M 30 leli na današnji dan' ★ IVIH CANKAR v Mi- ... : „Jqz verujem v to družino svobodnih narodov. Jaz verujem, da bo iz te brezprimerne preizkušnje izšlo prerojeno človeštvo! Bil bi hinavec in lažnivec, če bi se imenoval socialista, pa bi v globočini svoje duše ne veroval v svoje ideale! Nič se ne bojmo, nič se ne strašimo dnevnega trpljenja, ne zakrivajmo oči pred grozotami časa -pogumno jim glejmo v lice! Ne samo narod, tudi človeštvo se bo vzdignilo iz močvirja, očiščeno in pomlajeno! V to verujmo, v to zaupajmo - in lažje nam bo trpljenje!" IVAN CANKAR (Tržaškim delavcem pred 30 leti) Vepnrnine zahodnem finske volitve, ki so bile ‘edeljo v zahodnih sektorjih filma, niso slučajen pojav-načinu in času, v katerem bile izvedene, sovpadajo s vilnimi drugimi dogodki, terih osnovni smoter je v Melonami politiki razkola ®tfije in spreminjanja nje- * zahodnih področij v voja-^strateško oporišče militari-jjhega zahodnega bloka. Naj tej zvezi omenimo le proti-!«>nito postavljanje na dnev. red razprav v Varnostnem -tu ozn tako imenovanega Mlinskega problema*, nada- spojitev izvozno-uvozme a-^eije Biconije z odgovarja-b ustanovo v francoski oku-ttjski coni, objavo «okupa-s^ega statuta*, dejansko jr^nltev demon taže vojne Atrije v Porurju in spora-J11 o obnovi industrijskega teftciala v Zahodni Nemčiji, tudi opustitev vsakršne ^rtelizacijenemške indu-‘Je. ?°vjetsko okupacijsko po-stvo je ?.e pred časom pri-‘lo, da se na področju vse-^Velikega Berlina- t. j. v w štirih okupacijskih conah ntua. izvedejo volitve v ob-upravo posebno Se za-tega, ker leta 1946 izbra-: uPrava nikakor ni odgovar-a dejanski razporeditvi sil Slavnem nemškem mestu nl bila k03 nalogam, ki jih °b nje zahtevalo prebival-Toda kot prvi pogoj za teh volitev je sovjet-okupacijsko poveljstvo 'atralo za potrebno, da se »otovi enotna in demokratlč- * Uvedba teh volitev. Pred-**** je bila postavljena zah- a> da se dovoli delovanje b°rom Nemškega narodne-; kongresa in drugih demo-ll'''nih organizacij, ki so bl-frotizakonito prepovedane ,“khodnih predelih Berlina, ‘bofedno s tem je bila polena tudi povsem razum-:,a zahteva po predhodnem *nju fašističnih elementov odvzemu volivne pravice bim hujskačem. ,f,®r je reakcionarna večina ‘inskega «Magistrata» od-3 sPrejem teh predlogov, je gotsko okupacijsko povelj-Prepovedalo izvedbo taks-i volitev na svojem podroS-jM^dtem ko so ameriške, Sieške in francoske okupa-t ,oblasti podprle akcije ‘Zvedbo separatnih volitev ‘abodnih predelih Berlina, i >o je bilo, kaj se skriva ^Propagando o separatnih Ik« v Berlinu, zato je tu-l^btha socialistična stranka Kbi, . odklonila svojo ude-V občinski upravni svet PRIMORSKI DNEVNIK Leto IV GLASILO OSVOBODILNE Cena 15 lir - 10 jugolir - 2.50 din FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Štev. 289 (1074) TRST sobota 11. decembra 1948 Spedizione in abbon. postale PoStnina plačana v gotovini Napadalna politika alenshe vlade onemogoča rešitev sporov s severnimi sosedi Proti enojezičnim osebnim izkaznicam Brzojavka zunanjega ministra FLRJ Kardelja skupščini OZN - Vprašanje odnosov med Grčijo in FLRJ je neločljivo od vprašanja odnosov med Grčijo in Bolgarijo ter Albanijo ANGLOAMERISKI VOJAŠKI UPRAVI TRST so se na ta način kandidirale samo tri stranke: socialno demokratska, krščansko demokratska in liberalna. Z vso podporo zahodnih okupacijskih oblasti je dolbla večino socialno demokratska stranka, ki naj bi po neverodostojnih podatkih — saj se je štetje glasov vršilo brez javne kontrole — dobila 64 odst. oddanih glasov. Toda v tej zvezi je zanimiva izjava nekega francoskega opazovalca, ki je poudaril, «da so nekateri Berlinčani z lahkoto prešli od nacionalnega socializma k socialni demokraciji, kakor bi se verjet-ho preveč ne pomišljali narediti obratno*. Separatne volitve v Berlinu predstavljajo nov napad na enotnost Nemčije in so nova kršitev sporazuma štirih velesil. S temi volitvami so zahodne sile še bolj razgalile svoje nakane, ki jih imajo z Nemčijo. Komentator moskovskega radia Isakov piše 7. decembra o teh volitvah: »Volitve so bile izvedene v ozračju nasilja in terorja. Na sam dan volitev so v velikem številu zapirali napredne prebivalce. Sele snoči je londonski radio v nemški oddaji priznal nekaj aretacij. Ni pa povedal, da so jih aretirali zato, ker so lepili lepake s pozivom, naj se Berlinčani ne udeležijo teh terorističnih volitev-Na dan volitev je bilo v zahodnih predelih Berlina mobiliziranih na desettisoče policajev in vojakov. Po mestnih ulicah so patruljirali ameriški in britanski tanki. Štetje glasov pa daje možnosti največjih goljufij, kajti glasove so steli v posebnih prostorih ob izključitvi vsakršne kontrole. Poleg tega je treba poudariti tudi način volitev, po katerem so volivci lahko oddali glasove v katerem koli sektorju zahodnega Berlina. Na ta način se je seveda izgubila vsakršna kontrola nad glasovi. Separatne volitve v Berlinu so nova politična diverzija, katere namen je, da do skrajnosti poveča napetost v mednarodnih odnosih, in da zamegli pozornost nemškega ljudstva do naklepov, ki Jih imajo zahodne sile z Nemčijo. PARIZ, 10. — V zvezi s pogajanji med Grčijo in njenimi severnimi sosedi, ki so se vršila v okviru OZN, je jugoslovanski zunanji minister Kardelj poslal nocoj brzojavko predsedniku skupščine OZN Evattu, ki je pogajanja vodil skupno s tajnikom Trygve Liejem in poročevalcem politične komisije Sarperjem. V svoji brzojavki poudarja Kardelj, da je imela jugoslovanska vlada takoj y začetku pogajanj najboljšo voljo, toda ni bilo mogoče doseči sporazuma, ker je grška vlada odklonila, da bi sporazum vseboval priznanje sedanjih bolgarskih in albanskih mej s strani grške vlade. Predstavnik grške vlade je še posebno v.ztrajal pri odklanjanju priznanja grško-albanskih mej in zatrjeval, da je Grčija v vojnem stanju z Albanijo od leta 1939, čeprav je Grčija podpisala mirovno pogodbo z Italijo, ki daje Albaniji izrecno stanje zaveznice, ter dogovor o nemških reparacijah, kjer se Albanija tudi smatra kot zaveznica. Vprašanje odnosov med Grčijo in Jugoslavijo je neločljivo od vprašanja odnosov med Grčijo z ene strani ter Albanijo in Bolgarijo z druge strani, je izjavil Kardelj in poudaril, da pade odgovornost za neuspeh pogajanj popolnoma na grško vlado in na njeno napadalno politiko. Ravno tako so za sedanje napete odnose z Grčijo odgovorni grška vlada in tisti, ki ji pomagajo. Kardelj poudarja dalje, da bi se bil sporazum lahko dosegel o sle- Nova madžarska vlada BUDIMPEŠTA, 10. — Predsednik stranke malih posestnikov Stefan Dobi je sestavil novo vlado, ki je v glavnem enaka prejšnji. Ohranjena je koalicija treh strank. Stranki delavcev je pripadlo tudi finančno ministrstvo.. Novi pred sednik vlade se je rodil pred petdesetimi leti v družini poljedelskih delavcev.. Postal je kmalu član sindikata poljedelskih delavcev. Od 1. 1913 do 1930 se je boril v demo-kratičnen gibanju; pozneje je vsto. pil v stranko malih posestnikov.. Med vojno je bil eden izmed organizatorjev odporniškega gibanja med kmeti, ki so bili pod nemško okupacijo. .Letos je postal 15.. avgusta minister za poljedelstvo. Za predsednika stranke malih posestnikov je bil izvoljen 1. 1947 in ponovno letos na kongresu stranke. Prometni minister Ernest Gero, ki je obenem začasni finančni minister, jo ža star demokratični bo-rec, ki je 1.. 1918 kot dvajsetletnik že vstopil v komunistično partijo. Pozneje je moral bežati v SZ, odkoder je odšel v Španijo, kjer se je udeležil državljanske vojne.. Kot prvovrstnega organizatorja in ^tehnika ga smatrajo za največjega strokovnjaka za madžarska gospodarska vprašanja.. .Sestavljanje tri. letnega gospodarskega načrta je bilo v večini njegovo delo. Destradi sparito Citamo v Vidalijevem glasilu, da goreči Vidalijev prvak Destradi Aleksandro ni več v izvršilnem, odboru Eno nih sindikatov. Enostavno ga tam m več. Mogoče ni dovolj vestno izvrševal Vidali je vih zapovedi? Ali ko?.... PARIZ, 10. — V novembru je zapustilo 15.618 2idov Evropo.. To je največja po vojni zabeleležena številka. Večina teh izseljencev se bo vselila v državo Izrael, in sicer 14.677. dečih točkah: morebitna revizija sporazuma o obmejnem prometu iz leta 1927, obojestranski napori, da se preprečijo obmejni incidenti, ustanovitev mešane grško—jugoslovanske komisije, da se preprečijo kršitve mednarodnega prava v obmejnih krajih in začetek pogajanj o vprašanjih narodnih manjšin in beguncev. Radio «Svobodna Grčija» poroča, da so edinice demokratične vojske prekoračile reko Stacumo in zavzele vas Masolakis (Centralna Makedonija). Ojačanja, ki so pri- spela iz Panfilopolisa in drugih krajev, so bila odbita z velikimi izgubami za napadalca. Edinice prve divizije demokratične vojske so vdrle v vas Oxis v Tesaliji. 85 mladenčev se je pridružilo osvobodilni vojski. Protiletalsko ' topništvo demokratične vojske je sestrelilo vladno letalo. Monarhofašisti se v svoji onemo. glosti vedno bolj znašajo nad demokratičnim prebivalstvom in uje. timi borci. V Lamiji so danes u-strelili 12 partizanov, ki jih je obsodilo na smrt vojaško sodišče. . Prebivalci Sv. Jakoba zahtevamo od vojaške uprave, da spoštuje enakopravnost Slovencev in Italijanov na tem ozemlju, ki je zajamčena v mirovni pogodbi. Enakopravnost našega jezika smo si priborili z našo narodno osvobodilno borbo. Tudi glede toliko opevanih človečanskih pravic nam pritiče enakopravnost in ne priznavamo državljanov prve in druge vrste. Zahtevamo za vse prebivalstvo Tržaškega ozemlja dvojezične osebne izkaznice. Smrt lašizmu — svoboda narodu! TOKIO, 10. — Za predsednika japonske demokratske stranke je bil imenovan kot naslednik Ashide, bivšega ministrskega predsednika, Ken Inukai, ki se je moral že zagovarjati pred epuracijsko komisijo. Sedaj je pa že zopet važna in vplivna politična osebnost. Sestanek novinarjev na uradu za obveščanje pri VU Ni določb glede nujnosti novih osebnih Izkaznic na volitvah Brez vsake moralne vrednosti je sprejeta izjava o človečanskih pravicah Višinski poudarja, da so bili sovjetski predlogi odbiti samo zaradi tega, ker jih je stavila Sovjetska zveza PARIZ, 10. — Tretje zasedanje glavne skupščine QZN se bo zaključilo v soboto 11. t. m. ob 17, Če pa dnevni red ne bo še izčrpan, med soboto in nedeljo. V četrtek zvečer je glavna skupščina začela razpravo q deklaraciji o človečanskih pravicah. Sovjetski delegat Višinski je ostro kritiziral to deklaracijo in zahteval, naj skupščina preloži debato na prihodnje zasedanje. Izjavil je: Večina v komisiji je potvorila najlepše ideje in ni izpolnila svoje naloge. Sovjetski predlogi so bili odbiti ne zato, ker naj bi bili nesprejemljivi, pač pa zato, ker jih je postavila Sovjetska zveza. Bila bi velika napaka, če bi sedaj sprejeli to deklaracijo. Danes je skupščina nadaljevala razpravljanje. Na popoldanski seji je govorilo 11 goyornikov, med katerimi predstavnika Bele Rusije in Poljske, ki sta izjavila ,da bosta glasovala za sovjetski predlog, ker je ta nepopolna in jo je treba povsem revidirati. Poljski delegat Kac Suhy je izjavil, da podpira sovjetski predlog. Izrazil je nato razočaranje nad delom komisije za človečanske pravice, ki se ni brigala, da bi sprejela ukrepe, ki bi konvenciji dali juri-dično vrednost. Kritiziral je tudi zadržanje g. Rooseveltove, ki se je uprla celo vključitvi izraza »demokratičen«, ki je samo enkrat v Obsedno stanje v Čangkajškovi Kitajski NANKING, 10. .— Cangkajšek je proglasil danes ponoči obsedno sta. nje po vsej državi izvzemši pokrajine Tibet, Sinkiang, Sikjang, Cin Gaj in Formozo. Obsedno stanje je bilo že prej proglašeno v Nankingu, Šanghaju, Pekingu in Hankovu.. Zakonodajni svet je danes izglasoval zakon, ki dovoljuje cenzuro na pošto in brzojav. Ta ukrep zadeva dejansko one kraje, ki niso pod vojaško kontrolo, ker so ostali kraji itak pod obsednim stanjem. besedilu deklaracije. Uprla se je tudi temu, da bi se poudarila potreba nadaljevanja borbe proti fašizmu in nacizmu pri prenavljanju sveta. Poljski delegat je zaključil, da ta deklaracija nima nobene moralne vrednosti in je nezadovoljiva. Njeno besedilo ni nič drugega nego cela vrsta mehaničnih enunciacij v smislu zastarelih in preživelih šolskih pojmov. Ne navaja dolžnosti posameznika do družbe in države. Eri glasovanju pa je ameriška večina kakor običajno odbila sovjetski predlog in sprejela besedilo deklaracije, kakor ga je izdelala komisija. Vedno večja bremena francoskemu ljudstvu PARIZ, ,10. — Francoski parlament je sprejel zakon o pospešenem proračunskem postopku s 341 proti 231 glasovom. Pri razpravljanju o tem zakonu je Jacques Duclos dejal, da se nalagajo Francozom večja plačilna bremena, medtem ko Nemcem odpuščajo, da jim ni treba plačevati reparacij. Parlament je danes dopoldne sprejel tudi zakon o organiziranju vrhovnega sveta francoske unije. Za ponedeljek pričakujejo v Parizu ameriškega vojnega ministra Kennetha Royalla, ki bo prišel iz Washingtona. Po vesteh iz ameriških krogov namerava ameriški vojni minister preučiti v Parizu mednarodni položaj s političnega, vojaškega in gospodarskega stališča. Imel bo baje važne razgovore s francoskimi in ameriškimi osebnostmi. Iz Pariza bo nadaljeval svojo pot v Frankfurt, Atene, Istam-bul, Neapelj, kjer bo obiskal enote ameriške mornarice, Trst, Wiesbaden, Dunaj in Berlin. Potem bo potoval še V London in nato nazaj v Washington. Po včerajšnji Bevinovi izjavi v poslanski zbornici, da so se štiri velesile v decembru 1947 dogovorile, da bodo vprašanje nacionalizacije porurske industrije rešili Nemci sami, je sledila danes sledeča izjava zunanjega ministrstva: »Ta do- govor je potrdil vlado v mnenju, da je nacionalizacija primerno sredstvo glede porurske industrije, toda bolje bi bilo prepustiti odločitev nemškemu ljudstvu. Prav nič ni težko priznati, da je francoska vlada tako ob dogovoru kakor tudi pozneje stavila svoje pomisleke glede vprašanja Porurja«. EMill poveličuje Franca LONDON, 10. — Danes se je v angleški spodnji zbornici nadaljevala debata o zunanji politiki. Churchill je izrazil zadovoljstvo nad anglo-ameriškim sodelovanjem. Najbolj jasen dokaz tega sodelovanja da je navzočnost ameriških bombnikov y okolici Londona. Kritiziral je nato politiko vlade glede Palestine in dejal, da bi bilo absurdno, Je bi Velika Britanija nadaljevala neke vrste politike sabotaže do židovske države, ker da bi to lahko škodovalo odnosom z ZDA. Glede Španije je izjavil, da je bil v Potsdamu sporazumen, da se Francovi Španiji ne dovoli sprejem v OZN. Sedaj pa da so odnosi Velike Britanije s Sovjetsko zvezo drugačni. Nobenega vzroka ni, je pripomnil Churchill, da se Španija ne sprejme v OZN. P.ri tem se je celo povzpel do trditve, da je v Francovi Španiji več svobode ka. kor v kateri koli državi onstran železnega zastora«. Na včerajšnjem sestanku novinarjev pri informacijskem uradu smo poleg ostalih odgovorov na vprašanja, ki so jih novinarji po-stavili, prejeli tudi tri odgovore, ki jih je uredništvo «P.rimorskega dnevnika« postavilo informacijskemu uradu. Glede odgovora na četrto vprašanje nam je bilo rečeno, naj počakamo do naslednjega torka. Vprašali smo: PRVO VPRAŠANJE: Leta 1941 so 15. decembra na strelišču na Opčinah padli zadeti od fašističnega svinca Pino Tomažič, Vilko Bobek, Simon Kos, Ivan Ivančič in Ivan Vadnal, ki jih je fašistično posebno sodišče obsodilo na smrt na znanem tržaškem procesu. Na mestu, kjer so bili ustreljeni, je tržaško antifašistično ljudstvo postavilo spominsko ploščo. Te dni pa smo opazili, da so začeli vojaki podirati zid, na katerem je vdelana omenjena plošča. Včeraj smo 1'i vojaškem poveljstvu