PoUtičen Ust
za slovenski narod.
W9 p«ni preJeuB Ttlj»: Z* eelo leto prodpltdMi 16 m polleU 8 fld., u ietrt lete
4 M en mesee 1 fld. 40 kr. T ^BlHlrtnelJI prejraum relji: Z% oelo leU 12 jM., m pol let« « fld., u četrt leto • fld., u en BOMc 1 fld. V IjubljMii n» dom po«Uj»n velji 1 fld. 30 kr. več n» leto.
Poiunezne Številke veljajo 7 kr. Nkreiaine prejem« epravuMvo (»dMiniatrMii«) ia ekipedicija, Semeniške nUoe št. t, U., 28.
Kaina^I« (iwr»ti) m sprejemajo in »elji tristopna petit-vrsto: 8 kr., že se tiska enkrat • 12 kr ee »e tuka dvakrat ; 15 kr., ce se tiska trikrat. Pri večkratnem tUkanji se eena primemo imanjia
Sokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma le ne sprejemajo.
Trednlitvo je v Semeniških nlieah h. št. 2, L, 17.
lih«]« vs*k dan, isvzemai nedelje in praznike, ob »/iS. nri popoludne.

V Ljubliani, v ponedeljek 17. marca 1890.
Letnilt XrVTlT.
iSkofovska izjava in vei*ska šola.
Škofovska izjava glede na versko šolo, katero 80 izročili v šolski komisiji gospodske zbornice dne 12. t. m. kardioal Schonborn, knezoškofa Zwerger in Jakob Missia, je veUkega pomena za vse avstrijske državljane. Njeno važnost spoznal je minister za bogočastje iu nauk sam, ko je v isti seji na izjavo škofor odgovoril, „da eo jo dali prečastiti škofje ne le kot člani gospodske zbornice, ampak v imenu prečastitih škofov, katerih dolžnost je, skrbeti za verske koristi katoliškega prebivalstva",
Katohki avstrijski se veseli brez razločka narodnosti te izjave, ker vidijo na novi postojanki šolsko vprašanje, ko se izpolniti morajo prej ali slej ojih opravičene zahteve, da se prično katoliški po-nčevati ter vzgojati katoliških starišev otroci. Zabteve ikofov 80 zahteve katoliškega ljudstva in biti moraje vseh teb, katerim je mar, da se obranijo blaginje narodov, kraljestev, dežel in skupne države. Skupna izjava avstrijskih škofov je vsem katolikom Avstrije g^lo in bojni klic, da se poslužujejo vseh zakonitih sredstev ter ne mirujejo prej, dokler ne izvujujejo za vernih starišev otroke verske šole. Katoliška ideja, Ijnbezen in udanost do habsburškega prestola, bila je skupna vei narodov, katera je mogočno delala Avstrijo in ta vez mora zopet spraviti narode, katere sta razpalila drugega proti dragemu brezversko prostozidarstvo in židovsko-nemiki lažiUberalizem zadnje d6be.
Liberalni časniki pretresavajo, presukujejo in pretiravajo po svoji zlobni navadi izjavo škofov, tolažijo sebe in svoje čitatelje, da se n4 njo ne bo ozirala vlada, da je neizvršljiva. Škofje zahtevajo samo to. 1. Javne ljudske šole naj se vravnajo
LISTEK.
Izpovedanja bivšega prostomisleca.
(Spisal Leo Tajcil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) palje.)
Kandidaturo so mi ponudili štirje okraji. Odločil sem se za narbonskega. Cas je potekal. Sel sem iz Pariza 12. avgusta. Imel sem ravno osem dnij za-se. Tu je moj volilni program:
Osrednji odbor radikalne zveze narbčnskega okraja, ^ogram drSavljana Leona Taxil-a.
Politika in opravništvo.
Senat se zatre.
Predsednik republike se odstavi; razglašenje in izvršitev postav se izroči predsednika minister-skega sveta; ministre imenuje zbornica. '' Prememba ustave v najbolj demokratičnem smislu.
'liOČitev države od cerkve; poslanec pri papežu se odslovi; duhovščina stopi popolno pod občno pravo; konkordat se odpravi. Vladna in okrajna decentralizacija; upravna neodvisnost občin.
Prvotni in drugi poduk dajejo neduhovniki; ta poduk je zastonj in vsak se ga mora vdeleževati. Viiji poduk se daje zastonj od države najboljšim učencem vsled razpisa.
tako, da bode katoliškim otrokom možno, obiskovati jih redno, ne da bi namešani bih z otroci druzih veroizpovedanj. 2. Na katoliških javnih šolah morajo biti Tsi učitelji katoličani, vzgojeni na katoliških učiteljiščih in si morajo pridobiti tudi zmožnost, učiti katoliški veronauk. 3. Pri nameščevanji učiteljev na katoliških javnih šolah naj se organom katoliške cerkve dovoli toliko vpliva, kolikor ga je treba, da se zagotovijo o primernem delovanji prosilca, ki se naj namesti. 4. Krščanski nauk naj se v teh šolah razširi po sodelovanji učitelja. Ostali ponk, učni načrti in učila naj se pa vravnajo tako, da je vse v lepem soglasji s katoliškim značajem jole. 5. Glede na nadzorovanje ljudskih iol in učiteljišč treba je dati prihko katoliški cerkvi, da vsestransko in zdatno varuje ter pospešuje njih verski značaj. Naposled izjavljajo podpisanci, ne da bi se spuščah v politična razpravljanja, da so pripravljeni o svojih zahtevah razpravljati z merodajnimi krogi.
To je škofovska izjava. Nič nemogočega ne zahteva Ni tedaj neizvršljiva, marveč z verskega stališča sama ob sebi umevna. A naši židovski U-beralci so že zdavnej zavrgli svoje versko stališče. Njim ni za stvar, resnico in pravico. Le za go-spodstvo jim je, zato lažejo in slepe Ijadstva, kakor da bi izključeni bili nekatoliški otroci is katohških šol, ko škofje govori samo o katoliških šolah in katoliških učiteljih. Vse prizadevanje nemških liberalcev meri le na to, da bi med posameznimi oddelki državnega zbora napravili še večjo zmešnjavo, kakoršna je že zdaj. Židovski listi strašijo vlado proti škofovski izjavi, da bi se ne ozirala n&-njo, ker vedo, da se jim ljudstva ne bodo več dala voditi za nos, kadar bodo poučena in vzgojena po versko-nravnih načelih. Boje se za svoje gospodstvo ter tudi drugod skušajo iu vedo dobiti svojih kalinov, ki čeljustajo o nazadnjaštvu, o cerkveni, kon-
V slučaji diplomatskih zapletenostij izključno pravo narodu, ki se ima vprašati v osmih dneh, da sklene vojsko; v slučaji vojske izključno pravo narodu, ki se vpraša med premirjem, da sklene mir.
Vojna služba je dolžnost vseh zdravih mdž brez izjeme in se stisne na tri leta.
