CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCULISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE MLADI V BOGATI SOLI Nestrpno in radostno smo pričako- vali mesec maj — mesec mladosti. Že dolgo časa nam maj ne predstavlja samo toplih dni in cvetja, temveč mesec elana, mladosti in povečanih prizadevanj vseh občanov, zlasti še mladih ljudi. Z živahnejšo aktivnostjo na vseh področjih želimo mladi pokazati, da globoki in prepričevalni sledovi re- volucije živijo z nami, da se želimQ aktivno vključiti v današnje življe- nje ter nadaljevati in krepiti našo pot v socializmu. Polni zanosa smo, ko govorimo o tem, kaj smo in kaj še bomo nare- dili v maju, tiho, a vendai* iskreno prepričani, da je vse to namenjeno Titu, da mu za njegov rojstni dan na svojstven način povemo, da smo ra- zumeli in osvojili njegove besede in dejanja. Tito je velik učitelj mladine, ni samo heroj in velik politik, je člo- vek, ki s svojo neposrednostjo nav- dihuje, daje elana in pomaga s svojo napredno miselnostjo premagovati največje težave — ljudje ga hočemo za svojega še dolgo, dolgo časa. Vse drobne misli in velike želje so se 14. maja iz celjskega okraja pri- družile željam vseh naših narodov — zvezni štafeti, ki bo 25. maja, na Ti- tov rojstni dan, skupno z mogočno parado mladosti, izročila tovarišu Ti- tu največji dar — prepričanje in za- upanje vseh Jugoslovanov v njegovo dosedanje delo in velike želje za nje- govo delo v prihodnje. sestankih, oživi tudi v praksi, da ena- kopravno z vsemi ostalimi odpira probleme in nakazuje rešitve. Želimo, da v tem obdobju jasno povemo, kako mladina občuti proti- slovja v našem družbenem razvoju, kaj sama misli o njih in kaj bo sto- rila skupno z vsemi ostalimi za iska- nje vzrokov in razreševanje teh pro- tislovij. Dati moramo poudarek nekaterim idejnim odklonom med našo mladi- no, odkrito spregovoriti o njih, obe- nem pa postaviti pred družbene or- ganizacije konkretne naloge, ki jih imajo od teh mladih ljudi. Organizacija Zveze mladine bo mo- rala široko odpreti vrata vsem druž- benim problemom in nalogam ter ta- ko omogočiti vsem mladim ljudem, da bodo v njej videli idejnega mobi- lizatorja in usmerjevalca, ki je spo- soben odigrati napredno in revolu- cionarno vlogo na vseh področjih družbenega življenja. STANE SENICAR Pred tednom je skozi Celje tekla Štafeta s pozdravi tovarišu Titu. Pred zbrano množico je o liku Tita govoril tov. Stane Divjak. SE M M^OGA lETA TOVARIŠ TITO! Tovariš Tito slavi letos dvainse- demdesetletni jubilej. Teh dvainse- demdeset let pomeni več kot pol sto- letja bogato revolucionarno epoho, pomeni četrt stoletja bojev in zmag delavskega razreda pod njegovim vodstvom. Zgodovina je v najtežjih trenutkih dala n^im narodom voditelja, ki je edini zmagoval pot, ki smo jo preho- dili, pot, ki je terjala izvirnost, vse- Ijudski utrip. Kot revolucionar je zgradil tako Partijo, ki je služila ljudstvu, kot vojskovodja se je oslanjal na moral- no moč množic, kot mislec in držav- nik pa je bil vedno glasnik napred- nih sil. O njem lahko trdimo, da je prvi državnik, ki v javni kritiki ocenjuje svoje in svojih sodelavcev delo. Naša hvaležnost njihovem delu naj se zr- cali v predanejšem, doslednejšem in hitrejšem uresničevanju njegovih velikih zamisli. SEJA OKRAJNE SKUPŠČINE BOLJŠA mFORMIRÂNOST POGOJ ZA SOLIDNO RAZPRAVO v torek se je v Celju sestala okrajna skupščina. Dokaj obsežen dnevni red je vključeval poročila okrožnega in okrožnega gospodar- skega sodišča v Celju, okrožnega javnega tožilstva in okrajnega se- nata za prekrške. Poleg tega so odborniki poslušali še poročilo sveta za šolstvo in komisije za volitve in imenovanja. Dokaj medla razprava o problemih in delu pravosodnih organov je po- novno potrdila, da je enkrat letno po- polnoma nemogoče obravnavati tako obsežno problematiko. Pred člani skupščine se nenadoma zgrne splet vprašanj, o katerih niso podrobno in- iormirani, pa zato — razumljivo — ле morejo o njih konstruktivno razprav- ljati. Zato so se na skupščini dogovo- rili, da bodo v prihodnje zavodi o svo- jem delu redneje poročali, okrajna skupščina pa bo tako lahko temeljiteje obveščena o njihovih delovnih re- zultatih. Tak načir^dela je še posebej pomemben tudi za uspešno odstranje- vanje številnih prestopkov, ki jih iz dneva v dan rešujejo naša sodišča. Marsikdaj lahko namreč samo družbe- na skupnost poskrbi za sanacijo neka- terih razmer, ki včasih vplivajo na ne- prilagojenost, iztirjenost in prestopke ljudi. V zvezi s tem so odborniki do- kaj obširno razpravljali o mladinskem kriminalu in o prestopkih zoper živ- ljenje in -telo, ki jih v glavnem zagre- šijo ljudje, ki živijo v neurejenih po- gojih. Skupščina je menila, da je treba sq- diščem zagotoviti vse pogoje za nji- hovo še uspešnejše delo. Sem sodijo tako materialna sredstva, kot prostori m kadri, s čimer se sodišča v našem okraju še vedno borijo. V naslednji točki dnevnega reda so člani okrajne skupščine razpravljali o delu Zavoda za spomeniško varstvo v Celju. Pozitivno so ocenili njihova do- sedanja prizadevanja, poudarili pa so, da je treba čimprej tudi dejansko ure- diti tej instituciji_^tatus medobčinske- ga zavoda. Kljub^obsežnemu delu, ki ga zavod opravlja, ima namreč še vedno veliko finančnih težav, kar ne- dvomno ne more ugodno vplivati ne na kvaliteto, ne na ekspeditivnost nji- hovega -dela. Zanimivo je bilo tudi poročilo pred- sednika sklada za šolstvo II. stopnje okraja Celje. Sredstva za osnovno de- javnost šol so zdaj zagotovljena, pa tudi najnujnejše investicije bodo v le- tošnjem letu vsaj začeli. Sem sodi gradnja dveh delavnic za Tehniško srednjo šolo, novi trakt ekonomske srednje šole, adaptacija gimnazije v Brežicah itd. Zagotovljena so tudi sredstva, potrebna za ureditev pogo- jev za verifikacijo gimnazije v Celju. S SEJE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V VELENJU Veizkoriščena osnovna sredstva Ф Izpopolniti sistem delitve kategorični imperativ. # Izkoristiti osnovna sredstva v troizmeničnem delu — prvenstve- ne investicije. Ф Obstoječa pravila delovnih organizacij uskladiti s statutom. # Rešiti vprašanje enoizmeničnega osnovnošolskega pouka (pred- vsem v industrijskih središčih — Celje, Velenje) — pogoj, ki bo neposrednemu proizvajalcu omogočil tvorno reševanje in pose- ganje v številna protislovna družbena dogajanja. To so biili sklepi, ki jih je sprejel plenum okrajnega siinidikalnega sve- ta Celje na svoji četrti seji v Vele- nju. Sklepi, ki jasno kažejo, da je po- ložaj toliiko zröl, da nikakor ni mo- goče zaivlačevati siprejeta stališča ш načela V. kongresa sindikaitov, da ni mogoče čaikati na spremembe od zgo- raj navzdol. O vlogi pokongresne dejavnosti sindikatov je spregovoril član pred- sedstva okrajnega sindikalnega sve- ta Gojmir Melik, ki je med drugim pakazal na najbolj otipljive neLzko- riščene delovne rezerve znotraj go- spodars'kih organizacij samdh, ki se skrivajo v slabi tehnični izkoriščeno- sti osnovnih sredstev. V celjskem okraju je izkoriščenost osnovnih sredstev v prvi izmeni 65-odstotna, v drugi 23 odstotna in v tretji le 12 od«totna. Torej se prav tu skrivajo ogromne možnosti, da z istimi sred- stvi dosegamo več in to ne na račun prekomernega fizičnega dela. Tako slaba izkoriščenost osnovnega kapi- tala je gospodarsko šJCeljski lisk<. Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. kongre- sa "5, poštni predal П2. Telefon 24-2'^. Tekoči račiin: 6()'i-ll-l-656. Letna naroč- nina 1000, polletna 500, četrtletna 2'iO din. Inozemstvo 2400. Ko govorimo o delu mladih ljudi v mesecu maju, je potrebno, da po- vemo tudi o nalogah, ki so jih spre- jeli, da bi s čim uspešneje vključili v predkongresno aktivnost ZK. Pred- vsem se zavedamo, da je vrsta kon- kretnih in dokaj perečih problemov, ki se pojavljajo v občinah, postavlje- na pred vse občane, tudi pred mladi- no. Razmere in problemi, ki so v po- sameznih občinah, vplivajo »tudi na življenjske pogoje mladih ljudi, še posebno pa na njihovo usposabljanje in uveljavljanje. Zato bi bilo potreb- no, da bi bil temu primeren tudi de- lež mladih ljudi pri usmerjanju in odločanju o vseh važnejših vpraša- njih. , Z individualnim usposabljanjem, razgovori, zlasti pa s temeljitimi ana- lizami, posameznih problemov na na- ših šolah, v tovarnah in vaseh, z iz- našanjem konkretnih predlogov in stališč, želimo vzpodbuditi šim širši krog mladih ljudi, ki bi bil sposo- ben, da stališča, sprejeta na raznih Celjska mladina pripraA^lja za ne- deljo, dan pred rojstnim dnevom predsednika Tita, veliko parado mla- dosti. V paradi, ki se bO začela ob deveti uri dopoldne od savinjskega mostu, mimo železniške postaje, po Cankarjevi ulici mimo gledališča, čez Trg svobode nä Trg V. kongresa, kjer bo pred muzejem revolucije svečano zborovanje s kulturnim programom; sodelovalo bo več tisoč mladih. Parade se bo udeležilo več tisoč mladih ljudi iz šol, kolektivov, usta- nov, športnih in kulturnih društev, iz terenskih aktivov ZMS, vaških mla- dinskih organizacij itd. Organizator parade je občinski komite ZMS, ki je poskrbel za pestrost med pohodom mladine po celjskih ulicah, kot tudi za izredno izbran program pred muzejem revolucije. Občinski komite ZMS vabi k sode- lovanju na tej množični prireditvi v počastitev meseca mladosti in rojstne- ga dneva predsednika Tita vse obča- ne mesta Celja. î S.tçgji 4 CELJSKI TEDNIK St. 20 — 22. maja 1964 POGLED PO SVETU MARJAN RAVNIKAR Kriza na Cipru še vedno traja in kot vse kaže je še tako kmalu ne bo ko- nec. Generalni sekretar atlantskega pakta Stikker je nedavno izjavil sle- deče: »Gospodje, marsikaj vem, toda kaj se dogaja na Cipru, ne vem.« Ali ameriški zunanji minister Dean Rusk: »Vojna na Cipru bi pomenila konec atlantskega pakta«. Torej stvar je res- na ne samo za Grke in Turke, da ne omenjam samih Ciprčanov, pač pa tu- di za najodgovornejše ljudi zahodne- ga sveta. Kaj se pravzaprav dogaja in kje so krivci, smo na tem mestu že pisali. Od takrat se je sicer marsikaj že spremenilo in dobilo drugačen po- men, toda vzrok je ostal slej ko prej isti. Prebivalci Cipra ne morejo sami odločati o svoji bodoči ureditvi. S tem bi se tudi oslabil atlantski pakt. Nekdo bi izgubil prirodno letališče za kon- trolo bližnjega vzhoda in dogodke v adenskem protektoratu ne bi mogli tako lahko, čeprav krvavo zavirati. Kako dolgo bo temu še tako, je težko reči. Varnostni svet je. v težki situaci- ji. Prav tako pa jé to stanje težka pre- izkušnja za zahodne zaveznike. Pred- vsem za odnose med ZDA in Veliko Britanijo. Amerika namreč iz svojih političnih in ekonomskih ciljev ne odobrava akcije in trdoglavost Velike Britanije. Tudi to pot ne preostane drugega, kot da pričakujemo zmago zdravega razuma. Richard Nixon, bivši podpredsednik ZDA, predlaga Američanom nič manj, kot da prenesejo vojno, v kolikor že- lijo pomagati, iz južnega Vietnama v severni Vietnam. Da to lahko pomeni vojno v Aziji, ga prav nič ne moti. Da bi ravnotežje sil pomaknil v svojo korist, tvega tudi vojno s Kitajsko. To so nevarne in neodgovorne besede od- govornega politika. Ko bi bil v tej svoji ideji osamljen, ne bi bilo po- trebno o tem pisati. Pa temu ni tako. Na srečo je predsednik ZDA že mar- sikaj in marsikatero vročo glavo za- menjal. Upajmo, da se zaplet ne bo končal po receptih generalov, pač pa po predlogih treznih politikov, ki na- daljujejo Kenedijevo rundo. To pa po- meni popuščanje, sporazumevanje in pomoč nerazvitim deželam. Enotnost arabskega sveta pa tudi njihovih sosedov dela hude preglavice angleški politiki v slučaju Aden. Če- prav je predsednik angleške vlade sam prevzel vso odgovornost in izja- vil, da so avioni in ostala orožja uni- čevala vasi in ljudi okrog Adena na njegovo izrečno povelje, ni s tem'nič opravičil niti zmanjšal število žrtev, pač pa je zmanjšal ugled angleške po- litike. S takimi dejanji ni mogla Fran- cija ostali v Alžiru niti Angleži v Egiptu. Le s sporazumi je mogoče oču- vati interese — ne z bombami. Svet se čudi, da tako hladni in realni politiki kot so znani Britanci, naenkrat posta- nejo nervozni, delajo napake, ki se ne dajo popraviti in sami pospešujejo likvidacijo imperija. Roka, ki je bila ponuđena pred in na samem kongresu KP Francije so- cialistom, ni bila sprejeta. To sicer ni prvič. Odnos KP Francije do notranjih nacionalnih problemov kot tudi do ostalih komunističnih partij, obsodba kitajske politike, reševanje svetovnih problemov na miren način, nam je za- gotovilo, da so pozitivne spremembe ki jih je kongres osvojil, dovolj moč- ne za zmago ideje, ki jo zastopa. Nevarna igra okrog Kube se na- daljuje, prav tako izpadi kontrarevo- luciortarjev. Tudi oboroževanje in ur- jenje diverzantskih skupin je vsak- danja stvar. Ves svet ve, kdo to fi- nancira, kdo krši zračni prostor Kube toda kljub temu bi morala Kuba za vse to leči — oprostite, kar naprej, ne dajte se motiti. Ponosen narod, ki ga vodi še bolj ponosen Kastro, gotovo to težko prenaša. Tudi tukaj ne vemo, kdaj in kakšen bo konec temu po- četju. Vsekakor pa bo resnično po- puščanje napetosti, resnično zbliževa- nje in zaupanje med velikimi tudi to žarišče odstranilo. Vse dotlej pa je Kuba poizkusni kamen, ki ni edini. Ob vsem tem žalostnem početju, pa je pozitivno to, da prav v primeru Ku- be čutimo pozitivno in principielno sovjetsko politiko. Pod Stalinom bi verjetno bila že zdavnaj prodana za kontra uslugo na drugem delu sveta to je bliže sieri in dominaciji Stalina Takih preizkusnih kamnov je na svetu na žalost še zelo veliko. Od Ber- lina do Formoze. Od Cipra do Adena Od Kube pa do južno afriške unije. Na sploh ni težko najti Ferdinanda niti Sarajeva. Na srečo pa je težje najti nepismene, ki bi s krvjo pisali. Z današnjim prispevkom se- kretarja OK ZKS začenjamo na tej strani objavljati prispevke s tako vsebino, ki naj tudi v pi- sani besedi pripomorejo k čim pestrejšemu obravnavanju po- litičnih, ekonomskih, kultur- nih in moralno etičnih vpra- šanj v predkongresnem ob- dobju, Do kongresa ZKJ bo iz- šlo še nad 20 številk tednika, zato lahko pričakujemo, da bo »Celjski tednik« na tej, pa tudi na drugih straneh lahko pri- našal bogate misli, predloge, stališča o problemih, ki jim bo VIL kongres brez dvoma po- svetil obilo pozornosti. SEKRETAR OKRAJNEGA KOMITEJA ZKS TOVARIŠ ING. MARING IZKORISTIMO MOČ PISANE BESEDE PRI IZMENJAVI STALIŠČ, PREDLOGOV IN PRIPOMB V PREDKONGRESNI DEJAVNOSTI! VI. plenum CK ZKJ pomeni for- malno otvoritev predkongresne ak- tivnosti, ki je tudi v našem okraju že v polnem razmahu. Te dni namreč končujemo volivne konference v osnovnih organizacijah ZK, istočasno pa so v teku priprave na občinske konference Zveze komunistov. Pred- vidoma bodo končane do 20. junija. Tako na konferencah OO ZK kot na občinskih volivnih konferencah ZK spi'ejemamo programe politične ak- tivnosti za ves čas pred VIII. kon- gresom ZKJ. Okrajni komite ZK je v tem smislu sprejel določene za- ključke — program, kako zastaviti delo na območju našega okraja. Aktavnost pred VIII. kongresom se odvija v specifičnih pogojih. Imamo dokument — osnovne smernice za predkongresno aktivnost ZK, ki vse- stransko opozarjajo članstvo na ak- tualno in dolgoročno problematiko naše družbeno politične prakse. Teze za predkongresno delo pomenijo kva- litetno nekaj novega. Pred dosedanji- mi kongresi ZKJ tega nismo imeli. Osrednje vodstvo ZK želi razviti ši- roko aktivnost brez kakršne koli kampanje in v interesu demokratiza- cije dobiti čim več stališč, predlogov in sugestij o vseh najaktualnejših problemih sedanjosti in našega bo- dočega razvoja. Doltumenti, ki bodo sprejeti na kongresu, bodo prav gotovo odraz ho- tenj ne samo članstva ZK, ampak vseh članov naše socialistične skup- nosti. To vsi skupaj želimo in si v tem smislu prizadevamo, da bi bile naše razprave čim bolj temeljite, sa- mokritične in kompleksne. Glasilo OO SZDL Celjski tednik se želi v okviru svojih možnosti vklju- čiti v razprave o najrazličnejših vse- binskih vprašanjih, ki jih poraja družbeni razvoj na območju našega okraja. Prav je, da v teh prizadeva- njih za čim bolj javno obravnavanje naših skupnih problemov, sodeluje čim več občanov neposredno s tem, da se vključifo v vrste tistih, ki bodo s pisano besedo posredovali svoja sta- lišča, predloge in pripombe. Namen predkongresne aktivnosti ni samo, da na tak ali drugačen način prispevarho svoj delež h kongresne- mu gradivu, ampak predvsem v tem, da konfrontiramo čim bolj neposred- no in javno našo politično prakso s pretežno večino občanov^ Poslužujmo se vseh možnih oblik, ne samo se- stankov, posvetovanj in seminarjev, kjer lahko sodeluje le omejeno šte- vilo občanov. Celjski tednik trenutno izhaja v nad 16.500 izvodih. -Računa- mo, da redno aH občasno čita Celj- ski tednik nad 45.000 občanov. To po- meni ob radiu najmočnejše komuni- kativno sredstvo. Noben zbor obča- nov ne zajame tolikšnega števila lju- di kot dobro pretehtana misel, ki je posredujemo preko našega glasila. Zato priporočamo kolektivom, druž- beno političnim organizacijam, obča- nom, javnim in družbenim delav- cem, da v okviru predkongresne ak- tivnosti prispevajo svoj delež za čim bolj konstruktivno reševanje vseh družbenih in gospodarskih proble- mov. Gre za javno polemiko, za jav- no izmenjavo mnenj o delu naših po- litičnih organizacij (SZDL, sindikata, ZMS, Združenja borcev, občinske in okrajne skupščine, krajevnih skup- nosti itd.). Brez dvoma pa želimo čim več prispevkov o neposrednem delu Zveze komunistov. Ne gre zani- kati vrsto »slabosti, ki v našem delu obstajajo. Družbeni razvoj je izred- no dinamičen in zahteven. Novo pre- rašča staro, konzervativno se mora umikati naprednemu. Komunisti smo v svoji praksi vedno v dani situaciji podpirali tisto, kar je najbolj kon- struktivno, kar »vleče« in vodi naš družbeni razvoj naprej. MEDNARODNI SIMPOZIJ V ROGAŠKI SLATINI Na pobudo mednarodne organizaci- je Union mondiale de medicine pro- phylactique et de l'hygiene sociale so se v dneh od 16.