na Opčinah vprašali, ali mislijo podreti ves zid, in povedali, da je želja in zahteva vsega demokratičnega ljud. stva, da ostane plošča nedotaknjena. Obljubili so nam odgovor za danes in pripomnili, naj se hkrati obrnemo morda tudi na višje mesto. Prosimo, da se nam sporoči, ali bo plošča ostala nedotaknjena na istem mestu. Ce pa se bo ves zid porušil, ali bo dana možnost, da se na istem mestu plošča zopet postavi. ODGOVOR: Poveljnik 351. pehotnega polka ZDA izjavlja, da ostane plošča nedotaknjena in da se bo ogradil del zida, kjer se plošča nahaja. DRUGO VPRAŠANJE: Ali obstaja kak predpis, na podlagi katerega, naj bi se morali volivci pri upravnih volitvah legitimirati samo z novo osebno izkaznico? ODGOVOR: »Kdor želi oddati Scelba se ie osramotil RIM, 10. — V nočni seji senata je senator Bergamini prebral končni zapisnik komisije, ki je imela nalogo, da preišče zadevo med komunističnim senatorjem s Sicilije Li Causijem in notranjim ministrom Scelbo. Kot znano, je Scelba cbdol-ževal Li Causija, da je imel zveze z znanim sicilskim banditom Giu-lianom, kateri da mu je tudi pisal pisma. Komisija jg ugotovila, da ni bilo nikakih stikov med Giulianom in Li Causijem. Komunistični poslanci so ploskali Li Causiju, desnica Scelbi, kljub temu da je bil javno razkrinkan kot spletkar. svoj glas, se naravno na volišču mora identificirati Samoumevno je, da je najbolj veljaven način identificiranja osebna izkaznica, ki nosi njegovo fotografijo. Do izdajanja podrobnega pravilnika glede volivne prakse je nemogoče reči, če bo v praksi ta osebna izkaznica potrebna, ali bodo v to svrho lahko služila druga sredstva za iden-tifikaciranje«. Kakor vidimo, potrjuje gornji odgovor tisto, kar že več mesecev zatrjujemo v našem dnevniku: Se vedno ne obstoji za bodoče občinske volitve noben veljaven predpis, ki bi določal, da bo za pravico glasovanja potrebna prav in samo osebna izkaznica še najmanj pa tista krivična in enojezična, ki jih izdajajo sedaj kljub jasnim predpisom mirovne pogodbe na Opčinah, v Trstu in v Miljah. Da pa je gotovo, da bo v svrho identificiranja vsak volivec lahko uporabil vsako drugo legitimacijo izdano od javnih ustanov, ki je opremljena s sliko, ali pa bo lahko glasoval, če ga pozna osebno kateri od članov votivnega odbora ali pa če pripelje s seboj človeka, ki ga pozna, nam jasno pove poveljnik cone A gen. Airey v svojem četrtem poročilu, v katerem pravi, da bodo občinske volitve organizirane tako, da bodo izvedene po esplošnem italijanskem vzorcu». Ta spdošni italijanski vzorec pa predpisuje poleg identificiranja volivca razen z osebno izkaznico še na tri druge razne načine. Vprašamo torej Vidalija in njegove podrepnike, kako je to, da on ve bolje od informacijskega urada okupacijske angloameriške vojaške uprave in celo bolje od samega generala Aireya, kako se bodo morali volivci na bodočih občinskih volitvah legitimirati. Te svoje vsevedne trditve, da se bodo lahko legitimirali samo z novo krivično osebno izkaznico, ni opustil niti po izjavi generala Aireya in je verjet- (Nadaljevanje na 2. strani) Di chi e 1’ edfHči© di vi« Montecclii Allo scopo di rendere chiaro a tutti i compagni italiani che cosa si nasconde sotto la campagna di Vidali in merito alla guestione delVedificio in via Montecchi, da-remo un riassunto di tutto cid che e stato pubblicato da noi in dodici puntate in lingua slovena, Bisogna sottolineare innanzitutto che il succo della campagna pro-mossa da Vidali sta nel tentativo di realizzare il suo scopo, consistente nella liquidazione della lotta rivo-luzionaria del movimento demo-cratico triestino p er la conguista dei suo diritti, e non nella que-stione di sapere chi sia il legittimo proprietario di guesfedificio. JI propretario legittimo e noto a tutto Trieste, Vidali compreso, — e la sua ricerca e una questione pri-va di senso. Vidali cerca di sfrut-tare il lavoro volontario, contro il quale ne il nostro giomale ne al-cun democratico ha mat avuto a ridire, rendendosii ben conto del valore educativo e manifestativo del lavoro volontario, prestato da tutti coloro che ne hanno prešo parte g di cui nessuno e d’accordo con la campagna che V.idali vi in-tesse sopra. L'edificio in Via Montecchi era stato affittato fino al 1894 dalla Segno di distinzione tra la clas-se decadente e quella progressi-sta, č anclle Vatteggiamento del-l'una e delValtra al cospetto della veritd. Ipocris ia, gesuitismo, menzo-gna, corruzione e ricatto sono sti-mate che accompagnano una societa che tramonta. Invero Vodierna borgliesia č errorizzata dalla realtd dei fatti, la teme, la nasconde fin che pud, la maschera. II. comunista, il democratico progressista hanno la loro morale che alimenta la loro fede nella lotta per una migliore societa, quella comunista. Non si pud concepire lotta per il socialismo senza Vetica del vero. Giustamente, sempre e dap-pertutto si esipe dal comunista la sincerita, la schiettezza. E’ que-sta esigenza il presupposto della buona qualita del combattente, sono questi sentimenti il lievito che fermenta la lotta delVavan-guardia della classe operaia nella dura battaglia contro gli sfrut-tatori. Altrimenti non ci sare bbero generosi, eroi e martiri della emancipazione dei lavoratori; non ci sarebbero i migliori, quelli che piii degli altri sono di-sposti a dare, a sacrificare tutto, vita compresa, perche non avreb-bero nel cuore la gioia di com-battere per una giusta causa. Lo stesso dovere e disciplina di partito, nel militante comunista, ricevono dalla dottrina di Marx Vimpronta della sponta-neitd, illuminata dalla filosofia del vero. Per questo la morale dei comu-nisti non pud essere costruita sulle labili fondamenta della fondoma, ma deve poppiare, sulla granitica base della veritd. Di-versamente non ci sono comunisti. Elemento principale di questa BORTOLO PETRONIO: La morale de morale non pud essere che la co-noscenza scientifica della realtd e delle sue leggi e il rispetto della coscienza e della dignita dei comunisti dev’essere norme di vita. Cost, infatti, e avvenuto nei migliori movimenti politici del proletariato nel passato. La missione storica della moderna classe operaia non si as-solve percio con gente che teme la veritd, con dirigenti che na-scondono la veritd; falsificano la cronaca dei fatti, spacciano fan-donie, brogliano e barano sulla buona fede dei compagni, cosi come sta accadendo da aleuni mesi da noi, a Trieste, ad opera del gruppo di Vidali e tramite il «Lavoratore». II giornale che fu dei comunisti, dei lavoratori, q uelVorgano che dovrebbe essere sempre e-sempio di rettitudine, il pili effi-cace strumento di orientamento, di educazione, di formazione di coscienze e di proselitismo, e di* venuto irriconoscibile si e tra-sformato lentamente e subdola-mente in un istrumento frazioni-stieo e liquidatore, diffusore di falsi, di calunnie, e, soprattutto, di ricatti, giungendo al punti di inventare di sana pianta, co me un »giallo« qualsias i, cose ma i esistite e cid anche in dispregio ai compagni e simpatizzanti che lo leggono. E’ guesta la morale introdotta da Vidali, la morale dei senza principi, degli imbroglioni che te-mono la luce del vero piu della peste. Infatti il «Lavoratore» non č stato capace nemmeno nel caso mio di un briciolo di onestd, perche tutto cid che ha scritto, su dettato di Vidali, in mio ri-guardo, e falso O disonestamente alterato. E’ falso che io mi sia vpresen-tato« al Partito per accettare la risoluzione dell’U.1. L’ho accet-tata in collettivo sindacale subi-to dopo pubblicato e nella ma-niera che tutti sanno. E’ falso ch’io «sia stato informator che ci sarebbero state dif-ficolta per la mia accettazione al vnuovor Partito causa la mia biografia. E’ vero invece che si e fatto tutto il possibile affinche aderissi alla tesi di Vidali, alla sua linea politica frazionistica, alla sua opera di devastazione di tutto il nostro glorioso passato, si č insistito reiterate volte af-finchč andassi a parlare per la sua tesi e no n una ma cinque me ne avrebbero rilasciate di tesse-re se lo avessi richiesto. E’ falso che durante il processo del 1927 io avessi fatte le dichia-razioni che «11 Lavoratore» mi attribuisce. E’ vero si, e lo sape-vano tutti i dirigenti del Partito di Trieste, Vidali compreso, che io avevo ventun’anni fa, al termine delVarresto preventivo (ventitre mesi di inquisito nelle carceri di Bologna), per la du-rezza del trattamento subito a se-guito di malattia, di condizioni della famiglia in abbandono ed altri fattori sfavorevoli, per poca preparazione ideologica e per cattivo esempio degli altri elementi gid militanti nel Partito Comunista, ceduto alla promessa di una possibile concessione di li-berta condizionata e feci una spe-cie di domanda di grazia che non ebbe logicamente seguito ma che fu fatta leggere al cancelliere del Tribunale Speciale alVinizio del processo. E’ falso che, a seguito di que-sta domanda, i compagni coim-putati, tra i quali Gasparini Leopolda, attuale direttore del «11 Lavoratore«, tutti a conoscenza del mio atto, abbiano chiesto se-parazione da me e mi abbiano denunciato al Partito, che sopeva; ma al contrario invece hanno fatto il loro meglio, e sono in parte riusciti, per risollevare il mio morale durante e dopo il processo ed in seguito per tutti gli anni a Viterbo, da dove sono uscito per fine pena e tradotto, legato come una bestia feroce, a Trieste per scontare altri tre anni di durissima vigilanza speciale e tanti altri di persecuzione e di miseria. E’ falso ch’io sia stato ammesso al Partito soltanto dopo la libe-razione, giacche sin dal gennaio '44, su rich testa di compagni re-sponsabili, due dei quali oggi a fianco di Vidali, ed a conoscenza del mio atto certo po co comunista, ma informati del mio com-portamento durante la defenzivne e dopo di questa, accettai di rifar parte del Partito nelle for-mazioni illegali e venni in seguito nominato segretario polltico di bureau di gruppi comunisti in attivitd cospirativa. E’ senza fondamento Vafferma-zione che mi sia stat a rifiutata la tessera: h invece fhancata una mia richiesta per il semplice fatto ch’io la tessera del Partito Comunista l’ho gia in tasca da anni. ' E’ falso ch’io abbia sollecitato Velezione al Comitato Popolare Circondariale delVIstria. Da tre mesi che sono ammalato no n ho avuto contatto aleuno con i compagni di Capodistria. Ho saputo della mia elezione quando mi č stata comunicata per iseritto. E’ falso che io sia andato in Jugoslavia dal comp. Boris Kraj-gher per concertare, assieme a lui, la mia esposizione su quanto sta succedendo nei Sindacati Unici. Vidali e tutto il suo contorno, unitamente ad altre dedne di compagni e compagne, conoscono perfettamente la ragione del mio recenfe viaggio in Jugoslavia. JI comp. Kraigher non ho avuto la occasione mai di conoscerlo; non Vho nemmeno mai visto. Tutti guesti falsi, questo sistema di slealta, di calunnie sono propri dei frazionisti, dei ligui-datori e, a parte le ragioni di onestd politica, di coerenza e di fedelta alla nostra lotta, sono indizi inconfutabili delle finalita dell’azione di Vidali qui a Trieste e della urgente necessita di intervenire per smascherare que-sta opera che rovina tutto, libe-rando finalmente la nostra gente dallo spettacolo vergognoso di un costume di lotta politica in uso fra le gangs d’America e tra-sferito da noi ed imposto alla nostra gente con metodi delle ex squadre d’azione fasciste. PETRONIO BORTOLO «Ciri1rMetodova družbav (societa culturale slovena). Fino al 1887 Tedificjo ospitava la scuola priva-ta slovena, dato che gli imperialisti austro-ungarici ed i liberali italiani che tenevano in mano l’am-ministrazione comunale di Trieste, ostaDolavano, cojne in seguito i fascisti, Vistituzone di scuole pub-bliche siovene, Nel 1894 tanta Ve-dificio quanto il fondo annesso fu-remo acquistoti dalla CM D per 19.000 fiorini (o 38.000 corone). Dato il continuo aumento degli sco-lari (nel 1909 ve n’erano 1200). H Consiglio amministrativo della CMD decise di demolire il vecchio edificio e, suUo stesso pošto co-struire un moderno edificio scola-stico. Uarchitetto Costa Ferrari fece il progetto, ed i tovori furono assunti dalla ditta L Martelanc. II preventivo comportava 430.000 corone. Tale somma — come č noto a tutti i Triestini — fu raccoUa, soldo per so Ido, dalla popolazione slovena, togliendoseli dalla bocca. Con j lavori si inizio nel 1912. La venuta del fascismo troned Vatti-vita della scuola, sebbene essa fosse di carattere privato g lo Stato italiano non doveva contribuire. a coprirne le spese Nel 1928 la scuola fu chiusa it forza dai fascisti, che non hanno avuto il coraggio di espropriarla come hanno fatto con tutto una serie di istituzioni siovene, perche la CMD dveva la sua sede a Lu-biana, e perche temevano azioni di rappresaglia ai danni dei cittadini italiani in Jugoslavia. F.u per tale ragione che nel 1930 si giunse alla conclusione di un contratto di affitto tra i rappre-sentanti detla CMD e del Comune di Trieste (sindaco Pitacco), rinno-vabile ogni cingue anni. II canone d 'affitto comportava 45.000 lire per gli immobili e 15.000 lire per l’in-ventario. NelTedificio ha piantato le ten de la scuola d’avviamento A. Bergamas. II Comune tento piti volte d’in tavolare trattative per l’acquisto delVedificio, ma la CMD . vi oppose sempre un netto rifiuto. E’ interessante notar e che il Comune e tuttora debitore di circa 160.000 lire per canoni d’affitto, e tutto la facccnda attende gia. da molti anni la sua soluzicme presso il Ministero del Tesoro g Roma. La scuola predetta fu ospitaia nelVedificio fino al 13 ottobre 1944, quando l’edificio fu nuovatnente colpito, in occasione di un bom-bardamento effettuato dalVaviazio-ne anglo-americana. Fu allora che la CMD ritornd nuovamente in pos-sesso delVedificio, divenuto ormai inservibile a qualsiasi uso. Perso-ne ignote asportarono tutto il ma-cise di vendere tutto il restante materiale utilizzabile e vi adatto un’ abitazione p rovvisoria per il custode. Nel 1946 Vamministrazione del fabbricato chiese ai LL.PP di prov-ved ere allo sgombero delle močene. II 4 novembre 1946 il Comune di Trieste ržnuncič anche formal-mente al contratto. d'affitto, conclu- (Continua in 2.a pagina) Seštel minem m KIS- tržaški dne vnik (Nadaljevanje s 1. 