ne zadostuje, da bi I nih srečanjih. To je bilo možno, | sem, da se novoustanovljeni sc posamezna društva oslanjala | saj niti »Svoboda« niti »Dobr- j klubi v Trbovljah ne bi branili na« nista imeli svojega nogo- j dajati najboljše nogometaše v metnega igrišča. Danes pa se j centralni nogometni klub v postavlja vprašanje, čemu to- i kraju, če bi ta klub oddajal Iiko finančnih sredstev za fiz- ; svoje najboljše moči za kvali- kultnro in zakaj se drobijo na j teten dvig nogometa v naši re- tolfka mesta. Seveda je treba S publiki. podpirati vsa društva, ki ob- j Več socialistične morale pri stajajo; nova društva potrebu-: dvigu kvalitete nogometa in jejo. prostore, da bodo lahko ostalega športa v Trbovljah — I trenirala, tekmovala in hkrati j in uspeh ne bo izostal! Nedeljski šport Nogomet NAFTA : RUDAR 1:1 (0:1) Dolnja Lendava, 11. aprila. Pred 800 gledalci sta se tukaj pomerila v prvenstveni tekmi ■ vzhodne skupine slovenske lige najresnejša kandidata za naslov letošnjega prvaka. Rezultat tek-mc je realen, če pomislimo, da j je imel premoč v prvem polča- ' su Rudar ter dosegel tudi gol zaradi nespretnosti vratarja, ki je povzročil autogol. V drugem j polčasu pa je imela odločno pre- j moč Nafta in po Vidaku izena- obeh točk iz Trbovelj. V drugem delu so namreč Rudarjev-ci popustili ter so Celjani igro z dvema goloma izenačili. Sodil je Sum; iz Hrastnika z napakami. ♦ Železničar (Maribor) — Proletarec (Zagorje) 4:0 (1:0). V prvi prvenstveni nogometni tekmi v Zagorju je v nedeljo moštvo Železničarja iz Maribora premagalo domačine s 4:0 (1:0). 2e v začetku igre so morali vratarja gostov odnesti z igrišča, ker je bil v dvoboju z čila. Tekma je bila sicer zelo■ domačim igralcem teže poško- Mali rokomet in zanašala samo na to pomoč Pač pa bo treba več politično-vzgojnega dela med . člani društev. da se odpravijo nezaželena trenja med posameznimi športnimi klubi, ki se v zadnjem času zelo poostrujejo ter gredo v pravcu v nekdanji kapitalistični družbi, ne pa v socialistično preobrazbo naših športnikov. Prav tako bo treba vzgojiti aktivne in podporne člane športnih društev v ljubezni do društva in da bodo tem društvom pomagali, kjer koli in kadar koli bo to potrebno. Glede finančnih in materialnih sredstev, ki jih bodo dali oblast, nj forumi ali pa naši delovni kolektivi športnim društvom, bi Rudar : Proletarec 11:4. — y prijateljskem dvoboju sta se srečali ekipi Rudarja in Proletarca iz Zagorja. — Mali rokomet pri nas še ni tako udomačen kot veliki. Igralcem Rudarja se je poznalo, da so bolj rutinirani, o čemer priča rezultat tekme 11:4. napredovala. Do vsega tega pa 1 Lojze Sotlar. V nedeljo na stadionu Rudarja ŽELEZNIČAR (Celje) proti RUDARJA s predtekmo. Množičnost — čili TVD »Partizana" (Z rednega občnega zbora Okrajnega telovadnega odbora Trbovlje) Pretekli teden so se zbrali delegati TVD »Partizana« okraja pa priporočal vsem klubom, da j Trbovlje na redni občni zbor. ta sredstva pravilno in gospo- Zboru sta prisostvovala poleg dcrsko izkoristijo. delegatov zastopnik Republiške zveze »Partizan« in sekretar Okrajnega odbora SZDL tovariš Janez Jesenšek; Po uvodnem govoru predsednika Okrajnega telovadnega odbora tov. Gosaka, je podal poročilo o delu TVD »Partizana« V navedenem članku je omenjeno, da z ustanovitvijo dveh novih športnih društev v Trbovljah — »Svobode« in »Dobrne« — kvaliteta nogometa v Trbovljah od leta do leta pada. Moje mnenje je. da kvaliteta — pa najsi bo za kakršno tov. Ivan Sovdat. koli področje športa — vidno j raste le v pogojih konkurence, j Brez konkurence ni vidnih j