POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Shmcnsfcf tibtlnt Stoslto_ fabrtatstoga dtitšUn žaStemUjp v Ijubljani SMO*Oktober letnik mvil Vsebina: VI. Vseslovanski čebel, kongres v Beogradu . 161 Najstarejše sporočilo o slovenskih čebelarjih . 164 O hudomušnih rojih............165 Čtivo za začetnike . . •...........166 Opazovalne postaje............168 Nekaj čebelarskih spominov........169 Društvene vesti..............171 Vesti iz podružnic.............173 Drobiž..................173 Književnost................175 Domač slovenski zavarovalni zavod je VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti V zavarovanje sprejema : : 1. Proti požaru: 3.§;Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje a) raznovrstne izdelane stavbe, kakor tudi na doživetje in smrt, otroške dote, dalje stavbe med časom gradbe; rentna in ljudska zavarovanja v vseh b) vse premično blago, mobilije, zvonove kombinacijah. in enako j 4. Zavarovanje proti vlomu. c) poljske pridelke, žito in krmo. 5. Posmrtninsko zavarovanje Karitas. 2. Zvonove proti razpoki in prelomu in steklo 6- Vse vrste zavarovanj nezgod, jamstva in kaska. proti ubitju. Zastopniki v vseh mestih in farah. Mali oglasi Prodam večjo količino ajdovega medu, pristnega in zdravega. Cena po dogovoru Lovrenčec Martin, Telovci, p. Bogojina, Prekmurje. SLADKOR Po sklepu lista, dne 28. septembra t. 1. je bilo naše društvo obveščeno, da je ministrstvo financ v Beogradu dovolilo za krmljenje čebel za letošnjo jesen 20.000 kg, t. j. dva vagona sladkorja. Društvo je ukrenilo vse potrebno, da bo sladkor čimprej prispel. Pričakujemo ga med 10. in 15. oktobrom. Cena sladkorju nam še ni znana, upamo pa, da bo ista ostala kot doslej, t. j. po Din 7-50. Ker je dovoljena množina 20.000 kg zelo nizka, bo društvo oddajalo sladkor le NAJPOTREBNEJŠIM POTOM SVOJE PODRUŽNICE. Podružnice naj zato DO 10. OKTOBRA pošljejo društvu sezname vseh, ki želijo imeti sladkor, z navedbo panjev in množine sladkorja. Znesek za sladkor je plačati VNAPREJ, ker more društvo sladkor oddajati le proti TAKOJŠNJEMU PLAČILU. Naroča naj se le zaokrožena množina, to je 50, 100, 150 kg i. t. d. Podružnice so ODGOVORNE za točen seznam najpotrebnejših čebelarjev in za pravilno uporabo sladkorja. Denar za sladkor je poslati po čekovni položnici št. 11.066 z označbo za »SLADKOR«. Pošljite nemudoma! zaostalo članarino! Članarina (naročnina) znaša letno Din 35-— (za inozemstvo Din 46a—) Sfottenshi fflltlnt Urejuje: AVGUST BUKOVEC, Ljubljana, Gruberjevo nabr. 14 Številka 10 Slasilc Čebelarskega ttaištoa za Slcuernjc v IjiUUjam Sklep za uredništvo 20. dne vsakega meseca. Pisma in denar v društvenih zadevah je naslavljati na »Čebelarsko društvo za Slovenijo« v Ljubljani. — Naslov za blagovne pošiljke vosek), naročila za čebelarske potrebščine: Društvena Čebelama, Ljubliana, Pražakova ulica 13 Društveno tajništvo v Ljubljani, Poljanska cesta št. 13/1, telefon 38-38 17 fiublMuu* dne 1. cktcbea 1934 fetnik XXXVII VI. Useslcuanski ČM. kongres v Beogradu Slavko Raič — Ljubljana Drobna čebelica ne živi le saina zadružno življenje, ki ji brez njega sploh ni obstanka, ampak združuje tudi nas čebelarje v zajednice, da se med seboj spoznamo in da združeni bolje napredujemo. Čebelica pa ne vabi in zbira v skupen čebelnjak le slovenskih čebelarjev, ampak nas druži z vsemi slovanskimi čebelarji, da so v skupnem, ogromnem panju okrog ene matice, Vseslovanske čebelarske zveze zbrani vsi slovanski čebelarji in da branijo svoj skupni dom pred tujkami, roparicami, zgovorno pozivajoč vse ostale Slovane ne-čebelarje, da se pridružijo njihovemu konstruktivnemu delu. Prvi Vseslovanski čebelarski kongres se je vršil 1. 1910. v Sofiji, drugi 1. 1911. v Beogradu, tretji 1. 1912. v Moskvi. Med vojno seveda kongresov ni bilo, pa še dolgo po vojni jih raz-drapane razmere niso dopuščale; šele 1. 1927. so se slovanski čebelarji zopet sestali v Pragi na četrtem kongresu, 1. 1929. pa v Poznanju na Poljskem na petem. Tu so predstavniki naše države prevzeli dolžnost, da organizirajo šesti kongres z razstavo. Razmere so zopet povzročile, da je moralo preteči 5 let do izpolnitve te dolžnosti. Minulega 26. avgusta je bil ob 9 dopoldne otvorjen kongres v lepi dvorani narodne univerze, Kolarčeve zadužbine, ob 11 pa razstava. Večina delegatov se je zbrala omenjenega dne ob 8 pred Učiteljskim domom pri Slaviji ter je šla potem korporativno skozi vse mesto do univerze, Beograd je sicer veliko mesto, vendar je pohod vzbujal pozornost, ker so delegati bili okrašeni z znaki kongresa; nosili so trobojni trak s čebelico in še posebni kongresni znak z Janševo sliko. Kongres se je torej vršil v znamenju 200 letnice Janševega rojstva. Prostorna univerzitetna dvorana je bila pri otvoritvi nabito polna, posebno pozornost je vzbujala velika množica kmečkega ljudstva, seveda v pestrih narodnih nošah. Med gosti so bili na kongresu zastopnik Nj. V. kralja, bolgarski poslanik na našem dvoru in odpravniki poslov poljskega in češkoslovaškega poslanstva, Zastopani so bili tudi predsednik vlade, poljedelski minister, minister za trgovino in mestni župan. Predsednik Dordevič je med viharnimi ova-cijami prečital najprej brzojavne pozdrave poglavarjem slovanskih držav, Nj. V. kralju Aleksandru, prestolonasledniku Petru kot zaščitniku jugosl. čebelarstva, predsedniku češkoslovaške republike Masaryku, bolgarskemu kralju Borisu in predsedniku poljske republike Mošickemu. V duhu teh vseslovanskih manifestacij je govoril tudi g. predsednik Dordevič, pozivajoč vse slovanske delegate, naj poneso misel slovanske vzajemnosti v poslednji kraj naše domovine. V kratkih potezah je omenil važno vlogo odličnih čebelarjev Slovanov, ki so s svojimi izumi in razmotrivanji krepko posegli v razvoj splošnega čebelarstva. Omenil je seveda tudi Janšo. Toplo so bili nato sprejeti pozdravi poljskega in češkoslovaškega delegata. Orkan navdušenja je pa nastal v dvorani, ko je nastopil bolgarski delegat Ivan Valačev, predsednik čebelarske centrale »Nektar«, zelo simpatičen mož. Pozdravil je najprej zastopnika Nj. V, kralja. Nadalje se je spomnil prvega čebelarskega kongresa v Sofiji 1. 1910, kjer je doživela ideja vseslovanskega edinstva in bratstva enako navdušen, grandiozen sprejem kakor sedaj v Beogradu. Slovani so, dokler niso bili zedi-njeni, začeli služiti neslovanskim narodom. Bilo je ljudi, ki so hoteli razbiti naše vrste. 161 Del skupine predmetov Čebelarskega društva za Slovenijo na razstavi v Beogradu. Vendar je zmagala ideja slovanske skupnosti, to skupnost je pa treba prenesti tudi na gospodarsko polje, zato je zaklicali s čebelarstvom za slovanstvo. Iti tako je čebela tudi storila svoje, da pomaga do dobra spraviti dolgo razprte brate. Priložnosti je bilo dovolj tudi na banketu, še več pa na izletih. Toda o tem pozneje. Mislim, da je to velika pozitivna postavka v bilanci kongresa. Po tej uspeli formalnosti so delegatje in gostje šli na novo univerzo v sosedno poslopje, kjer se je ob 11 izvršila svečana otvoritev čebelarske razstave. Razstavni predmeti so bili porazmeščeni v treh večjih sobah in na precej dolgem hodniku, žive čebele so pa dobile prostora v parku pred univerzo. Moram ugotoviti, da so bili prostori povsem nezadostni. Predmeti so bili po policah naravnost nagromadeni, da je bil potrebni podrobni pregled popolnoma nemogoč. Zdi se mi, da je vzrok temu pomanjkanje smisla za širokopo-tezno organizacijo. Odboru so se zdele v začetku še tiste dvorane prevelike, tako malo se je priglasilo razstavljalcev do določenega roka. Razstavljalci pa so — neprijavljeni! — prihajali še zadnji dan, In to ni prav. S strogim izvajanjem določb se mora narod navaditi na red. Druga napaka je bila ta, da je za vsako najmanjšo stvar bilo treba vprašati — predsednika. Ta pa ne more biti povsodi. Delo ni bilo smotreno razdeljeno, en človek absolutno ne zmore vsega; manjkalo je samostojnih odsekov, vsaj po našem pojmovanju. V prvi dvorani je bil razstavljen skoro sam med, steklenica do steklenice, iz raznih krajev, nekoliko je bilo tudi voska, nekaj medečih rastlin iz herbarijev in nekaj semenja takih rastlin. Lepo se je razlikovala od te sobe druga, in sicer po raznolikosti razstavnih predmetov, Tu je zavzelo prostor ob eni steni Čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani. Razstavilo je lepo pregledno razne značilne slovenske medove. Največjo pozornost je vzbujal naš zdravilni hojevec. Vsak obiskovalec, ki je kaj o njem slišal, ga je hotel imeti, bilo ga je pa seve le nekaj kil kot vzorec. Poleg medu so ležali lepo urejeni škofjeloški kruhki, ki so posebno pri Čehoslovakih želi veliko priznanja, saj so bili narejeni in krašeni res s finim okusom; bili so mnogo lepši kot češkoslovaška medena srca. Nato je sledil vosek s satmicami, hramček in 2 plemenilnika; eden z živimi čebelami našega predsednika in obeleženo matico je imel vedno mnogo opazovalcev. Za tem se je vrstilo razno čebelarsko orodje, od točila pa vse do zapahov za žrela. Na robu je stal A. Ž, panj na tehtnici. Z g. tajnikom sva si pošteno obrusila jezik, tolikokrat sva morala panj odpreti in do podrobnosti razlagati njegov ustroj in način