23
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Z Dunaja. Po cesarskem ukazu se ima armada gran i carjev v nov red djati, po kterem ima vprihodnje iz 14 regimentov pešcov obstali, vsak regiment iz 3 bataljonov po 6 kompanij, izmed kterih imata ob času miru le 1. in 2. batalijon vsakega regimenta v službi biti, 3. bata-lijon pa ne; tudi nimajo pešci graničarji vprihodnje več kot lahka armada veljati, ampak kot redovna armada (v linii); kadar od doma marširajo, nimajo za navadno marširati le v posamnih batalijonih, ampak v celih regimentih pod vodstvom svojih oberstarjev, in v vojski imajo združeni biti z drugo redovno armado, ali pa, kakor okoljšine nanese, se bojevati v celih graničarskih brigadah.
— Cesarski patent (»d 1. t. m. veleva, kako se imajo vprihodnje cesarske postave razgiaševati. Važne premembe v teh oznanilih zahtevajo — kakor omenjeni patent pravi — tudi tisti cilj in konec, da bi se več deržavnih stroškov odvernilo, in so ob kratkem povedane te-le: Deržavni zakonik (deržavne postavne bukve) bo vprihodnje izhajal na Dunaji le v nemškem jeziku; kadar je postava v tem zakonika oklicana, zadobi veljavo; — dosedanji deželni zakoniki, ki so donašali postave zraven nemškega jezika tudi v jeziku tiste dežele, kjer so izhajali, bojo jenjali; — županijam ni treba deržavnega zakonika jemati; — v nemškem jeziku natisnjene postave se bojo iz Dunaja deželnim poglavarstvom za razpošiljanje, za druge deželne jezike potrebne prestave pa se jim bodo v rokopisih tudi iz Dunaja pošiljale, da jih bojo dale v svoji deželi natisniti in potem jih razpošiljale.   Kar imajo deželne
poglavarstva svojih ukazov po deželi oklicati, jih bojo uatiskovale na stroške dežele v dežel n i h j ezicih in po potrebi gosposkam in županijam razpošiljale. — To je poglavitni zapopadek tega patenta za prihodnje oznano-vanje cesarskih postav, ktero je zdaj že v tretjo dobo stopilo; patent od 4. sušca 1849 je namreč vpeljal deržavni zakonik, kteri je razun nemškega jezika bil natisnjen v 10 deželnih autentničnih jezikih; zraven tega so izhajali tudi še deželni zakoniki v deželnih jezikih z dostavljenim nemškim; — patent od 27. dec. 1852 je vpeljal deržavni zakonik samo v n e mš k e m jeziku; deželni zakoniki pa so v dvojnih razdelkih donašali vse postave razun nemškega tudi v deželnem jeziku. Zdaj bo to spet drugač, kakor gori omenjeni cesarski patent veleva. Ker pa dano postavo, da je veljavna, mora vsak razumeti, kteremu velja, se smemo nadjati, da se oklici postav v deželni h j ezi kih   ne bojo nič prikrajšali.
—   Po kazalu lanskega deržavuega zakonika je bilo preteklo leto v vsem skupaj 214 postav oklicanih, namreč: 2 cesarjeva razglasa, 16 cesarskih ukazov, 6 der-žavuih pogodb, 6 ukazov ministerstva unanjih in 40 mini-sterstva notranjih oprav, 41 ministerstva pravosodja, 97 mi-nistertva duarstva, 6 ministerstva kupčijstva, 6 ministerstva bogočastja in nauka, 1 pa višje računske oblastnije.
—   Po besedah nekterih dunajskih časnikov se bo vprihodnje cela obravnava zapuščin (Verlassenschaft-Abhandlung) notarjem v roke dala, kterim so zdaj sod-nije le tiste obravnave izročevale, ktere niso bile v pravdi.
—   Kakor se sliši, pripravlja ministerstvo notranjih oprav prenaredbe jetništva po skušnjah  pretečenih let.
—   Judje (_židi) dosegajo čedalje več pravic, ki jih dozdaj nismo imeli. Cesarski patent od 1. t. m. preklicuje staro postavo, po kteri nihče, kdor ni kristjanske vere bil, ni mogel priča biti pri oporoki (testamentu) kakega kristjana. To zdaj ne velja več in tudi jud more priča biti. Ravno ta cesarski patent preklicuje tudi staro postavo, po kteri v kakoršni koli pravdi jud za juda zoper kristjana ni mogol pričati; jud zoper kristjana ni zdaj vec sumljiva priča in more tudi zoper njega za svojega rojaka pričati.