3trani) no tudi ne bo po omenjenem odgovoru informacijskega urada. Zakaj? Zato, ker je Vldalijev cilj -*■ ne skrb za ud&leibo pri volitvah, kakor zatrjuje, da bi svoje izdajstvo zamaskiral, — temveč je njegov cit}, da bi okupacijske oblasti na čelu italijanske šovinistične reakcije lahko dejale: Glejte, večina Tržačanov je z dviganjem krivičnih enojezičnih izkaznic pristala na kršitev določbe mirovne pogodbe. Ergo: Tržačani so s tem dokazali, da so piloti določbam mirovne pogodbe, t. j. za njeno revizijo. Toda Tržačani niso za revizijo mirovne pogodbe, kar dokazujejo s tem, da kljub Vidvlijevim pozivom krivičnih enojezičnih izkaznic ne dvigujejo. TRETJE VPRAŠANJE: Med ZVU in vlado ZDA je bila sklenjena dvostranska pogodba, kakor jo predvideva ameriški zakon o ERP— Marshallovem planu. Tak« pogodbe so bile doslej v vseh državah objavljene, n. pr. v Italiji 28. julija t. 1. v Uradnem listu 30 dni pozneje. Pri nas je poteklo od sklenitve dogovora že mnogo več časa, javnost pa ni Že vedno ničesar Izvedela. Ali misli ZVU objaviti celot-n.6 besedilo te pogodbe? C« ne misli, rt kakšnega vzroka? ODGOVOR: Prevedeno besedilo sporazuma ERP med upravo anglo-ameriške cone STO-ja in vlado Združenih driav bo objavljano kot priloga poročilu poveljnika cOne za razdobje Orl 1. oktobra 1948 do 30. decembra 1918. Tako se je postopalo tudi v preteklosti glede objavljanja dokumentov, ki se tičejo finančnih sporazumov. Sporazum je bil podpisan in je stopil v veljavo 15. oktobra In ta datum pada v razdobje, ki ga bo obravnavalo bodoče poročilo. Načelno in v glavnih podrobnostih je sporazum podoben tistim, ki so bili sklenjeni med drugimi državami. udeleženkami O.E.E.C., od katerih velik del besedila je bil že objavljen«. ČETRTO VPRAŠANJE: Na podlagi kakšnega kriterija je ZVU dala ukaz za izdajanje novih osebnih izkaznic, ki so enojezične, ko proti starim osebnim izkaznicam, ki so štirljezlčne, ni bilo nobenih pritožb in so jih vsi sprejeli? ODGOVORA na to vprašanj# nismo pfejeli ter nAfn je bilo rečeno, da nem ga bodo dali v torek. * * * Časopis «Xrieete Sera« je postavil dve vprašanji in sicčr: 1. VPRAŠANJE: Ali prizna ZVU osebam, kt nimajo državljanstva na STO, pravico, da lahko volijo na volitvah, ki se pripravljajo? ODGOVOR: Državljanstva STO sedaj nimamo. Ta odgovor ji v očitne iti nasprotju t členom 6 stalnega statuta STO-ja, ki pravi: •Italijanski državljani, hi »o imeli dne 10. jtlnijd 1940 Stalno btvame* tim mrtrUfli, ki še nahaja v mejah, Svobodnega ozemlja ter njihbkl otroci rojem po ten dnevu, postanejo prvobitni dridvljam Svobodnega ozemlja s polnimi državljanskim in političnimi pravicami. S tem dd postanejo državljani Svobodnega ozemlja, izgubijo svoje italijansko državljanstvo». 3. VPRAŠANJE: Kakšno »tališče zavzema ZVU v pogledu številnih oseb posebno na področju tržaške občina, ki odgovarjajo zahtevam člsna II ukaza 349 prav zato, ker 50 italijanski državljani in imajo zaradi tega vollvno pravltfo v republiki Italiji? ODGOVOR: «ZVU ne zavzema posebnega stališča v pogledu številnih oseb, ki Imajo pravico, da so vpisane V volivnč Imenike &TO in ki tmajo Volivno pravico v Jta liji ter to to pravico Izkoristile*. II tega odgovora torej sledi, da okupacljskn VV smatra za čisto normalen pojav, da italijanski dr-žavljani bivajoči v Trstu lahko vrh jo svojo votivno pravico v Italiji, ki je, kakor je vsem mano, čisto druga država, nego je Tržaško ozemlje, in na Triašhsfri ozemlju, ki Je po določbah miroVv.e pogodbe drtava zase. To pomeni, da na ta način VV krit določbe mirovne pogodbe. * * * Demokriatjanska agencija ASTRA, ki so ji nenadoma naši kmetje In naje kmetijstvo zelo pri srcu, je postavila sledeča dva vprašanja: 1. VPRAŠANJE: Ali Ima ZVU kakšen načrt za zgradnjo ribiške vasi pri Devinu? ODGOVOR: Urad za kmetijstvo In ribolov pri ZVU Je pripravil V sodelovanju z Ozemeljskim konzor. cijem načrt v glavnih potezah (eden pa se pripravlja) za zgraditev ribiške vasi ob izlivu Timave. Toda omenjeni načrt — ki je moral biti vključen v plan ERP, ni bil odobren. .Vsekakor pa bodo nekatera dela za Izpopolnitev rl-barnlce ob Timavi izvršena iz sred. stev rednega predračuna*. VPRAŠANJE: Kakšne posebne ukrepe Je podvzela ali bo p odvzela ZVU za zaščito kmetijstva cone? Katere so kulture ln kakšna je sedanja produkcija, bodisi poljedelstva bodisi živinoreje? ODGOVOR: Na to vprašanje Je precej obširen in ne govori o posebnih ukrepih, temveč o ukrepih, ki spadajo po našem mnenju v redno poslovanje vsake državne uprave. Glede zadnjega dela vprašanja pa navaja odgovor, da znaša vrednost celotne kmetijske produkcije cone A v letu 1947—48 2 milijardi lir. O ostalih zanimivostih odgovora na to vprašanje pa bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali prihodnjič. Tudi dopisnik francoske agencije AFP (Agence France Presse) se je spomnil na naše kmete in njihov odnos do VU (o čemer v resnici ne moremo reči, da je kdaj koli poročal v svet) In postavil naslednje vprašanje: «Kakor ie objavil tukajšnji dnevnik »Primorski dnevnik* dne 23. novembra 194« (Press Summary No. 24) je bilo več slovenskih kme. tov pred nekai meseci kaznovanih z elobo. ker niso izpolnili nekaterih obrazcev o podatkih svojega pridelka, ki so bili pisani samo v italijanščini in ki jim jih je poslal oddelek za kmetijstvo pri Zavezniški vojaški upravi. Ali nam morete povedati, kaj je na stvari?« ODGOVOR: ((Ozemeljski kmetijski inšpektorat pri ZVU v letu 1947 ni razposlal kmetom nobene vprašalne pole.. Pač pa je urad za kmetijstvo in ribištvo pri ZVU pri. občil obvestilo št. 22 v Uradnem listu z dne 1. marca 1947, ki obse-sa navodila kmetom, da nai sporočijo podatke o vsem pridelku. Uradni list se izdaje v treh jezikih.. Da bi vsi kmetje bili boli Rotovo obveščeni, so bile poslane vsem poštne dopisnice z vabilom, du naj so zglasijo pri svojem občinskem kmetijskem uradu.. Te dopisnice so bile natisnjene v italijanščini in v slovenščini, kakor je pač večina prebivalstva poedine občine.. Vprašalno polo so morali izpolniti pri občinskem kmetijskem uradu uradniki. ki govore oba jezika, italijanščino in slovenščino; kmetie bi mo. rali dati samo pojasnila ustno v tistem jeziku, kakor bi želeli. Vprašalna pola je bila tiskana tako v italijanščini kakor V slovenščini.. V smislu zakonitih predpisov bi morali biti kmetje, ki so ravnali proti tem predpisom, kaznovani z globo.. Vendar je oddelek za prav. ne zadeve kasneje soglašal s tem, da se globe smejo odpustiti in da bodo odpuščene, kakor je predlagal urad za kmetijstvo in ribiitvo. ter je oddelek za pravne zadeve pred kratkim dal navodilo sodišču (pre-turi), da naj postopanje v vseh primerih ustavi*. Predvsem uo~taul:sm-?, da »Primorski dnevnik* v c-^oje^i članka z dne 21. r.J^e^jra m pisal o vpra šalnih polah, na katere bi morali kmetje odgovoriti, koliko imajo obdelane zemlje, temveč je pisal o obvestilu, ki so ga dobili od statiotično-ekonomskega urada. Ugotavljamo tudi, da so bite te dopisnice, oziroma obvestila, tiskana edinole v italijanščini in ne tudi v slovenščini, kot to trdi urad za obveščanje javnosti, za kar lahko predložimo tudi dokaze. Ce pa AFP, oziroma tisti, ki mu je vprašanje naročil, napačno prevaja, kar pišemo, ima tudi najbrž vzrok za to. Prav tako ne urtreza resnici trditev, «da bi i nor ali biti* kmetje c smislu zakonitih predpisov kaznovani z globo, ker niso javili v določenem roku statistično-ekonom-skemu odseku vso površino obdelane zemije, marveč jih Je sodišče že obsodilo ter so morali plačati nekateri kmetie v miljskih hribih tudi po $000 Ur globe. Če pa je eod-delek za pravne zadeve soglašal s tem, da Se globe smeji odpustiti, kakor je to predlagal urad za kmetijstvo in ribištvo*, je to storil le zaradi naše odločne zahteve, naj izdajo sodne oblasti v tem pogledu pomilostitev ter Mj črtajo kmetom globo, ker v tem pogledu o krivdi ploh ne moremo govoriti. (To naj si zapiše tudi Vidalijev urednik Ennio Didak, ki trdi, da v naših zahtevah gled? dvojezičnosti, nismo ničesar dosegli). ^Gospodinjske pomočnice izkoriščaj! .. -::L — ^x:v Sporazum o strokovni izobrazbi grafičnih vajencev oblasti pa ne store ničesar v njih zaščite Ol/olftt-Hi strolfoi/il! tftCcIJ » p »fične vajene e Prisiljene so delati po deset in še več ur dnevno, njihova plača pa ne znaša niti toliko, da bi lahko živele človeka dostojno življenje z a Di chi b redificio dl via Montocchl (Continuazione dalla l.a pagina) so con H proprietario delfedificio della CMD. La CMD aveva, in uri primo tempo, avuto Vintenzione di TlcO-struire 1’edijicio bombarduto, in modo che potesse ser v ir e o delVammini-strazione delVedificio e del fondo. Le spese di ricostruzione vengono caleolate come cancme d’offitto. U contratto seade il Z novembre 1962. Dopo di chi VEST avvisč la dltta Ciocchi di assumere tutte le spese per la ric.ostrutione e per il rit>r-dinamento del fabbricato. (Contlnua) * * * Clan komisije za prostovoljno delo na stavbi v ul. Mo ntecchl, Tur* koVich bi prav gotovo storil mnogo pametneje, da bi, namesto da po Vidalijevem ukazu provocira z nekakšnimi tožbami in » tem zavaja ter hujska svoje poslušalce, do-bro vedoč, da nima prav, da bi namesto tega * ostalimi Člani komisije točno podal obračun prejetega in izdanega t prostovoljnimi pri-ipevki nabranega denarja In hrane. V avgustu je namreč «11 Lavo-ratores javil o denarju, ki ga je bilo baje J milijon in 500.000, sedaj pa pravi Turkov teh, da ga je 1,044.660 Ur. Lavoratore je javljal, da je bilo 32.000 delovnih ur, Tur-kovich pa trdi, kakor smo javili mi, da je bilo le 31.77* ur: torej Vida lijevo glasilo je utruffatore*. Tur-kovich naj tudi vprala Serba Mar-cctlfl, ati je res, da je pripadajočih mu 40 odst. dvakrat inkastral enkrat od komisije, drugič pa od tvrdke Ciocchi. Vse to smo lih že vprašali tn odgovora še seiaj nismo prejeli/ Prav v teh dneh, ko se je v zvezi s kongresom Enotnih sindikatov go. vorilo o tolikih perečih sindikalnih problemih, smo se spomnili na kategorijo delavk, ki nimajo nobene sindikalne zaslombe in so zaradi tega seveda še vse bolj izpostavljene izkoriščanju in izžemanju s strani delodajalcev — to so gospodinjske pomočnice. Te delavke, ki nimajo nikake delovne pogodbe ter stoje prav zaradi tega še na nižji stopnji kot vse ostale delavke, so primorane delati in garati svojim gospodarjem toliko, kolikor od njih zahtevajo, ne da bi se lahko v svojih težavah obrnile na kakršno koli sindikalno ustanovo, ki bi lahko zaščitila njihove interese Rekli smo, da te delavke nimajo nikake zaslombe v sindikalnih organizacijah. Pa se bo morda kdo vprašal, zakaj niso vključene v našo sindikalno organizacijo, ki bi lahko šč.itiia njihove interese? Na tako vprašanje bi lahko odgovorili takole: sindikalna organizacij*, katere naloga je braniti in ščititi interese vsega delavstva, nima. pri pogajanjih v zvezi s problemi gospodinjskih pomočnic združenje, ali stranko, s katero bi se lahko pogajala, ali razpravljala o rešitvi vseh tako perečih problemov^ — z eno besedo — do sedaj še ne obstaja organizacija gospodarjev, ki imajo v svoji službi gospodinjske pomočnice in prav zaradi tega je naši sindikalni organizaciji onemogočena uspešna obramba interesov te kategorije delavk. Zato je razumljivo, da gospodarji ne izpustijo takšne ugodne prilike ter izžemajo in izkoriščajo svoje gospodinjske pomočnice po mili volji. Prisilijo jih delati dnevno deset in tudi dvanajst us, kot plačilo za vse to pa prejmejo tako majhno mesečno plačo, d« z njo prav s težavo izhajajo. Kdor bi hotel vsaj bežno opisati življenje gospodinjskih pomočnic bi razkril svetu tako bedo in revščino, da bi se pošten človek vprašal. če ni na svetu oblasti, ki bi lahko rešila to tako žalostno vprašanje. Ml bi lahko tem ljudem odgovorili, da na svetu obstaja taka oblast, ki daje popolno zaščito tudi tej kategoriji delavk tn ta je samo ljudska oblast oblast, kateri SO interesi ljudstva prva in nsjvečjs skrb. Toda na žalost Je Tržaško ozemlje vezan* na kapitalistični sistem, ki dopušča izkoriščanje delovnega ljudstva ter ne ščiti njegovih interesov. Zato lahko tildi razumemo zak&j oštaja vprašanje gospodinjskih pomočnic, ki nimajo nič manj napornega dela kot tovarniške delavke, še nerešeno. Kot je morda tudi vsem znano ne prejmejo te delavke nikake trinajste plače, katefo morajo izplačati vsi delodajalci svojim uslužbenkam in uslužbencem. Če imajo gospodinjske pomočnice še kolikor toliko «iividevne» gospodarje, potem prejmejo morda ob koncu leta napitnino, katere višino pa seveda po svoji Volji dolflči gospodar sam. V primeru pa. da gospodar gospodinjske postrežnice ne «obdari», je ta prisiljena molčati ifi potrpeti. Ker vemo, da je vojaška uprava ukrenila vsaj nekaj v pogledu drugih kategorij pomožnih delavk, ki jih ni bilo mogoče uvrstiti v eno ali drugo kategorijo ostalih delavk, se upravičeno vprašujemo, ali ne bi mogla ukreniti nekaj tudi za kategorijo gospodinjskih pomočnic? Ponovno opozarjamo odgovorne oblasti, da se zavzamejo za rešitev tega vprašanja ter ukrenejo vse potrebno, da se tudi to vprašanje, ki je življenjskega pomena za gospodinjske pomočnice, končno reši v njihovo korist. Dolžnost sindikalnih organizacij pa je, postaviti se v odločno obrambo interesov ene izmed najbolj izkoriščanih kategorij delavk, ki imajo vso pravico, da prejmejo za svoje trdo delo tudi pravično plačilo. »Partizanka" vkrcuje 500 Židov izseljencev V četrtek popoldne je priplula v našo luko jugoslovanska prekooceanska potniška ladja ((Partizanka*. V naši luki vkrcava 500 židovskih izseljencev iz vseh evropskih dežel, ki se bodo naselili v Avstraliji. Res je že včeraj v prvih popoldanskih urah prispel na glavno železniško postajo vlak, lci je pripeljal prvo skupino židovskih izseljencev. Teh je bilo 187. Predpisi glede teh potnikov so bili zelo strogi. Ker niso imeli dovoljenja za bivanje na Tržaškem ozemlju pač pa samo za prehod, so Zide takoj po razdelitvi kosila spravili v vlak. Po dolgih pogajanjih je bil končno sklenjen sporazum med sindikalnimi organizacijami in zdruše-njem delodajalcev v zvezi s vprašanjem strokovne izobrazbe grafičnih vajencev. Določbe sporazuma so sledeče: Clen 1. — Ustanovljen je dvoletni tečaj, katerega morajo obiskovati vsi grafični vajenri, usluž-beni pri tvrdkah, ki so članice Združenja industrijcev Tržaškega ozemlja. Dvoletnemu tečaju bodo nato sledili tečaji strokovnega izpopolnjevanja. V dneh, ko se vrši pouk v strokovnih tečajih, so delodajalci dolž. ni pustiti vajence z dela vsaj pol ure prej, kot se pouk prične. Clen 2. — Samo tisti vajenec, ki bo dovril celotni dvoletni tečaj, bo lahko sprejet v kategorijo kvalificiranih delavcev, kar določa tudi Člen 77 kolektivne delovne pogodbe za grafična podjetja. Clen 3. — Dvoletni tečaj bo pod stalnim nadzorstvom in vodstvom pokrajinskega konzorcija za tehnično izpopolnjevanje, ki bo vodil ves potek skupno s pomožnim odborom, kot to predvideva že člen 4. Občinski sosvet je postal taoii Meščani, davkoplačevalci imajo pravico izvedeti, kako od zgoraj imenovani ljudje vodijo upravo občine Na četrtkovi seji je občinski sosvet pod predsedstvom župana odvetnika Mianija razpravljal o naslednjih vprašanjih redne uprave ter jih tudi vse odobril: Izplačilo neizterljivih trošarin ir , občinskih taks občinski davkariji. Predujm za tekoče stroške za IV. trimesečje. Dobava tiskovin in potrebnega papirja. Abonma s strani mestne občine za nov telefon. Začasna upokojitev neke učiteljice zaradi družinskih vzrokov. Ponovna potrditev službenega položaja uslužbencev občinskih rikreatorijev- Izpremem-be pri navodilih za izdajanje nagrad iž zapUSčine »Bratje Nordio». Izenačenje odškodnine za prevajanje Uradnih spiskov. Po tem so razpravljali o pismu upravne komisije ACEGAT-«, ki je s tem podala ostavko še v času, ko je bil imenovan sedanji občinski Sosvet. Komisija pa je. bila imenovana od prejSnje^a občinskega sveta, kateri ji je tudi dal nalog, da upravlja ACEGAT. O vsebini pisma oziroma o njegovem predlogu niso mogli *e do sedaj razpravljati v sosveta, ker je do pred kratkim trajal mezdni spor z uslužbenci ACEG AT-a. Zadeva je bila povolj no rešena šele pred tremi dnevi. Sosvet je soglasno ponovno potrdil vse dosedanje člane upravne komisije. Namesto dr. Maria Zmaje-vicha. ki je zapustil svoje mesto, j« bil imenovan dr. ifig. GUido Can-dussi. Med slučajnostmi je bilo od vseh sosvetnikov izdan županu nalog, da v imenu v?eh Izreče sožalje vdovi pokojnega pisatelja Itala Sveva in to zaradi vandalskega početja neznancev, ki so pred kratkim v Ljudskem vrtu podrli pokojnikov do prsni kip. Nedvomno je odločitev glede po-novne potrditve dosedanje upravne komisije ACEGAT-a velike važnosti. Saj je bilo in je še prav to, za nas vse tako važno podjetje, predmet stalnih debat ne samo v Časopisju, ampak celo v območju bivšega občinskega sveta, ki je bil s svojimi javnimi sejami vsaj to- Uslužbenci gostiln in restavracij