čebelarjenja v tem panju. Splošna sodba je bila, da je sila preprost in da ga ni težko opravljati. Čudili so se naji- 162 nemu zatrdilu, da je AŽ. panj pri nas že tako-rekoč standariziram, med tem ko je dokazoval ves dolgi hodnik pred dvoranami, da imajo v drugih krajih Jugoslavije morje raznih sistemov in posamezne sisteme predelane na nešteto načinov. To napako so neprikrito priznali. Težko baje najdeš tam doli večjega čebelarja, ki bi imel le eno vrsto panjev, še teže, da bi dva čebelarja čebelarila v povsem enakih panjih. Seveda, v onih krajih se moderno čebelarstvo šele prav razvija in hoče biti vsak mojster v novem izumevanju; vsak hvali, da je njegov panj najboljši, od ogromnih »goljatov« pa do čudovišč s poševnim dnom. Kar milo se nama je storilo, ko so mnogi trdili, češ, da so naši AŽ panji premajhni (nam so sedaj že 3 leta mnogo preveliki!). Mi bi, rekla sva, točili, če bi imeli polna medišča, oni pa rajši skladajo v nadstropja sate nizke mere. Zdi se mi, da bi čebelarska društva s Savezom in zadrugami vred morala vendar poseči v to samovoljnost in čebelarje sčasoma »visto-smeriti« v enotnejšo mero in enotnejše panje. Nad vsemi našimi praktičnimi razstavnimi predmeti je bilo na steni obešenih nekaj statističnih tabel, ki jih je prav pregledno in lično izdelal naš »postajni nadopazovalec« g. Mayer. Marsikdo jih je pogledal. Zanimanje so vzbujale tudi panjske končnice, ki jih je spretno izbral iz našega čebelarskega muzeja g. urednik Bukovec. Poleg teh so visele slike naše lepo urejene »Društvene čebelarne« in slike slovenskih modernih čebelnjakov. Našo skupino je zaključila stara »krošnja« s 4 kranjiči, ki jo je razstavil g. Noč, končno nekaj kranjičev s satni-cami stare, svetovno znane čebelarske tvrdke Ambrožič-Dernič iz Mojstrane in njena nešteta priznanja in odlikovanja iz vseh delov sveta. Žal, da radi pomanjkanja prostora nismo mogli postaviti v sobi, kakor je bilo sicer prvotno določeno, tudi naših lepih modelov: tip starega kranjskega čebelnjaka s kranjiči, tip modernega čebelnjaka z AŽ. panji ter plemenilno postajo s trotarjem in hramčki. Na hodniku modeli niso prišli tako do veljave, ker niso imeli z okolico prav nobene zveze. Levji del je bil v tej dvorani dodeljen želez-ničarskim čebelarskim zadrugam, ki so svoje predmete izložile z veliko okusa. Odlikovala se je seveda ljubljanska zadruga, ki tudi ni razstavila samega medu, ampak tudi orodje, priprave, literaturo in zgodovino. Posrečen je bil improviziran železniški stroj, ki je bil opremljen s samimi čebelarskimi potrebščinami. Iz Stojkovičevega sipalnika mu je bruhal dim, kot odbijača sta služili dve ogromni sončnici. V sredini dvorane se je dvigala skupina panjev, okrašena ob štirih straneh z raznimi železni-čarskimi znaki, umetniško sestavljenimi z mnogovrstnim svežim zelenjem. Končno je v tej dvorani bila še polica z raznim mednim pecivom, mednimi likerji in medenimi kompoti večinoma iz Beograda in bližnje okolice. [Dalje sledi.) Drugi del naše skupine na beograjski razstavi. 163 Najstarejše spmilo c slDvenskiii čebelarjih Jos. Vole — Ljubljana V drugi polovici 6. stoletja so se preselili od dolenje Donave v pokrajine ob Soči, Savi, Kolpi, Dravi in Muri poganski Slovenci, z njimi pa tudi divji narod Obrov. L. 568. so namreč te kraje zapustili Lon-gobardi in se naselili v Italiji. Z Bavarskega so pa silili v novo deželo Slovencev tudi Nemci in hoteli gospodariti v njej. Na To-blaškem polju na Tirolskem so se bojevali konec 6. stoletja Slovenci z Bavarci, zmagali bi bili pa Bavarci, da niso prišli Slovencem na pomoč Obri. Ta pomoč je bila pa draga: poslej so bili Slovenci pod trdo oblastjo Obrov, ki so se kaj radi bojevali in v svojo zabavo grozovito plenili in pustošili. Šele leta 623. je Samo osvobodil Slovence ter premagal Obre. Potem se je začela za Slovence doba samostalnosti, ki je trajala skoro poldrugo stoletje. Po Sa-movi smrti je njegova slovanska država razpadla v več manjših državic. Ko so pa nastali med poganskimi Slovenci hudi upori zoper pokristjanjenje, ki so ga hoteli izvesti domači knezi s tujimi duhovniki, je prišel 1. 722. bavarski vojvoda Tasilo III. čez Tirolsko v slovenske dežele in premagal upornike. Iz te dobe imamo staro sporočilo, da je odvedel Tasilo s seboj na Bavarsko prav mnogo najboljših slovenskih čebelarjev za bavarske cerkve in samostane. (Primeri: Dr. Max Fasslinger, Die wirt-schaftliche Bedeutung der Bayrischen Klo-ster in der Zeit der Agilulfinger, Freiburg im Breisgau, Herdersche Buchh, 1. 1903., str. 45). Znano je, da so bili Slovenci že v svoji prvotni domovini na južnem Ruskem vneti čebelarji. Obsežni lipovi gozdi so nudili čebelam bujno pašo. Tudi v novi alpskih pokrajinah so se Slovenci pričeli marljivo pečati s čebelarstvom. Na prisojnih krajih so posekali cele gorske obronke in pustili, da so se prerasli z vresjem. Pri marsikateri slovenski kmetiji je bil pridelek medu in voska veliko več vreden, kakor pridelek žita ali mladih živali, (Gruden, Zgodovina si. nar., str. 28.) V tisti dobi je bilo čebelarstvo zelo razvito tudi na Bavarskem. Novejše pridobivanje sladin in svečave je bilo ljudem še neznano, dober vir za oboje je bilo pa čebelarstvo. Veliko voska so potrebovali tudi številni samostani za sveče in mnogo medu za domačo porabo, ker menihi določene čase niso uživali vina. Obširni lipovi gozdovi po Bavarskem so pridne ljudi kar silili k temu poslu. Čebelarji so se imenovali Zeidler (zidalari), njih dvori Zeidelhof, njih gozdni deli Zeidelweide (zidalvveida), pridobivanje medu in voska pa zeideln. Čebelarskih selišč je bilo v tisti dobi na Bavarskem zelo mnogo, na to spominjajo krajevna imena, kakor Zeilhofen, Zeidel-bach, Zeidelhub, Zeitlau, Lindach, Lindarn, Linden, Lindenau, Lindenloh, Linding itd. Tudi je zanimivo, da so taka selišča blizu skupaj s kraji, ki spominjajo na Slovence, (Wendenau, Wimpossing, Windberg, Win-den, Windkreut, Windmiihle n. dr.) in na menihe (Miinchdorf, Miinchen, Miinchs-berg, Miinchshofen i. dr.). Celo javno pravo je posebe ščitilo čebelarstvo. Če je komu ušel čebelni roj in se usedel v gozdu na drevo drugega lastnika, sme lastnik roja — tako je veleval zakon — ko ga najde na tujem svetu in je to prijavil lastniku gozda, napraviti pod drevesom dim in z ušesom sekire trikrat udariti ob deblo, da roj prežene; drevesa pa ne sme poškodovati. Če je pa roj zašel v prazen ulj, treba tudi obvestiti njegove lastnika, gospodar ubeglih čebel naj se pa potrudi, da jih iz ulja prežene, toda ne sme ulja odpreti ali poškodovati; če je ulj lesen, sme z njim trikrat udariti ob tla; če je pa iz skorje ali slame, sme trikrat — ne več — s pestjo udariti nanj. Roj, ki zapusti ulj, je njegov; če ga ne zapusti, postane njegov gospodar lastnik ulja. (Lex Bajuvariae XXI, 8. 9.) Ako torej uvažujemo, kako številni in spoštovani so bili v tisti davni dobi — pred 1200 leti — domači čebelarji na Bavarskem, pa da je zmagovalec Tasilo III. za 164 vojne ujetnike izmed Slovencev izbral baš čebelarje, lahko iz tega sklepamo, da je bilo tudi med našimi predniki takrat čebelarstvo visoko razvito in da so bili Slovenci vešči čebelarji. Saj so bili ti slovenski čebelarji v selišču Windberg (Winidi-perg) celo stanovsko organizirani, in dasi jih domačini na splošno kot ujetnike niso posebno upoštevali, so postali vendar vsaj nekateri — morebiti vprav zaradi čebelarskega znanja in spretnosti — celo svobodnjaki, ki niso delali nikomur tlake. Tako je omenjen v starih bavarskih zgodovinskih listinah 1. 815. neki Simon Sclavus kot priča in neki Baaz iz rodu koroških Slovencev (de genere Carantania Slavanio-rum) je zapustil 1. 831. svojo dediščino (pro-priam hereditatem) samostanu v Freisingen (Dr. Fasslinger o. c. str. 29.). Primerno je, da ohrani spomin na te davne čebelarske prednike tudi naš čebelarski list. C hudrnuišnUi teliti Fr. D. Jug — Brezje Gospod urednik včasih porožlja na svojo prazno uredniško torbo. Tako rožljanje pa nas zaspance navadno zdrami, da si poiščemo zarjavela peresa in v naglici kaj napišemo za našega ljubljenega »Čebelarja«. Pa kaj naj napišem? Vedno bolj blizu je že dan, ko bo treba uredniku izročiti tiskarni gradivo za prihodnji mesec. — Spomnil sem se na »muhaste roje«. Sicer roja brez muh ni, toda kak roj ima poleg svojih še posebne »muhe«! Roji so v čebelarstvu za vsakega čebelarja vesel dogodek. Kako radi so se stari očanci čebelarji pogovarjali med seboj o raznih dogodkih, ki so jih doživeli pri rojih, n. pr. kako je tega ali onega roj »potegnil«, kako so tega in onega pri ogrebanju čebele vznojile, ali se mu je pa pripetilo še kaj hujšega. Še dandanes se večkrat zgodi tudi najbolj spretnemu čebelarju, da ga roj spravi v nemalo zadrego, ali pa ga pri ogrebanju od glave do pete vznoji. Učitelji čebelarstva nam navadno pestro opisujejo, kako je treba z roji ravnati, da jih z lahkoto ogrebemo in spravimo na varno. Svetujejo nam tudi, da je najbolje, da jih pri žrelu prestrežemo v vršo, ali pa matico že na bradi ujamemo s kozarcem itd. Vsa taka navodila je lahko opisati, ne pa tako lahko izvršiti. Če se pa to komu le posreči, pripisujemo to srečnemu slučaju. Večkrat čakamo pred panjem, ki kaže vsa