DNEVNIK Abb^oStJ?"*,v gotovim Postale l gruppo Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 34 (4808) TRST, četrtek 9. februarja 1961 Vladni komisar prepovedal zborovanja ja bi preprečil javen odgovor fašistom CGff ^°m *sarjevem 11 dekretu so protestirali N SZ, KPl in Nova delavska zbornica " Enoten odbor slovenskih srednješolcev - Slovenski šolniki pri šolskem ■ Radikali poudarjajo odgovornost šolskih oblasti - Protestni resoluciji nabre-nsKega in repentaborskega občinskega sveta ■ Protesti mladine iz Škorklje in Skednja i lovornost o lisk n generalnega vlad-ga komisarja za Tr-torei nr: ° ozemiie nam je Poved vsehSel novico: Pre' stacii Javnih manifest i?3® dni! Citat el ji njajoraV g°tovo še spomi- predstavm>°tnega obiska kuitUrn„ ’ Slovenske 2t v,-; e gospodarske zve-m katll nem komisarju, - v ^ janja iv, stldnega div-inštituCii napadanja naših Ve«cev * umerjanja Sloja sosedi lenja Poglavar-Uo protAcf- žave — odloč- js vladni vala'- Tedaj jima ril, da ” komisar odgovo- more Pre!?°nStraCii pač ne HJa g*™*, ker je Ita- v W rati*na država, Sovolj6ne!so demonstracije ?a nadM-e Se je zaradi te-Se množiifVal°’ Protesti so st>čne drh„,In Početje faši-^okratio« ~~ seveda de-^^ratirn0 početje v de-•,Cr“ državi! - je a o ostudno, da so Ostalo w Vsi hiteli i, - - g0v°rnost (feVati svojo od' 2al°vati iv, ef divjanje ob-Uaj . n obsojati. ča in jJ|. storiia tedaj vla-°>isar? ivrJe storil nJen ko-ciie pren_ar ie demonstra-•bignii ^! edal? Ne, le na-biku, naj soškemu skrb-*°Ve zonotarednješoloe po- ie aadost V Učilnice' 2e ftl0a*Cntovalo. da so de-da kotnui® prenehale. To-daI| jj, r i'b ni prepove-Vesthost f°Va uradniška Predvs6rv, d°bro znana, bičesar v, Pa ie znano, da bosti Sva. stori brez ved- ?redPostavi? Vlade' Zat0 favnai °’ da je ta‘ ftiitu. p0 navodilih iz N se npVlega tega sledi? k°misar inmore reči- da sta ^Sovomo njegova vlada kVg0di'o’nra,!?!’ kar se 1 nista -av zaradi te§a’ Hih bianiwepovedala jav-feset ne *estacij ne ia 1 ’ ? Ure p, * tri dni, niti za butei niti ne za tri mi-. Lahko . , bepobitv,rej trdimo, da * demonstlde]Stvo' da je V , Prav vla'1Je odgovor-^kd0 L lada v Rimu. a 0 to rimorda vprašal: da«e v ’ da je Segni ven- ba Peko nekem odgovoru 5^ k° da ^anje °dgo votlim strinja s po-0bvezr,A„A.anjem prevze- uuveZri —JCIU prevzetje 4n°sti? Na to vpra-n,1 takojp. „r,amc odgovo- Ujat, Ali se spomi- vtiih8 J ^ročU o vseh ei«!^anju po vsakem & lio iP0udarjal, da dot°stl nit,n°vane dvo* kak!, n°? Sp nikoU nič iti« je ta spominjate, out dobro !iSk objavljal Ustth> >n n^nih *patri' Pikri °v- da Podobnih lilo v Trsti,6 nikoli in W Pekaj p n® bo dovo- Pihn S° to dvf? ga? In Pm ii- Se n°st na- časih Osebno « ritlh gro- Se sLŽUpana n *zlatih tram- niinjato Bart°lija? bi>ega s‘e njegovega <>dC^a- k0 je Prikfu sam0 0^‘ Posebni No, ves 'Vorili. odločno °dgovo do >t Prlekom Je bil v^^eljC od četrtka d: 2^>Pi0nd g6Sl°m siovov,, Uithrm ? z napa-Posk6> S dom, na >k> nHpadarno ‘n « •ItrjL vijj0Pada na slo- 4 ‘K “«olnjevanje sprejetih obveznosti, popolnoma neprizadete! V naši javnosti je povzročilo še večje ogorčenje to, da je rimska vlada, ki je v zadnjem času že večkrat izrazila pripravljenost in željo po poglobitvi dobrih sosedskih odnosov z našo državo, ob teh dogodkih pokazala cinično neprizadetost. Jugoslovanska javnost se upravičeno z vso zaskrbljenostjo in z ogorčenjem hkrati vprašuje, kam vodi taka ('neprizadetost*, ki je obenem soodgovornost in sokrivda za dogodke v Trstu? Zgodovina nam daje na to vprašanje brutalen odgovor; v etnični genocid, v uničenje Slovencev