St, 5. __V Gorici, 29. novembra 1889.	_	1
If Q 7 A
. ■ .
„Nova Soča" izhaja vsak petek in velja po pošti prejemana ali v Gorici na doni pošiljana:
Vse leto . . . . f. 4.40 Pol leta .... „ 2.20 Četrt leta . . . „ 1.10
Pri oznanilih in tako tudi pri „poslanicah" plačuje se za navadno štiristopno vrsto:
7 kr., če se tiska 1 krat
6 >i	>i JJ 2 n
5 „ n n ^ » Za veče črke po prostoru.
Posamezne številke dobivajo se po 7 kr. v tiskarni A. M. Obizzija za Mesnicami št. 22. in v prodajalni« G. Likarja v Semeiiiških ulicah h. št. 10.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina pa irpravništvu „Nove Soče", Via Mercato 12, II.
Rokopisi se ne vračajo ; dopisi naj se blagovoljno frankujejo. — Delavcem in drugim nepremož-nirn se naročnina ztiiža, ako se oglase pri aprav-ništvti.
Poddraga in „Soča".
Krščanske ljubezni do svojega bliž-njega polna stara „Soča" odgovorila nam je na naš članek pod gornjim naslovom y drugi naši številki. Gospod urednik je pravo za pravo prepustil ta odgovor nekemu gospodu s Kanalskega, kije prišel malo dnij poprej po informacije v Gorico,, potem pa doma lepopisno napisal oni do-pisič, kateremu je gospod urednik na stežaj odprl vrata v „Sočine" predale. Zanašajoč se v resnicoljubje gosp. dr. Mahniča in z ozirom na naš jasno pisan članek, pričakovali bi bili vse prej, kakor pa tak odgovor.
V onem dopisiču čitamo : „ Soča je bila morala (!) omeniti stvar v Poddragi in jo očitno in na vso moč grajati!" — Tako pravite Yi, no mi smo bili vse drugačne misli, kar smo vendar določno povedali in menda zadostno utemeljili v našem članku. O čem naj pišemo in kaj naj zamolčimo v svojem listu, tega si pa ne damo narekovati od nikogar, kajti mi najbolje vemo, s kolikimi faktorji in s kolikimi različnimi razmerami in okoliščinami nam je računiti. Da bi pa iz našega molka koval kdo zlate na naš račun, to ni niti plemenito, niti pošteno. To resnico bodo gotovo v prvi vrsti najbolje razumeli le — uredniki, kajti ti vedó najbolje, da se nikoli ne more vsem ustreči. Ce torej mi nismo storili po volji „neučenega lajika" na Kanalskem, kaj moremo za to?
Dalje piše : „Povdarjala bi bila lahko, da zavoljo ene morebitne krivice se ne sme vera zamenjati !" — Res je! Tudi zaradi tisoč in milijon krivic ne smela bi se vera zamenjati, toda gorjé tistemu, po katerem pohujšanje pride, gorjé tistemu, ki dela take krivice, da postane ljudstvo zrelo za prestop k drugi veri. Ravno o tem bi se pa dalo nekoliko več pisati, kakor so povedali resnicoljubi pri stari „Soči". Mi smo pa raje zamolčali prvo
LISTEK.
Peter Podreka.
Kar je bil Valentin Vodnik Slovencem sploh, to je bil beneškim Slovencem pošebe pokojni Peter Podreka.
Porodil se je okoli leta 1820. ('natančna letnica nam ni znana) od premožnih starišev v slovenskem Sv. Petru (ljudstvo izgovarja „Šenpeter", uradno „San Pietro al Natisone", prvotno pa „San Petro degli Slavi"). Že kot dijak se je izobraževal v slovanščini, kar je bila v teh krajih pa v tisti dobi redka prikazen.
Ko se je izučil in bil v duhovnika posvečen, nastopil je službo na Trčmunu, v beneški vasi blizu Livka. Tam je sklenil tesno prijateljstvo s pokojnim Hrastom, katero je trajalo do smrti nepozabnega kano-nika-vodje. Leta 1848. je zložil prve svoje slovenske pesmi; jedna izmed teh se še zdaj sliši iz ust marsikaterega priprostega starčka.
Leta 1857. je bil imenovan za župuikovega pomočnika (kaplana) v svoji rojstni vasi, v Sv. Petru, kjer je ostal 16 let. V to dobo (do leta 1873.) spada njegovo najživahnejše delovanje v brambo in prospeli mile naše materinščine na Beneškem.
F—-

in drugo ; prvo iz znanih razlogov, drugo pa, kèr se ne čutimo poklicane za tak posel.
Najzlobniše so pa naslednje besede: „Kakor se je pa „Nova Soča" opravičila, mislimo si o nji, da ima odpoved od vere za opravičeno ne le v Poddragi, ampak tudi kje drugod. In to je sramotno !" — Dà, sramotno, dà, ostudno ]e, da pride na našo prejasno in določno izjavo kdo na dan s podobnim podlim sumničenjena. Ker je pa gospod urednik izjavil, da nima tem besedam ničesa dostaviti, poživljamo zategadel njega in njogovega kanalskega oznanjevalca resnice in pravice, naj nam iz našega članka z odlomki dokaže to svojo trditey, katero zavračamo svečano in odločno. Odkritosrčno rečemo, da smo imeli v res-nieoljubje stare „Šoče" več vere, kakor je v resnici zasluži. Kdor se je namreč upal na naš članek dati tak odgovor, ta je naravnost hudoben, namera njegova podla, ki zasluži še vse drugačen odgovor, kakor je naš današnji.
Ta dogodek pa nam jako čudno osvit-ljuje naše stališče. Ker smo molčali o poddražki zadevi, zamerili smo «a i p sumničiti so nas začeli ; ko smo pa določno povedali svoje misli, zopet zamera in sumničenje ravno od tiste strani. Govorili smo pa vendar tako razločno, da je izključeno vsako sumničenje ali napačno tolmačenje. Kdor ne veruje, čita naj naš članek in primerja naj ga z odgovorom stare ,Sočeu in prepriča se o resničnosti naših besed in o lojalnem, poštenem in odkritosrčnem mišljenju in ravnanju našem.
Prav žalostni časi nastopili so za avstrijske Slovane. — Ko je Njeg. Svetost Lev XIII. bil izdal leta 1881. svetovno znano encikliko „ Grande Munus", proslavljajoč sveta slovanska brata in njiju sveto delo, širiti se je začela po sovražnem nam časnikarstvu strastna agitacija proti avstrijskemu slovanstvu in
Ker je kot uzoren možak užival veliko zaupanje od svojih tovarišev duhovnikov, uporabil ga je v povzdigo zanemarjene slovenščine. Sam zvest naročnik „Zgodnje Danice" in „Novic" od prvega njihovega začetka, nagovoril je še lepo število duhovnikov, da so si „Zgodnjo Danico" omislili, pridno čitali jo ter ostali naročeni do leta 1866. Takrat so jo večinoma opustili, ker so vsled nove državne meje nastali preveliki poštni stroški in še druge zapreke. On pa je obema časnikoma zvest ostal do zadnjih let. Bil je tudi naročnik naše „stare" in potem „Nove Soče".
Kakor za „Zgodnjo Danico", tako je on prvi pridobil duhovnike za družbo svetega M oli or a.
Jedna njegovih največih zaslug je pa ta, da je uredil za tisk in izdal „Katekizem za Slovence Videmske nad-škofije". Do tedaj so namreč duhovniki razlagali krščanski nauk po neki italijanski knjigi, iz katere so sproti prelagali ali si k večemu priredili vsak svoj pisan prevod. Lehko si mislimo, kake so mogle biti te prestave, zvršene po duhovnikih brez temeljitega jezikovega znanja. — Podrekov katekizem je bil potrjen od nadškofijske du-
njegovim poštenim težnjam. Ta boj je začela Bismarckova „Norddeutsche Allg. Zeitung" koj ko je izšla slavnoznana enciklika, a za.njo je udarilo v isto struno vse ogromno nasprotno nam časnikarstvo. Naši narodni nasprotniki se bojé slovan-stva in z nekako grozo gledajo v bodočnost, ko se slovanstvo oi repi ter doseže v Avstriji tisto veljavo, ki mu pristpja po naravnih in državnih zakonih. Zategadel so pa naši narodni nasprotniki napovedali dobro organizovan boj proti avstrijskim Slovanom. — Začeli so bili s sumničenjem in obrekovanjem. Sumničili so začeli zvestobo našo ido katoliške cerkve, med .tem ko so prav pogosto oni njeni najzagrizenejši nasprotniki. Bismarck Ki' njen prijatelj; njegovi listi in teh sodelovale! gotovo tudi ne in ravno tako tudi ne vsi tisti nemški, madjarski in laški lažiliberalni Časniki in časnikarji, ki so si največ prizadeli in se trudijo še dandanašnji dokazati našo nezvestobo katoliški cerkvi. — Sumničiti so začeli nadalje našo zvestobo do vladarske hiše habsburške. In dosegli so mnogo, kajti še yedno velja resnica: Calumniare audac-sempej* aliquid haeret.
