Leto LXVL. št« 174 Ljubljana, sreda 2. avgusta 1933 Irnaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inaeratl do 80 petit 4 Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inaeratl petit Vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNMTVO UUBUANA, KnafUevm ene* st, 6 Telefon št. 81X2, 31Z8, 8124, 8125 In HM Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Stroesmaverjeva ulica 1, telefon st. 55, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Radon pri poštnem čekovnem zavodu v LJubljani št. 10.351. REVIZIJA MIROVNIH POGODB GL AVNI OLJ MADŽARSKE Značilen govor Gombosa v madžarskem radiju po povratku iz Rima „Madžarska ima mogočnega podpornika" Budimpešta, 2. avgusta. Ministrski predsednik Gombds je imel sinoči v mad-žarkem radiu velik političen govor, v katerem se je dotaknil uspehov svojega 10 mesečnega predsedovanja madžarski vladi in orisal cilje in smernice svoje politike. Med drugim je povdaril, da je glavni cilj madžarske zunanje politike, v doglednem času odstraniti vse krivice, ki so se zgodile Madžarski po končani svetovni vojni, doseči revizijo krivičnih meja in popolno enakopravnost Madžarske na vseh poljih, zlasti pa na političnem in vojaškem. To tako usmerjeno delo in akcija madžirske vlade se razvija sedaj v mnogo ugodnejših razmerah ne samo zato, ker v Evropi vedno bolj prevladuje uvidevnost, da je vzrok sedanjega ne-všernega stanja tako na gospodarskem kakor na političnem polju iskati v ponesrečenih mirovnih pogodbah, marveč tudi in morda še bolj zato, ker Madžarska v tem prizadevanju ni več osamljena, marveč ima močnega in vplivnega podpornika. V svojih nadaljnjih izvajanjih je govoril o odnosa jih med Madžarsko in Avstrijo in naelasil, da gredo vsa stremljenja za tem, da se prijateljski stiki še bolj poglobe, ter da postaneta tako Avstrija kakor Madžarska oni faktor, ki bo po svojem geografskem in etnografskem položaju v stanju soodločati pri urejevanju srednjeevropskega vprašanja. V prvi vrsti pa zahteva Madžarska popolno nacionalno enakopravnost in odstranitev za njo ponižujoče atmosfere. Zanimanje Francije za usodo Madžarske in razpoloženje, ki se je pokazalo te dni v beograjski Narodni skupščini in ki očituje razumevanje in dobrohotnost, daje upanje, da bo Madžarska na tem polju lahko dosegla uspehe. Govor ministrskega predsednika Gombosa objavljajo vsi današnji madžarski listi in v komet ar jih povdarjajo, da je pričakovati v bližnji bodočnosti široko-potezno akcijo za revizijo mirovnih pogodb, pri čemer bo igral najvažnejšo vlogo znani pakt štirih velesil. Prva ofenziva na jesenskem zasedanju DN Pariz, 2. avgusta. 23. septembra se bo •priče-lo jesenska zasedanje Društva narodov. Pertinax doznava iz diplomatskih •krogov, da bodo po vsej priliki uprizorili »re-vizioni-sti novo ofenzivo. To bo prvi •praktični rezultat posvetovanj med Mus-•solinljem tr. Gombdsom. Madžarska ali Nemči-ja bo stavila predlog ,naj se sestavi posebna komisija z nalogo, da prouči, 'kako bi se lahko izvajal v praksi člen 19. pakta Društva narodov, ki govori o revi-«zij'i mirovTMh pogodb. L. 1920. je komi- sija juriistov podala tolmačenje, da bi moglo Društvo narodov tovečjennu povabiti zainteresirane države k posvetovanju. Ta procedura pa bi se smela izvesti Ve po soglasnem sklepu NO. L. 1929. je Nemčija zahtevala sestavo nove komisije, toda do tega ni prišlo. Na septembrskem zasedanju bodo revi-zi ion isti zahtevalii, naj se ta komisija sestavi zgolj z večinskim stoleipom. Uspeh te akcije je odvisen v Slavnem od te»ga. kako bodo postopale velesile, ki bi bile po četvorne m paktu morafrio obvezane k enotnemu postopku. Spričo nasprotujoča si naziranj zlasti med FrancHo in Kalijo pa je enoten nastop kaj malo verjeten. Tudi Posaarje postaja Berlin, 2. avgusta, č. Dopdsnik pariškega lista »Excelsnor« se mudi že nekaj dni v Posaarju. Sedaj je v listu ocSlužbenrea lista kraljevske banske uprave«. Roosevelt zahteva plačilo London, 2. avgusta. Največjo senzacijo je izzvala vest. »Daily Ezpressac, da bo predsednik Zedinjenih držav Roosevelt v kratkem dostavil vsem evropskim državam dolžnicam poziv, da morajo brezpogojno plačati celotni obrok voglih dolgov, ki zapade 15. decembra ter da se Amerika ne bo več zadovoljila zgolj h priznavalnina akontacijami. List poziva vlado, naj sledi zgledu drugih evropskih držav in odkloni sploh vsako plačilo ter zahteva takojšnjo revizijo vojnih dolgov. V političnih krogih sodijo, da bi tak preokret v Angliji v pogleda vojnih dolgov imel dalekosežne posledice, ker bi tako prišlo do enotne evropske fronte, ki jo je doslej onemogočala baš Anglija. Ozadje izprememb v nemški cfiplo Pred preosnovo italijanske vlade Mornariško, letalsko in vojno ministrstvo bo zdru^no v en resor, ki ga bo vodil Mussotini sam Pariz, 2. avgusta, AA. Iz Rima poročajo: V tukajšnjih pristojnih krogih mislijo, da je imenovanje Mussolinijevega zeta grofa Galleazza-Ciana za ravnatelja tiskovnega oddelka pri predsedništvu ministrskega sveta znamenje, da se pripravlja nova rekonstrukcija italijanske vlade. Tej rekonstrukciji bi bil namen še bolj koncentrirati vse narodne sile v Mus-solinijevih rokah. Doznava se, da bo dosedanji ravnatelj tiskovnega urada Polvarelli imenovan za državnega podtajnika pri predsedništvu vlade in da bo Mussolini prevzel razen svojih dosedanjih resorov še mornariško in letalsko ministrstvo. Ti dve ministrstvi bosta skupno z vojnim ministrstvom, kakor so že poročali, pretvor-jeni v eno ministrstvo s tremi državriimi pod tajniki in načelnikom generalnega štaba, kar postane po vsej priliki general Balbo. Fašistična milica bi pri tem definitivno prešla v sestav redne vojske. Vse to so seveda zaenkrat samo domneve. Toda nedvomno je, da bi bile take reforme v skladu s sedanjimi političnimi smernicami duceja Mussolinija, Napredovanje Beograd, 2. avtgneta. S kraljevim ukazom J« na predlog prosvetnega ministra napredoval v višjo skupino inž. Josip Kr-njac, asistent fafrmttste v Ljub- Usad. . * Nevihte ki vttiarfl na Angleškem London, 2. avgusta g. Od včeraj divjajo po vaej Angliji hude m»vihte in viharji, ki so povzročili veliko škodo. Plovba na zapadni meji je zelo ovirana. Davi je nad severnim morjem divjal močan vihar. imaciji Pariz, 2. avgusta. AA. V zvezi z včerajšnjimi vestmi iz Berlina, da pride v nemški diplomaciji v kratkem do velikih izprememb in da bo nemška vlada odpoklicala dosedanja poslanika v Parizu in Londonu, prinaša današnji »Populaire« članek izpod peresa diplomatskega urednika Rosenfelda. Pisec trdi, da bo prišlo do navedenih diplomatskih izprememb na željo stotnika G6-ringa, ne glede na to, da se z njimi ne strinja zunanji minister baron Neuratb. Ta vest, pravi Rosenfeld, nas ne sme iznenaditi. Zakaj spričo sedanjega političnega položaja v Nemčiji in po padcu Hugenber-ga ni nič nemogočega, da bi moral iti tudi Neuram, če ne bo hotel slepo izvrševati ukazov Rosenberga. Z mednarodnega stališča, nadaljuje Rosenfeld, popolnoma ras-umemo. da je treba sedanja poslanika v Parizu in Londonu izmenjati. Skrajni čas je že, da zastopajo Hitlerja njegovi ljudje, to je avtentični nacionalni socialisti, ne pa poklicni diplomati, ki so pred Hitlerjem strahopetno skrivili svojo hrbtenico. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in MadžarsJe prekinjena Budimpešta, 2. avgusta. Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko, ki so se vršila v Budimpešti, so bila včeraj prekinjena ter se bodo nadaljejvaJa na Dunaju, kamor bo že prihodnji teden odpotoval madžarski tr&ovinski minister. Borzna poročila* LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 23ll.50_Jt3g.87, Berlin 1363.03—1374.84, Bruselj 799.41 do 803.35, Curih 1108.36—1113.86, London 190.19—191.79, Newyor% ček 4262.71 do 4380.97. Pari« »4.24—226.37, Praea 1«Q.7S do 170.59, Trst 301.67—303.97 (premije INOZEMSKE BORZE. Car I h: Pariz 20.2326, London 17.19, N«wyork 386, Bruselj 72.1250, MUam 27.26, Madrid 43.20, Amsterdam 208.55, Berlin 128.26, Dunaj 58, Pra«a 16.3150, Var*evu 67.76, Bukarešta 8.08. Pred 2$ letnico septemberskih dogodkov Vottke svečanosti v Ptuju in Ljubljani — Odkritje spo metlika žrtvam Adamiču in Lundru Ljubljana, 2. avgusta. Na kratko smo že omenili, da se bližamo 25-letnici septemberskih dogodkov, ki so se pričeli 13. septembra 1908 v Ptuju ob glavni skupščini GMD in ki so vedli preko krvavega 30. septembra 1906 v Ljubljani do najintenzivnejšega našega narodnega pokreta proti prodirajočemu pangermaniz-mu. Ves jugoslovenski narod je tedaj občutil tudi globoko bol, ki mu jo je prizadela aneksija Bosne in Hercegovine, ko je avtroogrska in nemška diplomacija mislila, da je s tem svojim aktom jugosloven-skemu Piemontu — mali Srbiji — za večno, iztrgala že v sedemdesetih letih minulega staletja od evropske, predvsem pa od francoske diplomacije ji zagotovljeni deželi. Aneksije je tedaj v Srbiji porodila Narodno Odbrano, ki torej tudi letos slavi svojo 25-letnico, pri nas so pa septemberski dogodki rodili pozitivno nacionalno delo in postali pričeteV odmeri reffa odpora proti Avstriji ter začetek javnega in najtemnejšega sodelovanja Jugoslovenov za zedinje-nje in svobodo. Srbska Narodna Odbrana nas je povedla v zmagovito balkansko vojno ter je zaradi svojega odkritega delovanja za svobodo vseh Jugoslovenov postala trn v peti tako avstrijski kakor tudi nemški diplomaciji, kar je bil njen prvi namen prekrižati upanj« tako imenovanega Drang nach Ostao. Ko je leta 1914. avstro-ogrska monarhija po sarajevskem atentatu dala Srbiji ultimat, je z njim v prvi vrsti zahtevala razpust Narodne Odbrane, a Srbija je bila tedaj že tako prežeta z idejami te organizacije, da Narodne Odbrane ni hotela žrtvovati in je reje sla v svetovno vojno. Ideje Narodne Odbrane so bile zveličavne ze ves jugoslovenski narod in so mu po najtežjih preizkušnjah in žrtvah izvojevale ter poklonile svobodo in Jugoslavijo. Tudi slovenski narodnjaki, zlasti pa mladina, se je oklenila teh idej, ki so jih pri nas podžgali in utrdili septemberski dogodki, da smo v balkanski vojni odkrito pomagali Srbom, v svetovni vojni pa končno vse Slovence združili v majski deklaraciji in da smo tako pripravljeni s Hrvati častno stopili v novo našo državo. V Ptuju so se strnila narodna društva, da 25-letnico ptujskih dogodkov dostojno proslave. 