kot etnične skupine! Jugoslovanska Javnost in Slovenci posebe* smo vedno cenili deklarirane napore italijanske vlade, da bi bili odnosi med Italijo in Jugoslavijo čimboljši, ker sta mirno zglajevanje sporov in aktivno sodelovanje med narodi temeljni kamen naše zunanje politike. V imenu te politike smo pokazali veliko razumevanje tudi za težave, ki naj bi jih imela italijanska vlada. Toda vsakogar ocenjujemo ne po dobrih namenih, marveč po dejanjih ali pa po njegovi sposobnosti, da svoje dobre namene uresniči! Treba je povedati jasno in nedvoumno; jugoslovanska javnost ima italijansko vlado za popolnoma odgovorno za dogodke v Trstu, ki ogrožajo ne samo premoženje in varnost posameznih S.ovencev, marveč tudi njihov nacionalni obstoj! če jugoslovanska javnost na šovinistično huliganstvo ni odgovorila v enakem jeziku, to ne pomeni, da mera naše potrpežljivosti ni polna, marveč le to, da smo Jugoslovani dosledni in i-skreni, kadar govorimo o koeksistenci in aktivnem sodelovanju med narodi, ter da ne nameravamo nepremišljeno rušiti tistega, kar je bilo z veliko prizadevnostjo in potrpežljivostjo ustvarjeno v nekaj letih. To pa seveda ne pomeni, da se Jugoslavija ne bo z vso odločnostjo — brez histeričnega vika in crez ustvarjanja žarišč napetosti in divjaštva — zavzela za to, da bodo spoštovane pravice, ki naj bi bile zagotovljene Slovencem v Italiji z mednarodnimi obveznostmi. : i »•>' (Nadaljevanje s 1. strani) indijanske šovinistične mladine po ulicah ter pred sloven-skimi šolskimi in drugimi u-stanovami in v njih ter za u-vedbo ponovnega rfednega pouka na italijanskih šolah. Poudarili so, da bi moralo biti vprašanje dvojezičnosti v današnji demokratični dobi most med dvema kulturama in pot k zbliževanju in mirnemu sožitju obeh tu živečih narodov, ne pa ovira in še manj razlog za nestrpnost, napetost in divjaške napade. Poudarili so tudi, da bi morali italijanski šolniki zastaviti pri vzgoji vse svoje sile, da prepojijo njim zaupano mladino s pravimi demokratičnimi načeli, ne pa da jo pošiljajo na ulice v dneh, ki so bili na šolah določeni za to, da se piše naloga o medsebojni vzajemnosti med narodi. Sinoči je tržaški radio sporočil, da je radikalna stranka izdala poročilo, v katerem Egidio Sacchi (levo) in odv. Carnelutti (desno) Pozivi,protesti in obsodb Po devetih sklenili, urah razmišljanja se proces Fenaroli nadaljuje S tem so zavrnili predlog slavnega strokovnjaka za proceduralno pravo prof. Carneluttija - Tudi zaslišanja Sacchija kot obtoženca zaradi krivega pričevanja ni moč razveljaviti RIM, 8. — Tretji dan razprave na .procesu leta*, kjer se obravnava zločin v Ul. Mo-naci, kjer je bila umorjena žena industrialca Fenarolija Maria Martirano, je potekel v glavnem v razpravah med javnim tožilcem in obrambo o tem, ali naj se Vincenzo Barbaro vključi v to razpravo kot priča ali kot soobtoženec. Potem takem so Fenaroli, Ghiani in Inzolia današnji razpravi prisostvovali bolj kot gledalci kot pa kot prizadete osebe. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi na včerajšnji razpravi, ko je glavni Fenaroli-jev odvetnik prof. Carnelutti zahteval, naj bi med obtožence vključili tudi Sacchija, ki je glavna obtežilna priča vsega dokaznega postopka, v kolikor bo ta vzdržal pred navzkrižnim ognjem obrambe, ki se je dokaznega postopka in preiskave lotila z vrsto pripomb in argumentov, s katerimi hoče doseči ničnost preiskave in obtožnice ali z določene strani proces prekiniti ali odložiti za poznejšo dobo. Na včerajšnji razpravi je torej Fenarolijev odvetnik profesor