uspehov. Da je nogomet v Tr- ! bovljah na nizkem nivoju, ni: ________¥_________________ temu kriva konkurenca obeh ročilu omejil na statističen pri-novih športnih društev, pač pa i kaz dejavnosti TVD »Partizana«, jo bo treba iskati nekje drugje. Počasen, toda nenehen dvig števila članstva Referent se je v svojem po- V pojasnilo o tej stvari bi rad poudaril to. da pri nogometnem klubu »Rudar« sodelujejo eni in isti nogometaši. Ni mi znano niti eno ime nogometaša, ki je bil član liginega moštva »Rudarja«. dp pa je s»daj član obeh novih športnih klubov v Trbovljah. Kolikor pa gre za kak izjemen primer, potem ta posa. meznik ni bil član liginega moštva. To se 7, drugimi besedam! medtem ko so probleme, ki se pojavljajo v društvih, iznašali diskutanti po poročilu referenta. Število članstva se vse od ustanovitve TVD »Partizan« počasi, toda nenehno dviga. Tako je število 864 članov v letu 1952 naraslo v letu 1953 na 1002 člana« Iz poročila o številu vključene mladine po posameznih dru- v Trbovljah aktivno udejstvuje v telovadbi le 18 mladincev in mladink. Nasprotno pa moramo ugotoviti, da število aktivnih pionirjev v društvih iz leta v leto vidno raste. Za primer naj navedem spet TVD »Partizan« v Trbovljah, kjer gre mesečno skozi telovadnico 20.000 pionirjev. Nato je referent poročal o številu nastopov, tekmovanj in TVD „Partizan“ upravičeno pričakuje pomoč komune lepa in borbena, odlikovala pa sta se pri Rudarju Ogrizek, pri domačipih pa Vidak. Lindič ★ Bratstvo (Hrastnik) — Svoboda (Trbovlje) 4:1. 2e ob 9. url dopoldne sta se srečala na stadionu Rudarja v prvenstvu Celjske nogometne podzveze moštvi Bratstva iz Hrastnika in Svobode iz Trbovelj. Gosti so bili boljše moštvo ter so igrali tehnično zelo dobro. V prvem polčasu so Hrastničani vodili s 3:0; tretji gol so dosegli iz enajstmetrovke. V drugem polčasu je Bratstvo kmalu doseglo četrti gol. medtem ko so si domačini priborili častni gol iz enajstmetrovke zaradi na- dovan. Gosta so odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. Domačini so v nedeljo spet zapravili priložnost, da si osvoje obe točki. Sodil je Presinger iz Celja. ¥ Košarka V predtekmi glavne nogometne igre v nedeljo v Zagorju so pionirji »Partizana« iz Kranja premagali zagorske pionirje s 45:12 (28:8), v članski tekmi pa so bili prav tako uspešni Kranjčani, ki so zmagali z 69:42 (23:25). Sodnika iz Trbovelj sta dobro opravila svojo nalogo. To je bila zadnja tekma igralca Proletarca tov. Spo-lenaka, ki je v ponedeljek od- -- --j----w ----- J«- v puilCUCljCA pake Hrastničana Groznika. I rinil na odsluženje vojaškega Strel za Svobodo je dal Zaubi. Svoboda je tokrat igrala slabše kot orejšnjo nedeljo proti Rudarja Kladlvar (mladinci) — Radar roka. Nogometaši »Proletarca« v Celju. V prijateljski tekmi ie zagorski »Proletarec« igral minuli četrtek v Celju proti »Kla- (mladinci) 1:1. V prvi popol- ! divarju«. Domačini so bili moč- danski tekmi so nastopili mladinci celjskega Kladivarja, ki so bili lansko leto prvaki Slovenije. Tekma je bila izredno živa in napeta, toda prvi del igre se. je končal brez gola, akoravno so imeli mladinci Rudarja zanj dosti priložnosti. V drugem polčasu sta oba nasprotnika dosegla po 1 gol, tako da se je srečanje končalo neodločeno. Sodil je Stane But-kovec dobro. nejši in so po lepi igri zmagali z rezultatom 9:1 (3:1). Smoter naših društev je vzgo-' jiti telesno in moralno politično zdravega človeka, človeka,1 ki bo znal, če bo treba, braniti našo domovino. Glede na to poslanstvo naših društev leta upravičeno pričakujejo po- uspehih raznih telovadnih