—19. maja udeležili mednarodnega simpozija 7.a alergič- ne bolezry in bolezni presnove naj- vidnejši predstavniki s področja to- vrstne medicine» vse Evrope. Raz- pravljali so o vprašanju mašiob in arterioskleroze, kirurgije dvanajster- nika, dijete pri bolezni presnove, dia- gnostike in terapije srčnega infarkta v visoki starosti, alergičnih proble- mov v sodni medicini in podobno. Udeleženci so bili navdušeni nad lepotami naših krajev, posebej pa so pohvalili pripravo dijetne prehrane v zdraviliški restavraciji. C. S. KOMUNISTI IZ LOKE Pretekli torek so člani Zveze ko- munistov v Loki razpravljali na de- lovni konferenci o predkongresni de- javnosti. Poseben poudarek so posve- tili šolstvu ter obravnavali težavne pogoje za uspešen razvoj prosvete na podeželju. Dotaknili so se številnih komunalnih problemov in predlagali način rešitve le-teh. S. S. IZ GRIŽ Preteklo nedeljo so se v Grižah po- merili med seboj mladinski pevski zbori iz žalske občine. Letošnji IX. mladinski pevski festival, na katerem sta sodelovala tudi orkester glasbene šole v Žalcu in vokalni oktet Svobo- de Šempeter, ne pomeni le estetske vzgoje naših mladih, temveč tudi oživljanje slovenske pesmi, ki že marsikje izumira. Med zbori je osvojil prvo mesto in si priboril pravico za nastop na okraj- nem festivalu mladinski pevski zbor iz Prebolda pod vodstvom Marte K ran j c. SEMINAR KLUBOV OZN V nedeljo je bil v sejni sobi okrajne skupščine v Celju seminar za člane okrajnega centra klubov Orga- nizacije združenih narodov. O aktual- nih političnih vprašanjih doma in po svetu je govoril tovariš Ivan Seničar, član okrajnega odbora Socialistične zveze Celje. Govoril je o razmerah na Kubi in Cipru, o odnosih med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ter o pri- pravah na drugo konferenco neanga- žiranih držav. Le naprej odred Kozjanski Letos, 27. aprila je poteklo dvajset let od ustanovitve slavnega Kozjan- skega odreda. Dobre tri mesece za tem pa praznujejo na Kozjanskem še en pomemben jubilej: to je 8. avgust, dan, ko je bila osvobojena Planina. Ob obeh dvajsetih obletnicah bodo letos na Planini pripravili veliko slo- vesnost. Pri okrajnem odboru Z Veze združenj borcev narodnoosvobodilne borbe v ta namen že deluje poseben odbor, ki je tudi že sestavil program prireditev za obdobje pred prazni- kom in na praznik sam; V prihodnjih nekaj tednih bo namreč več športnih tekmovanj, pohodov, srečanj in pro- slav — vse v počastitev teh dveh po- membnih obletnic. Letošnjega proslavljanja se bo množično udeležila tudi mladina. Mladi ljudje se bodo podali na po- hode po poti Kozjanskega odreda, nekdanji borci pa bodo- obiskali pio- nirje in jim pripovedovali o partizan- skih akcijah in življenju med vojno. In še ena vabljivost za mladino: okrajni odbor Zveze združenj borcev bo namreč razpisal nagrade za naj- boljši sestavek o zgodovini Kozjan- skega odreda. Osrednja prireditev pa bo 16. av- gusta na Planini. Domačini bodo pri- pravili veliko tovariško srečanje in pester kulturni program. Predvideva- jo, da se bo tisti dan zbralo na Pla- nini več tisoč nekdanjih borcev, mla- dine in ostalih prebivalcev celjskega okraja. Se posebej veliko obiskoval- cev bo prišlo iz brežiške, sevniške, krške, šmarske, šentjurske, laške in celjske komune — torej iz obmpčja, kjer se je med narodno osvobodilno borbo Kozjanski odred tako hrabro boril. Dr. Janez Lovšin ŠESTDESETLETNIK Včeraj je praznoval svoj šestdeseti življcn- skl jubilej ravnatelj celjskega občinskega zdravstvenega centra in zdravstvenega doma, znani javni in družbeni delavec, dr. Janez Lovšin. Njegova življenjska pot se je začela v Rib- nici na Dolenjskem. Tri leta po promociji za doktorja vsega zdravilstva je odšel 1934. leta na strokovno Izpopolnjevanje v Prago; po vrnitvi pa je Imel privatno ordinacijo v Braslovčah. Meseca aprila 1939. leta je na- stopil službo pri »bratovski skladnici« v Štorah, kjer je bil vse do prihoda nemške- ga okupatorja. Zaradi nacističnega nasilja se je umaknil v svoj rojstni kraj, odkoder je v septembru 1943. leta odšel v partizane. Bil je v XIV. in XV. diviziji kot zdravnik ter v raznih vojno-partizanskih bolnišnicah. Po demobilizaciji, maja 1945. leta, je bil na- stavljen kot okrožni zdravnik v Novem me- stu, nato pa kot okrajni zdravnik preme- ščen v Celje. Tako ga tudi zdaj ob pomembnem življenj- skem In delovnem jubileju srečamo v Celju, kjer je v letih po vojni opravil pionirsko delo v organiziranju zdravstvene službe. Dlje časa je opravljal tudi dolžnosti ravnatelja okrajnega zdravstvenega centra. Celjani In prebivalci celjskega okraja pa ne poznajo dr. Lovšina samo kot zdravnika, temveč tudi kot prizadevnega družbenega de- lavca. Dolga leta je bil podpredsednik celj- ske občine; kot zdravstvenega svetovalca ga srečamo v organizaciji Zveze borcev, kòt predsednika in člana v najrazličnejših ko- misijah Zavoda za socialno zavarovanje Ud. Zaradi vestnega izpolnjevanja službenih dolžnosti ter predanosti je bil odlikovan z Redom zasluge za naroči tretje stopnje, z Redom za hrabrost ter Redom dela tretje stopnje; ob proslavi stoletnice Slovenskega zdravniškega društva pa ga je ta organiza- cija imenovala za svojega častnega člana. Naj se k številnim čestitkam, ki jih je pre- jel ob šestdesetem življenjskem jubileju pri- druži še naša z željo, da bi zdrav in čil še v naprej stal med organizatorji zdravstve- ne službe, med tistimi, ki nenehno bdijo nad zdravjem našega delovnega človeka. OBISK PRI UDELEŽENCU USTANOVNEGA SESTANKA POKRAJINSKEGA ODBORA OF ZA ŠTAJERSKO PRED 23. LETI M KOJZICI Letos bo 23 let odkar so se v Koj- zioi, bli'zu Smarjete pri Rimskih Topli- cah sestali zastopniki političnih sku- pin »Ltsce« s svojo proizvodnjo slabo tretjino jugoslo- vanskih potreb — zato lahko govori- mo o njem kot o modnem salonu, ki ima bistveno vodilno vlogo pri kre- iranju modnih krikov ženskega pe- rila. Podjetje je še vedno vezano na od- dajo dela po domovih, saj imajo tako vezanih še čez sto delavk. Razvoj to- varne Lisca je vsekakor naravnost odrešilna bilka za sevniško občino, ker z redko izjemo zaposluje le žene. Letos bodo s tretjo fazo izgradnje (pomožni, sanitarni prostori) povečali proizvodno halo. Zanimivo je, da v Lisci izdelujejo le štiri vrste proiz- vodov; prav s tovrstno specializirano proizvodnjo dosegajo kvaliteto in kvantiteto ter obenem počasnejšo rast, če že ne ustalitev cen proizvo- dom. Svojo dejavnost so razširili tudi v druge kraje, tako imajo obrate v Kr- melju, Brestanici in v Zagorju, letos pa prično z gradnjo nove tovarne na Senovem, ki bo zaposlovala okrog 200 delavk. Vsekakor imajo za širjenje proizvodnje prav hvaležno tržišče v ženskem okusu in njihovi želji po le- pem in novem. -kj Dela na porečju Savinje V letošnjem letu izvršuje celjsko podjetje Vodna skupnost porečja več rnelioracijskih, vodovodnih in regu- lacijskih del. V Laškem so v polnem teku zavarovalna dela na desnem bregu Savinje, ki bodo končana pred- vidoma do mesčTca julija. Letos bodo zavarovali breg od sredine zdravili- škega parka, mimo doma Partizana, do cestnega mosta, to je okrog trisito metrov. Dolžina celotnega nasipa, ki bo od izliva Rečice v Savinjo pa do železniške ga mosta, je ckrog 750 metrov. Razen^ tega izvršujejo še večja -re- gulacijska dela v Šoštanju, kjer regu- lirajo del Pake v Pesjem ter na istem odseku Lepeno. V žalskem okolišu re- gulirajo Vodomljo, Lavo in Trnavo. Na istem območju pa meliorirajo 100 hektarjev zemljišč. Med eno izmed največjih del celj- skega podjetja Vodna skupnost po- rečja spada tudi izgraditev nove struge Voglajne med Teharjem in Storami v dolžini 3250 m. Na novo pridobljen prostor bo služil štorski železarni za izgraditev nove vaijarne, razen tega bo na njem trasiran nov odsek železniške proge (industrijski tir z več odcepi). Ob ureditvi nove struge je bilo'izkopanih preko 38 ti- soč -kubičnih metrov zemlje. V teku so pa še dela prf snemanju zgornje zemeljske plasti — humusa. V izvr- šena dela je bilo vloženih okrog 140 milijonov dinarjev v-letošnjem letu, medtem ko so stala v lanskem letu 43 milijonov dinarjev. Kot kooperant sodeluje podjetje tudi pri izgradnji celjskega vodovoda. V teku so izgrajevalna dela pri za- jetju iznad vitanjske livarne ter utr- jevalna dela levega brega Hudinje. Regulacijska dela bodo končana v mesecu juniju, dela okrog zajetja pa v juliju. V tekočem mesecu bodo končana tudi zemeljska dela pri iz- kopu za polaganje cevovoda na odse- ku Vojnik—Skofja vas v dolžini treh kilometrov. J. Sever Ceprav ne čestokrat, je vendar mož- no, da s kamero ujamemo strupene pline, ki včasih sikajoč polete iz Cin- karne in okužjo zrak nad Celjem. Žveplov dioksid se v zraku spremi- nja v žvepleno kislino, ki ogroža zdravje. Lj. Sovljanski Stezice k penziji Delo je ustvarilo človeka, toda ne ve sc, katerega. Dandanes lahko sleherni človek prinese uradno po- trdilo o tem, kdo ga je ustvaril in v nobenem od teh ne piše, da je to bilo delo. Zelo redko se nam pripeti, da sre- čamo človeka, ki uvršča delo k svo- jim prednikom. Toda nekaj je nei/.ogibno; delo ustvarja človeka za penzionista. Zato je danes človek v času, ko ne dela, globoko zamišljen na^Kdaj bodo pričeli z rekonstrukcijo?« nam je vodja ob- rata Franc Ausec dejal: >^^Upamo, da bomo pričeli z rekon- strukcijo prihodnje leto, s proizvod- njo lesovine pa v letu 1966. Težave so v tem, da je rekonstrukcija vezana na uvoz strojne opreme. Na tihem si želimo še to, da bi nabavili tudi pa- pirni stroj, kajti potem bi sami iz- delovali karton, za katerega je veliko povpraševanje. -j V VELENJU SO ZASKRBLJENI Velenjski rudarji so se v letošnjih prvih štirih mesecih znova znašli y podobnih težavah kot lani, kajti Še vedno in vse bolj jim primanjkuje jatnskih delavcev. Število manjkajo- čih se je povzpelo, že na okrog 300. Trenutno stanje izpolnjevanja dii namičnega plana ni ugodno, saj so do maja nakopali 1,086.644 ton, torej 46.978 ton lignita manj kot je bilo vredvidcn'n ali za 4,1 odstotka. Vzrokov je več. Osnovno jß še vedno vprašanje premajhne stimulacije, ki naj bi bi- la toliko vabljiva, da bi se mladi ljudje odločali za rudarski poklic. V zadnjem času pa je prqblem tudi pomanjkanje družinskih stanovanj. Tako je začel gradbeni obrat rudni- ka s polno paro graditi 100 enojč- kov v Šmartnem pri Velenju, poleg tega pa bo odkupil od Vegrada sta- novanjski blok. Vsekakor pa je ve- liko vprašanje bodoče rasti in ve- čanja proizvodnje lignita »ozko gr- lo« — izvozni jašek, ki že sedaj dela preko zmogljivosti 10,3 tone. študij- ska grupa proučuje to vpraš-anje, kajti prav slednje je največja ovira pri prehodu na 42-urni delovni te- den. Čestokrat se slišijo pripombe na osebne delovne dohodke velenjskih rudarjev, češ, da so visoUi in da so njihove zahteve po boljši stimidaciji neutemeljene. Vendar pa te govorice najbolje demantira izredno močna fluktuacija, ki prav v letnih mese- cih doseže svoj višek, in zato so v rudniku zaskrbljeni, kajti letni me- seci so pred durmi, dinamika proiz: vodnje pa je že sedaj v škripcih, hi še to: pred dnevi so se rudarji — gostje iz Kolubare — sprva čudili razliki v dohodkih za enaka delovna mesta Kolubare : Velenje, ko pa je moja prija- (teljica Jelka Viifran, ki je gluha, in slepa in ji razlagam kaj se dogaja okrog nje«. Z mrtvimi očmi in neznansko nežnim izrafom obraza se je obrnila k nam, češ jaz sem še srečna, ker lahko vsaj sli- šim. Ko je Jelki z znaki po- vedala kdo smo, nam je pri- povedovala: »Jelka je oglušela z 9. le- tom s 27. pa je še oslepela. Ostala je popolnoma odreza- na od sveta. Ko je prišla v zavod sem ji pomagala in jo naučila Klajnovih znakov, s^ katerimi se sedaj lahko po- govarjava. Naučila sem jo tu- di Braillove pisave, tako da sedaj lahko bere! Spet se mi ie odprl svet ko lahko čitam!, mi je dejala. To mi je bilo v veliko zadoščenje, ker ra- zumem, kaj ji to pomeni. ..« PRVI TOVRSTNI ZAVOD V JUGOSLAVIJI Da, Center za rehabilitaci- jo in varstvo slepih Slovenije v Stari Loki je prvi zavod v Jugoslaviji, ki izvaja poleg varstva silepih invalidov tudi njihovo pomično habilitacijo in rehabilitacijo za delo v proizvodnji. To je nekaka po- klicna šola za slepe. Proces habilitacije in reha- bilitacije slepih poteka v ob- liki teoretičnega pouka in praktičnega dela v proizvod- nih obratih centra. Teoretični pouk zajema predmete splošne izobrazbe, strokovne predmete (itehnolo- gijo, strojne elemente, stro- kovno matematiko) in poseb- ne predmete, ki so nujno po- trg'bni zaradi narave invalid- nosti (orientacijo z rekreacij- sko telovadbo in osnove go- spodinjstva). Teoretičen pouk vodi » tiflopedagog, predavajo pa predavatelji iz centra in iz drugih šol v Skofji Loki. Na praktičnem^ dedu se os- krbovanci usposabljajo v ko- vinsko-o'bdelovalnem, lesno- predelovalnem, tmonitažnem in embalirnem obratu. V teh obratih se usposabljajo za določene poklice ali dela v industriji. Razen teh so v centru še tradicionalni obrati, kjer delajo slepi ; to je šče#ar- ska, pletarska in metlarska delavnica. Ko se usposobijo za dolo- čeno delo, jim skuša 'najti center tudi zaposlitev in to po možnosti v njihovem dol mačem kraju. Nekateri pa se zaposlijo v obratih centra. V centru je preskrbljeno tudi za kulturno življenje in razvedrilo oskrbovancev. Imajo 'bralni (zvočne knjige), šahovski in recitaitorski kro- žek; s vaj pevski zbor in glas- beno šolo. Zelo uspešno de- luje tudi mladinska organi- zacija. Razen tega pa lahko oskrbovanci redno poslušajo radio in televizijo, ki sta jim glavni vir informacij o doga- janjih doma in ipo svetu. Ko smo se iposlovili od Cen- tra, je bilo vsem v mislih to, da se vendarle tudi silepim odpirajo svetle perspektive — postati enakovreden oibčan, ki enakovredno proizvaja na delavskem mestu, ;ki je zanj primemo. Tako niso več le breme na ramenih družbe, pač pa aktivni proizvajalci in upravljalci. Tudi njim етје sonce... LOJZE STEPANClC Jožica, Je popolnoma slepa, . tod^ njçne roke vseeno sigur- ¿ ЦО strežejo stroju. Delo jo je ijareclilo enakovredno drugim. PRIPRAVE ZA DAN MLADOSTI V BOgTANJU v Boštanju pri Scvmci imajo na osnovni šoli zelo dober mladinski aktiv v 8. razredu. Svoj letni de- , IpYçi ^¿-^gram, ki je bil zelo bogat zO v ve£ini izvr.šili. šolski aktiv pa sodeluje tudi z mladinskim ak- tivom v vasi. Za proslavo dneva mladosti • imajo že pripravljen lep .prtj^raip. Pj-ičeli bodo že v soboto 23. maia popoldne, ko bodo zaigrali dve nogometni tekmi. Prvo z ekipo mJadinske osnovne šole v Sevnici, a drugo z domačim mladinskim ^Ktivpm. Na sporedu je tudi roko- metna tekma. Zvečer ob 19.30 bo v Prosvet- ni dvorani nastop pevskih zborjv. Tako bo nastopil oktet vaškega mla- dinskega aktiva, zatem pa mladin- ski pevski zbor in pionirski zbor .osnovne šole, ki bodo zapeli na- rodne m partizanske pesmi. Vodi- telji mladinskega aktiva na šoli tov. PECNIKOVI ter mladincem in pio- nirjem naj gre zahvala za delo. NEOČIŠČENI DIMNIKI . V vasi Ravno ('pošta Dob- je pri Planini) je poročen moj brat. Zaman čaka na dimnikarje, da bi očistili za- mašenč dimnike. Zadnjikrat 'sò' obiskali njegovo hišo lani rftëseca septembra, pa še ta- krat bi jih ne bilo, če ne bi àôl sam brat v Seni j ur do dimnikarskega mojstra tov. Cratra. Hiša je kriita s slamo in je zato temvečja nevarnost po- žkra. Večkrat so se že saje vžgale, da so s težavo poga- sili. . Dimniki bi morali biti očiš- čeni vsaj vsaka dva meseca, ta'rti kjer so strehe krite s sla- mo pa še večkrat. Videti je, da se tega povsod dimnikarji ne zavedajo. Vprašanje je, kaj je temu vzrok. Najbrž malomarnost. Lokovšek Hilda Samo, da je vino... Ze nekaj let, posebno pa v spomladanskih in jesenskih me- secih se na območju žalske občine pojavljajo številni, nedo- voljeni vinotoči. Pretežne količine vina in žganja, ki ga taki »vinotoči« prodajajo, dobavljajo razni prekupčevalci iz zaje- čarskega okraja, ki sicer slovi po kvalitetnih sortah grozdja. Vino pa, ki prihaja v naše kraje, je največkrat hibridno, včasih pa celo ponarejeno. Kako prihaja takšna pijača do naših potrošnikov? Inšpek- cijski organi okraja Zaječar so registrirali doslej že preko •osemdeset prekupčevalcev, ki kupujejo vino pri posameznih proizvajalcih." To vino potem pretakajo, dodajajo sladkor, vOdo in kemikalije. Takšna tekočina najde pot na železnico in po že vnaprej znanih zvezah do naših domačih prekupčevalcev. Sode vina in žganja prevažajo najraje v nočnem času, da se izognejo kontrolnim organom. Na neki železniški postaji v Savinjski dolini je bilo mogoče prevzeti pošiljko vino tudi v nočnem času, celo brez potrebnih listin. Na to železniško postajo je v preteklem letu prispelo 167 pošiljk vina in žganja v skupni teži 92.300 kg! Ta podatek bo tembolj razumljiv, če primerjamo celoletno prodajo vina v vseh 53 gostiščih, ki znaša 233.188 litrov. Ce temu dodamo še okrog 600.000 kg grozdja, ki ga razni zasebniki prevzamejo vsako jesen z vagonskih pošiljk in to grozdje predelajo v vino (približno 400 do 450.000 litrov), po- tem je ta primerjava še očitnejša. Toda družba ni oškodovana samo s tem, da gre ta prodaja mimo vseh družbenih obveznosti. To, da točijo takšno pijačo poleg bolnišnice za tuberkulozne, je prav gotovo podaljševalo zdravljenje tistih pacientov, ki so pili to vino. Najraje točijo v bližini delovnih organizacij. Mnogi delavci se celo med de- lovnim časom opijejo, kar vpliva na število poškodb in nesreč pri delu ter na delovno storilnost. Cene v nedovoljenih vinotočih se gibljejo okrog 200 din za liter, v gostilnah pa od 300 do 550 din. Ze iz tega razloga ljudje, predvsem pa tisti z manjšimi zaslužki, kaj radi segajo po cenejši pijači. Cestokrat pa te »črne gostilne« dajejo tudi »na uçanje«, kar nedvomno vpliva na število socialnih problemov v družinah. Po vsem tem je razumljivo, da bodo morali pristojni organi temeljiteje preprečevati nedovoljeno točenje. Ta pro- blem pa ne bodo mogli v celoti rešiti sami, če jim ne bodo po- magale gospodarske, družbene in politične organizacije pa tudi posamezniki, saj je ta problem iz dneva v dan vse bolj pereč. Na vrtu starodavnega gradu v Stari Loki (v njem ima center svoje prostore) se slepi lahko naužijejo sončne toplote. Har- monika in radijski sprejemnik sta jim razvedrilo O'b prostem času med učnimi urami. Kajti ti mladi fantje niso obsojeni na beračenje, postali bodo aktivni proizvajalci, ki si bodo z delom svojih rok služil kruh. Delovanje'poraviialnih svetov na območju občine Žalec Od ustanovitve v mesecu oktobru 1960 dalje deluje na območju občine skupno 11 po- ravnalnih svetov. Mandatna doba članov prvih poravnal- nih svetov je trajala do 3. sep- tembra 1963. Od tega časa dalje pa delujejo poravnalni sveti v novem sestavu. Obseg dela, ki so ga doslej opravili poravnalni sveti, vse- kakor utemeljuje potrebe po , njihovem nadaljnjem delu. V času svojega obstoja so pre- jeli v obravnavanje skupno 1134 zadev. Njihovo delo pa je bilo zlasti obsežno v letih 1962 in 19&3, ko jim je v letu 1962 uspelo doseči mirno po- ravnavo v 62 % obravnavanih primerov, v letu 1963 pa celo 67 %. Pomen uspešnosti delo- vanja pa se ne ponazoruje samo v številčnih pokaza- teljih in s tem v zvezi poda- nim dejstvom, da je pač v vseh teh primerih uspešnega posredovanja poravnalnih svetov odpadla potreba bodisi po sodnem reševanju sporov ali reševanju pri drugih držav- nih organih, pač pa ti doseženi uspehi kažejo zlasti na veliko moralno moč in vpliv, ki ga imajo poravnalni sveti v očeh naših občanov, ki poravnalne svete ocenjujejo kot izrazito svojo družbeno institucijo. Pred kratkim je občinski od- bor SZDL organiziral sestanek z vsemi predsedniki poravnal- nih svetov. Na osnovi razgo- vora o problematiki so na zaključku sprejeli v glavnem naslednja stališča: — Poravnalni sveti se naj formirajo v okviru krajevne skupnosti. Ker je doslej bilo 11 PS, krajevnih skupnosti pa 19, se lahko ob potrebi usta- nove poravnalni sveti tudi v okviru ostalih krajevnih skup- nosti. — Tajniki krajevnih skup- nosti naj vršijo tajniške posle poravnalnega sveta razen tam kjer so krajevni uradi. — Članom poravnalnih sve- tov je potrebno poravnati na- domestilo za izgubljeni čas. Ta sredstva naj gredo iz sred- stev krajevne skupnosti. — Statut krajevne skupno- sti naj obravnava tudi delo PS. Jože JAN OB MESECI MLADOSTI V MOZIRJU Kot povsod v celjskem okraju so tudi v mozirski ob- čini pripravili pester spored prireditev v mesecu mladosti. Praznovanje se je pričelo že s štafeto mladosti, ki je 13. maja krenila z Okrešlja in so jo pla- ninci predali naslednji dan graničarjem v Logarski dolini. Le-ti iso jo pri Sestrah Logar izročili nosilcem iz Solčave. Na poti skozi mozirsko občino se je štafeta ustavila v vseh večjih strnjenih naseljih, v Mozirju pa so pripravili celo večje zborovanje, na katerem je govoril predsednik mozir- ske občinske sikupščine ing. Branko Korber. Druga prireditev je bil mla- dinski turnir za prehodni ša- hovski pokal. Prireditev je bila 17. maja v Nazarjih, kjer je pokal osvojila ekipa iz Re- čice ob Savinji pred ekipama Mozirja in Luč. Mladi se bodo pomerili tudi v rokometu, v nedeljo pa bo v Gornjem gra- du tudi tekmovanje ekip šol- skih aktivov Zveze mladine Zadnji dan v maju pa bo v Na- zarjih priljubljena prireditev »Pokaži, kaj znaš«. Zaključna prireditev bo 7. junija v Mozirju. To bo javna radijska oddaja »Mladi o sta- tutu občine Mozirje«, kjer se bodo pomerile ekipe iz vseh aktivov Zveze mladine mozir- ske občine. Tema: statut mo- zirske komune. Vandalizem Ne morem si zamisliti, da je to, kar mi je povedala učenka osnovne šole Ingrid, resnica. Vendar je resnica ih slab zgled za mladino, ker je to napravil odrasel človek, neka- ko pred tednom dni. V Kajuhovi ulici nasproti cinkarniškega bloka stoji ve- liko drevo, na katerem je. gnezdila siva sova, ki je že precej redek pojav v naših krajih. Izvalile so se 4 mlade sove, ki so že toliko odrasle, da so poskušale odleteti na drugo drevo. Na bivšem gimnazijskem telovadišču gradijo nove' stolpnice. V zadnji južni stolp- nici so trenutno zaposleni obrtni delavci. Skupina teh delavcev je kamnjala na veji sedeče ptice. Posledica tega je bila, da sta dva mladiča padla na tla, kjer so ju surovo pobili do konca. Komentar ni potreben, čeprav je zgodba vredna najostrejšega obso- janja. DELAVNI »SVOBODASi« Kulturno prosvetno društvo Polje ob Sotli je v zadnjem času izredno dejavno. Tako so kar v mesecu maju igrali igro Okence ter Muza na mansardi. S slednjo so gostovali v Vir- štanju. Te dni pa pripravlja pevsko društvo pod vodstvom Erne Trobine koncert za za- ključek šolskega leta. TUDI V LIBO J AH MODERNIZACIJA PROIZVODNJE v Ložnici in tako sedaj zapo- sluje 540 delavcev od tega 470 v Libojah. Za letošnje leto so plani- rali bnato proizvodnjo v vred- žaju, ker proizvodnja ne teče niti po starem niti po novem tehnološkem postopku in se zato marsikje zatakne. Razen tega pa so dobili kredite za rekonstrukcijo pod zelo neugodnimi pogoji, z ro- kom vračila od 2 do 3 let in z zelo visokimi obrestmi. Lansko leto bi moral biti gotov tudi nov obrat za pro- izvodnjo grafitnih loncev, pa se dela šele sedaj zaključuje- jo. Upajo, da bodo prve po- slali na trg že v avgustu. Kljub vsem težavam, ki jih je še in še, upajo, da bodo lahko izpolnili planske naloge in tudi povečali rentabilnost ter produktivnost proizvod- nje tako, da bo dana tudi os- nova za zvišanje osebnih pre- jemkov, ki so sedaj zelo niz- ki. L. S. Tovarna keramike Liboje ima že lepo tradicijo, saj bo kmalu praznovala svojo 150- letnico. Lansko leto se je k njej pridružila še opekarna nosti 980 milijonov dinarjev in upajo da bodo to vsoto do- segli seveda, če bo proizvod- nja v novih obratih in na no- vih sitrojih stekla tako, kot predvidevajo. Lansko leto so namreč pri- čeli z rekonstrukcijo svojih zelo zastarelih otoratov. Toda kot povsod, se je tudi tu med rekonsitrukcijo pokazal mar- sikateri problem, ki še sedaj ni rešen. Največji problem je bil uvoz strojev, kjer-se je naj- bolj zataknilo, tako so neka- tere stroje dobili dçxigih pa ne. Pa tudi z domačo opremo ni bilo nič bolje. Viseči trans- porter, ki ga je-izdelalo pod- jetje Avtomatizacija iz Ljub- ljane, bi moral biti gotov že v januarju, pa ni niti poskus- no stekel. Tako se je sedaj znašlo podjetje v zelo teSkem polo- st. 20 — 22. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Si^ran 3 LE SENCA TALCA SEAN O'CASEY: SpNCA PRAVEGA MOŽA Zadnja premiera celjskega gledali- šča že dokazuje da se sezona izteka, saj je tragikomedija irskega drama- tika O'Caseya (rojen 1884) Senca pra- vega moža privabila komaj za pol dvorane gledalcev. Temu primerno je bilo tudi vzdušje le polovično. Igra nikakor ni prav zaživela, zlasti v pr- vem delu; prvo dejanje je namreč odločno prerazvlečeno in zato izgub- lja ria učinkovitosti. Drugo dejanje vsebuje sicer večjo dinamiko, ne nudi pa tiste pretresljivosti, ki naj hi jo povzročila smrt Minnie Powellove, edine osebe, ki se dviga nad mizerno povprečje zanikrne vsesplošne men- talitete v neki dublinski stanovanjski kasarni. Primerjava, ki se nevsiljivo ponu- ja ob O'Caseyevi tragikomediji, je Behanov Talec. Vsebinsko srečanje med dvema podobama deheroizirane- ga irskega nacionalizma se izteče vse- kakor v O'Caseyevo škodo. Elemen- tarni prodornosti Talca se Senca pra- vega moža s svojo obrobnostjo doživ- ljanja in dogajanja ne more postav- ljati ob bok. Drugo je seveda primer- java obeh uprizoritev; ob tem pa se ne bi ustavljali, ker vemo, da celjsko gledališče nima takih možnosti, kot jih ixna ljubljanska Drama. Omenil bi le songe, ki so predstavljali pri Talcu prave dosežke, tu pa jih prak- tično ni, čeprav je avtor napevov Da- rijan Božič posebej označen! Če izluščimo iz tragikomedije nje- no bistveno jedro, ga najdemo v raz- kolu med napihnjenim pesniškim (ali drugačnim) govorjenjem o junaštvu in stvarno pojavo tega istega juna- štva, ki se izkaže dejansko kot stra- hopetnost. Odnos je torej: strah in pogum — oziroma v ozadju je že sta- ra Hamletova dilema: razmišljanje — akcija. Režija Jura Kislingerja je poudari- la komične, naravnost burkaške ele- mente, ki jih nudi razkrivanje moš- ke strahopetnosti. Pogrešamo pa pri tem primerne izrazitosti tragičnih momentov, pa tudi konec ni dovolj poantiran. Nismo prepričani, če do- živi Donai tolik in tak pretres, ki bi mu dajal obeležje katarze ali globino tragičnega samospoznanja. V glavnih vlogah sta nastopala Sandi Krošl in Jože Pristov s pridi- hom odnosa med Don Kihotom in Sančom Panso. Marjanci Krošlovi vloga Minnie Powellove ni nudila kaj več kot pojavo ljubke naivke, katere tragična usoda se razplete za odrom. Med najemniki v hiši so izstopali Volodja Peer, Nada Božičeva, Mar- jan Breznik in Marija Goršičeva. Medla uprizoritev O'Caseyeve tra- gikomedije nam ni odkrila kvalitet, zaradi katerih hi jo z veseljem po- zdravili. Idejno in gledališko nam ho ostala v spominu le kot senca Talca. Andrijan LAH Sandi Krošl, Marija Goršičeva in Jože Pristov v Senci pravega moža KAJ BO Z NAŠIMI OSNOVNOŠOlSKim OTROCI? NA ŠOLI V ŠMARTNEM OB PAKI NI VSE V REDU kar po štiri do šest prostih dni. Si- i cer dobijo učenci za ta čas dosti nalog, toda vprašanje je, če te na- loge (v kolikor jih sploh kdo pre- gleda) nadomestijo — izpad pouka? Iz izkušenj vem, da ponavadi zagre- nijo praznike še staršem. Tudi po- vezava med šolo in domom je šib- ka. Ta bi morala biti predvsem v pomoč staršem, da bi lahko sprem- ljali znanje oziroma napredovanje svojih otrok — prosvetni delavci naj bi v zvezke z naslovom »šola — dom« vpisovali ocene: pozitivne in negativne. Ponekod to sicer delajo, drugod so ti zvezki prazni ali po- pisani z obvestili o roditeljskih se- stankih. Mislim, da bi bilo mnogo bolje, če bi otrok prinašal ocene sproti domov. Ne razumem tudi, kako je mogo- če, da so skupne ocene na posa- meznih osemletkah tako različne. ' Ali so otroci v eni občini bolj na- darjeni in delavni kakor v drugi? Ali pa je tako različen prosvetni kader oziroma sistem poučevanja? Včasih bi bilo treba ure pouka izkoristiti bolj smotrno. Vem za primer, ko so v petem razredu ob- ravnavali alkoholizem. Ob tej pri- ložnosti je učiteljica spraševala otroke, kateri od njihovih staršev pije. Ugotavljati so morali, ali je oče pijan enkrat ali dvakrat na le- to, enkrat ali veokrat na mesec, vsak teden ali vsak dan. In potem — ali pijejo tudi njihove matere in kaj, katera pije žganje itd. To nam je na roditeljskem sestanku učite- ljica sama povedala, češ vse vas prav dobro poznam, saj otroci vse iskreno povedo. Veliko vprašanje pa je, kakšen je lahko efekt takšne obravnave alkoholizma?! Ob vsem tem me zanima pred- vsem kako naj uspešno izdelujejo osemletko tudi tisti otroci, ki niso tako zelo nadarjeni, a se trudijo, otroci, ki po pet do šesturnem po- uku presiedi j o doma pri zvezkih še po tri, štiri ure in so za nameček oddaljeni od šole kakšno uro! Ali ne pomeni to skoraj deset- urnega delavnika? Je mogoče da jim preobremenjenost jemlje voljo do učenja? Zdi se mi, da bi bilo pri takšnih otrocih treba malo potrp- ljenja in spodbudne besede, od strani nekaterih prosvetnih delav- cev pa več prizadevanja za uspeh celega razreda, ne samo posamezni- kov! Marija Obu Koncert Antona Demote ^ • Po intenzivnosti muziciranja sodi koncert našega rojaka iz Krope, ki je že skoraj trideset let član dunajske opere, med najboljše v letošnjem le- tu. Ce bi kdo vprašal, ali ima ta pe- vec lep glas, bi mu bilo treba odvr- niti, da sam glas še zdaleč ne naredi dobrega pevca. Anton Dermota ima izvrstno glasovno in govorno tehniko, njegova muzikalna in osebrm kultura mu pa omogočata, da s petjem osva- ja. To je pevec, ki obvlada umetnost lepega petja. Program samospevov Mozarta, Schuberta in Brahmsa, ter slovenskih narodnih pesmi je koncertantu omo- gočil, da nam predoči svoje ogrom- no muzikalno bogastvo in znanje. Strokovnjak za Mozartovo glasbo je vložil v interpretacijo Mozarta mno- go humorja, vedrine in lahkotnosti, pa tudi resnobe in otožnosti. Na pre- pričljivo interpretacijo teksta izredno pazi, tako da čujemo včasih poudar- ke tam, kjer jih instrumentalna glas- ba nima. Se bolj kot pri Mozartu je Eksperimentalno gledališče gostuje v Celju dramatik absurda, brezizhodnih situ- acij človeške eksistence, ki jo osvet- ljuje z različnih zornih kotov, da bi razvozljal človekovo stisko v našem .nemirnem času. V glavni vlogi na- stopa članica ljubljanske Drame, le- tošnja dobitnica najvišjega priznanja — Prešernove nagr-ade — Štefka Drolčeva, njen soigravec pa je Bran- ko Miklavc. Oba sta člana Drame SNG Ljubljana. Delo je zrežirala Bal- bina Battelino-Beranovičeva. Rezervist NAJBOLJŠA PREDSTAVA V CELOTI Republiški odlbor Združenja dram- skih umetnikov Slovenije je tudi letos podelil prvomajske naigrade za umet- niške dosežke v poklionih gledališčih, ki so zunaj Ljubljane. Prvo nagrado v znesku 250.000 din je prejel umetniški kolektiv SLG Celje za igralsko in režijsko ustvaritev predstave: Alexandre Ri vernale »Re- zervist«. Ta predstava je proglašena za najboljšo predstavo v celoti. Reži- ser: Miran Herzog. Kot izredno ubrana predstava (ligralsko in režijsko) so bili pohvalje- ni Kreftovi »Krajnski komedijanti« v Drami SNG Maribor. Nagrade so pre- jeli še Franjo Blaž, Zlatko Sugman (Drama SNG Maribor), Ondina Otta- Klasinčeva (Opera SNG Maribor) in Mira Sardočeva {SG Trst). ZA ŠOLO NI SREDSTEV Sanitarna inšpekcija, ki je pregle- dovala šmarske osnovne šole, je iz- dala odločbo, po kateri bi morali zlasti na spodnji šoli urediti sani- tarije in tla, vendar doslej niso še nič naredili, ker ni sredstev. Tako bo, ker so stranišča suha, posebej v toplih dneh zopet zasmrdelo. To atmosfero vsekakor lepo dopolnjuje še živinsko sejmišče, ki ga je, po izjavi upravitelja, na šolskem dvo- rišču organizirala tamkajšnja kme- tijska zadruga ne da bi seveda o tem šolo obvestila. R. L. Gimnazijski literarni večer v torek so ise mladi literati celjske gimnazije pod vodstvom prof. Jese- novca po daljšem času zopet predsta- vili s svojimi deli. Priredili so lite- rarni večer, ki so mu prisostvovali tudi predstavniki občinskega, okrajne- ga in centralnega komiteja ZMS ter delegati Mladinske imiciative iz Trsta. Prireditev je lepo uspela, saj je po- leg nmožičnjosti i-zpričala tudi kvalite- to: nastopilo je 10 mladih literatov. S črticami so se predstavile Vilka Pre- skar. Marina Kuzman, Marjeta Kmecl, Gizela Poljanec in Jasna Kosi, med- tem ko so pesmi brale Darinka Kra- čun, Breda Variée, Marija Maček in Zarja Ravnikar, intervju s Kajuhovo mamo pa je prebral Jure Bizjak. D. B. S polic Študijske knjižnice Timet T.: Stambena izgradnja Zagreba do 1954. godine. Ekonomsko-historijska ana- liza. Zagreb 1961. S. 13989/10. Baylon M.: školske zgrade. 2. izd. 1962. S. II 2888. Wie richte ich meine Wohnung ein? Leipzig 1963. S. II 2887. Enciklopedija humora. Zagreb 1962. S. 24717. Đorđević J.: Socijalizam i demokratija. Beo- grad 1962. S. 24744. Major R. H.: Fizička dijagnostika. Beograd —Zagreb 1961. S. 23953. Andreis J.: Historijski razvoj muzičke kul- ture u Jugoslaviji. Zagreb 1962. S. 24173. Dauzat A.: La vie rurale en France des ori- fines a nos jours. 2. éd. Paris 1950. S. 4714/242. Esquer G.: Histoire de l'Algérie. 1830—1960. 3. éd. Paris 1960. S. 24714/400. MIRKO ROŠ MANjSmsKO Šolstvo KOROŠKIH SIOVENCEV Ko je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) dne 10. decembra 1948 v Parizu z mini- malno večino glasov držav — članic sprejela Deklara- cijo o človekovih prayicah, se je Jugoslavija vzdrâala glasovanja. Dasi je Deklaracija skladna s pravnimi načeli Ustanovne listine OZN in dasi vsebuje drago- cena priznanja temeljnih človekovih pravic in svo- boščin, je vendar zadela na tehtne ugovore. Tako je bil izrečen tudi pomislek, da Deklaracija ne zavrača ш ne obsoja raznarodovanja. Člen 2. Deklaracije vsebuje namreč le splošno določbo, da se sme vsakdo brez ome- jitve okoristiti z razglašenimi pravicami irt svobošči- nami, tako tudi glede na jezik, politično ali kakršno- koli prepričanje, narodnostni izvor itd. V členu 26. za- gotovljena pravica do izobrazbe pa smaitra razen brez- plačnosti in obveznosti osnovnega ;pouka za potrebe le še navajanje k razumevanju, strpnosti in prijateljstvu med narodi ter rasnimi in verskimi skupinami, pri tem pa celo priznava staršem v prvi vrsti pravico, da »iz- berejo način izobrazbe za svoje otrdke«. Deklaracija o človeških pravicah torej ne pozna objektivnega merila za ugotavljanje narodnosti, tem- več prepušča izbiro jezika in prepričanja o narodni pripadnositi volji posameznika in zahtevi otrokovih staršev. Tudi Deklaracija o pravicah otroka z dne 10. no- vembra 1955 ni v tem ničesar spremenila. Ustava re- publike Avstrije zagotavlja samo na splošno, da so narodne manjšine v republiki zaščitene. ' Dne 15. 5. je Avstrija pristopila k podpisu državne pogodbe, ki zagotavlja avstrijskim državljanom sloven- ske in hrvatsike manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem iste pravice pod enakimi pogoji kakor vsem ostalim avstrijskim državljanom, ter jim priznava pravico do osnovnošolskega pouka v slovenskem ozi- roma v hrvatskem jeziku, in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. V upravnih in sodnih okrajih Ko- roške, Gradišćanske in Štajerske, kjer žive Slovenci, Dorfgemeinschaften itd. Na zahtevo teh struipenih so^ vražnikov slovenstva je koroški deželni šolski svet kljub svoji nékompetenci z odlokom dne 22. 9. 1958 ukinil uredbo o obvezni dvojezičnosti šolstva in dal staršem pravico, da svoje otrdke odjavijo od sloven- .skega ipouka. Da je od dotedanjih 12.744 šolskih otrok, ki so bili deležni dvojezičnega pouika, ostalo za ta pouk prijavljenih — pristevši vse naknadno dovoljene pri- jave — le še 2.399 otrok, se da pripisati samo siloviti protislovenski propagandi. Dve tretjini slovenskih otrok na avsitrijskem Koroškem sta ostali brez pouka v ma- rinskem jeziku, med njimi prav mnogo takih, ki nem- ško še nič niso znali. Ti otroci torej sprejemajo svoj prvi šolski pouk izključno v dotlej zanje tujem jeziku! Dne 19. 3. 1959 v avstrijskem državnem zlboru spre- jeti zakon o uporabi slovenskega jezika na koroških sodiščih) je izrecno razveljavil uredbo o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945 in potrdil načela, ki jih je vseboval odlok deželnega, šolskega sveta z dne 2i2. 9. 1958. Do- končno je opravljena splošna obvezna dvojeziČTia šola. Obstoje samo nemške osnovne in glavne šole, na njih pa se za slovenske otroke lahko ustanove posebni raz- redi ali oddelki z dvojezičnim poukom. Toda teh raz- redov ne obiskujejo vsi otroci slovenske narodnosti ali otroci slovenskega materinskega jezika,.temveč le ooii, ki jih sitaršii priglase s ¡posebno prijavo za dvojezični pcuk. Vsi otroci oibeh narodnosti imajo sikupen nemški pouk. Otroci ki so jih starši prijavfidi za dvojezični pouk, pa prejmejo dodaten slovenski pouk v posebnih učni urah. Ti otroci imajo torej več obveznosti, namreč več učne snovi in več učnih 'ur. Posebej pa se naj ugotovi, v katerih krajih bi naj naxodna manjšina sploh imela pravico zahtevati šolski pouk v svojem jeziku. Še ijgtega leta je bil izdan tudi koroški deželni zakon, ki vsebuje enako določbo o ix>trebi posebne prijave za dvojezičnost šolskega pouka. (Se nadaljuje) prišla pri Schubertu in Brahmsu do izraza raba različnih glasovnih prije- mov, ki so vsi služili prepričljivemu podajanju teksta in muzike. Prav v tem pogledu je lahko človek strmel nad izrednim znanjem tenorista. Pet- ju svetovljansko razgledanega umet- nika pa daje pravo vrednost šele ve- lika osebna toplina in prizadetost. Med nepozabna doživetja spadajo in- terpretacije slovenskih narodnih pe- smi. Redke so take priložnosti kot je bila ta, ko se nam razodene vsa raz- sežnost hrepenenja, s katerim so pre- žete. Vlado Modic TUDI V GORSKIH VASEH FILMSKE PREDSTAVE Občinski svet Svobod in občiuski odbor Socialistične zveze v Velenju sta letos uspe- la organizirati obisk vaških krajevnih od- borov s celovečernimi kino predstavami. Le- te nudijo predvsem oddaljenim krajem, kot Bele vode, Zavodnja, Ravne. Šentilj, Paka, Gorenje, Škale in Pesje. Hrvati ali mešano ^prebivalstvo, mora biii slovenščina аИ hrvaščina uvedena kot uradni jgzik dodatno k nem- ščini. Avstrijska državna pogodba daje torej koroškim Slovencem iste državijansike pravice v uporatoi njih jezika kot uradnega jezika, v ustanavljanju lastnih organizacij, v zborovanju, tisku itd., pa tudi v osnov- nem šolstvu, kakor jih uživajo vsi drugi avstrijski dr- žavljani. A vendar so vse te iz mednarodne pogodbe izvira- joče obveznosti, če naj služijo tudi preprečitvi ali vsaj zaviranju raznarodovanja slovenske manjšine, ne sa- mo skrajno pomanjkljive, ampak tudi zgrešene. Kjer- koli pada število pripadnikov neke narodne manjšine, pa temu ni vzrok naravna depopulacija, vemo, da je v teku raznarodovanje manjšinskega ljudstva. Narodno-->0, lepi dnevi«. Eksperimentalno gledališče ^podobno kot Gledališče ad hoc in Oder 57 se- znanja publiko z deli modernih av- torjev, ki zaradi svoje ekskluzivnosti sicer bolj poredkoma pridejo v redni repertoar naših poklicnih gledališč. Samuel Beckett je eden največjih predstavnikov sodobnega gledališča. Tako se sprašujejo mnogi starši, ki jih skrbi bodoči poklic otroka. Skrbi jih, če bodo izdelali osem- letko, saj brez nje ni nič. Toda skr- bi so mnogokje povsem upraviče- ne. Veliko število nezadostnih ocen dokazuje, da je v nekaterih razre- dih komaj dobra polovica pozitivno ocenjenih, med slabimi učenci pa jih je veliko, ki si kljub vztrajnemu prizadevanju ne morejo prislužiti pozitivnih, kaj šele boljših ocen. Pa vendar so to otroci, ki niso niti de- fektni niti popolnoma nenadarjeni. Zakaj torej njihoV uspeh ne zado- voljuje? Učni načrt je res obsežen in le površno obdelan — zaradi pomanj- kania časa, kakor trdijo sami uči- telji. Ne razumem pa, zakaj potem toliko prostih dni? Za vsak praznik î S.tçgji 4 CELJSKI TEDNIK St. 20 — 22. maja 1964 NE KRADIMO SRNJADI ! Vsako leto se dogaja, da si ljudje, predvsem pa šolska mladina prila- ščajo mlado srnjad, ter jo nato donia vzrejajo in udomačijo. Takšna divjad pa izgubi svojo plahost in je za na- ravo izgubljena, običajno pa postane plen psov in brezvestnih ljudi. Zato nekaj navodil! Ce najdemo srninega mladiča, ga pustimo pri mi- ru in se ga ne dotlkajmo. Po naj- krajši poti obvestimo lovce, ki bodo ugotovili aH je mladič osirotel ali ne. Ce najdemo mladiča samega nI to znak, da ga je srna zapustila. Dokler je mladič še šibek ga namreč srna skrije in pusti samega. Zato roke proč! Za obvestilo, kje ste našli mla- diča pa vam bodo lovci hvaležni. Ce najdemo mlado srnico pri košnji ali žetvi jo prenesimo v najbližnje gr- movje ali gozd. Ne prijemajmo pa jo z golimi rokami temveč s šopi trave, slame Itd. Tudi v tem primeru ob- vestimo takoj najbližjega lovca, ki bo poskrbel za vse potrebno. Nedo- pustno je tudi prilaščanje mladih zaj- cev, veveric, golobov, grlic itd. Živali pustimo v njihovem naravnem oko- lju, ujetništvo je zanje le muka. Pri poljskih delih se dostikrat zgo- di, da kosci izkosijo jerebičje ali fa- zan j e gnezdo ter pri tem ranijo va- lečo samico ali pa gnezdo poškodu- jejo. Tu je nujna pomoč. Jajca spra- vimo na toplo (v klobuk ali kakšno oblačilo) in takoj obvestimo najbliž- jega lovca. Ce to ni mogoče, jajca previdno prenesemo in podložimo pod kokljo. Gnezda, za katera ne po- skrbimo takoj, so navadno izgublje- na, ker se jajca prehlade ali pa jih uničijo vrane in srake, ki paberku- jejo za kosci. Zelo razširjena navada med šolsko mladino je stikanje za gnezdi ptic pevk. Prav je, da mladino zanima življenje ptic, vendar ne v takšni meri, da bi uničevali gnezda. Zato opazuj mo gnezda Iz primerne da- ljave, nikoli pa v gnezdo ne segaj mo In jih ne razdirajmo. Ptic pevk je vedno manj, ker jim škodujejo stru- pena škropiva, zato jih čuvajmo, saj so nam dragoceni pomočniki pri uničevanju škodljivih insektov . Ker bi bila narava brez svojih pre- bivalcev, divjadi In ptic pevk mrtva in pusta, je naša naloga, da poma- gamo ohraniti vse živali, od plaho- noge srne pa do siničke. Pri tem pri- čakujemo podporo vseh ljubiteljev narave. Lovska zveza Celje Ob lepem vremenu se zbere lepo število kopalcev na kopališču v Rim- skih Toplicah. Kopališče je. odprto že od 1. maja. I MLADINA V PREDKONGRESNI AKTIVNOSTI ZVEZE KOMUNISTOV PRILOŽNOST ZA OCENO DOSEDANJEGA DELA Na zadnjem plenumu okrajnega komiteja Zveze mladine Celje so člani okrajnega mladinskega vodstva sprejeli pester program akcij in nalog, ki jih bodo mladi ljudje opravili še v času pred osmim kongresom Zveze komunistov Jugoslavije. Na vseh področjih svojega delovanja bodo okrepili svojo aktivnost, resneje se bodo vključevali