2e 8: septembra bo spomin na dogodke proslavila šolska mladina, 9. septembra se bo Sokol na veliki akademiji spominjal zgodovinskih dni, a na samo obletnico dne 10. septembra bo v Ptuju spet glavna skupščina GMD, velik miting na glavnem trgu, popoldne pe mogočen sokolski nastop, sej tudi ptujski Sokol obhaja 25-letnico svoje ustanovitve. Ptujski odbor je povabil vso javnost, da se ptujskih spominskih svečanosti udeleži v najmanife-stentnajiem številu ter je seto stopil v zvezo tudi z osrednjim odborom GMO v Ljubljani. GMD v LJubljani je v ta namen ustanovila poseben organizacijski odsek z odbornikoma ing. Mačkovikom in šefom glavnega kolodvora Ludvikom na čelu. Ta odsek GMD je snoči ob 18. sklical v posvetovalnico mestnega magistrata sestanek za ustanovitev posebnega Odbora za proslavo 25-letniee septemberskih dogodkov, ki so se ga razen sklicateljev in vseh ljubljanskih podružnic GMD, med njimi tudi Akademske podružnice GMD, udeležili tudi zastop niki ZKD. Ljubljanske sokolske župe. Narodne Odbrane, Jadranske straže, Hubado-ve župe, NSZ, Zveze nacionalnih železničarjev, železničarskega glasbenega društva »Slogac ter več drugih organizacij. Ko je predsednik ing. Mečkovšek raeio-žil namen sklicanja in historijat ter pomen septemberskih dogodkov in opisal tudi program nameravane ptujske proslave, je pozval, naj se tudi vse ljubljanske narodne I organizacije udeleže ptujskih svečanosti v čim najmogočnejšem števthi. Z največjim zadovoljstvom so pa vel prisotni sprejeli novico, da je stvar že toliko doeorda, da končno lahko tudi računamo s postovrtvijo in odkritjem spomenika 9t9mm sjmpntm-berskih dogodkov, Adamiča tn Vsmdra. , Odlično delo ljubljanskega rojnka in sedanjega profesorja umetnosrno-obrtne šote v Splitu, akad. kiparja Svitoelava Perusati*. je last mestne občine ljubljanske ter )e B-' lo gotovo kmalu po septemberskih dogodkih, pa sta tedaj ljubljanski š%ofreski ordinarijat ln kranjska deželna vlada preprečila postavitev spomenika. Marmorni spomenik je 3 m visok m predoče šetaloČega genija, Id nad svojo pterneoHo gkrvo oM-ga žaro s večnim plamenom. Sence vedno zakriva lepe črte genijevega obresa, kakor bi ga vedno pokrivala črna raga. Ic ŠW« naj bi plapolal ob spominskih dneh m ob i svečauusrlh plamen. Kazen spomenika te pa pripravljena Še velika okrogla bromMtu plaketa z glavama žrtev Adamiča m Lan dra, prav tako prvovrstna umetnine Rs— cijeva. Odločiti se je treba, ali naj postavimo spomenik ali pa namestimo plaketo na še vedno prazni grob Adamiča in Lun-dra. Skandal, da je grob še vedno prazen, in sramota, da Ljubljana še nima spomenika septemberski m žrtvam, sc morata končati! Ob odkritju spomenika m plakete naj bi bila v Ljubljani največja manifestacija v spomin na septemberska dogodka! Plaketo bi lahko vzidali Pred fikoiijo ne hišo gostilne pri »Kolovratu« prav na preetor, kamor so udarili smrtonosni streli podivjane avstrijske soldateske. Luknje, ki so jih napravile krogle v zidu, so morali po nalogu tedanje vlade zamarati. Ce bi bila plaketa vzidana v mestu, bi pač morati spomenik postaviti na grob Adamiča m Lundra na pokapališču pri Sv. Križu, a vsi udeleženci sestanka so se takoj izjavili, naj spomenik stoji nekje na Poffačarjevem trgu, kjer so se odigrali usodni dogodki. Ves spomenik s postavkom je bil račun j en na 6 m višine, vendar bo pa podstavek najbrž nižji in bi spomenik ne stal na sredi terase za stolnico nad Pogačorjevim trgom, kjer je pred kratkim stala cipresa, pač pa kje ob strani ali pa sploh na drugem prostoru trga, morda oelo ob Ljubljanici. Vse to naj odloči odbor za proslavo, ki naj bi bila po ptujski proslavi približno ob obletnici ljubljanskih septemberskih dogodkov. Zastopnik Narodne Odbrane Vargazon je objasnil, da je obenem s GMD sprožila tudi NO idejo za spominsko svečanost In je v ta namen povabila predsednika NO slavnega vojvodo Birčanina ter podpredsednika Pavlovića v Ljubljano. Kakor znano, sta pokroviteljstvo ptujskih slavnostl sprejele predsednik vlade Srškič in minister dr. Kramer in se bo NO z vsemi nacionalističnimi društvi udeležila rudi ljubljanske proslave. Ko je predsednik ing, Mačkovšek pojasnil, da so uvedene vse priprave za četrtin-sko vožnjo in za posebne vlake iz Maribora in Ljubljane v Ptuj, so govorili se odbornik GMD nadzornik Skuti, predsednik podružnice GMD v Šiški AaleSič, nadalje priznani organizator in aranžer svečanosti ravnatelj Danilo Šaplja in pevovodja Hu-b a do ve župe Zorko rrelovec, ki je zagotovil vso pomoč pevcev pri odkritju spomenika. Vsi govorniki, zlasti pa zastopnik NO Vargazon so poudarjali, da je treba ob tej priliki z vso vehemenco in z največjim požrtvovan jem vsega naroda odgovoriti na naznanjtni Ros9ggerjmv sklad 1,000.000 groiev in je zato treba poklicati v odbor po dva zastopnika vseh zvez m po enega zastopnika vseh narodnih društev in organizacij. Da se to zgodi, so udeleženci na sestanku soglasno izvolili začasen akcijski odbor, ki so v njem gg.: ing. Mačkov-šek. Ludvik, Skulj. Vargazon, Jože Purtan, Prelovec in Gaber. Ta odbor ima nalogo! v najkrajšem času, najbrž pe še jutri, povabiti s posebnim oklicem vse narodne organizacije k sodelovanju pri proslavi sep temberskih dogodkov, ki naj bo tako no gočna manrfestaciK kifcisssli jps l*sbrjana videla še malo, strtLD 2. »SLOVENSKI NARODc, dne 2. avgusta 1933 -tev i T a Veterinarska razstava in veterinarstvo Jeseni bomo imeli na velesefmu veliko, zelo zanimivo in poučno veterinarsko razstavo Ljubljana, 2. avgusta. Ko potuje po dravski banovini sedarj potujoča tometjjeka razstava, bi bilo vredno pripomniti, da vrabuja splošno pozornost ve ah obiskovalcev vagon, v katerem se poizkusa Javnosti pokazati v prvi vrsti nevarnost prenašanja raznih živalskih kmžnin baletani. Ta vagon obsega samo najslavnejše, tudi za cloveSko zcrravje silno nevarne bolezni. Je pe to prav majhen del one ogromne materije znanosti, katere nadoga je, čuvati našega kaneta — živinorejca pred raznimi težkimi izgubami in s tem čuvati naše narodmo gospodarstvo. Dognano je, da so izgube, ki jih pretrpi naš kmetovalec ve ako leto od raznih Živalskih nailealjivih bolezni, tako velike, da segajo v težke midijone in a. jo b! m^H točno oceniti vsakoletno ia^ibo, *i jo naše gospodarstvo na ta način utripi, »em prepričan, da bi presegala vrednost celoletnega iavoza vseh naših živali. To dejstvo daje vsakemu narodnemu gospodarju veliiko misliti. Veterinarski stan si je v tej zadevi na jasnem in odlo&no trdi, da ni temu stanju krfrva državna uprava, ker je država s svojo zeikomodajo paizkušala o!a. (Samo en primer: ren'tgeoiološki zavod stoji že dve Veti v surovem stanju ki ni dobiti kredita sa omet zgradbe, čeprav »o oprava zavoda in pa okna. vrata in podrt ®a vetavJrjanje že pripravi.Sani). Glavna krivda tenkih rzgub našega narodnega gospodarstva je t slabi poučenosti našega kmetovalca. V zadnjih letih se vrše po občinah »krnski kmetijski tečaji, ki so precej dobro obiskani, saj so naši kmetovalci dovzetni za nadaljno strokovno izobrazbo. V teh tečajih se onaža, da so v aipdošneon najbolj obiskana veterinarska predavanja. Naš kmet pozna dobro sv-.- vsaki prilMti. S pogostim premeftčanje.m veterinarjev se je eteer v zadnjih letih temu zaupanju precej Škodovalo, ker se ni dalo veterinarju čaea spoznati ddbro živinorejce no- vega kraja. Zato pa je uspeh veterinar, skih predavanj tam, kjer kmetovalci svojega veterinarja dobro posna jo, neprimerno večji. Toda za ts predavanja manjkajo veterinarjem demonstracijska sredstva in mrtva beseda nima nikdar tistega uspeha, kakor ona predavanja, ki so podjprta z raznimi demons traci jakim i sredstvi. V veterinarskem vagonu potujoče kmetijske razBtatve smo pa videli selo nazorne slike, ki bi morale biti na vsaki osnovni želi. Pričeti bi bilo treba s veterinarskim • poukoai že na osnovnih šolah, kjer bi se moral v tej smeri razširiti kmetijski pouk. Na ta način bi se sčasoma vzgojila generacija kmetovalcev, ki bi se znala drugače čuvati kužnih bolezni, kakor se pa znajo sedanje generacije, ki baš zaradi rado vednosti najpogosteje zaneso v svoje dnrorce razne kuge. Seveda bi bilo trOba v to svrho vzgojiti učite]jstvo. Posebno v zadnjih letih se vedno jasneje kaže potreba, da se uvede na učiteljiščih pouk o veterinarski higijeni, ki pa ne bi sanel manjkati tudi na nobeni gospodinjski soli. Tam, kjer so te šole, je dovolj veterinarjev na razpolago, ki bi ta posel prevzeli in uspehi bi bili vidmi že v nekaj letih. V to svrho bi se na vseh teh šolah sčasoma nabavila potrebna učna sredstva, ki se dobe £e vsa doma in jih ni treba naročati v tujini Najbolnsi dokaz za to je oprema veterinarskega vagona potujoče kmetijske razstave, ki je vsa domačega izdelka Tako bi si vzgojili mladino za boj proti živalskim boleznim, ki nam delajo ogromno škodo. Tako pomoč si želi ves veterinrski stan, ki bi se tako Lažje opiral na Inteligentnejši kmečki stan. Da je tak pouk potreben tudi v vseh gospodinjskih šolah je samo po sebi umeivno. Brez sodelovanja javnosti je pa veterinar brez moči, posebno sedaj, ko je na vsakem srezu samo po en veterinar, ki ne zmore niti vsega pisarniškega deJa, s katerim je kot sreski referent preobložen. Za prakso mu pa preostaja premalo časa tako, da je največkrat primoran utrujen žrtvovati za pisarniško delo še svoje moči. Tako pa bi imel v pomoč razumnejši rod, 6 katerega pomočjo mu bo mnogo lažje obvladati