Toda vse sovražno nam sumničenje bi ne izdalo mnogo, ako bi avstrijski Slovani složno in odločno, pa dostojno odbijali taka hudobna sumničenja, kajti pre-razvidno bi bilo, zakaj da se nasprotniki poslužujejo takih sredstev. To so nasprotniki tudi znali. — Trebalo je torej na kak način zasejati podoben ra/por tudi v naš domači tabor. Posrečilo se je! Najgrše delo nasprotnikov naših prevzeli so nekateri našinci, ki so posebno letos začeli najstrastneje dolžiti slovansko razumništvo nezvestobe do katol. cerkve in vladarja. Nekoji delajo tako iz nevednosti, posnemajoč druge, ki delajo tako iz dobro preračunjene hudobnosti!
In to nalogo prevzela je v poslednjem času neka stranka na Goriškem, katerej že tla pohajajo pod nogami in ki se je v bòrbi za svoj obstanek začela strastno posluževati podlih sredstev : sum-
hovne oblasti v Vidmu ter uveden v vseh slovenskih duliovnijah na Beneškem. Nekaterim se bo morda neverjetno zdelo, a vendar je le gola resnica, da so se mnogi duhovniki še le iz te knjige slovenskega pravopisa učili. To knjigo so si začeli tudi nekateri razumnejši in premožnejši stališi omiš-ljevati, da so se njihovi otroci doma krščanskega nauka učili. Tako se je s pomočjo te knjige tudi med narodom tu pa tam kdo seznanjal s slovenskim pravopisom (v učilnicah se namreč, kakor znano, jedino le italijanski poučuje).
Omenimo naj še, da je Podreka večkrat, a zlasti o priliki prvega sv. obhajila, delil mladini slovenske molitvene, včasih tudi druge knjige.
Pa. tudi v cerkvi je s svojim zgledom učil. čislati slovensko knjigo. Splošna navada je bila, da so duhovniki med mašo kar naravnost iz latinske mašne knjige, prevajali evangelij v slovenski jezik. Podreka je pa imel svojo slovensko evangeljsko knjigo in je iz te čital. In ko je večkrat liante-St župnika šel h kakemu shodu, naj je bilo tudi dve uri daieč, vzel jo je vedno seboj. S tem je po našem mnenju dosezal, da je čitanje evangelija bolj gladko teklo, da je bil pri
ničenja, obrekovanja, hujskanja in celo neresničnega ovajanja pri viših in političnih oblastnijah, da bi uničila tako nekoje svoje protivnike, ki jej postajajo nevarni. Takim potom skuša zopet dospeti do neomejenega gospodstva ! — Toda narod ni več slep, marveč vidi pota, po katerih mu je hoditi. Varal ga ne bode nihče več!
Da se moramo pa mi boriti proti domačim ovaduhom —ne toliko ovaduhom! — ampak domačim obrekovalcem, ki nas iz podlih namenov dolže nezvestobe do Boga in vladarja, to je najžalosthejša prikazen. Dokler so nas obrekovali naši narodni nasprotniki, bili smo dobri. Toda zdaj, ko so njih nalogo prevzeli našinci, zdaj moramo napeti vse syoje moči, da odbijamo od sebe taka obrekovanja! — Nekoji znani nam gospodje so bili v svoji predrznosti že tako nesramni, da so spravili najnovejše narodno gibanje na Goriškem v zvezo z nelojalnostjo in — ti mili Bože ! — celò z rublji : vse to pa celò pred — — oblastnijami ! To je vrhunec grenkosti v kupi našega narodnega življenja !
Upamo pa in se nadejamo, da se vse take podlosti razbijejo	Ji lojalnosti,
ob naši poštenosti in ìrv^stobi in da zadene koristolovne obrekovalce pravična kazen božja. Dà ! Bog ne plača vsake so-botei pa tudi dolžan nikomur ne ostane ! !
Deželni zbor goriški.
« r.—ìt VIII. seja dne 19. novembra ob 5. uri zvečer.
Predsednik se z izrazi udanosti spominja imendana presv. cesarice Elizabete in poslanci uš/anejb v znamenje pritijenja.
Nekoliko novih peticij izroči se dotičnim odsekom v obravnavo.
Poslanec baron Locatelli interpeluje gospoda vladnega zastopnika, ali je c. kr. vlado volja započeti, česar treba, da se ustanovi zadruga za uravnavo potoka Verše?
Gospod vladni zastopnik izjavi, da to interpelacijo predloži visoki vladi.
tem branju jezik čistejši in, kakor že omenjeno, da je cepil ljudem v srce spoštovanje do slovenske knjige, ko jo je svečano opravljen rabil pred oltarjem.
Podreka je večkrat kaj pisal v „Zgodnjo Danico", včasih tudi v kak drug slovenski časnik.
On je bil prvi in dolgo časa jedini pesnik na Beneškem. O prilikah, ko je Videmski nadškof obiskoval svetopetersko župnijo, je skoro vsakikrat dal natisniti vladiki slavnostni slovenski pozdrav v vezani besedi, v katerem je z ozirom na Slovence dostojanstvenika nazival naslednika in dediča, svetega pini» in Metoda. A tudi „Zgodnji Danici" je pošiljal nekatere pesmi, zlasti v dobi od 18.60. do 1866. leta. Mimogredé bodi omenjeno, da je bil s pok j rim urednikom L. deranom pismeno sklenil prijateljstvo. Moža sta si vzajemno svojo podobo (fotografijo) poslala in Podreka se je neko leto tudi napotil v Ljubljano. A ko je prišel do Postojne in tam ogledal krasno vilenico (jamo), dobil je nenadoma od doma poročilo, da mu je mati na smrt zbolela. Moral se je tedaj vrniti domu hi urednik Jeran ga je zastonj čakal s fotografijo njegovo na ljubljanski postaji. Tako Podreka ni tistikrat
Na to odgovori posledrji na interpelacijo poslanca Venuti-ja in tovarišev, podano v zadnji seji zastran uravnave in vzdrževanja državne ceste med Gorico in Ajdovščino. Odgovor se glasi tako-le:
„Državna cesta, ki pelje od Ajdovščine do Gorice, vzdržava se primerno dotičnim predpisom; če se pa kaže sedaj pri hudournikih Oseku in Grajšeku potreba kakih majhnih vzdrževalnih del, mora se to pripisati nedavnim izvenrednim povodnjim."
„Tehnični načrt za popravo prehoda čez hudournik Grajšek se že izdeluje in će ni do zdaj še dovršen, ima se to pripisati okoliščini, da navedena poprava ni toliko nujna, da bi se ji bila mogla prednost dati pred drugimi tehničnimi načrti, ki niso dopuščali odloga."
„Razun tega pa bi ne bilo namenu primerno, da, bi se započelo grajenje novega mosta, dokler se ne reši tekoča razprava zaradi zagrajenja hudournikov Grajšeka in Lokavščeka."
„ Cestno-policijsko nadzorovanje izvršuje se strogo po pouku za državne cestarje. Vrh tega je tudi dolžnost občinskih načelnikov v zmislu § 27. deželne postave od 6. julija 1886 sodelovati v oskrbovanju cestne policije gledé občevanja na državnih cestah. Zavoljo tega je c. kr. okrajno glavarstvo, zapazivši nekako nemarnost teh organov, z okrožnico 10. junija t. 1., št. 8340, opominjalo jih na natančno izvrševanje njihovih dolžuostij. V zadnjih časih so bili tudi za-toženi in kaznovani nekateri prestopniki."
Na to se pfestopi na dnevni red. Poslanec vitez Pajer čita jako obširno motivacijo svojega predloga zastran grajenja železnice v naši Furlaniji in med Gorico in Ajdovščino. Popisuje žalostne razmere naše dežele vsled zadnje uravnave zemljiškega davka na podlagi pretirane cenitve naših zemljišč, dalje vsled povišanih hišnih davkov, vsled zanemarjenja v zadevi javnih komunikacijskih sredstev, vsled zaporednih slabih letin, prizadetih po vremenskih nezgodah, po trtni bolezni „Oidium Tuccheri", po peronospori, bolezni sviloprejk itd. ter naglasa nujno potrebo državne, pomoči vsaj v tem oziru, da se deželi odpre in olajša promet z njenimi pridelki in da se tu proludè in pospešijo razne obrtnije.
Podanec dr. Lovisoni je za to, da se s Pajer-jevim predlogom ravna potoni nujnosti in še danes o njem glasuje. — Zbor pritrdi in na to se enoglasno odobri Pajer-jev predlog.
Sledé poročila pravnega odseka. Poročevalec dr. Abram. Zbor sprejme načrt postave, * ÌL ro se na podlagi postave od dne 17. junija 2888, št. 99 drž. zak., določujejo nagrade za poučevanje v verozakonu na javnih ljudskih šolah. (Postavo priobčimo v prihodnjih številkah. Uredn.) Poročevalec dr. Verzegnassi. O peticiji, podani po „Zavezi slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani za zboljšanje učiteljskih plač na Goriškem, prestopi se na dnevni red.