Francesco Carnelutti zahteval, naj bi Sacchija vklju- dio Sacchi, ki je bil nekoč upravnik podjetja »Fenarolim-presa» in dal preiskovalnim organom vrsto argumentov proti obtožencem, bi bil moral biti sedaj obtožen soodgovornosti za smrt Marie Martirano. Ce namreč drži, da ima Sacchi dokaze proti Fe-naroliju, Ghianiju in Inzolii, ker da je vedel, da ti trije pripravljajo umor Fenarolije-ve žene Marie Martirano, bi! bila njegova dolžnost, da te priprave pravočasno javi u-streznim oblastem in umor prepreči. Ce je to res in če tega Sacchi ni napravil, pomeni, da spada tudi on na zatožno klop. Tako meni dr. Carnelutti. Kar se pa tiče Vincenža Barbara, obstajata med obrambo dve tezi. Najprej kratka obrazložitev primera Vincenza Barbara: V zimi leta 1958 je bil Vincenzo Barbaro v rimskih zaporih Regina Coeli. Bil je zaprt skupno z Ghianijem in Inzolio. Ne ve se, kako je Barbaru uspelo polastiti se določenih listkov, s katerimi je sedanji obtoženec Fenaroli skušal priti v stik s svojima dvema osumljenima sodelavcema, da bi jima dal ustrezna navodila, kako naj se obnašata. Barbaro čili med obtožence, kajti Egi- je te listke izročil sodnim o- n Primer južnoafriškega rasizma Švedska pisateljica in črnec Peter Hthite tvegata s poroko sedem let zapora in deset udarcev z bičem JOHANNESBURG, 8,— švedska pisateljica Sara Lindman, ki so jo v petek južnoafriške oblasti aretirale, je bila v soboto izpuščena na začasno svobodo do 15. t. m., ker je položila kavcijo. V uradni izjavi poudarja policija, da je obtožena «nemoralnosti» v smislu rasistične južnoafriške zakonodaje, ki prepoveduje ((intimne odnose« med belci in črnci. Pisateljica je stara 37 let, ločena je in živi sedaj v Johannesburgu. Nekemu novinarju, ki jo je zaprosil za izjavo, je odgovorila samo: »Moram za vsako ceno ščititi Petra.« Gre za Petra Papelo Nthite-ja, iki je pred sodiščem zaradi izdajstva skupaj z drugimi 60 obtoženci. On je hkrati eden od 158 aretiranih Afričanov, ki jih je policija aretirala v decembru leta 1956. Dodala je še: «Peter je veliki človek, a je bil že prevečkrat zaprt. Njegovi ideali so najplemenitejši.« Za take primere predvideva južnoafriški rasistični zakon največ sedem let zapora in deset udarcev z bičem. Toda na podlagi podobnih primerov v zadnjih časih, je verjetno, da bodo oblasti zahtevale, naj pisateljica zapusti Južno Afriko -»• -iijn» im»»»«»i in morda tudi Peter ne bo sojen. Do sedaj je bila navada, da se sodno postopa proti obema prekršiteljema rasističnega zakona ali proti nobenemu. Veliki radioteleskop observatorija v Arcetriju, s katerim bodo opazovali 14. t, m. sončni mrk Milanski observatorij pripravlja posebno ekspedicijo na neki hrib v pokrajini Marche pod vodstvom prof. Žagarja in štirih drugih profesorjev ter osmih tehnikov. Hrib je v sok 500 metrov. Ekipa bo razpolagala s fotografskim teleskopom in s tremi daljnogledi, tako da bodo ves sončni mrk avtomatično fotografirali Sputnik VII. »relejni* satelit? BOCHUM, 8. — Sputnik VII. ni satelit s človeško posadko, temveč je preizkusni • relejni* satelit, ki ima namen, da bo v prihodnosti vzdrževal zvezo med zemeljsko postajo in satelitom s človeško posadko. Do tega zaključka so pripeljala opazova. r.ja observatorija v Bochumu. Ravnatelj observatorija dr. Kaminski je nocoj izjavil: Danes med 12.30 in 15.08 smo spet ujeli znake sputni-ka. in na isti frekvenci so se slišale besede v ruščini. Na podlagi tega opazovanja in na podlagi prejšnjih opazovanj izhaja, da je sputnik zelo ver-jetno relejni satelit, katerega naioga je vzdrževati