JI
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA Leto VI	Redna izdaja	Št. 1 — Januar 1980
Izdaja DO Avtotehna n. sol. o. Ljubljana, Titova 36. Ureja uredniški odbor, odgovorni urednik Živan Mirčič in glavni urednik Savo Žigon. Naslov uredništva Titova 36, telefon 317-044, int. 68. Tisk Tiskarna Ljubljana, v nakladi 900 izvodov. Časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. Časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
avtotehna
Novi list na koledarju
Čez kakšen dan bomo obr-rtilii še en list na koledarju. Prišteli bomo še eno leto svobode, ki na tem prostoru nikoli irii imela tako veliko Jn toliko srečnih vrstnikov. Toda to svobodo, to najdražjo sopotnico vsake družbe smo si izbojevali samii, razvijali !in potrjevali s svojimi rokam1], znanjem lin srcem, ko smo gradili novo družbo, vsako leto za pedenj višjo, pravičnejšo, humanejšo.
Leto, ki se lizteka, je samo ena, toda opazna stopnica v tem vzponu. Zapušča nam veliko tega. Dogodke za zgo-dovino, pa tudi veliko neposrednih izkušenj nam v pouk. To je bilo leto velike, vseljudske politične zavzetosti, ob kateri se je porodilo vprašanje — saj smo dosegli, kako naprej? Zastavljali smo Si ga na konferencah zveze komunistov, sindikatov, SZDL, v delovnih organizacijah lin delegatskih skupščinah, kjer je delovni človek izrekal svoje sodbe o najrazličnejših vprašanjih našega vsakdanjega življenja.
V primerjavi s stalnim materialnim (razvojem družbe smo napravili velik korak v reorganizaciji družbenega odločanja. Ž novo ustavo in zakonom o združenem delu je bil končno zaokrožen projekt političnega sistema social i sti č n e g a	sam ou p ravl j a-
nja od temeljne organizacije združenega dela in krajevne skupnosti do delegatskih skupščin. S tem so nastale vse najpomembnejše postavke za popoln, vsebinski razvoj samoupravljanja, za dejansko oblast delavskega razreda in delovnih ljudi nad sadovi svojega dela, za odpravo (posredništva v odločanju, ki inikoli ne more izraziti tistih pravih, izvirnih interesov našega delovnega človeka. Kako smo odgovorili na ta izziv, s čim smo izpolnili te nove prostore človekove svobode in ustvarjalnosti?
Sistem samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ni več neznanka, ki smo se je v začetku bali. Nov nafiiin ravnanja, odločanje ma podlagi usklajenih interesov v družbi je pognal korenine in marsikje izkazal svoje prednosti. V delegatskih skupščinah, družbenopolitičnih in interesnih skupnostih so letos Eteftjlii na prizorišče novi de-toBfati, iki imajo zdaj že fe-l^jgnje svojih predhodnikov
in dobro podlago za še boljše delo.
Uspehov je veliko pa tudi precej utemeljenega nezadovoljstva. To je najbolje izrazili tovariš Tito na kongresu sindikatov: »Lahko smo zadovoljni s celotnim razvojem, če ga primerjamo z drugimi državani ali s katerimkolim prejšnjim obdobjem v naši izgradnji. Ne moremo pa biti zadovoljni, če mislimo na človeške in materialne potenciale, s katerimi razpolagamo in možnosti, ki nam jih nudi naš sistem. Naše uspehe zmanjšujejo problemi in težave, ki niso samo objektivne narave. V sedanjih gospodarskih tokovih se soočamo z nekaterimi težnjami in pojavi, ki zato, ker jih pravočasno ne zatremo, prehajajo v kronične probleme, ki spodkopujejo tisto, kar smo že dosegli.«
Prav leto, ki mineva, je pokazalo ipravi obraz številnih slabosti, o katerih je govoril Tito. Produktivnost dela še marsikje zavirata neustrezna delitev In uravnilovka. Gospodarska struktura se počasi spreminja, ponekod investiramo preveč, ker ni dobrega načrtovanja ali pa se ne ravnamo po sprejetih smereh razvaja. Velika rast porabe je [pripeljala do tega, da je gospodarstvo preveč obremenjeno lin zadolženo, kar v marsičem slabi materialno podlago samoupravljanja.
Najbolj strnjena politična ocena vseh teh gibanj bi se lahko glasila — naš družbe-noeikooomski razvoj še mi ustvaril dovolj možnosti za to, da bi delovni ljudje, med seboj odvisni im povezani v združenem delu, prevzeli odgovornost za družbeno repro-
dukcijo v skladu z začrtanimi 'idejnopolitičnimi opredelitvami. V številne pomembne družbene zadeve in oblike odločanja so še vedno vpleteni prsti starega obnašanja, etatističnih in birokratskih razvad, zapiranja trga, in še im še. Ne gre torej za slabosti Sistema, marveč za delovanje mimo njega, za to, Ida se ne držimo dogovorjenih stališč, za neodgovornost na različnih ravneh. Imamo široko samoupravno bazo, vendar se številne odločitve v bistvu sprejemajo zunaj njih, le formalno pa jih pokrijemo »s sa-moupravrtiim soglasjem«.
Gre zato, da moramo odpraviti to 'nesprejemljivo simbiozo med formalnim in dejanskim, med samoupravno organizacijo družbe im široko sprejeto idejo samouprav-Ijamja ma eni strani ter starim obnašanjem na drugi strarti. To mejo, do katere smo že prišli, moramo prebiti, če želimo nov im širši razmah samoupravljanja v naši družbi, njen zanesljiv materialni položaj.
Leto, od katerega se poslavljamo, ni bilo lahko, še manj pa bo to prihodnje leto. V njem nas čaka kot prvenstvena naloga boj za ekonomsko stabilizacijo, pa čeprav za ceno nekoliko počasnejše gospodarske rasti. Toda takoj naj razblinimo utvaro, da je mogoče te cilje doseči s parcialnimi ukrepi, dogovori in sporazumi brez pripravljenosti, da bi jih dosledno izpolnjevali, z opredelitvami brez praktičnih dejanj.
