LETNO POROČILO

SOKOLSKE ŽUPE CELJE

za glavno skupščino v nedeljo 11. marca 1934
ob pol 10. dop. v mali dvorani Narodnega
doma v Celju

DNEVNI RED:

1. Zapisnik zadnjega občnega zbora in določitev dveh overo-
vateljev letošnjega skupščinskega zapisnika.

2. Nagovor župnega starešine.

3. Poročilo župnih funkcionarjev: a) tajnika, b) načelnika,
c) načelnice, č) blagajnika, d) prosvetarja, e) matrikarja,
f) ev. odsekov, g) nadzornega odbora.

4. Župni prispevki.

5. Župne prireditve.

6. Predlogi društev oziroma župne upraVe.

7. Predlogi za savezno skupščind. „ .

8. Predlogi za imenovanje župne uprav4<nM4&^t€gf^!ill2»ra v

in častnega sodišča. o n h r Mcpna čbdMva KrŠkO

9. Slučajnosti. O: \ o r

1

Poročilo tajnika

Uprava.

Na lanski skupščini predlagana in po bratskem Savezu
imenovana uprava je ostala neizpremenjena. Naknadno je bil
v upravo imenovan br. dr. Ivan Vidmar, sreski načelnik v Ce¬
lju. Župno upravo tvorijo: Starešina Smertnik Jože, namestnika
Poljšak Ferdo, Zagorje ob Savi in dr. Zdolšek Jože, Brežice,
načelnik Poljšak Rastko, namestnika Grobelnik Tone in Klun
Franjo, Zagorje, načelnica Gruden Almira, namestnici Klun
Darinka, Zagorje, Slana Marija, Hrastnik, prosvetar inž. Bur¬
nik Vlado, Velenje, tajnik Cepin Franjo, blagajnik Wltavsky
Bernard. Člani uprave: Debelak Zofka kot zapisnikarica, dr.
Dolničar Jože, polk. Gavrilovič Dušan, dr. Krašovec Milko, Kra¬
mar Josip, dr. Nendl Alojz, Pleskovič Rudolf, Trbovlje, Sirec
Drago, dr. Svetina Fran, Sv. Jurij ob j. ž., dr. Vidmar Ivan. Na¬
mestniki: Baša Alojz, Zidani most, Hofbauer Lojze, Hrastnik,
Holy Josip,'Brežice, Kurnik Tone, Velenje, Milost Bogomir, Sev¬
nica, Vrečko Martin, Šoštanj. Nadzorni odbor: Kralj Drago,
Perc Karol, dr. Požar Joško, Šmid Franjo in Šmid Matko, vsi
jz Celja, namestniki: Furlan Franjo, Laško, dr. šašel Jože,
Šmarje, Tiller Fran, Celje. Častno razsodišče: dr. Nendl Alojz,
predsednik, namestnik dr. Dolničar Jože, dr. Krašovec Milko,
dr. Požar Joško, Razpotnik Srečko, namestniki: Kramar Jože,
Perc Stanko, Wltavsky Bernard.

Župna uprava se je sestala k sejam petkrat, izvršni odbor
devetkrat. Sklepe sej smo želeli objavljati v Sokolskem glas¬
niku, da bi bilo naše članstvo o delu uprave poučeno. Uredništvo
je objavilo le enkrat naše poročilo o seji, drago poročilo je za¬
vrnilo, ker bi bilo s takimi objavami glasilo preobremenjeno.

Župa pogreša matrikarja (statističarja), potreben bo tudi
gospodar, da skrbi za inventar. Knjižničar je brat Stanko Burja
Narodno obrambni odsek v župi ni konstituiran, toda župa je
glede narodno obrambnega dela storila svoje. Na vidiku je tudi
župni zdravniški odsek.

Minulo leto smo na številu novih edinic le neznatno napre¬
dovali. Ustanovljeni sta bili četa četi Loka pri Zidanem mostu
in Sromlje. Iz naše župe je izstopilo društvo Dobova in se pri¬
ključilo bratski sokolski župi Zagreb. Štejemo 53 društev in
10 čet, skupaj 63 edinic. Župna uprava je iz nekaterih krajev
prejela predloge za ustanovitev novih društev in čet. Radi ne¬
zadostnih pogojev je ustanovitev marsikje izostala in se prelo¬
žila, dokler ne bo jamstva, da je novi edinici obstoj zagotovljen.

Nova društva in čete.

š.

♦

Kjerkoli se je ustanovila četa ali društvo iz trenutnega razpo¬
loženja, brez priprav, opažamo mrtvilo. V dveh krajih imamo
pripravljene odbore. Od teh je oni na Ljubnem v Sav. dolini
sklical ustanovni občni zbor na nedeljo 4. marca. Tako premiš¬
ljenemu ravnanju se mora župa zahvaliti, da je bila dosedaj
obvarovana črtanja onemoglih edinic. Seveda ne moremo trditi,
da bi bila sleherna župna edinica v minulem letu ustregla na¬
logam naše organizacije. Ustanovitelji se niso zavedali vseh
nujnih dolžnosti,. In če se bo črtala katera edinica, bodo osra¬
močeni oni, ki niso imeli voljo, ohraniti novi edinici čvrsto živ¬
ljenje. Imamo pa v naši župi novejša društva, ki uspešno tek¬
mujejo z društvi, ustanovljenimi pred desetletji, in te celo pre¬
kašajo.

Sokolski domovi.

Brez lastne strehe, navezana na gostoljubnost drugih, se
bratska društva ne morejo svobodno razvijati, kakor bi se v
lastnem'domu. To vedo najbolje ona bratska društva, ki nimajo
lastnih telovadnic in jim za telovadbo služijo najeti nizki pro¬
stori. Naravno, da večina uprav stremi za gradnjo lastnih telo¬
vadnic. V naši župi se je osamosvojila že dobra petina vseh
edinic. Prva sokolska domova sta bila zgrajena v Celju in Za¬
gorju. Graditi So ju začeli skoro istočasno. V Zagorju je bila
svečana otvoritev 17. 7. 1910, v Celju 14. 10. 1910 ob priliki zleta
Slovenske sokolske zveze. Sledil je nato Hrastnik (1924) in sicer
prvotno kot Narodni dom, ki se je pred leti preimenoval v So¬
kolski dom. V letih 1925 in 1926 so zgradila svoje domove brat¬
ska društva Šoštanj, Rajhenburg in Trbovlje. Sokolsko društvo
Sevnica je otvorilo svoj dom leta 1928. Leta 1932. je bila grad¬
bena akcija za sokolske domove zopet živahnejša. Sokolski dom
v Gornjem gradu je bil otvorjen 7. VIII., isti dan telovadnica v
Zidanem mostu, 14. VIII. Zadružni dom v Sv. Pavlu pri Pre¬
boldu, kjer ima Sokol svojo telovadnico in oder. Telovadnico z
odrom si je postavilo tudi bratsko sokolsko društvo Kozje v
občinski palači. Lani je bil otvorjen sokolski dom v Braslovčah
in 3. IX. v Laškem. Do telovadnice in odra se je povzpelo po
zaslugi br. ing. Kloca tudi sokolsko društvo Huda jama. Sokol¬
ski dom v Mozii'ju je dograjen in bo letos otvorjen. Škoda, da
nam ni bilo mogoče dobiti klišejev vseh sokolskih domov v župi
in jih odtisniti v letnem poročilu.