Vdeležba ljudstva pri določitvi ustave in ustavnih postav po vlogah, ki jih izdelajo volilni okraji; pravica peticij bodi zagotovljena vsem državljanom, vlada naj prevzame dolžnost, podvreči postave po-trjenju ljudstva (kakor se to godi v Švici), kakor hitro so dosegle peticije, katerih verodostojnost mora biti uradno spričana, določeno število. Uradniki se smejo odstaviti; pri vseh državljanskih, hudodelskih in kazenskih zadevah razsojajo porotniki (po žrebu določeni); porotniki za vpeljavo pravd; volitev po splošnjem glasovanji in z omejenim pooblastilom sodnikov, ki imajo voditi obravnave in postavo obračati na posamezne slučaje po izreku porotnikov.
Vse verske kongregacije se razpusti; iz francoske zemlje se izženo tujci, ki so sedaj udje katerekoli kongregacije.
Popolna prostost združevanja za vse državljane s tem poroštvom za državo: zarota zoper republiko, in narodne koristi se ostro kaznuje.
Popolna prostost tiska s tem poroštvom uradnikom in zasebnikom: ostro kaznovanje obrekovanja; pravica torej tudi, da pisatelj dokaže dejanja, katera pripisuje tožniku; čc je dokazovanje se posrečilo, razsodijo porotniki.
kordatni šoli, katero pa tako malo poznajo, ali vsaj nečejo poznati, kakor ne poznajo odločne, z verskega stališča jedino umevne izjave škofov.
„Neue Freie Presse", glasilo židov ter vsega protiverskega gibanja, veseli se ceI6 na videz odločnega postopanja škofov ter se jim lisičje sladka zaradi njih trdnega prepričanja, vlado pa pregovarja, da so zahteve škofov nemogoče, da naj sedanjo državno-zborsko večino razprši ter se oklene liberalne stranke. Še cel6 praška nPolitik" je vsa presenečena zaradi te izjave ter govori o razpadu sedanje državno-zborske večine, češ, da katoliški poslanci se ne bi mogli držati gesla škofov. Zakaj neki ne? Mi pa mislimo, da ravno med katoliškimi državnimi poslanci, katerih je vendar ogromna večina, bilo bi še poraznmljenje s Škofi mogoče, in tedaj njih izjava še izpeljiva.
Znak časa pa je med katoliškimi Slovenci, kak vtis je napravila omenjena škofovska izjava n& nSlovenski Narod". Imenovani slovenski dnevnik piše v svoji sobetni številki pod naslovom: ,Kon-fesijonalna šola zopet na vidiku" h koncu: .Velika večina javnega mnenja izreka se proti izjavi škofov, večina jedina je v tem,da so zahtevane točke brez radikalne premembe ustave neizvedljive, a da bode škofovski ,pro-nunciamento' razdrobil desnice železni obroč. Tobode nekda njen jedi ni vspeh." V začetka napominanega članka pa piše nastopno:
.Marčevi dnevi so v zgodovini avstrijski znameniti in tudi dvanajsti dan letošnjega marca ne bode v tem oziru delal izjeme. Izjava škofov je tako odločen in morda tudi osodepoln korak, da bode baš laradi nje dvanajsti dan marca znamenit.
Odgovornost uradnikov in upravnikov.
Odstavljenje vseh republiki sovražnih opravni-kov, naj bodo na katerikoli stopinji in v katerem-koU opravništvu.
Denarstvo.
Troški za bogočastje in vse podpore kakorkoli podeljene različnim vrstam duhovstva od države, okrajev iu občin, jenjajo; najemščina od prostorov posvečenih bogočastju; kdor jih rabi, plača.
Vehke plače se ^atru; nihče ne sme nakopičiti več služb za svojo osebo; za ministre poleg plače za poslance nič več, kakor odškodovanje za troške zaupanja.
Plača za vse vohlne posle.
Odprava vseh davkov in njegov nadomestek le ta edin: davek po razmerju dohodkov.
Dejanjski socijalusem.
Pravo do dela za vse zdrave može in žene.
Pravo do podpore za vse bolnike, stare in otroke.
Odprava monopolov in dela po ječah, ki tekmujejo z delavci; odprava verskih delavnic, imenovanih .euvroirs".
Prepoved tekmovanja, kakor so je vpeljali podjetniki, med moškim in ženskim delom; vsak spol delaj primerno svojim dotičnim lastnijam; zvišanje plače ženskam.
Popolna prostost zdrulevanja, to je, posameznim priznanega prava, da skup\jajo po svoji volji

hjava je kratka, jedoostavna, a njena vsebina je popoln, daleč segajoč program, po katerem bi škofje radi korenito preosnovali sedanjo šolo. Samo pet točk 80 naveli, a v njih je povedano vse. Šolski zakoni z dn^ H. maja 1869 in 2. maja 1883 naj se predrngačijo tako, da bodo zadoSčevali opravičenim zahtevam katoliške cerkve, katera zahteva konftiijonalno šolo in vse vodstvo in nadsorstvo nad njo."
»To je ratločno govorjeno", pravi nadalje, ,in brez ozira na vedno še obstoječe državne osnovne zakone, niti na pristojnost državnega in raznih deželnih zborov." In ko je obljubil, da se bode še večkrat bavil s to škofovsko izjavo, navaja, kar so pisali proti njej praška »Politik*, mladočeški »Narodni Listy" ter glasilo »Alliance izraelite", »Neue Freie Presse", hvalnega pa niti zrna ne najde v tej škofovski izjavi. Zato pravimo, je to znak časa za slovenski list med katoliškimi Slovenci. Je li to delovanje za blaginje naroda na podlagi starodavnega programa: »vse za vero, dom in cesarja", katerega so vsi pravi rodoljubi slovenski vedno kot jedino blagodejno tako svečano priznavali, na katerem delovati so obetali zopet nedavno tudi zaščitniki »SI. Naroda"?
Kaka večina javnega mnenja in kje med Slovenci se izreka proti izjavi škofov glede verske šole, ako ne nasprotuje ta izobražbi na podlagi materinega jezika? Katera večina javnega mnenja jedina je v tem, da so zahtevane točke brez radikalne premembe ustave neizvedljive? Za ta zakon se tedaj toliko ogrevajo v »Narodni Tiskarni" in nekaterih zasobnih pisarnah, katerega je z večino dveh glasov s 103 glasovi proti 101 vsilila takratna nemško-liberalna večina avstrijskim narodom, ko Cehov niti zraven ni bilo in so se Tirolci glasovanju odtegnili? In to naj bi bilo javno mnenje med slovenskimi katoliki? Nikdar ne. Vidi se člankarju »SI. Nar.", da je bil jako slabe volje in da mu je rojil po glavi vtis tistih nemško-liberalnih listov, ki škofe dolže radi njih izjave »anarhizma", ko govofi precej početkom o marčevih dnevih.