razne kuge. Zato spada pouk o veterinarski higijeni na vsako učite lčsiko sok) in na vsako gospodinjsko šolo, kakor se poučuje ta predmet na kmetijskih šolah. Ker pa vsega tega še ni, se morajo prirejati razstave. O potrehi teh razstav se je prepričala med prvimi v Evropi naša država, odnosno njeni veterinarji. V to svrho se je najprej izpopolnila potujoča kmetijska razstava z vagoaojm za veterinarstvo, ki pa ne nudi niti za prvo sido dovolj prostora. Da as pa pouči vsaj javnost v važnosti veterinarstva za narodno gospodarstvo m pa za narodno zdravja, prirede letošnjo jesen ob priliki jesenskega velesejma v Ljubljani naši veterinarji veliko veterinarsko razstavo, krjer naj vidi vsak kmetovalec, ki je obiskal kjmetijiski tecad, vse ono, kar je taim slL šal; kjer naj vidi narodni gospodar nevernosti raznih izgub na živini it narodno gospodarstvo, vsak tntellgent nevarnosti Živalskih kmg, za človeško zdravje in vsi skupaj ogromen razvoj veterinarstva v zadnjem času. Da se omogoči lažji obisk te razstave, bo za vsakega obiskovalca velesejma razstava prosta vstopnine. Dr. Josip Kune. Nova cesta Trebnje - Dobrniče Trebnje, 1. avgusta. Ni še dograjena nova cesta Ponikve-Dečja vas pa je občina Trebnje z občino Dobrniče že začela s pripravami za gradnjo ceste TTebnje-Dobrniče. Važnosti te ceste poznavalcu naših razmer menda ni treba ppvdarjati, saj je znano, da bodo s to cesto zvezane mirenska, trebanjska, do-brniSka in žužamberška dolina po najkrajši poti in, da bo nova cesta za gospodarski napredek krajev v teh dolinah odločilne važnosti. Komisija, ki so bili v nji tehnični uradnik banske uprave g. Udovič Milan, banovinski svetnik Josip Zupančič, župan do-brniški Josip Grmovšek ter odbornika Pe-kolj Jože in Barle Janez, je ugotovila, da bo nova cesta TrebnjeJDobrniče vezala državno cesto z odcepom v Trebnjem in pa banovinsko cesto v Dobrničah z zvezo pri farni cerkvi v Dobrničah. Isto zvezo tvori že sedaj slaba pot, ki je za vozni promet neuporabna. Cesta bo dolga 7 km in bo za 3 km krajša od banovinske ceste Trebnje-Dobrniče, ki ima pa tak vzpon, da se promet na isti vrši le z veliko težavo. Sedanja vozna Grmedarska pot nikakor ne odgovarja zahtevam prometa in bo šele nova cesta v tej smeri odgovarjala potrebam, ki jih imajo vasi teh dolin, pa naj bi se z gradnjo pričelo čim prej. Da bo načrt naletel še na ovire, je jasno, vendar pa upamo, da bo uvidevnost obeh občinskih odborov našla vsem težko-čam izhod in da bomo pričetek gradnje mogli pozdraviti prav kmalu. Smer ceste po že obstoječi vozni poti Trebnje-Giraaoa-Oobrniče ostane, v kolikor bo tehnično isto mogoče izkoristiti, posebno na krajih, kjer bo potrebna izravnava neenakomernih strmin in padcev. V sredini trase bo pa potrebno pot vsekakor opustiti, saj ima ponekod do 30 procentov vzpona, nova cesta ga bo pa imela največ do 7 procentov. Najvišja točka bo dosežena v vasi Grmada 400 m nad Treb-njim. V poStev prihajajoča zemljišča bodo prepustili lastniki občinam brezplačno, ravno tako bodo opravljena vsa dela dovoza, odvoaa, naprava tol čenča in lomi jen ca, ruševin ki slično brezplačno. Po teh ugotovitvah js komisija sestavila poročilo sa bansko upravo, ki js odobrila gradnjo te ceste in ustanovila prispevni sklad. Gradbeni stroški so proraču-lani ne Dm 1,880.000 in bosta oba občin-ka. odbora v najkrajšem času r skupnem isedanju s zreškim cestnim odborom v .ovem mestu ustanovila prispevno raz-lerje. Prepričani smo, ds bo sreski cestni od->or t Novem mestu nudil obema občinama rmrm**""* prispeval sa gradnjo nove ceste do polovice proračunanih stroškov, ostalo polovico pa pričakujemo, kot subvencijo banske uprave, ker je jasno, da bo cesto uvrstiti prej ali slej med banovinske ceste II. reda Interes vseh posestnikov teh dolin pa zahteva vsetransko podporo gradnji in naj bi prispevali kolikor je pač mogoče vsi in dograditev nam je zagotovljena. Živilski trg Ljubljana, 2. avgusta. Na živilskem trgu vlada že jesensko razpoloženje. Zato je tudi trg čedalje bolj založen ter zaseden vsak dan, ne le ob tržnih dneh. Domačega sočivja in zelsnjsve je izredno mnogo, pa tudi sadja je od dne do dne več. Izmed sadja gre zdaj še sicer najboj v denar uvoženo, hruške in marelice. Gospodinje so se danes trgale za marelice pri branjevcu na kmečkem sadnem trgu. Prodajal jih je namreč po 5.50 Din, kar se jim je zdelo precej poceni, čeprav sadje ni bilo baš izvrstno. Na trgu odloča vedno le cena, navadno tudi pred kvaliteto. Če govorimo o cenah sadja na kmečkem sadnem trgu, jih ne istovetimo s cenami na stalnem sadnem trgu. To bi morale vedeti tudi gospodinje, ki se sklicujejo na časopisne cene, ko izbirajo ter barantajo za sadje pri branjevkah na Pogačarjevem trgu. 3ra-njevke se jeze na časopisna poročila in na konkurenco kmečkega sadnega trgs ter se sklicujejo na visoko režijo in ds jim gre mnogo sadja v nič. Razumemo njihove brige in težave, toda vseeno se ne na/ lasu jemo za podražitev sadja Na kmečkem sadnem trgu so prodsjsli danes hruške po 5 Din kg, prva letošnja domača jabolka po 5 do 6 Din in zadnje čresnje (med katerimi js že nekaj »živih«) po 3 do 4 Din kg. Zelo mnogo je rdečih malin, ki so po 3 do 4 Din liter. Cele grmade j s bilo lisičk, ki jih prodajajo po 1 JO Din liter, borovnic jc pa že malo in so se zato nekoliko podražile, na 2 Din liter. Jurčkov še vedno ni, baje jih bo zdaj več, ko js namočil dež. Na zelenjadnem trgu je zelo mnogo stročjega fižola, ki se ps gospodinjam ne zdi dovolj poceni. Pri ceni odloča kvaliteta. Najcenejši fižol js po 2.50 Din kg, najdražji pa še vedno po 5 Din, in tega je največ. Skoraj vsaka prodajslks je bila danes založena s kumarami, ki so pa res poceni, precej veliki komadi po 75 par. Kako skrbne In varčne so naše gospodinje, dokazuje lepo ta njihova lastnost, ds se skoraj nobena ne založi s živili le pri eni prodajalki. Ko gospodinja pregleda t ukore koč strategično ves trg, zsčns kupovati. Na onem koncu kupi četrt kilograms stročjega fižola, na drugem zopet čstrt itd., dokler ni končno poln csksr. Ko kupuj s fižol pri drugi prodajalki, se sklieuje, češ, ds jc kupila pravkar tako lep fižol mnogo ceneje ter ji gs pokaže. Na ta način imenitno pa- dajo cene, zato izpolnjujejo naše gospodinje tudi v pravem pomenu besede nekakšno socialno nalogo na trgu. Zelo mnogo je tudi krompirja, ki ima stalno' ceno po dinarju kg- V splošnem imata pa sočivje in zelenjava nespremenjene cene. Na perutninskem trgu je bilo danes nekoliko manj jajc in so jih prodajali po 16 do 18 komadov za 10 Din. — Mesarji so bili dobro založeni z mesom, a kupčija je bila bolj slaba, ker je pač kumarčna sezona. * Jadranski dan v Ljubljani Ljubljana, 2. avgusta. »Jadranski dan«, ki ga priredi mornar« ski odsek Jadranske straže v soboto in v nedeljo, se bo torej pričel v soboto popoldne s vožnjo velike vojne ladje in podmornice z vsem osobjem po ljubljanskih ulicah in z letanjem letal po zraku, nato ga pa etvori »Krka* na Ljubljanici s cvetličnim korzom in z beneško nočjo ter veselico v kopališču. N?grade dobe po dva najlepše okrašena in po dva najlepše razsvetljena j čolna. Nagrade se določijo po številu glasovnic, oddanih za posamezne čolne, v ta namen dobi vssk k tekmi prijavljeni čoln številko, ki naj jo pritrdi na vidnem mestu, številke se dobe pri kopališki blagajni na Ljubljanici od četrtka dalje, kjer bodo na prodaj tudi glasovalni listki po i Din, in to deljeno za korzo in za beneško noč. Prijave za tekmo sprejema kopališka blagajna in g. Jančar na Trnovskem pristanu. Prijavnina znaša za čoln z enim parom vesel 5 Din, z dvema ali več pari ve3el in za motorne čolne io Din, kdor pa hoče tekmovati v obeh kategorijah, plača 10, oziroma 15 Din. s prijavno številko lahko dobe reflektanti čolne v kopališču na Ljubljanici brezplačno, če čoln okrase na lastne stroške ter se lastniku čolna obvežejo za povračilo vsakršne poškodbe. Udeleženci naj se drže navodil rediteljev, obenem naj pa vsakdo, ki ostane še v mraku na vodi, opremi svoj čoln vsaj z eno svetiljko ali balončkom. Lastniki motornih čolnov morajo voziti s policijsko predpisano minimalno brzino. Začetek cvetličnega korza ob 19. in zaključek ob 20., začetek tekmovanja za najlepše razsvetljeni čoln ob 20.30 in zaključek ob 21 30. Vstopnina v kopališče običajna, a člani »Krke« plačajo pri kabini polovico. Ob 17. prične igrati v kopališču godba. Ker se bodo korza in tekme udeležili skoraj vsi ljubljanski čolni, zlasti pa Ljubljanski športni klub, bo r.a Ljubljanici ta večer nad sto razsvetljenih čolnov, medtem bo pa v mestu na vrtu restavracije »Zvezde« družabni večer JS z godbo in plesom, v ta namen bo ves vrt briljatno iluminiran in najbogatejše okrašen z emblemi JS. Ker se tudi udeleženci cvetličnega korza udeleže družabnega večera, bo vrt »Zvezde« gotovo obiskan, kakor še nikdar prej. v nedeljo dopoldne bo v »Zvezdi« promenadni koncert vojaške godbe, popoldne pa veslaške tekme mornarjev na Ljubljanici ln velika ljudska veselica pri Mokarju. Vse brez vstopnine! Tramvaj ga je podrl Ljubljana, 2. avgusta. Okrog 11.30 se je pripetila v Gradišču precpj huda nesreča. Tramvaj, ki je vozil iz mesta proti Viču, je pred Lovšinovo gostilno podrl 50-letnega progovnega čuvaja državnih železnic Franca Cerka, doma iz Pake, občina Borovnica. Mož je menda hotel v zadnjem hipu čez progo, tramvaj ga je pa zagrabil in je prišel nesrečnež pod voz. Voznik je sicer na vso moč zavrl drveči voz, kljub temu je pa tramvaj Cerka vlekel več metrov s seboj. Res sreča je, da je zaščitna mreia pod tramvajem takoj padla dol in Cerka pobrala. Ponesrečenega Cerka so potegnili takoj izpod voza, bil je precej okrvavljen po obrazu, tožil je pa tudi o notranjih bolečinah. Na pomoč so pozvali reševalno postajo in kmalu je bil Cerk prepeljan v bolnico. Kakor nam poročajo, je njegovo stanje precej resno. Mož ima pretresene