se borijo za pravične zahteve Če bodo vsi delavci odločno podprli svoje sotovariše, bodo morali delodajalci odstopiti od svojega sedanjega stališča Ro dolgih in večkrat neuspešnih pogajanjih, je bil končno sklenjen sporazum o normativni pogodbi za delavce, kt so usluibeni v gostilnah in restavracijah. Mislimo, da ni potrebno podrobno obravnavati potek teh pogajanj, ker smo v naiem časopisu že večkrat podrobno poročali o vsem, kar je V zvezi s tem vprašanjem. Samo na nekaj bi radi opozorili naše čitatelje, in sicer na čas, ki je bil potreben, da je prlSlo do tega sporazuma, ko vendar vsi dobro vemo, da bi zadostovalo le nokaj dobre volje, pa bi bilo že rešeno vprašanje, ki Je ogromne važnosti za kategorijo teh delavcev. Delavci, uslužbeni v gostilnah ln restavracijah, so že aprila predložili združenju delodajalcev svoje zahteve; če sedaj pomi-limo, da smo 2e v decembru, lahko vidimo, koliko časa je bilo potrebno delodajalcem premišljati, preden so popustili v toliko, da sO prispevali k rešitvi vpraianja normativne pogodbe. Poudariti smo hoteli prav na dolgotrajnost pogajanj, ker se bodo ta teden pričela pogajanja o mezdni pogodbi. NI nom potrebno posebej omeniti, da 8e tudi ta pogajanja ne bodo končala tako kmalu, ker Je prav to vprašanje pri delodajalcih tisto, pri katerem nočejo niti za ped odstopiti ter se upirajo vsakršni, bodisi še tako upravičeni zah tevi a strani svojih uslužbencev. Ne motimo se torej, če trdimo, da bodo delodajalci porabili tudi to priliko, da bodo ponovno pokazali svojo »skrb« ia interese svojih u*lužben-ceS. Ze po prvih zbližan jih med delodajalci in predstavniki delavcev je bilo razvidno, da ne nameravajo delodajalci niti za las spremeniti svojega dosedanjega stališča ter da so jim interesi njihovih uslužbencev deveta briga. Delodajalci so pripravljeni povišati plače le za deset odstotkov: ničesar pa nočejo slišati o kakšnem drugem povišanju ter so odločno izjavili, da ne bodo na noben način popustili. Prav zaradi njihovega nepopu ščanja ter sedanjega stališča, morajo imeti sindikalni predstavniki, ki se bodo odločno borili za uresničitev zahtev delavcev te kategorije, podporo vsega delavstva, ker bodo le tako lahko zahtevali, da bodo delodajalci spremenili svoje stališče do tega, tako važnega vprašanja ter pristali na tolikino povišanje plače, ki bi zadostovalo delavcem vsaj za kritje nakupa najnujnejših potrebščin. Ce pa delodajalci kljub temu ne bodo hoteli popustiti, bodo sindikalni predstavniki zahtevali, da se vpraianje obravnava na uradu za delo. Zato pa je potrebno, da nudijo v tej borbi svojo pomoč vsi delavci, ki bodo tako ponovno pokazali delodajalcem, da niso pripravljeni populčati v svojih zahtevah ter da ne bodo dovolili, da bi »e reSitev tega tako vatnega vpraganja zavlačevala v nedogled. Potrebna je rešitev tega vprašanja, in to takojšnja. Tega pa »e prav dobro zaveda vso delavstvo, ki bo nudilo delavcem te kategorije ,v#o svojo pomoč. liko dostopen, da so jipt lahko prisostvovali novinarji. Sedaj pa se je novi sosvet spremenil v pravi tabu, kamor ni mogoče vstopiti. Q tem, kar se na njem sklepa na račun meščanov, pa je javnost obveščena samo preko suhoparnih in tako pomanjkljivih uradnih poročil, iz katerih človek ne more razbrati niti trohice tistega, kar delajo za kulisami, kjer je prostor rezerviran za vse frakcije italijanskih iredentistov. Na vsak način imajo meščani, davkoplačevalci pravico, da zvedo, kaj in kako upravljajo upravo občine, če že ne na vodilnih pa vsaj na posvetovalnih mestih, imenovani ljudje. Clen 4. — Ustanovljen bo pomožni odbor, ki bo sestavljen iz petih članov, katerih trije bodo delegati Združenja industrijcev, eden bo delegat tržaške Delavske zbornice, eden pa predstavnik Zveze enotnih sindikatov.. Dolžnosti tega pomožnega odbora so: a) nadzorstvo za redni potek strokovnega pouka; b) skrb za povezavo med vodstvom tečaja in med zainteresiranimi tvrdkami; c) preučevanje vseh praktičnih metod, ki bi še bolj izpopolnile pouk v strokovnem tečaju; č) izvajanje disciplinskih odredb. Clen 5. — Sedež, kjer se bo vršil strokovni tečaj za grafične vajence ter urnik tega tečaja, bo določil pokrajinski konzorcij skupno s pomožnim odborom. Clen 6. — Letni vpisninski davek znaša lir 200, katerega bo vajenec dobil ob koncu šolskega leta zopet nazaj, seveda samo v primeru, če bo obisk strokovnega tečaja zadovoljiv. Clen 7. — Učno gradivo bosta dajala skupin^ grafičnih industrijcev Združenja industrijcev in pokrajinski konzorcij. Vsakršno poškodbo šolskega inventarja bo moral plačati krivec. Clen 8. — Zgoraj navedeni sporazum stopi v veljavo z dnem pod. pisa ter bo ostal v veljavi vse dot-iej, dokler ne bodo objavljene določbe v zvezi z zakonom o obveznem strokovnem pouku. mimm Sobota 11. deccmbra Hugolin Sonce vzhaja ob 7.36, zahaja J ] f ob 16.20. Dolžina dneva 8.24. Luna vzhaja ob 13.35, zahaja ob 2.05. Jutri 12. decembra Aljoša SPOMINSKI DNEVI 1843 s« je rodil Hobert Koch, slavni nemški baisteriolog PRESKRBA V teku današnjega dne naj predajo trgovci občinskemu preskrbovalnemu uradu odrezke za oljčno olje (odrezek L II. olje). Prav tako naj danes izroče pooblaščene prodajalne istemu uradu odrezke dodatnih bolniških nakaznic za oljčno oije in konservirano meso. ENOTNI SINDIKATI Krojni tečaj se bo pričel v kratkem. Danes je zadnji oian vpisovanja. Za plačilo globe na katero je bi) obsojen član stavbnega odbora tov. Solieri Manfreda Francka 30, Brajnik Slavko 50, Ukm.ir Ivanka 55, Kovač Josip 35, Slavec Toni 40, Justin Močnik 50, Mozetič Marija 50, Babič Vida 50. Babič Branko 50, Gabersich Maria 20, Olga Smeral-di 30, Bari« Hace 125, Samsa Mara 100, Žagar 50, Uršič 50, Rigonat 100, Sedmak Albin 50, Starec O-skar 100, Breda Kraigher 100, Markočič Milan 100, Colombin Bruno 100, Zaudnik Ivanka 100, Ukmar Ana 50, Rado Rauber 100, Brus Franc 500. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo Ivaa Cankar sporoča, da bo rudna ort borova seja v ponedeljek 13. t. m. v običajnih prostorih. IZLETI Smučarsko planinsko zimovanje PDT. Planinsko društvo v Trstu priredi v letošnji zimi okrog božiča in novega leta smučarsko planinsko zimovanje na Pokljuki (1400 m) nad Bledom, in sicer v treh enotedenskih dobah. (Kdor hoče, si lahko podaljša zimovanje za več kot en teden). Prva tedenska skupina bo zimovala od 19. do 26. decembra, druga od 26. decembra do 2. januarja in tretja od 2. do 9. januarja 1949. Ker gre za najlepše smučarske terene na Gorenjskem, za prvovrstno hotelsko oskrbo ter je vračunan že istočasno prevoz z dlrekt. n im avtom tja in nazaj po zelo zmernih cenah in ker je število mest omejeno ter v precejšnji meri že krito, opozarjamo, da naj se interesenti takoj priglase v ul. F. Filzi 10 I. nadstropje ob 17 do 19 vsak dan. Tudi pojasnila prejmejo Interesenti v ul. F Filzi. DAROVI IN PRISPEVKI Za Dijaško matico. Ob 301etnlci smrti visokašolca Pavla Semeca, umrlega v Pragi, darujeta teta Ana in stric Jakob 500 Ur. V počastitev spomina pokojne matere darujeta brata Gregorič 5.000 lir. Spominska razstava A. Sirka v Križu pri Trstu je zaradi tehničnih težkoč preložena na poznejši čas. IZPRED VOJAŠKEGA SODIŠČA 12 mesecev ječe ker je s streljanjem slavil poroko 27. novembra t. 1. je bilo, ko se je V Gročani poročil Karel Dragonja. Kot je navada pri takih slo-vesnin prilikah, so svatje sedeli za bogato obloženo mizo. Dobra vinska kapljica, a katero *o zalili kokoške, je svate spravila v izredno dobro voljo. Omizje je zapelo in rajali so pozno v noč. Karlov brat Frane pa je hotel dati družinskemu prazniku še poseben pečat. Na tihem se je izmuznil iz sobe, kjer so pirovali. Kmalu nato so slišali osem puškinih strelov, ki so rezko odmevali v noč. Policija, .■$ katero je vas dobro založena, je bila takoj blizu. Toda zaman; Franc je Že izginil, zasledovanje pa je bilo otežko-.:efiO zaradi teme. Sele drugo jutro je CID-u uspelo najti strelca. Ta je policijske agente peljal na kraj, kjer je ponoči streljal. Brez nadaljnjega je mož izvlekel iz nekega senika puško «Mauser» kalibra 8 in jo izročil policiji. Doma pa je imel še nekaj nabojev, ki jih jq prav tako izročil policistom. Na policijski stražnici, kjer je bilo zasliševanje, je Dragonja mirne vesti povedal, zakaj je streljal. Bilo je pač družinsko slavje; brat se je poročil. Povsod po svetu pa je običaj, da se tak dogodek prsznuje s streli. Isto je Dragonja .včeraj zjutraj kot obtoženec ponovil pred predsednikom višjega vojaškega sodišča bivšim majorjem Baylissom, kamor so ga pripeljali zaradi kršitve proglasa št. 1. Proces, ki se je vršil v angleščini, slovenščini in italijanščini, se je končal s tem, da je bil obtoženec spoznan za krivega. Sledila je obsodba, 12 mesecev ječe. Na vsak način je bila ta obsodba prestroga. Tov. dr. LOJZE DOLHAR daruje v počastitev spomina svoje umrle matere ANE in v znak zahvale pevskemu zboru prosvetnega društva «Slavko Škamperle» za petje v cerkvi DIJAŠKI MATICI 10.000 L,IR. Po 21 mesecih iskanja so ga aretirali Leteči oddelek civilne policije je včeraj zjutraj aretiral 25-letnega Ivana Markesicha lz ulice Vignati 11. Za Markesichem je bila izdana tiralica 2q pred dvema letoma, ker je januarja 194(1 leta skupno z desetino drugih oseb, za katere pa nimajo oblasti natančnejših podatkov, ranil z nožem nekega Ennia Arona Slednji Je moral tedaj zaradi rane prebiti 50 dni v bolnišnici. Markesicha je policija aretirala na domu. Istega dne jq leteči oddelek civilne policije ovadil državnemu to-žilatvu 20-letnoga Franca Boccoli-ja ln to 2aradi tega, ker se je omenjeni izdajal za javnega funkcia narja in nosil orožje, ne da bi imel za to pravico. Boccoli je bil ovajen oblastem na podlagi ovadbe nekega Del Mestica Ta je policiji javil, da se mu je nekoč Boccoli na gradu pri Sv. Ju-stu približal oblečen v uniformo civilnega stražnika ln s karabinko na rami. Od Del Mestreja je lažipoli-cist zahtevat osebne dokumente. Policija se je za ta dogodek zanimala ln ugotovila, da Boccoli sploh še nikdar ni pripadal policiji. Vendar pa Boccoli zanika vsakršno Del Mestrejevo trditev. Od obeh nasprotnikov pa nima nihče nobenih prič, ki bi njihovi trditvi potrdile ali zanikale. Zadeva bo verjetno Imela svoj odziv na sodišču, kjer Se bo prav gotovo zaprašila med starimi akti. Božična in novoletna voščila sprejema uprava Primorskega dnevnika, ul. Ruggero Manna 29, telefon 83-51 do vkijučno 20. t.m. Zopet prometna nesreča pred ribarnico Nabrežje pred rloarnico in njena bližina predstavljata zares pravo nevarnost za pešce. Komaj je v četrtek neznani drveči tovorni avto ubil Irmo Zlobčevo in prejšnjega dne neki motor povozil neko star. ko, že se je yčeraj zjutraj zgodila na istem mestu podobna nesreča, ki pa tokrat k sreči ni zahtevala smrtne niti težje žrtve. Ob 10.30 zjutraj, ko je na nabrežju Grumula, prav na oglu trga Ve-nezin, jeep TS 0028, ki je vozil v smeri proti Železniški postaji pri Sv. Andreju, povozil 59-letn«ga Franca Ceglaka iz ulicc Pondares št. 5. Ceglak je. dobil pri udarcu lažje poškodbe. S policijskim avtom so ga takoj odpeljali v glavno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti teden dni, seveda, če ne bodo nastopile komplikacije. Policijsko obvestilo V četrtek ob 8.20 zjutraj je neki tovorni avto podrl neko žensko na Nabrežju lil. novembra bli2U trga Tommaseo. Kdor je bil blizu, ko se je zgodUa nesreča, ali pa je videl bežeči tovorni avto, je naprošen, da se čim prej javi na policijskem oddelku za prometne nesreče na korzu Cavour št. 21, telefonska številka 3333. Od Sanlina do Vidalija Zvedeli smo, da oglasa za »beli vlaku, kt bo 31. decembra. 1. in 2. januarja vozit Tržačane na izlet na Bled, In ki ga je ((Primorski dnevnik® objavil 8. t. m., demokristjan-sko glasilo tOiomale di Trieste» ni hotelo objaviti, češ da načelno ne objavlja reklame za izlete za »železnim zastoromii,. Objavo istega oglasa je odklonilo tudi Vtdalijevo glasilo vil Lavoratorev. Kakor vedno: od Santina do VI-datlja — ena misel — eno dejanje ena linija, ■ 9 Zveza vojnih invalidov in sorodnikov v vojni padlih vabi navedene tovariše in tovarišice, da se zlasijo čimprej na začasnem sedežu zveze na trgu Rdeči most 2-1. -.r. . •• Bratovič Marija, ul 3. Franceseo 30, Ban Karla, Prosek' 261, Bello Katarina, ul. Ponziana 17, Cebulez Karolina, Strada per Fiume 33, Cerovac Marija, S.M.M, 412, Cuk Antonija, Trebče 40, Catunar Viktorija, ul. Fla-via 6, Cosoli Eliza, ul. Pieta 35, Cibic Rozalija, Prosek 305, Drassieh Ana, ul. Industria 6, DCrin Ana, ul. Conti 24, Družina Emilija, ul. Donadoni 32, Bugolin Lojzka, ul. Orlandlni 56, Fioc-co Erminija, ul. delle Rose 4, Foglianl Marija, ul. F. Severo 80, Fioretto Marija, ul. M D’Azeglio 1, Fonda Franc, ul. GroSana 2, Gavlnel Jožefa, ul. Gin-nastica 48, Gropac Libera, Strada Guardiella 4. Gabrieli Giorgina, ul. Pagllericci 72, Hrovatin Jožica, Bazovica 200, Ivančič Marija, ul. Pascoll 39, Kocjančič Viktorija, Vrdelca 31, Kralj Vanda, Trebče 98, Kaučič An. tonija, ul. Vignettl 33, Kočevar Marija, ul. Commerciale 26, Korda Lucija, Drevored XX Settembre 12, Kapun Helena, Kontovel 98, Koren Jožica, ul. della Guardia 48, Kuret Antonija, Ricmanje 151, Kariš Darinka, S.M.M. 800, Ličen Karla, S.M.M. 804, Martini Helena, ul Vecellio 8, Marcial Roža, Boljunec 196, Milič Frančiška, Salež 37, Maver Ana, Konkonel 498, Maver Ana, Eazovlka 129, Mezgec Frančiška, Ul. Soncini 129. General Gaither obiskal ameriško križarko Ob 14 popoldne je general Gaither obiskal ameriško križarko M-32, ki je zasidrana ob pomorski postaji. Qeneral se je zadržal np krovu vojne ladje četrt ure. Pri odhodu so ladijski topovi v pozdrav izstrelili 11 topovskih strelov. SLOl/ENSKU NAKUDNO uledališče za Tržaško B/emljc Jutri 12. t. m. ob 15.3» *“■ stovaete v dvorani sindikala*!* gledališča „flrrigoni“»Ml z Gogoljevo komedijo v „Zenilev“ Gledališče Verdi Danes ob 20.30 bo tretja predstav* Verdijeve «Travtatei> za abonente j* da C. Jutri v nedeljo 12. t. m. no nja predstava Straussove «SalonM» pričetkom ob 16. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 10. decembra 1948 se je rodilo* Trstu 9 otrok, umrlo je 9 oseb. P01” pa je bilo 6. Cerkveae poroke: kuhar Hov«* Richard in gospodinja Antonacd težak Corenica Franc in gospodiiu3 Cescovih Frančiška, dtlovodja Danit* Ii Federik in gospodinja Tercion “ lena. Šofer Milkovič Cornelio in *jT spodinja Moresan Irene, rarednj* ameriSke vojaške Hovvald Gilberth J* in plesalka Dobrigna Andrelna, f? stilničar Scrobe Anton in gospo Ta ukrep velja za poskusno dole- ™ sicer za vse leto 1949. Občina jfr ‘l pridržuje pravico, potrditi ali lit; °dbiti odbor za nadaljnjo poli jPovuj dobo. P j ■ finance. Ker bo v kratkem potc-sei veljavnosti za pobiranje ija ?avk°v, je občinski odbor po poro-!P, dr. Poterzia sklenil potrditi os- *lep starega občinskega odbora, ki 9 podaljšuje pogodbo s tvrdko Bozzi-»* Gionchetti še za leto 1949. , lavna dela. Ker je nastopilo sla-^ vreme, so odložili nekatera po- ( davila, ki bi jih bilo treba napravi na nekaterih šolskih poslopjih. P>enem je bilo sklenjeno, da se na-ia. <»či odgovarjajočim občinskim ura-'3' ^m, da poskrbe za nadaljevanje j® tanjših in nujnejših del in da pri uporabijo lastno delovno silo. Odborniki so nato odobrili pred-tog, da se postavi na Pevraskem 'Sostu posebna varnostna žična o-fraja, da se preprečijo morebitne in ;&esrsče. it LSois£yo- Prelog odbornika dr. . ‘ ®ianantonia je občinski odbor skle-«1, da se dodeli štipendija «IIsta-bratov Musina* univerzitetne-*3* študentu Ciuffarin Silvanu, n* Končno je odbor osvojil predlog Grusovina, da naj bi občina po-11 dedovala pri rimski vladi, ki naj i*4 dala več podpore pri obnovi hiš, fci lahko tudi privatni gospodarit “ Popravili svoje hiže in poskrbeli na !il njihovo vzdrževanje v smislu Jredpisov člena 98. tozadevnega za-9i |*°n4 S tem je bila seja zaključena, iivj^ed odhodom so doloSili, da bo ft wlhodnje zasedanje v četrtek ob 117.20. ft . Pet obravnav Pred prizivnim sodiščem Na kazenskem sodišču v Gorici imeli včeraj opravka samo s pri-J*vi. Najprej so pregledali priziv, jjj ga je vložil 34-letni Ivan Zerbin iz Gradeža. Zerbin je bil nam-teč preteklega februarja obsojen 54 sodniji v Tržiču na 1 mesec za->*>ra in 2700 lir globe. Kazen je ®rejel zaradi obtožbe, da je pred tek*] meseci odnesel z dvorišča jtodbenega podjetja Lanara v Gra-**žu 3 cevi iz cementa, vredne 2500 Ur. S prizivom se je Zerbin hotel presti kazni, v resnici pa si je z Mim pridobil le nove sodne stroge, ker mu Je bila namreč kazen ^estransko potrjena. Proti kazni na 8000 lir globe, ki '»u jo je letošnjega mala naložila *°dnija v Tržiču, je vložil priziv kletni Arrigo Cossar iz Vidma. Ob-fojen je bil namreč, ker se je ne-J«j mesecev prej vozil z motornim Elesom, ki ni imelo prave evldenč-te tablice. Včeraj je Cossar pred 'odiščem vso zadevo znova pojasni in dejal, da ]e pravo evidenčno Oblico izgubil in jo zato nadomesti s ponarejeno. Sodišče mu je kazen odpustilo pod formulo, da ni zagrešil kaznivega dejanja. Zaradi tatvine kolesa so letošnjega marca pomilostili na sodniji v Tržiču že večkrat obsojenega mladoletnika Alfreda Soranzija iz Ronkov. Proti pomilostitvi pa je vložil priziv javni tožilec iste sodnije. Včeraj so na goriškem sodišču Soranzijevo obtožnico še enkrat pregledali in fanta obsodili na 20 dni zapora in 2400 lir globe. Soran-zio ima komaj 16' let pa je bil že večkrat v zaporu zaradi drugih in težjih prestopkov. Lanskega novembra je 471etni Peter Orzan iz Moše povozil na poti proti Fari s kolesljem kolesarja Elijo Staniča. Pri nesreči je Stanič odnesel težje poškodbe, zaradi katerih se je moral zdraviti 80 dni. Zadeva je seveda prišla pred sodnijo v Gradiško, kjer so letošnjega avgusta Orzana obsodili na 3 mesece zapora s pomilostitvijo. Orzan pa je proti tej obsodbi vložil priziv, ker je namreč hotel dokazati, da ni bil on kriv nesreče. Včeraj je na sodišču to tudi dobro prikazal njegov zagovornik odv. Devetak in dosegel da so Orzana oprostili, ker ni zakrivil kaznivega dejanja. Nazadnje so pregledali še rekurz, ki ga je vložil 23Ietni Adolf Cecca-relli iz Tržiča. Preteklega junija je bil namreč obsojen na sodniji v Tržiču na 1 leto in 6 mesecev zapora ter 3000 lir globe, zaradi nezakonite posesti samokresa «Brow-nihg» in vinjenosti. Včeraj so mu po zagovoru odv. Targionija kazen zmanjšali na 8 mesecev in 20 dni zapora ter 600 lir globe pogojno. Odhod goriškega kvestorja Včeraj je poklical goriški kvestor dr. Angelo Giuliano zastopnike krajevnega tiska in jim sporočil, da bo moral zapustiti naše mesto in oditi v Sim, kjer bo odslej dode-Ijen notranjemu ministrstvu.. Njegov naslednik še ni bil dolo. gen in bo začasno vodil posle kve. storja njegov namestnik dr.. Valentino Fumani. KENO VERDI. 17: «RajSI imam Kravo«, D. Cayo in V. Majo. VITTORIA. 17: «Bele Dovttrske čeri«, Dunne in A. Marshall. CENTRALE. 17: »Letalec Joe», S. Tracy in I Dunne. MODERNO, i7: «Tarzan proti pošasti* I. VVeismueller in N. Kelly. EDEN, 17: «Prisilno delo na morju«, A. Ladd in B. Donley. Tekma med preMarji in frebuharji je vrgla 20.000 lir prispevkov ISTRA Veliko zanimanja je bilo za nogometno tekmo med debelimi in suhimi, ki je bila odigrana na novem športnem igrišču v Kopru v sredo popoldne. Moramo pripomniti, da so bili med skupinami suhih in debelih le štirje poklicni nogometaši, vsi drugi pa polni dobre volje, da bodo — po svojih zmožnostih — napravili vse za zmago. Prvi polčas je bil izid tekme enak za obe skupini: 1:1. V drugem polčasu je ostal izid prvega nespremenjen, kljub temu da sta ob* skupini doli vse od sebe: zmožnosti in padoe in brce — v prazno. Dobre volj;e in smeha pa je tudi ni manikalo, saj so nekaterim tekle kar na debelo solze po licih od buč. nega smeha, ki so ga igralci privabljali s svojim res (tpoklicnim igranjem«. Ce hočemo na to tekmo pogledati kritično, potem moramo priznati. da so bili od suhih najboljši tov. Viher, Kolenc in Venturini, Goriški mladinci na socialističnem kongresu Danes se je pričel v Bologni državni kongres Zveze socialistični mladine. Na kongres je odpotovala tudi pokrajinska delegacija iz Gorce. V Bologni bodo razpravljali o aktualnih problemih posebno pa o problemu socialistične vzgoje italijanske mladine. Is Krmina Za pomoč onemoglim starčkom. Uprava mestne hiralnice v Krmi-nu se je te dni obrnila na prebivalstvo s prošnjo, da bi z denarjem in rabljenimi kosi obleke pomagali onemoglim in revnim starčkom, ki prebivajo v hiralnici ter jim tako poklonili majhen in koristen dar za božičnico. Nadležen aijonec. V sredo okrog 18 so orožniki iz Krmina zaprli 25-Ietnega Brumata Maria. Našli 30 ga pijanega, ko je razgrajal in nadlegoval druge bolj trezne od njega. Ker se mu preveč dopade vinska kapljica in je že večkrat napravil podoben prekršek, so ga pridržali v zaporu in prijavili sodišču. Kolo so jih ukradli. Pred nekaj dnevi se je 24-letna Ana Latrighi odpravila kakor običajno na delo. Svoje kolo, s katerim se je pripeljala, je pustila zunaj naslonjeno ob zid, kakor je delala običajno vse dneve. Ko pa se je po končanem delu vrnila iz urada, ni bilo kolesa več nikjer Obdarovanje otrok V AlOiZijeviŠČU; s teniškim igriščem ne bo nič V četrtek popoldne je bilo med malimi gojenci otroškega vrtca v goriškem Alojzijevižču veliko veselje. Ker Miklavž ni imel časa, da bi jih osebno obiskal, je poslal svojega zastopnika z darili, ki jih je razdelil med vse otroke. Mali obdarovalci so si darove seveda takoj ogledali in tudi brž pokusili, kar je bilo za pod zob. Ob- ALI PODPIRAŠ SLOVENSKI NAPREDNI TISK? enem se ob tem prav iskreno zahvaljujejo vsem dobrotnikom, ki so s svojimi prispevki in delom pripomogli pri tem Miklavževem obdarovanju. S svojo pridnostjo pa bodo dokazali Miklavžu, da so vredni njegovih daril in upajo, da bo prihodnje leto tudi njih obiskal. Delo razmejitvene komisije Jugoslovansko-italijanska razmejitvena komisija je pridno na delu za dokončno določitev nove meje. Včeraj je zopet prišla jugoslovanska komisija preko goriškega bloka na italijansko ozemlje in skupaj z Italijani so določevali na terenu dokončno mejo v južnih Brdih. Popoldan se je komisija zopet vrnila preko goriškega bloka v Jugoslavijo. Neka skupina goriških ljubiteljev tenisa je že dalj časa gojila željo, da bi si uredili v našem mestu primerno teniško igrišče in pripravili številne mladeniče in mladenke, ki sedaj brezposelni pohajajo po korzu ali pa posedajo in zehajo po kavarnah, da bi se tudi oni malo več pozanimali za ta lepi in zdravi šport. Zadnje čase se je tej skupini posrečilo dobiti nekoga, ki je pripravljen založiti potrebni denar in tudi načrt, ki obsega tri igrišča in lepo stavbo, je že izdelan. Določili so, naj bi bilo igrišče urejeno na prostoru za italijansko gimnazijo ob ul. XX Settembre, kjer je primerno zemljišča, ki .'e dižavna last in bi držaju ne Jmela nič proti temu. Toda naenkrat je prišla neka druga nepredvidena ovira. Tehnični občinski urad noče dati dovoljenja za izvršitev načrta, ker pravijo, da bodo najbrže uporabili ta prostor za bodočo j gradnjo nove realne gimnazije. Po-borniki teniškega igrišča pa pravijo, da te gimnazije ne bodo zidali še najmanj deset let in zato bi lahko ta čas uredili na tem zemljišču svoje igrišče. Obenem pravijo, dj bi s tem delom olajšali brezposelnost v mestu, ker bo stala vsa nap*ava s poslopjem vred okrog 5 milijonov in bodo zaposlili preče i delavcev. Sedaj pričakujejo, da bo župen dr. Bernardis interveniral pri tehničnem uradu za ugodno rešitev. V nedeljo 5. t. m. je bila v dvorani DAPPS-a v Solkanu okrajna predkongresna konferenca SKOJ-a in LMS. Mladina se je na lo konferenco, na kateri so izvolili delegate, ki bodo na IV. kongresu jijgoslovanske mladine zastopali Goriško, dolgo in temeljito pripravljala. Brez dvoma je bil najbolj delaven mladinski aktiv na Lokvah, ki je sprejel in izvršil številne obveznosti. Med drugim so sklenili, da bodo poskrbeli za otvoritev zadružnega doma v novembru, kar se je v resnici tudi zgodilo, dalje da se bo vseh 2fa' mladincev vpisalo v zadrugo, da se jih bo 75 odst. vključilo v mladinski pevski zbor, da bodo tesno sodelovali z ostalimi množičnimi organizacijami itd. Mladina iz Podsabotina je prav tako prevzela razne obveznosti. Sklenili so, da bo napravil vsak mladinec do kongresa po 10 ur prostovoljnega dela pri zadružnem domu, pospešili bodo študij za izpopolnitev svoje izobrazbe, uredili in izboljšali svojo knjižnico itd. Prav tako so bili aktivni mladinci v Voj-ščici na Krasu in po mnogih drugih krajih goriške pokrajine. Na nedeljsko konferenco so prišli zastopniki iz vseh krajev svobodne Goriške. Na programu je bil referat o nalogah ljudske mladine, ki mu je sledila živahna debata. Sledilo je poročilo o tekmovanju za IV. kongres, razprava o bodočih nalogah osnovnih organizacij in izvoljenih je bilo sedem kandidatov, ki se bodo v imenu Goričanov udeležili kongresa jugoslovanske mladini Napadalci gostilničarke Zorzenon, kateri so odnesli 70.000 lir, so priznali zločin Poročali smo ob svojem času, da sta dva neznanca 25. novembra zvečer napadla v njenem stanovanju lastnico gostilne «Gyra» gospo Uršo Zorzenon, vdovo Picul. Na podlagi podatkov, ki so jih policaji dobili od neke ženske, so zaceli takoj s poizvedovanjem. Sumnja policije je padla takoj na bivše člane znane tolpe Picciulin in zato so aretirali ter pridržali v zaporu 221etnega Repezza Alda iz ul. Scuola Agra-ria 15, 211etnega Nunin Silvana lz ul. Blaserna 8 in 281etnega Peiizon Itala iz ul. Scuola Agraria 15. Zaslišanja teh treh sta vodila komisar dr. Ferrisi Alfio in brigadir Camerini Odo. Spočetka so trije tički tajili vsako krivdo. Ker so pa pozneje zašli v protislovja, so končno priznali, da so oni izvršili omenjeni rop. Ze 24. septembra sta Repezza in Nunin sklenila, da bosta počakala gostilničarko Zorzenon, ka se bo vračala iz gostilne domov in jo bosta napadla v ul. Cadorna. Vedela sta, da nosi v svoji torbici precej denarja in hotela sta se ga polastiti. Ker pa je bila ta večer z gostilničarko tudi njena služkinja in še neki moški, napada nista mogla izvršiti in sta ga preložila na drugi dait Naslednji večer okrog 21. ure sta se prikradla v njeno stanovanje, potem ko sta preskočila žično ograjo dvorišča in se skrila v stanovanju. Ta večer sta vzela s seboj tudi Pelizona, ki je stražil na cesti, da bi kdo ne prišel. Ko ie Zorze- nonova prišla v kuhinjo, jo je Repezza zagrabil od zadaj in jo stisnil za grlo, da bi ne mogel vpiti. Po izvršenem ropu so vsi trije pobegnili po ul. Brigata Pavia, kjer so v begu odvrgli torbici in bančne knjižice, ki so bile x niih, dočim so denar pridržali in si ga drugi dan razdelili na nekem polju v bližini ul. Lunga. Nunin in Repezza sta tudi obdolžena, da sta 16. oktobra t. 1. kradla v stanovanju mesarja Turus Evarista na Šalita Monte Verde 6, kjer sta odnesla več dragocenosti. Pri preiskavi so našli policaji žensko uro, moško uro, šest srebrnih žlic in dve zlati verižici. Policija nadaljuje s preiskavo, da bi ugotovila, če so ti tički zagrešili še druge tatvine. Brezvestni peki Pred časom je goriška prefektura že kaznovala nekatere peke, ker so prodajali kruh, ki je imel v sebi preveč vode ali pa druge primesi, ki nimajo nič skupnega z moko. Kljub temu pa sedaj po nekaterih pekarijah zopet prodajajo neužiten kruh, ker vsebuje preveč vode in se zato prehitro skvari. Ljudje se pritožujejo nad špekulanti, ki jim ni do zdravja meščanov, samo da pridobe nekaj gramov na teži. Zato je potrebno, da se predpostavljeni organi malo pobrigajo za to Zadevo in napravijo pri pekih večkrat kontrolo. Dekani Nogometna tekma Jadran-Florentija 2-2 Nekoliko negotovi in skoro bi rekel v strahu smo pričakovali srečanje našega domačega nogometnega kljuba z gosti, ki jih predstavlja Florentija, Edino to nas je pomirjevalo, da bosta obe moštvi igrali prvo igro na naših tleh. Pri onih domačinih, ki se zanimajo za šport, je vladalo za to tekmo kajpada veliko zanimanje. Naenkrat smo se ohrabrili, ko smo videli, da naši Jadranaši stalno napadajo in da so s svojo spretno igro vedno pred vrati nasprotnikov. Iznenada je v nekem položaju nastala med igralci gneča, ki so jo izkoristili domači igralci in Že v 12. minuti potisnili žogo v vrata ter s tem dosegli svoj prvi gol. Sedaj je šele postala igra živahna, kajti gosti so hoteli na vsak način izenačiti gol. Kmalu za tem je Boris od Fiorentije izvedel izredno oster strel, ki je v resnici zalegel in mreža Jadrana se je stresla od prvega gola. Tako je prišlo do izenačenja pri 36 minuti. Domačini so postali zopet razbo-ritt in sledii je napad za napadom. Pri tem so imeli na svoji strani ie zaveznika, burja jim je namreč pihala v hrbet ter jim je pomagala pri kombinacijah. Tik pred koncem prvega polčasa so Jadranaši streljali še enajstmetrovko, s katero je zabil Stefančič v korist domačinov drugi goL Tako je nastalo razmerje 2:1. V drugi polovici igre je prišla burja v prid gostov, domačinom pa v oviro. Kljub temu so svoje pridobitve dobro branili in zdelo se je, da bo ostalo pri rezultatu prvega polčasa. Toda moštvo Fiorentije je prav tako znalo izkoristiti ugoden terenski položaj in doseglo proti domačinom drugi gol, tako da je prišlo zopet do izenačenja. Lahko rečemo, da so pri tej tekmi pokazali Jadranaši lepe kombinacije, toda tudi gostje so dobro Igrali. Kljub vsemu je ta tekma za Jadran uspeh! Vinjen razgrajač 8. t. m. se je Rottar Alfred iz Strunjana v tamkajšnem Ljudskem domu preveč opil, kar mu Je vzelo razsodnost, da je pričel razgrajati. Njegovo vpitje in drezanje med mlmiml gosti je priklicalo N. Z., ki ga je odpeljala na postajo in ga ga čez noč zaprla. Sele drugi dan so ga iztreznjeneag pustili domov. ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU - ULICA C. BATTISTI 301/a PRITI. - TEL. 70 Socialna zakonodaja v Mem m Izvršilni odbor za Istrsko okroi-je je na seji dne 9. t. m. sprejel pravilnik o izplačevanju otroških doklad. Skupščina Istrskega okrožja je 14. 9. 