Ko so pred dvema letoma ob priliki izročitve kneza Liechtensteinovega šolskega načrta državni zbornici poslancev katoliki avstrijski prosili z mno-gobrojnimi podpisi, begali so nekateri ljudstvo prav neosnovano in strašili učiteljstvo z rečmi, na katere nihče razumnikov še mislil ni. čemu tako zavijanje in hujskanje, ako ne v dosego strankarskih namenov. A ravno v tem potrebuje jasnosti naše ljudstvo? Vzroki nam niso znani, zakaj ]imenovani šolski načrt takrat ni prišel niti do prvega branja v zbornici poslancev. Pa vspeh tega načrta bil je vsaj ta, da je visoka vlada sama predložila šolski načrt početkom maja 1889 gospodski zbornici. S tem je priznala, da sedanji šolski zakoni potrebujejo v marsičem popravka; kar noben nepristransk pedagog ne zanikava, bodisi vere in narodnosti katerekoli. Katolikom je ta vladna predloga v verskem oziru premalo obetala, zato so avstrijski škofje v
svoje posebne koristi (politične ali trgovske), da jim dajo več moči po združevanju.
Ne sme se zameniti združenje s kongregacijo, ker kongregacija se sestavlja iz posameznikov, ki se odpoved6 svoji volji in svojim koristim v roke enega, dajo tako eni glavi, velikokrat tuji, moč, ki se obrača pogubno zoper narod.
Priznauje državljanske osebe sjndikalnim (delavskim) zbornicam; delodajatelj se ne umešavaj v oskrbovanje delavskih blagajnic; prememba postave o izvedencih; delavske skupine se pripuščajo pri oddajanjih javnih del.
Vpeljava razrešenja zakona.
Postave velike prekucije se posredno porabijo. Narodu se vrnejo duhovska posestva; samostani se predelajo v poslopja za javne koristi; dohodki drugih kongregacijskih lastin se obrnejo v napravo šole za delavske učence in v podporne blagajnice za stare in zbolele od dela.
Način glasovanja.
Ker je ljudstvo samo vrhovnik (souverain), ima ono določiti, kako hoče biti vprašano. Nadalje ni mogoče za vselej določiti, kako naj se glasuje, ker današnji volilci nimajo pravice, vezati prihodnjih volilcev. Zato se ima šest mesecev pred koncem vsake postavodajne ddbe sklicati ljudstvo, da se izreče o načinu glasovanja, ki ga hoče sprejeti za obnovljenje svojih zastopnikov.	(D»lj« iledi.)
gospodski zbornici dobili priliko, katoliška načela gled4 na versko iolo določiti, kar su v označeni izjavi s svojega verskega stališča tndi mo-iato storili, ne da bi se bili spuščali v politična razpravljanja, kakor sani pravijo, n. pr. v jezikovne razmere, obstoječe državne osnovne zakone, pristojnost državnega in raznih deželnih zborov.
Avstrijski- škofje pravijo s svojo izjavo le-to: »Ml zahtevMio za katollikih starišev otroke katoliško iolt ii ta, ako ni taka, kakor je v Izjavi označena, ni katoliška šola". S tem pa nikakor ni rečeno, da bi taka katoliška šola morala izključiti narodno iote. Obed ve, verska in narodna šola morete tndi le tedaj vspevati v korist naroda, ako jo vodi ter prešinja versko-nravni duh.
Škofje so s to izjavo prevzeli šolsko vprašanje na svoje rame. S svojo močjo in veljavo bodo skušali svojim vernikom svečano dano besedo izpolniti. Obrnili se bodo morda celo do svojih vernikov in jim pojasnili, da upajo s pomočjo katoliških poslancev konečno doseči versko šolo, da naj jim toraj zaupajo in ne delajo težav. Vis. vlada se trajno ustavljati ne bo mogla tej zahtevi, ker sama živo čuti, kako potrebna je ravno dandanes za obstanek Človeštva versko-nravna vzgoja. Morala bode ravno tu pravo svojo barvo pokazati, ker je precej sama po g. baronu Gautschu priznala, da je z »ozirom na važni obseg ta izjava resnega in natančnega preudarka vredna".
Škofje sami dobro vedo, da morejo katoliki v Avstriji le s pomočjo katoliških poslancev konečno doseči versko šolo, ker prebivajo v ustavni državi. A tudi slovensko-katoliški poslanci, ki bodo združeni s svojimi zavezniki pomogli katolikom do katoliške šole, naj ne opuste zagotoviti si pomoč avstrijskih škofov, da nam ti s svojo močjo in veljavo pripomorejo k verski šoli na narodni, torej pri nas na slovenski podlagi. Tej opravičeni in naravni zahtevi, da se vsak narod izobražuje in vzgaja na podlagi materinskega, pri nas slovenskega jetika, ne bodo se mogli ustavljati visoki dostojanstveniki in tudi ne ustavljali.
Na tem polju delovati in pojašnjevati je dovolj prostora za vse slovensko časopisje. Katoliška in slovenska šola bodi naš skupni namen proti onemu, kdor se drzne zmešnjave delati v tem oziru, ker osvedočeni smo, da mora prej ali slej postati podlaga tujčevi peti — tisti narod, ki ni vzgojen po versko-nravnih načelih.
Prvi shod liatol. polit, društva.
(Dalje.)
Mnogo let so vladali v Avstriji nemški liberalci; možje, katerim so bili Slovani sodržavljani druge vrste in ki so vravnali notranjo državno upravo po liberalnih načelih. Le-ti možje so oznanjevali neko vrsto prostosti, ki pa ima le slabe nasledke. Tako so skovali novo postavo za ljudske šole, ki pa v verskem in praktičnem oziru potrebuje korenite preosnove, kakor je že dokazal moj gosp. predgo-vornik. Dalje so našega kmeta hoteli rešiti s prostostjo, češ, razdeli naj si svoje posestvo, kakor mu drago. Tako je marsikateri gospodar v sili ali pa vsled zapravljivosti prodajal njivo za njivo, da mu je naposled ostala le koča, in še iz te so ga izgnali brezsrčni upniki. Res je, da naš kmet propada vsled slabih letin, velikih davkov, potratuosti in rastoče ■konkurencije s tujimi pridelki, toda ona prevelika prostost gledč na razdelitev podedovanega imetja je jeden prvih vzrokov propada kmetijskega stanu. Ti liberalni možje trdijo: »Kmet mora imeti kredit, in to je mogoče, če ima prosto roke." Dobro; ali vprašanje je, ali ve in more kmet tudi uporabljati to prostost v sedanjih žalostnih socijalnih razmerah? Če kmet išče kredita, posojila, hoditi mora od Pon-cija do Pilata; nihče pa ne pomisli, da mu zemljišče donaša komaj tri odstotke. Tako ginejo srednja kmetska posestva. Ko so lansko leto vlada in konservativni poslanci skušali narediti postavo, ki naj bi posestnike pri nastopu gospodarstva obvarovala novih dolgov in razdelitve posestev, delali so liberalci kisle obraze, zakaj ti so večinoma tovarnarji in prijatelji Židov, ki potrebujejo delavce po ceni, in dobe jih, če se delo na polji ne splačnje.