možgane, je popolnoma zmeden in se ne spominja, kje je prišel pod tramvaj. Poleg vidnih zunanjih ima tudi resne notranje poškodbe. Kdo je kriv nesreče, še ni znano. Utopljenka spoznana Ljubljana, 2. avgusta. V ponede'iek smo poročali, da so v po-nedoljek ob 6. zjutraj potegnili blizu znane gosti'ne »Pri sedmici« ob bregu Ljubljanice v Mostah iz vode nezmano utop-1'j.enko, katero iderrtite-te niso mog!i ugotoviti. Njeno truipJo so prepevali v mrtvašnico. Se istega dne je našel zasebni uradnik Mirko Faie .stanujoč Hradeckega vas 32. ob Gruberjevem nabrežju legitimacijo na ime Marija Amdoljšeik. žena progovnega delavca Gregorja. Poleg legitimacije- je ležala ročna košarica z naglavno ru«to ter platneno vrečico, okrog je bilo pa raztresenih tudi nekaj suhih gob. Davi se je javil na policijski upravi sin Marije AndoljSkove, ki je povedal, da se je njegova mati odipeljala 29. julija vz Vetokah Lašč. S seboj je imela samo «12 Din gotovine, ter kilogram suhih gob. ki jih je hotela v mestu prodati. Ker jc naslednjega dne rti biLo domov in so domači Že čita-i v listih, da so iz Ljubljanice potegnili neznano žensko, so iakoj domnevate, da utegne to biti Marija An-doijškova. Sin je tudi spoznal materino košaro. Polioija je ugotovila, da se je An-doijškova z režijsko legitiimacijo najprej pripeljala v Ljubljano, od tu se je pa iz neznanega vzroka odpeljala v Martuljek na Gorenjsko in se zoprt vrnila v Ljubljano. Morda si je rriietna ženica končala žwv4je»r;je ali pa je v duševni zmedenosti zabredJA v vodo. Davi je prejel« policija brzojavko uprave ženske kaznilnice v Begunjah na Gorenjskem, da jo snoči pobegnila iz zavoda 29iotna ciganka Cilka Reinhardt, doma te Krope. Ciganka je srednje velika, temne poki, kostanjevih las, temrnorjavih oči, na desnici ima dve brazgotini. Policija je aretirala nekega čevl'arske-ga pomočnika iz Most, ki je osumljen posilstva svoje Mletne hčerke. Mož dejanje taji. Deklica bo danes zdravn:sko preiskana, da ugotove, če jo je oče res zlo-rabil Železniškim vpoko-jencem in invalidom Ljubljana, 2. avgusta. Glede neupravičenega povišanja članarine v bolniško blagajno na 3 odstotke je bilo ukrenjeno vse potrebno in upanje je, da bo vsako povišanje preklicano, da bodo člani plačevali dosedanjo članarino 1.50 odstotkov. Glede slabega položaja starovpokojen-cev se na merodajnih mestih neprestano posreduje in pričakovati je, da se bo končno njihov bedni položaj vsaj nekoliko izboljšal. Glede železniških invalidov, katerih kronske nezgodne rente še vedno niso prevedene, se je storilo že na vseh merodajnih mestih vse mogoče in to delo se bo z vsemi močmi nadaljevalo, da se njihove nezgodne rente postavijo na predvojno kupno moč. Glede nerednega nakazovanja že itak majhnih nezgodnih rent od strani železniške c. rekcije v Zagrebu se je od meseca februarja t. 1. ukrenilo že vse mogoče, a kljub temu se rente še vedno neredno nakazujejo. Potrebno bo, da se vsi prizadeti, bivajoči v dravski banovini, izjavijo, da se premeste od železniške direkcije v Zagrebu k železniški direkciji v Ljubljani. Glede voznih ugodnosti se je tudi storilo že vse mogoče, prosilo se je, da se železniškim vpokojencem vrne njihova pri-služena in zajamčena pravica neomejena režijska vožnja; tudi v tem pogledu se delo nadaljuje. Glede dopolnilnega zakona za pokojninski sklad, bomo poročali, ko dobimo natančne podatke. Ponovno opozarjamo vpokojence južne železnice, ki imajo certifikate od bolniške blagajne bivše južne železnice glede pogrebnih stroškov, da iste z natančnim naslovom predlože železniški direkciji, oblastna uprava humanitarnih fondov v Ljubljani. Na podlagi prejetih certifikatov se bo tudi še živečim nakazala določena vsota. Delo, ki ga opravlja društvo, ni malenkostno in je združeno z velikimi težavami; zatorej bi bilo bolj umestno, da bi člani društveno delovanje podpirali, ne pa da ga neupravičeno kritizirajo. Društvo železniških vpokojencev za drav. banovino v Ljubljani. Velik požar Komenda, 2. avgusta. V ponedeljek zvečer je prebivalce mirne vasi Nasoviče,' ki jc jedva dobre četrt ure oddaljena od Komende, zbudil iz spa nja krik: gori! Res je okrog 22.30 izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnJ%a Janeza Pogačarja, hišna številka 12, in se razširil tudi na več sosednih poslopij. Po-gačarju je pogorelo do tal gospodarsko poslopje in ima okrog 40.000 Din škode, še bolj je bil pa prizadet posestnik Janez Drešar, ki mu je pogorela hiša s svinjakom in hlevom vred. Zgorelo mu je tudi gospD-darsko poslopje in trpi 00.000 Din škode. Ogenj je zajel in uničil tudi skedenj posestnika Janeza Terana, ki ima 2U.0OO Din škode, četrta žrtev požarne katastrofe je pa postal posestnik Matej Barle, ki sta mu pogorela gospodarsko poslopje in hlevi ter ima 50.000 Din škode. Ogenj je zajel tudi posestvo Marjane Barletove, kjer je uničil gospodarsko poslopje in deloma poškodoval hišo. Barletova trpi 40.000 Din škode. Nekemu posestniku je zgorel tudi en pre-šič. Nesreča je večino posestnikov prizadela tem huje, ker so bih zelo nizko zavarovani, poleg tega jim je pogorelo žito, ki je bilo že pod streho. Večina je tudi brez lesa, ki ga nujno rabi za nove zgradbe. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci iz Komende, Most. Lahovč, Cerkelj, Radomelj, Zgornjega Bernika, Smartnega nod Šmarno goro in od drugod. Sedem motornih in 1 ročna brizgalna je neprenehoma črpalo vodo iz bližnjega potoka. Vso noč do ranega jutra so gasilci požrtvovalno gasili ter preprečili, da se ogenj ni razširil tudi na druge objekte. Ob 6. zjutraj se je večina gasilcev vrnila domov, toda ob 9. so se morali nekateri znova vrniti, ker je na pogorišču zopet začelo tleti in se je zaradi vetra ogenj znova razširil. Gasili so do včeraj opoldne. Kako je požar nastal, ni znano. Pri Po-gačarju nihče ne kadi in tudi z lučjo niso imeli opravka. Zato domači upravičeno domnevajo, da je ogenj zanetila zločinska roka. Orožniki so uvedli preiskavo. Anketa strokovnjakov Ljubljana, 2. avgusta. Uruštvo kmetijskih strokovnjakov je danes dopoldne sklicalo v restavraciji pri »Levu« anketo, na kateri naj bi se razpravljalo o vprašanjih, ki se tičejo kmetijstva in organizacije. Na dnevnem redu so bile izredno važne zadeve, ki se tičejo našega kmeta. V debato so posegli vsi udeleženci ankete, sami priznani kmetijski strokovnjaki. Anketo je otvoril predsednik društva g. načelnik Sancin. Glede Beletove brošure za obcestne nasade je bilo sklenjeno, ponuditi jo banski upravi v nakup. Zanimiv je bil referat g. Nemca o drevesnicah za višinske lege. izkazala se je namreč za nujno potrebna uvedba drevesnic v višini nad 700 m, ker je konzum sadja tako narasel, da je treba izkoristiti tudi višinske lege, ki so ugodne za sadjerejo. Vsi govorniki so naglašali potrebo takih drevesnic, kajti kmetje, posebno na Gorenjskem, so sami spoznali, da ne morejo z drevesi, ki jih dobivajo iz dolinskih drevesnic, ničesar početi. Drevesnice naj bi se uredile v višini med 900 in 1000 m. Referat bo poslan banski upravi v proučavanje. Referent nadzornik Strekelj je seznanil udeležence z brošuro kmetijskih člankov, ki jo namerava društvo izdati. V tej brošuri naj bi bili zbrani vsi spisi, ki se tičejo kmetijstva in bi vse kmetijske panoge obdelali razni kmetijski strokovnjaki. Take brošura je za našega kmeta prepotrebna. ker je kmetijska literatura raztresena po raznih knjigah. Tako pa bi bile vse kmetijske panoge dbdelane v eni knjigi kmetu vedno pri roki. Referent Suštič je referiral o vprašanju kmetijske službe po srezih. To vprašane je je postalo zopet aktualno in zahteva nujno reorganizacijo. Anketa je sklenila poslati spomenico glede strokovnih vprašanj na bansko upravo. Popoldne je sledila razprava o internih zadevali. Koledar. Danes: Torek. S. amsuata katoličani: Poroijunlmia, Bcrjtan, pravoslavni 20. ju Hia. Današnje prireditve. Kino Matica: Ljubezen in veealje. Kino tiika: Pandon gospodična! Dežurne lekarne. Dane«i Dr. PJocoll, Tvraeva easrta 6 ln Bakar««, Sv. Jakoba trg 9. Torej predlog je v debati, da bi se država spremenila v nekakšno pokojninsko zavarovalnico pod načelom: Pomagaj si sam! Se pravi, da bi se spoštovani državljani spremenili kar čez noč v člane pomožne blagajne, nekakšne »Samopomoči*. Sijajna ideja! Samo pomislite, s kakšnim navdušenjem so se ljudje vpisovali v pomožne blagajne, ki so se množile naravnost zmagoslavno. Velike ideje pač vedno zmagujejo. V Nemčiji se je širil neznansko hitle-rizem, pri nas pa pomožne blagajne. Cenjeni predlagatelj je najbrž mislil na to, da smo bili pri nas že v«*/ člani raznih samopomoči. Toda pozabiti tudi ne smemo, da so ideji samopomoči zadrgnili vrat, doletela jo je pač usoda vseh predlogov, ka ko zadaviti nezaslišano krizo. Baš so začeli ljudje umirati kar na debelo, da bi njihovi najbližji lahko začeli basati zavarovalne premije, ko je pomožnim blagajnam odklenkalo kar na lepem. Se pravi, da si tudi sam ne smeš pomagati. Seveda nekateri si lahko pomagajo tudi sami, toda ne povsem sami. To je pa velika umetnost, kot pač odpravljanje krize sploh. Tako brez pomena pa ideja samopomoči vseeno ni. Ali ni bilo sijajno, da so ljudje umirali tako vzajemno, da bi se drugi mastili z milijončki? Žalost za pokojnimi je bila v pravem pomenu besede rentabilna. Z veseljem so ljudje pokopavali drug drugega, saj jim je ostalo še vedno nekaj cvenka za pogrebščino. Z zavarovanjem pa torej zdaj ni nič. Toda vsaj umirali bi lahko še naprej tako vzajemno, ker je toliko ljudi preveč na svetu. Menda sa-mopomožna ideja v tem pogledu ni prepovedana. Sicer pa, predlog je v debati, če se ne bomo mogli sporazumeti drugače, odnosno, če je nevarnost, da bi se sporazumeli, skličimo konferenco. Se omalovažujte konferenc, ki tudi niso baš nasprotne ideji samopomoči! dni mrtva v kuhinji Pravijo, da ie najprijelnejša smrt srčna kap, ki