znamenja, da mora roj iz njega vsak trenutek izleteti, a ga ne dočakamo. Tačas nam pa iz drugega panja izleti roj, ki se ga nismo nadejali, tako da doživimo pogostokrat na vseh koncih in krajih presenečenje. Čebelarji smo navadno zaposleni poleg čebelarstva še z drugimi posli, tako da je le redkokateremu mogoče neprestano paziti na roje, da bi jih že kar pri žrelu v vršo prestregel. Največkrat najdemo roj že v zraku ali pa na kaki veji. V čebelarskih spisih o rojih čitamo razna navodila, kako je treba z rojem ravnati, ko izleti iz panja, da ga prisilimo, da se usede na primerno mesto. Tedaj roj z lahkoto ogrebemo. Večinoma se te metode obnesejo, vendar so nekateri roji tako »muhasti«, da se ne dajo prav nič voditi; ne pomaga ne brizganje vode, ne metanje prsti, ne nobena druga vaba. — Roj gre, kamor se je namenil. Roji se včasih usedejo na najneverjetnejša mesta, n. pr. na plot, na pritlično drevesce, na nizek grm, na brado sosednjega panja ali celo čebelarju na rokav ali na glavo. Toda to dokazuje le, da je matica že stara in ne more zleteti na kako višje mesto. Mlada in zdrava matica je pa bolj muhasta. Ta se ne zmeni za čebelarjeve želje glede pripravnega mesta, temveč se usede čestokrat na kako tako mesto, da mu potem pogled na roj kar sapo zapira. Vendar imajo roji pri izletu tudi svoje smeri; ne usedajo se na vsako poljubno drevo, temveč so v tem še prav izbirčni. Naj opišem nekaj iz svojih izkušenj. Zadnja stran čebelnjaka, v katerem če-belarim, je obrnjena proti vrtnemu drevo- 165 redu, v katerem rastejo raznovrstna lepo-tična in gozdna drevesa. Na izletni strani čebelnjaka je pa zelenjadni vrt s pritličnim in srednje visokim sadnim drevjem. Že ob pričetku mojega čebelarjenja so se roji najrajši usedali na nekatera starejša hruškova drevesa. Na pritlikavo sadno drevo se je včasih usedel kak roj prvec s starejšo ali slabotno matico. Na divja gozdna drevesa pa se roji neradi usedajo. Odkar čebelarim na tem kraju, se je usedel roj v bližini čebelnjaka na smrekovo drevo samo štirikrat, na neko žlahtno tujo pa dvakrat. Na macesen, gaber in divji kostanj še nobeden ni sedel. Najljubša so jim hruške in jablana; tu pa tam se je obesil kateri tudi na slivovo drevo, a eden mi je s slive odletel ne vem kam. Predlanskim pa je pri meni nastal preobrat, da so pričeli roji uhajati v sosedov sadovnjak, kljub temu, da je na domačem vrtu dosti dreves. Razlog je menda tale. Na domačem vrtu so pričela nekatera starejša hruškova drevesa propadati. Zaradi tega so jih nekaj odstranili, nekaj pa obžagali, da so mogli vmes nasaditi nova. Leta 1931 me je prvič presenetil roj, ki se je prerinil skozi drevored v sosedov sadovnjak. Usedel se je na neko jablano, pod katero so se ravno senčili letoviščarji. To je bil vrišč, krik in vik. Čutil sem se ponižanega in užaljenega, da mi je po tolikih letih čebelarjenja prvič ušel roj na tujo posest. Ni bilo drugače, kot da sem zbral šila in kopita ter hitel ogrebat roj na sosedov vrt, kjer sem moral pokazati letovi-ščarjem svojo spretnost. Zdelo se mi je, da so me ta dan bolj razgrele te šmentane ljubljanske srajce, kot pa čebele same. Imel sem ta dogodek le za izreden primer, pa ni bilo tako. V nekaj dneh je zopet visel prav na tej jablani že drugi roj. A tudi to se mi ni zdelo še nič čudnega. Mislil sem si, da je drugi roj izvabila tja sled prejšnjega. Presenečen pa sem bil šele prihodnjo spomlad, ko jo je prvi pomladanski roj popihal zopet na to mesto, čeprav sem storil vse, kar se da storiti proti uhajanju rojev. To mi je pa postala zagonetka. Pri tem je mogoče dvoje. Ali čebelam ugajajo le primerno visoka sadna drevesa, ali pa puste roji na kraju kjer gostujejo, neizbrisno sled (vonj ali kaj?), ki ji sledijo roji še druga leta. V knjižici Kranjski čebelarček, ki je izšla izpod peresa Jurija Jonkeja leta 1836, sem čital sledeča navodila: »Ako hočemo, da se roj usede na kako drevo, ki je za ogrebanje rojev pripravno, ga moramo namazati z vrtno meliso. Ako pa hočemo, da bi se ne usedel na kako drevo, ga nama-žimo s pelinom.« Te in podobna sredstva so v starejših letnikih »Slov. Čebelarja« že na več mestih priporočali. A če to drži, še nisem preizkusil. Zanimivo bi bilo, ako bi še drugi čebelarji kaj povedali iz svojih izkušenj z roji. Čtiira za začetnike Ludovik Puš — Ljubljana Letos kar naprej tarnamo, Bog se usmili! Ajda ni izpolnila naših upov. Marsikje bo treba nekaj zimske zaloge dodati. To prečudno letošnje vreme nam je neusmiljeno prekrižalo vse račune. Kje pa je pri nas v navadi, da se avgusta prične pravcato deževje! Letos je itak marsikaj narobe, pa je še vreme, ki je ajdovo pašo ravno v najlepšem razmahu spridilo. Naše čebelice so v zvrhani meri storile svojo dolžnost, saj so celo v dežju izletavale in ostajale revice zunaj... Kaj sedaj, ko je letna čebelarska bilanca tako slaba? Nehvaležna naloga je, v takšnih prilikah svetovati. Vendar prav zato zelo važna. Saj gre sedaj za to, da si čebelarstva ohranimo za prihodnje leto. Da imajo čebele v gospodarstvu važno vlogo, je že stokrat dognamo. Ne smemo torej sedaj že iz tega razloga po prvem neuspehu vreči puške v koruzo. Kako torej? Kupiti sladkorja in krmiti, kjer je premalo? Kje vzeti denar? S sladkorjem je letos sploh velik križ. Naše organizacije se trudijo na vse načine, da bi izposlo-vale nezatrošarinjen sladkor. Če se jim to ne posreči, bo hudo. Težko bo mogel kdo plačati sladkor za krmljenje čebel po 13 Din. Če nam pravočasno ne priskočijo na pomoč oblasti, bo treba »reducirati«. Zoprna beseda, pa priti bo morala letos do polne veljave. Če sta dva panja nanesla v ajdi skupaj toliko, kolikor potrebuje 166 za zimo en sam, sta tu le dve možnosti: ali dodaja hrane, ali združitev. S poudarkom svarimo, da ne puščate čez zimo družin s premajhno zalogo. Vsaj 10 kg na panj velike mere je nujno. Spomladansko dokrmljevanje sladkorja ni zanič. Če nimaš denarja za sladkor, moraš brezpogojno združiti! Noben nasvet v vsem letu ni bil važnejši od tega. Spomladi moraš imeti lepe, dobro prezimljene družine, ker se bodo le take dobro razvijale in le take jamčijo za ponoven razmah čebelarstva. S slabiči, ki nam bodo spomladi od lakote padali, ne bomo napredovali! Bolje je imeti pet dobro preskrbljenih in močno zasedenih družin, kakor deset lačnih slabičev. Ti se bodo, če jih boš tudi za silo rešil pogina, vse prihodnje leto cmerili; da o rojih in donosu ne govorimo! Od dobro pre-zimljenih in založenih družin bomo pa lahko dobili nekaj rojev, pa bodo lepi plemenjaki in roji. In krmiti ne bo treba spomladi, ko je najbolj neprijetno. Kako je torej bolj prav? Mislim, da je na dlani! Da izravnaš zalogo na potrebno količino, moreš pri premičnih panjih le eden ali dva panja podreti in z njegovo zalogo in čebalami dopolniti hrano drugim, če jim le nekaj manjka. Tega pa seveda ne moreš pri kranjičih, kjer se ne da satje predevati. Preostane le krmljenje. Torej krmljenje! Če dobimo poceni sladkor, bomo seveda družinam, ki so po svoji moči sposobne za zimo, rajši zalogo dodali. To ni težko. Vodo segrej in ji dodaj na 1 liter po 1 kg sladkorja, potem pa toliko časa mešaj, da se sladkor raztopi. Raztopino nalij v primerne steklenice in jih postavi na vrat v pitalnike, v katere si, preden si jih dal v panje, nastlal nekaj slamnatih bilk. Krmi vedno zvečer in preko noči v večjih množinah. Krmljenje kranjičev je bolj sitno. Vendar se lepo opravi celo s pital-niki za A.-Ž. panje in gre na ta način naglo od rok. V zadnjo končnico napravi zarezo za pital-nikov vrat. Sicer pa ponoči lahko pitaš tudi kar spredaj in ti služi žrelo v ta namen. Če je satje zgrajeno do tal, ga z ostrim nožem toliko in tako daleč izpodreži, da gre pitalnik pod satje. Potem je krmljenje enostavno. Da imaš le panje tako zložene, da moreš steklenico privezati, pa je dobro. Z dolivanjem je seveda stvar zamudnejša, Kdor pa drugače ne more, je treba pač dolivati. Ko so družine v vseh panjih popolnoma v redu tudi glede zimske zaloge, je tvoje delo pri njih za letos končano. Priporoča se podložiti na dno (v panjih s premičnim delom) lepenko ali ruberoid. Stvar ima dosti prednosti, ker je spomladansko snaženje silno enostavno. Tudi vidiš že na podlogi, kako so družine pre-zimile, koliko približno medu porabile in kje sedijo, ne da bi ti bilo treba satje vleči iz panja. Še posebno je pripravno to čiščenje pri panjih z ameriškimi žreli, kjer lepenko kar spredaj izvlečeš, ne da bi panje sploh odpiral. Vendar ima ta podloga tudi hibo: rada se buši in ob robovih viha navzgor. Marsikatera čebela zaleze pod lepenko in tam otrpne, ker ne more dovolj hitro najti poti na satje. Paziti je tudi treba, da se ne zamaši žrelo. Zaradi tega moramo pri žrelu lepenko nekoliko izrezati. Marsikje najdeš po dnu panja trde nastavke, kakor bi smolo nakapal. To so mostički, ki jih zgrade čebele, da laže pridejo z dna na satje. Jeseni jih je škoda podirati, pa jih moraš, če hočeš lepenko podložiti. Vendar bo kljub tem nedostatkom zlasti za novinca prav, če dna pokrije, da ne bo spomladi z nerodno roko škode delal, ko bo treba panje čistiti. V kra-njiče »preprog« ne moremo položiti: so pač samo za »gosposke« družine .., Vse naseljene panje