194? dala pooblastilo izvršilnemu odboru, da prouči vprašanje družinskih doklad ter izda v to svrho poseben pravilnik. Upoštevajoč dohodke zavarovanja za otroške doklade, je izvršilni odbor imel dve možnosti: priznati doklade širšemu krogu upravičencev, to je, predvsem ženam zavarovancev, ali pa pustiti dosedanji krog upravičencev neizpremenjen ter povečati zneske doklad. Glede na gospodarski preokret v našem okrožju ter vedno ve tj o možnost zaposlitve žen — saj vsak dan bolj občutimo pomanjkanje delovne moči — je ljudska oblast smatrala, da je treba izdatneje podpreti družine » številnimi otroki, medtem ko je treba pospeševati vstopanje aen V delovna razmerja. Le na ta način je možno zagotoviti za bodoče plansko leto zadostno delovno silo ter istočasno nuditi vso pomož družinam z več otroki. Otroške doklade Dodatek za otroke je do sedaj znašal 24 lir dnevno, oz. 600 lir mesečno za vsakega otroka. Od 1. januarja 1949 bo ta doklada povečana na 32 lir dnevno, oz. 800 mesečno. Zavarovanci, ki imajo dva otroka, bodo prejemali za vsakega otroka 36 lir dnevno, oz. 900 lir mesečno. Zavarovanci s tremi otroki 40 lir, oz. 1000 lir mesečno za vsakega otroka. Na ta način je otroška doklada za vsakega otroka tem večja, Cim več otrok zavarovanec vzdržuje. Tako na primer bo zavarovanec, ki ima pet otrok prejemal mesečno za vsakega otroka 1.200 lir, oz. za vseh pet otrok skupaj 6.000 lir mesečno. Zavarovanec, ki vzdržuje 8 otrok, bo prejet skupaj 12.000 lir otroških doklad, kar pomeni, da se bodo njegovi dohodki znatno povečali. Zgoraj navedeni pravilnik dokazuje veliko skrb ljudskih oblasti za dvig življenjskega standarda delovnega ljudstva. Istočasno s povečanjem otroških doklad je ljudska oblast znižala prispevek 2a socialno zavarovanje za 2 odst., kar pomeni, da je za toliko znižala obremenitev gospodarstva. Zaradi tegase bodo produkcijski stroški znižali za odgovarjajoči znesek, kar bo povzročilo ne samo, da bodo cene ostale na dosedanji višini, ampak se bodo celo znižale, kar bo zopet izboljšalo življenjski standard delovnih slojev. Naša ljudska oblast je lahko izdelala te ukrepe samo zato, ker bo delovne množice razumele poziv svojih političnih ter sindikalnih organizacij ter so povečale produkcijo. Zaradi povečane produkcije so se povečali dohodki, ki se zbirajo v korist delovnega ljudstva. Ljudska oblast bo lahko izdala še na-dalnje ukrepe, kt bodo izboljšali življenjske pogoje delovnih ljudi, ako bodo ti še nadalje povečali produkcijo ter na drugi strani preprečili izkoriščanje socialnega zavarovanja s strani brezvestnih elementov, ki se odtegujejo delu ter skušajo živeti na račun raznih podpor bolniške blagajne. Marezige Gradnja zadružnega doma napreduje Kako je ljudstvo naše vasi navdušeno v delu za čimprejšnjo izgradnjo svojega zadružnega doma, dokazuje prostovoljno delo, ki ga je napravilo v mesecu septembru, Grafikon plačanega in prostovoljnega dela, ki smo ga po dolgem iskanju dobili na vpogled, nosi za september naslednje podatke: plačanega dela 2334 ur, prostovoljnega dela 6445 ur. Povprečno je bilo napravljenih v septembru 292 ur na dan. Teh 4111 prostovoljnih ur, ki prekašajo plačane ure za dve tretjini, govori dovolj jasno, kako občutijo Marezižani potrebo in pomen zadružnega doma. Vedo, da bo v tem za vse prostora: za kulturo, gospodarstvo, politiko, bratstvo in napredek. V oktobru in novembru jc bila udeležba manjša, ker so bili ljudje zaposleni pri setvi ozlmine, obrezovanju vinogradov, prfccej pa je oviralo tudi deževje. Sedaj so v teku pripravljalna dela za temelje in s pripravljanjem gradbenega materiala za izgradnjo skladišč, trgovin in pisarn. To bo stranski del skupnega poslopja, ker je bila Zahvalna brzojavka maršala Tita Okrožni odbor Enotnih sindikatov za cono B y Kopru je prejel od tovariše Tita brzojavko naslednje vsebine: »Prisrčno se Vaa zahvaljujem za vo. Kila, ki ste ml JIH postali o priliki praznika dne 2$. novembra*. Predsednik FLRJ la maršal Jugoslavije J ost p Broz Tito. Z ne/skromnejšim darilom bomo lahko napravili veselje istrskemu otroku BREZJE december 1948. Smo pred božičem in šolski Pouk v Brezjah se še ni pričel. £rav za prav ta vas nima šolske-ga poslopja. Do lanskega leta so *nieli v najemu majhno sobico v •teki privatni hiši, letos pa tudi 11 tem skromnim prostorom ne razpolagajo več, in ker drugega primernega ne najdejo y Brezjah, Je lolski pouk ne vrši in se naj-“rže ne bo vršil tudi v bodoče. ■ Vas Brezje šteje čez 400 prebi-; Valcev, ki ne vedo kaj ukreniti, da omogočijo otrokom pouk. Nekatere matere uče same, kolikor ie v njihovih močeh, druge pa, ki nimajo časa, so prisiljene prepuščati otroke lastni skrbi, pri ^mer pozabljajo še to, kar so se >r«j naučili. Najbližja šola, seveda tudi ta ftalijanska, je oddaljena dve do-bfi uri hoda v sosedni vasi. Pot Is predolga in tb posebno v zim-času. Za časa narodno-osvobodilne vojne, ko je bilo ozračje prepojeno z nupetostjo vojnih dogodkov, so v tem kraju imeli nemoten šolski pouk. Zabeležiti je treba, da Je lansko leto podpredsednik furlanske lilološke družbe, ob kongresu te organizacije v Tar-fcentu, med drugim dejal, da se v ^aših krajih Slovent-ke Benečije ni mogel vršiti šolski pouk, ker ®o ga ovirale narodno-osvobodii-no oblasti. Ugovarjamo temu predavatelju, kajti vsi ljudje naših krajev lahko potrdijo, da so otro-ci obiskovali šolo, Šolskega po-Wka pa ni danes, ko vlada demokracija z De Gnsperijem na čelu, ki bi morala stremlti za dvig kulturne ravni prav v teh vaseh( lz Benečije nam pišejo Otroci so ostali brez šole kjer ie tudi gospodarski položaj na nizki stopnji. Morda je to trud in povrsfčilo o>>im Benečanom, ki so 18. aprila glasovali za krščansko demokracijo... TAJPANA Občina Tajpana, pod katero spadajo vasi Veškorša, Karnahta, Brezje, Platišče in Prosnld, Ima zelo malobrižen občinski svet, katerega vodi demokrščanski župan. Te vasi so že same po sebi revne, ker nimajo rodovitnih polj niti drugih dohodkov, zato mnogi iščejo dela v tujini. Občinski predstavniki, ki so pred volitvami obljubljali izboljšanje gospodarskega položaja občine, ne gledajo ne na levo ne na desno in korakajo po razritih cestah, ki so v obupnem stanju. Vse ceste, prav vse, bi bilo treba temeljito popraviti, kajti v hudih nalivih derejo po cestah hudourniki in odnašajo cestno kamenje b seboj v doline. Cestarji, ki so mnoga leta skrbeli za občinske ceste, so že več kot eno leto brezposelni, ker jih občina noče plačevati. Ceste pa se slabšajo iz dneva v dan. Isto kakor za ceste velja za vodovod v Brezjah, ki sc je pokvaril. Ljudje te vasi komaj žive in nimajo denarja, da bi ga pi pravili, občina pa seveda tega ne Midi ali nože videti, da bi vsaj nekoliko pripomogla s sredstvi. Ko so posekali oogati občinski gozd za Velikim vrhom je prišlo v občinsko blagajno precej «pa-lank». Obljubili so, da bodo zgradili tudi most iz Brezij v Srednje Brdo ter skrbeli za vedovpd. O mostu ni duha ne duha, vodovod pa je tak, kakor smo že omenili. Kam je šel torej denar? Cest ne popravljajo, vodovoda tudi ne. Sploh gre vse za silo naprej, medtem ko se ožji občinski odbor dobrodušno smehlja in daje vsem prosilcem le obljube in upanja na boljše čase. BRDO V mnogih vaseh Slovenske Benečije, kjer so prišli na površje demokrščanski kandidati, *e pritožuje naše ljudstvo, da se ne more gospodarsko dvigniti, ker nima sposobnih mož, da bi se zanj zavzeli. Ena izmed teh vasi je Brdo, ki leži v Terski dolini nedaleč od Tarčenta in kjer Imajo za župana gospoda Bottoia Luigija, bivšega zelo zavednega fašista. Ni treba posebej omenjati, da vlada revščina in brezposelnost in da občinske oblasti ne morejo razrešiti mnogih važnih problemov. Tako »o v Sedliščah, ki spadajo V brdsko občino, začeli graditi vodovod, katerega pa ne morejo do* vršiti. Ostal Je nedokončan in zapuščen. Občinski gozd, ki je bil zelo obsežen in bogat, so posekali in prodali vse, kar se je dalo. Vaščanom so seveda obljubili, da jim bodo popravili in zgradili na novo to ali ono stvar, a vse to so bile le obljube. Ker Je ljudstvo vztrajalo in neprestano trkalo na občinska vrata, je občinska komisija za javna dela predlagala, naj bi vzeli posojilo v banki in da bi se vse družine s podpisom obvezale odplačevati posojilo v obrokih. Seveda ljudstvo nj sprejelo te pomoči, vedelo je, da bi se ujelo na limanice, ker bi morali plačati vse stroške a svojimi krvavimi žulji, medtem ko bi se občina hvalila pred svetom, kako je skrbna, ker je občanom pripomogla, da so se gospodarsko dvignili. ŽRTEV MRAZA V SREDNJI Komaj je pritisnil prvi mraz, že slišimo, da je zahteval svojo žrtev. Tragično je končala svoje življenje 60-letna Marija Truš-njak, stanujoča v Srednji. Zvečer je šla skupno z drugimi ženami v sosedno vas k molitvam, ko pa se je vračala, je zaostala sa drugimi, da bi sa nekoliko odpočila, ker ae ni nič kaj kaj dobro počutila. Domači so jo čakali pozno v noč. Ker se le ni vrnila, so jo {li iskat, a je niso našli. Sele naslednje jutro so jo domačini zagledali nepremično sedečo ob grmovju blizu vasi. Misleč, da sp!, »o jo hoteli predramiti, toda žena je bila mrtva. Zdravnik jfi ugotovil, da je zmrznil«-. Za božičnico otrok so darovali Eerini Giovanni 100, Braieo Mario 20, Jerman Karlo 50, Delise Giuseppe 50, Cavalli Alcide 100, Sirotič Bruno 50, Mondo Sergio 100, Pugliese Mario 50, Benčič Jože 100, Furlan Natale 50, Moratto Marino 50, Marchesan Bruno 50, Delise Remigio 50, Beltrame Ede-rino 50, Felluga Aredio 50, Va-scotto Mario 50, Moratto Luciano 50, Ravalico Lionello 30, Perini Leonardo 100, Gorella Emilio 30, Bestjak Komeo 50, Kocjančič Anton 100, Zudic Ottavio 50, Kleva Franc 50, Vivoda Mario 50, Sabadin Jožef 100, Musenič Marco 50, Bonin Julij 50, Urbanac Rozina 500. *— It ktojačnice Otnnia to darovali nameščenci: Zigante Ada 100, Božič Elvira 50, Furianič Žita 50, Zupančič Eia 50, Bertoki Angela 50, Medica Fioreta 30 Bož,ič Dora 100, Purgher Marcela 40, Apolonis Ersilla 30, Rojc Viktorija 25, Primožič Albina 25, Apolonis Giulia-na 50, Pečar Roža 50, Apollonis Ida 50, Novel Lino 20, Gobo Marino 500, Coslan Palma 20.. — Glavna mlekarna v. Kopru: Pirjevec Karlo 300, Spangher Gina 200, Chermaz Silvo 150, De Vecchi Marta 150, Gugnaz Erminio 100, Umek Norma 100, Degrassi Costante 100, Burlin Nikolaj 50, Delise El vino 50, Degrassi Bruno 100, Morgan Rafael 200. .— S seznamom nadaljujemo jutri. glavna dvorana za prireditve in zborovanja že pTed časom dograjena in pokrita. Sv, Anton Kot po drugih vaseh našega okrožja, smo tudi pri nas pričeli s pripravljalnimi deli za gradnjo zadružnega doma. 2e smo izbrali primeren prostor, zbiramo prostovoljne prispevke in potrebni gradbeni material. Naš namen je, da bomo pripravili čim več vsega potrebnega ter da bomo lahko pričeli takoj z zidanjem, čim prejme-no načrt. Gradnja ceste Šmarje-Nova vas Dela za zgradnjo ceste Šmarje— Nova vas so se znova pričela. Mladinska delovna brigada «Branko Babič«, katera je nastanjena v bližnji Koštaboni, je na delu že od 30. novembra t. L Prva dva dneva so mladinci te brigade urejevali prostore, kjer so nastanjeni, in pripravljali drv4 za kuhanje. Od 3. do 7. decembra pa delajo na cesti. Do sedaj so bili zaposleni z iz. kopavanjem zemlje in kamenja, katerega odvažajo 20 do 110 metrov daleč. Uspehi prvih petih delovnih dnevov so naslednji: s 1.886 urami dela so izkopali in odstranili 244 m3 zemlje In kamenja. Ker Jih poznamo kot vztrajne delavce, smo prepričani, da bodo nadaljevali v tem tempu zapofieto delo. ..Učiteljice, hi so še lani kopale zemljo" Ustanovitev nove šole na Škofiji v jugoslovanski coni ie zelo razburila nekatere učiteljice na stari škofijski šoli. Pravijo, da se jim smilijo otroci, ker bodo morali hoditi v šolo k učiteljicam, ki so še lani kopale zemljo. Tem «go-spodičnam» učiteljicam v pojasnilo, da so naše učiteljice poučevale že tedaj, ko so se nekateri še greli v okupatorjevi milosti v Ljubljani in drugod. Naše učiteljice pa so še tedaj posredovale znanje primorski mladini iz nesebične ljubezni do nje, ne kot kruhoborke, v neprestani nevarnosti, da jih izdajo podobni ljudje, kot na primer tiste osebe, ki dajejo danes take izjave. Zaradi svojega delovanja med mladino so te naše učiteljice tudi padale pod okupatorjevimi kroglami. Naj služi za to samo primer Vatovec Elvire iz Cežarjev, čeprav imamo številne take primere. Kar se tiže sposobnosti, je vrsta na vas, gospodične, da jih dohitite. To vam kot njihov nadzornik lahko zatrdim, ker se vsak dan znova čudim njihovi volji do napredka, prirodni bistrosti in vztrajnosti pri izpolnjevanju, dolžnosti. Glede kopanja zemlje pripominjam pa to, da te naše ljudske učiteljice niso kopale zemlje samo lani, kopljejo jo tudj letos in jo bo. do tudi k letu. One se namreč na sramujejo krampa ne lopate, ko je treba pomagati ljudstvu, da obnovi porušeno domovino. Delo jim je pač v ponos. Nikogar pa ne more biti razlog za omalovaževanje, ki bi jim naj že v naprej vtisnilo pe> čat manjvrednosti* Za poživitev in pomladitev Kopra Ze od osvoboditve *em ni bilo za olepšavo mesta skoro nič napravljenega, ker je bilo potreba reševati druga veliko bolj pereča vprašanja. Vsi mestni vrtovi ln nasadi so bili v zanemarjenem stanju. 2i-ve meje, ki *o služile za obrambo pred nevzgojenimi in za lepoto neobčutljivimi «Ijudmi». so postale navadno grmovje. Le na trgu Brol-lo je bilo lani obrezano lepoVično drevje, ki daje golemu zidovju že skoro prestarih palač nekaj življenja. Te dni pa dva izkušena vrtnarja prekopavata in čisteta vrtove in nasade po mestu. Obnavljata in obrezujeta žive meje, da bodo prihodnjo pomlad pognale živo zelenje, pleveta in globoko prekopavata zemljo, da bo pomladi lahko sprejela raznovrstne sadike cvetlic, katere bodo spremenile sedanje zanemarjeno lice mestu. Tovariša sta oba že v letih, toda to delo jima je pravi užitek. Pogovarjata se, kako bosta poskrbela, da bodo vse lehe res posejane in obsajene s cvetjem in okrasnim zelenjem. To delo ju nekako pomlaja, in krepi. Tudi onadva čutita, da bo pomlad prinesla novo življenje v mesto, zato ne štedita znoja. V zadoščenje jima je, ko vidita, kako ju mimoidoči opazujejo. Njuno delo bo marsikaterega zaskrbljenega in počitka željnega meščana razvedrilo, ko bo opazoval razvijajoče se zelenje in cvetje, kateremu pripravljata ugoden teren že sedaj, v jeseni. Vsi prebivalci Kopra, iti občutijo lepoto cvetja in zelenja, so zadovolj ni, da bo mesto vsaj na tistih delih, kjeT sl zelenje utira pot med starodavno zidovje, nudilo odpoči-tek očesu in duši ter odobravajo ukrep vodstva mestnega LO, ki je poskrbelo za rešitev tako potreb nega vprašanja. Stara ljudska rečenica, ki pravi: Ni življenja brez zelenja in cvetja, je tudi v tem primeru prišla do veljave. Sindikalizem v Umagu Sindikalno gibanje se razvija tudi v Umagu prav lepo. V njegovi komunalni sekciji eta bila med tem osnovana dva sindikata in sicer kmečki sindikat v Valiči in sindikat pristaniških delavcev v Uma gu samem. Oživljena je bila tudi sindikalna podružnica tovarne Ar-rigoni in ribiška, obe zopet v Umagu, kjer sta bivša predsednika in tajnika do nedavna sabotirala, nato pa pobegnila v Trst pod okrilje reakcije. V Savudriji, Petroviji, Segetu, Umagu, Mornu, pri Arrigoniju v Umagu, pri ribičih isto tam, dalje v Materadi, Valiči in pri Sv. Mariji na Krasu so imeli po dva masovna sestanka. Razveseljivo je še to, da so se vseh teh sestankov udeležili tajnik komunalne sekcije in nekateri odborniki. Na ta način imajo stalne stike s podružnicami in vedo sproti za vse njihovo delovanje. Komisije za delo so bile osnova-ne pri odborih v podjetju Arrigo-ni, pri podružnici ribičev, pri kmečki in mešani podružnici v U-magu in pri kmečkem sindikatu v Savudriji. Člani sindikatov so vestno sodelovali pri obnovi, gradnji zadružnih domov in sole v Mornu. Prav tako so sodelovali pri organiziranju .gospodarske razstave v Kopru. V težnji, da se ugodi želji prebivalcev v Segetu, je bila tam ustanovljena pridelovalna zadruga z 39 člani. Naši sindikati so se zanimali tudi za razkuženje semenskega Žita, kakor tudi za zamenjavo žita za prehrano z onim, ki je določeno za setev. Nekaj kmetov je bilo zaradi nepravilnega obdelovanja zemlje pozvanih na odgovornost. Nekaterim so bili posamezni kosi zemlje odvzeti in oddani v zakup drugim kmetom. Trenutno se bavi-jo sindikati v Umagu z ustanovitvijo novih hlevov, ki naj bi spre-jali do 60 plemenskih svinj. Kot drugod so tudi v Umagu in okolici razdelili sindikati med člane razno blago, kakor oboje vrst mila, vino, drva, premog, krompir, usnje in druge izdelke. Med člani sindikalisti samimi ter med temi in delodajalci Je bilo poravnanih na miren način 15 sporov. Vse to dokazuje, da se sindikalizem v Umagu krepi in širi. Zaključki kmetijskega kongresa Hakov smo že poročali, bomo pričeli z jutrišnjim dnem objavljati vrsto poučnih kmetijskih člankov pod gornjim naslovom. Pobegi Mladina postavlja