v predkongresne razprave, pa tudi v svoji organizaciji bodo priprav- ljali razgovore o aktualnih vprašanjih našega družbenega življenja. Med pomembnejšimi sklepi, ki jih je okrajni komite Zveze mladine spre- jel v zvezi s predkongresno aktiv- nostjo mladih, sodi nedvomno usta- navljanje aktivov komunistov — mla- dincev, v katere bodo zajeli okrog ti- soč mladih ljudi.. V njih se bodo se- znanili s predkongresno dejavnostjo v celjskem okraju ter o konkretnih na- logah mladih v teh razpravah. Podob- na aktivnost bo v teh dneh zaživela tudi v aktivih Zveze komunistov, sa- mo da bodo tu razprave mnogo^ kon- kretnejše, v njih bodo sodelovale vse organizacije delovnega kolektiva. Cas predkongresne aktivnosti bodo v Zvezi mladine izkoristili tudi zato, da bodo pregledali delo mladih komu- nistov. Le-ti pa bodo v tem obdobju dobili tudi konkretnejše zadolžitve. To je tudi prav, saj bi morali prav mladi komunisti usmerjati delo Zveze mladine v predkongresni dejavnosti. Organizacija mladine bo s takim na- činom dela nedvomno veliko prido- bila. Dragocene delovne izkušnje or- ganizacije Zveze komunistov bodo lahko tudi njej koristno napotilo za delo v prihodnje. Tako bodo vso po- zornost posvetili poglobljenemu idej- nemu- delu v Zvezi mladine, ocenili uspehe mladih članov organov delav- skega samoupravljanja, rezultate vključevanja mladine na ostalih podrdčjih našega družbenega življe- nja itd. Konkretne naloge čakajo Zvezo mladine tudi-pri pripravljanju predlo- gov ^ àp'rcjcm mladih v Zvezo komu- nistov; V Zadnjih letih'to sprejemanje namreč stagnira. Kljub temu pa velika večina, aktivov Zveze mladine organi- zaciji Zveze kom-.inistov sploh ni predlagala svojih članov za sprejem. In še bolj zanimiv podatek; marsikje pa še tistih redkih predlogov niso upoštevali. Mladino čaka "v prihodnjem obdob- ju torej veliko odgovornih nalog. Okrajni komite Zveze mladine bo za to nosil nedvomno veliko odgovor- nosti. Mislimo pa, da je čas predkon- gresne aktivnosti tudi odlična prilož- nost za utrditev občinskih organizacij Zveze mladine. -ij Aktivni mladi Kompolčani Mladinci Kompol so pred dnevi sprejeli sklep, da bodo s prostovolj- nim delom sodelovali pri izgradnji železobetonskega mostu v Laški vasi. Za dan mladosti bodo pomagali pri izvedbi programa, ki ga na Vrunče- vem domu na Svetini pripravlja mla- dina železarne Store. V kratkem bo- do organizirali tudi, sedaj že tradicio- nalni turnir v odbojki in šahu med ekipami Stor, Teharij, Kompol In Pe- čovja ter sodelovali pri izvedbi mo- tornih dirk, ki jih organizira njiho- va Ljudska tehnika. V programu za delo v naslednjih treh mesecih so zajeli ureditev šport- nih objektov za košarko, rokomet in odbojko. Dva njihova mladinca se bosta udeležila zvezne delovne akcije v Crni gori. Poleg tega pa bodo v kratkem razpravljali še o statutu celjske občine, v okviru kulturno prosvetne dejavnosti pa bodo naštu- dirall nov »Veseli program«. Ta pro- gram je nekakšna parada skečev, fol- klore in narodne glasbe. Pred krat- kim so s podobnim delom zaključili gostovanja na šestnajstih odrih, po- vsod želi velike uspehe in dobili več laskavih priznanj. Iv ZA DELOM ŠE RAZVEDRILO Krajevna organizacija SZDL Pod- četrtek je za izredno prizadevno in Uisp-ošno delo prejela prvo naigradjo v šmiTski občini. Ob obsoteMcem prayniikiu. ik.i so ga prvič praznovali, 60 Sli prav talko priidioibiili ne'ka j «red- KCev. ki so jih razdeHilii ве v Imeno Ln Vi rš tan j, ker je to njiihov skiipe-n , Îyrazni'k. Krajevni odbor SZDL v ^lodoetrtiku je z^laj najlbolj priza- devne člane, poverjeniike im odibor jovali) 1:1 ina jjotovainje, da isi ogledajo r*oho(rje in MariilK>r. Pozor, nimaš prednosti - ali črni maj vorni avtomobil in bil na mestu mr- tev. ' Ф 15. maja je v Drešinji vasi pri prometni nesreči izgubil življenje ko- lesar Franc Rančnik, ki ni upošteval prednosti vozil na glavni cesti. Ф 16. maja sta izgubili življenje dve osebi. V Žalcu je vlak na cest- nem prehodu do smrti povozil Anto- nijo Privošnik, v Vojniku pa je mo- torist Maks Lebič zadel v kolesarja in padel po cesti. Težkim poškodbam je v bolnici podlegel. Torej 6 mrtvih v 9 dneh. Tako čr- ne bilance prometnih nesreč še do letos uslužbenci LM niso zabeležili. Iz navedenih primerov je razvidno, da dve tretjine ponesrečenih ni ime- lo ustreznih izpitov za vožnjo po jav- nih cestah 1џ zato lahko sklepamo, da niso imeli niti ustreznega znanja cestno prometnih predpisov ter so zato postali žrtve lastne lahkomisel- nosti in neznanja. Okrajna komisija za varnost prometa v Celju. GIBANJE PREBIVALSTVA CELJE V preteklem tednu je bilo rojenih 70 dek- lic in 59 dečkov. POROČILI SO SE: JožCj Horvat, destilatcr in Bogomira Her- man, delavka, oba iz Celja. Jožef Kukovič, železničarski tehnik i/. Polzele in Ljudmila Pintarič, učiteljica iz Bizeljskega. Stjepan Fi- lipčič, sprevodnik iz Celja in Marica Sivka, kuharica' iz Zvodnega. Janez Lešnik, kmet in Ana Podgeršek, kmetovalka, oba iz Gorice pri Smrtnem. Jože Vodopivec, električar in Karolina Verhovnik, uslužbenka, oba iz Stor. Kari Lesjak, delavec in Avguština Pušnik, delavka, oba iz Celja. Albert Lorbek, usluž- benec LM in Olga Cene, trgovska pomočnica, oba iz Celja. Franjo $oštarič, kurjač in Ro- zalija Komerički, delavka, oba iz Celga. Janez Preskar, gradbeni inženir iz Brežic in Vida Zapušek, fizioter^pevtka iz Laškega. Bogdan Knez, inženir agronomije iz Planine pri Sev- nici in Hedvika Žohar, učiteljica iz Mišjega dola. .Stanislav Bizjak, komercialist iz Celja in Valerija Dergan, fizioterapevtka iz Laškega. Anton Turk, delavec iz Celja in Dragana Si- manovič, delavka iz Zvodna. Jakob Zaje, upokojenec in Matilda Gajšek, gospodinja, oba iz Košnice. Simon Romih, strojni ključavničar in Amon Ljudmila, ši- vilja, oba iz Celja. Ivan Doler, delavec )z Zavrha in Angela Tratnik, bolniška strežnica iz Pei^lnega. Cvetko Vrečer, kemolaborat iz Stor in Marta Kmet, strojepiska iz Ostrož- nega. Stjepan, Ivan Zakošek, soboslikar in Štefanija Senegačnik, delavka, oba iz Celja. Nikolaj Ačman, uslužbenec iz LetùSa in Jo- žefa Dobnik, uslužbeiika! iz Lave. Ivan Bob- nič, delavec iz Zagrada in Ivanka Stor, poljc- delka iz Osence. Finko Furman, delavec iz Trbovelj in Marija Zvegler, delavka iz Gornje vasi pri Preboldu. Antoa Јакшш, mesarsiu pjomočnik in Zofija pimac, delavka, oba iz Podgorja. Danijel Kralj, strokovni učitelj in Bogomira Štrukelj, analitik, oba iz Celja. Alojzij Klemenčič, ključavničar iz Bereče vasi in Olga Kranjc, uslužbenka iz Celja. UMRLI SO: Vinko Zaje, upokojenec iz Migojnic (6Í). Terezija Berlot, gospodinja iz Celja (57). Franc Bančnik, delavec iz Petrovč (20). Olga Majcen, otrok iz Zavrha (1 dan). Miran Ku- mer, otrok iz Košnice (10 dni). Anton Pahole, prevžitkar iz Draže vasi (76). Maks Lebič, delavec iz Vojnika (22). Konrad Ogrizek, me- sar iz Pongraca (43). Justina Vanovšek, go- spodinja iz Celja (54). Bdita Kuntarič, otrok iz Velenja (1 dan). Andrej Juteršek, otrok iz Arclina (1 dan). Martin Krivec, delavec iz Bočne (69). Olga Sajn, otrok iz Podgorja(4). Monika Piki, uslužbenka iz Celja (39). Jakob Kralj, upokojenec iz Celja (88). Ivan Janko- vič, upokojenec iz Drešinje vasi (63). Ivan Hartman, upokojenec iz Celja (79) Vitomir Gajšek, otrok iz Vrhol (1). Vinko Mikša. upokojenec iz Prišlina (61). LAŠKO V preteklem tednu ni bilo rojstev POROČILI SO SE: Alojz Kandolf, rudar iz Klenovega in An- gela Domik, poljedelka iz Creta pri Hrast- niku. Karel Bezgovšek, pek, iz Doblatine in Martina Lokošek, poljedelka iz Olešč. Rudolf Vivod, strojni ključavničar iz Socke in Ama- lija Mirt, krojačica iz Marija Gradca. Anton Teršek, izolater iz Padeža in Angela Hrastnik, previjalka iz Olešč. UMRLI SO: Pavel Wasermans, upokojcncc iz Lahom- nega (67). Komisija za sprejem in odpust delavcev tovarne perila »TOPER« Celje RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1. KONTER J A 2. USLUŽBENCA V SALDAKONTIJU KUPCEV 3. USLUŽBENCA V BLAGOVNEM KNJIGOVODSTVU 4. USLUŽBENCA PRODAJNEGA ODDELKA Pogoji: 1. Ekonomska srednja šola in 3-letna praksa v finančnem knjigo- vodstvu; 2. Končana srednja šola ali 3-letna praksa v knjigovodstvu; 3. Nepopolna srednja šola ali 1-lelna praksa v knjigovodstvu; 4. Ekonomska srednja šola s prakso. Osebni dohodki na podlagi pravilnika o delitvi osebnih dohxxl- kov. Pismene ponudbe sprejema splošno-kadrovski sektor podjetja. Rok prijave do 31. maja 1964. S SEJE OBČINSKE SKUPSClNE V 2ALCU Petina pod 25 tisoč Na zadnji seji občinske skupščine v Žalcu so se odborniki pri sprejetju poslovnika skupščine odločili, da v bodoče pri glasovanju ne bodo več upoštevali vzdrževanja. Bili so mne- nja, da bo delo uspešno le, če bodo odborniki z glasovanjem za ali proti o slehernem problemu aktivno sode- lovali ter s tem s svojini odločanjem omogočali razvoj znotraj občine, ne pa da bi ga le pasivno ocenjevali in ne bi čutili odgovornosti do sprejetih ali zavrnjenih stališč. Tokratno sejo so posvetili proble- mom sveta za delo, delovne inšpekci- je, komisije za delovni čas ter zavo- da za zaposlovanje delavcev. Najbolj kritična ugotovitev sveta za delo je predvsem pomanjkanje moške delov- ne sile, zato je svet v soglasju z za- vodom za zaposlovanje delovne sile sklenil, da ne bodo izdajali že zapos- lenim delavcem na območju občine odjavnic za zaposlitev v podjetjih izven občine. Prav tako pa je svet podal analizo gibanja osebnih dohod- kov, kjer je sicer opazno izredno po- zitivno gibanje, saj so v žalski občini še lani Imeli okrog 45 odstotkov za- poslenih z manj kot 25 tisoč dinarji osebnih dohodkov, medtem ko znaša število teh v aprilu letošnjega leta le še 18,4 odstotke. Kaže pa, da bodo tudi to kmalu popravili. Skupščina je sprejela priporočilo, naj delovne or- ganizacije čimprej odpravijo nizke osebne dohodke. Vprašanje uvedbe skrajšanega de- lovnega časa je v žalski občini pre- cej počasno, kajti glavninâ žalske in- dustrije (tekstilna in keramična) s^a- da v tiste panoge, ki so zaradi ob- jektivnih vzrokov v ne preveč ugod- nem položaju. Zaenkrat je s 44-urnim delovnim tednom edina «-bela vrana-« Juteks, medtem ko kmetijski kombi- nat ter tekstilni tovarni Prebold ln Polzela Intenzivno delajo na analizah za -čimprejšnji prehod na skrajšan tednik. Na drugi strani pa imamo v žalski občini še primere (Montana), ko se podjetje bori, da bi prešlo od 56-ur- nega delovnega tedna na 48-urnl. -Ik V STORSKI ŽELEZARNI 16 VOLILNIH ENOT Sindikalni aktiv v štorski železarni se Je pred dnevi udeležil zasedanja delavskega sve- ta, na katerem so sklenili, da bodo volitve v organe upravljanja 12. junija v 16 volilnih enotah. Izvolili bodo 65-čianski delavski svet za celotno podjetje, 16 svetov delovnih enot. V organih upravljanja bo sodelovalo okoli 300 članov kolektiva. I>o drugega junija bodo na predvolilnih sestankih izbrali kandidate. J. M. KRONIKA NESREČ Franc Klemen iz Preserja pri Braslovčah, je padel s traktorja, poškodoval si je nogo. Leopold Cvetko iz Celja, si je pri padcu zlomil nogo. Zivorad Jankovič, iz Rogaške Slatine se je pri gašenju apna opekel po nogi. Anton Kolar Iz Celja, se Je pri delu vsekal v nogo. Viljem Pimat Je bil pri pretepu v Laškem ranjen na glavi. Milan Nikolič Je bil pri pretepu v Celju ranjen na glavi. Konrad Ogrizek Je v Pongracu padel z okna drugega nadstropja, zlomil si |e nogo. Frančiška Kač, iz Bukovžlaka, si Je prt padcu zlomila nogo. Josip Geršič, si Je v Opekami LJubečna poškodoval glavo. Ivan Hriberšek iz Lokrovca, Je na Ostrož- nem padel s kolesom in si poškodoval gla- vo. Bil je nezavesten. Ciril Vrhovšek iz Petrovč Je padel in sl poškodoval ključnico. Marija Zgoznik iz Pečovnika Je padla, po- škodovala sl je roko in ključnico. V Petrovčah si Je pri delu na železnici poškodoval nogo delavec Anton Jerkovič. CELJSKI TRG PREVLADUJEJO NOVI, SVEZI PRIDELKI V preteklem te^nu so na celj- ski tržnici zabeležili nekaj za- nimivih cen. Poglejmo: na prvo mesto — tako po višini, kot po »zanimivosti«, sodijo jagode. Prodajali so jih po (kar prav vi- dite, ni tiskarski škrat) — 600 dinarjev kilogram. Takoj za ja- godami pride na vrsto paradiž- nik, ki verjetno zardeva zaradi svoje cene — 520 dinarjev. Ce še povemo, da so češnje po 300 — prodajali pa so jih tudi že po 220 dinarjev, smo k sreči naj- višje cene že izčrpali. Ostale novice so dokaj veselejše. Novi krompir smo lahko kupili že za 170 dinarjev, splitsko kolerabo za 280, špinačo pa tudi za 140 dinarjev kilogram. Na tržnici je presenetljivo veliko solate. Pri- peljali so jo pravzaprav iz vseh krajev naše domovine: iz Dal- macije, Srbije, pa tudi iz oko- liških vasi in trgov. Tako pro- dajajo berivko tudi že po 100 dinarjev kilogram, medtem ko je ostala solata po 120 do 200 dinarjev. Jajčka držijo staro ceno — 25 do 30 dinarjev, perutnine pa tudi v preteklem tednu skoraj- da ni bilo. Torej: dovolj ze- lenjave, visoke cene in upanje, da bo prihodnji teden bolje — to je vse, kar vam lahko povem o trenutni situaciji na celjski tržnici. Letos do 17. maja je bilo v okra- ju že 20 smrtnih žrtev, kar pomeni, da je letos v primerjavi z istim ob- dobjem lani petkrat več. (Lani 4 mrt- vi). Žalosten rekord, žalostna bilan- ca napredka v motorizaciji. In ven- dar ugotavljamo, da se vzroki nesreč ponavljajo, da nekateri koristniki cest nočejo ali pa ne znajo spoštovati najosnovnejših cestnih predpisov. Analiza letošnjih primerov nesreč kaže, da so le-te nastale po krivdi korlstnikov javnih cest, nikakor pa ne p>o krivdi do nedavno važnega faktorja: ceste ali vozila. Od 20 mrtvih oseb je bilo 5 pešcev, 4 motoristi, 3 kolesarji, 3 potniki, 2 mopedista in po en voznik vprege, traktorja in osebnega vozila. Poglej- mo samo zadnje podatke nesreč: Ф 7. maja se je v Brežicah smrtno ponesrečil mopedist Jože Erman. Ф 10. maja je motorist Darko Za- bavnik v Žalcu zadel pešca Vinka Zajca, ki je vsled težkih poškodb v bolnici umrl. Ф 13. maja je mopedist Anton Ba- ribar pri Šoštanju zapeljal pod to- st. 20 — 22. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Si^ran 3 OBIAVE ÍN OGLASI IZLETNIK Vabimo vas na naie izlete; 1. ZÜRICH-LONDON-PARIS-MÜNCHEN o.dnevno potovanje z vlakom; 2. CARIGRAD-SOFIJA 8-dnevno potovanje z vlakom; FIRENZ^RIIM-NEAPELJ-CAPRI-BE!- NETKE-TRST 9-dnevno potovanje z vlakom; i. PARIS-NICA-MONTE CARLO-MILA- NO 9-dnevno potovanje z vlakom; 3. K1JEV-LENINGRAD-MOSKVA - po- tovanje preko BUDIMPEŠTE z vlakom (spal- ni in jedilni vagon) — avion; 14-dnevno potovanje; 6. ATENE-SOLUN-PELOPONEZ-DELFI 9-dnevno potovanje; 7. BUDIMPEŠTA 2-dnevno potovanje z avtobusom; 8. DUNAJ — svetovna cvetlična razstaya 3 in 4-dnevna potovanja z avtobusom; 9. GRČIJA — 10-dnevna ekskurzija za ma- turante vseh šol; 10. TRST in BENETKE stalni t in večdnevni izleti z avtobusi; 11. KOROŠKA 1 in večdnevni izleti z avtobusi; 12. PO GORENJSKI-PRIMORSKI 2-dnevni izleti z avtobusom za kolektive; 15. PLITVICE — dvodnevni izlet z avtobu- som za kolektive; 14. PO ISTRI — dvodnevni izlet z avtobu- som za kolektive; 15. PO DOLENJSKI - dvodnevni izlet z avtobusom za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo -valut; — vršimo rezervacijo v spalnih vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; I 'M — v prodaji imamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni postaji. Telefon 28-41, poštni predal 162. Se priporočamo za cenjcna naročila. IZLETNIK CELJE GLEDALIŠČE SLOVENSKO UUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 22. maja 1964 oh 15.30: Senn O'Casev: SENCA PRAVEGA MOZA. L šolski abon- ma. Stojišča so še na razpolago. Sobota, 23. maja 1964 ob 19.30: Sean O'Casey: SENCA PRAVEGA MOZA. Sobotni abonma in izven. Nedelja, 24 .maja 1961 ob 10. uri: Sean 0"Ca- sey: SENCA PRAVEGA MOZA. H. nedelj- ski dopoldanski abonma n zven. Nedelja. 24 .maja 1964 ob 19.30: Sean O'Ca- sey: SENCA PRAVEGA MOZA. Gostova- nje v Šentjurju pri Celju. Torek, 26 maja 1954 Ob 19.30: ödön von Horvàth: SEM PA TJA. Gostovanje v Slo- venskih Konjicah. Torek ,26. maja 1964 ob 19.30: Samuel Bec- ke«: O. LEPI DNEVI. Gostovanje Ekspe- rimentalnega gledališča iz Ljubljane. Vstop nice so v prodaji pri gled. blagajni dan pred predstavo in na dan predstave od 17.30 do 19. ure. Sreda, 2?. maja 1964 ob 12. uri: Juro Kislin- ger: IZLET. Zaključena predstava za os- novno šolo narodnega heroja Rajka Hrast- nik. Četrtek. 28. maja 1964 ob 16. uri: Sean 0-Casey: SENCA PRAVEGA MOŽA. Go- stovanje v Topolščici. Sobota, 30. maja 1964 ob 19. uri: Sean O'Ca- sey: SENCA PRAVEGA MOŽA. Abonma za delovne organizacije in izven. Vstopnic vseh vrst je še dovolj na razpolago. Nedelja, 31 .maja 1964 ob 15. uri: SMEH NI GREH — večer poljske satire. Gosto- vanje v Apačah. Nedelja. 31. maja 1964 oh 15. uri: SMEH NI GREH - večer poljske satire. Gostovanje v Gornji Radgoni. • PRODAM Ugodno prodam popolnoma nov kuhalnik s tremi ploščami, ter malo rabljen štedilnik »Gorenje« na drva s tremi ploščami, otro- ško posteljico s predalom in športni otro- ški voziček. Oglasite se pri: Turnšek Jože, Ločica 26, Polzela. Posestvo 11 ha na sončni legi blizu ceste, vrednost 2,000.00 din ugodno prodam za- radi selitve. Klinar Amalija, Polžnica 9, Store. Poceni prodam dobro ohranjeno starinsko sobno kredenco z marmor ploščo. Celje, Savinova 5/1 (nasproti starega piskra). Ugodno in poceni prodam električni gramo- fon, žensko kolo, rabljeno spalnico in že- lezno peč na premog. Ogled samo v popol- danskem času. Naslov v upravi lista. Švedsko kuhinjsko opremo — novo, prodam ugodno tudi na ček. Koštomaj, Laško 15/11. Kompletno kuhinjo in namizni štedilnik pro- dam. Vprašati v popoldanskih urah: Bor- ko, Breg 18 — Celje. Dvodružinsko enonadstropno hišo prodam. Braslovče 25. Dobro ohranjen zidan štedilnik (rostfrei tisch) prodam. Franc Slander, Celje, Jap- Ijeva 2 (Polule). Prodam več rabljenih oken. Ogled od 14. ure dalje. Orožim, Ipavčeva 4. Mlatilnico na električni pogon prodam: Rom, Polule 47. Prodam PRIMO — 175 ccm. Ogled vsak dan pri mehaniku Francu Kočevarju Žalec. Visokopritlično, takoj vseljivo, nedograjeno hišo prodam. Stefan Lončar, Celje, Mirna pot 2 — Cret. Kuhinjsko pohištvo poceni proda: Dolenc, Celje, Kocbekova 5/iI (poleg bivšega Mle- koprometa). Uvoženo preprogo 3 krat 2 prodam za 50.000 dinarjev, tudi na ček. Naslov upravi lista. • KUPIM Kupim 4—6 kvadratno hmeljsko sušilnico. - Ivan Lubej, Store, Ogorevc 10. Stanovanjsko hišo z vrtom, nekaj zemlje, najraje v Laškem, Rimskih Toplicah, ali v bližini, kupim. Naslov v upravi lista. Posestvo 4—5 ha zemlje kupim, v okolici Celja ali Laškega. Naslov v upravi lista. Mlado kravo in lahek gumi voz kupim: Kari Kovač, Store, Pečovje 29. #SLUZBE Diplomirana zobna asistentka želi spremeniti sužbo za Celje, ali bližnjo okolico. Nastop službe po dogovoru. Naslov v upravi lista. Gospodinjsko pomočnico k štiričlanski dru- žini sprejmem. Plača lepa, oskrba dobra. Profesor Neva Mladinovič, Ljubljana, Ce- lovška 44/11. Mizarskega pomočnika sprejme: Cepin Anton, Dobrova 8, Celje. Gospodinjsko pomočnico sprejme tričlanska družina. Naslov v upravi lista. Gospodinjsko pomočnico sprejmem k štiri- članski družini. Nudim najugodnejše po- goje. Marija Brecelj, Ljubljana, Komenske- ga 5. Gospodarsko pomočnico za kmečka dela, lahko z otrokom sprejmemo. Ponudbe na na- slov; Vizoyisek, Žalec 129. Čevljarskega pomočnika sprejme takoj: An- ton Gregi, Vojnik 75. • stanovanja Mlada zakonca brez otrok iščeta sobo, nu- dita pomoč pri gospodinjstvu. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvosobno stanovanje v centru La- škega za enosobno v Celju. Naslov v upravi lista. Mlad zakonski par nujno išče opremljeno ali neopremljeno sobo, lahko izven Celja — samo za 10 mesecev. Najemnino plačata naprej. Naslov v upravi lista. Zdravnica išče opremljeno sobo. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Center«. • KINO KINO SVOBODA ŠEMPETER v SAVINJSKI DOLINI 23. in 24. maja 1964 »JAZ PUSTOLOVEC«, mehiški barvni film 2:. maja 1964 »BREZDOMEC ARHIMED«, francoski film. 28. maja 1964 »LJUBEZEN POPOLDNE«, ameriški film. KINO SEVNICA 23. in 24. maja 1964 »ENOOKI JACK«, ameriški film. 27. maja 1964 »VIRIDIANA«, španski film. • KONCERTI Dva javna nastopa gojencev Glasbene šole bosta v četrtek, 28. 5. in peiek, 29. 