Moramo obrniti list ne le na koledarju, marveč tudi v našem obnašanju.	ik
Terminski koledar je zopet pred nami
Kot že mekaj let nazaj tudi letošnji zadnji številki Glasnika prilagamo »Terminski koledar 1980« za oisebno rabo vsakega poediinega samoupravljal ca Avtotehne. Verjetno je odveč ponovno razlagati, čemu služi tak koledar, kaj iiz njega lahko razberemo takoj, ko ga dobimo v 'roke. Kljub trnu pa povejmo še enkrat, zakaj tiskamo in razdeljujemo tak koledar z barvnimi pokazatelj'! 'im s številom dni, odnosno ur, ki jih moramo (Opraviti v času določenega meseca. Predvsem zato, da tudi na tak način informiramo delavce v delo vrti organizaciji, kakšna je naša obveza do razporeditve 'delovnega časa, da lahko zagotovimo izpolnjevanje nalog in potreb, ki ph narekuje smotrna organizacija dela im racionalno izkoriščanje delovnih sredstev. Drugače povedano, s tako izdelanim koledarjem lahko takoj ugotovimo, koliko delovnih dni, odnosno ur moramo v posameznem mesecu opraviti, birokratsko povedano, da zadostimo predpisom, v resnici pa, da lahko svoje delo porazdelimo tako, da nam me bo potrebno brez potrebe opravljati nadur ali pa zaradi »krivde« koledarja zamujati rokov ipd.
Za izdelavo takega koledarja pa je še nekaj vzrokov, in sicer:
Prvič: V izogib izdajanju raznih okrožnic lin obvestil vsem naenkrat navajamo za vsak mesec posebej število delovnih dni im ur (v koledarju zadnji dve postavki).
Drugič: Vsi delavoi naše
VSEM BRALCEM
SODELAVCEM
IN DELOVNIM LJUDEM
Srečno
novo leto
ŽELIMO
1980
SVIM ČITAOCIMA, SARADNICIMA RADNIM LJUDIMA
Sretriu
novu godinu

delovne organizacije, bodisi v Ljubljani ali v drugih krajih izven Slovenije, vsak trenutek lahko ugotovijo, da npr.
7.	julija 1980 (ponedeljek) ne planirajo telefonskih pogovorov, sestankov itd., ker je to dela prost dan. Enako velja to v nasprotnem smislu za 22. julij 1980 (torek), ki je v Sloveniji dela prost dan.
Tretjič:	Praktičnost tega
koledarja je očitna lin zato ne bi bilo odveč, če ga odgovorni namestijo ob vsako kontrolno uro v delovni organizaciji.
Četrtič: Ob vsaki kontrolni urf maj bi poleg koledarja bili priobčeni še sklepi delavskih svetov TOZD im DSSS, ki se 'nanašajo na eventualne zamenjave delovnih s prosti-mi dnevi, npr.: 21. julij 1980 (ponedeljek), ki pade med nedeljo in torek praznik SRS je dela prost dan. Nadomestimo ga z delom v soboto,
26.	julija.
To je seveda samo primer,
ker ma »žalost« v našem koledarju trti tako označeno (21. Vil. z zeleno barvo, 26. VII. pa z belo barvo, temveč narobe). Zakaj?
Zato, ker v uredništvo nismo, dobili odgovora na predlog, ki smo ga poslali predsednikom delavskih svetov in izvršnih odborov sindikata DO, TOZD im DSSS.
Za lažje in pravilno razumevanje vam omenjeni predlog v skrajšani obliki predstavljamo.
V prilogi vam dostavljamo vzorec TERMINSKEGA KOLEDARJA za leto 1980. Kot do sedaj želimo tak koledar tiskati tudi letos, ker je zelo pripraven, pregleden ih ker z njim lahko že točno določimo vse delovne, odnosno proste dneve v naši DO. Predno preidemo na razlago, kaj želimo, moramo citirati 64. člen Zakona o delovnih razmerjih:
»Delavci določajo delovni čas in njegovo razporeditev s samoupravnim splošnim aktom v skladu s tem zakonom.
Delavoi podrobneje razčlenijo delovni čas v planu izrabe letnega delovnega časa (tedenskega, mesečnega, letnega). Pri tej razporeditvi delovnega časa zagotavljalo delavoi izpolnjevanje nalog in potreb, ki jih narekuje smotrna organizacija dela in čim popolnejša ter racionalnejša izkoriščenost delovnih sredstev in delovnega časa.
Z razporeditvijo delovnega časa delavci zagotavljajo usklajenost dela organizacije združenega dela in skupnega dela z delavci v drugih DO, s katerimi so povezani zaradi uresničevanja skupnih in družbenih interesov, kakor tudi zadovoljevanje potreb delovnh ljudi, ki uporabljajo njihove storitve.
(Nadaljevanje na 4. strani)
Sindikati so soodgovorni za kakovost in stvarnost načrtovanja
Na prvi konferenci zveze slovenskih sindikatov dne 23. nov. 1979 je o vlogi in nalogah sindikatov pri uveljavljanju družbenega načrtovanja in pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju srednjeročnih planov za obdobje 1981—1985 govoril podpredsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, Miran Potrč.
Med drugim je v svojem govoru obširno spregovoril o težavah, s katerimi se je vsa naša družba srečevala prti uresničevan ju nalog 'načrta za tekoče srednjeročno obdobje, ki se s prihodnjim letom izteka. Naglo rast družbenega proizvoda ter rast osebnega in družbenega standarda dosegamo v dobršnem delu na rovaš inflacije In prekomernega zadolževanja v 'tujini in torej ne temelji v celoti na realnih materialnih možnostih združenega dela. Celo lahko trdimo, da smo porabil več, kot smo ustvarili.
Rast Industrijske proizvodnje in družbenega proizvoda je spodbujala predvsem pre-komerna rast vseh oblik porabe — tako investicijske, skupne in splošne pa tudi osebne. Mimo predvidevanj se je povečalo število zaposlenih, v največji meri delavcev ozkih profilov in za najenostavnejša dela. Z usmerjanjem naložb nismo uspeli v zadovoljivi meri odpraviti bistvenih strukturnih neskladij. Nismo zmanjšali tudi naše odvisnosti od uvoza reprodukcijskega materiala in tehnologije. Pogosto smo se srečavali s premajhoo založenostjo s surovinami 'in z reprodukcijskim m ateri al o m, pa tudi z mnogimi izdelki blaga široke porabe. Zlasti v zadnjih mesecih je ta problem izredno pereč. To povzroča nezadovoljstvo delavcev, pa tudi nepotreben odliv dinarskih in deviznih sredstev občanov preko meje.