lahko zadene človeka vedno in povsod. Take smrti je umrla tudi 431etna hišnica Antoniia Težak \z Pule, občina Suhor, pristojna v Črnomelj. Nio je zadela ^rčna kap v hipu, ko je urejevala stanovanje. Pomivala je kuhinjo, pa fce je naenkrat zgrudila in izdihnila. Pokorna }e stanovala do zadnjega v Palmotićevi ulici 28, te dni it pa dobila stanovanje v Gajevi ulici. V petek je hotela novo stanovanje urediti. Pomivala je kuhinjo, pa io je sredi dela zadela $mrt. Krtačo je držala še v rokah, ko jo je zadela srčna kap. V Gajevi ulici Težakove nihče ni poznal in nihče ni slutil, da je v hi-Si mrlič. Kdove, kako dolero bi bila Težakova ležala mrtva v IV. nadstropju Gajeve ulipe 47, da je ni filučamo iskal na starem stanovanju postrešček, ki ji je hotel nekaj izročiti. Iskal jo je po vsej hiši, in ko je zvedel, da se je prpeelila, je od^el na njeno n>vo 9tanovanie. Vrata niso bila zaklenjena; mož je potrkal, toda nihče se ni odzval. Mtelil je, da ga Težakova ne sliši, ko je pa pocie-dal v kuhinjo, je vea prestrašen opazil kraj škafa na tleh ležečo žensko. Stooil je bližje in spoznal v nji Antonijo Težak. Ves pfffe-strašen je hitel obvestit stanovalce dotične hiSe in policijo. Mož pravi, da ie že na prvi pocfled spoznal, da je Težakova mrlva. Kmalu je prispela policijsko-eodna komisija, ki je pa mopla ucvvtoviti samo smrt kot posledico srčne kapi. Truplo so jvr©pr»-ljali v mrtvašnico ter bo po obdjkciji pokopano. Težakova ie bila ločena od svojega moža. Bolehala je na srcu, vendar je pa lahko delala- Sirota par ni slutila, da jo čaka smrt v novem stanovanju, kjer je ležala mrtva tri dni. Bitka med orožniki in fanti Novo mesto. 1. avguita. V nedeljo je bilo na Gor. Težki vodi iegnanje. katerega se je udeležilo veliko število ljudi. Tudi mladih fantov ni manjkalo, ki so veselo popivali in prepevali. Posebno veselo je bilo v hiši posestnika Antona Cimermančiča, kjer se je obilo pilo. Ko je prišla orožniška patrulja iz Vinje vasi in ko je ravno šla mimo omenjene hiše, so začeli fantje izzivati in nesramno kričati. Orožniki so izprva mirovali in šli dalje, a ko so ponovno korakali mimo, so zaslišali, da jih ljudje kličejo na pomoč. Med fanti je bil namreč nastal prepir. Patrulja je hotela razgrajače pomiriti, a brata Cimermančiča sta se protivila in z njima vred tudi drugi fantje, ki jih je bilo okoli 30. Ko pa je bil aretiran Cimermančič Jože, so fantje navalili na orožnike s klici »Orožnike je treba pobiti.« Začelo je padati kamenje, polena. Cimermančič Janez in Muhnič Jože sta bila pa toliko pogumna, da sta zgrabila za puške, hoteč orožnika razorožiti. Pri ruvanju pa je dobil MuhiČ z bajonetom rano v desno bedro. Kljub temu, da je eden padel ranjen, še ni nastal mir, ampak fantje so hoteli v divji besnosti na vsak način reiiti aretiranega in so s ponovno silo navalili na orožnike. V skrajni sili so orožniki prijeli za pu ške, oddali dva strela nad glavami mno iiee, a ko so tretjič streljali, je bil ustre ljen 28-1 etni poses. Anton Brulc iz Stopi' v desno stran prsi. Sele tedaj, so se začel napadalci polagoma razhajati. Vendar pa je bilo že vedno v nevarnosti življenja orožnikov. Prišla je pomoč iz Novega me sta in orožnikom se je posrečilo ponoči vs< krivce aretirati. Zasliševanje je trajalo ves naslednji dan in žele v ponedeljek zvečer "so pri^naV 18 zvezanih fantov v novome fte zapore. »SLOVENSKI NARODc, dne 2. *v*U0t& 1088 Dnevne vesti — Kako Italijani odvračajo od nas tujec Te dni sta prispela na Sušak dva švicarska turista, ki sta pripovedovala, kako so jima hoteli v Veroni in Benetkah natve-liti, da je pri nas revolucija in da orožniki na mostu med Reko in Sušakom nikogar ne puste na naše ozemlje, kdor se jim pa ne pokori, da ga neusmiljeno pre-tepo Italijani pripovedujejo, da razsajajo po naših letoviščih nalezljive bolezni, da so vsa kopališča zanemarjena, da je hrane slaba in da prebivalstvo gladuje. Švicarja sta se seveda prepričala, da je vse to grda laž. Mi bomo pa Še vedno nosili denar v Italijo. — Natečaji za. uradniške pripravnike sodne stroke. Vojno ministrstvo ©prejme 6 kandidatov za uradniške pripravnike «vxine stroke v vojski in mornarici. Podrobnosti natečaja eo razvidne iz »Službenih Novin« štev. 171 z dne 31. julija. — Sprejem učencev v obrtno Solo pri ieleiniški delavnici ▼ Nišu. V obrtno šolo železniške delavnice v Niš i bo sprejetih 1. septembra 20 učencev. Šola traja 4 leta. Pouk je praktičen in teoretičen. Prošnje sprejema uprava od 24. do 26- t m. — Varnost v našem zračnem prometu. Naša civilna in turistična avijacija se lepo razvija. Mnogi se boje aeroplana, češ, da je prevelika nevarnost dvigniti se v zračne višave. V resnici ie pa človek v aeroplanu razmeroma boli varen, kakor v avtomobilu. Od leta 192S se ni pripetila v našem civilnem zračnem prometu nobena nesreča, šte-vilo potnikov, ki potujejo po zraku, je pa vedno večje. — Razpisani službi. Sre«ko načetetvo v Sonarju pri Jelšah razpisuje natečaj za poslovodjo vtaiiearskega obrta v Šmarju pri Jelšah. Mestno načetetvo v Mariboru pa razpisuje ahužibo hišnega upravitelja xa novo zgradbo carinske pošte na glavnem kolodvoru v Mariboru. Prošnje je treba v4oiiti do 1. septembra. — Razglasitev konkurza. Konkurz je racagSasor. o imovini trgovke v Muretincih Frančiške Kekec. K on km ran i sodnik je ertareekna aroskega sodi£6a v Ptuju da*. Aleksander Poanik. upravni >k mase pa v^pokojeni sotini uradmik v Ptuju LeopoM vvallner, prvi zNaredbo o prevažanju čebel na ajdovo paso«. razglašeno v >Služ-benem lietu< št. ft2 z dne 2. t. m. — Jugoslovenski zdravniški sindikat. Po Ustanovitvi zdravniškega sindikata je bilo že opetovano sproženo vprašanje, ali morejo biti člani sindikata tudi zdravniki, ki so državni uradniki. Minister socijalne politike in narodnega zdravja je izdal odlok, da so lahko člani zdravniškega sindikata tudi zdravniki v državni službi. _ I* >S!užheuega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 62 z dne 2. avgusta objavlja zakon o načrtu konvencije o prisilnem ali obveznem delu, uredbo o izpremembi uredbe o povračilu potnih stroškov za službena potovanja sodnih uslužbencev ob stroških zasebne stranka, odločbo o nadaljni skupnosti Zbornice za TOI v Ljubljani, naredbo o prevažanju čebel na ajdovo pašo v leti 1933. objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933 in razne objave iz službenih Novin<- — Dobava drv. Uprava policije v Ljubljani razpislje dobavo 200 ms lepih, suhih, bukovih drv. Tozadevno pravilno kolekova-ne ponudbe je nasloviti do 1. t- m. na upravo policije v Ljubliani. — Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 21. do 31. julija sledečo statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvorjeni konkurzi: v dravski banovini — (2), savski 2 t4J, drinski 1 (1), dunavski 1 (4), vardarski — (8). Otvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (5), savski 2 (22), vrbaski — (2), primorski 1 (4), drinski — (8), zetski — (1), dunavski 3 (3), moravski 1 (1), Beograd. Zemun, Pan-čevo _ (2). Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bilo društvu javljenih: v dravski banovini 3, savski 3. dunavski 2, Beograd, Zemun. Pančevo 1. Odpravljeni konkurzi: v dravski banovini — (2), savski 5 (1), primorski 1 (—), drinski 1 (—), zetski _ (1), dunavski — (9), moravski 1 (1), Beograd. Zemun, Pančevo — (1). Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (4). savski 3 (6). vrbaski — (3). primorski 1 (3). drinski — (1), dunavski 1 (13), moravski — (1), Beograd, Zemun. Pančevo 3 (1). _ Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 8. do 14. julija je bilo v dravski banovini 49 primerov tifuznih bolezni, 76 škrlatinke. 77 davice (smrtna 2~). 32 žena, 4 krčevite odrevenelosti. 3 dušlrvega kašlja. 2 ogročnične vročice, 2 griže ter po 1 nalezljivega vnetja možganov, otrpnjenja tilnika in vnetja priušesne slinovke. — Živalske kužne bolezni v dravski banovini. Po stanju z dne 25. julija je bila svinjska kuga v dravsk; banovini na 96 dvorcih, svinjska rdečica na 47. kuga če-belne zalege na 4. steklina na 1. _ Vreme. Vremenskn napoved pravi, da' da bo deioma obl^o in zmerno toplo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani. Mariboru, Zaprebu in Beocrradu, drugod 1* bilo le oblačno. Nahrišja temperatura je «r.a-šala v Splitu 31. v Zaerebi 20, v Lrubliani 26-6, v Mariboru. Beogradu, Sarajevu in Skopifu nw 25. Davi je kazal barometer v Ljubi i»™ 765.3. temperatura je znašala 11.8. _ Samomor t Poljeanah. Pri župniku CileoSki v Poljčanah ie Wl zaposlen za hlapca 451etni Anton Koražija. Zadnje čase ie bil pa mož zelo nofert in zmeden V nedeljo zvečer so M pogrešili. Po daljšem isfcanfu so ga našli obeAeneffa na podatrež-iu. Vzrok samomora ie bila neozdravljiva bolezen. _ S kolesom pod vlek Pred vaejo Zem-,;ak blizu Varaždina ie za vozil kmet Josip ^osavec v ponedeljek zvečer s kolesom pod lak. ki mu je odrezal obe nosi. Vse kaže. si fe mož hotel končati živlienie. — 15 let ječe saradi umora« V noči od 9. ' 10. ianuaria je v Krstim* blizu Ogulina i lotila posestni ca Milica §r>anovičeva pri »vini Petra Rašica ie Džaferovea. Ta fe ^tetrnil n«Sko z rame in jo ustrelil v (Tiari Zaradi tega zločina je bil nedavno pred .odiSčem v Oculinu obsojen na 7 let ječe-Stol sedmorice pa je obsodbo razveljavil in odredil novo razpravo pred zagrebškim okrožnim sodiščem. Včeraj se je v Zagrebu vršila nova razprava proti Radiću. Mož je zatrjeval, da je ravnal v »ilobranu. toda sodišče se je prepričalo, da gre za premišljen umor in ga je obsodilo na 15 let težke ječe. — Nogo so mu morali odrezati. Na izletu v Slovenijo se je nedavno hudo ponesrečil 151emi srednješolec Fredo Baum Iz Zagreba. Prepeljali eo ga na zagrebško kliniko, kjer se je pa njegovo stanje zadnje dni tako poslabšalo, da je bila potrebna transfuzija krvi, včeraj zjutraj so pa nesrečnemu fantu morali odrezati levo nogo- Njegovu stanje se je sedaj zboljšak) in je fant ie izven nevarnosti. — Senzaeijonalna rasprava v Šibeniku. Pred velikim senatom v Šibeniku se je vršila te dni senzacijonalna razprava, ki so bili vanjo zapleteni gostilničar Vaso Ervak in njegova žena Draginja ter hlapec Andrija Draživuk. Letos v maju je D razi vuk napadel v gostimi uel lžbenega invalida Ste-vana Matijeviča in ga z nožem tako obdelal, da je ta kmalu nato poškodbam podlegel. Pri aretaciji je Draživuk zatrjeval, da sta ga gostilničar in njegova žena najdla za umor, ker sta se hotela polastiti invalido-vega premoženja. Dražiluk je bil obsojen na 14 let ječe in dosmrtno izgubo častnih pravic, Ervak in njegova žena sta bila pa zaradi pomanjkanja dokazov oproščena. — Smrtna nesreča starca. V nedeljo se je pripetila v vasi Dornava blizu Ormoža smrtna nesreča. 