dobro stisni in vse morebitne reže med njimi skrbno s papirjem zamaši, Tudi med panji ne sme biti prepiha, ki bi stene shlajal. Panji se morajo med seboj greti, da na ta način uspešneje kljubujejo velikim toplotnim spremembam preko zime in pomladi. Za paženje modernih panjev so najpripo-ročljivejše slamnate blazine in pa papir, za kranjiče in druge panje te vrste pa pazdir ali listje. Pomni vedno: pihati ne sme ne po panjih, ne okrog njih in odeti morajo biti toliko, da jih nagel padec topline ne ohladi hipoma. Če se ohlajajo počasi, se čebele z uravnavanjem toplote uspešno bore tudi proti hudemu mrazu, nevarne so jim pa hipne toplotne spremembe, ki jih zalotijo nepripravljene. Oktobra meseca pri nas ne bomo še kaj prida pažili, razen z nekoliko papirjem. Saj v tem mesecu redko pade živo srebro do ničle. Prezgodnje paženje ni dobro, ker se zna dogoditi, da zgodaj toplo odete čebele dolgo ne zlezejo v zimsko gnezdo. Razkropljene ostanejo po vsem satju. Če hipoma pritisne pozneje hud mraz, ki ga seveda tudi najboljša odeja ne zadrži, da ne bi občutno shladil panja, zaloti čebele razkropljene in jih mnogo uniči. Zato naj končnoveljavno za-pažimo panje takrat, ko so se čebele že pomaknile v zimsko gručo. Vse panje pa moramo čez zimo odeti, ker je dokazano, da je od dobrega paža odvisna poraba zaloge. Čim mrzlejši je panj, tem več medu porabi družina in tem slabeje prezimuje. Saj odeje panjev ne grejejo, marveč le toploto v njih ohranjajo, ki jo regulirajo čebele same. Te pa porabijo tem manj kuriva (medu), čim enako-merneje ohranja odeja segreti zrak v panju. 167 Preden položiš po vrhu in s konca plodišča papir, moraš odstraniti vse satje v medišču in rešetko pokriti z deščicami. Važno je tudi, da zgornje žrelo (v medišču) dobro zamašiš, da tam toplota ne uhaja. Satje .zloži, če nimaš dobrega zaboja ali omare, v podstrešju na desko, ki jo obesa tako, da ne pridejo miši do satja in da bo na prepihu. Satov ne skladaj vkup. Tako se ti bodo lepo ohranili notri do spomladanske uporabe. Nerabno satovje pa izreži in stlači v kepe, da ga o priliki daš pretopiti v vosek ali pa ga prodaš bližnji podružnici Društvene Čebelarne. Ne oddajaj ga pa — saj si zaveden čebelar — raznim packačem po slepi ceni. 0 tem prihodnjič. Zdaj pa še eno vprašanje: kako prezimiti čebele, če jih imaš le nekaj panjev, pa nobenega čebelnjaka? Morda ste že kaj slišali o prezimovanju v kleti? Lahko jih spraviš v klet, če je popolnoma suha. Takšno pa malokje imate, V vlažno klet pa nikar! Bodo spomladi sami mrliči in boš stokal ob njih, Saj imate morda kje drugje kak suh prostor, ki se čez zimo ne shladi preveč in je primerno te- men. Četudi ni gorak, bo vseeno dober, boš pa panje bolje zavil in zapažil. Da bodo le na suhem in brezvetrnem prostoru. Ko se bodo pomaknile čebele v zimsko gnezdo, pojdeš po panje in jih odneseš previdno v določen prostor. Če je enakomerno topel in temen, bodo družine imenitno prezimile. Oliazcvaliu postale Julij Mayer — Dob pri Domžalah Breg-Križe: Dne 27, in 30. t. m, je ostalo mnogo čebel zunaj, ker jih je dež na ajdi zalotil. Nabrale niso niti zimske zaloge in bo zopet treba seči po sladkorju. Virmaše: Tretje leto smo že brez medu ki človek postaja že malodušen. Zopet bo treba skrčiti število panjfev, ker ni trošarine prostega sladkorja, za navadnega pa ni denarja. Sp. Ložnica pri Žalcu: Trote so čebele odganjale šele sedaj, ko se je bližala ajdova paša svojemu koncu. Mesečni pregled za avgust 1934 Kraj Višina nad morjem Panj je teže Toplina zraka Dni je bilo pridobil v izgubil v v mesecu čistih dkg največ dobil najvišja najnižja srednja mesečna izletnih 1 -C 'c > •N -D snežnih 1- oblačnih pol jasnih jasnih vetrovnih 1. 2. 3. 1. 2. 3. mesečni tretjini dkg pri dobil po rabi dkg dne C« Blejska Dobrava . . 577 _ 240 460 90 _ 75 535 _ 120 i 22 +26+10 + 17 21 9 10 12 Breg-Križe..... 483 — 140 760 70 70 250 510 — 120 21 +26+10 + 18-5 24 18 — 13 11 5 Virmaše-Škofja Loka . 361 5 35 730 50 30 260 430 — 110 23 + 29 -1-12 + 20-5 31 18 — 7 13 11 27 Tacen-Smarna gora . 314 35 250 585 40 — 75 755 — 100 26 +29+11 + 20.2 31 9 — 14 4 13 1 Dob....... 305 10 140 595 — — 45 700 — 100 29 +32 + 8 + 19 31 15 — 11 11 — Rova...... 350 80 205 580 30 120 120 595 — 125 26 + 29 + 9 + 19-8 31 15 — 4 12 15 7 Škorno-Novi klošter . 450 — 50 480 120 120 — 410 — 100 23 +29 + 14 + 23"5 31 15 — 5 24 2 12 Sp. Ložnica-Zalec . . 252 345 345 715 60 140 205 1000 — 250 25 +23 + 9 + 16-2 30 15 — 3 19 9 18 Muta....... 387 32 0 840 770 — 80 200 1615 - 260 25 + 26 + 10 + 15 27 13 — 8 17 6 14 Sv. Duh-Selnica . . . 536 30 130 95 50 15 20 170 — 35 21 + 26 + 7 + 15'7 26 12 — 9 14 8 6 Studenci-Maribor . . 265 430 190 710 330 190 145 665 — 200 27 + 30 + 9 + 20 2 30 12 — 9 10 12 12 Podova-Dravsko polje 255 200 840 1720 10 45 360 2345 — 305 29 +29 + 9 + 196 30 16 — 2 27 2 28 Cezanjevci. . . . . 182 70 1310 1320 60 20 160 2460 — 290 20 +30 + 10 +197 30 30 — 5 13 1320 Nedeljica-Turnišče. , 170 530 2055 2025 — 25 200 4385 — 450 21 +31 + 11 +20-3 29 8 — 5 8 18 13 Donačka gora-Rogatec 397 — — — — — — — - — — +32 + 12 +21 31 16 — 6 15 10 10! Leskovec-Krško, . . 186 55 1735 2030 20 — 380 3820 — 460 21 +25 + 11 + 17-1 28 9 — 5 10 16 5, Krka....... 300 30 340 890 115 55 135 955 — 170 21 +29 + 10 + 19-5 27 12 — 15 4 12 11 Cerknica..... 575 190 30 30 10 40 40 160 - 25 5 +29 + 7 + 17-2 29 13 — 5 15 11 15 Sv. Gregor-Ortnek . . 736 110 180 110 30 75 80 265 — 50 10 + 25 +10 + 17-2 29 16 — 6 10 15 16 Novo mesto .... 180 10 415 1260 50 45 360 1230 — 350 29 + 32 + 10 + 20'4 30 16 — 10 10 11 l| i Šmarjeta..... 375 160 140 650 — 80 30 840 — 280 22 +35 +11 + 21-2 27 12 — 11 5 15 9 Mokronog..... 251 190 395 1285 — 105 205 1560 — 270 29 +30 + 14 + 19-4 26 14 — 5 12 14 13 Zakot-Brežice . . . 156 245 645 1470 — 70 335 1955 - 375 25 +29 + 11 +20 31 13 — 4 23 4 2 Barje....... 289 450 445 240 — 50 105 980 — 140 6 +30 + 13 + 20.2 26 8 — 5 12 14 7 Leveč-Sl. Bistrica . . 355 — —i — — — — — — — — + 29 + 7 + 19 26 15 — 5 16 10 15 Kozje...... 307 — — — - — — — — - — + 32 + 13 +202 28 13 — 7 14 10 12 168 Podova: Ajda je bila letos nenavadno lepa in visoka, največji donos je bil 21. t. m., ko je tehtnica poskočila za 3 kg. Zadnji avgust pa je bil za čebele črni petek, ker jih je mnogo ostalo zunaj v dežju. Leskovec-Krško: Najstarejši ljudje ne pomnijo tako izdatnega medenja ajde. Najvišji donos 21. t. m. je bil 4.60 kg! Dne 27. pa je vse toča uničila. Silna paša do tega dne je povzročila, da so se močni panji premotili v letnem času in so kratkomalo rojili. Cerknica: Letos je popolna katastrofa. Vso zimsko zalogo bo treba čebelam dodati! Sv. Gregor-Ortnek: Kako in na čem bomo za-zimili, ne vem. Donos vsega meseca je 2.35 kg! Zakot: 14. avgust je bil za čebele črn dan. V dežju je ostalo zunaj 70 dkg čebel! Na ajdi je bila izborna paša, najvišji donos 3.75 kg je bil 25. avgusta! Zato so ponekod panji rojili. Tacen: Zadnja naša nada — ajda je tudi odpovedala, kot vse v letošnjem letu. Panji, ki niso rojili, bodo delno imeli zimsko zalogo, Izrojenci in roji pa niso nabrali za zimo. Vse gosp. opazovalce prosim, da mi s prihodnjim mesečnim poročilom pošljejo tudi glavno leto poročilo! Redek jubilej je praznoval meseca avgusta gosp. Jakob Gradišnik, posestnik in čebelar pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu nad Dravo. Ta mesec je namreč preteklo 25 let, odkar vodi opazovalno postajo, V današnjih nestalnih časih je to pač izreden jubilej vztrajnosti in nesebične požrtvovalnosti, Kot sam piše, je imel pri opazovanju mnogo veselih uric in tihega zadoščenja, In še mnogo veselih in srečnih uric mu želimo pri njegovih ljubljenih čebelicah! Neko} čebelarskih spcmineu Fr. Rojina — Zg. Šiška Za Janševo številko »Čebelarja« sem nameraval navesti razen o čebelarski šoli na Dunaju še nekaj spominov, nanašajočih se na Janšo, ali gospod urednik je bil že itak v škripcih za prostor, ker so ga, kakor je velike postave, dopisniki skoraj zasuli s svojimi prispevki. Jaz za svojega dvajsetenoletnega urejevanja »Čebelarja« nisem prišel nikoli v tako prijetno uredniško zadrego; sicer pa v tistem času tudi nismo obhajali nikake tako imenitne obletnice. Dasi je obsegala slavnostna, spominska številka štiridesetosem strani — mimogrede bodi omenjeno, da so jo znameniti slovstveniki in vsi čebelarji, ki sem z njimi govoril, izredno hvalili — je bila le še vse premajhna za vso tozadevno tvarino, ki jo bo gospod urednik gotovo polagoma vpletal med druge strokovne članke. Tako bo morebiti tudi moja naslednja drobnjav, namenjena za Janševo številko, prišla kdaj na vrsto. Gospod urednik se mi zdi zdaj kot mlinar, ki ima obilno mljave, a malo vode, on pa malo prostora v listu. Po Goličnikovi prvi slovenski izdaji Janševega »Popolnega nauka o čebelarstvu« leta 1792. je moralo preteči polnih stištirideset let, preden sem leta 1906 priredil drugo izdajo jaz, Bukovec pa istega leta »Razpravo o rojenju čebel« prvo in edino slovensko izdajo, torej po stotridesetpetih letih, odkar jo je izdal Janša sam leta 1771., zakaj rokopis prvotne Glavarjeve prestave te knjige iz leta 1776. se je na nepojasnjen način izgubil. Oboji knjigi je izdalo »Slovensko čebelarsko društvo, založil ju je I. N. Babnik, tiskali pa Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. Prvotno je nameravalo čebelarsko društvo izdati Oblakovo čebelarsko knjigo. V poročilu o II. odborovi seji dne 28. februarja 1904 stoji namreč pod 8. točko dnevnega reda: »Naprosi naj se gospod Pater (dr. Walter Schmid}, da poskrbi, da čim prej izide čebelarska knjiga, ki ijo je spisal pokojni Er. Levstik po narekovanju čebelarja Oblaka, kajti Čemet o vo »Umno čebelarstvo« je že razprodano.