Preskromen napredek smo dosegli pri uveljavljanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov ter pri utrjevanju vloge in odgovornosti delavcev v združenem delu. Na nekaterih najpomembnejših področjih pridobivanja in razporejanja dohodka se je celo zmanjšal vpliv delavcev. To velja zlasti za ekonomske odnose s tujino, cene ter za razširjeno reprodukcijo. Preveč skromen je bil tudi napredek pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov iz skupnega prihodka in združevanja dohodka, pri uveljavljanju svobodne menjave dela ter pri uresničevanju načela delitve po delu in rezultatih dela.
Mnoge uspehe smo dosegli na inekvatitetrtih osnovah ter v razmerah nestabilnosti in inflacije. To poudarjamo, ker moramo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotoviti novo kvaliteto razvoja proizvajalnih sil lin družbenoekonomskih odnosov ter tudi večjo kvaliteto dela, upravljanja in gospodarjenja z družbenimi sredstvi im z ustvarjenim dohodkom. To poudarjamo tudi zato, ker se zavedamo, da se bodo v naslednjih letih še zaostrili pogoji gospodarjenja tako doma kot v svetu.
Spremeniti bo zato treba miselnost in vedenje mnogih posameznikov ter samoupravnih organizacij, namreč da lahko še naprej uspešno gospodarimo (in živimo v razmerah visoke inflacije, da
lahko povečujemo proizvodnjo zgolj z uvozom surovin in reprodukcijskega materiala, da lahko pričakujemo povečanje proizvodnje zgolj zavoljo povečanega povpraševanja doma, ne pa z dolgoročno usmeritvijo v izvoz, da lahko računamo s povečanjem dohodka predvsem na račun zviševanja cen, ne pa boljše organizacije dela, višje produktivnosti in večje učinkovitosti naložb.
V	naslednjem srednjeročnem obdobju moramo zagotoviti doslednejše uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in na tej podlagi tudi pospešen razvoj proizvajalnih slill ter družbenega lin osebnega standarda delavcev. Bistveno moramo izboljšati kvaliteto lin obseg vključevanja v mednarodno menjavo blaga in storitev ter predvsem s povečanjem proizvodnje za izvoz zagotoviti večji obseg zado-voiljevanja potreb po uvozu in tudi hitrejšo rast proizvodnje. Z nadalljnjim povečanjem vseh virov energije lin surovin ter z njihovim smotrnim izkoriščanjem moramo povečevati predvsem proizvodnjo, ki temelji na večjem znanju, sodobni tehniki in tehnologiji in ki bo na delavca itn vložena sredstva zagotavljala tudi višji dohodek.
V	zvezi sindikatov Slovenije podpiramo cilje, ki jih je v smernicah za družbeni plan SRS 1981—1985 sprejela Skupščina SR Slovenije. Da bi lahko dosegli te cilje, morati o delavci pri pripravljanju planov posvetiti posebno pozornost nekaterim vprašanjem:
— Realno morajo planirati dohodek. Pogoji njegovega pridobivanja ustvarjanja lin razporejanja za vse namene porabe mora postati bistvena vsebina planov vseh TOZD ter njihovih samoupravnih organizacij.
— Delavci v TOZD morajo v večjem obsegu zagotavljati temeljine pogoje za proizvodnjo lin razvoj. To je, potrebno energijo, surovine, repro-dukcijski material lin prodajo' svojih proizvodov na podlagi' samoupravnih sporazumov o temeljih planov s TOZD s katerimi so povezani in soodvisni pri proizvodnji in prodaji blaga ali storitev.
— Delavci v TOZD morajo planirati svojo proizvodnjo in razvoj, uvajanje nove ali razširitev proizvodnje, medsebojno delitev dela im specializacijo skupno z vsemi TOZD,, s katerimi sodelujejo pri pro-
izvodnji, zlasti pa v delovnih im sestavljenih organizacijah združenega dela ter v plan-sko-poslo vni h	skupnos ti h.
Sredstva za skupne naložbe v usklajeni razvoj morajo zagotavljati predvsem na podlagi združevanja dohodka, ob uveljavljanju pravice do povračila in nadomestila za združeni dohodek ter ob uveljavljanju skupne odgovornosti za uspešnost upravljanja im gospodarjenja z združe-nimii sredstvi.
— Delavci v TOZD morajo odločilno vplivati tudi na obseg iim kvaliteto programov ter na obseg združevanja sredstev v odnosih svobodne menjave dela. Uveljaviti' morajo sistem, po katerem bodo uporabniki združevali dohodek le do višine dogovorjenega obsega in za dogovorjeno kvaliteto storitev izvajalcev, ter po dinamiki, ki zagotavlja nemoteno opravljanje storitev, ne povzroča pa nepotrebnega predčasnega odtujevanja sredstev delavcev v TOZD.
Delavci v TOZD morajo planirati tudi razporejanje predvidenega dohodka in čistega dohodka ter v svojih srednjeročnih pianih predvideti takšno razporejanje čistega dohodka, da bodo hitreje kot sredstva za osebne dohodke in skupno porabo naraščala sredstva za razširitev materialne podlage dela. Da pa bo obseg sredstev za osebne dohodke in skupno porabo odvisen od tega koliko so delavci s svojim delom in upravljanjem s sredstvi prispevali k ustvarjanju dohodka.
Sleherni delavec mora vedeti, koliko obseg, kvaliteta in gospodarnost njegovega dela prispeva k doseganju planiranih nalog in ciljev delavcev v TOZD. Na podlagi združevanja dohodka za nove naložbe pa morajo delavci v TOZD tudi predvideti kolikšen del povečanega dohodka bodo prejeli kot osebni dohodek na podlagi minulega dela.