—- Kardinal in veliki škof dunajski je pod naslovom „Papež pa Italija" pastirski list na svetlo dal, v kterem z gorečo besedo pretresa glasovito knjigo „Papež pa kongres".
—   Škofa iz Linca in St. Pdlten-a sta prišla na Dunaj se pomenit z ministerstvom med drugimi važnimi rečmi tudi čez to, kako naj bi vlada gospodarstvo cerkvenega d na rja izročila škofom, ker se sliši, da zavolj pomanj-šanja stroškov  se ima to gospodarstvo škofijam v roke dati.
—   Govori se, da tudi deželne dnarstvene direkcije bojo jenjale po vseh deželah in da bodo njih opravila kantonske gosposke prevzele.
Z Zagreba. „Agr. Ztg." preklicuje govorico, ki seje po deželi zatrosila, da so dela za železnico iz Zagreba v Sisek ustavljene, ter pravi, da to ni res.
Z Oger&kega. 11. dan t. rn. je bilo v vseučelišču peštanskem na černi tabli v nemškem in madžarskem jeziku oznanilo nabito, v kterem šolska dekanija učence svari in jih opominja v vsem spodobnega obnašanja.
Z Češkega. V Pragi so tudi začeli vojake za papeževo armado nabirati; neki papežev kapitan jih nabira; do 12. t. m. jih je nabral blizo 50.
Z Benetk. Avstrijanski vladi sovražna stranka tukaj čedalje bolj rogovili. Da bi vse tiho in mertvo bili, žuga ljudem, da se ne upajo v nobeno glediše in k nobeni veselici, in tako se zapera eno glediše za drugim. Tudi v cerkev jih ne puste; cela rajda mladih ljudi se vstopi k cerkvenim vratam, pa ne pusti nobenega noter.
Z Veroiie. 9. dan t. m. je imela avstrijansko-sar-dinska vojaška komisija, ki ima i»ej» v Lombardri določiti, svoj pervi shod v Desencani.
Z Milana. Milane/i so zlo nevoljni. Nič jim ne do-pade, da Turi d je glavno mesto, ne pa Milan. Ce ravno davki niso večji kot so pred pod avstrijansko vlado biti, morajo vendar toliko prostovoljnih doneskov odrajtovati, da jim že presedajo.
Z Francozkega.    Čedalje   bolj  se mešajo   laške ho-matije, in  papeževe dežele stoje zdaj v pervi versti. Da je   večkrat   omenjena   brošura   „Papež   pa   kongres"   pisana bila po naukazu  cesarja Napoleona, je zdaj gotovo, ker lastno cesarjevo pismo,   ki ga je   papežu pisal,   poterjuje to. Papež sonamreč 2. dan dec. cesarju Napoleonu pisali, da hočejo poslanca poslati v kongres, ako se jim zagotovi, da jim ostanejo vse njih dežele kakor jih je kongres leta 1815 ustanovil.   Napoleon  je   na to pismo,   o kterem   na   novega leta dan še ni nič omenil, 31. dec. odgovoril.   V tem pismu pravi   cesar,   da   najbolje   kaže,   ako se papež odpove deželam,   ki so se zoper njega s puntale.    „Milo-vaje Jim to svetujem — piše Napoleon — al kakor koli pre-vdarijo težavne okoljšine, bi utegnilo tudi za blagor svetega prestola in za mir  Evrope   najbolje   bili,   ako   se   odkrižajo tistih   dežel,   ki   že   skozi   50   let  rimski   vladi   le   zadrege delajo.    Ako to storijo,   zraven tega pa tirjajo,  naj so jim velike vlade za vse druge dežele porok, da ostanejo pod njih oblastjo,   se   bo   mir  in   red   spet   verniI.    Kaj bi tudi hasnilo,   ako   bi   dežele,   ki   jih   domača   vlada   vkrotiti ne more,   se  mogle   dolgo   časa   s p tuj o silo berzdati.    Taka sila bi   napravila   sovraštvo   celega   italijanskega   naroda  in bi dražila velike vlade; večen šum in punt in strah bi bilu. Odgovor papežev na  to   pismo ni še znan.    Da je globoko rano vsekalo Napoleonovo pismo sv. Očetu,   se pa bere od vseh strani,   in   ne   more   drugač biti.    