spomenik padlim borcem Ljudstvo Istrskega okrožja se z veliko hvaležnostjo spominja ti«Uh borcev, ki so dali vse za osvoboditev. Veliko vasi je že postavilo lepe spomenike tem svojim najboljšim sinovom. Ti spomeniki so zgovorne priče, koliko je bilo žrtev in trpljenja, predno je tlačeno in zatirano ljudstvo svobodno zadihala Prav v teh dneh j« mladina naše vasi prevzela delo za po«tavit»v lepega spomenika vsem tistim partizanom, ki jim je bila svoboda vtč kot lastno življenje. Po besedah našega največjega pesnika Prešerna: «Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužni dnoviu, ki so jih vzeli za svoj borbeni program, so iz velike navezanosti na svojo tlačeno in zatirano Istro odšli v gozdove med borce za lepšo prihodnott, za lepši in novi svet in tam z največjo žrtvijo potrdili to svoje prepričanje. Padli so zato, da bodo njihovi otroci v svobodi spoznali vso njihovo veliko predanost ideji bratstva med vsemi narodi sveta. Tem svojim najboljšim vaščanom hoče mladina skupno z drugimi organizacijami na vasi postaviti spo. menik in se tako vsaj delno oddolžiti njihovemu doprinosu za svobodo. Dvanajst mladincev dela že nekaj dni pri pripravljanju potrebnega materiala. Ze so pripravili do sedaj šest kamionov kamenja, nekaj peska in kamenitih plošč. Z velikim zadoščenjem objavljamo ta dopis, katerega nam je dal naš informator. Da je prav mladina pričela s konkretnim delom zato, da bo čim prej postavljen viden spomin borcem za boljšo prihodnost, je dokaz njene velike zavednosti. Prav za prihodnost mladine so padali ti borci. Zanjo je bila njihova žrtev. Zato pa se še starejši pomlajajo, ko vidijo, kako vse živi, se uči in napreduje med najmlajšim rodom, ki spreminja obraz tlačene Istre v svobodno in napredujočo. Citajie in širite Primorski dnevnik! J yo aj set let in več po Cankar-jevi smrti so se slovenski literatje prepirali, ali je bil Cankar pripadnik njihovega ali nasprotnega političnega tabora. To vprašanje je dobivalo spekulantsko ozadje, ker političnim glavarjem, delodajalcem meščanskih literatov, ni slo za Cankarjevo umetnost in njegove nazore, temveč za korist, ki bi jo utegnila imeti ta ali ona politična stranka od Cankarjeve zapuščine. Vsi so iznenada začeli ceniti pisatelja, ki so mu za njegovega Življenja Želeli najhuje, in so mu sedaj odpuščali vse njegove agrehe*. Prisvojiti so si ga hoteli klerikalci in liberalci. Klerikalci so bili zelo pretkani in so svoje osvojevanje ideološko utemeljevali, češ da je bil Cankar katoličan, «ker je to forma, v kateri se religiozno izUvlja naša zemlja in je torej njej potrebna in prava*. Klerikalna založba, ki je izdala Cankarjeve zbrane spise, ie Želela, da urednik pokatoliča-ni našega največjega pisatelja, kolikor je mogoče spričo nasprotnih Cankarjevih izjav in pričevanj sodobnikov. Naprednjaki so ga terjali zase in so poudarjali Cankarjevo svobod-nost in naprednost, skrivajoč seveda, da je bil glavni Cankarjev udarec namenjen malomeščanskemu, puhlemu na-prednjaštvu, nenačelni liberalni politiki in hinavščini v javnem življenju- ki so jo podpirali razen svetohlinskih klerikalcev posebno liberalni rodoljubi in filistri iz doline šent-florijanske. Na vsa ta zavijanja in maličenja je odločno odgovoril najsvobodnejši tedanji kritik Josip Vidmar, ki je takole utemeljil Cankarjev odnos do političnih sil. v slovenski družbi: «Socializem je predvsem družbeno gibanje. Kot tako je v prvi vrsti akcija. Poglavitna dolinost človeka, ki hoče biti socialist ali komunist, je dejansko sodelovanje pri pripravljanju prevrata ali preuredbe družbenega reda-.. Cankar se je javno priznaval k socializmu. Ze to je v pokre-tu te vrste aktivno sodelovanje... Mimo tega se je udeleževal življenja v socialno-de-mokratski stranki in je bil celo njen kandidat za državni zbor. S tem je docela izpolnil poglavitno zahtevo socializma... In če socializem danes Cankarja šteje za svojega, ima do tega pravico.* (1932). Jasneje je določil Cankarjevo mesto v slovenski kulturno-poli-tični zgodovini Sperans-Kar-delj v svoji knjigi o slovenskem vprašanju. «Kot socialist je Cankar v začetku leta 1907 sprejel kandidaturo svoje stranke pri državnozborskih volitvah< začel v aprilu pisati v socialistični dnevnik «Rdeči prapor* in nastopil kot socialistični govornik. Ze dolgo je pripadal socialistični stranki ideološko. Ko pa je izšel zdkon o splošni in enaki voltvni pravici, je hotel tudi on poseči v politično Življenje. V Ljubljani mu je politični govor dobro uspel. Rekel je, da se je «2 jasnim prepričanjem pridružil socialni demokraciji; komur je do prave svobode in do prave kulture, bo storil isto•» Cankar je smatral Trst za največje slovensko proletarsko središče in — s Tavčarjevimi besedami — «za pljuča Slovenije*. Vedel je, da j» to pristanišče najbolj dostopno socialističnemu gibanju in da je tu treba povedati misli, ki bodo šle sirom po Sloveniji in ki jim bo prisluhnil ves sloven- Ivan Cankar SOC1AL1S11CN1 PREDAVA ski delavski razred. Zato je kot socialistični kandidat rad prišel v Trst, kjer je 24. in 25. aprila 1907 govoril o slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi. Predaval je v Ljudskem odru tržaškega delavskega doma. V tem predavanju je Ivan Cankar «ob tem viharnem času*, ko še nikdar ni bilo toliko «klavrnega besedičenja o narodu in narodnosti, o ljudstvu in o kulturi*, ocenil «dejanski poloZaj slovenskga ljudstva in obsodil sistem, po katerem se je ljudstvo dozdaj drlalo v duševni temi* (Besede Rdečega prapora). Tržaški naprednjaki so seveda agitirali proti Cankarjevemu predavanju' saj je še bila v živem spominu nedavna žolčna polemika med Cankarjem in Rdečim praporom ter disidenti ljubljanske narodno-napred-ne stranke in njihovim lističem. Ozračje je bilo seveda napeto, ker so bile volitve pred vrati. Liberalci so uničevali narodnjak, ki bi mojih besed ne razumel, naj se oglasi, in blagohotno mu bom razložil, kar je treba.* Tisti večer pa je pristopil k «diplomiranim in učenim narodnjakom* star delavec in rekel: «Kaj, tega mola, pravijo, da ne razumemo?* Proti nenačelni politiki tržaških nacionalistov je Cankar mogočno poudaril idejo Zedinjene Slovenije, kakor v govoru «Očiščenje in pomlajenje>, ki ga je imel v Trstu enajst let pozneje. Očital je, da so strZaški narodnjaki vrgli Zedinjeno Slovenijo v morje adrijansko*. Kot «poniZen slovenski pisatelj in vseslovenski socialist* je trdo udaril po politiki naših «kulturno-politič-nih slamorezcev* (izraz Rdečega prapora). O socialističnem programu v narodnem vprašanju je rekel, da bodo socialisti ostali vseslovenski. ka-Jcor so bili doslej, in da se bodo trdno drZali narodne avtonomije, ki pa ne bo obsegala samo tržaško okolico, temveč ŽUPNIK: «CE VAM MOREM KAJ USTREČI, LJUBA ZENA — IZPIJTE KOZAREC VINA. TO JE VSE». (PRIZOR IZ DRUGEGA DEJANJA KRALJA NA BETAJNOVI V UPRIZORITVI SNG V LANSKI SEZONI. - ŽUPNIK: JUST KOŠUTA; LUZARICA: EMA STARČEVA; KANTOR: MILAN KOSIČ) socialistične letake, velik lepak o Cankarjevem predavanju so v kavami «Balkan» obesili za peč, da ga nihče ne bi videl. Nacionalistično glasilo burnost je molčalo, po predavanju pa je prineslo starinski očitek slovenske kritike proti Cankarju, da ga cljudstvo ni razumelo*. Cankar je prihodnji večer odgovoril: «Ce je med vami kak diplomiran in učen vso Slovenijo od Adrije do Drave». Cankarjevo predavanje je bilo bogato z novimi globokimi mislimi. Najprej je pokazal nasprotje med «narodom* in ljudstvom. dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna kultura.. Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture*. Dvorana je bila oba večera polna, tržaški delavci in napredni izobraženci so govornikova izvajanja odobravali. Tako je Cankar kot politik doživel lep uspeh, čeprav ni bil blesteč govornik. Prihodnje leto — 21. in 22. maja 1908 — je prišel ponovno v Trst. Govoril je o Trubarju in Trubarjevih slovesnostih ter o slovenski književnosti. 14. oktobra 1910 je predaval v Trstu o umetnosti in ljudstvu> nato pa o isti snovi še v Gorici. 5. oktobra 1912 je govoril o Antonu Aškercu in njegovi dobi. Zadnje leto svojega življenja, ko se je svetovna vojna bližala koncu in ko je bilo jugoslovansko vprašanje na dnevnem redu, je Ivan Cankar spregovoril v Trstu 20. a-prila 1918 o «očiščenju in pomlajenju*. To predavanje je obenem povzročilo tudi Cankarjevo nasprotovanje proti staremu vodstvu socialno-de-mokratske stranke glede poli-tično-organizacijskih stališč in narodnega vprašanja. Predavanje je bilo zelo zgoščeno, pesniško, polno misli, toda marsikaj je moral povedati po ovinkih, med vrsticami, približno tako, kakor je izrazal svoje misli v Podobah iz sanj. Toda kijub ■ temu se je'policijski komisar večkrat vmešal in prekinil govornika. O slovenskem narodnem vprašanju je govoril Ivan Cankar Ze 12. aprila 1913 na shodu v Ljubljani, ko je ostro obsodil tjugoslovensko ilirstvo* in pribil, da je jugoslovanski problem dzključno političen problem*, «problem razkosanega plemena, ki se v Življenju človeštva ne more uveljaviti, dokler se ne zdruZi v celoto*, V aprilu 1918 je govoril med trZaškim proletariatom, ko se je v Rusiji pripravljala proletarska revolucija in ko je šla imperialistična vojna h kraju ,največji slovenski pisatelj in najvidnejši zastopnik slovenske kulture: «Na teh od solz in krvi bogato pognojenih tleh si bodo zgradili sinovi in vnuki svetlejši, lepši dom, ki si ga bodo uredili po svoji iz trpljenja vzkipeli volji. po svo-iem, v novih spoznanjih dozorelem razumu... Vsak zase se je pričel zavedati zmot in zablod preteklosti, se je s skrbjo in strahom, toda hkrati z vero in upanjem zagledal v prihodnost, začel si meriti novo pot ~ sebi, otrokom in vnukom.* Ivan Cankar je v zadnjem letu Življenja trdno verjel, da se bo slovenski narod vzdignil «iz ponižanja, iz hlapčevanja, iz sramote in bede... v novo* svetlo Življenje, očiščenje in pomlajenje.* Jasnovidno je napovedal, da bo morala iziti iz vrst delavskega razreda očiščena in pomlajena proletarska partija, ki bo rešila narodno in socialno vprašanje, ker je reformistično vodstvo socialno-demo-kratske stranke izdalo interese naroda. M. RAVBAR Gt&n a ii vi v icriiiK Cfinltfi'tjii 12» tleceuifciti lil IS «KAKO RAZL02ITI MIRNO PO VRSTI DRUGEM. KAJ SMO IZGUBILI S TEBOJ? IN DA MI JE DANO VSE POVEDATI, ALI BI ME RAZUMELI DANES, KO SO MISLI OBRNJENE NAVZVEN EN JE SVET NOTRANJOSTI IN SANJ SKORAJ POZABLJEN. ODMAKNJEN IZ ZAVESTI KOT NEKAJ DALJ-NEGA. TUJEGA VSEMU STREMLJENJU TEGA VIHARNEGA ČASA- ZAKAJ TI SI BIL ČLOVEK NOTRANJOSTI EN SANJ. PRI NAS PA SI SE VEDNO NISMO V SVESTI. DA UMETNIKOVE SANJE NISO SANJARIJE, PUHLE, V ZRAKU VISEČE, NEGO DA SO POSLEDNJE RESNICE IN NAJGLOBLJA MODROST, DO KATERE MORE NAROD PRONIKNITI. IN DA SO NJEGOVE SLUTNJE, CE SE TAKO MOTNE, KOMAJ OD DALEČ UZRTE, Z JECLJAJOČIM JEZIKOM IZREČENE, PRAV TAKO ZANESLJIVE VODNICE V BODOČNOST, KAKOR VSI DRUGI KA2IPOTI ČLOVEŠKEGA DUHA.* NAPREDNOST IN BORBENOST v IVASII CANKARJU Ivan Cankar se je boril predvsem na treh področjih: v slovstvu kot pisatelj, v narodnih vprašanjih kot Slovenec, v družbenih vprašanjih kot prepričan socialist. Dva lista v štiriperesni detelji naše moderne, Kette in Murn, sta zvenela s 23 in 22 leti. Ivan Cankar je živel dvakrat delj in je dočakal 42 let. Tudi on je umrl razmeroma mlad. Vendar obsega njegovo slovstveno delovanje 25 let ali četrt stoletja in je dalo Slovencem v njegovih zbranih spisih 20 zvezkov takih slovstvenih del, kakršnih dotlej niso imeli. Po otjsegu nadkriljuje Cankarjevo delo vse druge slovenske pisatelje. Kdor se je v to delo poglobil, bo rad priznal, da presega vse druge slovenske pisatelje tudi po vsebini, in to predvsem zaradi Cankarjeve naprednosti in borbenosti. Narodnoosvobodilna borba pomeni borbo za naiudno osvobojenje. Ta borba v Cankarjevi dobi ni bila krvava, razen na koncu, med prvo svetovno vojno, vendar pa je bila silno trda in huda. Cankar jo je bil po svoje, z ostrino svojega bojevitega peresa. V slovstvu se je boril Cankar zoper zastarelost in reakcijo, za novo obliko in novo vsebino. Slovstvena zgodovina poroča, da se je učil pri Gregorčiču in Prešernu in da se je po Levčevem priporočilu posebno navdušil za Aškerca. Prešeren ga je moral mikati s svojo estetsko dovršenostjo, Gregorčič s svojo jezikovno ubranostjo in zvočnostjo, Aškerc pa z moško, jedrnato odločnostjo in s svojim svobodoljubjem. Saj pravi sam: «Njegove pesmi o svobodi vesti in mišljenja so se oglasile kakor bojna fanfara«. Štajerski pesnik krepkih balad in romanc, ki se je iz ljubezni do svobode vesti in mišljenja odpovedal duhovskemu stanu in se postavil v prve vrste bojevnikov za napredno miselnost, je moral biti za vso mladino privlačen, zanimiv pojav, posebno pa za takega mladega borca, kakršnega se je izkazal Cankar v svojih pesmih. Prva in edina Cankarjeva pesniška zbirka Erotika je v svoji celoti ena sama visoka pesem, zapeta v znamenju take svobode vesti in mišljenja, kakršne niti Aškerc ni poznal. Učenec je pozneje prekosil učitelja in je tudi mahnil po učitelju, ko se mu je zdelo, da ni mogoče več ne za njim ne z njim. Poslej se je boril Cankar večinoma v prozi. Črtice, povesti in drame rišejo slovensko življenje njegove dobe in mečejo v vse kote tega življenja jarko in včasih jedko luč ostrega Cankarjevega duha, ki je brezobzirno obsojal, kar je bilo nazadnjaškega in nekulturnega. Njegovi sodobniki so se včasih spogledovali, nekateri so trdili, da ga je težko ali celo nemogoče razumeti. Vendar ga to ni spravilo z začrtane poti; kvečjemu je podžgalo njegovo satiro. Vmes je pisal kritične in polemične spise, ki so izražali njegove misli z nedvoumno jasnostjo in brezobzirnostjo. V Članku o Aškercu je n. pr. povedal o poeziji: «Ce v poeziji ni nobenega napredka, če je samo še« nerodno pehanje in beganje za starimi vzori, tedaj je gotovo nepotrebna«. Pozneje se pritožuje, da Aškerc ne pozna dekadence. Cankar odklanja Hribarjeve «po-pevčice« in jalove pajkovske kritike neuspelih zbirk. Sklepa iro- nično: «Tako bomo v svetem miru in ganljivem soglasju še dalje hribarili in pajkovali«. O naprednosti in večnem razvoju v življenjski borbi priča najzgovorneje, kar je Cankar povedal o Dragotinu Ketteju, govoreč o njegovi netrdnosti in negotovosti: «Na prvi pogled bi se videlo, da ni bilo pozneje v njem nič trdnega in gotovega; ali trdnega in gotovega ni v nobenem resnično izobraženem človeku nič. Opazuje in poskuša, tehta in Daj mi rokol Za dve moji! Ta roka bo kovala svet... Vi, ki imate v srcu mladost in v pesti moč, vi glejte. Ob vaših plečih bo slonelo življenje... (JERMAN v „HLAPCIH") Uljnogo pravljic sem slišala v svo- jih otroških letih in vsem sem verjela. Verjela sem prelepim pravljicam o začaranih kraljiči-nah in gozdnih vilah, verjela sem čudovito vznemirljivim pravljicam o strahovih in celo tistim zopernim pravljicam o dobrih in porednih otrocih. Samo eni nikakor nisem mogla verjeti. In vendar je bila to najpomembnejša pravljica, ki sem jo slišala v svo-niv smehljaj. Bilo je pred mnogimi leti, štela šeni komaj pet let in sem živela pri stricu v Bazovici, pri dobrem rdečebradem stričku, ki je vkljub svoji redkobesednosti našel zame vedno prijazno besedo in ljubez-njiv smehljaj. Močno se spominjam tistih dni, otožne lepote bazoviškega Krasa, po kateri sem v dolgih letih odsotnosti vedno hrepenela. Spominjam se kamenitih ograd, kjer so švigali martinčki, spominjam se osamelih dreves sredi pustih pašnikov. ki so se v mrzlih jesenskih dneh, ko je zavijala burja tako bedno krivenčila. Spominjam se tudi tistih štirih smrečic za hišo, ki so bile male, a vendar tako goste, da sem se v njih zavetju mogla skriti celo očem hudobne kuharice Angele. Predvsem pa ne morem pozabiti človeka, ki se je nekega dne pojavil pri nas. Ostal je le kratek čas, kot je nenadno prišel tako je v hipu izginil. A vendar je njegova podoba zapustila v mojem spominu tako svetlo in jasno sled kot jo zapuščajo nekatere zvezde, ki so že pred tisočletji zatonile. Nekega dne sem opazila, da sta moj stric in teta nekam svečano vznemirjena. Povprašala sem, kaj se je zgodilo, pa so mi povedali, da je prišel neki gospod na obisk. Radovedna sem bila kakšen je ta gospod, kajti stric in teta sta govorila z nekako skrivnostno spoštljivostjo o njem in v sobo za tujce, ki je bila v prvem nadstropju, je Angela nosila rože. Neverjetna pravljica Predstavljala sem si ga kcrt gospode, ki sem jih videla v Trstu, ki so nosili bleščeče klobuke in vrteli tanko palico v rokah. Oprezovala sem, da bi ga mogla kdaj ugledati, toda očitno je posedal v sobi prvega nadstropja, v katero pa nisem smela. Nekega večera pa sem tega gospoda vendarle spoznala. Ravno sem se silila z mlečnim rižem, ki mi je bil naj-odvratnejša jed na svetu, ker so mi ga starši in sorodniki stalno priporočali, ko so se odprla vrata in je vstopil tuj človek, kajti to nikakor ni bil gospod, ki sem si ga zamišljala v svojih predstavah. mel ni lepe obleke niti palice v rokah in tako skromno je vstopil v kuhinjo, kot bi se hotel opravičiti, da je storil to. Prav tako skromno je sedel na stol, ki mu ga je ponudila teta in se ozrl po nas otrocih. Zdelo se mi je, da so njegove oči zelo žalostne in tudi dolgi brki so se mu nekam žalostno zavijali ob ustnih kotih. Sedel je s prekrižanimi nogami, roke so se mu oklepale kolen in me ogledoval, kako sem s težavo goltala poslednje zalogaje riža. Nato je povprašal teto: «Kako je ime tisti, ki ne mara riža?