Nekatera društva so se z gradnjo sokolskih domov občutno
zadolžila. Zato je župna glavna skupščina dne 11. marca 1933
na pobudo bratskega sokolskega društva Šoštanj sklenila, da
prispeva vsak član in članica po Din 1.— letno v fond ža sana¬
cijo sokolskih domov. Kakor se je na podlagi statistike na obč¬
nem zboru ugotovilo, bi" znašala zbirka v letu 1933. okoli


Din 6.000. Znesek bi se ne delil, temveč bi se delež vsakoletne
skupne akcije izročil zdaj temu, zdaj onemu društvu, pač po
lestvici zadolženosti. Izvršujoč obvezni sklep župne glavne
skupščine sta v letu 1933. nakazali v fond za sanacijo sokolskih
domov v župi bratsko društvo Gomilsko Din 37. — , Polzela
Din 51.—, skupaj Din 88. — . Čeprav je bil lanski sklep z lahkoto
sprejet, ga vendar glasovalci niso izvajali. Letošnji bratski
skupščini ne bo težko, lansko zbirko pravično razdeliti.

Meseca avgusta je bila pri župi razstava tipov za lesene
sokolske domove. Načrte in tipe si je ogledalo 11 društev.

Z ozirom na svoječasno v Sokolskem glasniku objavljeni
razpis saveznega gospodarskega odseka ze bratski Savez na
prošnjo posameznih društev naklonil v naši župi naslednjim
zadolženim društvom deloma brezobrestno posojilo deloma pod¬
poro in sicer: Sokolskemu društvu Šoštanj podporo Din 40.000.-,
Zagorje ob Savi podporo Din 24.015.—, Mozirje podporo Din
20.555.—, istemu društvu še Din 30.000— brezobrestnega poso-
jila.Brezobrestno posojilo je nadalje dovolil društvom Rajhen-
burg Din 50.000.—, Hrastnik Din 44.000. — , Gornji grad Din 6000,
temu društvu še podporo Din 1.925.— za plačilo saveznih ter¬
jatev.

Socijalno delo.

Na pobudo saveznega podstarešine brata E. Gangla se je
prve dni julija 1933 pričelo z zbirko v podporo bednih družin v
rudarskih revirjih naše župe. Zbirka je bila v glavnem zaklju¬
čena decembra meseca. Seznam posameznih darovalcev je bil
objavljen v časopisju, zlasti v »Sokolskem glasniku«. Nabranih
je bilo Din 80.203. — , v 1. 1933. narasle obresti so dale Din 410. — ,
tako da znaša celotna zbirka do vključno 28. februarja 1934
Din 80.613.—. Razdelitev se je izvršila sporazumno s prizade¬
timi bratskimi društvi. Prejeli so: Sokolsko društvo Trbovlje
Din 25.000.—, Zagorje ob Savi Din 17.000.—, Hrastnik Din 12.750.
Velenje in Zabukovca skupno Din 12.750.—, Senovo Din 6.000—,
Dol pri Hrastniku Din 3.000. — ■, družina obubožanega zvestega
dolgoletnega člana v Zagorju Din 900.—•, deca v Sv. Jederti nad
Laškim za Miklavževo Din 150.—, socijalni odsek za izdatke
Din 316.50, poštnina za odpremo denarja Din 40.50, torej vseh
izdatkov Din 77.907.—. Če primerjate dohodke z izdatki, ugoto¬
vite, da je danes naloženih še Din 2.706.— in razpoložljivih za
nepredvidene nujne slučaje.

Sokolstvo se je odlično odzvalo človekoljubni dolžnosti in
prispevalo po svojih močeh. Z nabranim denarjem se sicer ni
dalo odstraniti vsega gorja, ki je doletelo naše bedne brate in
sestre ter njihovo deco v rudarskih revirjih, toda bratska pomoč
je ublažila v znatni meri bedo. Župa je prejela tudi nekaj živil
I

4

in drobnarij. Poslala je blago po br. Kramarju v Trbovlje, ker
količina živil ni bila tolika, da bi se mogla deliti.

Ob priliki zbirke se je v župi ustanovil socijalni odsek. Sedaj
ga tvorijo bratje iz rudarskih revirjev. Predsednk je br. Lojze
Hofbauer, Hrastnik, tajnik br. Lavoslav Mrnuh, Zagorje ob
Savi. Če kedaj, je ravno v teh časih živa potreba, da se odsek
izpopolni in prevzame v svoje področje vse panoge šocijalnega
skrbstva. Pri preskrbi učnih mest šoli odrasle mladine je soci-
jalni odsek storil mnogo dobrega, saj je pri 26 ponudbah pre¬
skrbel 11 dečkom in deklicam učna mesta. Akcija za nastanitev
revne šolske dece za dobo počitnic v plodnejših krajih naše
domovine bo letos gotovo uspešnejša, ker je bila lani ta misel
prepozno sprožena.

V naši sredi imamo celo vrsto marljivih sokolov in šokolic,
ki pripadajo raznim strokam in poklicem, a so brez službe
Župni socijalni odsek bo moral svoje delo razširiti na posredo¬
valnico za službe, četudi bo taka evidenca povzročala mnogo
dela. Današnje prilike ne obetajo posebnih uspehov in zahtevajo
vsestranskih naporov. Dalo bi se pa v tem pogledu marsikje
uspešno posredovati, ako bi se naletelo na popolno umevanje
sedanjega težkega položaja. Vemo, da je na primer v dravski
banovini polno tujcev v udobnih službah. Niso redki slučaji, da
nas nekateri teh tujcev zaničujejo, ker se jim na račun slo¬
venske potrpežljivosti in pohlevnosti pri nas predobro godi.
Brezposelnost pridobiva na obsegu in postaja vprašanje odpo-
moči čimdalje bolj pereče. Zato moramo z vsem priznanjem
pozdraviti akcijo bratskega Saveza, ki je po vzgledu ČOS uve¬
del v podporo brezposelnih bratov in sester razprodajo porce¬
lanastih srčec. Želimo, da bi se akcija obnesla, kakor je zamiš¬
ljena, in da bi naše Sokolstvo, izvršujoč plemenito človekoljubno
dolžnost, marljivo otiralo solze.