« Nadalje pod 7. točko I. odborove seje dne 23. marca 1905: »Urednik Rojina naj prične s predpripravami za izdajo Oblakove čebelarske knjige,« in končno je poročal taijnik Bukovec v II. odborovi seji dne 11, maja 1905: »Knjigo-tržec Bamberg (lastnik Levstikove literarne zapuščine — Op, pis.) prepusti Levstikov rokopis o čebelarstvu Slovenskemu čebelarskemu društvu brezplačno, želi pa, da se tiskovna dela podele njegovi tiskarni.« Zakaij ni prišlo takrat do izdaje Levstik-Oblakove čebelarske knjige, se ne vem več natančno spominjati, vem le toliko, da je imel Schmid v aprilu leta 1903. Levstikov rokopis v rokah. Spominjam se tega zato, ker sem ga v tistem času spotoma na čebelarsko razstavo na Dunaju obiskal v Gradcu, kjer je študiral na vseučilišču. Dobro še vem, kako mi je bral iz rokopisa nekaj odstavkov o prahi matice. Najbrž je zavoljo prezaposlenosti s svojimi študijami rokopis Bambergu vrnil, ker je bil ta po zgornji Bukovčevi izjavi zopet voljan dati rokopis na razpolago. Takrat pa ni prišlo do izdaje menda zaradi previsoke cene, ki jo je Bamberg stavil za tisk; vsaj tako mi še lebdi v spominu moj pogovor z 169 Babnikom o tej zadevi. Tako bomo šele letos, ko bo dr. Prijatelj priredil Levstikova dela, brali ta gotovo zanimivi čebelarski spis. Ker se nam namera, izdati Levstik-Obla-kovo čebelarsko delo, ni posrečila, sem svetoval Babniku, naj založi izdajo obeh Janševih knjig, kair se mu bo brezdvomno dobro izplačalo. Babnik je bil sicer petičen, a zelo oprezen in previden možakar, zato je začetkoma pač nekoliko okleval, a ko sem ga opozarjal še na veliko zaslugo, ki si jo bo pridobil s tem, da bo našim čebelarjem omogočil priti do dveh takih biserov čebelarskega slovstva, se je vendar vdal ter napravil z Blasnikovo tiskarno pogodbo glede tiska. Prireditev »Razprave o rojenju čebel« je poveril Bukovcu, ono »Popolnega nauka o čebelarstvu« pa meni. Dela sem se lotil z velikim veseljem in z najboljšo voljo, izvršiti prireditev tako, da bo vredna velikega mojstra Janše. Ali ko sem bil izročil gospodu profesorju Westru rokopis prvih poglavij v pregled in popravo, mi jih je prekrižal in prečrtal, kakor kakšno prav slabo dijaško nalogo. Šele on mi je dal potem prava navodila, »kako se streže taki reči.« Odslej mi je šlo delo gladko izpod rok, in od strani do strani mi je napravil strogi korektor manj rdečih kavs, dokler ni bil s poslednjimi poglavji že skoraj povsem zadovoljen. Mihelič pravi v svoji znameniti jubilejski knjigi »Anton Janša«, da sem opremil »Popolni nauk« z lepim in jedrnatim uvodom. Ta uvod pa ni bil moj duhovni otrok, ampak dr. Schmidov. »Oče Rojinca« — mi je dejal nekoč — »uvod ti pa napravim jaz, če ti je prav.« Seveda mi je bilo prav, a prav mi ni bilo, da sem na njegovo željo moral izpustiti njegovo ime. Po tolikih letih naj pa le pride resnica na dan. Vsakemu svoje! Babniku sem prigovarjal, naj bi dal za Janševi knjigi napraviti tudi sliko Janševe rojstne hiše in morebiti še njegove rojstne vasi Brez-nice, kar bi bilo knjigama v pomemben okras. Če si rekel »a«, reci še »b« — mu pravim, in pristal je s pogojem, da priskrbim foto-grafični sliki jaz. Kako sva s fotografom Jago-dicem iz Kranja sliki »gor jemala«, sem popisal v »Čebelarju«, in naj iz dotičnega članka tudi tu navedem kakšen odstavek. V uvodu pravim: »Z nekako takim čuvstvom kot na Veliki ponedeljek na božjo pot na Šmarno goro, kamor sem zahajal z rajnkim očetom, odkar sem bil slekel one hlačke, ki se zapenjajo zadaj, pripravljal sem se tudi na Brez-nico, kijer se je rodil naš Janša.« Na določeni dan sva se sestala s fotografom opoldne na postaji v Kranju, a vreme je bilo zelo dvomljivo: »Solnce je prav mežeče gle- dalo s sivo pomrenjenega neba, in ker je barometer le padal in padal, sem menil, da prav lahko začne še snežiti, prav po starem običaju: dan gor, sneg dol. In začetkom januarja bi itak ne bil nikak čudež, če bi se to tudi res zgodilo. Odlašati pa tega opravila ni bilo, in ker je rekel fotograf, da če ne bo bolj megleno, se mu slike gotovo posrečijo, sva se vendarle z upanjem odpeljala. Med vožnjo sem mu pravil, kdo pravzaprav da je bil Janša, in ko mu končno še omenim, da je ta sloviti mož umrl star šele tridesetdevet let, tedaj je moj devetletni sinek Natek, ki sem ga tudi moral vzeti sabo, zavzdihnil: »Oh, kako je bilo tega gospoda škoda, da so tako kmalu umrli!« Otrok gotovo ni slutil, kako bridko resnico ije povedal. Na Breznici smo se oglasili najprvo pri nad-učitelju Ažmanu, ki nas je takoj povedel k starodavni Janševi hiši, ki je bila takrat njegova last, namreč Ažmanova. Ko sem stopil v prijazno izbo, mi je bilo, kakor da sem v svetišču. Pri uljnjaku pa, ki je imel sicer samo en sam brun še od nekdanjega Janševega ulj-njaka, a je stal na istem prostoru, so me navdajale takele misli: »Če bi mi dal Bog to milost, da bi mogel na stare dni posedati pri tem uljnjaku, bi ,mu bil hvaležen. Videti moraš ta zgodovinski uljnjak in navdušen boš tudi ti, dragi čebelarski prijatelj. Ali bi mar ne bilo rajsko, tukajle z dobrim prijateljem kramljati pri šumečih čebelah, v ustih pa namesto sedanje obligatne cigarete gorenjsko čedrco? In če bi solnce le pritiskalo, in bi nama bilo pod polhovko prevroče, jo deneva pač dol, čeprav zasijeta podnevi dve luni, saj star človek ne more biti »skravžan«. Ko bi šle čebele spat, potem krevlijava še midva v svoj »kvartir«. Kam? Lej ga, tja, kamor je hodil Janša.« — Zdaj ni več ne hiše, ne uljnjaka, ne več lepih mojih sanj. — — »Omenil sem, da je solnce tistega dne sijalo prav tožno. Ko pa opazi, kako postavljamo aparat in kako skrbeče se oziramo tjagor proti njemu, se mu razjasni obraz, kakor da je uganilo, zakaj gre. Iz slike je videti, da je bila čista njegova svetloba, zakaj podoba slike je uspela izborno.« »Zdaj gremo še na brezniško polje, da odtod ujamemo še vas v fotografovo škatljo. Tu sem se do dobrega prepričal, da ni več samo slučaj, ako smo imeli zopet ugoden trenutek za svoje opravilo, zakaj ko smo šli po polju, je bilo nebo že skoraj docela oblačno, in fotograf je obupaval in vedno priganjal: hitro, hitro! Komaj sem bil postavil trinožno kožico na sredo ceste, ki vodi v Radovljico ali obratno, odgrne neka tajna moč solncu že precej gosti pajčolan raz obraz. In vprav kot napravi 170 inštrument svoj klips, klaps, znamenje, da je podoba ujeta, se jame solnce zopet zagrinjati, in nisem ga videl več dobrih štirinajst dni. Naj si razlaga kdo to kakor mu drago, jaz sem uverjen, da mora biti Janša velik svetnik, ki mu streže celo solnce.« Klišeje za obe sliki kakor tudi za Janševe originalne slike na sedmih tablah s slovenskim besedilom je napravila tvrdka Angerer na Dunaju. Vsi ti klišejii so zdaj moja last. Podaril mi jih je Babnik tik pred svojo smrtjo, kakor tudi pravico nadaljnjega ponatisa Janševega »Popolnega nauka«, Predajno listino hranim v svojem »tresorju«, to je stara škatlja za smotke. Klišeja hiše in Breznice sem posodil tudi za jubilejsko Janševo številko »Čebelarja« in za Miheličevo knjigo »Anton Janša, slovenski čebelar«. Slike so naravnost krasne. Fotografija Janševe hiše je pa dobro služila tudi Žmitku za njegovo sliko Janševe hiše, ki jo je po naročilu tedanjega deželnega odbora naslikal v olju leta 1906. za ljubljanski muzej. Na svoji sliki je seveda izpustil tiste tri »jogre«, ki sede v fotografiranem ulnjaku: Ažman, jaz s polhovko in naš poba. Bukovec je bil s prestavo »Razprave o rojenju čebel« gotov ob istem času, kot jaz s »Popolnim naukom«. Priredil jo je po prvi izdaji iz leta 1771., edini knjigi, ki jo je izdal še za časa svojega življenja Janša sam. Ta knjižica je tako silno redka, da pravi o njej Navratil v svojem »Spomeniku«, da je edini izvod, ki se nahaja v dunajski dvorni knjižnici pod znakom * 44. L. 26., morebiti edini (uni-cum). In vendar sem bil tudi jaz nekaj časa srečni lastnik enega takega izvoda. Bil je zunaj in znotraj opremljen prav tako, kakor opisuje Navratil omenjen izvod iz dunajiske knjižnice. V februarju leta 1906. sta knjigi izšli. Leta 1922. pa je založila Jugoslovanska knjigarna Janšev »Popolni nauk o čebelarstvu«, oziroma »Nauk o čebelarstvu« v tretji izdaji. Ne vem, kdo je črtal besedo »popolni«, jaz je nisem. K tej izdaji je brez moje vednosti pridejala še Humekov spis »Albertijev-Žnideršičev (A. 2.) panj in kako v njem čebelarimo.« Humek pravi sicer: »Na prvi pogled bi se ta zveza komu utegnila zdeti neumestna in prisiljena. Ako pa premotrimo reči zgolj s praktičnega stališča, misel ni tako napačna«. In dalje: »Edino g. Rojina bi utegnil ugovarjati, češ, da posegamo v njegove pravice. Toda kot navdušen čebelarski prvak, ki mu je napredek našega čebelarstva pred vsem drugim mari, se menda ne bo spotikal nad tem skromnim dostavkom, ki je prišel v knjižico- zgolj iz potrebe in praktičnih razlogov.