Prošnja učiteljev na mestnih ljudskih šolah v Gorici, podana v enak namen, izroči se deželnemu odboru z enakim naročilom, kakoršno se je dalo ob enakih prošnjah ljudskih učiteljev gradiškega, tolminskega, goriškega in sežanskega okraja.
Poročevalec dr. Abram. Pritožba ob-činarjev katastralne občin« od sedanje župnije Kojščanske odstopi se deželnemu odboru, da jo reši v svojem področju.
Poročevalec Čerin. Prošnja polit, društva „Slovenski jez" v Brdih, da bi se preložila državna mitnica onkraj Sočinega mosta pri Pevmi, ali pa odpravila, oziroma zmanjšala cestnina na polovico za tiste voz-
pa tudi pozneje nikdar videl bele Ljubljane, kar je bila sicer njegova srčna želja. — Toda vrnimo se k njegovemu pesniškemu delovanju. Njegov najkrasnejši umotvor je: „Slovenija in njena hčerka na Beneškem", ki je bil na-tisnèn v „Soči" 24. maja 1871. (To krasno pesem ponatisnemo v prihodnji številki.) Najbolj znana njegova pesem je pa „Slav-janka", kateri je pokojni kobaridski učitelj Svečko Caili zložil jako lep napev (mazurko). Ta pesem je postala popolnoma narodna in menda ga ni med našimi čitatelji, da bi je že ne slišal peti ali gosti; gotovo jo znajo skoro vsi tudi na pamet. Bila je natisnena v mariborski „Zori" menda 1874. leta. To pesem je zložil v Koncu, kjer je bil prevzel leta 1873. izpraznjeno duhovniško službo ter ostal tu do svoje smrti.
Leta 1884. je izšla italijanska knjiga „SI avi a italiana", katero je večinoma spisal odvetnik dr. Karol Podreka v Čedadu, a pri tem delu je nekoliko sodeloval tudi Peter Podreka in mnogo se imamo njemu zahvaliti, da veje v knjigi slovenskemu jeziku prijazen duh.
Zadnji njegov proizvod je napitnica pre-častitei.-iii g. A. Gujonu, govorjena dne 15. septembra t. 1. o prihodu novega župnika v
nike, kateri prihajajo iz Brd ali od Ločniške strani, odstopi se deželnemu odboru z nalogom. da jo priporoča in podpira pri visoki vladi.
Poročevalec dr. Nik. Tonkli. Prošnja „Slov. jeza" v Brdih za grajenje ceste čez Gradec in mosta čez reko pod Bobrovem, izroči se deželnemu odboru, da o prvi zahtevi ravna tako, kakor mu je naročeno zastran enake prošnje cestnega odbora za goriško okolico, o drugi pa, da jo reši v svojem področju.
Poročilo finančnega odseka. Poročevalec dr. Rojic. Potrdita se računski sklep za leto 1888. in proračun za leto 1890. gospod-skega zaloga po odsekovih predlogih.
Poročevalec baron Lo catelli. Potrdi se proračun predloga, v kojem so naložene kazni občinskih opravnikov in pa ostala gotovina podpornega odbora od 1. 1888.
Poročevalec dr. Ma ur o vic h. Potrdi se proračun deželnega zaloga za leto 1890 z naslednjimi številkami:
A. Potrebščine:
1.	Stroški za deželni zbor . gld. 2.955
2.	splošni upravni stroški . „ 23.426
3.	stroški za deželno premoženje ........» 1-646
4.	stroški za kmetijstvo in
obrtnije.......« 3.112
5.	stroški za javno varnost . „ 16.811
6.	„ za zdravstvo . . „ 3.495
7.	„ za humanitetne zavode ........* 83.202
8.	stroški za občni pouk in
vzgojo.......„ 24.275
9.	podpore za skladovne ceste „ 10.150
10.	stroški za priprege in druge
vojaške namene .... „ 1.106
11.	deželni dolg...... 15.061
12.	razni stroški in obresti tržaški podružnici kreditne
banke........ 2.620
13.	izredni stroški .... „ 6.000
14.	predplače za bolnišnice in
druge stroške .
76.480
Vse potrebščine skupaj .
B. Založba.
1.	Dohodki iz deželnega premoženja ........
2.	Obligacijske obresti . . .
3.	Drugi dohodki.....
4.	deželno posojilo . . . .
5.	prejete predplače . . ■ .
gl. 270.239
gld. 23.793 „ 59.824 460 „ 39.060 „ 38.240
Skupaj . gl. 161.377
Če se založba odbije od potrebščin, znašajočih ... „ 270.239
pokaže se premankljeja . gl. 108.862
Da se založi ta premanjkljej, tirjale se bodo enake deželne doklade, kakor za tekoče leto, to je po 8% zemljiških in po 12% vseli drugih državnih neposrednih davkov, potem doklada po 20% erarske užit-nine vina, mošta in mesa in pa davščina 50 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočen ega piva.
Deželnemu odboru je naročeno, naj pozvé, česar treba, da bo mogel v prihodnjem zasedanju predlagati upeljavo deželne davščine na prodajo žganjin.
Po predlogu poročevalca potrdi zbor finančno postavo za leto 1890. tudi v zadnjem branju.
Poročila deželnega odbora.
Poročevalec dr. Abram. Potrdi se načrt postave zastran razdelitve občinskih zemljišč Tomačeviških na Krasu.
Poročevalec dr. Verzegnassi: Zbor izrazi gotovo nado, da bo visoka c. kr. vlada skoro po po«tavodajnem potu uredila zadevo
svetopetersko župnijo. Ta pesmica je bila natisnena v 38. številki letošnje „Soče".
Podreka je bil vedno srčno udan dijakom, kajti vedel je, da od teh mnogo zavisi srečnejša ali slabša prihodnost. Pri vsaki priliki si je prizadeval, da bi v njih vzbudil zanimanje in ljubezen do materinega jezika; vse njegove besede niso padle med trnje ali na peščena tla, ampak tudi v rodo-vitnoy zemljo.
Čitatelj si lehko misli, da je tak rodoljub tudi v cerkvi v svojih govorih rabil kolikor mogoče čisto slovenščino; in ne moti se. A zaradi tega ni misliti, da ga je ljudstvo menj razumelo, temveč šla je o njem splošna hvala in more se pač tudi o njem reči, kakor je pravilo štajersko slovensko ljudstvo o neumrlem vladiki Slomšeku: „Govoril je, kakor da bi rožice sadil."
Duhovnjani njegovi nikdar ne pozabijo prijaznega gospoda, tem menj ga smemo pozabiti mi, ki vemo, kako je ljubil naš mili jezik in ki imamo upanje, da, ko se bo zopet tiskala zgodovina slovenskega slovstva, ne bomo pogrešali v njej tudi častitljevega imena Peter Podeka. Ako uvažujemo razmere, v katerih je živel, vsklikniti moramo : „ Sla va njegovemu spominu!"
zaradi vojaških pripreg, oziraje se na pravično razdelitev bremena in na potrebo, da se primerno poviša odškodba iz državnega zaloga.
Isti poročevalec. Potrdi se prememba § 5. pravil dež. kmetijske šole, tako da odpadejo semestralni izpiti in da bo javni izpit samo koncem dvoletnega tečaja z udeležbo predpostavljene oblasti.
Isti poročevalec. Potrdi se sklep dež. odbora, po katerem so se sprejeli stroški za prehranjenje blazne Regine Luzzatto v javni blaznici na račun deželnega zaloga, toda v mejah tarifa III. razreda za čas, dokler bo prehranjenje potrebno in se ne zboljšajo njene družinske razmere.
Poročevalec peticijskega odseka M a -horčič. O prošnji Andreja Pavšiča, bivšega pomočnega učitelja na ljudski šoli v Avčah za podelitev pokojnine ali letne podpore — prestopi se na dnevni red.
Konec seje ob 7 */2 uri zvečer.
Dopisi.
V Gorici, 18. novembra. (Konec.) Ko je podpredsednik naznanil izid volitve, odprla so se vrata in dr. Anton Gregorčič ustopi v sobo na čelu odposlanej deputaciji. To je bil ganljiv prizor. Po vsej dvorani za-orili so zopet vih?rni pozdravi in videli smo resne može, ki so imeli solze veselja v očeh. Tako zna naše ljudstvo čislati svoje prave prijatelje! Od vseh stranij so obsuli dr. A. Gregorčiča, podajali in stiskali mu roko. Ko je dospel do odborniške mize, poprosil je za besedo — in viharno šumeča dvorana spremenila se je t grobno tišino. Dr. Ant,. Gregorčič govoril je svojim vernim, udanim poslušalcem. Dejal je, da ni mislil, da bode še kdaj govoril kot predsednik tega društva, katero je ljubil in za katero je deloval z najboljšimi nameni. Nikoli pa bi ne bil mislil, da mu bodo društveniki skazovali najvišo čast, katero sploh morejo komu ponuditi, — častnega uda. Dasi mu je silno težko, vendar sprejme tudi predsedništvo še nadalje, ker ne more odbijati od sebe te časti, katero mu s toliko odkritosrčnostjo ponuja občni zbor. Konečno prosi društvenike, naj vedno tako složno in uneto delujejo za raz-vitek društva in naj ga podpirajo v njego-yem delovanju.