Politika zaposlovanja delavcev mora zagotavljati racionalno izrabo delovnega časa v delovnem dnevu slehernega delavca. Odpravljati moramo nesmotrnost pri dosedanji organizaciji dela, izkoriščanju delovnega časa, neustreznem razporejanju delavcev na delo. Slehernemu na novo zaposlenemu delavcu moramo zagotoviti najmanj miimimalne standarde življenjskih in delovnih razmer. Vsak zaposleni delavec mora
ustvariti toliko dohodka, da bo lahko ob osebnem dohodku, ki ustreza osebnemu dohodku delavcev na enakih ali sorodnih delih, združeval dohodek tudi za skupne in splošne družbene potrebe ter zagotavljal razširitev materialne podlage svojega dela in rezerve. Znatno hitreje moramo povečati število proizvodnih delavcev, omejiti pa moramo naraščanje delavcev v administraciji in v DSSS.
Če slabosti ne bomo odpravili zdaj, se bodo vlekle naprej. Ob taki ugotovitvi velja opozoriti tudi na nekatere težave, ki nas utegnejo spre mi jati pri nadaljnjem pripravljanju in sprejemanju planov, kot na primer; nevarnost nesočasnega in nerealnega planiranja, nevarnost premalo usklajenih planov in nevarnost premajhnega sodelovanja delavcev pri pripravi planov. Zaradi tega bi se utegnila pomembno zmanjšati tudi zavzetost in odgovornost delavcev pri usklajevanju planov.
Ne bomo mogli biti zadovoljni, če plani ne bodo usklajeni z materialnimi in dohodkovnimi možnostmi združenega dela, če v njih ne bodo jasno opredeljene prednostne naloge, če ne bo uresničevanje plana sleherne samoupravne organizacije pomenilo njenega konkretnega prispevka k uresničevanju skupno dogovorjenih ciljev za skladnejši im stabilnejši razvoj, za odpravljanje etruk-turnih neskladij, za zmanjšanje odvisnosti od uvoza in za uspešnejše vključevanje v mednarodno delitev dela, za večjo kvaliteto dela in usmerjanje dela z večjo uporabo znanja, tehnologije in tehnike ter za ustvarjanje večje družbene produktivnosti dela ter večjega dohodka na delavca ter na vložena in uporabljena sredstva.
Sindikalne organizacije lahko veliko pomagajo pri načrtovanju. V dosedanji aktivnosti smo v zveži sindikatov ugotavljali, da člani (izvršnih odborov v osnovnih organizacijah, člani sindikalnih konferenc in koordinacijskih odborov v delovnih orgartiza-cijah združenega dela, niso dovolj usposobljeni za uspešno uresničevanje vloge in, odgovornosti sindikatov pri pripravljanju, sprejemanju in izvajanju planov. To ugotavljamo kljub temu, da smo tudi v zvezi sindikatov v zadnjih mesecih organizirali veliko predavanj, posvetov in seminarjev o uveljavljanju samoupravnega družbenega planiranja. Zato naj tudi ta konferenca 'na polagi zahtev iz javne razprave sprejme sklep, da moramo o stališčih (in usmeritvah te konference ter o vlogi 'in odgovornosti pri pripravi, sprejemanju lin (izvajanju planov, organizirati usposabljanje čim širšega kroga sindikalnih aktivistov in delavcev.
Zavedati pa se moramo, da zgolj tako usposabljanje ne bo zagotovilo večje učin-
kovitosti. Večja učinkovitost organizacij in organov sindikatov pri pripravi, sprejemanju in uresničevanju planov je namreč odvisna predvsem od uveljavljenosti sindikalne organizacije v njenem delovnem okolju. Odvisna je od tega, koliko je osnovna organizacija Sindikata im člani (njenega 'izvršnega odbora povezama s stvarnimi problemi delavcev in TOZD, pa tudi od tega, koliko so se res pripravljeni zavzeto boriti za uresničevanje samoupravnih pravic im odgovornosti delavcev, na sploh lin še posebno za oblikovanje konkretnih lin realnih planov.
V podkrepitev te ugotovitve je tovariš Potrč navedel nekaj primerov, ki jasno govorijo O' možnostih za učinkovitejše angažiranje organizacij in organov sindikatov v pripravah im sprejemanju planov:
—	00 sindikatov v TOZD lahko preverjajo, kako v združenem delu uresničujejo sprejti program za pripravo planov. Spodbujajo delavski svet, da sproti ocenjuje izpolnjevanje programa ter terja doslednejše uveljavljanje odgovornosti vseh tistih, ki so krivi, da programa ne Uresničujejo dosledno.
— O O sindikatov lahko preverja, ali so bili pri pripravi planov upoštevani vsi interesi delavcev.
—	00 sindikatov lahko prispeva k večji realnosti planov. Lahko terja, da delavci dobijo konkretne analize o tem, kako si bo TOZD za predvideni razvoj zagotavlja-a reprodukcijski material, delo v osnovni svoji dejavnosti, energijo, devizna sredstva, denar za nove naložbe ali za povečani obseg proizvodnje, kako si bo zagotovila usposabljanje delavcev in podobno.
—	00 sindikatov lahko prispeva k temu, da plani pomagajo reševati bistvena vprašanja in probleme gospodarjenja v organizaciji združenega dela. Ob sprotnem ugotavljanju uspehov 4n problemov prt' (izpolnjevanju planov in prt gospodarjenju, pa mora 00 sindikatov poznati te probleme.
—	00 sindikatov mora poznati vse bistvene probleme s katerimi se srečujejo njeni delavci. Vedeti mora kako delavci rešujejo stanovanjska vprašanja, kakšno je njihovo zdravstveno stanje, kako je z varstvom im šolanjem njihovih otrok, kakšna je prehrana med delom, rekreacija in oddih. Še bi lahko našteval pnimere, prepričan pa sem, da ti navedeni jasno kažejo, kako na konkreten način morajo 00 sindikatov ocenjevati tekoča vprašanja, dosedanje delo in naloge za v bodoče tudi na občnih zborih. OO sindikatov, sklepi sprejeti na tej konferenci zavezujejo, da v svojem okolju ocenijo dosedanjo aktivnost, sprejmejo konkretne dogovore im naloge.
00 sindikatov naj to opravijo na svojih občnih zborih v mesecu januarju 1980. leta.
Iz govora I. P.