zvezo med prihodnjim satelitom človeško posadko in postajo na Zemlji. Vse namreč poteka. kakor če bi sputnik do. bival od neke sovjetske po. staje na Zemlji ukaze v ruščini, ki jih satelit registrira na magnetofonski trak. Cez nekaj časa oddaja satelit v kodeksu r.eki postaji na Zemlji infor. macije, ki jih je bil dobil in registriral. Na ta način je mogoče obrazložiti sporadičnost oddaj novega satelita, ki kroži okoli Zemlje v razdalji 260 kilometrov. V tej razdalji bi se morali znaki satelite stalno slišati. To se je že zgodilo s sputnikom III., ki je krožil po podobnem tiru kakor sedanji sputnik, in katerega znake je observatorij v Bochumu nepretrgoma sprejemal. Nosilna raketa sputnika se je baje davi razkrojila nad Kopenhagenom. Dopisnik a-gencije »France Presse* trdi namreč, da je ob 4.55 zjutraj videl goreč predmet, prav na tiru, kjer je imel leteti satelit, ki ga je hotel slikati. Danski strokovnjaki so na podla, gi računov izjavili, da je zelo verjetno, da je goreč predmet bila nosilna raketa sputnika. Predstavniki observatorija v Biackford Hillu na Škotskem javljajo, da so dobili iz Moskve brzojavko, ki daje podatke o letenju satelita. Jutri, v četrtek, bo ob 7.47 letel nad Edinburghom od zahoda proti vzhodu v višini približno 12 stepinj. poved. Te izpovedi pa niso našli in Barbara so zato obtožili potvarjanja zasebnega pisma in krivega pričanja ter tudi tega, da je favoriziral Ghianija. Preiskovalne oblasti so vso to Barbarovo mahinacijo razčlenile tako, kot bi bil obtoženec vso stvar skonstruiral na način, da je bilo pismo napisano štiri mesece preden so dragulje odkrili. V zvezi s Fenarolijevimi •pismi* svojim osumljenim sokrivcem je bil Barbaro vpleten v sedanji proces kot priča. Sedaj pa se postavlja vprašanje, ali more Barbaro na tem procesu nastopiti kot priča, ko je hkrati obtožen in še ne sojen zaradi zadeve v zvezi z dragulji Marie Martirano. Kot vidimo, je v zvezi s procesom, ki so mu nadeli i-me «proces leta*, vrsta proceduralnih kontradiktornih za-pletjajev, s katerimi se mora rimsko porotno sodišče ukvarjati že v samem začetku. Ce k temu dodamo še primer Sacchija, ni nič čudnega, če nekateri napovedujejo, da bi blastem, ki so jih skupno z drugimi dokazi izkoristili, da bi dokazali odgovornost treh sedanjih obtožencev za zločin v Via Monaci. S tem naj bi bil Barbaro pomagal sodnim oblastem, da bi se te nasproti njemu blagohotneje obnašale v zvezi z nekim njegovim procesom pred prizivnim sodiščem, kjer so mu sodili za vrsto zločinov, ki bi ga mogli stati 14 let in 8 mesecev zapora. Ker pa je prizivno sodišče prvo obsodbo potrdilo in je bil Barbaro torej obsojen na 14 let in 8 mesecev, se je Barbaro od bivšega to-žitelja spremenil v branitelja Fenarolija, Ghianija in Inzo-lie. V maju lanskega leta je namreč Barbaro, ki se je nahajal v milanskih zaporih San Vittore, stopil v stik z namestnikom milanskega državnega tožilca in mu zagotavljal. da pozna »pravega* morilca Marie Martirano. Med drugim mu je zagotavljal, da je 20. januarja prejšnjega leta pri vodstvu zapora »deponiral* pismo, v katerem je o-iznačeno skrivališče dragocenih predmetov, ki so pripadali Marii Martirano in ki so jih se znal proces preložiti za daljšo dobo. Porotni sodniki so se nič manj kot devet ur in četrt posvetovali, ali naj pristanejo ali pa zavrnejo stališče branilca prof. Carneluttija. slavnega strokovnjaka za proceduralno pravo. Ura je bila že 22.30, ko je predsednik prebral sklep, da se proces nadaljuje in da po mnenju sodišča ne obstaja ničnost razsodbe o predaji sodišču