Oglejte si obrtnika, kateremu so dali takozvano obrtnijsko prostost. Vsakdo ja smel pričeti kako obrt, ne gled^ na to, ali je imel kako spričevalo svoje sposobnosti. Tako je trpel le pošten in sposoben obrtnik vsled te pretirane obrtnijske prostosti.
Ko je pred dobrimi desetimi leti prevzel ministerstvo grof Taaffe, navdali so slovanske narode
novi upi boljše prihodnjosti. Oddahnili so se, ker liberalna mora je zgabila svojo moč. Priznati moramo, da se je v minolih desetih letih mnogo obrnilo na boljše v vsakem oziin; a vendar oe tajim, da je storjen le pričetek, ker laglje je voz zapeljati pod cesto, kakor ga spraviti zopet na pravi tir. Ako je n. pr. kmet vsled pijančevanja zapravil svoje posestvo, ne pridobi si ga zopet, ako morda leto in •dan pije samo vodo. Pregloboko so se vkoreninila v vsem javnem in zasebnem življenji liberalna načela, in kar čez noč jih ni mogoče iztrebiti. Tako vidimo, da zgubljajo pogum celo oni možje, ki se ne boje vsake nevarnosti, katerih ne straši vsaka siva meglica na političnem obzorji, ki naznanja nevihto. Postali smo kakor utrujena potna družba, ki je zašla v temnem gozdu in ne najde izhoda. Jeden sili na desno, drugi na levo, tretji naprej, četrti nazaj. Kaj sedaj početi? Ali naj obupamo?
Ne! Bili so še hujši časi. Bolj mi je všeč leto 1890., kakor leto 1590., ko je bila katoliška in domoljubna stranka v Avstriji skoraj zadušena; kakor j leto 1690., ko je še Turek požigal po vzhodni naši državi in je francoski kralj Ludovik XIV. z zvijačo hotel razrušiti slavno Avstrijo; bolj mi je všeč leto 1890., kakor leto 1790., ko je začela na Francoskem plesati revolucija in se širiti v sosedne dežele. Neki slaven govornik je rekel: Časi niso slabi, temveč le ljudje, ki v njih živ^. Bog, ki je enkrat kaznoval človeški rod z vesoljnim potopom in v Sodomi ni našel ne deset pravičnih oseb, naj sodi ljudi. Jaz z4-se sem prepričan, da tudi lahkoživni Parižani niso tako sprijeni, kakor so bili prebivalci v Atenah in Rimu, ko je še cvetelo klasično pa-ganstvo; sedanji krščanski svet je še mnogo boljši, kakor oni pred Kristusom. A da ne propade nazaj v staro poganstvo, v suženjstvo modernega kapitalizma in v vrtinec socijalne demokracije, je skrajni čas, da gremo na delo. Mi ne smemo križem držati rok ter zdihovati, kakor je nekdaj prorok Elija pod brinovim grmom tožil o slabih časih. Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal. Zjediniti je treba moči in z zjedinjenimi moči nadaljevati pričeto delo, «da ohranimo one stanove, ki so podlaga državi. In ta namen ima naše društvo, o katerega načelih je že gospod predsednik obširno govoril. Vzbujati je treba krščansko zavest, ljubezen do bližnjega, pojasnjevati dolžnosti in pravice posameznikov kakor stanov. In ta krščanska zavest izvira pa le iz prave katoliške vere. In da to dosežemo, treba nam je pravih mož v občinskih, deželnih in državnih za-stopih, ki pošteno mislijo s svojimi volilci in ne iščejo le svoje slave, ki zagovarjajo opravičene želje in zahteve prebivalstva. In teh mož bodi skrb, da se polagoma pa korenito preosnuje uprava, zboljša socijalno stanje.
Drugo sredstvo je javno mnenje. V to vrsto spadajo posebno časniki. Liberalni časniki so ravno najhujše orožje naših nasprotnikov. S temi širijo svoja načela, delajo napačno javno mnenje, ker ljudem pesek mečejo v oči. Ako bodemo skrbeli, da povsod pridejo v zastope, bodisi v občinske, šolske, trgovske, obrtniške in druge zvedeni pa krščanski možje, tako bodemo polagoma izsušili socijalno močvirje, v katero smo zašli potkrivdi liberalcev iu svoji malomarnosti. Vsak posameznik pa omaga v boji proti mogočnemu nasprotniku, zato se nam je treba družiti v društvu, kateri naj širi ono zavest in izraža želje in potrebe prebivalstva na merodajnih mestih. Liberalci sami priznajo pomen društev, katera vedno snujejo, da tako zbirajo svoje moči. In četudi so si večkrat osebni nasprotniki, v boji proti krščausko-konservativnim načelom so vedno edini. Potrebo političnih društev so davno spoznali tndi naši rojaki na Goriškem in Spodnje Štajarskem in ravno te dni so si osnovali enako društvo tudi na Koroškem.
Iz tega kratkega obrisa, si. gospdda, že spoznate važnost in potrebo našega društva, kateremu .bodi naloga, da ljudem odpira oči, kaže prijatelje in neprijatelje, pomaga trpečim sobratom, brani verske, narodne in državne pravice, ter pospešuje slovenskega naroda duševni in gmotni napredek T vseh vprašanjih in zadevah. Mi nismo nazadnjaki, kakor nas skušajo sramotiti, temveč mofamo napredovati s pravim in dobrim duhom časa, uporabljati vse iznajdbe, katere je itnmil človeiki um v podporo za obstanek, toda ohraniti hočemo in moramo tadi ono iz razvalin preteklosti, kar se je pokazalo T tekn stoletij kot stalno in vedno koristno človeikema roda. Ia to je v prvi vrsti srečno družinsko življenja stanov na podlagi katoliške vere.
Danes smo storili pričeteic. Odposlalo bode drnštTo po BTojem g. predsednilrn dre peticiji na Danaj, jedno za versko-narodno šolo, drago za stav-beno-obrtno norelo. Mogoče, da gospodje na Dnnaji preslišijo naš glas, toda ponavljati moramo svoje sahteve, Bog bode dal svoj blagoslov in koneino mora zmagati pravična stvar.	(Eon«e sledi.)
Hus ¥ svojem iu sedanjem času.
XXI.
Kako je basitizem zakrivil izgubo Branibora in pomagal Hohenzollerncem, to moči je lahko doka-xati. Časi tisti so b:li nemirni. Turki so grozili Evropi. Srbi so bili zmagani na Eosovem polju svetega Vida dan 1389.