enot mo^ komune. Predstavniški or- in posameznikov na številnih tekmovanjih. O njih je že pisal naš tisk. Pomanjkanje vaditeljev in skrb za finančna sredstva — problem v telovadnih društvih Razni upravni odbori telovadnih društev zaradi reševanja številnih in težkih gospodarskih vprašanj nehote zapostavljajo telovadbo. Društva nimajo stalnih dohodkov. Subvencije predstavniških organov ali pomoč drugih forumov, kolikor jih društva dobivajo, ne zadoščajo. Zato se ne smete čuditi, če se __________štvih v okraju je razvidno, da pravi da »Rudar« razpolaga z i® v vrstah »Partizana« prema-istfroi člani nogometnega kln- lo mladine. Statističen pregled upravni odbori telesnovzgojnih ba kot v razdobju, ko je bil nam pove, da je od okrog 12.000 j društev ukvarjajo tudi z organi-»Rudar« še član TI. zvezne lige, živeče mladine v okraju v vrstah | ziranjem plesnih prireditev, kvaliteta nogometa na vendar »Partizana« le 8,3*/«. Tako se n. pr. srečolovom in podobnim. Namizni tenis Lep uspeha ,,Rudarja" Dne 27. in 28 marca so od- • sten, bi bil rezultat igrah v Kočevju za moške polfinalno, za ženske, mladince in pionirje' pa finalno prvenstvo. Slovenije v namiznem tenisu. I SD Rudar iz Trbovelj se je j udeležil tega tekmovanja z mo- I ško in mladinsko ekipo. Za moško ekipo so tekmovali Fritz ter mladinca Herman in Vozelj, za mladinsko pa Herman, Vozelj in j pionir Repše. Moški tekmovali v treh j skupinah po štiri moštva, od katerih sta se prva dva uvrstila v finale. To je uspelo poleg našega Rudarja še igralcem Projektorja iz Kranja, Odreda in Gradisa iz verjetno , pet ekip. Prvaka obeh skupin sta gani bi morali v svojih proračunih zagotoviti tem društvom vsaj minimalna in neogibno potrebna finančna sredstva. Ta pomoč je zlasti potrebna po prehodu na novi gospodarski sistem. Kolikor bo to vprašanje pravilno rešeno, lahko pričakujemo, da bodo upravni odbori društev dali prvenstveno mesto telovadbi in vzgoji mladine, kar je tudi njihova prva dolžnost. Pomanjkanje vaditeljev pa bodo društva skušala rešiti z organizacijo vaditeljskih tečajev v okrajnem merilu. Kladivar n — Rudar n 2:2 (0:2). V prvenstvu Celjske nogometne podzveze sta se srečali nadalje moštvi Rudarja II in Kladivarja II. Medtem ko je domače moštvo igralo v prvem polčasu zelo dobro in tudi ta del igre odločilo sebi v korist z 2:0, pozneje ni dosti manjkalo, da niso gosti odnesli Šport v Kisovcu. V nedeljo bi morala biti odigrana v Kisovcu prvenstvena nogometna tekma Celjske nogometne podzveze med »Sevnico« in domačo »Svobodo«. Ker pa gostje niso prišl-; na igrišče, so zmagali domači 3:0. — Ostale športne vesti glej pod športno rubriko! ★ Zmaga kegljačev »Svobode- Zasavje«. V povratni prijateljski tekmi v kegljanju med moštvoma »Rudarja« in »Svobode-Zasavje«, k; je bilo v petek na kegljišču Doma »Svobode« v Sp. Trbovljah, so zmagali kegljači ekipe »Svobode-Zasavje« s 396:286 podrtimi klini, s čimer so se oddolžili za poraz v prejšnjem tednu. Pianinih« društvo ,,Kum“ v frkov^ali - na pravi poti! S pričetkom adaptacijskih del , vodnji in s tem pripomoči k dvi-pri planinski koči na Kumu je ; gu blaginje naše domovine. Res Več slikovitosti v naša društva obraten. Tudi Fritz in Vozelj sta, igrala med seboj za 1. in 2. me- izgubila igro z razliko. Ta dvoboj z najmočnejšo slovensko ekipo je bil le prestižnega značaja, ker Ljubljane ter moštvu Jesenic in Kočevja. Ekipa Rudarja je igrala v prvi skupini skupno s Projektorjem, Celjem in Proletarcem. Celjani niso nastopili ter so izgubili vse tekme s 5:0. Rudar je premagal Proletarca s 5:0, s Kranjčani pa je