SINDIKATI V AKCIJI • SINDIKATI V AKCl
• Stališča in pripombe k predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o združenem delu (ZZD)
Najprej bi morali sprejeti spremembe ustave
Predsedstvo občinske konference SZDL je na seji 6. julija med drugim obravnavalo tudi stalLšča in pripombe k predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o združenem delu, ki so rezultat javne razprave v naši občini in katere je vodil klub sa-moupravljavcev pri našem občinskem svetu zveze sindikalov Slo-venije. Razvejanost in sistematičnost razprav o .spremcmbah za-kona o združencm delu v naši občini je predsedstvu predstavila predsednica občinskega sveta ZSS, Marija Fedran, hkrati pa tudi sklope najpogo.stejših pripomb in vprašanj iz javne obravnave med katerimi je prevladovalo mnenje, da bi le morali najprej sprejeti spremembe ustave in se šelepotem lofiti njene nadgradnje, zakona <i združenem delu.
Predsedstvo je s stališči in pripombami soglašalo in jih podprlo. Prvi del, tu je splošna stališča in pripombe, objavljamo v predlože-nem besedilu:
V predlogu za izdajo zakona o sprcmembah in dopolnitvah ZZD je uvodoma poudarjeno, da je treba v zakonu opraviti določenc spremembe in dopolnitve. zlasti ti-stih doUičb, ki se niso potrjcvalc v družbeni praksi, in vseh tistih do-ločb, ki otežujejouresničevanjebi-stva njcgovih temcljnih načel. zlasti uresničevanje vloge dclavca v združenem delu kot temeljnega subjekta gospodarjcnja z dnižbe-nimi sredstvi in odločanja o celoti odnoMiv družbene rcprodukcije in v sociulistični samoupravni družbi. Pri tem je poudarjeno, dase s prcd-laganimi spremembami in dopolni-tvanii ne spreminja družbeni in ma-tenalni položaj delavcev in OZD.
Delavci OZD so v dosedanji raz-pravi sledili temu problcmu in mc-nili, da ocena stanja v združenem dclii in naši družbi nasploh. zlasli pa pomanjkljivosti v njcnem ra-/voju narckujejo potrebo po spre-mcmbah in dopolnitvah, ki bodo zagotavljale večjo učinkovitost, ra-cionalnost in uspešnost v OZD, učinkovitejše uveljavljanje druž-benoekonomskih odnosov, hitrejše uveljavljanje z ustavo začrtanega p<ilo7aja delavcev v OZD ter ja-snejšo razmejitev urejanja teh zadev z zakonom oz. s samouprav-nimi splošnimi akti. Ker jc hkrati v postopku tudi predlog za sprc-membc in dopolnitv ustave SFRJ. bi se bilo treba po mnenju OZD opredeliti, ali obstojajo družbe-noekonomski, družbenopolitični in pravnopolitični razlogi, zaradi ka-terih naj bi bile spremembe in do-polnitve ZZD nujne še pred spre-niembo ustave. V primeru odloči-tve, da so nekalere spremembe in dopolnitve ZZD kljub vsemu nei-zogibne še pred sprejemom ustav-nih amandmajev. bi bilo vsekakor treba nujnost teh sprememb in do-polnitev ustrezno utcmcljiti. Osnovno izhodišče bi moralo iiiti skrajno restriktiven pristop. ne pa da sedaj poskušamo spreminjali ali dopolnjevati kar 250 določb zako-na. Skratka zahteva združenega dcla je usmerjena v oblikovanje predloga, da o spremcmbah in do-polnitvah ZZD organizirano raz-pravljamo istočasno kot o spre-membah in dopolnitvah ustave, spremembc in dopolnitve ZZD pa dejansko sprcjcmamo po sprejemu ustavc. Sedaj oblikovanc pripombc pa naj služijo kol osnova oblikova-nja novega predloga sprcmemb in dopolnitev ZZD. Nadalje je bilo v razpravi ugotovljeno in poudarje-no, da predlog sprememh in dopol-nitev ZZD ne upošteva ugotovitev kritične analize dclovanja politič-nega sistema socialističnega samo-upravljanja. da je treba zmanj-šati prenormiranost družbe-nockonom^-kih lazmcrij jn da naj bodo normc na ravni splošnosti in abstraktivnosti take. da jih je mo-ihkc uporabljati za vse različne primerc v praksi. V predlaganih sprcmcmbah in dopolnitvah se na-mroč opaža nasprolna težnja, nor-
miranje se celopovečuje. obseg za-konskih določb se razširja. s tem pa se oži prostor za samoupravno ure-janje razmerij v združenem delu. zato bi bilo potrebno natančno po-staviti razmcrja med zakonodajnim urejanjem odnosnv na eni strani in samoupravnim urejanjem s sa-moupravnimi splošnimi akti na drugi strani. Na ta način se ohranja sedanja oblika, pri čemer se odnosi urejajo s samoupravnimi splošnimi akti in imajo naravo izvršilnih aktov, nimajo pa,narave avtono-mnega urejanja odnosov. Izraženo je mnenje.da jenormiranje utcme-Ijeno le toliko, kolikor gre za zava-rovunje tcmeljgega samouprav-nega produkcijskega odnosa in ko-likor lo zahteva vamost poslovnega prometa, sicer pa bi morali prcpu-stiti samoupravno združenemu delu, da samostojno ureja odnose, in sicer lako, kot mu to narekuje njegov materialni interes ob delo-vanju tržnih zakonitosti. Šele v takcm primeru bi lahko govorili o pravem samoupravnem odločanju delavcev.
Izpostavljeno je bilo ludi stališ-te. da muo \ naši družbi ča>. za ck-sperimentiranje dejansko že izrabi-li, zato bi morali v tako pomemb-nem zakonu prodvsem omogočiti dinamiko, ne pa toge odločitve, kakor bi dejansko moiali definirati rešitve, predvsem pa na. nadaljnji družbeni razvoj.
V zadnji točki predloga za izdajo zakona o spremembah in dopolni-tvah ZZD piše, da za izvajanje tega zakona niso potrebna sredstva iz proračuna federacije. Temu v združenem delu verjamemo, spra-šujemo pa se. če je sploh možno ovrednotiti čas in energijo, ki jo bodo OZD po vsej SFRJ porabile za spremembe svojih samouprav-nih splošnih aktov. Nekateri se skcplično sprašujejo in napovedu-jejo. da se bodo ponovili časi, ko za posamezno OZD ni bilo toliko po-mcmbno. ali ima proizvodne pro-grame, zagotovljen tehnološko-tehnični razvoj. inovativno poslo-vanjc. izvozne 'pTograme ipd, tem-več ali ima urejene samoupravne splošne akte.
Na koncu splošnih ugotovitev naj poudarimo še to: Združeno dclo meni, da se dohodka nc da do-segati «. pravnimi razmcrami, tem-več le z učinkovilim in resnim dolom. Nedvomno je ZZDkol si-stemski zakon v precejšnji meri preveč konkreten in kot tak nc do-pušča uporal?e v dejanski praksi. ki bi upoštcvala rcalne razlikc \ ^lop-nji razvitosti. Ta zakon bi moral wcbovati predvsem načela. izved-hcni prcdpivi pa na teh načelih gTa-jcnc standarde. Zato je po mnenju našcga /driržencga dela napačno. da mi v ZZD prepro*>lo prcpisane rešitve iz različnih zakonov (zvez-nih in republiških) npr. iz Zakonu o tcloineni prihodku in dohodku, Zakona o delovnih razmerjih ipd.  •