77-letni kmet Blaž Prose-njak je gnal na pašo žrebe, ki se je pa naenkrat splašilo in potegnilo za seboj starega Blaža, ki je imel okrog roke omotano vrv. Žrebe je vleklo nesrečnega starca daleč za seboj in mož se je tako pobil, da je kmalu težkim poškodbam podlegel. — Čeh utonil v Dunavu. V ponedeljek je utonil v Zemunu na kopališču Lido češkoslovaški državljane Svetislav Urban, ki je bil v naši državi na počitnicah. Pri obledeli sivo rumenkasti barvi ko* že, motnih očeh, slabem počutku, zmanjšani delavni moči, duševni depresiji, težkih sanjah, želodčnih bolečinah, pritisku v glavi, namišljeni bolezni je pametno, da izpijete nekaj dni zapored vsako jutro na tešče kozarček naravne »Franz Josefove« grenčice. V zdravniški praksi se »Franz Josefova« voda zaradi tega posebno uporablja, ker naglo odstrani vzroke mnogih pojavov bolezni. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, droeerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Policijski upravnik na dopustu. Jutri nastopi upravnik ljubljanske policije g. Vekoslav KerŠovan svoj redni dopust. Na-domestoval ga bo višji policijski svetnik g. Karel Pestevšek. —lj Kruh se poceni ta 50 para pri kg. Kakor smo poročali včeraj, je tržno nadzorstvo pozvalo zadrugo pekov, naj ljubljanski peki glede na padec cen pšenici *a\iža-jo cene krihu. Zadruga pekov se je odzvala pozivu in ie snoči sklicala sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da se cene belemu in črnemu kruhu znižajo za 50 para pri kg-Pozneje bodo peki cene kruhu še znižali, za enkrat jih pa ni mogoče bolj znižati, ker ima večina Še stare zaloge moke po prejšnji ceni. V zvezi s tem nam sporoča tri-no nadzorstvo, da kruh v Ljubljani ni bil najdražji. Cene hruhu so bile v dravski ln savski banovini enake, le v Banatu je bil kruh cenejši. Toliko, da ljubljanskim pekom ne delamo krivice! —li Policija za bedno rudarsko deco. Poročali smo že. da so policijski stražniki ves svoj zaslužek, ki eo ga preieli pri nogometni tekmi med častniki in novinarji, poklonili bedni ridarski deci. Neki dobrotnik je prispevek Še 1000 Din. Policijski usljžben-ci in nameščenci so pa zbrali za revno trboveljsko deco 3284 Din, a temu znesku je prispevala še gospa Draga Gustinova, lastnica prevozniškega podjetja 100 Din; skupaj se je nabralo 4.3S4 Din, ki jih je uprava policije izročila oblastnemu odboru Rdečega križa, da denar po svoji uvidevnosti porabi in razdeli med bedne rudarje odnosno njih deco. plemenit čin policijskih nameščencev, ki sami žive v skromnih razmerah, pač zasluži vse priznanje. —lj KM) praznih stanovanj v Ljubljani. Od novega leta do 15. julija je bilo pri davčni upravi v Ljubljani prijavljenih 184 prostih stanovanj in poslovnih lokalov, od katerih je bilo pa v zadnjem Času oddanih okrog 80. V mestu je torej zdaj približno 100 praznih stanovanj in lokalov. —lj V veliki Prelogovi hiši, ki stoji ob 2idovski in Gosposki ulici in ob Dvornem trgu, bodo kmalu preurejeni vsi pritlični trgovski lokali. Nedavno so adaptirali velik lokal ob Gosposki ulici, kjer je bila prejšnje Čase Narodna kavarna. Zdaj bo imel v nji trgovino K. Prelog. Pred dnevi se je iz te hiše izselila tudi Schwabova trgovina in zdaj že adaptirajo izpraznjeni lokal, ki ga bo uporabljala tudi tvrdka K. Prelog. —lj Za trboveljsko deco je strojniono kn knjigovezeičco oeobje Učiteljske tiskarne darovalo Dn 145 namesto cvetja na grob »vojegu podpredsednika pokojnega g. An-tooa L*koz-ar}a. —lj Vabilo na sestanek ljubOanafce podružnice društva ruskih Intelektualnih m manuelnih delavcev v kraljevini Jugoete-vlji. v a vezi s koagresom delegatov unskih mtelektuainrh m manuelniti delavcev v Jugoslaviji, ki se bo vreid v Beogradu v dneh 6., 7. in 8. t. m — se ustavita na svoji poti v jugosloveneko prestolnico tudi v. Ljubljani gg. predsednik ost)_ trainega biroa saverov ruskih kretenskih intelektualnih in manuelnih delavcev v 2enevj A. J. Ladvzenekij ta član tega biroa profesor B. A. Nikoljekij. Na prošnjo glavnega zastopnika ženevskega biroa v Jugoslaviji g. Mitkeviča, je sklical predsednik ljubljanske podru*nice profesor g. Ivan J. 2eljeein«v, sejo upravnega odbora svoje podružnice, ki je sklenila, da nad predsedmiik g. profesor Ivam Željesnov iskreno povabil vse člane te podružnice, a kot starosta vse brate Ruskega Sokola v Ljubljani, kakor tudi vse člane drugih tukajšnjih ruskih društev in vse tu živeče Ruse, da se zanesljivo in poanošteviiliio udeleže sestanka ln sicer v četrtek 3. t. m. ob 20. uri v Narodnem domu (vhod z Bleiweisove). Smoter sestanka je predvsem, da bo g. predsednik Ladvženskij seznanil vse ljubljanske ruske emlgTante o splošnem pomenu, potrebi ln ciljih teh ruskih društev. Glavni namen teb aru- SARGOV KALODONT ste*, je ustvariti Čvrsto profesionalno organizacijo, navdahnjeno ■ kjftcaaaktani ideali. —lj Sočan i I Ob priliki kolesarske dirke društva >Sava< v nedeflrjo 13. t. m. na Športnem prostoru 23K >Hermes< v dttfci postavi nase društvo na tem prostoru pa_ vil>'«a, ki bo imelo ob Času dirke ftn pozneje dober prigrizek in dobre pijace. Ker je čisti dobiček teh paviljonov namenjen edino le revnim rudarskim družinam v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju, prosimo naSe člane in prijatelje, da pose ti jo v obilnem številu kolesarsko dirko >Save< ter jih tudi vabimo, da se udeleže sprevoda, ki bo istega dne ob 14. uri feapred cerkve v gi£ki na dirkališče oziroma prireditveni prostor. Prireditveni odsek >Sočec. Zanimivosti iz spor sveta Zobozdravnik DR, A, PRAUNSEIS zopet redno ordinira —lj Pozor lovci. V soboto 5. t. m. ob 8. uri zvečer se bo vršila tekma v pravilnem oponašanju goznega jereba v s vrh o domače zabave. Vabimo vse lovske tovariše in po njih privedene goste. S seboj prinesite klicalke, v potrebi popravila ali nabave nove bosta preskrbela strokovnjaka tovariša g. Ševčik in g. Miklavi&ič. Slišali boste razne lovske pripovedke. Vse to bo v gostimi Zvezda, spodmji Šiški. CelovSka 72 pri tovarišu Vinku Mikliču. Poskusili boste pri njem prvovrstni dolenjski cviček. Za obilno udeležbo se uljudno priporoča. 410-n _lj Otroci počitniške kolonije v Med-nem se vrnejo v Ljubljano 3. t m. z vlakom ob 16.09. Starši, pridite po otroke na glavn. kolodvor. _lj II. kolonija >Kola jugoslovenski h sester v LjublJanU se oiđjpelje jutri ob 18.20 z glavnega kolodvora v >Dečji dom Franje rav6arjeve< v Kraljeviče. Starši naj pripeljejo otroke pol ure pred odho. dom vlaka na gL kolodvor! —lj Identiteta irtve avtomobilske nesreče ugotovljena. Policija ie včeraj popoldne ugotovila, da ie nesrečna žrtev prometne nesreče na Smartinski cesti res identična z 311etnim delavcem Mihom Stesenškom- Pokojni je bil doma iz Gladkoni pri Sevnici, stanoval je pa v Novih Jaršah 50, občina Jezica. —lj Huda nesreča v zavetiiea sv. Jožefa. Snoči okrog 18. se je pripetila v zavetišču sv. Jožefa huda nesreča, katere žrtev je postala I81etna perica Ema Peko&ak. V pralnici je odprla ventil in para je puhnila v njo. Reviea je zadobila stTahovite opekline po vsem telesu. Nemudoma so jo prepeljali v bolnico. Njeno stanje je zek> kritično. —1| S kamnom po glan. Včeraj dopoldne ie moral v bolnico 211etni pekovski pomočnik Peter Kirchenjrast, ki ga je neki Valentin Žagar med prepirom udaril po arlavi. —lj Očala, daljnogledi, barometri folo aparati itd. najugodnejši nakup pri Kr. P. Zajcu izprašanem optiku. Ljubljana, Stari trs 9 On'ki brezplačno. DR. EDVTN SUHER se je preselil V SMOLETOVO ULICO it. 6 Iz Celja —c Število tujcev se je v juliju znatno povečalo. Dočim je v juniju obiskalo Celje 909 tujcev, jih je bilo v juliju že 1135. Jugoslovenov je bilo 828, inozemcev pa 307, med temi 150 Avstrijcev, 77 Cehoslo-vakov, 26 Nemcev, 25 Italijanov, po 6 Rusov in Grkov, 4 Poljaki, po 3 Angleži in Madžari, po 2 Švicarja, Rumuna in Afrikanca ter 1 Amerikanec. Po poklicu je bilo 365 trgovcev in trgovskih potnikov, 196 uradnikov, 112 obrtnikov, 45 inienjerjev, 32 dijakov, 28 odvetnikov, 26 učiteljev, 18 industrijcev, 14 profesorjev, 7 zdravnikov, 6 novinarjev in 4 lekarnarji, 262 oseb pa je bilo brez poklica. —c Pri borzi dela v Celju j s bilo 31. julija prijavljenih 752 brezposelnih (730 moških in 22 žensk) napram 765 (745 moškim in 30 ženskam) dne 21. julija. Delo dobijo: 4 hlapci, 1 oskrbnik, 2 zidarska delavca, 1 čevljarski pomočnik, 2 slikarska vajenca, 1 čevljarski in 1 mesarski vajenec, 7 služkinj, 2 kmečki dekli. 