izgubil 1:5. Edino zmago v tem srečanju je dosegel Fritz nad Česnom, ki je bil pred nedavnim prvi na turnirju igralcev slovenske rang liste od 11. do 30. mesta. S tem je Fritz do- sto, drugoplasirana pa za 3. in 4. mesto. Prvo mesto so zasedli mladinci Projektorja z zmago nad Odredom 5:3. V bitki za 3. mesto pa je Rudar z borbeno in požrtvovalno igro visoko premagal Jesenice z rezultatom 5:1. Mladinec Herman V predtekmi je Rudar premagal ljubljanskega in mariborskega Železničarja s 5:0, Kočevje s 5:2, s Projektorjem pa je izgubil 5:0. Nedvomno »o Kranjčani boljši, vendar je vplivala na tako velik poraz premajhna samozavest in podcenjevanje lastnih moči. Celo nadarjeni Herman je odpovedal, akoravno je že premagal vse tr; igralce, ki so nastopili v moštvu. Vzrok je iskati tudi v nev.granostl, ker ni na razpolago dovolj žogic. Najbolj ljuta Je bila bitka z ekipo Kočevja, ki je, bodrena od domačega občinstva, premagala ljubljanskega Železničarja, čeprav je slednji že vodil s 4:1 in v katerem moštvu igrajo znani igralci, kot n. primer dr. Krečič in Kunst, Osnovna vsebina dela društev »Partizan« je vsestranska telesna vzgoja. Toda dogaja se že vedno, da društva zapadajo v ozkost in mislijo, da moramo v naših telovadnicah gojiti le orodno telovadbo in proste vaje. Ta miselnost in njeno uresničevanje odbijata mladino od društev. Zato Je treba vnašati v naše telovadnice in društva igre, gojiti družabnost, prirejati izlete — skratka: napraviti delo slikovito in pisano. Vse to je mogoče opraviti brez ustanavljanja raznih sekcij. Sekcij v društvih ne potrebujemo. Ne težimo za specializacijo in vrhunstvom. Naš cilj Je množičnost, vsestranska in disciplinirana telovadna vzgoja. Zato ne potrebujemo v naših vrstah ljudi, ki težijo in se ogrevajo le za določeno telovadno področje mlado in žilavo Planinsko društvo »Kum« v Trbovljah pokazalo pravo življenjsko silo ter se s pičlim, toda delavnim članstvom zagrizeno vrglo na svojo nalogo — dovršiti in čimprej zgotoviti to ponosno planinsko stavbo na Kumu. Takrat so resni ljudje zmajevali z glavo, češ da ne bo šlo in da ne bomo izvršili svoje naloge. In vendar se novi odbor društva »Kum« ni ustrašil teh plašljivih govoric; še bolj se je zagrizel v svoje delo in danes stoji — sicer samo v surovem stanju, vendar že pod streho — impozantna stavba, vredna več milijonov dinarjev, postavljena z najnižjimi stroški in največ s prostovoljnim delom. Naša planinska postojanka pa ni zamišljena samo kot nekak je, da so nekatere ustanove in podjetja pokazala dobro voljo; priskočili so z malenkostnimi vsotami na pomoč, kjer vsekakor prednjačijo OLO in LOMO Trbovlje ter Cementarna Trbovlje s svojim, za prospeh naše doline vedno vnetim direktorjem Vencljem Miklavčičem na čelu. Vendar pa pri stavbi, ki bo reprez en tirala vrednost pet do šest milijonov dinarjev, znesek 50 ali 100 tisoč dinarjev, in to samo od ene ali dveh ustanov, ne mora graditeljem nuditi dovolj sredstev za skon-čanje že na pol izvršenega dela. Kje so druge ustanove, kje so druga podjetja, ki bi še lahko priskočila na pomoč? Treba je pomisliti, da društvena uprava — kakor smo že omenili — ne gradi te planinske stavbe zase, TVD ..Partizan" in športna društva imajo ista pota azil za planince; ne, graditelji marveč za tisoče tistih, ki' de-so vedno in povsod poudarjali, j lajo v rudniku ali v tovarni na da je ta stavba skupna last vse- cestah ali v pisarnah — in to za ga našega delovnega ljudstva daljšo dobo najmanj 50 let na-ter so se tudi z edino to pra- j prej. Vilno zamislijo vrgli na težavno , Nj treba, da je