Naši pri vojakih.

Na vprašanje, koliko bratov je na odsluženju kadrskega
roka, je odgovorila le dobra polovica vseh bratskih edinic. Po
teh prijavah smo našteli 91 bratov. Če prištejemo še neprijav¬
ljene, lahko trdimo, da je celjska sokolska župa zastopana s
140 kadrovci, ki se bodo letos, ko izpolnijo vzvišeno dolžnost
do kralja in domovine, vrnili na svoje domove. Njihovo število
bi zadostovalo za prav lep javni nastop. Članom-telovadcem
SKJ nudi zakon posebne ugodnosti, predvsem skrajšan kadrski
rok. Nova uredba min. vojske in mornarice Dj. br. 689 od 22. I.
1934 je v toliko izpremenjena, da predpisuje triletni nepretr¬
gani obisk telovadbe do nastopa kadrske službe. Vse edinice so
prejele od br. Saveza točna navodila glede prošenj za omenjeno

'5

ugodnost. Bratje telovadci imajo tudi prednost pri dopustih,
ako služijo že 6 mesecev. Žal, da se izjemoma najdejo bratje,
ki so do vpoklica v vojaško službo redno posečali telovadnico,
po prihodu od vojakov pa se je ogibajo. Tako značajnim bi se
naj z zopetnim vpoklicem preprečilo izkoriščanje ugodnosti
skrajšanega kadrskega roka.

Bratski Savez SKJ je izposloval posebne tečaje za vodnike
sokolskih čet. Dosedaj so se sprejemali v te tečaje izključno
člani sokolskih čet. V načrtu je sprememba pravilnika za so¬
kolske čete, ki bodo več ali manj enakopravne z društvi. Z uve¬
ljavljenjem novega pravilnika bo morda pozneje dovoljen obisk
navedenih tečajev tudi pripadnikom društev. Ravnokar je bil
zaključen VI. tečaj za vodnike sokolskih čet v Beogradu, kate¬
rega sta posečala iz naše župe brata Marovt Anton, Bočna in
Stepišnik Franc, Oriavas.

Bratska društva in čete bi naj bile s svojimi brati vojaki v
pismenih stikih. Pismo iz domačih krajev navda brate z vese¬
ljem ob zavesti, da niso pozabljeni.

Župni vestnik.

Pričujoči obračun se nanaša na letnik 1933. Kakor je iz
računskega zaključka razvidno, bi lanski letnik ne zaključili
s primanjkljajem, ako bi bratska društva poravnala, naročnino,
čeprav smo imeli le malo inserentov. Župna uprava bi lahko
podporo v znesku Din 1.000. — izdala v drage namene. V tem
pogledu je pričakovati letos mnogo ugodnejši finančni zaklju¬
ček, ker je bratom, ki so prevzeli upravo za leto 1934., uspelo
pridobiti več novih inserentov. Župni vestnik se tiska v nakladi
400 izvodov. Urejuje ga brat Franjo Koš.

Dohodki Promet Izdatki

f

Dolg Bilanca per 28. II. 1934. imetje

Zaključne besede.

Vprašali me boste, kako je z upravnim poslovanjem naših
bratov in sester. O tem govoriti je kočljivo. Med mojimi tova¬
riši in tovarišicami je mnogo odličnih delavcev, drugim zopet
ne gre za najboljši red in se zadovoljujejo s srednjo potjo, le
prav malo je takih, katerim bi bilo treba prisoditi debelo piko.
Zvest našemu geslu: »ne koristi, ne slave«, ne morem navajati
onih administratorjev, ki so točno in vestno ustregli vsem za¬
htevam bratskega saveza in župe. Na račun prevelike zapos¬
lenosti je izostala nameravana tabela. Ta bi nazorno pokazala,
kako so posamezniki pošiljali razne izkaze, poročila in odgo¬
vore na okrožnice. Prepričan sem, da bi takšno razredovanje
imelo svojo dobro stran.

Sestre in bratje naj funkcije, ki jih jim je zaupalo na skup¬
ščinah članstvo, izvršujejo z veseljem in dobro voljo. Kdor nima
volje do dela, najde tisoč izgovorov. Prehajajmo k delu složno
in sporazumno, saj stremimo za istim ciljem. Ako imamo res
trdno voljo, uspešno služiti sokolskim smotrom, moramo v ko¬
rist tega cilja pustiti na strani vsa osebna nesporazumljenja.
Bodimo jjolni velikega duha, krepke volje in zdravih sil!

Zdravo!

Franjo Čepin, t. č. župni tajnik.

Poročilo načelnika

Moje poročilo je verna slika tehničnega dela v župi. včla¬
njenih društev. Velika večina društev in čet je storila svojo
dolžnost, jih je še pa nekaj, ki telovadijo samo ob času pred
svojim društvenim nastopom, po nastopu pa zaprejo telovad¬
nico do zopetne javne telovadbe, ki se vrši čez leto dni.

Župne pregledne tekme za pokrajinski zlet v Ljubljani so
se vršile 21. V. v Celju..ob razmeroma dobri udeležbi. Uspehi
sicer niso bili prvovrstni. Opaža se še vedno, da društva ne goje
telovadbe na orodju po dobro premišljenem načrtu, kar se je

ravno opazilo pri tej tekmi. Vsled tega je marsikateri telovadec
doživel neprijetno presenečenje.