PREDSTAVLJAMO VAM NAŠA PREDSTAVNIŠTVA:
Zagreb
Za predstavništvo Zagreb moramo žal ugotoviti širjenje brez načrta, brez cilja. Zato tudi imamo toliko loikaaij, 'kr vse ne premorejo enega zadovoljivega razstavnega mesta za ponudbo deviznega n dinarskega blaga, ki ga zastopamo ati nudimo potrošniku.
Predstavništvo ima prostore na treh lokacijah:
— Jurišičeva 2, komercial-
ne službe TOZD Zastopstva;
— Petrinjska 51, prodaja konsignacijskega blaga široke potrošnje;
— Ulica 13, prodaja konsignacijskega blaga široke potrošnje;
— Lenjingradska 109, detajl trgovina z Opel rezerv-nimi deli.
Predstavljamo vam zaposlene v predstavništvu:
Da bi izpolniti začrtane čilije ter se usposobili za čim kompletnejšo ponudbo, so v teku razpisi, ki bodo zapolnili kadrovske vrzeli. Omeniti moramo, da servisno dejavnost izvršujejo ipogodbsnil privatni serviserji ter tudi tov. Krecu Duško za potrebe grupacije elektronike. Dinarska detajlna dejavnost rti zasto-
pana, kar je vsekakor za tako ogromno področje naša pomanjkljivost. Mislim, da od tu dalje že ilahko začnemo razmišljati o nadaljnjem raz-vojiu JOZD Trgovina, ki mora biti vkomponiran v razvoj celotne DO Avtotehna. Teh projekcij pa žal rti.
ANTON PLEVČAK, dipl. oec.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje ljubljene mame, od katere smo se poslovili 5. decembra, se zahvaljujem vsem sodelavcem in kolektivu Avtotehne, ki sojo spremili na zadnji poti, poklonili cvetje in izrekli sožalje.
RUŽA ZAGORC
Analiza akcije IM IM IM P 79
Vodstvo predstavništva:
1.	Direktor predstavništva:
2.	Pomočniik direktorja:
3.	Tajnica:
4.	Kurir-snažilka:
A. TOZD Zastopstvo:
5.	Servisni kontrolor:
Wenzler Zvonko
Slamar Ingehorg Benšek Marija
Transportno-investicijska oprema
6.	Samostojni komercialist:
7.	Samostojni komercialist:
8.	Samostojni komercialist:
9.	Komercialni referent:
Široka potrošnja:
10.	Samostojni komercialist:
11.	Komercialni referent:
12.	Komercialni referent:
13.	Komercialni referent
14.	Komercialist:
15.	Poslovodja:
16.	Prodajalec I:
17.	Prodajalec II:
18.	Prodajalec II:
19.	Pripravnik:
20.	Vodja kons. skladišča:
21.	Samostojni car. referent:
B. Trgovina:
22.	Poslovodja:
23.	Prodajalec I:
24.	Administrator:
Opozoriti moramo, da s 1.
1.	1980 nastopi nov direktor predstavništva tov. Galogaža. S tem nastopom so kadrovsko zasedena vsa vodilna delovna mesta v predstavništvih z ljudmi, ki izpolnjujejo vse formalne lin tudi strokovne pogoje za uspešno delo in razvoj tega dela Avtotehne.
Zaradi širine, obsega in vsebine dela predstavništev se že čuti potreba po novi obliki organiziranja predstavništev v samostojno orgarti-
Tomljanovič Avgust Galič Dragutin Rosič Zdenko Taloš Stjepan Pekoč Nada
Konj e vod Gordana Kraič Jasenka Jeklenac Biserka Babeli Srečko Kokolič Marija Rratengrazer Zlatko Miloševič Melita Bogovič Dragutin Fureš Marija Gabriša Nikola Mamič Mate Kulenovič Nada
Veselko Vlado PavlekoVič Željko Mohenski Ljubica
zaCijsko enoto 'izven TOZD Zastopanja.
Vse to je možno, saj tudi Zakon o združenem delu nakazuje možne organizacijske oblike, ki bodo omogočile skiadnejši razvoj brez subjektivnih vplivov ali interesov posamezne TOZD v okviru DO. Žal tudi pri1 tem razmišljanju rti ustrezne srednjeročne usmeritve na nivoju DO, kar onemogoča operativne izpeljave za dosego cilja im ciljev.
Sarajevo
Poslovni prostori predstavništva Sarajevo so v vogalni stavbi v ulici Džure Džako-viča 6. Prostori so pritlični, tako da se uporabljajo vzporedno kot razstavni salon za konsignacijsko blago, za konsignacijska skladišča in za
A. Vodstvo predstavništva:
1.	Direktor predstavništva:
2.	Svetovalec:
3.	Tajnica:
4.	Kurir-snažilka:
komercialne prostore. Prostori so majhni ter ne odgovarjajo vsem namenom in našim željam za ikomercialno obdelavo celotnega teritorija Bosne im Hercegovine. Da vam predstavimo zaposlene:
Osmanovič Kemal Čerimagič Edhem Janjič Jasmina Mušovič Zubejda
B. Transportno-motorna grupacija:
5.	Samostojni komercialist:
6.	Samostojni komercialist:
7.	Samostojni komercialist:
8.	Komercialni referent:
Šurbek Ivan Krivošija Hasan Zekič Dragan Krecu Duško
C. Široka potrošnja:
9. Komercialist:	Stanek Tomislav
10. Komercialist:	Čatovič Antonija
V novembru mesecu smo preizkusili našo zaščitno, varnostno in obrambno pripravljenost naše DO. Za ta preizkus smo se pripravljali že od marca meseca letos.
Za razliko od akcij na področju LO im DSZ v prejšnjih letih, ko je glavni' akter za pripravo in Izvajanje aktivnosti LO in DSZ bila le strokovna služba, je tokrat nosilec akcije NNNP že od marca meseca dalje bilo vodstvo sindikata ob polni angažiranosti OO ZK.