2 kuharici k orožnikom in 1 kuharica k rodbini. —c V celjski župniji je umrlo v juliju 34 oseb, in sicer 2 v mestu, 25 v javni bolnišnici m 7 v okoliški občini. —c Umrla sta v celjski bolnišnici: v ponedeljek 31. julija 54-letni rudniški upravitelj Ivan Tojan iz Smartnega ob Paki, v torek 1. t. m. pa 6-letna posestnikova hčerka Lucija Serdonerjeva iz Braslovč. —c Dva sokolska tečaja. V Celju bo od 7. do 13. t m. lahkoatletski, od 13. do 15. t. m. pa prosvetni tečaj celjske sokolske župe. —c Pretep in napad v Petrovčah in Trnovi j ah. V Petrovčah sta dva moška v prepiru napadla 43-Ietnega tesarja Ivana Dre-nika in mu zlomila mezinec na levi roki, na neki veselici v Trnovljah pri Celju pa je v nedeljo neki moški v prepiru udaril 24-lernega brezposelnega trgovskega pomočnika Ivana Habjana z Ostrožnega s steklenico po glavi in ga občutno poškodoval. Drenik in Habjan se zdravita v celjski bolnišnici. Začaran kros. Učiteljica: Sram te bodi. Janezek, vedno hodiš v šolo nepočesan. — Nimam glavnika. — Pa si za izposodi od očeta. — Oče pa las nima. Motocikliška dirka na Ljubel Prijavljeni je že 32 dirkačev. Tja. m. jubilejno gorsko motocikliško dirko na Ljubelj, ki bo v nedeljo 6. t m., se je prijavilo že 32 vozačev, med njimi Leo Benesch, član Wiener Rennfahrer-Vereinigung, ki je pri zadnji dirki na Gaisberg pri Salzburgu 2. julija dosegel najboljši čas dneva na prikolicah vseh kategorij. Dalje sta prijavljena znana dirkača Messner in Vogel, člana istega udruženja. Prijavljen je tudi koroški prvak Fre-dy Honel, iMaverhofer, Krammer, \Vabnig in Jeuschenak. Naša prvaka Uroič in Sta-rič bosta torej imela priliko pomeriti se z inozemci ter bo letošnja dirka v tem pogledu zelo zanimiva Prijavljeni so tudi dr. Lujo \Veissmann in Schildhabel iz Zagre ba, Cerič in Jurjavčič iz Maribora in -7sa dirkalna ekipa MK Ilirjia z našimi starimi dirkači. Nadvse požrtvovalni dosedanji podporniki in prijatelji kluba so omogočili krasna in dragocena darila za to dirko. Darila so razstavljena v trgovini J. Goreč, palača Ljubljanske kreditne banke. Moto-savez kraljevine Jugoslavije je razpisal državno gorsko prvenstvo za 1933. Dalje je MK Ilirija za svoje člane uredila posebno klasifikacijo z darili, in končno se bo vršila tudi borba za krasno soho kot prehodno darilo za najboljši jugoslovanski čas dneva (I. HMK iz Zagreba se udeleži tc dirke korporativno ter razpisuje za 5. avgust ocensko vožnjo Zagreb—Tržič. Zanimanje a to dirko je v vseh športnih krogih, kakor tudi pri sportu naklon je nem občinstvu naravnost ogromno ter je pričakovati zelo velike udeležbe. Zato je najbolje, da si občinstvo nabavi vstopnice v predprodaji v trgovini J. Goreč, kavarni »Evropa« in pri klubskem blagajniku Franc Fritzu. Tavčarjeva ulica 4. Železniška zveza med Ljubljano in Trži-čem je zelo ugodna z jutranjim turistov-skim vlakom, ki vozi naravnost v Tržič. Od Tržiča do starta je poskrbljeno z avtobusno zvezo. Nočna tekma FC Wien : Ilirija Ligaških tekem ne bomo imeli skoro ves mesec, s tem pa še ni rečeno, da smo v mrtvi nogometni sezoni. V četrtek se nam obeta zanimiva mednarodna tekma, kakršnih je letošnja sezona izredno bogata V gostih smo imeli že dunajske in budimpeštanske prolesi ionaie, odlična amaterska moštva iz Avstrije, Češkoslovaške in Ru-munije tako, da je športna publika sigurno prišla na svoj račun. Jutri gostuje FC Wien v Gradcu in je Ilirija izrabila ugodno priliko, da je povabila Dunajčane tudi v Ljubljano. FC Wien, ki se je nedavno še imenoval Nicholson, spada med boljša dunajska profesijonalna moštva Ilirija se je z Nicholsonom že srečala pred tremi leti na Dunaju in je takrat podlegla s 2:7. Skušala bo rezultat popraviti, ker igra sedaj na domačih tleh, vendar je še veliko vprašanje, da li bo v tem uspela. FC VVien ima v svojih vrstah odlične igrače, med katerimi so 4 internacijonalci. Najbolj znan med temi je nedvomno Horvath, ki smo ga v Ljubljani že videli ob priliki gostovanja Wackra. Neštetokrat je že nosil interna-cijonalni dres Avstrije in je dostikrat s svojo neugnanostjo pripomogel k zmagi avstrijske reprezentance. Internacijonalist je tudi vratar Plaschka, dalje znani shou-ter Weitz in levo krilo Hassmann. Dober znanec starejše ljubljanske nogometne generacije je Radakovič. ki je igral pred leti v. dunajskem Slovanu in je z njim igral dvakrat v Ljubljani. FC Wien nastopi v Ljubljani v naslednji postavi: Plascha, Schneider, Puschmann, rUrtl. Radakovič, Černič, Cervenka. Eggen-hofer, Weitz, Horvath, Hassmann. Ilirija nastopi v najmočnejši sestavi, ki jo bo določil novi trener Baar. Tekma bo ob svitu žarometov na igrišču Ilirije ob 20.30. ob vsakem vremenu. Predprodaja vstopnic je od danes opoldne do jutri do 18. v kavami Evropa po znižanih cenah: stojišče Din 10, tribuna 15, ložni sedež 20. Zanimivosti % „Tour de France44 H koncu te največje in najnapornejše svetovne mednarodne kolesarske dirke marsikdo vprašuje, za kaj se neki ti cestni giganti tako mučijo in napenjajo skozi tisoče kilometrov proge, vzpenjajoč se čez strme alpske in pirenejske gore ter zopet m zopet spuščajoč se po nevarnih in strmih serpentinah v nižave ter naprej in nazaj. Pomisliti moramo, da niso to le amaterski kolesarji, ki le z svoje prevelike vnetosti do kolesarstva tvegajo vse, kar je v njihovih močeh, temveč da so to poklicni dirkači, ki iz takih mednarodnih dirk kujejo svoje zaslužke in se ti včasih kar lepo obnesejo. Dirkaču zadostuje, da li pribori nekaj etap in pa eno ali dve krožni vožnji, pa je za nekaj časa »na konju«. Sledeča statistika nam jasno kaže, za kakšne nagrade so se v pravkar končani francoski kolesarski krožni vožnji pulili različni dirkači. Skupna vsota nagrad, ki je bila razpisana za posamezne dirkače te vožnje, znaša v frankih 749.000. Razen tega so pa precejšnje nagrade dobili dirkači v teku vsake izmed 23 etap. K imenovani vsoti je prispeval organizator »Toura«, to je pariški športni list »Auto«, le 147.000 frankov, ostalo vsoto pa razne tvrdke, ki so bile v dirki zastopane, in pa posebne etapne komisije. Seveda moramo pri tem upoštevati tudi druge stroške, ki so s tem zvezani in ki jih nosijo tudi razne etapne komisije in pa list »Auto«; to so prevozni, prehranjevalni, prenočiščni ter še mnogo drugih, kar je vse izven omenjene vsote. Omenjena vsota 749.000 frankov je bila takole razdeljena: Glavni zmagovalec Speicher je dobil 90.700 frankov, Guerra 62.800, Aerts 61.000. Archamband 47.100. Trueba 42.200. Sche-pers 35.600, Martano 30.800. Lemaire 27.000. Magne 25.500. Le Grevčs 24.000, Stoepel 24.000, Louvet 21.800. Cornez 21.5000. Le-ducz 20.1000, Rinaldi 19.800, Geyer 14.400. Kebry 14.300, Buchi Alb. 14.200. Bula Alf. 13.800. Le Calvez 12.000, Lapebie 13.500. Thierbech 11.000 ter vse do 60 dirkačev, pri čemer je zadnji dobil vsoto 450 frankov. Med temi je 18 odstopivših, ki so tudi bili deležni do izstopa pripadajoče nagrade. Takoj po končani naporni vožnji so se mnogi razkropili po raznih francoskih dirkališčih, kjer ob vzbujanju pozornosti za svojo vztrajnost služijo dalje in dalje. Tudi je pri tem zanimivo, koliko so posamezni »Touristi« »pridobili« v teku te shujševalne kure skozi 4400 kilometrov. Prva številka pomeni težo vozača pred dirko, druga pa po dirki: Speicher 75—72 kg, Archambaud 64—61, Le Grevčs 68—65. Magne 71—08, Guerra 75—70, Level 61—57, Pipoz 71—64.5, Alb. Biichi 67—63.5. Bula 72—6S, Blattmann 67—66.500, Le Calvez 74—66, Thierbach 75—69. Gever 75—70.500. Tudi Spanec Trueba, ki je bil glavni gorski plazilec je po vožnji »Giro d'Italija«, okrog Katalonije in pa v »Tour de France« padel na 40 kg. Je sicer zelo mal in koščat in je prej imel le malo več ter je zato po vsej Franciji vzbujal pravo čudo vztrajnosti. * — ASK Primorje, plavalna sekcija. Danes ob 16.30 v damskom salonu kavarne Bmona važen sestanek plavalme sekcije. Vsi plavači so dolžni aeji prisostvovati. Dnevtni red: Volitve načelnika in raiana druga važna viprašanja, tičoča se rwro-zentaclje slov. plavalnega sporta. OdJNor. Iz Trbovelj — Nogometne tekme za kongresni pokal Narodno strokovne zveze. Prihodnjo nedeljo bodo na igrišču SK Trbovlje no- jmetne tekme za prehodni kongresni pokal, ki ga je trboveljskim športnim klubom darovala Narodno strokovna zveza ob kongresu leta 1931 v Trbovljah. Te tekme bi morale biti že v soboto 15. in nedeljo 16. julija, a so morale biti preložene zaradi znane izjemne odredbe politične oblasti, ki je sedaj deloma ukinjena. Borba za pokal obeta biti jako zanimiva, zlasti ker bodo merili svoje moči vsi trboveljski športni klubi, med katerimi je nastopilo v zadnjem času toliko zaželjeno pomirje-nje. Pokal si je lani priboril mladi in agilni SK Dobrna, letos se pa trboveljski prvak SK Amater žilavo pripravlja, da popravi lanski poraz v tekmi za kongresni pokal in ga otme SK Dobrni, kajti zaveda se, da bi si s pridobitvijo kongresnega pokala pridobil še večjo veljavo med tukajšnjo športno publiko. Toda sreča je često opoteča in zna se dogoditi, da bo tudi letos prišel srebrni prehodni pokal v roke klubu, ki si ga najmanj nadeja, kakor je bilo to tudi lani. Kongresni pokal je postal posebno zaradi tega znamenit, ker ga Je darovala trboveljskim športnim klubom delavska organizacija, zlasti pa, ker je bil nabavljen iz težko žrtvovanih prispevkov naših rudarskih trpinov v dobi prvega nacionalnega podviga trboveljskih rudarjev ob kongresu NSŽ meseca avgusta 1931. — Obratovanje rudnika v avgustu. Včeraj smo poročali, da še ni znano, koliko dni bodo delali rudarji v mesecu avgustu in da bi bilo želeti, da bi delali vsaj toliko dni. kakor lani meseca avgusta, t. j. 16 delavnikov. Toda naše želje se žal niso uresničile. Rudniška uprava je danes razglasila, da bo delavstvo v avgustu delalo samo 14 delavnikov, t. j. 1 delavnik več, nego v juliju. Delalo se bo poleg 1. še 2., 4., 8., 9.. 11., 14., 17.. 