Ogri so bili nemirni. Po smrti ogerskega kralja Ludovika Telicega 1882, kateri je bil tudi poljski kralj (od 1. 1370.), sta se oglasila dva kandidata sa ogersko krono: Karol II., kralj napolitanski, strič-nik Ludovikov, in Sigismud Luksenburžan, brat Venceljnov, soprog Marijin, hčere rajncega Ludovika. Sigismunda so kronali 1. 1387., pa Ogri so se mu upirali, po smrti soproge so ga začeli sovražiti in 1.1401. 80 ga pol leta imeli zaprtega; odločili so se za Ludovika napolitanskega, sina kralja Karola II. Bili so dolgotrajne boje, v katerih je Sigismud izgubil Dalmacijo Benečanom, Galicija in Lodomerija ste ostali pri Poljski in trinajst sipuških mest na Ogerskem. Med tem so ga prijeli tudi Turki ter ga premagali v bitki pri Nikopolji. Na Ogerskem je imel Sigismud nesrečo, nekaj zaslužene, nekaj usojene. Razvidno pa je, da v tacih časih Sigismund ni imel polnih zakladov, in še potrebnih troškov ni mogel pokriti iz jako pičlih dohodkov svojih dežela. Po smrti kralja Buperta je postal še nemški cesar, kar mu ni povišalo dohodkov, pač pa stroške.
V	tem času jo bil Vencelj le še po imenu kralj na Češkem, v resnici je odločeval že Sigismund, dasitudi on ni mogel veliko. Po Husovi smrti so se začeli husitski boji in Sigismund je skušal napraviti red in mir, pa se mu ni posrečilo. Vojska za vojsko je prišla, a vspeha ni bilo nobenega, troške in mezdo vojakov je bilo treba plačati, oba njegova kraljestva mu pa nista donašala nobenega davka. V tej sili je zastavil 1.1417. Branibor grofu Hobenzollernu in tako razkopal češko veliko
. kraljestvo. Ko bi Hus ne bil zanetil teh bojev, bila bi ostala država skupna in evropska politika bi se še dandanes drugače sukala. Razvidno je torej, kako grozno škodljiv je bil husitizem za Cehe in za Slovane sploh.
Tudi Srbi so saj posredno trpeli zaradi Husa. Bosna; Dalmacija, Moldava in Valahija so bile tedaj pri ogerskem kraljestvu, a Sigismund je eno za drugo izgubil zoper Turke in Benečane, ker ni imel pomoči ne od Cehov ne od Nemcev, in še Ogri sami so bili razcepljeni na dve stranki. Ko bi bil Sigismund pri Nikopolji imel zadosti pomoči, da premaga Turke I. 1396., gotovo bi si bili Srbi opomogli in ne prišli kot raja v turške kremplje.
Petdeset let so se bojevali in ustavljali Srbi, a bratje Husitje se za to niso zmenili. Leta 1448. so bili Srbi drugič zmagani na Kosovem polju in Srbska je bila ponižana. Kolika škoda za Slovan-stvo! Pa naj bo devolj o tem! Skratka: Husitizem je Češko državo tako razdejal, da se bo komaj še kedaj povzdignila do tiste višave, na kateri je stala okrog 1. 1878. malo pred Husom.
V	cerkvenem oziru je bila Češka prej edina, po Husu pa razcepljena. Ali je to dobro, da je razpor T deželi zaradi enega človeka v verskiii resnicah, TMk sam lahko razsodi. Hudobni poiščejo vAlej take razlike in jih porabijo r agitacijo, ne zaradi stvari sam«, ampak zarad svojega dobička, bodi-si na časti ali na blagu. Tako je bilo za Husa, tako T 80Ietni vojski in tako hoče biti tudi danes. Da bi bil češki narod p^i tem se okoristil, zgodovina ne povč, ampak nasprotno so vselej po Acih bratomornih bojih Nemci se povzdignili.
L« glafne črtice iz poznejše zgodovine češke naj še omenim. Kralj Sigismnnd je nmrl 1. 1437. brez moških naslednikov, zato ja prilel na čeiki prestol Albreht V., vojvoda avstrijski kot Sigis-mandov zet. Ker je pa že 1.1439. nmrl in je za-pnstil le mladoletnega sina Ladislava, izvolili so Oahi dva kraljeva namestnika Majubarde in Jurija Podjebrada, in ta je postal po smrti Ladisiava leta 1457. 5«iki kralj in je vla4»i dosti kropko do smrti <1471). Vendar Cehi niso marali katereg« njegovih sinov ta kralja, ampak so izvolili Vladialava, aioa Jrralja poljskega. Ker bi bil pa ogerski .kralj Mati-
jaž- tudi rad češki kralj, prišlo je do vojske, v kateri so izgubili Cehi Moravsko, Slezijo in Lužice, a »kralj Matijaž* je umrl že 1. 1490. in zdaj so Ogri izvolili češkega kralja Vladislava tudi za Ogersko, in Cehi so priznali njegovemu sinu Ludo-viku pravico do češke krone. Ludovik pa je umrl brez dedičev, in njegova sestra, poročena s Ferdinandom avstrijskim, je vse podedovala in tako je prišla češka država pod krono habsburške dinastije (I. 1526). Čehi so izvohli prostovoljno Ferdinanda za svojega kralja, in Ferdinand je dobro vladal, priznal je in spoštoval pravice češke države, vendar Husov duh je tičal med ljudstvom in je delal kralju sitnosti pri vsaki priliki.
Ko so luteranski knezi nemški napravili zvezo šmalkaldsko zoper cesarja Karola V. in njegovega brata Ferdinanda, kralja češkega, so bili češki Husitje takoj pripravljeni Interanom pomagati zoper svojega dobrega katoliškega kralja. Opravili sicer niso nič, zgubili pa so nekaj pravic in nemštvo se je zopet okrepilo.
Po smrti Ferdinandovi (1564) je bil- njegov sin Maksimilijan voljen nemškim cesarjem, češkim in ogerskim kraljem. Maksimilijan pa je bil slab vladar, na pol luteransko odgojen ni vedel nikjer prave mere in odločnosti. Z raznimi pogodbami je skušal svoje nasprotnike tolažiti doma in zunaj. Ta neodločnost je bila tudi kriva, da ni bil soglasno voljen za kralja poljskega, kar bi bilo zopet moglo slovanstvo povzdigniti.
Umrl je Maksimilijan I. 1576. in njegov sin Budolf je zasedel češki prestol ter bil ob enem tudi nemški cesar in ogerski kralj. Časi so bili silno nevarni, sitnosti je imel s tvojimi brati in boje s Turki. Luterani in Kalvini so porabili vsako priliko, da so nagajali dobremu in modremu cesarju, in ti protestantje so se zvezali z vsacim sovražnikom, tudi s Turkom zoper svojega kralja in zoper svoje brate katoličane. Držali niso ne pogodbe, ne besede dane cesarju, in prav po Lutrovem izreku, da je treba Turku pomagati zoper papeža, so stali na strani Turkov in se bojevali zoper katoličane.
To ravnanje avstrijskim protestantom ni dalo miru. Podpihajo cesarjevega brata, oholega Matijo, da se vzdigne zoper cesarja, vdari z vojsko na Ceško (1608) in ga prisili, da mu odstopi Avstrijsko, Moravsko in Ogersko. Za plačilo je dal protestantom take pravice, kakor Turki na Ogerskem. Zdaj se pa oglasijo še Husitje (1609) in cesar jim mo;a dovoliti, kar tirjajo. To je cesarja užalilo, hladen je postal do Matije, ki je kar šiloma mu trgal dežele iz rok. Ker se je Matiji po pravici dozdevalo, da cesar ne bo njemu, ampak drugim sorodnikom iz štajarske rodovine naklonil vladarstvo, in ker so ga protestantje in Husitje neprestano hujskah, vnovič pride z vojsko nad brata na Ceško (1611) ter ga prisili, da mu pdstopi še Ceško, Slezijo in Lužico. Cesar Budolf se umakne na Nemško.