« — Vse to je res in jaz bi na želje založništva brez ugovora tudi pristal, ali treba bi me bilo o tem obvestiti. Nikakor pa bi ne pristal na okrnitev naslova knjige. Za tiste čase je bil Janšev nauk popoln, česar se je Janša tudi zavedal, sicer bi svoji knjigi ne dal tega naslova. Pustiti je bilo torej treba otroka pri istem imenu, ki mu ga je dal oče sam. Še nekaj. Koncem februarja leta 1906. mi je poslal tovariš Ažman za marčevo številko »Čebelarja« dopis »Z Breznice«, obenem pa primeroma 3 dm široko in 4 dm visoko oljnato sliko na neobeljenem in še neobrezanem platnu ter mi pisal: »V zamotu ti pošljem podobo sv. Trojice, ki jo je naslikal slavni čebelar Kuharjev Tonej (Anton Janša), ki je bil tudi ,fajn mavar'. Bila je shranjena še pri Kuhar-jevi hiši. Da je to podobo naslikal res Janša, trdil mi je mnogokrat prejšnji posestnik stari Janez Jalen. Imej jo za spomin na slavnega našega Janšo in v zahvalo, ker si ravnokar priredil njegovo knjigo »Popolni nauk o čebelarstvu« za slovenske čebelarje. Naj bi ne bilo pravega čebelarja, ki bi ne poznal tega Janševega nauka, saj ima še zdaj polno veljavo.« — To sliko obenem z dvema krasnima Layerjevima panjskima končnicama iz 1. 1821. in 1824. sem podaril ljubljanskemu muzeju, saj takrat še nisem slutil, da bomo čebelarji premogli kdalj svoj muzej, še manj pa, da bo stalo v Ljubljani še lepo poslopje z zlatim napisom »Janšev Dom«, kar se bo gotovo zgodilo, ako bodo na krmilu čebelarskega društva stali še nadalje možje, prešinjeni z duhom velikega Janše, te svetle zvezde na čebelarskem obzorju. Društvene tresti V zadevi sladkorja! Kakor je znano vsem čebelarjem, je ministrstvo za finance z odlokom z dne 4. junija t. 1. št. 44.211 ukinilo dovoljenje za nakup trošarine prostega sladkorja za pitanje čebel. S to ukinitvijo, ki je veljavna za vso državo, je bila prav težko prizadeta posebno naša banovina, kjer je čebelarstvo zelo razvito, toda pašne razmere so pa zelo nezanesljive in malo izdatne. Zlasti pa je bilo z ukinitvijo naše čebelarstvo prizadeto tudi zato, ker preživljajo letos naše čebele že tretje katastrofalno leto in so se zaloge medu popolnoma izpraznile. Društveni odbor se je zavedal težkega položaja našega čebelarstva in je storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da bi dovoljenje za nakup sladkorja zopet dobil. 171 Od prve polovice junija meseca dalje se je trudil za novo dovoljenje, a se mu žal do danes, ko to pišemo, še ni posrečilo dovoljenje izvojevati. Odbor je razposlal razne vloge in prošnje na ministrstvo financ, odposlal več brzojavk, poslal je pismo s prošnjo gosp. ministru financ, gosp. ministru za kmetijstvo, gosp, ministru dr. Novaku, gosp. pomočniku ministra financ, gosp, načelniku oddelka za davke pri ministrstvu za finance, »Zvezi«, naši banski upravi in finančni direkciji v Ljubljani. Vsem navedenim smo izčrpno pojasnili stanje našega čebelarstva in naše pašne razmere in dokazali, kako nujno je potrebno, da imamo sladkor vedno v zalogi. Osebno pa sta intervenirala pri ministrstvu financ tudi gosp, senator dr. Švr ljuga in gosp. narodni poslanec Anton Krejči iz Ruš. Za časa vseslovanskega čebelarskega kongresa v Beogradu so obiskali zastopniki našega društva in železničarske čebelarske zadruge pomočnika ministra financ gosp. ing Nedeljkoviča in načelnika oddelka za davke gosp. Petroviča. Banska uprava je poslala v Beograd dva dopisa, finančna direkcija enega, društvo dve prošnji in preko 20 dopisov in več brzojavk raznim merodajnim osebam. Spored-no z nami pa je vlagala tozadevne vloge tudi železničarska čebelarska zadruga. Uspeh vseh vlog je bil, da nam je bil sladkor za mesec september obljubljen. Do danes sladkorja sicer še nimamo, vendar imamo trdno upanje, da ga bomo gotovo dobili, če le ne bo že prepozno. Med tem časom je društvo dobivalo od svojih članov obupna pisma in prošnje. Srce se krči človeku, ko čita poročila čebelarjev, a jim kljub vsem vlogam in intervencijam ne moremo pomagati. Smelo lahko trdimo, da bo tri četrtine čebelarjev naše banovine primo-ranih pitati čebele s sladkorjem, ker mnogi, mnogi so kraji, kjer čebele niso nanesle niti četrtine zimske zaloge. Kadar bo društvo dobilo rešitev, bo obvestilo vse podružnice pismeno, ostale čebelarje pa po dnevnikih. Nova čebelarska knjiga, ki jo je spisal gosp. Jug, bi morala iziti meseca septembra. Zaradi nepredvidenih zaprek pa se je izdaja nekoliko zakasnila. Ko bo zagledala beli dan, bo društvo obvestilo vse čebelarje po dnevnikih. Vseslovanski kongres in razstava čebelarjev, ki sta bila v Beogradu od 26. avgusta do 3. septembra t, 1., sta bila lepa manifestacija slovanskih čebelarjev. Slovenskih čebelarjev je bilo na kongresu okrog 20. Daljše poročilo sledi. Knjige, ki jih ima upravni oddelek v zalogi in so objavljene na ovoju »Slov. Čebelarja«, bi morale biti v sleherni čebelarski hiši. Posebno pa priporočamo, da si čebelarji nabavijo Mi-heličevo knjigo »Anton Janša, slovenski čebelar« in prof. Verbičevo knjižico »Vrednost in poraba medu«, Čebelarji naročajte vsaj ti dve knjigi! Članarina. Vse čebelarje, ki dolgujejo članarino, prosimo in jih opozarjamo, da je zadnji čas, da plačajo dolžne zneske. Naj pomislijo, da je imelo društvo letos izredne stroške z Janševo proslavo in razstavo v Beogradu, imelo pa bo še stroške z izdajo nove čebelarske knjige. Kje naj društvo jemlje denar za kritje vseh teh stroškov? Vse bi bilo v redu, ako bi člani pošiljali članarino pravočasno. Apeliramo na zavednost čebelarjev, da članarino takoj poravnajo. Objava vodstva Društvene Čebelarne. Podružnice društva in društveni člani, ki že dlje časa dolgujejo D. Č. za dobavljene potrebščine, ki so jih prejeli na odprt račun proti plačilu tekom 30 dni, se tem potom ponovno nujno poživljajo, da svoj dolg takoj poravnajo. V nasprotnem primeru bomo njih dolg izterjali sodnim potom. V bodoče se bodo naročila podružnic za dobavo potrebščin ne odprt račun vpoštevala le, ako bodo podpisana po predsedniku, blagajniku in še dveh odbornikih, s pristavkom, da imenovani jamčijo nedeljeno za točno poravnavo računa tekom 30 dni. Vsi prizadeti, ki se jih tiče ta opomin, naj pomislijo, da delajo s svojim početjem veliko škodo in neprilike društveni ustanovi, kateri vsled tega primanjkuje denarja za poravnavo svojih obveznosti. POROČILO O ODBOROVIH SEJAH OSREDNJEGA DRUŠTVA XXIX. seja dne 19. julija. Odbor je sklenil predlagati banski upTavi, da bi smeli čebelarji letos izjemoma voziti čebele v ajdovo pašo že od 1. avgusta dalje. Gosp. predsednik Verbič je poročal o preiskavi čebelnih bolezni. Odbor je razpravljal o kongresu in razstavi v Beogradu, o prireditvi tečaja za začetnike in o tečaju za vzrejo matic, ki je bil dne 9. in 10. julija. Tega tečaja, ki ga je vodil gosp. predsednik prof, Verbič, se je udeležilo 19 čebelarjev. Teoretično predavanje v zvezi s praktičnimi deli je bilo prvi dan pri čebelnjaku gosp. predsednika, drugi dan pa pri pleme-nilni postaji v Kamniški Bistrici. Gosp. urednik Bukovec je poročal o nakupu končnic za muzej. XXX. seja dne 26. julija. Odbor je reševal razne društvene zadeve, posebno glede sladkorja, ki ga bo društvo jeseni najbrž zopet potrebovalo. Obravnaval je razstavo v Beogradu in določil končno vse predmete, ki se bodo razstavili. Za razstavo sta bila naročena modela tipičnega kranjskega in modernega čebelnjaka v zmanjšanem merilu. Vsekakor bosta lep okrasek razstave in se bosta lahko še mnogokrat uporabljala za slične prireditve. XXXI, seja dne 2, avgusta. Odbor ja razpravljal o tekočih društvenih zadevah, posebno pa je nadaljeval razpravo o kongresu, predavanjih in razstavi v Beogradu. XXXII, seja dne 17. avgusta. Gosp. predsednik je bil dne 15. avgusta v Beogradu na seji »Zveze«. Poročal je obširno o pripravah za kongres in raz- 172 stavo, zlasti glede predavanj, razstavnega prostora, razpisanih nagrad za razstavljalce ter splošno o sporedu za kongres. Odbor je za razstavo vse pripravil ter sklenil, da se odpeljejo na kongres kot društveni zastopniki gosp. predsednik prof. Verbič, gosp. prof. Raič in glavni tajnik, prva dva na račun »Zveze«, tajnik pa na društveni račun. Odbor je sklenil, da naj znaša naklada Jugove čebelarske knjige 2000 izvodov. XXXIII, seja dne 6, septembra. Gosp. predsednik je poročal o kongresu v Beogradu in o osebnih intervencijah pri ministrstvu za finance zaradi sladkorja. Odbor je razpravljal o izpitni komisiji za čebelarske predavatelje. Določeni so bili člani te komisije, in sicer gg. p-rof. Verbič, urednik Bukovec, župnik Peternel in dr. Hribar, šef veter, bakt. zavoda. Določil se je tudi program tečaja za začetnike, ki se je morai preložiti na mesec september. Ustanovitev podružnice Društvene Čebe- larne v Konjicah, ni bila odobrena, ker posluje na Štajerskem itak že več takih podružnic. - pilil Mmmmmi KillV! Proslava 80 letnice čebelarja Virjenta na Vrhpolju. Vesti iz pedeiižnic Podružnica na Muti je imela sestanek dne 16. septembra. Gosp. H. Peternel je dopoldne v poljudnih besedah predaval o izenačenju panjev z vzrejo