Ko analiziramo uspeh, ki smo ga dosegli na tej naši akciji, lahko rečemo, da smo dosegli veliko, da smo storili več v teh sedmih mesecih kot nekaj let nazaj. Za največji uspeh si lahko štejemo to, da smo v priprave in fe-vajnje vaje vključili vsa vodstva sindikata, vse OO ZK lin skorajda vso poslovodno strukturo, da ne omenjamo veliko število delavcev, ki so bili ineposredrti izvajalci akcije. Pomeni torej, da smo na področju podružbijanja zadev LO, varnosti In DZS dosegli v iprogramu zastavljene cilje.
Tudi nosilci operativnih nalog (odbori iin komiteji za LO 'in DSZ im še posebno štab CZ) so ob tej prvi tako kompletni preizkušnji pokazali, da so sposobni voditi zaščitno 'reševalno akcijo ter da bi tudi delovanje DO v razmerah vojne znali voditi, oziroma izvajati naloge, načrtovane v obrambnih načrtih.
Aktivnosti NNNP 79 so Mie načrtovane v dveh akcijskih programih, in sicer za delovne enote na Celovški Sn Titovi cesti. Te aktivnosti so vsebovale vsa področja delovanja LO in DSZ. Največja ali osrednja aktivnost je bila na zaščitno reševalnih pripravah, tj. v delovanju štaba im enot CZ na Celovški 175 im 228.
Na vaji smo ugotovili, da je štab CZ kos svoji dokaj zahtevni nalogi, in sicer vodenju specializiranih enot CZ na Celovški 228 in splošne enote na Celovški 175. Med temi' ©notami se je posebno izkazala enota PMP, ki je v zelo kratkem času oskrbela pet poškodovancev im jim nudila prvo pomoč. Tudi gasilci so dobro in hitro reagirati ob nenadnem izbruhu požara na Celovški 228. Potrebno je poudariti, da so gasili le z gasilskimi aparati, ker na Celovški 228 še vedno nimamo urejeno vodovodno omrežje z dovoljrtim pritiskom vode.
Na Titovi 36 je vajo enot CZ vodil štab poslovne zgradbe. Tudi v tem štabu
im njegovih enotah so odgovorno sodelovali obvezniki CZ iz Avtotehne.
Kot vsaka vaja do sedaj je tudi ta pokazala nekaj pomanjkljivosti, o katerih je štab CZ na svoji seji' že raz-pravljal ter bo storil vse, da se le te ob naslednji vaji odpravijo. Ena izmed mnogih pripomb udeležencev im opazovalcev je bila, da naj bi takšna ali podobna vaja bila vsako leto. Upam torej, da bo štab to upošteval in temu primemo izdelal načrt za bodoče.
Tudi zavarovanje objektov v času vaje je bilo zagotovljeno, saj je NZ odgovorno im pravočasno opravila svojo nalogo.
Izvajalci obrambnega načrta so se ločeno po obrambnih načrtih v treh skupinah seznanili z njihovo vsebino in svojimi nalogami. Naj bo zaključku te grobe analize o akciji NNNP 79 v DO Avtotehna, omenim nekaj tehtnejših ugotovitev:
il. Akcija NNNP 79 je popolnoma uspela, saj je neposredno sodelovalo v njej' preko 100 delavcev.
2.	V priprave im izvajanje so se tokrat prvič 'intenzivno vključila vodstva sindikatov in OO ZK.
3.	VSi udeležmoi akcije so v pripravah, zlasti pa na vaji resno in odgovorno 'izvajali svoje naloge, kar pomeni, da smo dosegli dokaj visoko stopnjo ob ram bno-zaščitno osveščenosti naših delavcev.
4.	Ob preizkusu naše obrambno zaščitne pripravljenosti pa so se pojiavile nekatere pomanjkljivosti, ki nam narekujejo potrebo po vsakoletni taki vaji.
5.	Vsi delavci, zlasti pa odgovorni za obrambno zaščitne zadeve v DO (10 sindikatov, OO ZK, operativna telesa, odbori lin komiteji za LO in DSZ) so odgovorni, da se v čim krajšem času realizirajo do sedaj neizpeljane zadeve, in Sicer:
a)	Sanirati zaklonišče v objektu na Celovški cesti 228. Pripraviti ustrezno rešitev za zaklanjanje delavcev na Ce-
lovški cesti 175 (adaptacija ali Izgradnja zaklonišč).
Sanirati zaklonišče oz. kletne prostore v poslovni zgradbi na Titovi cesti 36.
Na 'ustrezen način, preko hišnega sveta stanovanjsko-piosliovne zgradbe Titova 25, zagotoviti zaklanjanje naših delavcev.
b)	Sanirati vodovod, omrežje za pridobitev ustreznega pritiska vode za gašenje na Celovški cesti 228.
c)	Zagotoviti ustrezno uskla-diščenje opreme CZ na Celovški 175.
d)	Organizirati in izvesti mobilizacijsko vajo Izvajalcev obrambnih priprav in ob tem preveriti mobilizacijsko pripravljenost istih in pozivno-kurirske mreže.
7. Čeprav so vsi udeleženci odgovorno 'in prizadevno izvajali svoje naloge, je prav, da omenimo nekaj delavcev, odnosno enot, ki so se še posebno izkazali:
—	vodstvo vaje na Celov-šhi cesti 228 lin 175 (odbori in komiteji' LO in DSZ ter štab CZ;
—	ekipo prve medicinske pomoči v celoti;
—• splošno enoto CZ na Celovški cesti 175 v celoti;
—	vodjo obrambnih priprav tov. F. Blatnika, 'poveljnika CZ tov. J. Pristova, vodjo CZ na Celovški cesti 175, tov.
I.	Pečnika in načelnika NZ tov. D. Balažiča;
—	člane štaba CZ na Titovi cesti 36, tov. A. Gimpelj in tov. M. Kranjac;
—	vodje ekip CZ tov. I. Ogorevc, S. Lavrenčec lin M. Okoiren;
—	načelnika NZ tov. J. Cimpermana.