Na to je podpredsednik zaključil zborovanje s trikratnimi živioklici presv. cesarju in s tem je bil končan oficijelni del tega živahnega občnega zbora.
Po zaključenem zborovanju pa so ostali vsi udeleženci skupaj še dolgo časa, a nekoji skoro do 7. ure zvečer. Med živahnimi razgovori in unetimi napitnicami potekal je čas ter približal se večer. — Veliko oduševljenje zbudila je napitnica profesorja in deželnega odbornika istrskega, g. V. Spinčića. Govoril je navzočim na srce, da naj se ne dajo varati slepilom nekojih koristolovcev, ki iščejo le sebe in svoj „jaz", ampak čislajo naj delavne rodoljube. Kdo deluje pri čitalnici, delavskem podporne» društvu, pri ljudski posojilnici in poddružnicah sv. Cirila ln Metoda? Po dolgem govoru poslušalcem obrne se govornik do dr. A. Gregorčiča ter ga prosi, naj ne sluša, kaj govoré nekoji zavistni nasprotniki, ampak kaj piavi narod, kajti: Vox populi, vox Dei! Bog ne plača vsake sobote, a tudi dolžan nikomur ne ostane. — In zopet so zagrmeli po dvorani živioklici dr. A. Gregorčiču.
Dr. A. Gregorčič odgovarja predgovor-niku z jako ginljivimi in ponižnimi besedami. Storil je koiikor je mogel, a to z najboljšimi nameni. V njegovem delovanju pa ga je krepko podpiral odbor, kateremu velja njegova napitnica. — G. E. Klavžar napija z jako resnim glasom gospodu V. Spinčiću. Malo časa je bil med nami, toda pridobil si je srca vseh pravih goriških Slovencev. V kratki dobi njegovega bivanja čutili smo blagodejen upliv njegovega delovanja. Se le novinec v našem mestu prevzel je predsedništvo čitalnice, ni se bal nikogar. Ustanovil je žensko poddružnico sv. Cirila in Metoda, ki zdaj tako krasno uspeva. — Zdaj pa gre v ožjo domovino svojo, kamor ga narod kliče, ponujajoč mu prve časti, koje mu narod ponuditi zamore. On gre tje v tužno Istro otirat solze istirskemn Slovanu, no srca naša gredó za njim. Slava Spinčiću!
Prof. V. Spinčić zahvali se ila tej na-pitnici in burnej ovaciji vseh navzočih, poudarjajoč, da je v svojem „pregnanstvu" v Gorici doživel najlepše ure svojega življenja, kajti našel je tudi tukaj prijateljska srca, bil je svoj med svojimi. Ker ga pa narod kliče od tu, mora slušati glas naroda, toda kedarkoli mu bo mogoče, pride k nam, da se z nami raduje in žaluje. — Med njegovim govorom so marsikomu privrele solze — žalosti na obličje. Zbrano občinstvo pa
mu dolgo ni jenjalo nazdravljati. — Ko je še napil g. Klavžar vrlemu denarničar ju, g. J. Pirjevcu, želeč, da bi tudi v prihodnje posvetil svoje delovanje v korist društvu; ko je poslednji napil poverjenikom, Kleinmayr deputaciji, ki je pripeljala Gregorčiča ter so se še ponavljale napitnice Spinčiću, Gregor-čizu in Kleinmayerju, začeli so se društveniki polagoma razhajati.
Kakor smo rekli, ta dan ostane vsem še dolgo v spominu. Ta občni zbor je pokazal, kako zna naše ljudstvo ceniti svoje može, svoje delavne in nesebične rodoljube. Dokler imamo tako ljudstvo za seboj, ni se nam bati nobene sile.
In tako bode to društvo raslo in cvetelo tudi nadalje, v veliko jezo nasprotnikov naših. To društvo je namreč največi jez proti potujčeranju, kajti tu se raztreseno slovensko meščanstvo združuje in navdušuje za narod svoj. Kdor se poprej ni dobro zavedal narodnosti svoje, nauči se tukaj ljubiti mater svojo slovensko. Raztreseni slovenski udje so združeni tukaj v krepko celoto, katere ne morejo premagati niti naši narodni, niti domači nasprotniki.
S Tolminskega 25. nov. — Gospod urednik! Hudo Vas je prijel nek „neučeni lajik" s Kanalskega. Dvomimo pa, da bi mu kak količkaj razsoden bralec verjel, kajti razvidno je, da ta „neučeni lajik" ni razumel Vašega članka „Poddraga in — Soča". Vsega tega, kar je dobil v tem članku oni „neučeni lajik" in potem š6 na Kamno v podpis doposlani dopis, vsega tega mi nismo mogli dobiti v tem članku, če tudi smo ga večkrat pazno prečitali. — Da je oni članek tako slabo razumel „neučeni lajik", temu se ne čudimo; čudimo se le temu, kako mu je mogel pritrjevati gospod urednik Tonklijere „Soče", ki je vendar razsoden mož. Pa pustimo vse to !
Uprašali bi le „neučenega lajika", kaj je lože: pohujšanje odstraniti ali pa pohujšanje popraviti? Ako ste imeli kdaj priložnost opazovati strastno razburjeno in trni isto priprosto ljudstvo n. pr. v kakej cerkveni zadevi, bodisi pri zidanju cerkve, pri zidanju pokopališča ali pri kakej neljubi mu osebi, ali niste zapazili, kako močno je ljudstvo pristopno vnanjim uplivom? Skušnja naj razsodi! Le toliko rečemo, da je omenjani članek v „Novi Soči" bil po naši misli dobro premišljen in da je imel pred očmi prave dejanske razmere v naših gorah.
„Kje smo še do mučenikov!" pravi stara „Soča". Kaj pa moremo mi za to, ako ni povsod iste naudušenosti, stanovitnosti, sprav-ljivosti, kakoršna bi morala biti? Ako hočemo ravnati modro, računiti moramo y prvi vrsti z razmerami kakeršne so in potem zamoremo uspešno delovati v tem zmislu, kakošne da bi morale biti. Zategadel je tudi mnenje „Nove Soče" naše mnenje, da ni bilo ravno neizogibno potreba na veliki zvon obešati čudnih dogodkov v Poddragi. Ako bi bila „N. S." tudi še bolj grajala Poddražane, pokazala bi vendar marsikakim nezadovoljnežem pot v dosego svojih želj. Da bi jim pokazala v resnici izvrstno pot, dokazuje naj to, da so zdaj Poddražani dosegli svoj namen, po katerem so že 39 let hrepeneli. To je orožje, ki doseže mnogo! Da pa „N. S." ni kazala tega mogočnega orožja — prav je storila.
Ne moremo si kaj, da ne bi omenjali še naslednjega. „Vera je dar božji", uči nas krščansko-katoliški nauk; poleg tega pa je zaupanje veri najtrdnejša podlaga. Ljudstvo, ki zaupa svojemu duhovniku, ki ga ljubi in spoštuje, bode tudi brezpogojno verovalo, kar ga uči.—Kateri duhovnik na Goriškem ima veče zaupanje, kakor ravno dr. Anton Gregorčič? katerega duhovnika naše ljudstvo bolj ljubi, kakor pesnika Simona Gregorčiča ? In kako se postopa ž njima? In od katere strani?! — Najvrednejše in najboljše nam črnite, slabe pa poznamo sami! Kam pridemo po tej poti? Če že zdaj tožite, da „vera peša", kaj naj porečemo še le čez deset ali dvajset let, če pojde tako naprej? Hudi časi so prišli, katerih mi revni Slovenci res nismo zaslužili! Malo nas je, narodni obstanek še ni zagotovljen in začeli smo kar po sili prenarejati lice današnjega sveta. Že zdaj silno trpi društveno življenje, tako da ne moremo mi Slovenci nič uspešnega storiti, kaj še le bo?! Dà, kaj bo?!
Iz cerkljanskih hribov, 19. nov. (Izv. dop.) — Obžalujemo, da nekdo pri nas tako strastno agituje, posebno pri č. duhovščini, proti vrlemu dr. Gregorčiču. Ne pretiravam, če rečem, da na brezmadežnega moža se je spravila triperesna detelja, ki ima mnogo smetij pred svojim pragom. Zadaviti hočejo tako rekoč moža, ki je bil priden, krotek in pohleven kot dijak, vzgle-den kot bogoslovec in profesor, goreč kot duhovnik, čist v zasebnem in javnem življenju, neutrudljiv, delaven, previden hladnokrven politik. To spričevalo mu podpišejo vsi njegovi nekdanji predstojniki. No !