enakovrednih matic in zazimljevanju čebel. Popoldne nam je pokazal praktična dela v čebelnjakih gg. Flies-a in Spielman-a, Udeležba sicer ni bila velika, ker so bili nekateri člani odsotni, ali pa, ker nekateri rajši poslušajo brnenje točila, kakor pa predavanje letos, ko je medeni lonec ostal prazen. Udeleženci sestanka pa se g. Peternelu tudi na tem mestu za njegov trud najlepše zahvaljujemo, želeč še večkrat enako poučnega predavanja. — F. Flies, tajnik. Ljubljanska podružnica ima prihodnjo odborovo sejo v torek 9. oktobra ob 8 zvečer v običajnem lokalu. — Tajnik. Kuha voska na enodnevnem čebelarskem tečaju v Lendavi v Prekmurju. Drobiž Zahvala železničarjem. Letošnji prevoz čebel na ajdova pasišča je bil prav živahen. Prevozi po železnici so se izvršili točno in v redu. Železniški uslužbenci so bilii do čebelarjev uslužni kar najbolj mogoče in so s tem mnogo pripomogli, da ni bilo težav in neprilik. Seveda je tudi ljubljanska železniška direkcija storila vse, da je čebelarje zadovoljila pri odpremi čebel z osebnimi vlaki. Omeniti pa moramo tudi železniško osebje na ljubljanski postaji, ki se je potrudilo, da so mogli čebelarji čebele naglo tovoriti in raztovoriti. Po- 173 stajenačelnik gosp. Škof je ustregel slehernemu prevaževalcu. Njemu se imamo v prvi vrsti zahvaliti, da so se čebele vozile v dobrih vozovih mirno in brez škode. Najlepša zahvala vsem! O hudih čebelah bi letos marsikdo lahko povedal kako zanimivo. Celo stari čebelarji, ki so vajeni slabo razpoloženih čebel, so letos pre-cejkrat imeli opravka z neverjetno nataknje-nimi muhami, ki so včasih tako pobesnele, da jih niso pa niso mogli opravljati brez neštetih pikov. Stric Matije se pritožuje, da tako hudih čebel še ni pasel kakor letos. Vsa leta čebelarjenja so bile krotke kakor ovce, letois so pa že junija meseca začele kazati rožičke in ga pri čebelarskih opravilih tako ovirale, da je moral marsikako delo pri njih odložiti zgolj zaradi njih nenavadne bojevitosti. Tega pojava izredne in stalne razdraženosti si ne ve razlagati drugače, kakor z vplivom vremena. Zaradi deževja in nagnjenja k nevihtam ter slabe paše so bile starejše čebele, ki v prvi vrsti napadajo, obsojene na brezdelje, pa so svojo slabo voljo znašale nad čebelarjem. Srdite so bile tako, da so se usipale iz vsakega odprtega panja kakor ose, pa naj je bilo vreme tako ali tako. Posebno hude so bile ponekod med ajdovo pašo. Strica Matijca so nekoč tako nagnale in zdelale, da je ležal med koruzo v razoru nad pol ure in čakal, kdaj ga bodo popustile. Cim se je pokazal na ozari koncem njive, se je znova strnil nad njim ves oblak pobesnelih čebel, ki so ga brez usmiljenja obdelavale do onemoglosti in popolnega obupa. To je bil za strica Matijca čebelarski sodni dan, kakršnega še ni doživel. Nič slabše se ni godilo Smodinovemu Jakobu, tistemu, ki se ne boji ne biriča ne hudiča. Pa so ga njegove predrage čebelce le tako panale, da je dirjal čez drn in strn pred njimi in se moral zateči v bližnji gozd ter ponižno vtakniti glavo med resje in praprot, da ohrani svoj obraz vsaj nekoliko podoben človeškemu. Zlobni jeziki pripovedujejo tudi o nekem prevaževalcu, ki so ga čebele tako oklale, da so mu noge popolnoma odpovedale. Hkrati s panji so »raztovorili« iz vagona tudi njega. Dobrosrčne ženske so se zavzele zanj in mu kuhale čaja, ga mazilile in oblivale s H20 toliko časa, da se je dodobrega spotil in se nato odpeljal s kolesom domov. Kronika (škan-dalna, kajpak!) pripoveduje, da je na kolo že še zlezel, s kolesa pa sam ni mogel in je na smotru tako rekoč splaval z njega. V veliko zadoščenje piscu teh vrstic so čebele neznansko oklale tudi prijatelja Francija, ki mi je vse leto zatrjeval, da bržkone sam preveč čebele vznemirjam in da se mora z nji- mi nežno ravnati in mirno kri ohraniti, pa gre brez pikov. Med ajdo so mu jo pa zagodle nič kako. Ves dogodek sicer ni znan v podrobnostih in bržkone tudi ne bo nikdar. Toda, če pravi gosp. Francelj sam, da so bile hude, od zlodja hude, je morala bitka biti res vroča. Prosimo tihega sočutja za vse žrtve! Stara stvar. »Jugosl. Imker« se v letošnji septembrski številki zgraža nad čebelarji, ki so začeli razmetavati med po slepi ceni. Piše: »Po dolgem času smo bili vendar zopet deležni božjega medenega blagoslova. Mnogi čebelarji pa tega blagoslova ne znajo dovolj ceniti in že hite, da bi se ga iznebili za kakršnokoli ceno. Nele, da s tem škodujejo sebi, napravljajo tudi drugim čebelarjem neprecenljivo škodo. Zaradi velike ponudbe medu takoj po točenju in izpodbijanju cene po čebelarjih samih, pade cena tako, da čebelar končno ne krije niti režijskih stroškov in da o kakem dobičku potem ne more biti govora. Nekateri čebelarji ponujajo med po 6—7 Din kg na debelo.« K temu pristavljamo, da so banaški in vojvodinski čebelarji pridelali mnogo medu od čistca (stachys), ki je sicer lepe barve, toda omlednega okusa. Kljub temu je cena 7 Din sramotno nizka. Pričakujemo, da naši čebelarji letos ne bodo razmetavali ajdovca. Ne bo ga niti za domačo potrebo. Držite ceno! Denarja smo vsi potrebni, toda ne toliko, da bi blago proč metali. Kateri panji trpe pri prevozu največ? Najbolj se med vožnjo razburjajo tisti panji, ki v njih satje ne stoji mirno. Ako ne potisnemo okenca v panj tako trdno, da kvačice ne zagrabijo satnikov čvrsto, se satje med vožnjo trese in čebele se zaradi tega močno razburjajo. Potem nastane v panju vročina in se kaj rado pripeti, da se satje podre in čebele zaduše. Kdor panje za prevoz dobro pripravi, se mu ni bati, da bi se čebele po poti zadušile, četudi je vroče in soparno. Razume se, da je nevarnost za čebele v opoldanskih urah največja in da morajo biti na pasišču vsaj do enajstih dopoldne. Korist čebelarstva. »Ali imaš kako korist od čebel, ki si si jih omislil?« je vprašal prijatelj svojega tovariša izza mladih let. »Seveda jo imam!« mu je ta odvrnil. »Odkar so mojo taščo oklale, se v mojem vrtu niti ne prikaže in tudi nedeljskih obiskovalcev v vrtu je, hvala Bogu, vedno manj.« (Bienen-Vater.) Katere svetnike imajo čebelarji za zaščitnike? »L'Apicultore Moderno« poroča o tem sledeče: »Od svetnikov, ki so v posebnih od-nošajih s čebelami, bi bilo imenovati Janeza Krstnika na prvem mestu, ker je več let živel od medu in kobilic. Lahi časte sv. Ambroža, sv. Frančiška Asi-škega in sv. Klaro kot čebelarske patrone. 174 Francoski čebelarji so si izbrali za zaščitnika sv, Valentina, španski pa sv. Petra Nolascusa. Kanadski čebelarji imajo za patrona Jezusa, Nemci sv. Ambroža, Nizozemci pa sv. Bernarda.« Stari slovenski čebelarji so častili kot patrona sv. Joba, in tako naj tudi ostane, da ne bomo vedno capljali za Nemci. Izredna ajdova bera. Nekateri čebelarji so letos opazovali med ajdovo pašo čuden pojav, ki se bo marsikomu zdel neverjeten, pa je le resničen, ker so ga opazovali stari izkušeni čebelarji, ki niso vajeni trositi čenč. En sam dan je letos ajda na Štajerskem izredno medila. Čebele so se vračale s paše tako site, da skoraj nobena ni na prvi mah dosegla brade. Vse so zaradi teže padale na tla pred čebelnjakom in po bližnjem drevju, kjer so se zbirale med pašo v majhnih grozdih. Daleč naokoli je bila trava na gosto posuta s čebelami, ki so blju-vale med in se šele potem dvignile ter odletele v panje. Rosa na travi je bila od medu pošteno sladka. Pozneje so jo druge čebele popile. Popoldne ni bilo na drevju nikakih čebel. Ta pojav je trajal samo en dan in je vsekakor zanimiv. Prevelike oči. Za nekatere čebelarje pomeni vsaka kapljica medu, ki jo opazijo v medišču, začetek izdatne paše. Potem stikujejo dan na dan po panju in precenjujejo dnevni donos, oziroma nakopičene medene zaloge. Značilno za marsikoga pa je, da vidi v mediščih vedno mnogo več, nego je v resnici. To bi ne bilo nič hudega, kajti srečni tisti čebelarji, ki se v teh žalostnih čebelarsikih časih tolažijo s fato mor-gano, iki si jo znajo pričarati sami. Takemu človeku je lahko čebelariti! Odpre panj: orjaške družine, medišče polno medu. Gleda let čebel: vse padajo po tleh, tako site se vračajo s paše. Pogleda v prazno medeno posodo: vsa polna najfinejšega medu, v gladki površini se pa zrcali presrečni obraz in prevelike oči če-belarjeve. Tipični primer ljubitelja čebelarske fate mor-gane je n. pr. moj znanec čebelar Jože. Šest panjev je imel letos pod Krimom in vselej, kadar se je vrnil od njih, mi je gorečega obraza razkladal, kako zelo medi hoja. Neki ponedeljek, ko je prišel od čebel, mi je ves iz sebe začel pripovedovati, da je hoja resnično prijela, in sicer prejšnji dan popoldne ob šestih... Čebele jo tako berejo, da je pred čebelnjakom vse črno in da cepajo site po tleh kakor češplje z drevesa. V mediščih se med sveti že v vseh satih, stranski so pa že do polovice zadelani. Donos v dveh dneh: 5 kg — tako pravijo v vasi čebelarji, ki imajo panj na tehtnici. Od hoj se vlečejo metre dolge niti medu. »Sedaj pa bo in če hočete sami sebi dobro, peljiite nemudoma pod Krim«, je pristavil na koncu svojega senzacionalnega poročila. Telefonski pogovor, ki sem ga imel kmalu nato z nekim drugim čebelarjem, ki je imel čebele pod Krimom, je pa pokazal sledečo situacijo: donosa prav