Pokrajinskega zleta v Ljubljani se je udeležilo naše član¬
stvo in naraščaj v častnem številu. Naraščajski dan je bil na
splošno žalost mladine po neprestanem deževju zelo oviran,
nastop se sploh ni vršil. Ponovnega nastopa, ki se je vršil med
tednom v sredo, se je udeležilo iz dveh društev 20 naraščaj¬
nikov in 5 naraščajnic. Članov je tekmovalo 1 župna vrsta v
višjem odd. in sicer 5 bratov iz Celja in 1 iz Trbovelj. Izmed
10 tekmujočih vrst je dosegla župna vrsta 7. mesto. V srednjem
oddelku je tekmovalo 5 bratov iz Cel-ja, po 1 iz Zagorja, Hrast¬
nika in Radeč. Med 24 tekmujočimi vrstami je dosegla naša
vrsta 3. mesto. V nižjem odd. skupina I. so sodelovala z eno
vrsto, ter dosegla uspehe, društva: Celje 14. mesto, Žalec 27
mesto, Radeče 38. mesto, Celje župna vrsta 41. mesto, Trbovlje
45. mesto, Brežice 55. mesto, Zidani most 77. mesto od 172 tek¬
mujočih vrst. V skupini II. je tekmovala vrsta iz Hude jame
ter dosgela 1. mesto. Brat Pbžun Stanko, član istega društva,
je dosegel v tej skupini I. mesto. Tekme posameznikov v posa¬
meznih panogah se je udeležil po en član iz Celja, Zidanega
mosta in Velenja. Izmenskega plavanja 4 X 50 se je udeležila
župna vrsta, ki pa je imela prehude nasprotnike v bratih »Pri¬
morja«, zato tu ni beležiti uspeha. Kot poedinci so še tekmo¬
vali 4 (člani v prostem plavanju na 50 m. Članov s (prostimi va¬
jami je nastopilo 383 in ne 357, kakor je razvidno iz tabele; raz
lika je nastala vsled tega, ker nekatera društva, ki so bila v
Ljubljani, niso poslala potrebnih podatkov. Sodnikov iz naše
župe je bilo 7. Pri javni telovadbi je moralo naše članstvo sode¬
lovati oba dneva, odziv je bil obakrat polnoštevilen.

Na orodju sta nastopili vrsta iz Trbovelj na krogih in vrsta
iz Celja na bradlji. V povorki je bilo 12 praporov. Splošen utis
je bil jako dober, članstvo disciplinirano in se je točno ravnalo
po predpisih, izdanih tako od župe kot od Saveza.

Plavalne tekme, ki so se vršile 15. avgusta v Rimskih to¬
plicah, so pokazale znaten napredek izza tekem v letu 1932.
tako v številčnem, kot v kakovostnem ožini. Je še sicer mnogo
članstva raznih društev, ki so sodelovali samo kot gledalci,
upamo pa, da jih letos vidimo med tekmovalci. Izven konku¬
rence so tekmovali 3 člani iz Maribora in 1 član iz Ljubljana

Lahkoatletske tekme so se vršile v Celju. Uspehi so sicer
boljši, nikakor pa ne smemo z njimi biti zadovoljni. Bil je zna¬
ten upadelc napram tekmam iz 1. 1932. Dovolj je še društev, ki
posvečajo premalo pažnje prostim panogam. Z malimi stroški
je možno nabaviti si potrebno orodje kot disk, kroglo, kopje,
žogo in stojala za skok v višino in vse je na razplago. Samo
volje je treba in ravno ta primanjkuje.

8

Tekme v odbojki so se vršile po okrožjih. Zmagovalci okro¬
žij posameznih oddelkov so tekmovali nato za ponosni naslov
prvaka v odbojki C. S. Ž. v Celju. Končni izid je: I. društvo
Celje, 11. Šoštanj, lil. Brežice. Pri m. nar. I. Celje, II. Žalec.
Tudi v tej panogi se opaža premalo zanimanja. Mnogo je dru¬
štev, ki goje to igro, ne upajo pa poseči v boj, ker se že jv naprej
bojijo, da ne bodo prvi. Pri prihodnjem tekmovanju želimo
videti več društev. Izpit za saveznega sodnika v odbojki so
pred Savezno izpitno komisijo napravili 4 člani iz Celja.

Okrožne lahkoatletske tekme šmarsko-šentjurskega okrožja
so se vršile v Šmarju ob udeležbi 3 društev. Prehodno darilo
•si je priborilo društvo Ponikva. Vsako okrožje je imelo sestanek
načelnikov(ic) in društvenih starost za določitev okrožnih na¬
stopov, ki so se vršili v savinjsko-šaleškem okrožju v Bras¬
lovčah ob udeležbi 75 čl., 50 m. n. inilOO m. d. s prostimi vajami,
gornje-posavskem v Hrastniku ob udeležbi 75 čl., 64 m 1 , n., 40
m. d., spodnje-posavskem v Sevnici, 105 čl., 29 m. n., 80 m. d.,
šentjursko-šmarskem v Šmarju, 44 čl., 30 m. n., 28 m. d. in
celjskem v Celju, 102 čl ? 74 m. n., 120 m. d.

Graje vredno je ponašanje gotovega dela članstva, ki se je
namenoma odtegnil obveznemu nastopu ter se ob času, ko se
je vršil okrožni nastop, rajši odpeljal na zlet v tuje župe. To
nesokolsko postopanje nekaterih bratov obsojam najstrožje.
Upam, da se v bodoče taki primeri ne bodo več dogajali.

Prvi tečaj za društvene načelnike v naši župi se je vršil od
5. do vštevši 10. februarja 1934 v Celju. Zastopanih je bilo 29
društev in 4 čete s 16 načelniki, 13 podnač. in 4 vaditelji. Prede¬
lale so se vse proste vaje za vse moške oddelke, tekmovalne
vaje za tekoče leto in, kar je bilo najbolj potrebno, vršile soi se
razprave o pravilnikih in poslovnikih raznih tehničnih odse¬
kov, o katerih mora biti vsesakor načelnik poučen. Slične tečaje
bo treba uvesti stalno vsako leto.

Bratski upravi župe se v imenu župnega T. O,, iskreno za¬
hvaljujem, da je omogočila razne tečaje in podpirala naše težnje.
Prosim, da nam bo tudi v bodoče naklonjena.

O delovanju župnega smučarskega odseka poroča posebej
brat Grobelnik.

Župni T. O. je imel dovolj brige, da je uravnal svoje delo,
razposlal je 24 okrožnic, številk upravnega zapisnika je bilo
672. T. O;. so tvorili bratje: Smertnik, dr. Dolničar, Prelog, Gro¬
belnik, Burja, sestre Lužnik, Križmanič, Lojk iz Celja, br. dr.
Jošt, s. Petriček iz Žalca, br. Prestor iz Velenja, br. Bazpotnik
iz Zid. m., br. Klun in is. Klun iz Zagorja, s ( . Slana iz Hrastnika,
br. Verk in s. Juvane iz Sevnice.

Odsek za smučanje in odbojko je vodil br. Grobelnik T.
Zbor društvenih načelnikov se je sestal dvakrat.