Časniku ?5Nord* se piše iz   Rima,   da   nikdar nikoli   ne   bojo   papež   dovolili v zmanjšanje rimske deržave in da bojo raji pod izgledu Pija VIL se ravnali kakor pa se udali.    Od druge strani pa se piše, da se utegne hudi razpor med   sv.   Očetom   in   Napoleonom na   bolje   oberniti,   ako   pervi   prenapeti   minister,   kardinal An t one Hi od vladarstva odstopi.    In že je bila v Parizu te dni govorica, da je Antonelli odstopil; al najnovejše novice terdijo, da to še ni res.    Francozka vlada ima zdaj s tem veliko  opravila,   da  po vseh svojih   časnikih  obdeluje ljudstvo in mu dokazuje, da se papežu kot cerkvenemu glavarju celo nič zalega ne godi, in daje za rimsko vlado veliko bolje, ako nima puntarskega ljudstva,   ki za-njo ne mara; zatega voljo  pa tudi strahuje časnike, ki bi radi za papeža  in   njegove  pravice  govorili;   škofom brani,   da ne morejo svojih pastirskih listov  po deželi razpošiljati,   in drugim duhovnim, da ne smejo ziniti o tej zadevi. — Vprašali bojo naši bravci,   kaj pa  pravijo druge velike vlade k temu?    Od angležke,   ki najbolj   vleče  s francozko,   se sliši,   da   nima  nič  zoper  to,   ako  se   vse   dežele  srednje Italije zedinijo s Sardinijo;  sicer  se   pa  derži   pravila,   da nobena vlada   (in   tudi francozka ne)   se   ne  sme   z vojsko vtakniti   vmes.    Taka  prevelika  Sardinija   pa  menda   ni Napoleonu   po  godu;   on   bi  imel   le  rad  novo  samostojno kraljestvo.   Kaj bote tedaj še sklenile, se ne ve.   Avstri-janska vlada  je   nek angležki odgovorila,   da ne bo  nobene vojske začela; al pravicam do tega, kar je bilo v Villafranki sklenjeno, se ne bo odpovedala. Tudi od pruske in rusovske se še nič  gotovega   ne ve,   kaj mislite;   od rusovske se je bralo,   da ne bo dovolila,   da   bi  se papežu Romagna   vzela;   al  papežu   bo   resno svetovala,   naj zboljša svoje posvetno vladarstvo.   Tako stoje reči danes že zlo zlo zamotane.  Govorice, da bojo sv. Oče zapustili Rim in se   podali   na   španjski   otok   Majorka,   —   da   bo   cesar Napoleon vzel svojo armado iz Rima in novim prekucijam tam odperl zaturnicc,   in   več druzega   ni še do danes po-terdilo nobeno gotovo znamenje.   Pravijo, da laske homatije ne delajo Napoleonu sivih  las;   „to je vse le malenkost —
je nek unidan rekel neki visok gospod v Parizu — kadar bo prišla turška štrena na mizo, takrat bo še le ta prava". Prislovica  »Cesarstvo (Napoleonovo) je mir" — kje sir
Z Nemškega. Z Berolina 12. jan. Danes je princ-vladar deželni zbor odperl. Slovesnost je bila velika. Govor, s kterim je zbor pozdravil, je bil posebno o zadevah nemške politike, hesiške reči in armad ne pre-naredbe, z veliko zadovoljnostjo zaslišan. O tistih homatijah, ki pa zdaj svet najbolj pretresajo, ni rekel ne bev ne mev.
Z Bavarskega. Dan pred sv. 3 kralji je razsajala okoli Monakovega silno huda ura z bliskom, gromom ia točo. Enaka nevihta je bila na sv. 3 kraljev dan na Oger-skem okoli Nagvlaka, odkodar se je vlekla čez mesto Hrad (Arad). Iz Banata pa piše časnik „Del." 10. dan t. m., da je reka Bega čez svoje bregovje stopila in predmestjem temešvarskim žugala s povodnjo. Nasproti pa se iz nemškega Broda na Ceskem sliši, da so ondi 3. t. m. dva metulja vjeli, ki sta okoli nekega drevesa ferfrala. Bogme! da tudi vreme je vse smešano.
Z Rusije. Petrograd 3. jan. Novi kriminalni zakonik je ministerstvo pravosodja že izdelalo in ga bo kmali izročilo. Razun očitne in besedue obravnave se imajo tudi porote (sodbe po prisežnih možeh) vpeljati.
24