« Na tetin odgovor je pripomnil: ((Nikar je ne sili, pa naj ga ne je, če ga ne mara«. Teta se je nasmehnila, jaz pa sem odložila žlico vsa srečna in brezmejno hvaležna čudnemu človeku, ki je postal moj zaveznik. Se preden sem mu utegnila na kakršen koli način izraziti to svojo hvaležnost, je odšel. Vse naslednje dni sem jedva čakala, da bi ga ugledala. Nekega dne se je spet pojavil ob kosilu. Spet je tako skromno, skoraj ne- opazno prišel v kuhinjo, sedel s prekrižanimi nogami na stol; in si oklepal kolena z rokami. Spet so blodile njegove žalostne oči okoli nas otrok- Po daljšem molku,'ki sem'ga komaj prenašala, ker kar nisem mogla pričakati, da bi kaj povedal, se je obrnil name in dejal: »Ti, poslušaj, ali greš z mano popoldne na izpre-hod?« «Grem», sem šepnila vsa v zadregi, da je nagovoril mene izmed vseh otrok, čeprav mi je bilo to v silno zadoščenje. «Pri- kamenitih ograd, osamelih dreves, dokler nisva prišla do borovega gozdička. Prav za prav je bil to velik gozd, a borovci so bili majhni, nizki ih redko rasli. Stali so v ravnih vrstah kakor vojaki in med njimi so se vile z igličjem posute stezice. Od vsepovsod se je izza borovih vrhov svetilo nebo. Ob tem gozdiču se je moj sopotnik ustavil. «Vidiš, zdaj ti bom povedal pravljico. Pravljico, kako sem se nekoč izgubil v tem gozdičku. Strah me ne Narod si bo pisal sodbo sam; frak mu je ne bo in ne talar! (Jerman v »Hlapcih") dem pote«. Po teh besedah je, ne da bi mi privoščil nadaljnega pogleda, odšel v prvo nadstropje. Vse popoldne sem preživela v mrzličnem pričakovanju. Iz strahu, da mi ne ubeži ta čudni tujec z dolgimi brki in žalostnimi očmi, ki je meni edini obljubil iz-prehod, sem vse popoldanske ure presedela na stopnicah. Kasno popoldne so zaškripala vrata tujske sobe Prihajal je. Nemara je bil name pozabil, kajti hotel je oditi. Ko pa me je zagledal na stopnicah, je narahlo vzkliknil: «A, ti s* tu, no, pa pojdiva na iz-prehod«. Prijel me je za roko in krenila sva po bazoviški cesti proti Trstu. Držal mi je roko vso pot in molčal. Hodila sva po ravni cesti mimo je bilo, strašno strah, in klical sem: mama. A nihče se ni odzval«. Ko mi je omenil, dg mi bo povedal pravljico, sem napeto prisluhnila, kajti pravljice sem z vso strastjo svoje otroške duše ljubila. A že po prvih besedah me je obšlo silno razočaranje. Kakšna pravljica pa naj bo to, ko ji nihče ne more verjeti. Kdo bi se mogel izgubiti v tem gozdu, od koder se od vsepovsod vidi jasno nebo in iz vseh kotov lahko najdeš pot, ki se sveti izza dreves. Saj to sploh niso gozd ta drevesa, ki so kakor vrsta vojakov, ki jih postavlja moj bratranec v svojih igrah. Kako bi te moglo biti tukaj strah? Se tisti moj gozdiček, ki šteje samo štiri nizke smreke. je bolj strahoten. To pač ni verjetna pravljica, sem si mislila. Sosedov Danilo in trgovčeva Zoriča sta mi povedala mnogo lepših, na pr. tisto o začaranem martinčku, ki se prikaže enkrat na leto izza tistih kamnov na travniku. Tudi tista moja pravljica o razpokah y zemlji, ki se tudi enkrat na leto odpro in skozi katera prideš v tisti svet, kjer so otroci odrasli, da, tudi tista je lepša. Nekako sem zamerila temu človeku, da mi je prisodil toliko neumnosti, da bi mogla taki pravljici verjeti. Nič več ga nisem poslušala, čeprav mi je še dalje govoril. Kaj je pripovedoval, ne vem, a govoril je s tako tihim in monotonim glasom, da ni niti malo motil mojih sanjarij o vseh lepih pravljicah, ki sem jih bila kdaj slišala. Ko sva prišla do tam, kjer se je oqem nenadoma zasvetil srebrni pas morja, je umolknil in se obrnil proti domu. Tudi moje sanje so se pretrgale, ko je utihnila spremljevalna muzika njegovega skoro uspavajočega pripovedovanja. Sram me je postalo, da ga nisem poslušala in upala sem. da bo spet izpregovoril. Toda molčal je in kakor odsoten, v težke žalostne misli pogreznjen, romal po cesti. Gledal je nepremično predse, a zdelo se je, da ne vidi ničesar. Njegova roka, ki se je oklepala moje, je bila kakor mrtva, da je skoro nisem čutila. In nenadoma se mi je zazdelo, da je ta človek, ki je prav za prav odrasel, večji revež, kot smo mi otroci, ker nas otrok v tistem gozdičku ne bi moglo biti nikdar strah. Ves naslednji dan sem ga iskala zaman. Pripeljala sem celo vso svojo otroško druščino na stopnice v upanju, da ga vidim, ko bo šel iz sobe. A teta nas je odpo-dila, češ da bi motili gospoda, ki piše. «Kaj piše?« sem jo vprašala. «Povesti». Povesti? Smešno se mj je zdelo to. Kakšne povesti naj piše revček, ko je še tista, ki jo je meni povedal, bila tako neverjetna. Nekega večera, pomnim, so bili v jedilnici gostje. Kozarci so zveneli in ko sem šla mimo, sem nenadoma zaslišala njegov glas. Drugačen je bil kot po navadi, tudi ni bil tisti uspavajoči, enakomerni glas, s katerim mi je pripovedoval pravljice. Zvenel je visoko, nekam zadirčno in ukazovalno, pa le nisem verjela, da bi bil to glas moža. Zdelo se mi je, da se pači kot mi, kadar hočemo oponašati odrasle. Po mojem mnenju bi bil spadal k nam otrokom ne pa k družbi v jedilnici, če ne bi imel tistih dolgih brk, ki so ga delale tako velikega reveža. Nič več ga nisem videla. Izginil je, ne da bi vedela kdaj. Nekaj časa sem še mislila nanj, potem sem pa pozabila. Dolgo let je poteklo od tistih dni. Bazoviške pašnike in ograde je močila kri, razblinile so se otroške sanje in razbile vse lepe pravljice ob trdi resničnosti življenja. Le ene pravljice ne bom nikdar pozabila, pravljice o izgubljenem otroku v borovem gozdičku. In zgodi se, da nenadoma občutim, kot da se nahajam sredi nizkih borovih dreves, ki so ravne kakor vojaki, med katerimi se vijejo ravne stezice in se odpira očem pogled na same izravnane bele ceste, kjer ni kotička, kamor bi mogla skriti svojo srčno žalost. Tedaj me postane strah in kličem «mama» in tedaj se spomnim pravljice, ki ji nekoč nisem verjela. Pravljice, ki mi jo Je povedal moj otroški tovariš z dolgimi brki in žalostnimi očmi: IVAN CANKAR. presoja; če je tako nesrečen, da se ustavi, če misli, da je našel tisto središče, ki je izvor in cilj vsega, kar je, ter da je torej v stanu presojati nezmotljivo po določenih pravilih, tedaj ni več življenja v njem«. Svoboda v pisanju je bila Cankarju nad vse, kakor priča začetek njegovega literarnega pisma: «To pismo o avtoritetah ti pišem zategadelj, da govorim lahko tako svobodno, kakor pri nas ne sme govoriti, kdor piše razprave in feljtone«. Ostro obsoja kritike, ki so Aškerca hinavsko hvalili tudi, ko te hvale ni več zaslužil: »Kadili so mu toliko od vseh strani, da ga je dišeči dim zadušil... Tako je največji škodljivec našega slovstva tesnosrčnost in omejenost v raznih oblikah in na raznih straneh«. V spisu «A1-manahovci« ironizira slovenske bogoslovce, ki pišejo, kakor da vse vedo, in so zato brutalni in hladni. Zavrača njih socialne nazore, ki jih posmehljivo zgoščuje v jedro: »Moli, delavec, in delaj, a ti, zasebni lastnik, moli in uživaj; nebesa so odprta obema!«. Svojo umetniško in pisateljsko svobodo je znal Cankar braniti zelo učinkovito. Ko so kritiki ob «Kralju na Betajnovi« ugotavljali, da je drama nerazumljiva, neslovenska in nenarodna. ko so ga obsipali z nauki, kako naj piše, če hoče uspeti na slovenskem odru, in so mu stavili za zgled Govekarjeve dramatizacije po Jurčičevih romanih in povestih, se je temu odločno uprl: «Toliko rečem: rajši si dam odsekati desno roko, nego da bi se držal Jurčiču za compate; jaz sem Cankar pa basta in če to ljudem ni prav, je njihova škoda, ne moja«. Da ta samozavest ni bila pretirana, so pokazala vsa naslednja dela in je izpričalo vseh tistih trideset let, ki nas ločijo od Cankarjeve smrti. Cankarjevo ime je visoko nadkrililo Govekarjevo in Jurčičevo. , Cankar Je mnogo razmišljal o domovini in je veliko pisal o njej. Svoje socialistično pojmovanje domovine je strnil v te besede: »Jaz, bratje, pa vem za domovino in mi vsi jo slutimo. Kar do nam šiloma vzeli, za kar so nas ogoljufali in opeharili, bomo dobili povrnjeno in poplačano s stoterimi obrestmi. Naša domovina je boj in prihodnost: ta domovina je vredna najžlahtnejše krvi in najboljšega življenja. Iz muke trpljenja in suženjstva neštetih milijonov bo vzrasla naša domovina: vsa ta lepa zemlja z vsem svojim neizmernim bogastvom. Tedaj bodo le še grenak spomin te' gosposke domovine, ha suženjstvu zidane, s krvjo in sol zami gnojene, sramota človeštvu. Pokazali sle mi, kaj je moj posel - iz hlapcev napravili ljudi; pa če le enemu odvežem roke in pamef, bo dovolj plačila. (JERMAN v »HLAPCIH") .et< zasmeh pravici. Drugačno melodijo bo dobila pesem o lepi naši domovini«. Pred več ko štiridesetimi leti • (1907) je Cankar tožil v Trstu, govoreč o slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi, kako težko ga je zadel očitek tistih kritikov, ki so trdili, da ne piše za ljudstvo: «Ko sem prvikrat slišal tisto brutalno očitanje: Ne delaš za ljudstvo, vi vsi ne dalate za ljudstvo — sem bil globoko potrt. Naravno je, da človeku ne more biti prijetno pri srcu, če mu poklican besednik naroda zaluči v obraz: Nepotreben si, nepotreben si _3 svojim delom vred!« Poudaril je* da se je tudi Prešernu tako godilo in vsem velikim slovenskim pesnikom, umetnikom in znanstvenikom. «V narodu, ki so ga ljubili, so bili tujci, v najboljšem primeru nepoznani, v navadnem primeru zasmehovani in zaničevani. Ne z zlatimi, s krvavimi črkami je pisana knjiga slovenske kulture«. Pisal jo je tudi Cankar. Danes pa ne Prešeren ne Cankar nista več tujca ne narodu ne ljudstvu. Kako globoko je Cankar umeval delavsko vprašanje in potrebe preprostega ljudstva, kaže isto predavanje v Trstu, ko je govoril o delavcih, ki niso bili ne strokovno ne politično organiziram in so pili žganje v zatohli krčmi: ((V srdu in sramu sem pomislil: kaj niso celo ti ljudje, ti neiz°“ braženi, neorganizirani, ki jih Je dostojni kulturni narod z zaničevanjem zavrgel in ki jih imenuje poživinjene — kaj niso celo ti ljudje kulturni delavci? Kaj ne sloni vsa kultura na njih izmučenih plečih, kakor je slonela nekoč grška kultura na plečih he: lotov, rimska kultura na plečih S u d: u! •Šli k suZnjev? Kaj ni vsenarodnih delo teh zaničevanih, nepoznanih tisti temelj, na katerem zidamo svoje kulture babilonski stolp, ki se skoro dotika že oblakov?« Tako je presojal Cankar prav od blizu najvažnejša tržaška in evropska vprašanja, ki tud1 danes še niso povsod povoljnd rešena, dasi jih je prav Cankarjeva borba približala rešitvi. Cankar je ugotovil še drugo sU4 ženjstvo in se je boril zoper nje: , ga: ((Pisatelj, umetnik, znanstve- r nik je prav tak hlapec in suženj I meščanske družbe kakor tvorni, i ški, železniški, rudniški delavec«* m Tudi proti takemu hlapčevstvu se % je Cankar uspešno boril. Tudi tega hlapčevstva je danes mnoge manj, kakor ga je bilo v njegovih dneh, a prav na Tržaškem g3 je še zmeraj preveč. In tu nastopa Cankar kot prerok: «Kadar pogine ta gnila, z vsemi hudimi in naglavnimi grehi obložena družba, takrat ne sme poginiti 2 njo, kar so zgradili v njenem okrutnem suženjstvu njeni kulturni delavci. Takrat se bo pokazalo, da so naši kulturni delavci v suženjstvu krivične in nepoštene družbe delali za ljudstvo \ —- Vse. kar so delali in kar sd ustvarili naši delavci — od Trubarja m Dalmatina, od Matu Gubca in puntarskih kmetov do Prešerna in Ketteja in do vse tistih, ki trpe in delajo v sram0* tepolni sedanjosti — vse tisto bo nekoč svobodna last svobodnega ljudstva!«. Za Cankarjevo dej0 velja to že skoraj popolnoma-Njegova borba ponekod še traja — a njegova napoved bo morala obveljati povsod. «Edina pot«* zaključuje Cankar, «je boj ljud" stva za popolno socialno in P°" litično osvobojenje — zakaj brez socialne in politične svobode le nemogoča kulturna svoboda*-Kako živa resnica je to prav na slovenskem zapadu, o tem lahko dan na dan prepričujeJp tukajšnji Slovenci na lastni k°al‘ Cankarjeve pesmi, črtice, novele, povesti, romani in drame, pl®’ davanja, razprave in kritike so svoji celoti obširna vseslovenska enciklopedija njegove dobe. ga političnega, narodnega ali clalnega vprašanja, ki bi se Cankar ne bil lotil, ki bi ga p® bil po svoje razčlenil ali nakaza kakšno rešitev. Ni ga slovenskega človeka njegove dobe, ki ne b našel v njegovih spisih svoješ »slučaja« ali kakšne podrobno3 s svojimi usodami. To in ono J tudi danes še tako ali podobno* kakor je bilo tedaj, še več stvar pa se je spremenilo, večinoma izboljšalo. Tabori, stranke in struje lahko zavzemajo do CankarJ3 kakršno koli stališče — mimo nje- ga ne morejo. Kritiki in učenj: jaki lahko pretresajo njegovo delo P® nekdanjem ali po čislo novem k° pitu — bolj ko ga pretresaj0' večje globine se odpirajo v njem* bolj se utrjujejo sodbe o njeg0^ veličini. Včasih še plane reakcija. Lani je buknila taka goni8 zoper Cankarja v tržaškem radm Nedavno je prasnila v BolgarU1' Prasne in ugasne. Cankarjeva dolga, nepopustlJ1' va borba za naprednost in svobodo v najširšem pomenu vžig3 zmeraj znova današnji rod. Nje- gova umetnost je bila, je in b° ostala borbena in bo krepila boi' benost novih pokolenj. Ob 30 nici svoje smrti je Ivan Cank8r živ in tvoren sredi nas, kakor c da se ni nikoli ločil od življenj8’ udeležuje se z vsem svojim delom naših borb za lepšo bodočno3 nove družbe. Slava njegovemu spominu I A. BUDAH —mi št ui «08 - UPRAVA- ULICA R MANNA št 29 — Telefonska številka 8351. I NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 Ur; Cona B: 144, 414, 792, 1440 Jugollr; FLRJ: 55, 165, 330, 650 din. širini 1 stolpca: trgovski 40, finančno-pravni 60, osmrtnice 70 Ur. Poštni tekoči račun za STO-ZVU: «Založnlštvo Primorski dr.evnik«. Trst U ' 74; za FLRJ: »Primorski dnevnik«, uprava: Ljubljana 6-90601-1» Izdaja ZALOŽNIŠTVO TR2ASKEGA TISKA D. Z O. Z. — TRST. — Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod OGLASlfod°8.3