S tem je podan kratek obris dela župe in njenih edinic v
1. 1933. Priložena tabela najbolj prepričevalno kaže, v koliko
so posamezna društva pripomogla župi s svojim delom v telo¬
vadnici in izven nje. Mnogo jih je še med njimi, ki spe spanje
pravičnega. Zadovoliio se v svoji skromnosti samo s tem, da so
samo sok. dr. na papirju in nič več.

Bratje — sestre! Še je čas, čakajo nas nove naloge, župni
zlet je pred nami, ki naj dokaže našo moč in napredek. Vsi na
delo!

Z d r a v o !

Poljšak Rastko, t. č. župni načelnik.

Poročilo načelnice

V minulem letu so bile našim društvom nudene mnoge pri¬
like, da preizkusijo svojo številno in kvalitativno moč. Odzvali
so se temu ženski oddelki, kakor je razvidno iz priložene raz¬
predelnice.

Sorazmerno zadovoljivo se moremo izjaviti le pri župnih
orodnih tekmah in obenem izbirnih tekmah za Ljubljano, 21.
maja 1933 v Celju, kjer je sodelovalo pri članicah 9 društev z
42 tekmovalkami in pri žen. naraščaju 6 društev z 44 telovad¬
kami, tako da je bila na I. medzletnih tekmah članov in članic
v Ljubljani 25., 26. in 27. junija zastopana naša župa z: 24 tek¬
movalkami od 6 društev in 8 sodnicami. Najboljši uspeh naših
vrst iz teh tekem more beležiti nižji oddelek in sicer 27 vrst,
vrsta Celje III. mesto in župna vrsta IV. mesto; popolna vrsta
je bila tudi v višjem oddelku, kjer je dosegla vrsta IV. mesto in
prva posameznica 5. mesto.

Tem tekmam so sledile plavalne tekme v Rimskih toplicah
13. avgusta 1933 in lahkoatletske tekme v Celju 8. oktobra 1933.
Da se je večina društev z ženskimi oddelki vzdržala teh tekem,
zasluži grajo. Tako n. pr. je pri plavalnih tekmah sodelovalo le
dvoje društev z ženskimi oddelki iz vse župe, čeprav ne mo¬
remo zatajiti, da je v naši župi mnogo dobrih plavačič in ska-
kačič. Ravnotako niso lahkoatletske tekme — troboj in petero¬
boj — za ženske oddelke častno izpadle. Udeležena so bila le
3 društva. Omeniti je njaboljši doseženi uspeh tega dneva pri
članicah skok v višino 135 cm, kjer je bil prekoračen župni re¬
kord prejšnjega leta, dočim se v ostalih panogah župni rekord
ni prekoračil.

Mimo nas so šle tekme v odbojki. Znano je, da se v mnogih
društvih ukvarjajo ženski oddelki s to igro, toda v igro se ne
poglobe, tako da jim primanjkuje usposobljenosti in posebno
volje, da bi se udeležile tekem. Omeniti je treba, da se mnogo

*

10

]>ažnje posveča na naših vaditeljskih in lahkoatletskih tečajih
vadbi igre odbojke in lahkoatletskim panogam vobče, ki so trd
oreh za naše ženske oddelke.

Župnega nastopa ni bilo, pač pa;so se vršili okrožni nastopi,
kot predpriprava za velik zlet v Ljubljano in sicer za celjsko
okrožje v Celju, 21. maja 1933: 83 članic, 71 žen. naraščaja in 108
žen. dece; za savinjsko-šaleško okrožje v Braslovčah ob otvo¬
ritvi Sokolskega doma 11. junija 1933 : 92 članic, 60 žen. naraš¬
čaja; za zgoraj e-posavsko okrožje v Hrastniku 4. junija 1933:
48 članic, 53 žen. naraščaja, 73 žen. dece; za spodnje-posavsko
okrožje V Sevnici 11. junija 1933: 72 članic, 35 žen. naraščaja in
71 žen. dece; za šmarsko-šentjursko okrožje v Šmarju pri Jel¬
šah 11. junija 1933: 29 članic, 23 žen. naraščaja.

Na pokrajinski zlet v Ljubljano je nato šlo iz naše župe 242
naraščajnič iz 24 društev in 276 članic iz 42 društev. Tudi mnogo
dece se je pripeljalo iz naših društev' na naraščajske dneve
18.' junija 1933, toda žal, da ravno mladina vsled močnega de¬
ževja ni bila deležna one velike sokolske slovesnosti in praz¬
nika. Pozneje v glavnih zletnih dneh so pač naše članice nasto¬
pile k prostim vajam oba prva zletna dneva in tretji dan so
manifestirale za sokolsko misel v veličastni povorki. Bili so
lepi sokolski dnevi, ki puste v vseh udeležencih globok vtis in
dajo močen impulz za nadaljno sokolsko delo.

Poleg'številnih vadbenih sestankov v župi in po okrožjih so
se vršili še naslednji župni tečaji:

Lahkoatletski tečaj za članice od 18.—23. decembra 1933 z
udeležbo 14 članic iz 8 društev.

Medtem se je vršil tudi župni smučarski tečaj na Smre¬
kovcu od 26. 12. 1933 do 1. 1. 1934. O tem. tečaju, kakor tudi o
župnih smučarskih tekmah in o savezni smučarski prvakinji,
naši članici sestri Hilingerjevi poroča brat župni smučarski
poročevalec.

Končno se je vršil tečaj za društvene načelnice v Celju od
2. do vštevši 5. 2. 1934. Na tem tečaju je bilo udeležbe iz 32 dru¬
štev 33 članic, to je bila dosedaj najlepša udeležba članic naše
župe na tečajih.

Da so tudi ti tečaji velike važnosti, so naše članice — na¬
čelnice uvaževale in se odzvale v lepem številu, med odsotnimi
•so bila po večini društva, ki ne kažejo pravih znakov življenja.

V pretečenem letu je bilo nekaj takih društev, ki 'sploh
ni imelo svoje načelnice, to se je pri zadnjih društvenih občnih
zborih dopolnilo in brez načelnice sta še Raka in Motnik.

Sestre načelnice, zavedajte se, da so se Vami z izvolitvijo na
občnem zboru zaupali vsi ženski oddelki, tedaj nikdar ni naslov
načelnice le prazen naziv, ampak je to tesno združeno z dolž¬
nostjo do sokolskega dela. Načelnice in vaditeljice, delajte z

11

ljubeznijo in iz lastnega nagiba, ker le tedaj bo imelo iVaše delo
trajne uspehe.

Opaža se vedno večji porast sokolske mladine, zato posve¬
čajte zlasti tem oddelkom veliko pozornost, da bodo iz teh vrst
zrasli naši bodoči Sokoli in Sokolice!