Yi trije sovražniki gospoda doktorja, primerjajte Svoje delovanje v zasebnem in javnem življenju z uspešnim delovanjem Gregorčičevem in kmalu zasuplo zagledate stopinje svoje vrednosti pri ničli ali pa še celò pod ničlo. Nekdo gori omenjene trojice si je sicer vsaj prizadeval koristiti slovenskemu narodu in je tudi morda v jednem ali drugem oziru marsikaj dosegel. Ali dva tovariša njegova nimata česa pokazati, s čimer bi zamogla pridobiti si zaupanje pri Slovencih. In glejte čudo! Dva človeka, ki nimata nobenih zaslug, sik t, ti zdaj svoj strup na najbolj delavnega moža ter mu kradeta (v pravem pomenu besede) čast in dobro imé. „Čast pa je več vredna", beremo v svetem pismu, „od bogastva". To si dobro zapomnita! Š,e nekaj.
Slišali smo tudi, da je bil jeden teh mož prvi prijatelj Gregorčičev, ki je še pred nekaterimi meseci vpričo nekaterili gospodov poudarjal njegove zasluge ter ga vredno pohvalil. Kako je to, da se je kar naenkrat to prijateljstvo skrhalo?! Kako je mogoče, da je g. dr. Gr. v tako kratkem času postal največi grešnik v Gorici?! Jeden in isti gospod ga je tedaj povzdigoval v nebesa, zdaj pa ga z vso strastjo potiska v pekel!? Ali je to značajno?! Ali je morda to za ljudstvo spodbudljivo, ko vidi, da tisti, ki so postavljeni v izgled drugim, se med seboj rav?ajo in kavsajo?! — r Gorje svetu zaradi pohujšanja" . . . Ne, ne, gospoda moja, ne bodete ga uničili, če se tudi postavite na glavo. Še poiščemo g. doktorja, ki je v naših očeh prvi rodoljub na Goriškem. Le pritiskajte na duhovščino, kolikor Vam je ljubo in drago, da Vam pošilja zaupnice, to a od naše cerkljanske duhovščine težko kaj pričakate, kajti gospodje so dovolj previdni in dobro poznajo tiste tri tiče.
Upamo tudi, da veleuč. g. dr. M. ne poi de po kostanja v žrjavico za triperesno deteljo, saj pravi: „Osebam se ne uklanjam." Polagoma se mu morda oči odpró!
Hribovec.
Iz Tolminskih hribov, 25. nov. (Izv. dop.) (Uprašanje dr. Mahniču:) Ker veleč, gospod dr. Mahnič na vsa usta Slovencem zatrjuje, da je „Soča" pod njegovim uredništvom popolnoma neodvisna in namenjena le načelom ter to tudi jamči v predzadnji številki „Soče" s častno besedo (sub fide sacerdotali), da hoče tak tudi ostati, zato ga nekteri duhovniki tolminskega okraja poživljamo, naj nam blagovoli v kratkem to le odgovoriti:
„Ali je bilo javno delovanje obeh Tonklijev do zdaj „načelno" ali „brezna čelno"??!!
Če nam g. dr. M. — dokaže, da politika gg. Tonklijev je bila do zdaj „načelna", potem obema snameno klobuk in iz srca častitamo. Če pa ni bila „načelna", potem g. dr. Mahnič nikdar in nikoli ne sme priporočiti gg. Tonklijev, kajti to bi bilo proti njegovi vesti in prepričanju. „Facere contra conscientiam, semper est peccatum" Sv. Bonaventura.
Ker je veleč. g. doktor M. javno obsodil — politično delovanje svojega tovariša — in duhovnega sobrata D.r A. Gr., — toliko bolj se nadejamo, da bode odkritosrčno povedal o Tonkliju, ki ni z dr. M. v nikaki zvezi, ne po stanu, ne po miljenju. Ako nam gospod dr. Mahnič to uslugo stori, potem smo vsi uvérjeni, da uredništvo „stare Soče" — je res neodvisno in se pokori le „načelom".
Dokler nam pa tega ne odgovori, smatramo ga kot orodje „triperesne detelje". (Sledijo imena — in še nekaj več, kar smo za zdaj opustili. — Ur.)
Eden župnikov v imem več drugih duhovnih sobratov.
Gorica, 27. nov. — Kakor je bilo na kratko omenjeno v zadnji številki „N. S.", imeli smo preteklo soboto in nedeljo dve veselici, prvo v či alnici, drugo v lepih prostorih „Goriškega Sokola" pri Zvezdi. — Čitalnica je priredila svojim udom in vabljenim gostom besedo brez ustopnine. Toda prišlo je k veselici tako malo ljudstva, da morebiti nikoli ne tako malo. In vendar so reditelji veselice in sodelovaici zaslužili nekoliko številnejšo udeležbo. Pravijo, da je uzrok temu splošna boječnost in letargija, ki je zavladala zdaj v goriških krogih vsled razmer, kakeršnih ni menda na celem Slovenskem. — Pele so se pod vodstvom g. Mercine stiri pesmi tako točno in tako lepo, da sò se morale ponavljati, dasi so bile precej dolge. Zlasti pa sta ugajala ženska zbora s spremljevanjem na glasovirju in to Vilhar-jev ženski zbor „Na goro" in „Plavaj, plavaj, ladja moja". Vsa čast vrlim goriškim pevkinjam. — Igro „Piké" igrali so gospodje : Klavžar, Sivec, Gabršček in gospica Pavlica. Igralo se je dobro, kajti igralci niso novinci na odru, ampak že stare, pri-t znane moči.
Vse je pa bilo radovedno na prvo veselico našega „Sokola". Že dolgo pred do-
ločenim časom so se začeli polniti lepi društveni prostori. Ljudstva se je kar trlo in velika dvorana je bila kmalu polna. „Sokolov" je bilo mnogo v društveni obleki. Kar je pa bilo posebno lepo za naše oči, bile so — Sokolke. Bila so to dekleta v nekaki sokolski. opravi, z vrvicami, sokolskimi znaki in vsa prepašena z širokimi trobojnimi trakovi. Sploh so narodne barve, trobojni trakovi in pasovi bili posebna paša za gledalčeve oči. — Med točkam sporeda igrala je godba. Govoril je E. Klavžar: v lepih besedah je naslikal društveno življenje zadnjih 40 let in prešel polagoma na sokolska društva in na goriški „Sokol", kojemu je za-klical: Na zdar! Petje bilo je zares izborno; kaj takega nismo pričakovali od naših So-kolcev. „Sokolska" ugajala je tako, da so jo morali ponoviti. Ravno tako pesem „Brez spanja". „Hercegovska" s spremljevanjem godbe je napravila mogočen utis. Igra „Ser-vus Petelinček" prouzročila je mnogo smeha. Igrana je bila prav dobro. — Po besedi je bil ples; plesali so tudi četvorko. — Cela veselica je „Sokolu" v čast. In ako še pomislimo, da je to društvo krepak jez proti potujčevanju, ker se zbirajo tukaj naši mla-d«niči, ki bi sicer zašli v laška podobna društva, vsklikniti moramo : Sokoli, na zdar !
m
in
P. n. gg. naročnikom. Zopet se obračamo s prošnjo do svojih naročnikov, da bi nam blagovolili vendar že doposlati zaostalo naročnino. Loie nam 700 naročnikov do pošlje jeden stotak, kakor da moramo mi stotake zalagati za list, katerega radi prejemajo in či-tajo. V prvi vrsti potrebujemo zdaj gmotne podpore, saj je vendar znano, kako je bilo z nami v tem oziru. Vsak teden imamo samo za list stroškov do 50 gld., a naročnine ne dohaja niti za koleke. V sedanjih razmerah nam ne zadoščajo le vspodbudljive besede in da se oglašajo novi naročniki, ampak da dopošljejo tudi naročnino. Odslej se na oglasila brez naročnine ne bodemo ozirali. — One gg. goriške naročnike, kojim se pri dobivanju lista godi kaka nerednost, prosimo, da nam naznanijo, da ne-rednosti odpravimo. Òujetnó, da mnogi étlé plačati, a ne vejo kako in kje. V tem pogledu je še vedno velik nered in mi Še vedno ne vemo, pri Čem da smo. Ker nam pa ravno zdaj dobro dojde vsaka naročnina, naj bi gg. goriški naročniki blagovolili poslati po svojih postrežnicah v naše upravmštvo, v Marcinijevo hišo, II. nad., ali pa do gosp. G. Likarja.
Slovenska dekliška šola z otroškim vrtom v Gorici priredi tudi letos „bo-žičnico" z raznovrstnim programom. Ta božićnica postala je tako rekoč navada, katere se imenovana zavoda obiskujoča mladina neizmerno veseli ter jo željno pričakuje, dobro vedoč, da jo sveti Božič z različnimi darovi pozdravi. — Bazni blagovoljni darovi v denarju in blagu, mnogobrojna udeležba pri prirejenih jednakih veselicah so nam priča, da se je ta otroška veselica prikupila vsem slovenskim rodoljubom in pri-jiteljem mladine. Ker pa stane „božičnica" poleg truda tudi mnogo novcev, zanašamo se tudi letos na dobrohotna srca slovenskih rodoljubkinj in rodoljubov. Slovenski rodoljubi imajo sicer mnogo izdatkov; tu podpirajo razna človekoljubna podjetja, tam novo ustanovljene zavode itd,, a vkljub vsemu temu upamo, da nam ne odtegnejo inilodarne roke svoje ter nas bodo po svojih močeh prijazno podpirali. V to se toplo priporoča — Vodstvo.