5. ob 20. uri v Narodnem domu. Vstopnina za odrasle osebe 100 din, za mladino 50 din. • ZAHVALE Za odlično izvršeno težko operacijo, se najlepše zahvaljujem tov. dr. ROJCU. Za vso skrb in nego včasu moje bolezni, se še posebej zahvaljujem primariju dr. šušterši- ču, dr. Pippu in dr. Tessinjiu, medicinskim sestram Tereziji in Marini ter vsemu strež- nemu osebju sobe 6 kirurgičnega oddelka celjske bolnice. Hvaležni pacient Darij Bezlaj — Celje • OBVESTILA Kmetijski kombinat Žalec, obrat »Mesnine« Celje sporoča potrošnikom, da je v proda- jalnah »Matica« v Stanetovi ulici in »Nare- zek« na Tomšičevem trgu v prodaji meso mlado pitane živine Iz načrtne prokcvodnje la in I. kvalitete po naslednjih cenah: din za kg vrat, prta, rebra, flam x do 25 «/.kosti 600 ple¿e, nadpiečno meso, visoka in nizka bržola, stegno in boćnik z 25 o/e kosti 840 meso brez kosti HOO zrezek 1160 pljučna pečenka 1280 V ostalih prodajalnah v in izven Celja pa je v prodaji meso živine iz običajne pro- izvodnje I. in ÍI. kvalitete kot sledi: din za kg vrat, prsa, rebra, flam z do 25 •/. kosti 550 pleče, nadplečno meso, visoka in nizka bržola, stegno in bočnik z do 25 »/. kosti 680 meso brez kosti 880 zrezek 920 pljučna pečenka 1050 V vseh mesnicah pa je v prodaji svinjsko meso brez slanine z do 20 0/, kosti 750 svinjsko meso brez kosti in sla- nine na 20 Ve kosti 930 svinjsko meso s slanino in kožo od 20 do 30 Vo slanine (na 20 Ve kosti) 680 svinjsko meso brez kosti s slanino in kožo (na 20 Ve kosti) 830 Teletina (v okviru možnosti): din za kg telečje meso z do 30 Ve kosti 850 telečje meso brez kosti (na 30 Ve kosti) 1200 telečji zrezek brez kosti (na 35 Ve kosti) 1300 DELOVNI KOLEKTIVI — ORGANIZACIJE! KOMPAS CELJE Vam nudi za Vaše izlete po Jugoslaviji izredno ugodno ceno prevoza z modernim turistično opremljenim 43 sedež- nim avtobusom tipa »Deutz« — po ceni prevoženega kilometra 220 din. Naprošamo za predčasne rezervacije! VABIMO VAS NA IZLETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevni avtobusni izlet za delovne kolektive in organizacije. Cena 9.500 din. 2. CARIGRAD — 9-dnevni avtobusni Izlet v septembru; ogled Milana, Torina in Ge- nove; prijave do 12. julija, 3. TOKIO — 12-dnevni izlet s posebnim letalom na olimpijske igre v oktobru; pri- jave do 1. avgusta. 4. NEW YORK — 11-dnevni izlet s poseb- nim letalom na svetovno razstavo; odhod iz Ljubljane 20. julija in 24. avgusta. 5. PO SOVJETSKI ZVEZI — 14-dnevno po- tovanje z vlakom; prijave do 5. julija. 6. BRNO-PRAGA — 6-dnevno avtobusno po- tovanje na ogled vodnogospodarskih naprav; prijave do 25. maja. 7. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in Koroške borce. 8. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni izlet. 9. SLOVENSKE GORICE TRAKOSCAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 10. PLITVIČKA JEZERA CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet 11. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 12. PO DOLENJSKI IN BELOKRAJINI dvo- dnevni izleti z avtobusom. 13. PO GORENJSKI PREKO VRSICA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izleti. 14. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CEUE. Organiziramo kolektiv- na potovanja In Izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi In posebnimi vlaki, ladjami obalne In rečne plovbe In posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseh vrst vozovnic za železniški, letalski In pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- su nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva In sprejema depozite. KOMPAS CEUE daje brezplačno vse pro- metne In turistične Informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatellstlčne znamke Itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 • razno Dne 13. maja sem na poti od tržnice do »Zvezde« izgubila srebrno ročno uro. Ker mi je drag spomin, prosim poštenega naj- ditelja, da jo odda proti nagradi na naslov v upravi lista. Starejšo osamljeno dobrosrčno upokojenko išče bolna žena za izven Cçlja. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Poštena«. V nedeljo 17. maja izgubljeno zeleno jopico od Pokopališke do Ceste na Dobravo od- dajte proti nagradi lastniku: Stobengelj, Store 81. Kmečko dekle želi spoznati poštenega fanta — uslužbenca od 26—35 let starosti. Alko- holiki izključeni. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Dopisovanje«. , Upokojenec želi spoznati čedno kmečko vdo- vo in z njo ustvariti prijeten dom. Naslov v upravi lista. Poštenega najditelja ženske jopice izgubljene v nedeljo na starem gradu, naprošam, da jo vrne proti nagradi pri Vehovar, Obla- kova 3. • razpisi IZVRŠNI ODBOR KRAJEVNE SKUPNOSTI ¿ALJAŽEV HRIB« CELJE Cesta na grad številka 2 razpisuje delovno mesto TAJNIKA Krajevne skupnosti Aljažev hrib Kandidat mora imeti srednješolsko izobraz- bo in prakso, oziroma nlžješolsko Izobrazbo^ ter najmanj 5 let upravne pravne ali njej so- rodne prakse. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom je poslati do 30. 5. 1964 na naslov: Izvršni odbor Krajevne skupnosti Aljažev hrib. ' Nastop službe takoj, ali po dogovoru. Raz- pis velja do zasedbe delovnega mesta. • TURIZEM VEČER GLASBE, PESMI IN PLESA! Kot uvod v letošnje turistične prireditve prireja turistično društvo Velenje ob Velenj- skem jezeru v soboto, dne 13. junija Večer glasbe, pesmi In plesa. PROGRAM LETOŠNJIH TURISTIČNIH PRIREDITEV! Celjska turistična zveza sporoča, da bo v prihodnji številki Celjskega tednika objavljen program vseh turističnih prireditev v letoš- nji sezoni. TURISTIČNI TEDEN V SLOVENSKIH KONJICAH Turistično društvo Slovenske Konjice pri- reja od 13. do 22. junija turistični teden z raznimi prireditvami' in etnografsko razstavo »Južno Pohorje«. IZLET V KONJICE — SKOMARJE — ŽICKI SAMOSTAN Ob priliki turističnega tedna v Slovenskih Konjicah prireja Olepševalno in turistično društvo Celje izlet v Slovenske Konjice, Sko- marje in Žlčki samostan, ki bo združen z ogledom Izredne etnografske razstave »Južno Pohorje« v Slovenskih Konjicah. Izlet bo 19. junija z odhodom ob 15. url in povratkom okoli 20. ure. Cena 450 dinarjev. Prijave v Turističnem informacijskem uradu v Stane- tovi ulici. Osnovna šola Pranja Kranjca CSlje-Polule razpisuje MESTO UČITELJA ZA TEjlNlCNI POUK IN FIZIKE Stanovanja ni. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 23. do 30. maja 1964 Marjan TISELJ, veterinar, Celje, Savinjska 5/II (Sa- vinjsko nabrežje). Telefon 28-71. DRUGO VEUKO NAGRADNO ŽREBANJE KOMUNALNA BANKA CELJE s podružnico CELJSKO ILESINO HRANILNICO, in ekspoziturami objavlja drugo veliko nagradno žrebanje V poštev pridejo vsi vlagatelji, ki bodo v času od 1. aprila do 30. junija 1964 vložili na hranilno knjižico najmanj 50.000 din in to vlogo vezali na odpovedni rok od 12 mesecev dalje in vlagatelji, ki bodo vložili najmanj 100.000 dinarjev in ta znesek vezali'za dobo 3 do 12 mesecev. Take vloge sprejema Komunalna banka Celje, Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Laškem, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, Brežicah, Videm-Krškem in Sevnici. Nagrade: 1 MOPED 1 TELEVIZOR 1 ŠIVALNI STROJ 1 HLADILNIK 1 SESALEC Žrebanje bo dne 10.. julija 1964, izid žrebanja pa bo objavljen v časopisih Večer in Celjski tednik. Razen žrebanja imajo vlagatelji še to ugodnost, da se njihove vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. VLAGAJTE SVOJE PRIHRANKE, KORISTILI BOSTE SEBI IN SKUPNOSTI! KOMUNALNA BANKA CEIJE Trgovsko podjetje AVTO CELJE s servisi OBVEŠČA cenjene stranke — koiristnike avtomobilov, motornih koles in dvokoles, da si od dne 30. maja 1964 dalje lahko nabavijo in oski'bujejo svoja vozila iz naše nove prodajalne COLIBRI v Rogaški Slatini. Naše podjetje nastopa na jugoslovanskem tržišču kot zastopnik TAM, FAP, IMV, ZASTAVA, PRETIŠ, TOMOS in ROG. Za nabavo vozil, nadomestnih delov in za nuđenje servisnih uslug se obračajte na specializirano podjetje AVTO CELJE — Celje. PRODAJALNA COLIBRI V ROGAŠKI SLATINI VAM NUDI: — vsa vozila omenjenih proizvajalcev — nadomestne dele za vzdrževanje teh vozil — avtogume, elektro in splošni avtomaterial POTROŠNIKI — obiščite našo novo prodajalno, prepričajte se o široki izbiri in solidnosti trgovskih uslug v Rogaški Slatini — Ratanska vaS št. 1. Se priporoča kolektiv! AVTO CEUE Celje J if-'/,' ^i' î S.tçgji 4 CELJSKI TEDNIK St. 20 — 22. maja 1964 ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT - ŠPORT ŠE O NEŠPORTNEM OBNŠANU - Ali KAJ? Zelo je Senovčane presenetil članek pod gornjim naslovom, itienimo pa tudi — vse ljubitelje nogometa." Enostavno povedano, ne moremo si predstavljati, da so v družbi še tako podli in neodgovorni ljudje, ki o športu ali drugje, hote blatijo in izmaličijo dejstva. Ta uvod je bil potreben z o/.irom na to, da v naslovu navedeni članek enostransko brutalno napada pi venstvi^no nogometno sre- čanje med nogometnima ekipama VOJNIK : SENOVO dne 10. 5. 1964, t. j. konkretno «kipo iz Senovega. Pisec te^ članjca, mislimo, nima ali ri hotel imeti občutka za objektivnost. Kajti znano je, da Senovčani in njihova publika v svoji nad tridesetletni tradiciji niso nikdar delali nobenih nešportnih izgredov. Za doma- čine (NK Vojnik) smo informirani, kakor tudi tega dne doživeli, da nekaj takega ne moremo govoriti. Nimamo namena polemizirati z neodgovor- nim avtorjem zgoraj navedençga članka. Dolžnost naša pa je, da seznaniriio bralce o stvarnosti, ki se je dogajala na nogometni prvenstveni tekmi VOJNIK : SENOVO: »Verjetno ni prijateljev nogometa, ki ne bi želeli uspeha (zmago) svojega moštva. Vsaka nogometna tekma je lepo športno doživetje kraja. Senovčani so prišli v Vojnik z name- nom, da v športnem srečanju XIII. kola vzhodne skupine okrajne nogometne lige, po- merijo svoje nogometno znanje. Igra (do prekinitve) sama je pokazala, da sta si na- sprotnika skoraj enakovredna. Sodnik, ob- čutek imamo, pa ni bil s tem zadovoljen. Hotel je izsiliti zmago domačinom za vsako ceno. Na njegovo nekorektno in pristransko sojenje, je jasno moral intervenirati kapetan (star in neoporečen nogometaš). No in pri enih teh posredovanjih kapetana, je sodnik. senovškega kapetana moštva kulturno z »Marš« v gol in pozneje na drugo skrajno ponavljajoče pristransko sojenje, pa tudi z »marš« izključil iz igre. Sprašujemo se, obenem pa se čudimo, ka- ko to, da pisec članka ne omenja dejstva. Na tekmi ni bilo delegata, kateremu bi lahko Senovčani dali v pogled dokumente, t. j. le- gitimacije. Dalje kako to, da ni bilo drugega stranskega sodnika — pisec-o tem ne govori oziroma ne piše. V dopisu pa navedeni tudi ne pove, zakaj je publika ovirala v športnem delovanju, t. j. igre enajstorico iz Senovega. Konkretno pri izvajanju »avta«. Zakaj so iz publike metali kamenje na Senovčane in kako to, da je pu- blika vdirala na igrišče — tega ni izslediti v tej neobjektivni objavi. To so dejstva in taka ekipa kot je TVD »PARTIZAN«, Senovo, nogometna sekcija se sprašuje, kje je morala pisca članka, ki blati ekipo ter netočno informira bralce. Menimo, da s takimi neobjektivnimi infor- macijami oziroma pisanjem ne bomo pripo- mogli k športnim uspehom, ampak še bolj otežkočili nogometno dejavnost. Pričakujemo in zahtevamo, da bo nogo- metna komisija pri okrajni nogometni komi- siji Celje javno objavila ugotovitve tega «NESPORTNEGA OBNAŠANJA — ALI KAJ?«. TVD »PARTIZAN« SENOVO Nogometna sekcija , KOŠARKA OKRAJNA LIGA Presenetljiva zmaga Obrtnika iz Šoštanja nad Kovinarjem iz Štor <46:37. DRUGA RÏ-PUBLISKA LIGA Partizan Konjice—ŽI^K Celje 70:45. Vse ka- že, da so 'Celjani v težki krizi. Partizan iz Žalca je dobil Jvoboj z zagorskim Proletar- cem brez boja z rezultatom 20:0. Po tem kolu so Konjičani četrti, Žalčani šesti, Celjani na na sedmem mesi u. REPUBLIŠKA LIGA Ljubljana—Elektra (Šoštanj) 48:52. Soštanj- čani so trenutno na odličnem tretjem mestu. SREBRNA MEDALJA ZA BOKSARJA OLIMPA v soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani le- tošnje republiško prvenstvo v boksu za mla- dince. Med 24 mladimi tekmovalci sta bila tudi dva člana celjskega Olimpa. Med njima se je najbolj izkazal Ivan Panic, ki je v pa- pirni kategoriji zasedel častno drugo mesto in s tem srebrno medaljo. To je vsekakor lep uspeh mladega celjskega boksarja, ki daje upati, da se bo boksarska sekcija Olimpa znova razmahnila in vključila v svoje vrste še več članov. Kot vse kaže bo prvo nedeljo v juniju v Celju zanimiva in kvalitetna revija boksa. Olimp je namreč povabil v goste najboljše ljubljanske in mariborske pripadnike tega športa. Tekmovanje bo na prostoru letnega kina ob Ljubljanski cesti. 165 MLADIH ŠAHISTOV NA OKRAJNEM PRVENSTVU v nedeljo je bilo. v 6elju okrajno ekipno prvenstvo mladincev in pionirjev v šahu. Na tekmovanju se je zbralo kar 165 najmlajših šahistov, kar je več kot zadovoljivo. NOGOMET V TABORU v soboto sta se srečali na igrišču za Parti- zanom . v Taboru nogometni reprezentanci Partizana Gomilsko in Tabora. Zmagali so domačini z rezultatom 5:2 (3:1). Prva tekma med obema enajstoricama, ki je bila prav tako v Taboru, se je končala z neodločenim izidom 5:5. D. K. ŽELEZNIČARJI V KEGLJANJU v nedeljo je bilo v Celju tradicionalno sre- čanje petih mestnih reprezentanc železničar- jev v kegljanju. Tekmovali so v borbenih igrah. EKIPE: 1. Novo mesto 802, 2.-3. Celje in Maribor 784, 4. Ljubljana 717, 5. Reka 634. POSAMEZNIKI: 1. Tuhtan (Reka) 428, 2. Le- giša (Novo»mesto) 42^^ itd. ROKOMET ODLOČITEV ŠELE V ZADNJEM KOLU v Štajerski rokometni coni je vprašanje letošnega prvaka in novega člana republi- ške lige še vedno odprto. Oba kandidata za prvo mesto sta iz celjsliega okraja. Vodeče moštvo »Celje« je trenutno boljše, saj ima prednost v točkah in količniku. Toda v ko- likor v zadnjem kolu v Celju na igrišču Partizana Brežice premagajo »Celje« imajo možnost, da prevzamejo vodstvo in osvojijo naslov prvaka. Celje je tokrat premagalo MTT — livarno (Maribor) z visokim rezultatom 32:10, Bre- žice pa Velenje 25:10. V celjskem derbyju pa je Partizan Celje presenetil Radeče in zma- gal v Zasavju 15:11, kar ni pričakoval nihče. V okrajni ligi je ekipa Griž že okrajni prvak in bo novi član štajerske cone. S svo- igro so igralci Griž vsekakor zreli za to zahtevno ligo, saj so pred dnevi v okviru okrajne lige odigrali s prvim moštvom »Ce- lje« 11:27 (5:14). Ostali rezultati v okrajni lirri* T3 . B.TÎ ^л.пч V posameznih skupinah so najboljša mesta zasedli: MLADINCI: 1. Brežice 16, 2. Šentjanž 13, 3. druga osnovna šola Celje 11 točk. MLA- DINKE: 1. Griže 15, 2. Stojno selo 15, 3. Po- nikva 12 in pol. STAREJŠI PIONIRJI: Žalec 22 in po, 2. Zreče 22, 3. Brežice 21 in pol. STAREJŠE PIONIRKE: Ravne nad Šoštanjem Ì2 in pol, 2. Kostanjevica 12 in pol, 3. Žalec Hin pol. MLAJŠI PIONIRJI: 1. Rečica 19, 2. Vinska gora 18 in pol, 3. Štore 18 in pol. MLAJŠE PIONIRKE: 1. Šentjanž 14 in pol, 2. Orla vas 9 in pol, 3. Brežice 6 točk. Prvaki posameznih skupin so si priborili pravico do sodelovanja na republiškem pr- venstvu, ki bo v Ljubljani konec maja. JAZBEC ŠE ZMERAJ NAJBOLJŠI Turnir desetorice najiholjšiii igralcev nanuiznega tenisa v okiraju se je kon- čal s prepričljivo zmago naijistarejšega med mjimi — Jožeta Jazbeca, ki je premagal vse svoje nasprotnike. Na ostala mesta so se uveljavili: 2. Jože Mikeln (2alec) 7 zmag, 3—4. Vlado Gmšek in Zadravec, oba po 6 zmag, 5. Span (,S1. Konjice) 5, 6. Mar- jan Pioznič (Celje) 5, 7. Podpečan {Ža- lec) 4, 8. Cvetko 2, 9. dr. Svetina (Šentjur) 1 ter 10. Kliinc, breiz zmage. olimp : Železničar 4:0 v zaostali tekmi slovenske nogometne lige je Olimp v sredo popoldne dosegel na svo- jem igrišču visoko zmago v srečanju z ma- riborskimi železničarji 4:0. Olimp je bil boljši in bi lahko dosegel še kaj več, če bi bili na- padalci bolj prisebni. Po uspehu imajo Olimpovci že lepše mož- nosti, da se rešijo nevarnega dna; zato stojijo v nedeljo pred tekmo z Delamarisem pred težko odgovornostjo in nalogo. Želimo, da bi šlo vse po sreči. DVAKRAT MARIBORČANI Republiško prvenstvo v odbojki za dijake in dijakinje srednjih šol je prineslo dvojno zmago gojencem srednje šole za telesno vzgo- jo v Mariboru, saj so zmagali tako v moški kot ženski Jtonkui-enci. Med dijaki so celjski gimnazijci osvojili četrto mesto, pri dijakin- jah pa so bile igralke z brežiške gimnazije tretje. dijaki učiteljišč za praznik mladosti v počastitev praznika mladosti bo v ne- deljo in ponedeljek v Celju srečanje dijakov slovenskih učiteljišč v športnih igrah. Za to prireditev so se prijavili dijaki učiteljišča iz Maribora, Ljubljane, Tolmina, Murske So- bote in Celja. .Moški bodo tekmovali v ro- kometu, šahu in streljanju, ženske pa v ko- šarki in streljanju. Pester športni program bodo izpolnili še s kulturnim nastopom v nedeljo zvečer. ODBOJKA vzhodna skupina druge republiške lige ŠEMPETER — ČREŠNJEVEC 3:0 V nedeljo so odbojkaši Partizana iz Šem- petra premagali moštvo iz Crešnjevcev z re- zultatom 3:0 (15:11, 15:13, 15:9). Moštvo iz Šempetra je dokazalo, da zna premagati tu- di ekipo, ki že dlje časa sodeluje v repub- liški ligi. — V nedeljo ,bodo imeli Šempe- trčani v gosteh ekipo celjskega Partizana. ELKO : BRASLOVCE 3:2 V maratonski tekmi so po ogorčeni igri zmagali domačini iz Maribora z najtesnejšim rt"71111.11 f lin %-7 D Ić TROJNA ZMAGA Ce bi primerjali zbire točk, ki so jih mla- dinske ekipe slovenskih atletskih kolektivov zbrale v prvem kolu zvezne atletske lige, po- tem bi v vseh treh skupinah prva mesta pri- padla mladim atletom in atletinjam celjskega Kladivarja. V nedeljskem startu v zvezno tekmovanje za točke so imeli mladi celjski atleti za na- sprotnike starejše mladince in mladinke Ma- ribora ter mlajše mladince Branika. Tako so posamezne ekipe zbrale naslednje število točk: STAREJŠI MLADINCI — Kladivar 16.354, Maribor 13.128. MLAJŠI MLADINCI — Kladivar 13.641, Bra- nik 13.426. . MLADINKE — KUdivar 12.469, Maribor 9.643. Med boljšimi rezultati domačih tekmoval- cev velja pri starejših mladincih omeniti Gajška v metu diska s 46.61 m, pri mlajših mladincih Kuneja z zmago v teku na 100 metrov čez ovire s časom 14.5, Pilihovih 370 cm pri skoku ob palici, Kavaiarjev met kopja (52.52) pri mladinkah tek Podmllšča- kove na 400 m s časom 60.1 ter odličen skok Kelčeve v višino s 150 cm. LEŠEK 460 CENTIMETROV Med tekmovainjem prvega kola zvezne atletske lige za mladince je Lešek skušal izboljšati svoj državni rekord pni skoku ob palici. Poskus mu ni uspel; ne glede na to je dosegel odličen rezultat 460 cm. KIADIVÀR : CEIJE 4:0 Tokrat se je celjski derby med Kladivarjem in Celjem končal brez nervoze in brez tiste napetosti, ki je bila značilna za prejšnja leta. Razen tega je izostala ' tudi borbena igra. Slednja ugotovitev ne velja samo za' začetek tekme, v kateri so si celjski železničarji prazadevali nad vso. Kladivar si jc zmago z rezultatom 4:0 pošteno zaslužil. Toda, zdaj ne gre samo za rezultat; gre tudi za igro. S to pa nismo bili zadovoljni. Včasih se je celo zdelo, kakor da nekateri nočejo streljati v vrata. Vse je bilo tako medlo. Navzlic zmagi, je-zmago- valec la/.očaral. To ni bila igra, s ka- tero bi se moral predstaviti republi- ški prvak; -s takim nogometom bi tu- di ne ime! kaj iskati v višji ligi. Z zmago nad Celjem se je Kladivar močno zasidral na vrhu lestvice. K temu je pripomogla tudi Slovanova zn^aga nad Rudarjem, pa tudi poraz Svobode v Murski Soboti. Po vsem tem se načrti uresničujejo kar sami od sebe. Po nedeljskih tekmah ima Kladiv.ir 32 točk, dnjgoplasirani trboveijslù Rudar 25, tretja Svoboda pa 24 in tekmo manj itd. Celjski železničarji so tokrat" na osincin mestu z osem- najstimi točkami; Olimp, ki jc v ne- delji^ zaradi preložitvv tekme počival, i tiči na zadiijein mestu s petimi pi- kami. Zelo zanimive bodo nedeljske tek- me. Medtem ko bo Kladivar igral z drugim moštvom Maribora izven kon- kurence, bodo celjski železničarji od- potovali v goste svojim mariborskim stanovskim tovarišem. Lani so zma- gali Celjani z re/.ultatom 3:0. Po- membna in morda odločilna hkrati bo tekma med Delamarisem Vabimo vse prebivalce mesta Celja in oko- lice, da napolnijo dvorano Narodnega doma in s tem počastijo praznik dneva mladosti, nastopajočimi pa dajo s tem priznanje za ne- sebično delo. CELJSKI UCITELJIŠCNIKI NA ŠPORTNEM DNEVU Na športnem dnevu učiteljišča je bilo do- seženih nekaj dobrih rezultatov. MLADINCI — 100 m: 11.9; 1.000 m: Vuga 2:56.2; višina: Cepuž 165; daljina: Vuga 560; krogla: Cepuž 12.25 ter peteroboj: Vuga 2411 točk. MLADINKE — 60 m: Salobir 8.0; 500 m: Ro- bida 1:34.0, višina: Žličar 130 cm; daljina: Rehar 452 cm; krogla: Lončarič 9.11 m; pete- roboj: Rehar 2307 točk. RADIO C E LJ E Oddaje celjskega radia lahko poslušate vsak delavnik od 17. do 18. ure, ob nedeljah pa od 12. do 13. ure, vsakokrat na srednjem valu 202 metra. V tednu od 25. do vključno 31. maja se bodo razen celjske kronike, ki je vsak de- lavnik na sporedu ob 17. uri, obvestil plošč po željah ter reklam, zvrstile še na- slednje govorne oddaje: ponedeljek, 25. daja — športni pregled ob 17.25; torek, 26. maja — mladinska oddaja ob 17.25; sreda, 27. maja — šola za starše ob 17.20; četrtek, 28. maja — radijska univerza. Spored v nedeljo, 31. maja pa bo takle: ob 12.00 — pogovor s poslušalci, ob 12.05 obvestila, ob 12.15 — plošče po željah, ob 12.25 — popevke romanskih narodov in re- klame ter ob 12.45 — Zvonko Perlič: Osam- ljeni slepec. Strelci v počastitev štirinajste... Pod pokroviteljstvom okrajnih Zdru- ženj Zveze borcev NOV Celje in Ma- ribor ter v organizaciji celjskega okrajnega strelslkega odbora so se v soboto pozno popoldne zbrali na Sle- menih nad Dramljami strelci obeh so- sdnjih okrajev, da s pohodom in tek- movanjem počastijo obletnico prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. Pomembna svečanost se je začela že v soboto popoldne pri spomeniku NOB v Celju, kjer so predstavniki strelcev obeh okrajev položili h grobnici hero- jev vence. Od tod pa so krenili na pot v kraj, kjer se je prav tako zadrže- vala in bojevala Štirinajsta. Slavnost je lepo uspela, saj je med nekaj sto mladih ljudi iz celjskega in mariborskega okraja prišlo tudi nekaj udeležencev legendarnega pohoda, med njimi predsednik okrajnega Zdru- ženja borcev NOV Maribor, Tone Go- ričar, zatem Janez Zemljarič, Franc Gruden ter Ivan Cimprič iz Maribora in Franc Mavec iz Celja. Srečanje nekdanjih borcev Štirinajste s števil- nimi mladimi udeleženci se je končalo z obujanjem spominov na pohod in borbe divizije. Prisrčno pa je bilo tudi srečanje z domačini, saj so jim tako Mariborčani kot Celjani prinesli darila. Tako so vsi skupaj obdarili devet družin, ki so v tistih časih nudile zatočišče enotam Štirinajste divizije. Nedeljska prireditev se je začela s tekmovanjem v streljanju z maloka- librsko puško. Vsako ekipo, tako ma- riborsko kot celjsko, je sestavljalo po sto strelcev. Zmagali so Celjani, ki so dosegli 290 krogov več kot njihovi mariborski gostje. Po tekmovanju je bilo še krajše zborovanje, na katerem je o pomenu takšnih srečanj govoril predsednik občinske skupščine Slo- venske Konjice, inž. Adolf Tavčar. Ob tej priložnosti so si strelci celjskega in mariborskega okraja izmenjali še spominski sliki svojih mest. -b Prizor z zbora strelcev na Slemenih st. 20 — 22. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Si^ran 3 1 ROMAN - SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA - HUMORESKA — ROMAN - SLIKANICA — HUMORESKA - KAMEDŠlRO IN SINOVI Kamedširo Sakagawa je bil čokat možak na usločenih nogah. Njegov trup od pasu do ra- men je zaslužil ime prsni koš po vsej resnici. Bil je temnorjave barve in vranječrnih las. Ja- ponski je dal slovo leta 1902, ko se je priglasil za delavca na havajskih plantažah sladkornega trsa. Bil je hudo odločen, da se bo od tam vrnil kar najhitreje, kajti bil je prepričan, da ga more le smrt za vselej ločiti od revne rojstne vasice, od malih riževih polj v terasah, ki se od morja pno v gore nedaleč od Hirošime. To svojo odločenost je glasno izrazil ob pri- hodu v Honolulu, kamor je prispel z dva tisoč ostalimi japonskimi dninarji. Tolmaču vselit- vene oblasti je s hreščečim glasom dejal: — Tukaj so moji papirji. Hočem, da mi na- nje pritisnite žig samo za pet let! — Kamedširo je vedel, da bo s štiristo svetlimi dolarji, če jih bo v tem času zaslužil, doma v vasi blizu Hirošime živel kot samuraj. Med va- škimi lepoticami si bo lahko izbral nevesto in si spletel družinsko gnezdo. »Za štiristo dolar- jev«, so mu tovariši med vožnjo vedno znova zagotavljali, »si boš lahko kupil tri lepa riževa polja, postavil boš lahko lično hišico in si oskr- bel toliko ki.mon, da ti jih bo dovolj za vse živ- ljenje.« Tudi oni so bili čvrsto odločeni, zaslužiti tistih štiristo dolarjev... Toda le redkim se je res posrečilo. Večina mož Kamedširojevega transporta je bila določena za plantaže na otoku Oahu, tret- jem po velikosti v havajskem arhipelagu. Zato so jih z ladjo pripeljali kar v Honolulu, največje pristanišče na otoku. Toda Kamedšira in še peš- čico mož so peljali na majhno jadrnico, ki je drugače vozila gobavce na otok Malokai. Vso noč so jih premetavali valovi, da so domala vsi staknili morsko bolezen. Drugi dan so jih iz- krcali na otoku Kauai. V pristanišču jih je že ves nestrpen pričako- val Hoxworth — bodoči delodajalec. Jahal je na konju, pod njim pa ob nogah živali poska- koval droben japonski tolmač. Hoxworth je imel sredi obraza z bradavicami okinčan nos. Ostro je meril postave prišlecev in spodbadal konja, da je poplesoval po pomolu. Mali Japo- nec je spregovoril v gospodarjevem imenu: — Gospod na konju je »Wild Whip« Hox- worth. Če boste- dobro delali, bo dober z vami, če ne, vas bo z bičem čez betice. Zato raje dobro delajte... — »Wild Whip« je bil vzdevek Hoxwortha — predsednika havajskega združenja plantažnikov. Vzdevek »divji bič« si je menda tudi zaslužil. Bil je potomec ene najstarejših havajskih mi- sionarskih družin. Zavedal se je svoje pomemb- nosti in moči, zato je besede svojega malega tolmača podkrepih tako, da se je z konjem po- gnal med najete Japonce, z držajem biča dvig- nil Kamedširovo brado, ga ostro pogledal v obraz in zarenčal: — Si razumel? — Ko je Kamedširo prikimal, je Hoxworth z bičem potrepljal Japonca pokroviteljsko po ra- menu, odvedel novince k dvema vozovoma in zahreščal: — Spravite se na vozove-« ' Potem je majhna karavana krenila in po- skakovala na zanikrni poti proti severu. Novinci so si ogledovali lepoto enega havaj- skih otokov. Ni jim ušlo izpred oči, da bodo delali na enem najlepših otokov v Južnem mor- ju. Na levi so v oblake kipçli ostri vrhovi po- kriti z bujnim pragozdnim zelenjem. Na desni se je raztezala čudovita obala, polna globoko zajedenih zalivov, v katerih so dolgi valovi umi- vali kristalno belo obrežje. Morje je bilo tu sin j e modro, tam smaragdnozeleno, pa spet za- molklomodro. Najbolji vtis pa je na prišlece napravila rdečkasta, kar se le da rodovitna zemlja. Milijone let so vulkani bruhali iz glo- bin lavo in pepel. Plast na plast. Trde okame- nine so sonce, dež in veter drobili spet mili- jone let, dokler ni nastal neizmeren kup rdeč- kaste rodnice. V stoterih barvnih odtenkih se je lesketala ta zemlja. Od svetlordeče do škrlat- ne je žarela slovita prst na tem »otoku vrtov«. V dolini Hanakai ob morju je karavana za- vila v drevored dvajsetih kraljevskih palm, ki so šumele nad razltošno Hoxworthovo hišo. Prednja stran dvorca je bila grajena po grškem vzoru, vsa v stebrih. Toda vozovi se niso usta- vili. Poskakovali so še pol milje dlje do nekih dolgih barak. Gospod Iši, japonski tolmač, je popeljal no- vince v eno teh barak, ki so imele en sam pro- stor in le nekaj silno majhnih okenc. Po sredini je bilo nekaj surovo tesanih miz, ob stenah pa majavi pogradi. Zunaj pred barakami sta zau- darjali dve latrini, črpalka za vodo, vse skupaj pa je bilo obkroženo s steno visokega sladkor- nega trsja. To, hudo zanemarjeno delavsko se- lišče je nosilo ime »Iši-Camp« in gospod Iši je bil na to strašno ponosen. Ko je Kamedširo jemal slovo v domači hiši, sta mu oče in mati zaželela srečno pot z naro- čilom: »Kamorkoli greš, ne pozabi nikoli, da si Japonec«! Ohrani svoj ponos! Tu v »Iši-Campu« je Kamedširo naenkrat za- čutil potrebo po notranjih močeh, ki tak ponos izžarevajo... Hoxworthovi dninarji so vstajali ob štirih. Dobivali so bogat topel zajtrk, kajti Wild Whip je skrbel za to, da so bili njegovi delavci pri močeh. Potem so korakali še pred sončnim vzhodom na oddaljena polja, delali tam dp še- ste zvečer in se'utrujeni vračali v camp. Vlak dan so dobili 67 centov s hrano in stanovanjem. Ob žetvi so delali po deventnajst ur na dan za enako plačilo. Ko je Kamedširo imel prvi dan za seboj, se je začel ogledovati, kje bi se lahko kopal. Bil je močno razočaran, ker ni našel nič primer- nega. Naslednji večer pa se je lotil nečesa, o čemer je ves dan med delom razmišljal. Iz sta- rih neuporabljenih desk je zgradil nekakšno uto. Bilo je to naporno delo. Ko je naposled koliba stala, mu je manjkal samo še kos valo- vite pločevine, da bi pod njo lahko zakuril. Z Išijem sta zaprosila za pločevino kar Hoxwortha. — Čemu ti bo pločevina? je robantil Wild Whip. — Zgradil bom japonsko kopalnico s toplo vodo, je trmaril Kamedširo. — Peri se v mrzli kakor jaz! se je upiral Hoxworth. — Ne, jaz se ne bom! je vztrajal Japonec. Hoxworth je zasukal konja, se obrnil v sedlu in premeril Japonca z dolgimi rokami ob atlet- skem telesu: — Nikar ne govori v takem tonu z menoj. Jap! — Mi smo navajeni čistoče, je kar naprej vrtid Kamedširo. Hoxwortha je upornik razjezil. Skočil je s konja, vrgel vajeti svojemu slugi in se zapodil v Japonca: — Iščeš preklarijo, fante?! — Toda ob pogledu na Kamedšira v njegovi ne- poslušni mirnosti ga je popadlo, da bi Japonca zgrabil... ustavile so ga napete mišice in de- lavčev pogled, ki ni kazal vo je, da bi se pustil premikastiti, niti njemu — njegovemu bosu. Preostali Japonci so otrpnili ob strani v pri- čakovanju najhujšega ... Potem pa je napetost med obema popustila, nekaka obojestranska simpatija in spoštovanje se ju je prijemalo. Hoxwortha se je nasmehnil in pnvolil: — Dobil boš tvojo pločevino. — Tako je Wild Whip zagodel, potipal Kamed- šira z jeihalnim bičem pod brado. Kamedširo pa je z enim samim prstom rahlo odrinil bič, se zazrl v Hoxworthove oči, ki so pomenljivo po- blisnile. Moža sta se razumela. ILIJA POPOVSKI: Odkrito o odkritosti KOZERIJA Odkrito povem, da sem na- čelno zoper odkritost. Ne mo- rem sicer trditi, da ne bi bil odkrit, kadar nimam na glavi pokrivala, toda odkritost misli in besed naj bo vselej pokrita. Človeku nikar odkrito poveda- ti, kar o njem mislimo, kaj- ti... K direktorju podjetja bi re- cimo prišel njegov pomočnik. — Dober dan,' hi rekel, in se klanjal ie pri vratih, — ka- ko ti kaj gre? Upam, da te bodo kmalu upokojili, da bom jaz lahko zasedel tvoje mesto. Direktor seveda ne bi bil niti najmanj prizadet ali pre- senečen. — Hvala, zelo si ljubezniv, bi mu odvrnil, toda ko bom jaz odšel v pokoj, takšno gov- no kot si ti nikoli ne bo za- sedlo mojega stolčka. Ali pa na primer odkrita ljubezenska izpoved: — Srce moje, bi šepnil fant dekletu, — ljubim te, četudi si podobna hudiču, ker sem slišal, da ti pripravljajo boga- to doto. Takšnih primerov je seveda v našem bogatem življenju vse polno. Recimo: Nekdo bi dobil takšnole va- bilo: »Vabimo vas na letno skupščino našega društva s prošnjo, da molčite, ker tako ne znate povedati nič pamet- nega.« Ali pa: »Potrjujem, da mi je kolega posodil 50 jurjev s pogojem, da mu jih vrnem čez mesec dni, toda jaz mu jih ne nameravam vrniti, ker de- narja nimam in ker ni moja krivda, če je bil tako naiven, da je nasedel.« če bi končno popolno odkri- tost uveljavili v vseh področ- jih našega življenja bi temu prispevku dodal spremno be- sedo »Tovariš urednik, poši- ljam -vam ta prispevek, če prav sem prepričan, da ga bo- ste vrgli v koš, ne da bi ga prebrali. To me niti ne prese- neča, ker je splošno znano, da zastonj sedite na svojem stolč- ku do se na humor razunie- mete kot krava na boben. Vidite, kako daleč bi lahko šla odkritost. Zato sem jaz osebno načelno zoper njo in raje zaželim vsakomur dober dan in trdno zdravje. Brihten kmetič na Rndnid To se je zgodilo še pred prvo svetovno vojno. Pšenico še niso povsod sejali po naši slovenski zemlji. Posebno hribovski kmetje so bolj poznali koruzo, rž in pa piro. Pšenico so tisti- krat v hribih šele uvajali in ne- kateri bolj brihtni kimetje so se kar oprijeli pridelovanja tega žlahtnega žita. Na Rudnici, v goratem kraju med Zusmom in Olimju je stala Prešičkova domačija. Ker se je gospodar Prešiček štel med bolj brihtne kmete, je seveda tudi on sej al pšenico. Tiistükral so pa gospodje župniki še pobirali bero. Na Prešičkovi domačiji, ki je stala na meji dveh far, so se oglašali gospodje iz obeh župnij. Nekoč se je razvil med žu- semsikim gospodom in gospo- darjem Prešičkom taikle razgo- vor. »Gospodar Prešiček, povejte mi, kako ste kaj zadovoljni s tem novim žitom — mislim s pšenico?« »Ja, vejo gospod župnik, da je to res eno kar fajn žito. Ce bi si pa učenjaki zmislili še kakšno boljše žito, bi se naffi kmetom kar vstregli.« »Kako to mislite, gospodar Prešiček? (t »Ja vejo gospod župnik, tisti- krat bi mi gostpodom dajali tisto še boljše žito in pšenica bi nam ostala.« C. L. àt. 20 — 22. шаја If 64 CELJSKI TEDNIK Stran II Moje, tvoje, naše - čigavo? LANSKOLETNA BILANCA »MALOMARNOSTI« V DRUŽBENEM SEK- TORJU: 88 VLOMNIH TATVIN V VREDNOSTI 5,359.362 DINARJEV, NAVADNIH TATVIN 305 V VREDNOSTI 6,509.324 DINARJEV, 1 PO- ŽIG IN 12 POŽAROV, SKODE 54,860.218 DINARJEV (LE MINIMALNA OCENITEV BREZ UPOŠTEVANJA IZPADA PROIZVODNJE). Sobotni večer se je odel v somrak. Luči^so razsvetlile živost majskega mestnega utripa — zamiral je delovni dan, vetrovni ve-' čer je botroval zapoznelim vekendašem in vsem tistim, ki so hi- teli, da preživijo soboto v smehu, plesu, veselju in razbrzdanosti. Tiho smo brzeli skozi ulice in se bližali našim ciljem. Bili smo raz- deljeni v tri skupine. Akcijo smo namenili zapuščenim in v večini primerov nemim sobotnim ter nedeljskim objektom: delovnim or- ganizacijam, ki so v teh urah prepuščene in zaupane najčešče le . enemu samemu človeku — vratarju-čuvaju. K akciji nas je vodilo vprašanje ali naše bogastvo naše veliko skupno premoženje čuvamo in mu posvečamo dovolj skrbi tudi ta- krat, ko preneha naša osem ali sedem urna .zaposlitev; vprašanje ali smo storili vse, da lahko mirno in skrbno zaupamo, da bomo v ponedeljek našli vse predmete, vsa osnovna sredstva tam, kjer smo jih v soboto pustili; vprašanje ali smo poskrbeli za vse ukre- pe, da bi zmanjšali nevarnost pred ognjem; — ali so naši čuvaji- vratarji sposobni čuvati njim zaupno in ali se zavedajo odgovor- nosti, ki jim jo nalaga kolektiv? Niz vprašanj, ki se strnejo v dolžnosti in pravice — droben, morda prvi hip nebistven problem, ki pa дenadoma zrase in v katerern šele po prečuti noči in številnih zabeleženih napakah spoznaš, da se naši kolektivi še vse premalo čutijo odgovorne za tisti čas, ko je njihovo podjetje, »njihov kruh« odvisen od čuvaja, ki je v ranglisti osebnih dohodkov peto kolo. Edinstven uspeh akcije je bila ugotovitev, da so naši ljudje, zelo pošteni (izjeme to le potrjujejo!), če bi imeli nagibe z »noč- nimi izleti« višati svoj življenjski standard, bi nam to, sodeč po sobotnih izkušnjah, odlično uspevalo. In naši čuvaji — tudi to je vprašanje zase! Dobri so, predobri in preveč zaupljivi. Dejal bi; bili so gostoljubni, razen v dveh, treh primerih, kjer so res bili pravi čuvaji. Toda ne le v proizvodnih prostorih, tudi v upravnih smo nale- teli na drobne pomaniHljivosti, napake, ki izvirajo iz malomarno- sti. Noč je prehitro minula, da bi lahko ob bežnih pregledih ugo- tavljali neštevilne pomanjkljivosti, a eno drži, da le v redkih pod- jetjih polagajo vso skrb požarno varnostni službi in vsem preven- tivnim ukrepom, s katerimi zmanjšamo možnost požara. Prav tako pa ni bil redek slučaj, da je čuvaj povedal, da ne zna z ga- silnimi aparati upravljali ali pa je to dokazal z napačnim opisova- njem. Svojstven je vpogled v podjetja, ko vse miruje, ko težki mi- lijoni spe in nekam hudo se ti stori, da spanje teh mrtvih sopot- nikov vpliva na ceno, vpliva na naše boljše ali slabše življenje. Nehote se vprašaš, ali v tem ali onem podjetju res ne vedo, da je prva investicija« le-tu, da ta ogromna sredstva, to naše bo- gastvo polnokrvno zaživi tudi v nočnem času. Toda napake ne moremo pripisati zgolj čuvajem — odgovor- nost nosijo vodstveni kadri podjetja, ki kot kažejo številni pri- meri, nimajo dovolj »razvitega čuta« odgovornosti za čas, ko je njihova odgovornost v podaljšani roki — v čuvaju. TELETINA NA IZBIRO 21,15 je ura. Žarometi so osvetlili staro go- spodarsko poslopje. GORICA — hlev za pri- vezovanje telet. Naša prva pot je, da poišče- mo čuvaja, hlevarja. V drugem traktu hleva zapazimo luč. Vra- ta niso zaklenjena. Vstopimo Okrog štiri- deset telet poležava. Hlevarja ni najti. Šele potem ko se obregnemo ob traktor, ki ve- dri na prostem, zagledamo stanovanjsko hi- šo, v kateri, ko se bližamo, ugasnejo Uičl. Po dolgem klicanju se nam posreči vzbuditi v ljudeh zaupanje bi tako .sjKJznamo dežur- na hlevarja zakunski par FRANCA in HE- LENA BVNOELA. Sobota je In nič čudnega nI, če Franc /.audarja po pijači. Vsekakor pa junaško zatrdi, da čuva živino tako si- gurno kot da bi stražil v vojski. Z dvomom sprejmemo razlago, kajti naš polurni ogled živine in polzkusno odvezovanje, nI kljub mukanju živine nikogar vzpodbudil, da bi pogledal v hlev. « GASILI BI, A S CIM? 21,30. V temo je zeval napis: Ka- diti strogo prepovedano! in pasji lajež. Na drugi strani žične ograje je stal starejši možakar v gasilski uniformi, izza njega pa morje olj- nih in bencinskih sodov. Glavno skladišče Petrola. Aha, vi bi to radi pregledali? Nejeverno nas je ogle- doval, nato se brez besed obrnil in zavil v vratarnico. Nadel si je očala in na nekem listu, ki je bil pribit na steni, nekaj iskal. Nato je zavr- tel telefon. Nič. Zopet je prišel ven. Kdo pa sle? Aha. Znova je zavil v vratarnico, si nadel očala, še enkrat pogledal na pribit papir in začel vrteti telefonske številke. Nič. Vdal se je in prikorakal ven. Imate do- voljenje? Prosim. Komu ste pa mi- slili telefonirati? Direktorju? Ta je z nami, takoj pride. ' O hranjenju in skladiščenju lah- ko vnetljivih tekočin so določeni zakoni. Varnostni zakoni! Predpisi, ki so več ali manj znani. Predpisi, ki se več ali manj upoštevajo. Manj ufKJŠtevajo. Na primer: zaradi ve- likega izparevanja lahko vnetljivih tekočin morajo biti tudi električne naprave dobro zaščitene. Varnost- ne naprave, kot so gasilni aparati, pesek za gašenje in podobno mora- jo biti v redu in prostoru, ki bi bil v primeru katastrofe lahko doseg- ljiv. V.se te naprave in oprema mo- rajo biti označeni na posebni skici, po kateri bi se ravnali reševalci. Te- ga v centralnem skladišču Petrola — NIMAJO! V samem upravnem po- slopju je bilo več električnih radia- torjev, katerih priključki so bili ne- zaščiteni; če temu dodamo še to, da se sploh ne smejo uporabljati, je slika jasna. V delavski sobi, ki je nekako v sredini skladiščnega prostora, je bil eden celo vklopljen, na njem so se za nameček sušile še krpe, ki so bile celo zelo vroče! V skladiščnih prostorih je na sodih ležalo nešteto z gorivi in olji prepo- jenih čistilnih voln, ki so bile že neštetokrat požigalci. Izmed sodov, polnih lahko vnetljivih tekočin je bilo na kupč razne embalaže in na- vlake. Skladiščna okna, mimo kate- rih vodi cesta, niso zaščitena z za- ščitno mrežo. Ob vsem tem pa je bila večina ročnih gasilnih aparatov zadnji — krat pregledana v prvi polovici lanskega leta. Mnogo jih je bilo praznih ali drugače neuporabnih. Neverjetno, da Celje še ni doživelo majhne baklade nekaj desetin tisoč litrov bencina in ravno toliko vskla- diščenih olj ob vsem tem nevest- nem, malomarnem odnosu do druž- bene lastnine in ljudi. NAGLA ZVEZA os 22 uri smo na MLEČNI FARMI V ZA- LOGU. Nasproti nam pride FRANC KRAJNC — hI z dobro voljo nadomešča odsotnega čuvaja. S ponosom nam kaže dobro oskr- bovano živino. Ko pa povprašamo, kaj bi storil v primeru požara, pravi, da z aparati ne zna ravnati in da bi pač skočil domov in poslal sina s kolesom, da obvesti gasil- ce. farma namreč nima telefonske zveze in enako bi se zgodilo, če bi bil nujno potre- ben veterinar. Vsekakor pa čuvaja ne moti, da ne bi v molznici vsako uro nalagal dr\'a v peč, katere se tišče delovni, plašči in dru- ge cunje. Prijetna brezskrbnost in sreča, da se doslej še ni kaj vnelo. Zaupajmo, kajti če se danes ni se najbrž tudi jutri ne bo! DVA OB LITRU REBULE 22,30: Skladišče VELEZITARJA obsega dvoje zgradb. Staro in novo. V spodnjih prostorih stare zgradbe je delavska soba in kopalnica. Zgradbi sta samevali v temi kljub temu, da sta brez ograj. Edina svet- loba je prihajala iz močno razsvet- ljene delavske sobe. Glasno se po- govarjajoč in škripajoč s čevlji po pesku smo se približali oknu. čuvaj je sedeč za mizo z nekim vodil gla- sen pomehek. Vstopili snio. Na mi- zi je bilo moško perilo, ob njo je bil naslonjen vojak, na peči, ki je bila tik ob mizi, pa prazna stekle- nica rebule in kozarca. Izza napol priprtih vrat kopalnice se je nekdo kopal. »Kdo je tu stražar?