V tekočem letu se zopet snidemo na župnem zletu; na pro¬
gramu so dalje naraščajste tekme, orodne tekme članstva, lahko¬
atletske tekme, tekme v plavanju, v odbojki, v smučanju i. dr.
Pripravljajte se in odzovite se vabilu župe, da se primeri prete¬
čenega leta ne ponovijo!

Delajte v slogi in bratstvu, kakor res prava sokolska dru¬
žina!

Zdravo!

Almira Grudnova, t. č. načelnica.

Poročilo župnega smučarskega odseka

V tretjem letu oficijelnega udejstvovanja v snežnem športu
beležimo lep napredek in velik razmah. Smelo trdimo, da se
95% sokolskih pripadnikov — telovadcev v naši župi smuča. K
temu napornemu športu jim je pred vsem dala krepost,
pridobljena v telovadnicah. Za to govori tudi dejstvo, da pri
sokolskih smučarjih beležimo najmanjši odstotek poškodb.

Da usposobimo zadostno število društvenih vodnikov smu¬
čarskih odsekov, je priredila župa I. župni smučarski tečaj na
Smrekovcu. Vršil se je od 26.—31. decembra 1933 pod vodstvom
saveznega vodnika br. Majnika iz Preddvora. Kako potreben
je bil ta tečaj, so pričale mnogobrojne prijave, ki se žal vsled
pomanjkanja prostora niso mogle vse upoštevati. Udeležba je
bila iz 17 društev skupaj 28 članov, dve članici ter ena naraš-
čajnica.

Župne smučarske tekme na daljavo so se vršile 14. janu¬
arja v Velenju in sicer za članstvo ter naraščaj. Tekme je do¬
vršilo: 27 članov, 6 članic, 10 ženskega naraščaja, 27 moškega
naraščaja nižji oddelek in 23 moškega naraščaja višji oddelek.
Za člane je bila proga dolga 18 km, za ženske oddelke ter nižji
moški naraščaj 4 km, za višji naraščaj 8 km. Pri članih je bil
najboljši doseženi čas 1.23.55 in je postal prvak župe br. Podjed
Vinko iz Zagorja, II. in III. mesto Planinšek Franc in Pirc An¬
ton iz Trbovelj. Izmed članic je zasedla I. mesto Čebela Anica
v času 27 min. in 47 sek., II. Bizjak Edita, obe iz Celja, III. Ogra-
jenšek Dora, Velenje. Višji moški nar. I. s časom 54.13 Golob
Branko, Zagorje, II. in III ( . Cepelnik Rado, Velenje in Galof Val¬
ter, Šoštanj. Nižji naraščaj: I. Ževart F. in Tonhauser Miha, v
času 24.34, II. in III. Špegel Ciril, Podpečan Maks, vsi iz Velenja.

12

Ženski naraščaj in del članic je prevozil napačno progo in je
bil diskvalificiran. Prva mesta so razen pri članicah zasedli pri¬
padniki edinic izven Celja ter so zmagovalci s tem dokazali
velik napredek izza lanskih tekem. Organizacija je bila brez¬
hibna, vremenske prilike sijajne.

Saveznih tekem v Bohinju se je udeležilo 8 članov, ena čla¬
nica ter dva sodnika. Tekmovalci so bili iz Zagorja, Trbovelj
in Celja. Tako beleži pri teku na 18 km naša župa lep uspeh.
Br. Mitrovič Panto iz Celja je prišel med 53 tekmovalci 13. na
cilj. Vrsta članov v smuških likih je 10. Prvi posameznik br.
Mejavšek Mirko iz Celja je zasedel 7. mesto.

V skokih se člani niso mogli dovolj uveljaviti, ker žal v
župi nimamo niti ene lastne skakainice, kjer bi se vadili. Ven¬
dar beležimo skoke naših do 26 m.

Pri članicah imamo savezno prvakinjo s. Hillinger Nesti,
ki je v tekmi v smuku zasedla prvo mesto. V teku na daljavo
8 km je četrta. Tudi pri teh tekmah smo zelo napredovali izza
lanskega leta.

Pred savezno komisijo so napravili izpit za smučarskega
sodnika 3 bratje ter ena sestra n tako beleži naša župa 7 sod¬
nikov in eno sodnico. Želimo, da se to število poveča z ozirom na
potrebe v naši župi.

V naši župi imajo lastne smučarske odseke društva: Bre¬
žice, Bizeljsko, Celje, Dol pri Hrastniku, Gomilsko, Gornji grad,
Griže, Hrastnik, Kozje, Krško, Laško, Polzela, Ponikva, Rajhen-
burg, Rečica ob Savinji, Rog. Slatina, Rogatec, Senovo, Sevnica,
Sv. Jurij ob j. ž., Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Štore, Trbovlje,
Velenje, Vojnik, Zagorje, Zabukovca, Zidani most in Žalec, sku¬
paj 30 edinic. Od teh so nekatere prirejale tekme in tečaje ter
se v smučanju pridno udejstvovale. Želimo, da se bodo v bo¬
doče še ostala društva zganila, ki so doslej počivala.

Po dospelih prijavah je v' naši župi preko 1000 smučarjev
iz vseh oddelkov in je to pač lepa in jaka sokolska smučarska
armada.

Na sporedu letošnjega zimskega programa so bile tudi pa-
trolne tekme, ki so se morale vsled spremembe vremena od-
goditi.

Ko se poslavljamo od letošnje zime, nadomestimo svoje
smuči z delom v telovadnicah, kjer bomo črpali novih moči za
procvit in napredek naše sokolske stvari.

Vsem sokolskim smučarjem in smučarkam iskren pozdrav
in obilo plodnega dela v telovadnicah. Zdravo! Smuk!

Grobelnik Tone, župni smuč. poroč.

13

Prejemki Blagajniško

14

poročilo Izdatki


imetje Bilanca k 31. decembru 1933. d„i s

Celje, 31. decembra 1933.

Bernard Wltavsky

• t. č. blagajnik

Poročilo nadzornega odbora

Račune in knjige pregledali, jih primerjali s prilogami in našli v redu
Predlagamo blagajniku in upravi razrešnico

Celje, 12. februarja 1934.

Kralj Drago, Perc Karol, dr. Požar Joško, Šmid Franjo, Šmid Matko

Poročilo prosvetarja

o prosvetnem delu celjske sokolske župe v 1. 1933.