Zaključek akcije ob krožniku vojaškega pasulja s klobaso je bil pester in 'posrečen, pa tudi koristen zaključek vaje. Tudi ob tej priliki se je namreč vodila polemika o pravkar končani vaji. Tudi za to idejo gre zahvala lini-ciatorjem tov. F. Blatniku in
S.	Kramžerju, odnosno celotnemu odboru za LO lin DSZ delovne organizacije.
F. KUŠAR
Drugi ponedeljek v novembru bo vsem šabistom AVTO-TEHNE kljub temu, da so mo-ralii razen enega, ki je iztržit remi, priznati premoč na-sprotniiiku, ostal v nadvse prijetnem spomtnu. Nasprotnik, ki se mu je v prostorih hotela lirija postavilo po robu štiirinajst šahistov Avtotehne, štirje povabljeni igralci in devet šahistov hotela Hirtja, je bil namreč sam velemojster Bruno Parma, mladinski svetovni prvak in s tretjilm najvišjim ratingom v Jugoslaviji, stalni član državne reprezentance. Skratka mož, s katerim ni sramota izgubiti, je pa prav gotovo velika čast igrati. .
Pobuda za srečanje je prišla povsem spontano. Ko (je velemojster kupoval Opla, je namreč naletel na našega predsednika športne komisije Jožeta Končana, navdušenega športnika in zagrizenega šahista. Pa je beseda dala besedo in ker beseda rti konj in ker se še tako dober im
zanesljiv avto lahko pokvari in je zato pametno poznati dobrega mehanika, kot pravi Parma sam, je bil dogovor hitro sklenjen.
Tehnično ‘izvedbo je prevzel novi vodja šahovske sekcije, diplomirani ekonomist iz TOZD Trgovina Ante Vuk-man, na delovnem mestu sicer še pripravnik, za šahovsko desko pa že star maček in nevaren nasprotnik. Ker AVTOTEHNA za tako prireditev nima primernega prostora, tudi dovolj igralcev me, se je povezal z upravo hotela Ilirija, ki je v zameno za deset prostih desk odsto-pila del restavracije.
12. 11. 1979 ob 16. uri se je bitka začela.,
Brunu Parmi, ki se je prvih nekaj potez kar sprehodil od igralca do igralca, je začel korak pri posameznih deskah polagoma zastajati. V velikem slogu so se borili: edina ženska predstavnica na Simultanki Marija Koderman — Parmo je rešilo Je
dejstvo, da je spregledals kraljico, nekdanji član AVTO TEH N E Podržaj Ivan, bivš vodja šahovske sekcije Milat Bogosavljevič, ki je izgubi le zato, ker mi hotel poslu šali Marijinih nasvetov Sin se veda naš novi Ante Vukmar ki mu je bil velemojster pri siljen ponuditi remi.
Po končani bitki se je velemojster, ki smo mu v zahvalo poklonili prav čedno Zaletelovo grafiko (njegovo delo smo imeli priliko oceniti, ko je razstavljal v AVTOTEH-Nl) zapletel s svojimi malimi (po šahovskem znanju) a pogumnimi nasprotniki v daljši klepet, In tu se je pokazal kot prav prijeten družabnik in sogovornik. Nikakršnega zvezdništva ali znanstvenosti ali poudarjenega svetovljanstva ni; bilo v njem. Nasprotno: prav rad je analiziral nekatere ,partije, odigrane v simultanki, vmes pa nam brez pretiranih poudarkov pa tudi brez lažne skromnosti pripovedoval o svojih bogatih ša-
hovskih izkušnjah. In ker smo se tako lepo razumeli, je jasna stvar, da smo se domenili, da ob letu zopet sedemo za šahovske deske.
IZJAVE:
Ante VUKMAN — trgovina
(0,5:0,5)
Ponujeni remi sem seveda v trenutku sprejel. Zame je bil to velik uspeh, kakor bi bil to uspeh za prav vsakega šahista. Na remi sem tudi igral. Na zmago pa nisem hotel iti, ker nas je bilo premalo močnih posameznikov. Za prihodnjo simultanko bi želel, da se prijavi več ljudi,
Milan Bogosavljevič DSSS - (0:1)
Analize s Parmo in potem doma so pokazale, da sem imel dobljeno partijo. Malo so me dokoncentriirali »kibi-ci«, ki so mi stali za hrbtom in mi kar s prsti kazali poteze, zato sem v zadnjih potezah narobe igral.
Bruno PARMA jugoslovanska šahovska reprezentanca (26,5:0,5), pred bojem:
Prepričan sem, da Ije v AVTOTEHNI veliko dobrih šahistov in da se nam obeta lepa šahovska prireditev.
JURIJ ČERNIČ
Poročilo komisije za šport in rekreacijo
Uspešno smo delovali
Približuje se konec leta in s tem čas obračunov im pregledov dosedanjega dela. Poglejmo torej, kaj smo letos storiti itn dosegli na področju športa in (rekreacije.
Sezono smo kot vsa leta doslej začeli s smučanjem in to s sindikalnim prvenstvom v veleslalomu v Gozdu Martuljku.
Z letošnjim letom je DO AVTOTEHNA postala članica SPA1SA — to je žimskih iger avtomobilske lin motorne industrije SLOVENIJE, katere članice so že podjetja AVTO-COMMERCE, AVTOMONTA-ŽA, SLOVENIJA AVTO, ROG, SATURNUS, VOLAN, AGIS, CIMOS, TOMOS, IMV, ISKRA, DONIT, SAVA, TAM itd. Letošnjih, že Vlil. iger so se udeležili tudi naši tekmovalci in pri tem dosegB odlične rezultate, na katere vas moramo ob tej priliki spet spomniti: ženska ekipa, ki so jo sestavljale tekmovalke BERGANT Vlasta, DOLINAR Vesna in JERAJ Marija, so bile ekipno druge: moška skupina F, ki so jo sestavljali ZUPAN Tone, GAŠPIRC Stane in POGAČAR Janez pa četrta. V generalni uvrstitvi je AVTOTEHNA zasedla jedrno mesto.
Udeležili smo se tudi vseh TRIM tekmovanj v veleslalomu za prvenstvo občine Center, občine šiška in imesta Ljubljane. Pri tem ne smemo pozabiti rezultatov kot so: 1. mesto D — GAŠPIRC Staneta, 3. mesto C — KRESE Zvoneta, 4. mesto C — ZUPAN Toneta in seveda ekipnega drugega mesta.
Za vse člane DO pa smo priredili smučarski izlet v DOBRAČ v AVSTRIJO, tako, da so tudi priložnostni smu-
čarji lahko prišli na svoj račun.