« »Jaz,« je odvrnil možakar, ki je sedel za mizo. »In kdo so tile?« »On je od tam preko,« je odvrnil stražar ter namignil na vojaka. »Ja sam drugovi isto tako na dužnosti kao i vi,« je odvrniil leta in se izmuznil skozi vrata. »In kdo se koplje?« »Moj kolega.« »A je tu zaposlen?« »Ne.« »Ali bi hoteli poklicati po te- lefonu direktorja?« »Ne vem, če ima telefon!« »Pa tehničnega ali ko- mercialnega?« *»Tudi ne vem!« »Mi bi malo pregledali te prostore, daj- te nam ključe.« »Jih nimam.« »Kaj bi pa v slučaju požara ali tatvine?« »Razbil bi omarico z duplikati.« »Kako pa, da nas ne vprašate, kdo smo?« »Tovariša poznam,« je od- vrnil in pokazal na tovariša, ki je iskal po telefonskem imeniku. Nato smo ga poslali z našim avtomobi- lom iskat enega izmed vodilnih, mi pa prevzeli stražo. Ko je prispel komercialni direktor, smo z njim izvršili pregled. Vrata garaž v Maj- dičevem mlinu so se na poteg širo- ko odprla. Oboje tovornih avtomo- bilov je bilo odprtih, v armaturnih ploščah pa so bili ključi. V garažah je bilo polno navlake in embalaže ter prepojene čistilne volne. Ob zu- nanii steni ie bila nametana suha embalaža in leseni predmeti. Ko smo prispeli do novega skladišča, smo ugotovili, da so velika vrata, ki vo- dijo k nakladalnim tirom, odprta. V skladišču pa je bilo ogromno vreč moke. Ali niso naši ljudje pošteni? Ne bodimo vendar tako veliki ideali- sti ti tovariš Franc Kralj, ne čuvaj le Veležitarjevih skladišč, temveč poštenosti državljanov, pa ob rebuli drugič mirne vesti nazdravi: Naj živijo moji pošteni občani. Če so vrata zaprta pa tudi v bodoče ne preverjaj, saj vidiš, da pri nas ni kruhojedcev! NI PREVEČ VARNO Okrog pol enajste ure se ustavimo pred .AVTOOBNOVO. Vratar ŠTEFAN MO- ŠKOTEVC nas je meril z nezaupnim po- gledom, toda ni povprašal, kdo smo ali kaj želimo. Morda ga je število (bilo nas je pet) zmcdio. Povprašali smo, kje stanuje direk- tor ali kdo drugi od odgovornih. Ni vedel. Vljudno nas je popeljal po obratu. .Med starimi in pokvarjenimi karoserijami, ki že lep čas kljubuiejo v.eeni vremenskim neprl- likam, smo odkrili tudi čisto novo karo- serijo fiata 1300 — žal vso zarjavelo. Na vprašanje: »Zakaj je ne spravijo pod stre- ho?« je čuvaj resignirano odvrnil: »Če je drugim tako prav, je tudi meni!« čez čas pa dodal: »Le kdo hi mene poslušal!« in hitel odklepat delavnico. Toda to niti ni bilo po- trebno, saj so mnoga vrata bila le priprta ali slabo zapahnjena. Baje so tehnični vzroki — predolg kamion in podobno. V lakirnici so skoraj vse posode z barvami odprte — mo- čan vonj po acetonu in drugih raztopilih te opijanja in ko je nekdo med nami vprašal, če si lahko zažge cigareto, je čuvaj dejal: »NI preveč varno!« Čeprav je dvorišče delno osvetljeno, kajti tu se šopirijo razni deli za kamione in dru- gi aparati, smo mimogrede opazili še do- datni — nekontrolirani vhod skozi žično ograjo. Najbrž ne bi dosti stalo, če bi se ta vhod usposobil toliko, da bi ga lahko v nočnem času zaprli. Kratek skok čez savinjsko progo In znašli smo se na prostornem dvorišču VRTNAR- SKE ŠOLE V MEDLOGU. Velika gospodar- ska poslopja, na prostem traktorji, mali ba- ger in drugo orodje, nezaklenjeni prostori. In to brez čuvaja. N ASTRAZ S SEKIRO 23.00. Pot nas je vodila k skladišču AVTO- MOTORJA NA LAVI. Skozi razsvetljeno okno smo opazovali čuvaja MIROSLAVA VENGU- STA. Držal se je reka, da je previdnost mati modrosti in Je bil zaklenjen. Previdno nam je odprl in nas nezaupljivo meril. Ni pa zah- teval pooblastila, čeprav smo ga obiskali malo pred polnočjo. Razkazal nam je (tu se je le izkazal pre- vidnega) samo skozi okno vrednosti, ki jih čuva. Ko smo ga pobarali, kako bi se bra- nil pred tatovi, je dejal, da ima za takšne primere pripravljeno sekiro. Pri tem pa Je zanimivo, da je čas njegove službe — na- stopa in odhoda — odvisen od njega sa- mega. Pride od osme dn devete ure in straži skladišče do četrte ali pete ure. Tako je torej vselej med nastopom skladiščnika, ki pride ob šestih zjutraj, vedno časovno praz- nina, ko Je skladišče brez čuvaja. Doslej je bil Vengust prvi, ki se je dobro spoznal na požarno varnost, saj je s ponosom povedal, da je bil nekoč poklicni gasilec. OB PLESNI GLASBI Ura 0,01. Od daleč je skozi raz- potegnjen nebesni svod vrisk raz- paral noč. Dolg vzdih pomladnega trepeta majsko napolnjenih fantov- skih prsi, ki se je zlil preko od vetra in ne vem česa pošvedrano razpokanih ustnic. Krmežljavo raz- svetljen Stari grad se je za hip ove- sil s kristalno solzo starosti. Tukaj pred nami se je neonska svetloba razlivala po vratih polno naloženih avtomobilov, na katerih je pisalo: Merx. Mimo močno razsvetljene prazne vratarnice smo se napotili naprej. Odprli smo vrata in v mra- ku zagledali radio, ki je emitiral plesno glasbo. V naslonjaču je na zloženi bùndi sedel človek. Vratar. Ropot ga je vzdramil, da se je dvig- nil. Ne, ni vprašal kdo smo, vljud- no na"s je vodil po prostorih. Sku- paj z nami se je čudil prepolnim miznim predalom, prepolnim ku- hinjskega pribora, kuhalnikov, kon- zerv, keksov in podobnega. Niti pristnega bučnega olja in kisa ni manjkalo. Kaj šele reprezentance. Po številu steklenine sodeč smo predvidevali, da je veliko raznoraz- nih potrošnikov, kajti kozarcev je bilo nekaj vrst. Dragi tovariši, ali sedaj vidite kaj pomeni časopisni oglas pri iskanju dobre tajnice? Ali bo morda kdo trdil, da se tajnice s tako dobrim čutom za gospodinj- stvo morda najdejo preko poznan- stev? Bežite, bežite, takih sposob- nosti vzdrževanja tolikšnega pribo- ra se ne odkriva tako zlahka, kaj šele dobre gospodinje. Iz razširje- nih oči tovarišev sem bral zavist, kajti jaz sem še — samski. In več kot četrt stoletja sem porabil, da bi našel ženo, ki ume uskladiti praktično s koristnim, zdi se mi, da sem sedaj blizu. čuj, tovariš 'vratar Oto Rislan, ali se ne bi ob zvokih plesne glasbe prileglo malo dobrot? čuvaj Josip Ivič te s svojim nenehnim krože- njem okrog skladišča tako dovolj varuje. DR SERGIJE MAKIEDO PRVA PARTIZANSKA MISIJA 16 nas izolirati od drugih dogajanj v Bariju, kjer Je bil tedaj center, in s tem zmanjšati naše politično delovanje, ki se je prav tedaj pričelo širiti, štab delegacije smo namesti- li v vili Carbonari v Bariju, ki smo jo pre- ko mestne komande zaplenili, vtem ko smo urade za zvezo in sprejemno pisarno pre- mestili v neko stanovanjsko zgradbo v ulici de Rossi v središču Uiesta. Vse ostalo oseb- je, ki je bilo vezano na pomorske operacije. Je bilo premeščeno v Monopoli. V okviru delegacije «mo imenovali posebno komando baze v Monopoli ju (komandant Jakov Odr- IJln, komisar Luka Dančevič). Komanda ba- ze je bila nameščena v veliki palači v sa- mem pristanišču, medtem ko so bili ope- rativni oddelki na ladji »LJubljana«. Za- hvaljujoč partizanski iznajdljivosti smo kmalu dobili pristanišče Monopoli v po- polnoma svoje roke in Je postalo izključno Jugoslovanska pomorska baza. V tem pri- stanišču smo vse naše ladje preskrbovali in Jih usposabljali za plovbo. Pod vodstvom Adama Armanda so uredili ladjedelniške delavnice, kjer so lahko ladje ustrezno popravljali. Tu smo prav tako prirejali raz- lične tečaje za pomorščake, od katerih je treba posebej omeniti tečaj za kapitane kratke plovbe, ki je usposobil večje število tovarišev za vodilni pomorski kader. .Medtem ko smo bazo v Monopoliju po iznajdljivosti tovarišev organizacijsko vse lh>lj krepili, Je delegacija v Bariju zadevala ob vse večje težave pri delu z oficirji 7л zvezo v SF, a posebej v delu s podpol- kovnikom Harkurom. Pri njem je vsaka naša iniciativa naletela na opozicijo, ki ji Je dejal oporo tudi sam general Mails. V Harkurovem štabu je bilo nekaj oficirjev, ki so nam bili naklonjeni In ki so nam želeli pomagati, toda iz strahu pred njim niso mogli narediti dosti. USTANAVLJANJE JUGOSLOVANSKIH BOLNIŠNIC iN NAMESTITEV RANJENCEV Velike težave nam je Harkur delal tudi v pogledu naših ranjencev. Tu je bilo nje- govo stališče povsem drugačno od stališča britanskih zdravnikov, ki so z določenimi izjemami, zapustili pri naših ranjencih In sanitetnem osebju najlepši spomin. V teku novembra Je prispelo večje šte- vilo naših težkih ranjencev. Bolnišnica v Modugnu, v kateri so bili dotlej nameščeni ranjenci je postala pretesna; treba je bilo iskati novo rešitev. Zaradi tega smo pred- lagali ustanovitvi večjo bolnišnico, v ka- teri bi delalo tudi zavezniško sanitetno osebje. Po nekaj dneh Je prišel Harkur s predlogom, da bi ustanovili, kakor je rekel, jugoslovansko bolnišnico. Na spisku oseb- ja, namenjenega za to bolnišnico, so bili izključno četniki ali četniško razpoložene osebe, ki so bile v tem času v Italiji. Ml smo seveda predlog odločno zavrnili. Har- kur je postal aroganten in nam je očital, da »mešamo politiko s humanističnimi vprašanji in da smo pripravljeni, da poli- tiki na ljubo žrtvujemo naše ranjence«. To- da ml smo trdno ostali pri svojem. Prav v tem času je priplula v pristanišče Bari ladja »Cetina«, polna težkih ranjen- cev, ki sta jih spremljala zdravnika Brala- nlč in Slavo Očko. Takoj ko so nas o tem obvestili, sva s Srečkom Manolom (ki Je bli tedaj pomočnik komandanta mornarice in Je bil slučajno v Bariju na Inšpekcij- skem potovanju) stopila do Ilarkura in mu predlagala, da ustanovimo bolnišnico po na- ši zamisli In vanjo namestimo ranjence s »Cetine«. Harkur je najbrž mislil, da Je zdaj prišla ptava ura, da bi uresničil svoj predlog, njegovo »Jugoslovansko« bolniš- nico In nama je zelo odločno dal vedeti, da razen tega druge alternative ni. Midva sva to ponovno odločno zavrnila, ker pa je Harkur trdovratno vztrajal pri svojem sva izjavila, da bova raje odredila, da se ladja z ranjenci vrne na Vis, kakor da bi te pre- pustili četnlšklm krvnikom in izdajalcem. Harkur tega ni pričakoval, zato ga Je naji- na odločnost popolnoma vrgla s tira. Po- bledel je In oíd besa se mu je pričel za- pletati Jezik. Toda pred najino odločitvijo je bil brez moči. Bilo mu je jasno, da ne sme tvegati škandala, do katerega bi brez dvoma prišlo in o nJem hitro vedel ves svet, če bi zaradi njegove provokacije mo- rali pripeljati ranknce nazaj v domovino. Končno je moral popustiti. Ranjence so prepeljali v mestece Grumo nedaleč od Barija, kjer smo v mestni šoli ustanovili našo bolnišnico pod vodstvom dr. Brata- nlća in komisarja Martina Gamulina. Ta sta bila pristojna za naše ranjence in oseb- je, medtem ko je imelo angleško osebje po- sebno upravo, ki jo Je vodil major Foster. st. 20 — 22. maja 1964 CELJSKI TEDNIK Si^ran 3 BESEDA MLADIH PROIZVAJALCEV IDEALNI POGOJI ZA POŽAR Polnoč. Smo v tovarni »TOPER«. Čuvaj- nica je zaklenjena — čuvaj IVAN POLSAK je bil pravkar na obhodu. Šele, ko preizku- simo nekaj vrat, nam pride Polšak odpret. pomanjkljivo se predstavimo, nakar nas po- vabi v delovne prostore in ko ga prosimo, če bi lahko telefoniral po direktorja, nas zaklene in odide, še z oči mu beremo, da nam ne zaupa. Kasneje se pomirjen vme in nam razkaže vse prostore. V „Topni« pač imajo veliko pomanjkanje prostora, zato povsod ležijo ogromne bale blaga, številni kupi srajc in kupi cunj. Vsekakor naravnost idealno za požar. Ko smo ga povprašali, za- kaj nas je spustil v tovarno. Je malce za- čudeno odvrnil: »Zdi se mi, da ste iz LJubljane!« in s to zavito ter Jedrnato prtpombo Je rešil težak problem. Prav v »Topru« se človek čudi, da ne po- svečajo drobnim preventivnim meram več pozornosti, saj ni niti tako težko, da bi lahko vdrl v te prostore in se do konca življenja oskrbel z solidnimi srajcami. LEŽIM, KER MI ZATEKAJO NOGE 1,55. štorska železarna je hrume- la. Ne da bi vlak peljal mimo, so se zapornice dvignile po nekaj mi- nutah čakanja. Ustavili smo se pred vratarnico železarne. V lepo razsvet- ljeni vratarnici je na klopi ležal vratar. Tovariš je pripravil fleš. Po pozdravu in mencanju oči smo se sporazumeli. Vratar Dvoršak se je začel razburjati. Jaz da bi spal?! Kako spal? Ležim, ker mi zatekajo noge. Lahko vam pokažem zdrav- niško spričevalo. Izpod rohnečih strojev so lezle razžarjene jeklene palice. Klešče v jeklarjevih rokah so jih mehanično usmerjalé med valje. Tovarna je živela. Mimo je drdrala^ majhna lo- komotiva. V skladiščni pisarni sta dva delavca med čakanjem tovora dremala. Hodili smo mimo od jekla razžarjenih, delovnih obrazov. Na levi strani, na vzvišenem prostoru je dremalo upravno poslopje ko- merciale. Vstopili smo ter se ogle- dovali po dolgem hodniku in brali napise po vratih. Tovariši, ki so z zunanje strani pregledovali okna, so začeli trkati na vrata. Vrata šte- vilka 16, nato še 17. Lepo po- spravljene mize So se lesketale v svetlobi. Na levi strani pisarne so bili omari visoko naloženi investi- cijski elaborati, plani in še marsi- kaj. Izza dveh pisalnih miz pa je na košu za odpadke sameval star električni kuhalnik. Dežurni teh- nik, ki se je začudeno oziral po nas. Saj je bila že davno izdana prepoved, je zasopel. Tako je tova- riš tehnik. Zakon je tudi, da pozna- jo vratarji gasilne naprave in opre- mo, pa vendar vratar ni vedel na- šteti niti vrste gasilnih aparatov, kaj šele, da bi vedel z njimi oprav- ljati. Izgovarjal se je, da je v t(> varni dežurna gasilska ekipa. Drži. Verjetno bo potem tudi držalo, da ni spal, ne, ležal je z zaprtimi očmi in premišljeval, če mu ne bodo no- ge zatekle, mimo pa so hodili ljud- je, na katere je to bodrilno vpliva- lo. Tudi odprta okna so bodrilna, da ne ponavljamo o čuvanju osnov- nih sredstev in gospodarskih tajn. USPEŠEN »NA POMOČ!« TOVARNA E.MAJLIRANE POSODE. Dani se. Tukaj ni miru. Tretja izmena dela. Vra- tar zahteva pooblastilo in ko se namenoma obiramo, nam pove, da lahko pokliče dežur- nega tehnika. Vsekakor pa nas ne spusti v podjetje. Prav. Tako bi morali vsi postopati. Za tovarno emajlirane posode smo namenili posebno akcijo. Ko pride dežurni tehnik, se fantje z njim dogovorijo za insceniran po- žar. Preko plota vtihotapijo slamo, kanti z bencinom in oljem ter dimne bombe. Cez čas se Je nebo zardečilo in dim Je dajal vtis, kot da je izbruhnil močan požar. V vratarnici zabmi telefon in že vratar daje znak s sireno. V tem podjetju imajo svojo poklicno gasilno skupino, ki dobro minuto po tuljenju že z aparati {z ogljikovim diok- sidom) začne z intervencijo. Zadovoljni so, kajti zavedajo se, da so preizkušnjo do- bro prestali. Zavedajo pa se tudi, da imajo v svojem velikem podjetju še toliko ne naj- bolje zavarovanih in za ogenj nevarpih mest in o tem tudi sproti obveščajo upravo. Žal pa se ne najdejo vedno sredstva ali se ne- varnosti včasih le prepočasi odklanjajo, če prav Je bržčas tovarna emajlirane posode med redkimi, ki ima izredno dobro požarno preventivo. V REDU, TOVARIŠI! 3,40. V prebujajoče se jutro je odzvanjal lajež. Vratar Tovarne volnenih odej v škof j i vasi nas je pričakal med vrati, čez nekaj mi- nut je prispel še direktor. O ogledu in pregledu lahko zapišemo samo: V redu tovariši iz škofjevaške To- varne volnenih odej. Res je nekaj malenkostnih napak, ki jih iz objek- tivnih razlogov niste mogli odpra- viti, vendar je bilo redko pod- jetje, ki je v nocojšnji akciji dalo tisto sliko, ki bi morala biti v sle- hernem delovnem prostoru. V redu, tovariši! S SOGLASJEM OKRAJNE SKUPŠ- ČINE SO AKCIJO IZVEDLI ORGA- NI TNZ CELJE. ZABELEŽILA IN POSNELA: JANEZ SEVER J02E KLANCNIK KDO NAJ PRIPOVEDUJE O ŽIV- LJENJU MLADIH, CE NE MI MLA- DI SAMI?! LE KDO BI MOGEL BO- LJE POZNATI NASE ŽELJE, USPE- HE IN TEŽAVE?! PA VENDAR MO- RAJO MARSIKDAJ DRUGI TO STORITI NAMESTO NAS. VČASIH SMO PREMALO SAMO- KRITIČNI: PA ZATO VIDIMO SA- MO NAPAKE DRUGIH IN PRI TEM SPREGLEDAMO SVOJE LASTNE. VČASIH SPET POZAB- LJAMO, DA NAM ENAKOPRAV- NOST V DELU OMOGOČA TUDI ENAKOPRAVNO — BESEDO. VEDNO ISTI OBRAZI Devetnajstletna Marija Dremšak je šele drugo leto zaposlena kot kva- lificirana delavka. Dela v ekspedi- tu, oziroma kontroli gotovih izdel- kov. Prej je bila v šoli. »Mi mladi proizvajalci smo pre- malo organsko povezani z organi- zacijo zveze mladine. Navzlic temu, da je v tovarni mnogo mladih pro- izvajalpev, jih le majhen del sode- luje v organizaciji. Drži,, da je nekaj teh mladincev vključenih v terenske aktive, ven- dar bi mi mladi morali delovati v podjetju. Letos smo začeli graditi igrišče za odbojko. Ob delu se sre- čamo vedno isti obrazi. V manjših krajih nas tare po- manjkanje kulturnih prireditev in zabavnega življenja. Če si sam ne ustvariš atmosfere med štirimi ste- nami, te muči dolgčas, ki ga poživ- ljajo edino sobotne kinopredstave. Polagoma se sicer navadiš na eno- lično življenje, ki ga živiš med to- varno in spanjem, vendar bi jaz, prepričana sem, da tudi ostali mla- di želeli več; vsaj toliko, da bi živ- ljenje dobilo neko barvo ...« BIROKRACIJI PREPOČASI PULIMO KORENINE V prvem nadstropju dvoriščne zgradbe braslovške enote žalskega kmetijskega kombinata smo našli Erno Savinek: Odpravljala sé je k zobozdravniku. Na štedilniku je cvr- čalo kosilo, Zmei^ena je premakni- la majhnega kosmatega medvedka v kot na kavču in nas povabila, da sedemo. Samo za pet minut. Takoj ob štedilniku je bil zaboj za drva, na katerem je bilo zloženo ogromno knjig. Rada bere. Nato so se njene velike oči zazrle v nas. Uradno smo imeli pripravljenih le pet vprašanj. Všeč ji je klasična glasba. Nemirno smo se presedali. Prvi maj je pre- živela v hribih. Ne, nimam gramo- fona, te plošče sem kupila kar ta- ko; radio mislim prodati in kupiti drugega, z gramofonom. Mi imamo radi popevke, i»Bona, bona, bona notte ...«. Bila je razočarana. Zbi- ra razglednice. Mi tudi. Ponudila je kavo. Od nje je velo življenje, polno življenja. Kolega je začel mešetari- ti s tretjim dejanjem Nabucca. Toč- neje z arijo ujetih Izraelcev. Osta- lo je še pet vprašanj in pet minut časa. Njene oči so se za hip ustavi- le na neki točki, nato se je ozrla po nas. Pet vprašanj. »O pogojih in delu mladine v kme- tijstvu? Malo mladine ostaja v kmetijstvu. Mladina beži v industri- jo, ali druge panoge zaradi boljših delovnih pogojev, delajo osem ur, dohodki so večji, urejena družbena prehrana in večje možnosti za ure- ditev stanovanjskega vprašanja. Moti me, da mladega proizvajal- ca prepočasi in z nezaupanjem vključujemo v organe, delavskega in družbenega upravljanja. Letos so volitve v delavske svete, v našem, mislim na delavski svet našega obrata, je bilo do sedaj mladih ma- lo. V našem obratu je občasno za- poslenih okrog 230 delavcev, od ka- terih je 80 zaposleno skoraj vse le- to, ne spominjam se, da bi kateri- koli od teh bii član delavskega sve- ta. In vendar trdimo, da nudimo sezonski delovni sili enake pogoje kot drugi. V sezoni (od zgodnje po- mladi do pozne jeseni) delajo ti ljudje skoraj po dvanajst ur dnev- no. O družbeni prehrani, stanova- nju, kulturnem in družbenem živ- ljenju teh ljudi ne slišimo, ali če, je tega toliko, kolikor sami sproži- jo. Preutrujena sem od nenehnega dokazovanja in borbe, nenehno sem se borila, dokazovala in opozarjala na napake, vendar so nas mlade premalo upoštevali. Razraščeni birokraciji prepočasi pulimo korenine, V meni je ostalo nekaj zamorjenega, ne, nikar ne mi- slite, da sem spremenila odnose, ne, samo preutrujena sem ... Lansko leto, na predvečer Tito- vega rojstnega dne sem bila kot de- legat celjskega okraja tudi jaz na sprejemu mladine pri njem. Ostale so mi v spominu njegove besede, enkratno doživetje srečanja. Takrat je med drugim dejal: »Verjetno sem prvi predsednik, ki v javni kri- tiki ocenjuje svoje in svojih sode- lavcev delo. Prepričan pa sem, da stojite ob meni tudi vi mladi, vi nosilci naprednih idej, ki s svojim delom in kritiko dopriftašate velik delež k hitrejšemu izgrajevanju so- cializma ...