Župni prosvetni odbor je tvorilo 11 članov, t. j. predsednik,
tajnik br. Chvatal Drago, okrožni prosvetarji br. Kramar Fran
Pivc Maks, Roš Fran, Hajnšek Franjo, Železnik Marjan in
Benko, ter referent za petje in glasbo br. Gobec Radovan in re¬
ferent za lutkovna gledališča br. Rudež. Odborniki so stavili
svoje predloge predsedniku večinoma pismeno, radi tega so bile
tekom leta samo tri seje. Dopisov je dospelo 372, odposlanih je
bilo 214.

Dne 9. aprila 1933 se je vršil v Celju sestanek društvenih
prosvetarjev, katerega se je udeležilo 36 zastopnikov 34 dru¬
štev in čet. Izvršila so se predavanja in debata o organizaciji
prosv. dela, minimalnem prosvetnem programu župe in dru¬
štev, taborenju, lutk. odru in organizaciji prosv. tečaja v Novem
Sadu. Istega dne je gostoval trboveljsk' lutk. oder v celjskem
Narodnem domu.

Tekom meseca aprila je bil na programu treznostni teden
Poročilo je poslalo 27 društev in 3 čete. V društvih je bilo 74 go-

16

vorov pred 75 vrstami ter dvoje predavanj. Pri nagovorili in
predavanjih je bilo prisotnih okrog 800 ljudi. Razdelilo se je
42 propagandnih brošur v društvih Žalec in Rimske toplic«.
Treznostni odsek je oraniziran v 3 društvih s 35 člani.

Meseca junija se je poslala vsem društvom kompozicija br
Svet. Paščana: »Sokolski pozdrav«, z njim se mora začeti in
zaključiti vsaka sokolska prireditev.

Od 13. do vštevši 15. avgusta se je vršil v Celju idejni župni
prosvetni tečaj, katerega se je udeležilo 38 članov iz 33 društev
in čet. Predavali so br. Šest Osip, dr. Hrašovec Milko, Roš Fran,
dr. Cvetko Šribar, Prelog Miloš, Kurnik Tone, Cepin Franjo,
Baša Anton, Hajnšek Franjo in Burnik Vlado. Vseh predavalnih
ur je bilo 17. Br. Kramar je zvečer predvajal v Zdravstvenem
domu poučne in sokolske filme.

O prvodecemberski proslavi je poslalo svoja poročila 43 dru¬
štev in 6 čet. Svečana seja s predavanji je bila v 35 društvih in

3 četah. Prevedeno je bilo 183 dece v naraščaj in 67 naraščaja
v članstvo. Zakletvo je položilo 334 članov in 114 članic v 31
društvih in 2 četah. Diplome so se razdelile v Velenju (6), Za¬
gorju (2), Zidanem mostu (7) in Hudi jami (2). Svečani seji je
prisostvovalo 4133 ljudi. Akademije je priredilo 33 društev in

4 čete, posebne dečje akademije 7 društev in 1 četa. Prisotnih
na akademijah je bilo 13.394. Dohodka proslav je bilo 19.453 Din.
od tega je bilo čistega 7.941.— Din. (Dohodke je javilo samo
21 društev.) Najpopolnejši program sta izvedli društvi Kapele
in Trbovlje. Trije društev je izvedlo proslavo skupno s šolsko
prireditvijo. Večina čet akademije ni priredila radi pomanj¬
kanja prostorov.

Propagandni teden za sokolski tisk je slabo uspel. Poro¬
čilo je poslalo 29 društev in 4 čete. Bilo je 21 predavanj in 17 go¬
vorov pred vrstami v 29 društvih in četah. Izložbo sok. tiska sta
priredili samo društvi Hrastnik in Žalec. Razen tega so se
vršila predavanja in govori v osn. šolah, katerih število pa ni
točno označeno. Pridobilo se je 6 novih naročnikov na »Sokolski
Glasnik«, na »Sokoliča« 147, na »Našo Radost« 4, na »Soko« 10
Prodalo se je 45 knjig v štirih društvih.

Tekom meseca septembra bi se moral vršiti v Trbovljah
župni lutk. tečaj, za katerega se je prijavilo 9 članov iz 9 dru¬
štev. Radi takratnih povodnji so bile slabe zveze ter je tečaj
odpadel.

Saveznega tečaja v Novem Sadu sta se udeležila br. Von¬
čina Edgar iz Trbovelj in br. Gregorič Edvard iz Senovega. Lutk.
sav. tečaja v Ljubljani se je udeležil br. Tičar Lev iz Rimskih
toplic.

V tabeli so navedeni podatki o prosv. delu v naših društvih
in četah, sestavljeni iz letnega in mesečnih poročil. Poročila so

17

zelo pomanjkljiva ter so tudi podatki deloma netočni. Naroč¬
nike na »Župni vestnik« je prijavilo le malo število društev,
sigurno pa je to število večje. Nikakih podatkov ni prejel Ž. H O.
od društev: Braslovče, Cerklje, Krško, Rečica ob Savinji, Sv.
Križ, Sv. Peter v Sav. dol., Šmarje pri Jelšah, Šmartno ob Paki,
Šoštanj, Velika Pirešica, Tmovlje-Ljubečna in Žusem.

JaVna knjižnica deluje v 31 društvih in sokolska čitalnica
v 3 društvih. Društveni prosvetni tečaji so se vršili v Petrovčah
in Artičah (za novo članstvo), Zagorju (14 prosvetnih mladin¬
skih ur), Trbovljah in Hrastniku. (Čitanje pravljic in pogovori
z deco). Ganglovo proslavo so prijavila društva Trbovlje, Dol
in Hrastnik.

Lutkovne predstave so se vršile v Trbovljah (10), Gornjem
gradu (1) in Sevnici (1). Trbovlje si je nabavilo v tem letu nov
lutk. oder. Na ustanovitvi odra se dela tudi v Rimskih toplicah
in Celju.

Rapallsko akademijo sta priredili društvi Velenje in Tr¬
bovlje, vidovdansko akademijo društvi Dol in Rimske toplice
Materinski dan za deco je priredil Hrastnik. Koroški večer se
je vršil v Trbovljah in Hrastniku. Aparate za projiciranje slik
imajo Hrastnik, Sevnica in Zagorje, kinoaparate pa Hrastnik
in Sevnica.

Lastne radio aparate imata društvi Celje in Sv. Jedert nad
Laškim. Sokolskih knjig se je razdelilo skupno 767 v društvih:
Polzela (99), Hrastnik (25), Celje (29), Kapele (35), Sevnica (240),
Orla vas (30), Žalec (143), Ponikva (170), Sv. Jurij ob Taboru
(5). Največ se je razdelilo »Sokoličev dan« (167), »Naraščajski
koledar« (230), »Vsak je svojega zdravja kovač« (80) in Tyrševo
Sokolstvo (37).