Iz Cerkljanskega piše nam unet rodoljub med drugim : „Pri nas na Cerkljanskem in Tolminskem sploh smo vsi za dr. Gregorčiča — saj moramo biti! Zató Vas pa opozarjam, da skrbno pazite na vse, pred-no daste v tiskarno. Posebno pa glejte na to, da se ne u t i h o t a p i v list kaka brezverska beseda, kajti potem Vas moramo vsi zapustiti. Na podlagi resnice bojujte se in gotovo zmagate! " — Podobnih izjav in pisem prejeli smo zadnje tedne ne-številno mnogo. Vsem preč. gospodom, ki s toliko naklonjenostjo skrbé za nas, naš list in za dober vspeh našega nastojanja, izrekamo svojo presrčno zahvalo ter prosimo, da bi nas tudi v bodoče blagovolili podpirati z isto skrbjó in naklonjenostjo: Več oči vidi! Zajedno pa zagotavljamo vse svoje sedanje prijatelje in tudi nasprotnike, da je naš namen skozi in skozi pošten, težeč koristiti oboje-muživljenjunaroda našega. Da bi se v naš list utihotapljale brezverske besede in težnje, to nam ni niti od daleč na misli. Urednik pa ni vsevedno in popolno bitje, ampak človek je, ki lahko ravno takó kaj pogreši, kakor vsakdo drugi. V takem slučaju pa nikar ne iščite uzroka takemu pregrešim v urednikovi hudobni volji ali v slabem namenu, ampak priskočite nam na pomoč z dobrim svetom, z utemeljenim pojasnilom ali z dobro raz-
pravo in videli bodete, kakó radi se pokorimo dokazani resnici in kakó hvaležni smo tistim, ki nam jo pokažejo ter dokažejo nam našo zmoto. To je prava pot, ako hočemo v resnici koristiti dobri stvari. Ako bi pa zares kdaj krenili — recimo — na kako krivo pot in da nas zategadel vsi tisti zapusté in zbež6 od nas, ki bi nam lahko pokazali pravo pot, ni li mogoče, da zagazimo še bolj v stran ter takó škodujemo lahko dobrej stvari?! Mi smo sicer trdno prepričani, da se to ne zgodi; no pokazati smo hoteli, da bi tako ravnanje nikakor ne bilo — modro. Podajmo si raje roke v prijateljsko skupno in složno delovanje, kajti: Več oči več vidi!
—	Toliko v pojasnilo.
S Tolminskega piše nam v zasebnem pismu nek rodoljub med drugim tudi naslednje: „Ako bi Vas pa, velecenjeni gospod, česa prositi smel, prosim Vas: ne povzdigujte preveč „Zvona" itd., kakor se toplo za nje potegujete v zadnjem listu. Mnogo imajo njih listi in romani gnjilega -• izvzamem našega pesnika — in mnogo se ne & povsem hvaliti. Hvalimo kar je hvale vredno, pa tudi stvarna kritika je neobhodno potrebna itd." — Da bi nam vsi naročniki in čitatelji takó in odkritosrčno povedali svoje misli, kakó bi bilo to lepó, kakó bi se lehko v marsičem zjedinili in mogoča bi bila složna delavnost.
—	Dà, hvalimo, kar je hvale vredno, pa tudi stvarna kritika bodi nam vselej dobro došla. Ni pa bil naš namen, toplo potezati se za „Zvon" in za kritikovane pesnike in pisatelje, ampak opozoriti smo le hoteli na način, kakó so bili kritikovani. Kdorkoli se peèà s književnostjo, pritrdi nam, da bi se bilo z drugačnim načinom kri-tikovanja doseglo mnogo več, kajti vse se dà povedati, vse kritikovati, vse očitati, s a-mó znati je potreba. Kdor pa tega ne znà, doseže pogosto ravno nasprotno od o-nega, kar je nameraval. — Poudarjali smo, da je bila kritika sposobna vzeti prav mnogim pisateljem in pesnikom dobro imé, da so se videli povsod le hudobni nameni, vse da se je videl» le črno, a nobene svetle strani. In če pojdemo dosledno takó dalje, ne obstane pred tako kritiko niti jeden pisateljev naših. Kakor se je pozabilo na Pre-širnovem in Lavričevem grobu zlati rek : De mortuis nil nisi bene, — da se jih je s strastjo mrtve napadalo z očitanji pijanec, prešestnik, apostat — sramota naše dežela
—	itd. — takó bi prav lahko prišii na vrsto Vodnik, Jenko, Jurčič, itd. In kaj potem?
—	Mi nismo bili torej proti kritiki kot taki, ampak proti načinu kritikovanja, ki zares zbuja le jezo in nasprotja in ki v našem društvenem in narodnem življenju silno mnogo škoduje, vse razdira a niče s a ne zida. Če to malo, kar imamo, le podiramo, kdaj bomo pa zidali? O! nasprotniki naši se lahko veselé, kajti uspešniše bi nas ne mogli uničevati vsi ostali tuji sovražniki! — Ravno tisto bi se bilo lahko povedalo, pa takó, da bi bili morebiti celò pisatelji sami hvaležni objektivnemu kritiku. Kritika pa, ki poleg stvari same uničuje tudi pisatelja, pesnika ali politika, jemlje mu dobro imé ter hoče z uničenim imenom toliko prej uničiti tudi stvar, taka kritika ni nič vredna, ker neha biti kritika. — Kaj pa smo mi nameràvali s celim člankom, razvidno je iz zadnjega odstavka omenjanega uvodnega članka, da je namreč v nevarnosti „krščanska ljubezen" med nami.
Z lehkim srcem pričakujemo na zadnji naš uvodni članek dolge in morebiti strastne filipike in replike. Ako bodo stvarne, bodemo odgovarjali, da bi se morebiti vsaj v čem zjedinili in koristili dobrej stvari. Ako pa bodo, kakor po navadi, polne strahu pred „našim" liberalizmom in morebiti po cele kopice novih sumničenj, izigibali se bodemo, kolikor bode le mogoče, takim polemikam. Mi zaupamo namreč razsodnosti večine naših čitateljev, da bodo sodili naš „liberalizem" po naših dejanjih in ne po upitju naših ljubeznivih nasprotnikov.
Ujela se je. Pesnik Simon Gregorčič priobčil je v 3. štev. našega lista dopis, kjer je čitati naslednji stavek: Prvega ne imenujem, da ga ne okoljejo Tonklijevi „lovski psi", kakor so vgriznili vrla naša profesorja: Berbuča in Ivan-čiča. Sramota takim ovaduhom!" — Kdo so ti „lovski psi'"' in ovaduhi, tega nam pesnik S. Gregorčič ni povedal, vendar je zbudil na jedni strani veliko veselje, na d ugi pa veliko jezo. Da bode pa stara „Soča" tako malo previdna gledé „lovskih psov", tega se nismo nadej ili. Kje je iskati te „lovske pse", namignila nam je sama. Tam čitamo: ,.Iz dna srca govoril je „Slov. Narodu" S. Gregorčič s svojim dopisom v zadnji številki „Nove Soče", ker naš radikalni dnevnik je od kraja do konca ponatisnil lep članček, po katerem so gospodje bogoslovni profesorji „lovski psi". — Kje je stalo to v dopisu? Joj, kako se je ujela! Ali je torej vendarle resnica?!
Mnsg. Gaberjevčič proti g. B.
„Soča" je v zadnji številki objavila naslednje: Gosp. prof. Berbuču naprošeni smo sporočiti sledeče :
„Pozivani predloži dotični šolski oblasti Vašo zadevo, da boste zadovoljeni. Ali boste z izidom zadovoljni, je drugo vprašanje. — Na vsak način se bo tamkaj Vaše „Poslano" bistveno popravilo in potem se bo pokazalo, ali imate Vi toliko moralnega poguma, da sporočite o izidu."
Podpisa ni bilo; in vendar bi bilo v prvi vrsti potreba odgovoriti jasno in določno in pošteno podknžati se. — Namesto tega je torej romala v Trst druga zatožba. Ali je to način, s katerim se poravnavajo naši domači prepiri? Gosp. prof. Berbuču hoče se torej na vsak način škodovati! Kako plemenito! Gornja vest stare „Soče" torej vendar ni brez pomena. Kam pridemo po taki poti ? Pa : Kdor drugim jamo koplje . . . In konečno povemo še gosp. mnsg. Gaberjevčiču, da ga zamoremo zagotoviti, da poznajo v Trstu in še kje drugod njega, njegovo mor. vrednost in še marsi-kako „ost" ravno tako dobro, kakor mi in da so vsa njegova neplemenita prizadevanja popolnoma zastonj.