Politični pregled.
v Ljubljani, 17. marca, i^fotranfe dežele.
O poloiaji se poroča »Politiki" z Dunaja: Položaj je jasnejši in upati smemo, da desnica povodom proračunske debate in vprašanja o gaiiški zemljiški odvezi ne bode razpala. Člani centruma so se posvetovali in večina je za spravo. Zadnja točka škofovske izjave in odgovor naučnega ministra dajeU upanje, da pride prej ali slej na vrsto šolsko vprašanje.
Ogerska. V soboto dopoludne je presvetli cesar sprejel Kolomana Tiszo v avdijenci povodom njegovega odstopa z ministerskega sedeža. Njegov naslednik grof Szaparj se je včeraj poslovil od osobja poljedelskega ministerstva, uradni list pa je objavil imenovanje novega ministerstva. Danes se je novo ministerstvo predstavilo državnemu zboru.
Tarnaj e ditere.
Nemiija, V saboto ob 2 popoludne se je otvorila berolinska konferenca pod predsedništvom barona pl. Berlepseha, kupčijekega ministra v kongresni dvorani Bismarckove palače. Nemčijo zastopajo: Baron Berlepsch, driavni podtajnik v pruskem kupčijskem ministerstvu Magdeburg, knezoškof dr. Kopp, ravnatelj vnanjega ministerstva Reichardt, državni nadsvetnik Lohmann, pomočnik v pruskem ministerstvu javnih del dr. Hanchecrone, bavarski državni nadsvetnik Landmano, tajni komercijski svetnik baron Hejl in tovarnar Kochlin. Francijo zastopajo: Jules Simon, Tolain, Burdeau, Linder in Delahaje. Tajnik francoskih zastopnikov pri berolinski konferenci je Dnmaine, tajnik francoskega poslaništva v Berolinu. Avstrijski zastepniki so: Ministerska svetnika Weigel8perg in Plappert, mini-
sterski tajnik Haberer in obrtnijski nadzornik Migerka. Ogersko kronovino zastopota ministerska svetnika: pl. Schnierer in Gronzenstein in kološki obrtnijski nadzornik Perinyi. Anglijo zastopata državni pod-tajnik za Indijo John E. Gorst z tehničnim asi-stensom Burnettom in tovarnar William Honeds-worth. Belgijo zastopajo baron Greindl, Jacobs, Harze in baron Arnold t' Kind de Boodenbeeke. Nizozemski zastopniki so ti-le: Nizozemski poslanik v Berolinu Jonkherer, ministerski svetnik v pravosodnem ministerstvu Snjder pl. "VVissenkerke in de lavski nadzornik Struve. Dansko zastopajo bančni ravnatelj tajni proračunski svetnik Tietgen, tovarniški nadzornik dr. Topsoe in ravnatelj »novega danskega zavarovanja proti požaru" L. Bramsen. Švedsko zastopata: Viljem Tham in Husquarna. Švica ima za svoja zastopnika Blumerja in dr. Kauf-manna. — V zbornici se je nadaljevala obravnava proračuna za rudokope. Minister Majbach je rekel, da je on prvi sprožil misel, naj se rudokopni oddelek izroči kupčijskemu ministerstvu. Govornik je rekel, da ga je močno iznenadilo, ko se je raztegnil štrajk v Westfalnu tudi čez pokrajine ob reki Saaru. Vsekako pride pri veliki upravi lahko sem ter tam kaka pomota; toda preiskava je po-kazala, da se ne tiče očitanje visokih uradnikov, le nižji uradniki so deloma krivi. Konečno je izrazil minister svojo željo; da bi kmalu zavladal splošni mir med delavci in delodajalci. — Velika važnost se pripisuje govoru Windthorsta z Bismarckom, iz tega sklepajo, da se utegnejo konservativci združiti s centrumom: Pri rudokopnem proračunu je govoril Windthorst razlikuje se od drugih udov centruma tako mirno in spravno, da je opomnil prostomišljak Bromel: „Windthorstov govor znači sedanji politični položaj". Windthorst je rekel mej drugim: »Cesarju gre večina slave za socijalno-politične zakone".
Srbija. Povodom rojstnega dne laškega kralja Humberta je bila v pravoslavni cerkvi služba božja, pri kateri je bil navzoč kralj srbski Aleksander. — Predsednik francoske republike Carnot je podelil ministerskemu predsedniku Gruiču vehki častniški križ in sekcijskemu načelniku Milanovicu veliki križ reda častne legije
Bolgarija. V Plovdivu se še vedno zbira ta-mošnjemu županu nasprotujoča stranka. Istodobno pa mu skazujejo njegovi prijatelji protidemonstracije. V preteklem tednu bi bilo prišlo kmalu do tepeža v mestnem okraji Nova Mahala med županovimi prijatelji in neprijatelji, a policija je posegla vmes in zabranila sramotno dejanje. Od tega dne je še jedenkrat več redarjev. Vlada ni storila še nobenega koraka proti svojemu ljubljencu županu Dukmedjievu. Vsakako pa se tako nekaj kaže, da ga bo odjavila in sicer na zahtevanje narodovo.
Francija, Budgetua komisija je zopet pokazala pravo svojo barvo. Kakor se je že poročalo po časnikih, je škof Freppel s štirimi drugimi poslanci desnice ud budgetne komisije. Pri razdelitvi referatov izvoljen je bil imenovani škof za poročevalca proračuna za bogočastje. Cez eno uro pa se je polotila groza republikancev, da so to naredili, in poslanec Gerville-Reache umel je nevarnost, katera baj6 s tem državi preti, tako rezko slikati, da je sklenil predsednik budgetnemu odseku, Jules Roche, zopetno volitev. Ta volitev je bila tajna in namesto škofa Freppela volili so svetu do sedaj precej neznano veličino H. Lejguesa za poročevalca proračuna za bogočastje. Kaj takega naj bi drznili kdaj katoliki! — Kako raste v Franciji proračun. Od leta 1874 je rastel redni in izvanredni proračun tako-le: Leta 1874 2901, 1875. leta 3103, 1876. leta 3190, 1877. leta 3189, 1878. leta 3585, 1879. leta 3250, 1880. leta 3436, 1881. leta 3689, 1882. leta 3644, 1883. leta 3652, 1884. leta 3448, 1885. leta 3317, 1886. leta 3197, 1887. leta 3235, 1888. leta 3069, 1889. leta 3151, 1890. leta 3237 milijonov frankov. Za leto 1801 znaša po Rouvierji proračun 3247 milijonov franhov.
lz\4mi dopisi.