Dramatična sekcija je osnovana v 23 društvih, pevski zbor
v 14 društvih, orkester v 13, lutkarski v 2, socijalni v 3, šahov¬
ski v 1, mladinski pevski v 2 in novinarski v 1 društvu.

Strokovnih knjig so društva prijavila skupno 1.792, lepo¬
slovnih 7.209. Prirastek knjig je prijavilo 20 društev z 697 knji¬
gami.

Tekom leta je bilo objavljenih v časopisih ca. 205 vesti in
7 člankov iz naših društev. Svoj budžet je prijavilo samo 15 dru¬
štev, ki so porabila 4.980.— Din za knjige in 5.012.— Din za ča¬
sopise.

Program za prosvetno delo v letu 1934. bo sestavljen na
sestanku društvenih prosvetarjev meseca marca v Celju.

Zdravo!

Ing. Burnik Vlado, t. č. ž. prosvetar.

18

Župna matrika

Zupa šteje na dan skupščine 63 edinic (53 društev in 10 čet)

Stanje članstva koncem leta 1933 . 6.066

Stanje članstva koncem leta 1932 . .5.814

Prirastek.252

Stanje naraščaja koncem leta 1933   1.219

Stanje naraščaja koncem leta 1932   1.414

Upadek .195

Stanje dece koncem leta 1933 . 4.840

Stanje dece koncem leta 1932 . 4 010

Prirastek.830

Stanje vseh pripadnikov koncem leta 1933 . . . . 12.125

Stanje vseh pripadnikov koncem leta 1932 . . . . 11.238

Prirastek.  887

V naslednjem podajamo številčno stanje pripadnikov društev na
dan 31. decembra 1933.

19


" Članstvo Naraščaj Deca 2 °-iŠ

^ Sokolsko društvo g... n

4292 1770 6062 966 514 1219 25332307 4840 12.121

Sestavila Milka Lojkova.

SPOZNAVAJMO SAMEGA SEBE!
V SLOGI JE MOČ!

20

Tabela k poročilu načelnika

>

* Malo ali nikakih podatkov.

bratje in sestre, ki ste trpeli kakor mi, ko nam je še tujec go¬
spodaril, ki ste se z nami veselili, k.o nam je zasijalo solnce
svobode! Slava tudi Vam, ki Vas je usoda odpoklicala v naj¬
lepši dobi, preden ste mogli pričeti sejati iz svojih sokolskih
src !

A. Članstvo.

Artiče: Bračun Franjo, učit. abit., roj. 4. 10. 1909, umrl 27. 5. 1933.
Braslovče: Maršič Marija, roj. 5. 4. 1864, umrla 9. 9. 1933.

Bošnak Drago, roj. 16. 10. 1912, umrl julija 1933.

Celje: Dr. Božič Anton, odvetnik, roj. 1876, umrl 17. 3. 1933.
Finžgar Vekoslav, trafikant, umrl septembra 1933.

Tomašev Matija, narednik, roj. 31. 5. 1903, umrl 1933.
Inkret Polo, monter, roj 26.8. 1912, umrl okt. 1933.
d pri Hrastniku: Roš Josip, roj 9. 3. 1881, umrl 15. 7. 1933.
unije: Korbar Fran c,šol. uprav., roj. 12. 8. 1901, umrl 11. 5.
1933 «

iko: Tominc Amalija, roj. 1878, umrla 24. 2. 1933.

Ramšak Pavle, roj. 1. 10 1912, umrl 15. 9. 1933.

'k: De Lazari Miloš, ]>oc!uradnik v rudniku, roj. 28. 8.
umrl 0 4. 1933

21

Krško: Romih Ana, sopr. ravn. meš
umrla dec. 1933, dvakratna kri
Pavšič Franc, poštni uprav., r<

Zrinšelc Amalija, soproga cficij., roj. 3. 6 . 1894, u. 12. 6 . 1933.
Dolšak Jakob, upok. major, r 14 7. 1848, u. novembra 1933.
Potočnik Emilija, učiteljica, r. 19. 8 . 1909, u. junija 1933

Laško: Zupanc Blaž, brivski mojster in posestnik, roj. 30. 1. 1888
umrl 26. 6 . 1933, ustanovni član.

Medija-Izlake: Hribar Franc, roj 14 12. 1902, u. 22. 6 . 1933.

Mozirje: Goričar Alojz, tovarnar in posestnik, roj 31. 5 18(15
umrl 3 7. 1933 \

France Pepca, natakarica, rej 20. 2. 1911, u. 11. 12. 1933.
Sevnica: Bohorč Emi!, trg pom., roj 23 11. 1911 , u  1933 .

Sv. Jurij ob j ž : Gumzej Martin, umrl 19. 7 . 1933 .

Merslavič Andrej, roj 2T 10. 1906 umrl 19. 12. 1933.

Sv. Pavel pri Preboidu: Kač Anton, župan, roj. 4. 12, 1888, umrl
19 5 1933

Šmarje pri Jelšah: Selak jakob, kanclist srez. sodišča, rojen
12. 4. 1877, umrl 22. 7. 1933.

Šoštanj: Petrovič Nikola, fin. komisar, r. 3. 1. 1896, u,. 21. 3. 1933.

Štore-Teharje: Ramšak Mihael, žel. zvanič. v pok., r. 28. 12. 1869.
umrl 25- 5 1933.

Irhovl.ie. Kešelov Dimitrij, roj 21 8  1892, u. 4. 5. 1933.

Tory Marija, roj. 22. 5. 1893, umrla 8 . 1. 1934.

Volker Uršula, roj 19. 10 1863. umrla 2. 10. 1933.

Zagorje: Tui’k Lovro, roj 10. 8 . 1869. umrl oktobra 1933.

Žalec: Širca Josip, loj. 8 . 4. 1854, umrl 29. 12. 1933.

VISOKOŠOLSKA IN
ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA MARIBOR

B N a r a š č a j.

Celje: Lečnik Fram. roj 10. 1.2. 1915, umrl 1933.

Rimske toplice: Teršek Frane, roj 21 11. 1919, umrl 14. 1. 1934.

C. D e c a.


Krška vas: Francekovič Adolf, roj. 21. 3. 1921, u. 1. 2. 1933.
Petrovče: Cerkvenik Vida, roj. 1925, umrla 22. 11. 1933.

22

Zvezna tiskarna v Celji


Univerzitetna knjižnica Maribor 1^/01

S ^

000514687