Radodarni doneski. — Preč. gospod Josip Kragelj, dekan v Tolminu, daroval je za študentovsko kuhinjo 3 gld. (ki je pa zdaj ni). Presrčno hvalo blagemu dobrotniku. — V predzadnji številki smo omenjali darove tuk. podružnici družbe sv. C. in M. Gosp. Al. Luznik, uč. v Škrbini, je poslal 3 gl. 63 kr. in ne samó 3 gld., kar bodi s tem popravljeno.
„Bralno društvo" v Pevmi bode imelo v nedeljo 1. dee. svoj prvi (ustanovni) občni zbor, pri katerem se pregledajo in sprejmejo pravila, voli predsednika in odbor. To bralno društvo je takó blizu Gorice velike važnosti. Voščimo mu zategadel srečen začetek in trajen, uspešen obstanek.
„Sožalnico", katero smo omenili v zadnji štev., podpisali so le uplivnejši vo-lilci po vseh Brdih. Kakor nam poročajo, prinese to „sožalnico" v Gorico in jo izroči g. dr. A. Gregorčiču posebna deputacija. Zategadel jo priobčimo prihodnjič. — Iz Vipavske doline smo prejeli dve nezaupnici gg. Tonkliju in Čerinu s podpisi. Ker ne vemo, ali ste nezaupnici bili doposlani tudi gg. T. in Č. — nismo jih priobčili. Čemii tudi, saj je njiju delovanje zadi g ti glasna nezaupnica.
G. dr. J. Tonkliju ne moremo odgovoriti na njegov „znano je in mora biti", ker je vsa zadeva o lastništvu „Soče" pred kazenskim sodiščem, da ne smemo v tenr-pì* sati.
LISTNICA UREDNIŠTVA. — G. dr. A. G. y G.: Vaša poslanica došla nam je prepozno za ta list.
--. — Dop. iz Brd, jiz Ljubljane, Kor.: Morebiti
prihodnjič. Predali naši so še vedno pretesni. — Dop. z dežele, Kob., Bol., kob. Kota, Notranjskega: Moralo je v koš. Hvaležni smo Vam za krasne izjave —-toda ni mogoče, kajti jedno in isto povedali so drugi. Hvala!
POSIAMO.
Danes zjutraj sem bil pri uredniku »tare „Soče", prečastitem gosp. dr. Mahniču, z obrambo proti napadu svoje časti v 47. številki „Soče". Odvrnil mi je: „Ne morem sprejeti; ne pustijo gospodje." Po daljšem razgovoru vzel je spis, a nocoj mi ga je vrnil z opazko: Sprejeli bi le stvarni popravek, več ne.
Ker gospodu dr. Mahniču ne pusté sprejeti mojega pojasnila oni gospodje, kterim se je zdelo vredno tudi čast moje malenkosti sumničiti, bi gotovo tudi moj stvarni popravek po svoje cenzovali. zato pride moja obramba v javnost v prihodnjem listu „Nove Soče"-
V	Gorici, 28. novembra 1889.
G. Likar, trgovec.
Dostayek uredn.: Kje je torej tista toliko poudarjana samostojnost g. dr. M.?—V staro „Sočo" pride torej le toliko, kolikor dovolé „gospodje". Napadati in sumničiti, a zagovorov ne sprejemati — to je torej to najnovejše katolištvo.
ZAHVALA.
Vsem, kteri so pri Sokolski veselici poslednjo nedeljo kaj pripomogli, da se je tako lepo zvršila, izreka presrčno zahvalo	odbor.
V	Gorici, 26. novembra 1889.
ZALOGA
uradnega in pisemskega papirja
Da svojim p. n. čast it i m oljem-nikom bolje postrežem% Izbral in dobil sem poslednji čas iz štirih tvomic mnogo boljših vrst papirja razne cene.
Uljudno se torej priporočam slavnim uradom: cesarskim-kraljevskim, duhovniškim, županskim in drugim, da mi blagovolè naklanjati svoja naročila.
Kdor želi izglede (uzorce), izvoli naj mi naznaniti, da mu jih pošljem brezplačno.	Spoštovanjem
G. Likar.
Ziloga tiskovin za diluiste in
urade
•ggpSl
Lekarna Trnkóczy
zraven rotovža v Ljubljani
na velikem Mestnem trp
priporoča tmkaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, (ia *bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno siru Senik domačih zdravilih. Lekarn Trn-kóczy-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na Dunaji Viktor p!. Trnkóczy, V. Hundsthurffistrasse 113 tudi (kemična tovarna) : dr- Oton pi. Trnkóczy, III., Rade«kypìatz 17 in Jidius pi. Trnkóczy, VII., Josefstadterstr. 30. V G radei (na Štajerskem) Vendelin pi. Trnkóczy. V lijtfbljftmi UbaUl i'I. Trnkóczy. P. n. občinstvo se prosi, «;k» mi je aia tem ležeče, da spodaj navedena zdravila u jave pošto dobi, da naslov teko le napravi: Lekarna Trnkóczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marija celjske kapljice za želodec,
katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in «O neprenosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri, jedi, filab želodec, nrak, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodca, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni m vranici, im jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr, 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl.
Svarilo! Opozarjamo, da se tisto istinite tnarija-celjske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkoczy-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani
Cvet zoper trpje (Gicltx
tej odločno najboljše zdravilo zoper proti n ter revmatizeni, trganje po udih, bolečine v križi pri živcih, oteklino, otrp-»ele ude in kite itd., inalo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje «Ulito zahval. Zahteva naj se samo „«vei zoper trganje po dr. M alien" z zraven stoječim znamenjem. 1 s teki 50 kr. tucat i gl. 50 kr.
òe mi na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
Planinski zeliščni sirup kranjski,
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hripa-vočfr,, Vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl* !>(>	tucat 5 gld. Samo ta «rop za 56 kr.
je pravi.
fjgfT Kričistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem igospodinjstvu pogrešati in to se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji sloveškega telesa, glavobolu, otrpenih udih, skaže-nem želodcu, jetrnih in obistnic boleznih, v škatljah à 21 kr., jeden zavoj s 6 Škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
H^P" Zdravila za živino -^f
y	(
Stupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh bleznih krav, konj in prašičev.
Konje varuje ta štupa trganja po cre-vih, bezgarle, vseh nalezljivih kužnih bo-leznij, kašlja, pljučnih in vratliih bolcz-nij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje debele okrogle in bene. Krave dobé mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr., bzamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet za konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrpnenji v boku, v križi itd., otekanji nog. mehurjih na nogah, izvinjenji, tiščanji od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka pri vseh manjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 stekl. z rabilnim navodom vred samo 4 gl.
Svarilo ! Njiši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime Trnkóczy in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se sodnijski postopa.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
t lekarni Trnkòczy-ja v Ljubljani
zračen rotovža so vsak dan s pošto razpošiljajo.
MLADENIČ,
ki je vajen marsikakemu delu, išče službe pomagača v Uacunah aj,i kjer koli za hlapca. Dovršil je ljudsko šolo in je izurjen v pisavi in računstvu. Kdor bi ga potreboval oglasi naj se pri uredništvu tega lista.
IZBORNA
civilska in vojaška krojačnica in zaloga vsakovrstnega sukna
nasproti velike vojašnice, priporoča se slavnemu občinstvu, zagotavlja prav pošteno in točno postrežbo ter izdeluje vse po najnovejšem kroju.
Uzorci se pošiljajo tudi po pošti na
ogled.
Sukna pod 2 gl. meter ni v moji založnici.
I>avorin Poveraj,
v Gorici.
Po kratki rati prekoristno žolno čistilo. LEPOTA zob
A LO D ON T
F. A. Sarg's Solin & Co.
Nova amerikanska
Elicerinova zotina crema
(zdravniški preiskana)
c. k. dvorni zalagatelj na Dunaju.
Dobiva se pri lekarničarjih parfumeurjih itd., 1 kos. 35 kr. — V Gorici pri C. B. Pontoniju, A. de Gironcoli, lekarni Kiirner, G. Braunitzerju in G. Cristofolettiju.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di Pietà) ustanovljene po grofa Thurnu v Gorici naznanja, da bode dne 9. decembra t. 1. in naslednje^ javna dražba (kant) nerešenih zastavili, četrtletja leta 1888, t. j. tistih, ki so bile zastavljene meseca julija, augusta in septembra 1. 1888.
V Gorici, dne 6. novembra 1889.
! ! Za gluhe ! !
Oseba ki je bila po priprostem sredstvu svojega 23 letnega oglušenja v ušesih ozdravljena, je pripravljena pismeno pojasniti v nemškem jeziku vsakemu brezplačno. Naslov: J. H. Niholosom, Wien IX. Kolingasse 4.
0
NOVA
PESMARICA.
Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesmij.
Sestavil	Založil
Ivan Železnikar. Dragotin Hribar. Cena: Mehko vezani 80 kr., s pošto 10 k. več. Elegantno vezani 1 gl. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. — Dobiva se v Narodni 'Tiskarni v Ljubljani. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami.