«, Vendar smo mnogo krivi mi mla- di sami. Na vse pretege kritizira- mo, češ tega ni, onega ni, pri tem pa pozabljamo, da imamo v Bra- slovčah veliko sejno sobo, knjižni- co, gramofon in vendar ostaja soba prazna... Zanemarjamo dodatna izobraževanja, stremimo predvsem za zabavo, za vsako delo želimo pla- čila, premalo organiziramo sami.« Nato je prišla njena triletna hčer- ka. Majhen, rdečeličen otrok. Ho- tela je z njo. Ne, k zdravniku pa ne. Čez roko, ki jç drsela po žamet- no mehkih hčerkinih laseh, se je ozrla v nas. Ljudje me čudno gle- dajo, ker sem nezakonska mati, pri tem pa pozabljajo, da sem. srečna — mati! Z velikimi očmi in toplo roko je božala svoje bogastvo. VEC MOŽNOSTI ZA IZOBRAZBO Petindvajsetletna Julijana Cehovin je predsednik kluba mladih proizvajalcrf^^ .v sevniški tovarni perila LISCA. Končala je kranjski tekstilni tehnikum. V tovarni Je zaposlena kot normirec-kalkulant. »Veselje je delati v kolektivu kot jc r\aš. Prvič zato, ker v sorazmerno kratkem času dosegamo lepe uspehe, drugič pa zato ker smo skorajda sami mladi. Uspehi v podjet- ju so bistvenega pomena za nas proizva- i'alce. Le-ti se odražajo tudi v prostem času, :ajti ko zapustiš tovarno je lepo, če se lah- ko predaš življenju, ki ni vezano na službe- ne skrbi ali naloge. Ta drugi del življenja pa predstavlja" pt^ 'glavje zase. V manjšem kraju, kot je na pri- mer Sevnica, je slabo organizirano kultur- no in posvetno življenje. Nekoč, ko sem bila še študentka, mi je bil hoby folklorb. Tu se mu ne morem predajati, ker se ob kinu in občasnih prazničnih prireditvah kul- turno življenje neha. Premalo je preskrb- ljeno tudi za mladinske zabave. Tu ne mi- slim samo na plese. Vsekakor nosimo ve- lik delež krivde mi sami, ker smo premalo elastični pri samostojnem organiziranju to- vrstnih prireditev, prepuščamo organizacije drugim. Večina si pa poišče in medi zaba- ve po svoje. Jaz sem preme,njala. hoby, zatjp- la se bom baviti s fotografijo. Zdi se mi, da je premalo možnosti ¿a na- daljnje strokovno izpopolnjevanje. Hiter rarz- voj tehnoloških procesov in same proizvod- nje zahteva nenehno dodatno izpopolnjeva- nje. Tega v manjših krajih primanjkuje. Tu ne mislim na redne študije,, temveč na do- datne. s tem bi premostili prosti, slabo iz- koriščen čas, ki ga sedaj tolčejno z igra- njem odbojke ali kako drugače. Dopust bom preživela na Vipavskem, kjer sem rojena; ob mami aH rnorda kje drugje. SAMI SMO KRIVI V prostoru, ki Je bil prepoln prevoznih polic, prahu in ropotanja strojev smo po- iskali predsednika mladinskega aktiva sev- niške kopitarne Franca Drstcnška. Sklonjen iznad kopita, ki je dobivalo v njegovih ro- kah dokončno obliko, obdan s pesmijo žage, ki je enakomerno zvenela v prah se je čud- no zazrl v nas. Po nekaj trenutkih, med ogle- dom delovnih prostorov smo bili že stari znanci. »Mladina postaja vse vidnejši akter v se- danjem, hitrem procesu razvoja. Toda ne .smejo nas zadovoljevati letna poročila, ali sami zapisniki s sestankov. Le-ti v večini pri- merov ne podajajo realne podobe dela in življenja mladih. Delo in življenje mladine našega aktiva je povezano z življenjem tovarne. Naše podjetje preživlja reorganizacijo dela, v katero smo vključeni tudi mi mladi. Uspehi te reorga- nizacije se odražajo v izventovamiškem živ- ljenju nas mladih. .Mi mladi radi mnogokrat zakričimo: Zakaj tako? Pogosto smo sami krivi, ker vzrokov nç analiziramo, ko se pro- blem pojavi ga rešujemo ponavadi individu- alno, vsak po svoje in to samo v toliko, kolikor nas osebno prizadene. V našem podjetju se je večina mladih spe- cializirala ob delu, teoretično znanje pa do- bila na večmesečnih tečajih v Kranju. Stro- ške šolanja je krilo podjetje. Po pridobljeni kvalifikaciji premalo skrbimo za nadaljnje strokovno izoblikovanje, navzlic temu, da so pogoji. V manjših mestih kot je na primer naše, je slabo urejeno za mladinsko rekreacijo in družbeno življenje. .Mi mladi premalo skr- bimo za obogatitev prostega časa, navajeni smo, da nam ga preskrbe drugi, če nam ni všeč — kritiziramo. J. Sever 2 .... ob dvajseti obletnici organov varnostne službe... stop... NAČRTI "KOMANDANTA" JURJA - PRSKRIŽANI ... stop ...po resničnih dogodkih... stop ...v letu 1946... stop priredil in zapisal J.K. DOSEDANJA VSEBINA: Na prvo jurje- vo leta 1946 sta pobegnila dva kaznjenca Milan in Brkač. Potikala sta, se okoli me- sta, da bi našla zanesljivega znanca in se zanimala za okoliščine. Na poti iz službe domov sta- na poti prestregla dekle Mari- co, ki je ta dan imela nevšečnosti v služ- bi. Poročnik UDV Janez je pravkar nejevoljno gledal, kako železniški usl'užbenec s kredo zapi- suje zamudo vlaka, s :katerim je časitnik želel od- potovati ña krajiši dopust. — Tovariš poročnik! Tomaž se je ozrl in vLdel pred seboj stati ku- rirja v ipozoru: — Major naroča, da rè takoj izglasiš v od- delku. — Poročnika je pogrelo. Kofikokirat se je že zgo- • dilo, da je moral odložiti odhod. Presneto, če bi vlak ne imel zamude si je mislil, ko je korakal nazaj v mesto. — Žal mi je, iporočni'k, morail sem. Vsi drugi imajo neodložljivo delo. Ti se edini...~ Tako je major pozdravil razočaranega poroč- nika 'pri vratih svoje pisarne. Skozi odprto okno je v sobo vdiral hrup. Zga- njala ga je mladinska brigada, ki je pravkar za- puščala delovišče pri čiščenju Ruševin. Major je zaprl okno in začel: — Opoldan sta z dela pobegnila dva kaznjen- ca. Ker ju ne poznaš, moram začeti o 'tem, več pa 'boš zvedel iz spisov... Naj začnem pri pr- vem. Ime mu je Milan. Bil je nekaj časa pri par- tizanih in baje ni bil slab vojak. Po osvoboditvi so ga demobilizirali. Praiv začudili smo se, da smo ga ,po nekaj mesecih odkrili. Delal je z ■»ipetrovci«. Prišel je v družbo, ki je bila nasprotna ljudski oblasti. Ker pa mu ne gre odrekati sposobnosti in častihlepja, je kmalu postail njihov voditelj. Začeli so z ustno propagando za monarhijo, v za- kotnih gostilnah poveličevali begunskega kralja in začeli širiti sovražno literaturo«, ki so jo do- bivali iz zamejstva. Milan je s^čed itudi razmno- ževati letake in gesla, ki so jih (trosili po mestu in predmestnih naseljih. Cetnišiki propaigandi je pri- pomoglo tudi poslušanje radia London. Sam veš kakšni so komentarji Lojza Kuharja... Kaže, da je Milanu bila izgolj propaganda premalo. Svo- jega orožja ob demöbilizaciji ni oddal, virh tega ga je začel še zbirati, zbirali pa so ga tudi njego- vi pajdaši... No, lani na jesen, 'ko so bale raz- pisane volitve v v krajevne ljudske odbore, se je Milanova banda pripravljala, da bi napadala vo- lišča in tako izsilila razveljavitev volitev da bi reakcija v zamejstvu lahko šarila z dokazi, kako v Jugoslavnji ljudje niso za ljudsko cblast. K sreči smo skupini prišli hitro na sled in jo one- mogočili, preden so se lotili še hujših zločinov ;.. Del bande, med njimi Milana, je sodišče obsodilo, ne'kaj sodelavcev z manjšimi grehi pa oprostilo. Skoraj vsi, ki so bili v tej bandi, so se spameto- vali, Milan, kot vidiš se ni. — Poročnik je že pozabil, da bi moral v tem času že potovati. Stvar ga je zgrabila, zato je vprašal: — 1л drugi? Je iz njegove sikupLne? — Nd, in to me ravno preseneča. Kriminalec je, Brkač. Ustrelil je svojo ljubico. Menda zato, ker se je bal, da bi žena zvedela za njegove i|- venzakonske pustolovščine... Nevaren je prav gotovo. Povrhu visega je v družbi z Milanom, fti ga po inteligenci nadkriljuje. — * — Tovariš major, s.klepam, da se bosta naip^- tUa k meji, ali pa se bosta skrivala pri starih znancih, je menil poročnik. • — Ne verj^em. Tisiti, ki so ositali na svobodi, so bili .pri , sojenju zelo odkritosrčni. Tiö mu< go- tovo ni bilo všeč. Sicer pa mora imeti tudi druge znance... — Tovarišica strojepiska jima je prinesla kavo in se pomenljivo nasmehnila podx>oročniku. Ko je odšla je ta hitro vprašal: — Kaj pa ženske? Je hladen kar se tiče žensk? — Vem kam meriš, Janez. Je tiste vrste, ki je rad obkirožen z njimi in si želi občudovanja. Toda ne bo nič. Dve, iki sta bili v njegovi skupini in hkrati njegovi dekleti, ga ravno nista razbre- menjevali pred sodniki... Sicer pa bo treba ixxskusiti itudi (po Brkačevi piarti. Zasledovanje bi bilo treba začeti v obeh smereh. Predlagal bá takole... (Nadaljevanje sledi). î S.tçgji 4 CELJSKI TEDNIK St. 20 — 22. maja 1964 Znanstvena postojanka NA MESECU (Nadaljevanje in konec) S prvimi vesoljskiimi ladja- mi tipa Surveyor bodo pre- izkusili tako imenovana »mehka« spuščanja na Mesec. Te ladje bodo nosile s sabo opremo za vrtanje Mesečeve površine in analizo njegovih silojev. S pomočjo radijskih naprav bodo ¡pošiljali podat- ke na Zemljo, tako da bodo lahko korigirali 'polet ladij še ipreden se bodo spustile na Mesec. Polkovnik Johnsstavili prvo za- časno postojanko, bodo astro- navti pričeli graditi trajno. Glavni gradbeni material naj bi bila Mesečeva tla, pome- šana z določenim vezivnim sredstvom. Strojno gradbeno opremo bi zgradili na Zem- lji in jo preizkusili, nato pa jo poslali na Mesec. Ta bi omogočala graditev velikih zgradb. ' Polkovnik Johnson meni, da bi na mesecu najučinkovi- teje pridobivali električno energijo s pomočjo aitomske centrale, ki bi tehtala vsega okrog 20 ton. Eksplozivna sredstva pa bi mogli uporab- ljati za kopanje temeljev in za druga dela, čeprav za zdaj efekt eksplozij v brezzračnem prostoru še ni znan. V bodočih postojankah na mesecu bi delalo od 20 do 50 ljudi. CENA ŽIVLJENJA V Kielu v Zapadni Nemči- ji so obsodili bivšega esesov- ca in trgovca s tekstilom Hansa Gralfsa, ki je bü ob- tožen, da je likvidiral 1.550 Židov v BjalistOku, Minsku in nekaterih drugih mestih. V teku procesa so število žr- tev »zreducirali« na 760, kar je obtoženi krvnik tudi pri- zaial. Sodišče, !ki je Jeledilo MODA JE PAC MUHASTA Aleksei Adžubej, urednik moskovskih Izvestij ie na po- vabilo društva prijateljstva med Francijo in Sovjetsko zvezo pred nedavnim oibiskal Pariz. Z zeno Rado, hčerko premiera Hruščeva se je ude- ležil velike modne revije, pri- rejene njemu na čast. Ko so ga vpirašali,, kaj misli o fran- coski visoki modi, je odvrnU: — Naše ženske so bile nava- jene nositi škornje. Ko smo pričeli pisati proti itemu obi- čaju, so se jim odrekle, zdaj pa, kot vidim, nosijo škornje v Parizu. zgledu .tozadevne nemške sodne prakse, je rablja obso- dilo takole: za vsakega ubi- tega Zida je dobil 1,5 dni za- pora, kar je manj kot Ijri leta! NIC KAJ NENAVADNO Dva mornarja z zahodno- nemške trgovske ladje so oto- sodili na sedem dni zapora in večjo 'denarno kazen, ker sta vdrla v hišo neke židov- s;ke družine in vzklikala — »Heil Hitler!« »Junaka« se pišeta Dieter Kielbase in Manfred Foyerdirks. Pri tem je najbolj neverjetno, da sta si drznila narediti takšen »po- dvig« prav v Izraelu. NEVARNO Ruski publicist Hercen je rekel nekemu hipohondru, ki je vse dni prebil ob čita- nju medicinskih knjig in se po njih tudi zdravil: »Pazite, da vas kakšna tiskovna na- paka no^ spravi ob življenje!« KITAJSKI DOKAZI Znani čileanski pesnik in komunist Pablo Neruda je v moskovski Pravdi objavil članek, v katerem med dru- gim pravi: — Vsi, ki so obiskali Ki- tajsko, so lahko videli, da se tam ponavlja obdobje stali- nizma. Po vseh ulicah visijo slike Mao Tse Tunga, ki je postal živi Buda. Kmetje se klanjajo in klečijo pred nje- govo sliko. To oboževanje je ' smešno, mistično in religi- ozno. . Neruda piše o usodi kitaj- skih intelektualcev, ki jih pošiljajo v taborišča podob- no kot jih je nekoč pošiljal Stalin. Književnica Tin Lin, ki je nekoč prejela Stalinovo na^ grado in ki jo smatrajo za največjo kitajsko pesnico, je enostavno izginila. Ta je z Mao Tse Tungom naredila zgodovinski »dolgi marš« bo- sa, s puško na rami in otro- kom v naročju. Nepričako- vano so jo obsodili zaradi neke stare zveze z nekim bivšim pristašem Čangkajš- ka. Podobno usodo je doži- vel tudi pesnik Ain Zin. De- portirali so ga v puščavo Gobi, ker je bil obtožen, da »stoji na desnici«. In kako so Kitajci to dokazali? Zelo enostavno: dobro obvlada francoščino! Tovariš Perklič je menda edini Celjan, ki ima oslička [Prvi iurčki Na uredništvu se je oglasi tovariš Henrik Borovnik z Li- pe pri Fi-ankolovem, navdu- šen gobar, in prinesel tri jurč- ke, ki jih je našel na sončni rebri v bližini svojega doma. Ne spominja se, da bi bil kdaj v tako zgodnjem času našel jurčke te vrste, čeprav se že 32 let ukvarja z gobar- sitvom. KARLO DOBOVISEK: UMIRAJOČI DOMOVI Stojim tu, visoko gori v cvetoči, sončni rebri. Strmim v kup ruševin tramovja in ka- menja. Občutek imam, kot da sem ob grobu, kjer počiva dobri, stari znanec. Pogled mi splava preko gomile, daleč tja dol nad ši- roke rdeče strehe novega naselja in stika med elegantnimi kupolami ter mogočnimi dimniki velike moderne tovarne. Prav tale kup tramovja, slame in kamenja je še — rekel bi — včeraj bil dom, v katerem je nekaj stoletij živel in umiral človek — bajtar. Od očeta na sina, iz rodu v rod je pre- hajala skromna domačija. Borne lehe niso dajale kaj prida kruha, v bajti pa ni nikoli manjkalo lačnih otroških ust. Otroci so rastli ob zelju in krompirju ter suhih hruškah, ho- dili v šolo, ki je bila uro hoda ali pa še več oddaljena. Najstarejši sin je ponavadi ostal doma in po onemoglem očetu prevzel to kalvarijo. Ostali otroci so se razlezli po dolini. Neka- teri od njih so se pomožili in poženili na so- òcdnje domačije po teh bregovih. Vsakdo izmed njih je, nekateri z več, drugi z manj sreče, zavihtel težko breme življenja na svoja pleča in ga nosil, kot ga je nosil njegov ded, pogumno, žilavo in vztrajno, kot to zmore le hribovec. Kopal je in obdeloval skromne kr- pe zemlje, hodil po več ur daleč za de- lom, da je prislužil nekaj ubogih dinarjev za sol, kvas in če je še kaj ostalo, je kupil za svetek štruco belega kruha. Toda prišel je novi čas. Ovrgel je mnoge stare navade in pravila. S svojimi novotari- jami je korenito posegel tudi prav v te gor- ske domačije. Prej je najstarejši sin ostal doma. Sedaj pa je prav on odšel prvi. Za njim so doraščali drugi in odhajali. Odšel je poslednji. Niso ga mogle zadržati stroge očetove besede, ne prošnje, pa niti solze, ki so ob slovesu trepetale v materinem očesu. Materi je sicer obljubil, da se vrne. Srečna ga je pobožala s hrapavo, zgarano roko. Da se bo vrnil, tega pa mu ni verjela. Odšel je, kot so bili pred njim odšli že drugi — toda vrnil se ni, kot se ni vrnil nobeden. Stara sta ostala sama. Kot takrat, ko sta se vzela. Toda takrat sta bila mlada in zdra- va. On je bil krepak, lep fant, ki je vedno nosil krivce za klobukom. Ona pa je hila brhka hribovska punca, ki je njen zvonki glas^ odmeval daleč tja v bregove, kadar je pojoč z vedrom na hrbtu hitela po vodo. Takrat sta njuni srci bili polni sreče in sta z zaupanjem zrla v bodočnost. Toda danes ... Žalosten se je zaziral v njen zgubani, zmu- čeni obraz, kadar se je na večer ze vsa utru- jena od težkega dela, sklanjala s šivanko v roki nad njegovim od premnogega znoja pre- perelim perilom. Molčala sta. Njune misli pa so neutrudno potovale. Potovale so po dolini in se pomudile za hip pri vsakem od otrok. »Kdo ve, če bo imel večerjo?« so spra- ševale misli, »če bo spal na toplem? če ni morda bolan...? Ali je žalosten in kako mu gre...?« Tako je težka razjedajoča skrb za otroke, razjedala poslednje življenjske sile izmu- čenih teles, življenje v pomanjkanju, bole- zen, osamljenost, skrb in žalost, so kmalu napravili svoje. Prvo so položili na mrtvaški oder starko. (Nadaljevanje sledi) Sladko presedanje I Verjetno bolj ko z vlaka na J vlak je prijetno presedati s kolen na kolena. Lizika to dobro zna. Medtem ko (na sliki) sedi na kolenih »se- danjega« moža, je ta čas bivši, kajti nekje jo čaka že bodoči mož. Vladavina na njenem zakonskem prestolu sodi med najkrajše med vladavinami sploh. Korupcija na visoki ravni v Italiji je v ospredju še ena afera. Ni še končana raz- iskava zoper Felicea Ippolita, generalnega direktorja itali- janske državne ustanove za atoms'ko energijo, ki je v pre- iskovalnem izaporu zaradi po- neverb in malverzacij, že po- licija izapira nove člane »vi- soke družbe«. Največjo sen- zacijo je izzvala aretacija 78- letnega Domenica Marotte, ki je znan učenjak in pred- sednik ter član cele vrste akademij in drugih ustanov. Zaprli so ga kot direktorja Višjega zavoda za zdravstvo, v katerem je nezakonito po- sloval s stotinami milijonov lir. Razen njega so prijeli še vrsto sodelavcev. Zavod za zdravstvo, naj- večja ustanova te vrste v Ita- liji, razpolaga z velikanskimi vsotami denarja. Profesor Maijotta, ki je imel velika pooblastila je nenavadno poj- moval tudi svojo vlogo in ljudsko premoženje. V šestih letih je razdelil milijonske vsote članom znanstvenega zibora ustanove, raznim funk- cionarjem in drugim osebam, zlasiti nekaterim v ministr- stvih, ki jih je pri poslovanju potreboval. To je bila korup- cija širokih dimenzij. Mnogi profesorji so prejemali hono- rarje za stotine sej, iki jih ni bilo, dobivali visoke vsote za potovanja, ki jih ni bilo, Ma- retta je delil denar sorodni- kom in prijateljem, daktilo- grafinjam njegovih pisarn, za izdelavo namišljenih pro- jektov. itd. Plačeval je ne- izdelaine znanstvene elabora- te, pri čemer pa se je oko- NENAVADNA STAVA Per Anhalter, 22-letni nor- veški novinar, je postavil svojevrsten i-ekord in dobil nenavadno stavo 5.000 dolar- jev. Posrečilo se mu je z av- tostopom prepotovati raz- daljo od Hamnierfesta na skrajnem koncu Norveške do Capetowna na skrajnem jugu Afrike, in to v 29 dneh. Stavil je, da bo za pot po- treboval 35 dni. VREME IN SRČNE BOLEZNI v Franciji so ria 163 paci- entih proučili vpliv vremena na srčne bolezni (infarkt). Ugotovili so, da se infarkt najpogosteje pojavi pozimi, predvsem ponoči. Napadi so skoro brez izjeme sledili ne- nadnim kolebanjem zračne- ga pritiska, spremembam vlažnosti zraka, vetru in ne- vihtam. riščal tudi sam; bil je znan kot človek fantastične ener- gije in aktivnosti, skratka, osebnost velikega formata. Ko so ga prijeli, je rekel: »Je treba, ' da me v mojih - letih vklenete v lisice?« Nič ni po- magalo, kajti zakon je zakon. Preiskava je zmedla mnoge, ki so v zadevo zapleteni, jav- nost pa pričakuje še velika presenečenja. POSEL JE POSEL v Jordanu ob isitx>imenski reki so postavili posebno po- stojanko za črpanje, filtrira- nje in konzerviranje vode. Vse jordanske ambasade po svetu bodo dobile zaboje vo- de, namenjene cerkvam in posameznikom, ki želijo svo- je otroke krstiti z vodo iz Jordana. Agencija Reuiter poroča, da je 500 steklenic že na poti v London. Prvi otrok, ki ga bo- do krstili s to vodo, bo'otrok angleške ikraljice, potem pa bodo itega blagoslova deležni tudi drugi novorojenčki. TRIKRAT UŠEL SMRTI Dragoljub Jovičič iz Jazov- nika v Mačvi dela od rane mladosti v bližnjem kamno- lomu. Star je 64 let. V tem času pa je trikrat ušel smrti: nekoč se je nanj zrušila ste- na, pri čemer je bila poško- dovana le noga, drugič ga je zasul kup zemlje in kame- nja, tako da so ga komaj našli, tretjič pa je bilo po- dobno in so ga rešili v zad- njem trenutku. Kljub temu je Jovičič z vsem srcem na- vezan na kamnolom in delo v njem, pravi le, da je postal previdnejši. »Vsa čast vaši kuharski umetnosti. Juha je zares od- lična!!!« VLJUDNOST v maroških planinah se je ustavil avtobus s turisti. Vo- dič je dejal zbranim popot- nikom: »Dame in gospodje, od tu dalje je pot ustrezna le za mule in osle, zato vas prosim da izstopite in nada- ljujete ekskurzijo peš.« NAJKRAJŠA KRITIKA « Mlad pesnik je poslal knji- ževniku Lazi Kostiču v oce- no svoje pesmi s prošnjo, naj bo kritika čim krajša. Kostic mu je ustregel: »Vsa- ka strofa - katastrofa.« NAJBOLJŠI NACIN Tolstoj je na nekem kon- certu s težavo prenašal kle- petanje dveh dam, ki sta se- deli pred njim. Nerlehno sta se pogovarjali — o glasbi. Med pogovorom vpraša ena drugo: »Si že kdaj poskusila po- slušati koncert z zaprtimi očmi?« Tolstoj je izrabil prilož- nost, se sklonil naprej in vprašal: »Oprostita, spoštovani da- mi, ali sta že kdaj poskusili poslušati koncert z zaprtimi usti?«