Sezona smučanja se še ni dobro zaključila, ko smo se že udeleževali TRIM tekmovanj v malem nogometu, namiznem tenisu, kegljanju in košarki. Pni tem ne smemo pozabiti na prijateljska srečanja 'posameznih sekcij z ekipami drugih podjetij oziroma športnih društev.
Pohoda ob žici okupirane Ljubljane smo se tudi letos udeležili in pni tem spoznali, da se vsako leto srečujemo skoraj sami! isti obrazi.
Zanimanje za šport in rekreacijo je najbolj naraslo proti koncu aprila, ko se je vse bolj bližal odhod na Ohrid, kjer so bile prirejene športne.lgre motorne industrije Jugosalvije ŠIMU 79. Zenska ekipa se je letos bolje odrezala kot lani, saj je ekipno zasedla prvo mesto. V posameznih panogah pa so' bile moške ekipe najbolj uspešne v namiznem tenisu (četrto mesto), v košarki (šesto mesto), v malem nogometu lin kegljanju (14. mesto). V šahu Si AVTOTEHNA deli deveto do deseto mesto z ekipo TOMOSA liz Kopra. Daleč najslabši pa so bili naši strelci, medtem ko je ženska strelska vrsta osvojila tretje mesto, prav tako kot ženska ekipa v kegljanju. Najboljše so bile tudi letos tekmovalke namiznega tenisa, ki so osvojile drugo mesto.
Po času letnih dopustov se naši najeti športni objekti spet počasi polnijo In pri tem moramo reči, da se na žalost le tu in tam pojavi kakšen nov član rekreator.
V jesenskem času so spet zaživele TRIM tekmovanja lin
posamezna prijateljska športna srečanja.
Prijetno osvežitev na skoraj mrtvem področju delovanja šahovske sekcije pa predstavlja Simultanka naših šahistov z velemojstrom BRUNOM Parmo.
če na koncu povzamemo delovanje sekcij in dosežene rezultate, lahko rečemo, da smo letošnje leto dokaj uspešno delovali. Za drugo leto si želimo doseči večje število rekreatorjev, s tem pa tudi večjo možnost dosegati vsaj enake, če že ne boljše rezultate, kajti za obdobje imamo dobre možnosti, pridružite! KZŠR — CICA * * * 4 * * * * * * 11
VABILO
na veselo novoletno prireditev NA CELOVŠKI CESTI 228
NASTOPAJO:
1.	Uvodna beseda tovariša G. Aparatoviča — Energetska kriza in poraba bencina
2.	Mešani pevski zbor KGM — s pesmijo »Idi mi, dodži mi!«
3.	Amaterska gledališka skupina Vatrosprem — z igrico' »Nič Nas Ne Sme Presenetiti«
4.	ATRAKCIJA PRIREDITVE, NASTOP Zdravka čoliča — »Gori Vatra«
5.	Recital skupine »Ob tabornem ognju«
Za ples skrbi — rock ansambel »Žerjavica«
Varnostni prijem: vsaka podobnost z resničnimi dogodki in osebami je zgolj slučajna.
Vabi odbor za varstvo družbene imovine
Terminski koledar je zopet med nami
(Nadaljevanje s 1. strani)
Plan izrabe sklada letnega delovnega časa pošljejo delavci TOZD pristojnemu organu skupščine občine. Ce ta ugotovi, da plan izrabe ni v skladu z določbami drugega in tretjega odstavka tega člena in določbami 66. in 69. člena tega zakona, pozove TOZD, da jih uskladijo.
Sindikat lahko da pobudo za spremembo plana izrabe sklada letnega časa, če med letom pride do takih izjemnih razmer iz objektivnih razlogov, ki terjajo spremembe tega plana.«
Naslednje, na kar vas želimo spomniti, je pregled praznikov v Jugoslavij ali v posameznih republikah, ki so obvezno prosti:
1. in 2. januar prosta v vsej Jugoslaviji,
27.	april prost v Sloveniji (1980. pade na nedeljo — ni nadomestljiv),
1.	lin 2. maj 'prosta v vsej Jugoslaviji,
4. julij prost v vsej Jugo-
slaviji,
7. julij prost v Srbiji,
22. julij prost v Sloveniji,
27. julij prost v Hrvatski in BiH (1980. pade na nedeljo — ni nadomestljiv),
2.	avgust prost v Makedoniji (1980. ;pade na soboto —
rti nadomestljiv),
11. oktober prost v Make-
doniji (velja (isto kot za 2. avgust),
1. november prost v Sloveniji (velja isto kot za gornji dve obrazložitvi),
29. in 30. november prosta v vsej Jugoslaviji (30. 11. pade na nedeljo, zato je nadomestljiv v ponedeljek 1. 12.).
PREDLAGAMO:
1.	Ponedeljek, 21. julija v koledarju označimo z zeleno barvo kot dela prost dan in zato soboto, 26. julija pusti-mo v beli barvi kot delaven dan. Zato se morate vsi zediniti lin na ;ravni DO sprejeti ustrezen sklep.
2.	Sprejeti obvezo, da pri vsaki kontrolni uri visi Ter-mihski koledar 'in vsi sprejeti sklepi, ki se nanašajo na spremembe prostih dni z delovnimi dnevi.
3.	V objavi vaših sklepov bi bilo vmestno vse koristnike opozoriti na proste dneve v drugih republikah, da ne pride do nepotrebnih stroškov ipd.
4.	Vaše odločitve mora uredništvo Glasila prejeti do
28.	septembra, če želite, da
koledar (izdelamo po predlogu im pravočasno.
Minil je 28. september, torej tri mesece od datuma predložitve (27. 6. 1979), pa se mi nič zgodilo. Značilno za nas, bi lahko rekli. Kakorkoli že, oktober je bil zadnji mesec, v katerem smo morali v tiskarno predložiti naročilo s skico koledarja, če namreč hočemo imeti koledar pravočasno na razpolago. Dne 16. 10. 1979 je poslovni svet generalnega direktorja odobril tiskanje koledarja. Kot vidite sami, smo ga pravočasno dobifi im sedaj je pred vami. Pa SREČNO!
S.	Ž.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem v delovni organizaciji za izraženo sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti.
BOŽENA PETRIN