Čudovite kapljice
sv. Antona Padoyanskega
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejna pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Ce se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdo-vratniše želodčne bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemo-rojde, proti boleznim na jetrih in proti glistam, pri ženskih mesečnih nadležnostih, zoper beli tok, božjast, zoper bitje srca ter čistijo pokvarjeno kri. One ne pregnjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo.
Prodajejo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbe in pošiljatve pa edino v lekar-nici Cri-stofoletti v Gorici, v Trstu v lekarni C. Zanetti in O. B- Rovis in v lekarni Alla Ma-donna v Korminu.
Ena steklenica stane 30 novcev
ILIJSTBOVAJif
Narodni Koledar
za leto 18»©.
Uredil, izdal in založil Dragotin Hribar. Dobiva se v „Ndrodni Tiskarni" in v bukvarnah J. Giontini-jevi in M. Gerber-jevi v Ljubljani.
Naroča se pa lahko v vseh bukvarnah.
Cena 45 kr., po pošti 50 kr.
Vsebina: Popolen kalendarij, koledar, kateremu so pridejana tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kole-kov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Rusalk. Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulanger. Orijentalska želez-niza itd. Smešnice. — Naznanila.
Seiflen-Grenadines,
schwarz und farbig (aucli alle Lichtfarben) 95 kr. bis. fi. 9.25 p. Met. (in 18 Qual.) — versendet robenweise perto- und zollfrei das Fabrik-Depot. G. HENNEBERG (K. u K. Hofllief.) Zuriich. Muster umgehend. Briefe kosten 10 kr. Porto.
HENNEBERG'S
„MONOPOLSEIDE"
IST DAS SESTE!
NUR DIRECT !
Farlbige Seidenstoffe von 60
Irr» Ivi o fl 7 p- Meter ~ slatt uud semu"
HI. UlO li- i .Uu stert (circa 150 verseli. Qual.) — versendet roben-u. stiickweise porto- u. zollfrei das Fabrik-Dépot G. Henneberg (K. u. K. Hoflief) Zurich. Briefe kosten 10 kr. Porto. Il III UHI f Milli- Bill IIIIIWI IH llllllll 11 II UHM—■
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto.
Visokoéastiti duhovščini
priporočam se vljudno podpisani v napravo cerkvenih posod in orodja iz čistega srebra, kineškega sreba in iz medenine najnovejše oblike, kot
monstranc, kelihov, svetiSni<\ svečnikov
itd. itd. po najnižji ceni. Zadovoljim gotovo vsakega naročnika bodisi da se delo prepusti mojemu ukusu bodisi da se mi je predložil narčt.
Stare reči popravim, ter jih v ognji pozlatim in pesrebrim. ćč. gg. naročniki naj mi blagovolé poslati iste nefrankovane.
Teodor Slabanja
srebrar v Gorici, ulica Morelli štev. 17.
Pošilja naročeno blago dobro spravljeno in poštnine prosto.

LEKARNA
I fi
fi fi
fi &
ima
""I „ fi
fi ►J
fi
fi fi
Pi
I
z gumilastike. ^ PRIPORA ČA se posebno go- ^ spodom odjemalcem z de- ^ žele ter jamči za hitro in na- ^ tančno izvršitev vsakega naročila A
zalogi in zunanja
vsa domača zdravila, vedno
sveža, pristna in iz prve roke,
vse mineralne dišave in stvari
vode, zdravstvene
BRNO -as
Ferdinandova ulica št. 7. S. GL
najveće in najcenejše za zimske
Največa zaloga primer nih božičnih darov.
Ceniki o preobleki ali perilu za gospode in gospe in o galanterijah, uzorci sukna in rezanega blaga zastonj in franko. Pošiljatve s poštnim povzetjem.
S ! NAZNANILO !
Tvorniška zaloga sukna
Dokler je še kaj v zalogi!
Ostanki Iraškega sukna 2.10 metrov za celo zimsko obleko f. 3.75.
Angleško ševiot-blago
9.10 metrov za celo možko obleko I. f. 8.50, II. f. 7-50, III. f. 6,—
Blage za zimske suknje
fine baže, moderne barve 2.10 m. 10 for., II. 6 for.
Pravi
za lovske suknje in obleke, nepokvarljiv. 1 meter f, 2 85,
Blago za rrk» suknje
barve po nanevejši modi, najfinejše baže 2.10 m, cel vrlnik 6. for.
Modno blagó za gospode
Srajce za gospođe
iz sifona, kretona, oxforda, najboljši izdelek I. f. 1.80. II 1.20
Oxford-srajee za delalce močne, dobre baže, 3 komade I. f. 2. — II. 1.40
Spodnje hlače ali sritie»
iz najmočnejšega platna koperja ali baršanta I. f. 2.50, II. f. 1-80 za 3 komade
Normalno prerilo
Jaegerjev sistem sama volna, za gospode in gospe 1 srajca f. 3.50 1 hlače f. 3, iz bombaža f. 1.50, kom.
nogavice
zimske, bele in barvane, pletene 5 parov f. 1 .HX__
Kape ii pliša
za može in dečke, 6 kom f 1.50
Potna ogrinjala (plaid) 3.50 m. dolg. 1.60 m. širok f. 4.50
i2 ìepnih rutic
zarobljenih, z barvanimi robi za možke f. 1.20, za ženske 1 f.
Zavese, ptahte, preproge
ljute
najnovejša risarija, popolna, v dveh barvah f. 2.30, v štirih barvah f. 3.50.
Garniture »d jute
2 pregrinjali za postelje in i namizni prt, najnovejša turška risarija v dveh barvah, f. 3.50 v štirih barvah 6 for.
Prešita zimska pokrivala
iž ruša, popolno dolga in široka, 1 komad 3. for.
-Manila kodna
preproga, 10 metrov dolga, trpežno blago f. 3.50
Garnitura od ripsa
2 pregrinjali za posteljo, 1 namizni prt, najmodernejše barvane f- 4.50
Rjuhe (plahto) 1 kom brez 'šiva, 2 m. dolg. f. 1.50
Sotov slawjak, 2 m. dolg. 1 komad, I. f. 1.40, II. 90 kr.
Konjske plahte, težke vrste z obrobki, 190 cm- dolge 130 cm. široke, I. rumena f. 2.50 II. siva fl 1.50
Flanelaste ruto za na
za ženske, zelo tople 3 komadi I. 2 for.II. 75 kr.
Namizni prti laneni, vseh barv, 3 komadi 3[4 2 for. 3 komadi 8j4 1 for.
Prtiči (srriete) laneni, 4[4 četvorni, 9 kom f. 1.20.
Perilo za gospe
6 ženskik srajc
iz najmočnejšega platna z zob-častim obšikom f. 3.25. z ve-
zenjem 5 for.
3 ponoćni korzeti
iz fin šif. z vezenjem 1. 4. f. 20. II. f. 1.80.
Predpasniki za ženske
iz oxforda kretona surovega platna ali sifona, 6 komadov f. 1.60.
Spodnje suknje iz klobs-čevine, bogato tamburirane rdeče, sive ali drapirane, 3 kom. 3 f.
Angora-Ogrtaé
zimski, 10[4 velik f. 2.80.
Volnena ženska jopica
(Jersey) vseh barvah, lepo pristojajoča 2 for., II. f. 1.20.
Nogavico za ženske zimske, bele ali barvane, 6 parov pletene f. 1.50
vhrisavke
iz lane, 6 komadov z franžami f. 1.80, z obrotkom f. 1.20.
Platnina in tkanina
1 komad — 29 komolcev
Domače platno močne vrste (29 komolcev) 1 kom. 5[4 f. 5.50, 4j4 f. 4.20
Oxfod, najnovejši uzorec
1 komad (29 komolcev) f. 4-50
Sifon
za možko in žensko p«rilo 1 kom. (20 komolcev) I.,f. B.50f ___II. f. 4.50__I
Prosniški baršant
1 komad (29 komolcev) bel ali rudeč 6 f., višnjev ali rojav, f. 5.
Kaievas
za posteljne preproge 1 komad; (20 d. komolcev) I. f. 6, II. 5.2U
Atlasov gradi
za posteljne preproge 1 kom. (20 d. komolcev, I. f. 750. II. f. 5.50
Modno blago za dame.
! ! Kupi se o priliki ! fi Zimski Niger-loden
za ženske obleke, najboljše vrste, 10 m. f. 3.20
Karirano modno blago
60 cm. žiroko za spalne suknje in otroške obleke, 10 m. f. 2.80
Joupon i trožifu blagi
v vsehbarcbg, I f. 3.50, II. 2.80
Flanela "Valeria najnovejši uzorce, 10 m.
f. 4.
Kalmuk
najnovejši uzoec, 10 m. f. 2.70
Baršant za obleko
najnovejši uzorec pristne barv© 10 mstrov, f. 3.
Kašair dvojne širokssti
črn in barvan, 10 m. f. 4
Atlas o
širokosti, črn in barvan 10 m. f. 6.50.
Izdajatelj in odgovorni urednik And. Gabršček. — Tiska A. M; Obizzi v Gori ci.