Iz črnske občine na Koroškem, 12. marca. Naša občinska volitev se mi zdi tolike važnosti, da Vam poročam ob kratkem o tem za nas pomenljivem dogodku. Na mojo in vseh koroških rodoljubov veliko žalost in iznenadenje smo propali, česar nismo pričakovali. Obe stranki ste se pripravljali kakor dva sovražnika na odločilni boj. Naši nasprotniki, in njim na čelu g. F. C., ki je bil doslej vedno naš sobojevnik, napeli so vse svoje moči in uporabili vsa sredstva, da bi vrgli slovensko stranko. Žal, da se jim je posrečilo v tretjem razredu z 62 proti 57 glasovom. Toda mi smo vložili »rekurs" in upamo da bo volitev ovržena zaradi nepostavnostij, ki so se godile. In kako je prišlo do tega, vprašate radovedni?
Tukaj f črui ima grof Thurn veliko posestvo in kupčijo z lesom. Vsled tega imajo njegovi gospodarji veliko vpliva v občini iu gospodarijo jako samooblastno. Ravno taka je tudi pri »planinski družbi", pri kateri veliko ljudi laaloži svoj kruh. Nadzornika omenjenega grofovega posestva in dražbe sta zapovedala delavcem, da ne smejo ČIrugačs ro> liti, kakor jim bodeta ukazala, sicer zgab4 zaslužek.
Tako so najD vzeli več pooblastil, katera pa so kar sami podpisali. Ker so se jim nekateri ustaTljali, pregovorili so jih, da so ostali doma. Celo v volilni sobi niso mirovali, našim iemali volilne Hstke ter jim vsiljevali svoje. Kmetje naši so bili radi tega po pravici nevoljni. In še ne bi zmagali nemški nasprotniki, ko ne bi imeli pooblastil od cerkev v črnski in javorski župniji. Pač čudno tol Zares hudi časi so nastopili za Slovence v Črni, kar je liberalcem zrasel greben. Vendar jaz upam, da še nismo pokopani in Črna še ni zgubljena, ker naše ljudstvo s« že v večini zaveda svojih pravio. Pošten« ia pravična stvar mora enkrat zmagati.
Dnevne novice.
(Desetletnica.) Jutri, dne 18. t. m., bode deset let, odkar je preblagorodni g. Andrej baron VVinkler c. kr. deželni predsednik na Kranjskem. Tem povodom priredi danes zvečer ob 9. uri pevski zbor ljubljanske čitalnice slavljencu podoknico, društvo .Sokol" pa bakljado. Jutri se poklonijo prebla-gorodnemu gospodu deputacije raznih društev, v četrtek pa bode v hotelu pri »Slonu" banket, katerega se vdelež^ zastopniki občin.
(Gospa Ana Pnkl), posestnica pri Dunaju, je podarila podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaju dvajset gl. Prisrčna hvala ji I—
(Odb«r »Katol. politične^ dmštva") imel je dn4 14. marea svojo osmo sejo. Med dragim je imenoval 30 poverjenikov za razne kraje ter sklepil, da se drugi društveni shod vrši 23. t. m., tiho nedeljo, in sicer v St. Vidu nad Ljubljano v društvenem domu rokodelskih pomočnikov ob 4. uri popoludne. Razprave na tem shodu bodo zanimale vzlasti kmetovalce in obrtnike; ker je obojih prav mnogo v $t. Vidu io okolici, zato upa odbor, da bo drugi društveni shod enako obilno obiskan, kakor prvi.
(Večer v spomin Davorina Trstenjakn) bode jutri, v torek dnš 18. t. m., ob 8. uri zvečer v steklenem salonu čitalnične restavracije. Spominski govor bode govoril g. dr. D. Maj ar on. Gg. člane narodnih društev vabi k temu večeru
odbor »Pisateljskega društva".
(»Matica Hrvatska") je za leto 1889 n« svetlo dala: 1. ,Iz bilinskoga svieta." Napisao dr. M. Ki-špatič. m. knjiga z 28. slikami. Vel. 8° 258 str. a. »Poviest carstva rimskoga." Sp. Ivan Rabar. II. knjiga. Vel. 8» 376 str. 3. Jovana Sundečic-a ,Iza-brane pjesme." XVIL 269 str. 8*. 4. .Slaven! n davnini. Napisao dr. T. Maretič. 8«, U6 str. 5. Aagust denoa: .Sabrane pripoviesti." II. zvezek (»Zlatarovo zlato"). 8», 268 str. 6. .Teodora«. Pri-povieda E. Kumičic. 8», 211 str. 7. .Psjcbe". Komedija a tri čina. Napisao Ivo Vojnovic. 8°, 131 str. 8. .Podgorske pripovijetke" V. Novak-a. 8*, 122 str. 9. .Pjesničke pripoviesti". Spjevav Avgust H^cambiiič. 8*, 166 str. Erasovezi k tem knjigam stanejo 4 gld. Poleg tega je .Matica" izdal* VII. zvezek prevodov stačh klasikov: Tacit Eorn: »Manja djela". Ic tega zaznamka je razvidno, kako plodo-vito deluje ta slovstveni zavod našiti južnih bratov. Vsak omikan Slovenec najde v teb knjigah dosti pouka in zabave. Želimo, da se tudi med nami
" Vp-^O i©® ▼♦i
iMatica Hrvatska) razpošilja svojim poverjeni-štvom knjige za 1. 1889. Za letnino 3 gl. prejmo udje devet lepih knjig. Poverjeništvo ljubljanskega okrožja poslalo jih bo te dni ljubljanskim članom na dom; udje izvan Ljubljane pa naj blagohotno naznanijo, kako jih žel6 prejeti. Baznašalec bode ob jednem pobiral tudi letnino za 1890.
(»Kratki katekizem".) C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je z razpisom dn6 22. febr. 1890 dovolil, da se sme imenovani škofijski katekizem, čeravno samo cerkveno potrjen, za tekoče šolsko leto še nadalje rabiti, ker so se potrebni koraki stocili, da se ta učna knjiga odobri tudi pri ministerstva.
(tčitpljske premembe.) Gosp. Ivan Pianecki, učitelj v Waldherrjevem zavodu, dobil je stalno tretje učiteljsko mesto oa štirirazrednici v Radovljici, gosp. Andrej Kmet, tretji učitelj v Tržiči pa stalno drugo učiteljsko mesto na tej šoli. Začasne službe so dobili g. J. Cvirn, začasni učitelj v Cerk-Ijllb, tretjo učiteljsko službo na deški šoli v Tržiči, g. fi. Ztvrinik, začasni učitelj v Cerknici, nčit^jsko službo v Olševku. Kot nadomestni učilji so vstopili, iu sicer v Skofji Loki nadomestni učitelj na dragi
mestni šoli v Ljubljani, g. J. Jaklič, v Tržiči bivši učitelj g. A. Globočnik in v Pirničah g. B. Jane.
Telei^rami.