človek ravno delo. Upali so, da jih bodo vsi ',vnet planinec ali lovec, vendar javni faktorji kakor tudi oblast pa n€ mOTe nihče ^ in delovni kolektivi, zlasti pa j izživljanje v čisti naravi-’ ne delavski sveti in upravni odbori prinaša človeštvu, zlasti pa na- naših največjto podjetij v Sto- gcmu delavstvu, nobenih kori- veniji pravilno razumeli in pod- *.!. Ako poslušano oddaje na- prli, posebno Rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, ki bo imel največji dobiček od šega Radia Ljubljana, večkrat čujemo o raznih milijonih, ki jih prispevajo po drugih krajih stavbe če nam bo uspelo nje- Slovenije za podobne planinske Diskutanti so izrazili željo po čim tesnejšem sodelovanju s športnimi društvi. Kolikor tega sodelovanja še ni, ga moramo ustvariti. Absolutno ne smemo dovoljevati, da bi med njimi obstajala kakršna koli trenja. Vedeti namreč moramo, da zdravih in dobrih nogometašev, smučarjev in drugih športnikov govo delavstvo odvrniti od za tohlih pivnic in ga usmeriti v naše prelepe gorske predele. postojanke razne delavske uprave podjetij in razni OLO — pri nas pa, kjer smo še bolj po- *££■>***-""v ne mislimo na »milijone«, peč pa smo zadovoljni z mnogo bi bil letošnji okrajni telovadni manjšimi zneski — vendar P8 nastop na Dolu pri Hrastniku, I iskreno prosimo vse naše usta- in se uvrstilo v finale. Prav tako brez gojenja splošne telovadbe so se zagrizli v bilko z Rudar-1 jem, vendar jih ni. se je Rudar že z zmago nad Za-kazal, da lansko leto ni po na- ! gorjani uvrstil v finale, ki je bil ključju osvojil prvenstva posa- 10. in li. aprila (o katerem bo* j iem- vendar jih je s tehnično meznikov v skupini B. Čeprav je mo še poročali). ! boljšo ;n požrtvovalno igro pre- rezultat celotnega dvoboja visok, Naši mladinci so se uvrstili na magal z visokim rezultatom 5:2. so se vendar morali Kranjčani častno tretje mesto, kar je lep Najbolj se Je odlikoval mladi temeljito potruditi, kar je razvid- uspeh, saj sta pred njimi le naj- Herman, ki je premagal vse tri no iz izida posameznih iger. Ce- močnejša kluba v naši republiki nasprotnike. Tudi Vozelj jn Rep- la pri Hrastniku, ki je v raz-sen in Ahačič sta premagala z dolgoletno tradicijo — Projek- še sta bila dobra. Vsi pa se odli- pravi prvi govoril. Saj prihaja Hermana šele v treh setih. Ce bi tor in Odred (bivša Slavija). Ko- kujejo z borbenostjo, disciplino mladina iz zelo oddaljenih kra-bil naš Herman bol; samozave- šali so s$ v dveh skupinah po in predanostjo svojemu klubu. iev redno k telovadbi Zelii, da Vaška mladina želi telovaditi To Je poudaril delegat v Do- te zb°r ugodil. Vsekakor pome- nove in podjetja, da nas pri tel ni ta sklep priznanje doseda- gradnji podprejo. Nezaupanj« njemu delu tega podeželskega ; tu ni na mestu, saj bo društvo društva. V teku so tudi priprave za ustanovitev TVD »Partizan« na Izlakah in telovadnih vodov na Dobovcu in Katarini. Po diskusiji so delegati tzvo- ob taki podpori započeto delo res mojstrsko dovršilo. Mali oglasi lili nov odbor ter sprejeli kole- PRODAM dobro ohranjeno spah dar prireditev za tekoče poslov- i nlco i* trdega les* in »no orna-no leto. Med drugim so sprejeli 1 Naslov v upravi lista, sklep, da bo na letošnjem repu- N A Sl. A SEM črno, rabljeno »«* buškem zletu nastopilo i2 na- j ško koto. — Naslov v uprav* Sega okraja 500 telovadcev. Sk. • lista. Ne pozabi« da bo 30. aprila veliko nagradno žreban e naročnikov . Zasavskega vestnika" Udeleženi bodo vsi, ki imaio poravnano naročnino za celo leto 1954 in zaoslanek 7a leto 1953 Nagrad je 108. — Torej časa je še 15 dni. Na svidenje I