18., 22., 23., 25., 30. in 31. avgusta. Praznovalo pa se bo razen 4 nedelj še 13 delavnikov, kar je vsekakor ogromen izpad na zaslužkih in mezdah, ki bi v normalnih razmerah šle v prid celokupnemu prebivalstvu v rudarskih revirjih. — Naše ubogo delavstvo bo torej še nadalje obsojeno na veliko pomanjkanje, še hujše pa bo, ko pride zima. ko bo treba nabaviti družinam, osobito pa šoloobvezni mladini, obleko in obutev. Toda od kod naj ubogi družinski očetje vzamejo, ko ne zaslužijo niti za najpotrebnejše življenjske potrebščine, niti za vsakdanje koruzne žgance in olje za solato? Treba bo še obsežnejših in širokogrudnejiih socialnih akcij, da se vsej tej bedi v rudarskih revirjih učinkovito odpomore. S Ponikev _ Nesreča. V nedeljo se je vosil Ivan DraŠler iz Gor. Dobrave čez Ponikve s kolesom in je na ovinku pri novem mostu zadel ob cestni kamen. Obležal je nezavesten z razbito glavo. Po daljšem močenju z vodo je prišel zopet k zavesti in je krenil proti domu. Zdravi se v domači oskrbi, vendar pa je rana precej nevarna Nesreča se je pripetila zato, ker se je mislil Drašler mimoidočim ljudem umakniti s ceste. — Tatvina V ponedeljek je bil v vasi Lukovek sejem in je bilo ukradeno moško kolo št 58.111 krojaškemu mojstru Alojziju Roglju iz Jezera. Pustil je kolo pred Mikličevo gostilno, ter se ga je nekdo polastil. Če bi kdo ukradeno kolo kje pro dajal, ga naznanite najbližji oroiniiki po staji. »SLOVENSKI NAROD«, dne 2. avgusta 1933 St Ameriki je zmanjkalo pivskih sodčkov Pivovarne jih rabijo 17 milijonov, in ker jih ne more dobaviti domača industrija, jih kupujejo v inozemstvu stran 4. A. O biutery: \ .5 e sirot* B otn Picard se je vzravnal m vprašal s pogledom. — JeČarjeve cape, kaj neki! — je vzkliknil Rumignac z zmagoslavnim glasom. — Če boste hoteli kdaj pobegniti irz ječe, dragi moj, ne boste smeli izgubljati časa z neumnostim! . . . Ječa rja sem moral sleči v največji naglici. — No, z njim pač niste imeli mnogo preglavic, ker se ni mogel braniti. — Torej da se vrnem k svojemu pobegu . . . Oblekel sem ječarjevo obleko, vzel njegovo čepico in obul »jegove okovane čevlje . . , — Potem ste pa pobegnili! — Da, in sicer Iz previdnosti počasi ... Za vsak shtčaj sem zaklenil za seboj vrata. — In ko ste prišli na hodnik? — Sem se plazil ob zidu . . . — Nadaljujte, gospod Rumignac. nadaljujte, prijatelj; še nobena stvar me ni zanimala taJco kakor to, kar ml zdaj pripovedujete. Picard se je moral premagovati, da ni od veselja zavriskal. Pa se je »premaga! in z največjim zanimanjem poslušal zgovornega ječarja. In sam ipri sebi je ponavljal vse njegove besede, kot da si jih hoče vtisniti v spomin. Lahko bi bil ponovil brez najmanjše napake vse, kar mu je bil ječar po-•vedal. V duhu se je že videl na hodnikih Ijetinisnice, kjer je iz previdnosti zaklepal vrata za seboj, kakor je dejal Rumignac. — No, dobro, preoblečeni ste, na &eb{ imate ječarjevo obleko, — je dejal iRumignac, — hitite po hodnikih, prispete do vrat . . . — A tam so bili vojaki. — Vražja streJa! — Bila je nedelija, prijatelj; vsi so brli v stražnici Ln kockali so. — Toda straža, ki bi morala biti pred vrati . . . — Je gledala, kako kockajo! ... O. bežite no, saj je povsod tako ... tudi v BastilM ni nič drugače. — No, torej, vojak vas ni opazil? — Seveda ne, ker sem bil preoblečen v ječarja. — I m en kino! Prišli ste mimo njega ponosno dvignjene glave. — Ponosen ali ne, glavno, da je šlo vse po sreči . . . — Končno vas vddim na hodniku, vodećem na dvo-rišče ... in to je bil razburljiv trenutek! — Pa še kako, kajti po dvorišču so s«e izprehajali stražarji z nabasanimi puškami. — Brrr . . . brrr! ... ne govorite imi o tem, gospod Rumi.gnac! — Uberem jo naravnost proti stranskim vratcam . . . odprem jih . . . — S katerim ključem? — je vprašal Picard živo. — S temle. Ln ječar ie izbral v svežnju en ključ ■ter ga pokazal Picardu. — Dobro; neumen sem. ker vam kažem ključ od naših vratc, kot da gre . . . — Za BastilJo! . . Saj je vseeno, ne jezim se, da poznam ta ključ ... saj vedno mislim na primer, da bi prišla pod ključ midva . . - Picard je z največjim zanimanjem ogledoval ključ. — Zdaj, prijatelj, pa veste vse, kar ste hoteli vedeti. — Čudno ... In tako spretno ste pobegnili? — Da . . . Toda po vsem tem pri-poveva«ju sem nos tal strasno žejen . . . izprazniva eno . . . — Tisto iz slame? — Nimam slame v svoji kletici. — je vzdihnil ječar. — Imam vedno isto vino . . . — AH bi vam diša;la steklenica najboljšega? — se je nasmehnil prebrisani sluga. — O, pa še kako! — No, dobro, prijatelj* prinesem vam eno iz ... In sklonil se je k njemu ter mu zašepetal: — Iz gospodove kleti. — Iz kleti policijskega ravnatelja? — Da, dragi moj Rumignac, meni gospod neomejeno zaupa. — Ali imate tudi ključ od njegove kleti ? — Vse ključe, dragi moj Rumignac. — Srečen človek. — Grof de Linieres? . . . Da, kajti tako zvestega služabnika m imel še noben gospodar . . . Picard se je bil pomiril. Od trenutka, ko je bil zvedel, kako bi se dala odpreti vrata Bastille, je imel zopet oblast nad seboj. — Da, dragi Rumignac, — je nada-kjeval, — grof de Linieres se lahko vedno zanese name, na mojo udanost in zvestobo. — To je lepo . . . — Tako tudi mora biti, saj mu že trideset let služim in ves čas ravna z menoj kot z rodbinskim članom. — Zares? — Še nikoli ni ničesar skrival pred menoj. — Prav ničesar? — Vem vse, kaT počenja, vse, kar misli . . . — To je pa res čudno. — Dajem mu celo nasvete, če je treba, a često se celo . . . Rumignac ga je debelo pogledal. — Vidite, — je nadaljeval Picard, — ko je šlo za aretacijo gospoda viteza, se je moj dobri gospod tej misli protivil . . . Jaz sem ga pripravil dc tega, da je ravnal strogo. Dejal sem mu: Gospod, saj ne moremo več trpeti, da bi naš nečak sramotil ime in čast naše rodbine ... Ne smemo dovoliti, da bi se naši predniki od sramu obračali v grobovih . . . Poskrbeti morate, da ostane njihov spomin neoma-deževan . . Vtaknite viteza v Bastillo, pa bo vse v redu. — Kaj? Vi ste mu svetovali? — jc vzkliknil ječar presenečeno. — Moj dobri gospod ni hotel sprva o tem ničesar slišati ki moral sem mu prigovarjati, naj da viteza zasačiti na •sestanku z nesramno lahkoživko. Tedaj moj gospod ni več okleval. — Ubogi vitez! — Svetujem vam ne pomilovati ga! . . . Kar se mene tiče, bi ga pustil . . . — Umreti od lakote? . . . — O ne, nikakor ne . . . Treba ga je celo prisiliti, da opusti prostovoljni -post. On je edini dedič našega premoženja . . . velikega premoženja, ki ne sme propasti. Potem je pa izpremenil glas in pripomnil : — Pravite torej, da se noče dotakniti navadne hrane v BastiHi? — Ne dotakne se niti hrane iz kuhinje samega gospoda guvernerja, ki je odredil, da moramo ravnati z jetnikom čim lepše. — Čujte, pametna misel mi je Šinila v glavo. — Kako prisiriti viteza, da bo jedel in piJ? — Morda . . . ali pa bomo imeti vsaj malo upanja, da se bo nehal postiti. — In kakšna je ta misel? — Cujte: Ce vam prinesem za tega trmastega cepca nekaj steklenic iz-bomega vina iz kleti gospoda policijskega ravnatelja . . . — O, to ni mogoče . . . Saj bi mu jih ne mogel dati. — To je res.. . . poštenost je prvo . . . Prinesem vino in obdržite ga sami. — Jaz? . . . Saj ne smem . . . — Saj nisem mislil tako; obdržite, ga le, da bo shranjeno pri vas; da: shranite mi ga; vino bo moje, ne pa vaše . . Potem pa, kadar pridem obiskat svojega prijatelja Rumignaca, popijeva eno ali dve steklenici mojega ruonega vinca. — Ah, tako, to pa že gre. — Kar se tiče jetnika, ie glavno prisiliti ga. da bo jedel. Vina bo pa že sam zahteval. — Toda sredstvo! . . . — Tu ga imam. Lahko si mislite, da dobro vem, kaCinal<, Celje. 3142 PRODAM JABOLKA debela, kg Din 3.50, stolne hruške kg Din 3.25, košare 35 kg, franko brzim vozom razpošilja G. Drechsler, Tuzla. 3133 Strojnoključavnicarsko delavnico obstoječo iz 3 stružnic, 1 rez-kahiega stroja, 3 vrtalnih strojev, dinamo 6 Ks s »transmisijo, 6 prioiožev, s popolnim orodjem in raznim rezalnim orodjem, proda Novak. Maksimirska &4. Zagreb. 3140 Stroj za tamburiranje — vezenje Ia radelek, proda LeoinHd Sa_ mrael, tovarna za predtlskari-Jo. Sen ta, Dunavska banovina. 3141 STANOM« TRISOBNO STANOVANJE ▼ n. nadstropju, Slomškova ulica in dvosobno brez kuhinje za samca ali pisarno — se takoj odda. — Več pri kamnoseku g. A. Vodniku pri Glavnem kolodvoru v LJubljani. 53/L Na stanovanje se »prejmeta dva solidna mo-š*a čez dan zaposlena; naslov v uipravi S*ov Naroda. 3148 ŽEMir/E POROKE posreduje solidno m najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštuib znamkah — »REZOK«, zavod za sklepanje zakonov. Zagreb, pošta 3. 52/L POROKE VSEH STANOV posreduje najdiskretneje in zelo vestno ter razpošilja prospekte in daje informacije proti nakazilu 10.— Din v poštnih znamkah: »Rezor«, zavod za sklepanje zakonov, ZagTeb. pošta 3. 3119 MPBMHNt STAVBNA PARCELA okroglo pol orala njive, naprodaj, 2 minuti od železniške postaje in tovarne Sv. Peter v Savinjski dolini, za Din 12.000 gotovine, cepin Antonija, Žalec 3126 DRUŽINSKO HISO z vrtom in malo njivo, ugodno za upokojenca, prodam. Vprašati v gostilni Marin, Tezno pri Mariboru. 3125 S LUŽBE Pletilja z lastnim strojem štev. 8 ali 10, dobi zaposlenje v t> 1 etilni -ci v ZagTeb u. Vinogradska cesta 8a, Ponudbe poslati na naslov: Pletiona Zagreb, VI-arrartska cesta 3a 3139 Kakršnokoli službo išče vesten in pošten mlajši samec-, zmožen za in kasan ta, skladiščnika in razne slične posle. Garancija! Dopise na naslov : B a n i č Franjo, Hrvatski Brod _ Krško. 31 Sfl Služkinjo staro okrog 30 let, postecit.t 14 ll/T VSA EVROPA rabi FLUOR VOŠČILO za parkete in linoleum (Floor parket metle, politura, rokavice Mo-scalus čudovito jajce proti moljem Zahtevajte pri vašem trgovcu — Jelodvor, Ljubljana, Gosposvetska cesta 8. 50-L Metel „*Atetwop€>)dd (Miklič) nasproti gl. kolodvora 124 sob za tujce, moderna kavarna, prvovrstna restavracija, izborna kuhinja. NIZKE CENE! — Toči se izredno dober cviček, bela dolenjska in štajerska vina pa Din 10.- liter. — Vedno sveže pivo. — Krasen senčnat vrt. — Dnevno radio- godba. Najnovejši modeli avokoles otroških m ujračmb vozičkov prevoznih crlcikijev. motorjev tn šivalnih .t rojev. — Velik, izbira. — Najnižje cene. — Ce~ ^' franko. ♦TKittUN A« t-. B. Lh, tovarna dvokoleo tn otroških vozlcko\ ■ LBLJANA. H^rlovska ossta st 4. Urejuje: Jomi £up*ncic 2» »Narodno rrmn Jeserask - Za upravo tn lOMrauu sel usta: utor Ctmatm - Vas « Ljubljani