Dunaif 17. marca. Cesar se je vrnil iz Budimpešte. — Pii dineju italijanske naselbine povodom rojstvenega dn6 italijanskega kralja je grof Nigra napil avstrijskemu cesarju kot dobremu prijatelju in zvestemu zavezniku italijanskega h-alja, nato Humbertu, vzgledu ustavnega vladarja in članu mogočne trodržavne zveze.
Dunaj, 17. marca. V proračunskem odseku je poročal glavni poročevalec dr. Ka-thr^n o proračunu za leto 1890. Skupni troški znašajo 535,771.700 gld., dohodki pa 547,368.704 gld., torej prebitek 1,597.004 goldinarjev. Poročilo izraža zadovoljnost, da se je doseglo ravnotežje, naglaša potrebo reforme direktnih davkov, pozdravlja naznanjeno vladno predlogo in želi hitro izvršitev, za katero more priti na vrsto vravnava valute.
Dunaj, 17. mai'ca. Pri včerajšnjem shodu volilcev ustavovernega moravskega veleposestva pri Chlumetzkem so sklenili soglasno, da bodo ponovili kompromis s srednjo stranko za prihodnje deželnozborske volitve.
Berolin, 16. marca. Trgovinski minister je pozdravil konferenco v kongresni dvorani. Seje so vsak dan, posvetovanja v fi-ancoskem jeziku, glasovanja po imenih v abecednem redu držav.
Carjigrad, 16. marca. Železnica Jafa-Jeruzalem in tramvaj na par iz Bejruta v Damesk sta koncesijovana. Inženerji so že došli.
London, 16. marca. Število rudokopov, ki so včeraj ustavili delo, cenijo na 250.000.
Umrli bo:
12. marca. Rudolf Lerauth, jetniškega paznika gin, 8 mes.. Reber 3, bronchitis.
13. marca. Stanko Zamejc, pekov sin, 17 mes., Gradišče St. 12, bronchitis. — Ivan Pregel, prodajalca obleke sin, 16 mes., Stari trg 4, božjast. — Liza Verbajs, kramarjeva h«i, 4 mes., Parne ulice 11, božjast.
Tremensko sporočilo.
I Cas	Stanj®
—----Veter	Vreme	1
opazovanja	, p.'c«i«Um	* g
17. u. zjut.l	787-6 I ' 1'2 j	vzh	r jasno	^
16 9. a. pop.	mi 14-8 •).	„	O 00
9. B. tvee.	736 0 7 4	si. zap__
7. n. ijut.	732 7 2 6	breiv.	obl»6no
16 2. n. pop.	730 5 8 0	si. vzh	dež	170
9. «. iveV	728-2 7 2	brezv.	oblačno	dež
kJiCVLUJCt V^AAl^VJ
2-9® nad normalom.
4-8« in
borsn.
(Tekgrafliao poroSik.) 17. marca.
Papirna renta 5* po 100 gl. (• 16* davka) 87 gld. 95 b.
06 ; 20 .
88 110 102 935 312 119
Srebrna » 5» 100 , „ 16 6* avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta . . ▲kci^ avstr.-ogenke banke . .
Eremtne akcije......
London .... . . '........119 „ 85
Srebro . ...........— » — »
Francoski napoleond. ........ 9, 44»
Cesarski cekini............. 5 „ 61 »
Nemike »arke .....'..... 58 „ 47\/,„
Tržne eene t Ljubljani
dne 16. marca. .
Pknica, hktl. Bei,
Jei-men, ,
Om,
hi*.
Proso,
Konna, »
KroD^, »
Leoa, , .
Grah, Fliol, Maslo. Ilait,
fp*b »»»I,
kfT.
sTTir:
7	16
5	66
6	60
4	-
5	60
8	-H 6 08
««7 10 -
, 1 10 , 60
■ - w
Speh povojen, kgr. Surovo mash>, „ Jajoe, jedno . Mleko, liter. . Gov^e meso, kgr. . TeUJie » ' , . Svinjsko „ • » . Koltrunovo ^ , .
Pilepec.....
Golob .....
Seno, 100 kgi". . . Slama, » » . . Drva trd»,,4a»tr. . , veUia. , ,
ti-m
«0
M
05
n
Mi
Potrtega srca naznanjamo vsem sorod-oikom, prilftldjen io zo^ocejo preiiLlo$t.&9 vest, da je Bogu vsemogočnemu bilo všeč našega preljubljenega oepozabljivega seproga, oziroma očeta in brata, gospoda
3imona Pogačnika,
trgovca In posestnika,
sinoči ob VsU- "" previdenega s sv. ^ajfra-menti za umirajoče, v 60. letu njegove starosti k sebi v boljše življenje poklicati.
Pogreb predragega pokojnega bode v torek, dn^ 18. marca 1880, ob '/»10- o" dopoludne.
Dragi pokojni se priporoča vsem sorodnikom, prijateljem in znancem v blagi spomin in pobožno molitev.
NaDobr^vipri Kropi, 16. marca 1890.
Marija Pogačnik roj. Fister, soproga. — Andrej, Fran, Ivan, Anton, Filip, Franjica, Cecilija, Barbika, otroci. — Andrej Pogačnik, brat. (i)
ru^TD pf ehe bM; sr. Jožefi
bode imelo
19. marca, t. j. sv. Jožefa popoludan, eb 4. uri violski sobi tukajinjagi fraiiiiikanski||asain6stanitv8j
letni obdnl sbor,
h kateremu so vsi možki udje povabljeni.
(2 1)	Odbor.
Posojilnica v Celji,
refllstr^ana^^ruflajMi^n^^
VABILO
k
etošujmu rsiBEDU \iiim zki,
kateri se bode vršil
dne 25. t. ni. ob 3. uri popoludne v dvoraiu celjske čitalwce
s Hledeiim dnevnim r^dom:
1.	Poročilo načelnika.
2.	Poročilo nadzorstva.
3.	Olobrr-nje letoe a računa.
4.	Rtzdrliiev čistega dobička.
5.	Sjr^iTiemba pravil.
6.	V,)| trv načelstva iu nadzorstva. 7 Rizni nasveti
(1)
Celje, dne 15. marca 1890.
Rftvnateljatvo.
Koverte s firmo
priporoua
l^atoližka Tiskarna
po nizKej ceni.
(20-3)
Karol. Giknija ulogo umataljne vCMnia« iB tl»Kine priporočate
Min^sr 1 l&ssii^r
Telečastiti duhoTiiini ktk<,i:
bandera, baldahine,
maSne plašče, ' dalmatike, pluvlale,
vilum ■Mitrans«,
kelihe, /cfcuHlnice^ altame aitatiliilce,
svete kipe, krii>eva pota,
l>ožJe sri*ot>o, oAtkTMie iMteno« od
stekla in medi,
TsakoTratneoblikainilogt.
Na tahtivanje poiiljajo u parantenti na ogled.
.Skoro 100 let im^oii dotei ob-stMiek BaJIc •■UnotltTC.jainii ».•IjiTost ntie tTrdke. ,
Sf Iluttrevtn« ctnlkl po»l; va^r^ipUiBO in franko.l