nobenega, medišča suha, dnevna izguba na teži panja 40—70 dkg. Jože pa je pozneje kljub mojegu ugovoru vztrajal pri svojih trditvah. Utihnil je šele črez teden dni, ko je moral čebele krmiti... Čebelarjev Jožetov je precej in jih bo vedno več, kajti čebelarske razmere so se v vsakem pogledu tako poslabšale, da od samega upanja ne moremo več živeti in da je treba poklicati na pomoč edino uspešno sredstvo, ki nam bo dajalo pogum: fato morgano. Rop med ajdovo pašo se je letos ponekod pojavil z vso silo in ga ni bilo mogoče zadušiti. Ker klanja ni bilo konec, so čebelarji morali čebele odpeljati sredi paše, sicer bi bili ob vse čebele. Zlasti hudo je bilo v Radohovi vasi na Dolenjskem in njeni okolici. Sredstvo proti mravljam. Mešanico sladkorja in boraksa (1 del vode, 1 del sladkorja, 1 del boraksa) deni v kako posodo in nastavi tam, kjer so mravlje. Pokrij jo tako, da morejo mravlje do vabe, čebele pa ne. To sredstvo se obnese tudi za ščurke. Leipziger Bztg. Med za nove rane. Naj bo rana kakršnakoli, najhitreje se zaceli, ako napravimo medeno obvezo, ki jo obnovimo vsake štiri ure, Bolečine minejo kmalu, rana se pa zaceli v nekolikih dneh, ne da bi se gnojila. Leipziger Bztg. Uvoz medu v Švico je kontingentiran. Lansko leto je Švica uvozila 414.000 kg tujega medu. Zaradi tega je bila prodaja domačega blaga tako otežkočena, da je sedaj švicarska vlada uvoz medu omejila s kontingentiranjem. Vrh tega bo moral vsak uvoznik kupiti na določeno množino tujega medu tudi določeno množino domačega. Zvezni svet je napravil ta sklep dne 3. avgusta t. 1. Jugoslavija je izvažala v Švico prav malo medu. Bojimo se pa, da ga odslej sploh ne bomo več, ker se bržkone nihče ne bo zanimal, da bi nas pri odmeri kontingentov upoštevali. Književnost B. M. (Konec.) Stane Mihelič: Anton Janša, slovenski čebelar V nečem pa se mi uvod spričo svojega obsega vendarle zdi pomanjkljiv. Ves spis bi bil mnogo preglednejši, če bi bil pisec nekatera izvajanja uvoda nekoliko bolj strnil, zato pa za zaključek dodal kratko, zgoščeno pisano poglavje o stanju oficielne čebelarske vede v 175 dobi pred izidom prve Janševe knjige. Tako bi uvod neposredno za orisom naše domače čebelarske prakse v tistih časih vseboval še pogled na izsledke in stremljenja tedanje čebelarske vede ter nam s tem vzporedil oba momenta, ki se mi zdita najvažnejši oporišči pri presoji Janševega dela. Težišče problema o Janševem pomenu in zaslugah za čebelarstvo v teoriji in praksi je po mojem mnenju namreč v naslednjih dveh točkah: 1, v ugotovitvi, kakšna je bila dota čebelarskih izkušenj in spretnosti, ki jo je Janša prinesel od doma na Dunaj, in v kakšni obliki je to svoje znanje v tujini uveljavljal; 2. v vprašanju o razmerju Janševega čebelarskega sistema do izsledkov in nazorov tedanjih veljakov čebelarske vede (v čem se je Janša z le-temi strinjal, v čem pa hodil svoja pota in s svojim načinom čebelarjenja odkrival stroki nova obzorja). V tem vidim izhodišče v celotno problematiko Janševega življenjskega dela. Sicer pa naj me nihče krivo ne razume: moj poprej omenjeni pomislek, ki pa ne zadeva le uvoda, ampak tudi delno nepreglednost v ostalih poglavjih spisa, ni stvarnega, temveč zgolj metodičnega značaja. Pisec se je problemov svojega dela popolnoma zavedal in jih v stvarnem pogledu povsem pravilno zagrabil in obdelal, kar me moti, je le nepreglednost in sistemska neizčiščenost, ki se kaže v nekaterih točkah Miheličeve študije. Ta nedostatek je tem bolj občuten in spisu v škodo zaradi tega, ker je ponekod prav po nepotrebnem avtorjeve teze in dognanja potisnil v ozadje in s tem zabrisal tu in tam tudi stvarno tehtnost njegovih izvajanj. Naj navedem le en primer: vsega uvaževanja vredno in brez dvoma tudi pravilno je piščevo mnenje, da se je poslikavanje panj-skih končnic začenjalo vzporedno z opuščanjem izmeničnega izpodrezovanja. Ko je namreč panj dobil stalno mesto v čebelnjaku in ga niso več obračali, je poslikavanje prednje končnice res imelo svoj smisel, ker je ustvarilo čebelnjaku trajen okras. To svoje sicer dobro podprto mnenje pa je avtor izrazil v taki obliki, da je dokazilna sila razlogov dokaj razblinjena (str, 43 si,). Skratka: če bi bila metodika spisa vseskozi dorasla njega stvarno-vsebinski tehtnosti, bi se kazale vrline Miheličeve študije še vse nazorneje pred nami. »Življenjepis« prinaša mnogo povsem novih podatkov, zlasti o Janševem rodu, in v marsičem popravlja ali pa izpopolnjuje ne le dokaj nekritičnega Navratila, temveč tudi članek o Janši v »Slovenskem biografskem leksikonu« (I, str. 381). Opomnil pa bi, da se mi v smislu prej povedanega nikakor ne zdi posrečena misel, v okviru poglavja o Janševem življenje- pisu razbirati vsebino Schirachove čebelarske knjige in jo na tem mestu vzporejati s tedanjo slovensko čebelarsko prakso. Pač pa bi sodil, da začetna izvajanja naslednjega poglavja (»Delo«) o Janševi splošni izobrazbi spadajo prav za prav v področje življenjepisnih problemov, torej v prejšnje poglavje. Najobsežnejši pa tudi najboljši del spisa je poglavje o Janševem delu. Pisec nam je tu izčrpno prikazal vse tri smeri Janševe delavnosti na Dunaju: orisal nam ga je kot čebelarskega učitelja in vodjo čebelarske šole, ki se je po (njegovem prizadevanjfu in strokovnih sposobnostih razvijala v osrednjo matico avstrijskega čebelarstva; pokazal nam je Janšo kot čebelarskega organizatorja in končno še njegovo strokovno pisateljsko delo, kjer so se najdragocenejše vrednote obsežnega znanja izkristilizirale v samonikel sistem, s katerim je Janša prodrl v svet in zapustil občestvu bodočih čebelarskih generacij dediščino plodnih naukov in pobud. — To zadnje in najpomembnejše področje Janševe delavnosti je pisec vsestransko osvetlil ter od točke do točke razbral vsebino obeh Janševih del. Opredelil je posamezne važnejše trditve ter jih primerjal z mnenji drugih veljavnih čebelarjev, pri čemer je odkril med drugim zanimivo dejstvo, da je morala biti med Glavarjem ter Janšo in Sco-polijem neka zveza — problem, ki v ostalem še čaka natančnejše osvetlitve. Ob koncu poglavja je pisec očrtal še svojevrstno usodo slovenskih prevodov Janše ter razbral nemške in češke izdaje njegovih del. V sklepnem poglavju o pomenu Antona Janše je pisec strnil glavne ugotovitve svoje študije in v pregledni zapovrstnosti nanizal najvažnejše točke Janševih zaslug. Sklenjenost avtorjevih izvajanj krši edinole izvleček iz avstrijskega čebelarskega patenta iz leta 1775, ki bi si ga želel na drugem mestu. V splošnem pa je zaključek dovolj sumarično zgoščen in stvarno izčrpen. Miheličeva študija ni samo lepa obogatitev naše čebelarske književnosti, ampak predstavlja tudi dragocen donesek k naši gospodarski in kulturni zgodovini, ki smo ga tem bolj veseli, ker nam obenem napoveduje sko-rajšen zaton diletantizma tudi v perifernejših področjih naših kulturnih prizadevanj. H koncu naj še omenim, da je v septembrski številki »Jugoslovenskega pčelarstva« (str. 281) ing. Božovič Miheličevo delo imenoval »edino jugoslovansko knjigo, ki je dosegla strokovni nivo svetovne čebelarske književnosti«. Našemu »Čebelarskemu društvu« gre torej vse priznanje, da je omogočilo izdajo te odlične jubilejne študije o Janši. Izdajatelj za Čebelarsko društvo za Slovenijo in urednik: Avgust Bukovec. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel čeč. Knjige, ki jih ima Čebelarsko društvo v zalogi. Vrednost in poraba medu, spisal profesor Josip Verbič. Cena Din 1'25. Vse kar je treba vedeti o medu, je zbrano v tej lični knjižici. jPriporočamo Ijo ^toplo čebelarjem in rnečebelarjem, posebno pa gospodinjam in materam. Anton Janša, slovenski čebelar, spisal abs. filozof Stane Mi-helič. Cena za člane Din 20'—, za nečlane Din 25'—. Knjiga obsega zgodovino čebelarstva, življenje in delo Antona Janše. Janševo delo mora poznati vsak čebelar. Zato, čebelarji, kupujte to knjigo, da boste znali ceniti veliko delo našega rojaka. Naš panj, spisal Anton Znideršič. Cena Din 40'—. Zelo poučna knjiga za vse, ki čebelarijo v A. Ž. panjih. Brez te knjige je pravo delovanje z A, Z. sploh [nemogoče. Zato jo zelo toplo priporočamo. NaŠa kOŠniCa, spisal Anton Žnideršič. Cena Din 25'—. Ista knjiga kot »Naš panj«, le da je pisana v srbohrvatskem jeziku. Bienenzuchtsbetrieb, I. del, spisal Br.^Rothschutz, posestnik nekdanjega čebelarskega podjetja Podsmreka pri Višnji gori. Cena Din 5'—. Obsega 443 strani z jako važnimi sestavki. Je sicer nemška knjiga, a opisuje našo kranjsko čebelo in naše razmere. Bienenzuchtsbetrieb — istega avtorja II. del je razprodan. Die Volks- und Mobilzucht der Krainer Biene, spisal Br. Rothschutz. Cena Din '2'—. Obsega 68 strani in je neobhodno potrebna za vse, ki se bavijo s~kranjiči, Die erprobte Honig-Kochin, spisala Antonija Ravenegg. Cena Din 2'—. Vsebuje razne recepte za medeno pecivo. Razne slike Janše in njega rojstnega kraja in hiše. Slike naj bi bile okras vsake čebelarske hiše. Cena po Din 2'—. Kje bo ste kupovali Čebelarske potrebščine Kolodvor Tukaj! V......../ Pražakova ulica Okrožni urad Sodišče Pomnile Čebelarji* da ie Društvena Čebelama v Ljubljani, Pražakova nI. 13, lasi nas vseh! Podpiraimo zato lastno podjetje!