Z v o n Č k i.
Pl|g*(SR$$fi,y rz*a Je^a ie bi'a i° nJena vrata so bila ledena. Na oknih je Wt&% iSiaCL^ mraz risal ledene cvetlice.
KŠjli t» yr jl Tedaj pa je potrkala na vrata te ječe pomlad. Mlada, komaj r$ii Jy I ^ vstala pomlad. Ozrla se je okoli in nikogar ni bilo, ki bi ji 1»^:               ;   odprl vrata. In vendar,  kako  si je  želela prostosti!
h^^ Š^5j^h Solnce je sijalo toplejše. Živahnejše so se zigravali žarki [P.^mttvzsz-^l jn p0(j njjijOvimi poljubi se je tajal tanki, beli snežek. Izpod njega pa so se prikazovale zlomljene, rjave travnate bilke vedno bolj . . . vedno bolj. Naposled sveži, krepki zeleni pogonki. Travniki in holmi so zeleneli.      -                                           r/         .
Le v gozdu med drevjem, med skalovjem se je krčevito oprijemal starec sneg. Dan za dnem je vedno bolj izginjal, krčil se in hropel.
A pomladi le ni hotel izpustiti iz ječe.
Tuintam je jezno zapihal. Starikovo bilje je zatrepetalo. Mraz je pfetresal mladorojena telesca komaj vstalih travnatih bilk in jesensko listje dreves je jezno šumelo nad njim. Pomlad pa je le prosila: tako nežno, tako proseče.
_^g      93      g«,_
In to prošnjo so slišali zvončki pod zemljo. Čuli so njene vzdihe in sami so vzdihali. Ni jim prijaia brezčutna zemlja — mati. Želeli so si ven, ven iz njenih vezij.
Nekoč so se odločili pogledati v svet in potrkati na starčevo sneženo srce. Nje — pomladne glasilce — bode starec gotovo uslišal.
Vedro, jasno je bilo nebo. Solnce je vstajalo za gorami in svitli, iskreči njegovi žarki so se širili po svetu.
In prišlo je jutro ...
Tiho, nežno jutro ...
In to jutro je prinašalo novih moči, novega življenja, in vstajenje nje-govo je bilo vstajenje belim zvončkom.
Drug za drugim so se dvigali iz grobov in vstajali po gozdu ob skalinah, ob robovih, pod drevjem, pod grmičjem.
Tedaj se je začulo komaj slišno, polnoglasno, nežno trepetajoče zvo-nenje. . . .
In starec sneg je zaslišal to zvonenje — in se zgrozil. Cutil je, kako mu izginja moč vedno bolj — vedno bolj. V bolečinah se je vil.
Tudi mlada pomlad je čula to zvonenje za ledenimi vrati — in radost jo je prešinjala. Moč in krepost ji je vzdramljalo to ubrano zvonenje, ledena vrata so pokala, ledene cvetlice na oknih so venefe ...
Zvončki, mladi junaki, pa so se bližali starcu snegu. Mraz jih je objemal, ko so prihajali bližje.
Starec jih je čutil, njegov drob se je krčil in vil v besnih bolečinah. Beli lasje so mu izpadali in po visokem čelu so mu plavale goste, bolne gube — znamenja smrti.
Prihajali so bližje mladi junaki. Urejene so bile njihove vrste in grozeč je bil njihov glas. Smrtno pesen so peli; zvonili so, kakor bi spremljali starca proti grobu.
Tedaj pa je napel starec zadnje moči in dahnil . . .
Burja je bila njegov dih. Mraz je pretresal okostje čvrstih junakov. Blede glavice so padale — padale ...
A nove vrste so prihajale, nevstrašeno, pogumno, čvrsto .. .
Starec pa se je čudil temu pogumu in kesal se je svojega dejanja. Solze so mu prikipele po obledelem obrazu in tekle so solzice . . . tekle ...
Tedaj pa so se odprla vrata. In mlada, jasna, vesela je prihajala pomlad na dan. Radost in veselje, cvetje in zelenje jo je spremljalo ...
Zvončki pa so zvonili v pozdrav svoji kraljici, ki je božala lica krepkim junakom                                                        -   .     Fran&šek Ks. ster^aj.