obtožencev. V obrazložitvi poudarja, da zavrača Carnelutti-jevo stališče, da bi moral biti Sacchi obtožen soodgovornosti za zločin v Via Monaci. Sodniki so mnenja, da med preiskavo izvršeni izvidi ekspertov zadostujejo za ugotovitev resnice. Zavrnili so tudi zahtevo obrambe, da se proces odloži zato, da bi se počakal zaključek preiskave proti Barbaru, in ni smatralo za potrebno, da se oba postopka združita, češ da gre za dve različni zadevi. Predsednik sodišča je določil nadaljevanje sodne razprave do jutri zjutraj ob 9.30 uri. vprav one dni našli v prostorih podjetja »Vembi*, kjer je bil zaposlen Ghiani. Barbaro je še dodal, da so bili dragulji skriti pri podjetju »Vembi* po njegovem ukazu, da pa jih je tja skril »pravi* krivec smrti Marie Martirano, ki da je v podjetju »Vembi* pustil prilepljeno na steni tudi svojo iz- iiittiiiiimifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiiiiiiiiiiiiii**iiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiii minimum iiiiiiiiiiiiiii 0 ustvarjalcu človeka v epruveti Bolonjska univerza se odreka prof. Petrucciju »protestira zaradi nasilja proti italijanskim državljanom druge narodnosti za časa manifestacij v poslednjih dneh«. Stranka meni, da so za to že posebno odgovorne šolske oblasti. Devinsko-nabrežinski občinski snet je na sinočnji izredni seji sprejel naslednjo resolucijo: «Občinski svet občine Devin. Nabrežina, zbran na izredni seji 8. februarja 1961, je razpravljal o protislovenskih demonstracijah, ki so bile v Trstu 3., 4. in 6. februarja. V tej zvezi je ugotovil: 1. da so bile demonstracije šovinističnih elementov in posameznih zapeljanih srednješolcev naščuvane in organizirane od strani Lege Nazio-nale in ostalih iredentističnih organizacij: 2. da so bile naperjene proti priznanju osnovnih demokratičnih in narodnih pravic slovenske manjšine: 3. da so demonstranti ob navzočnosti javnih organov pozivali k nasilju, k narodnostni mržnji in napadali slovenske ustanove — slovensko banko, Kulturni dom, slovensko knjigarno in slovensko višjo gimnazijo; 4. občinski svet nadalje z za. dovoljstvom sprejema na znanje, da se tržaško prebivalstvo ni dalo zavesti po izzivanju pobalinskih demonstrantov, s čimer so zavrnili protislovensko ščuvanje Lege Na-zionale ter obsodili brutalno početje šovinističnih in fašističnih hujskačev. Občinski svet odločno obsoja rasistična gesla in vsak pojav fašističnega tepizma, kakor tudi pobudnike te akcije in pasivno zadržanje oblasti. Protestira proti oblastem, ki so dopustile demonstracije, s katerimi se skušajo rušiti pogoji za sožitje in sodelovanje med Slovenci in Italijani. Zahteva, da s« končno in takoj začnejo izvajati v korist slovenske narodne manjšine mednarodne obveznosti in u-stavne določbe, za kar omenjene demonstracije ne morejo biti razlog zavlačevanja. Končno še protestira proti zadnjemu ukrepu vladnega ge. neralnega komisarja, s katerim je prepovedal za mesec dni vsako zborovanje in s čimer se odvzema pravica organiziranja tudi kakršnekoli ma. nifestacije, ki nima nič skupnega z raznimi škodljivimi razbijaškimi demonstracijami.« Na izredni seji se je sestal tudi repentaborski občinski svet, ki je prav tako obravnaval protislovenske demonstracije v Trstu. Občinski svetovalci so soglasno odobrili protestno resolucijo, v kateri »ugotavljajo, da so bile ra- Čudodelna «matjuška» MOSKVA, 8. — Po pisanju moskovskega dnevnika »Večer-naja Moskva« živi v Moskvi starka »Matjuška* Tatjana, ki že dvajset let «zdravi» bolnike s tem, da jim predpisuje neko «sveto vodico«, ki ozdra. vi vsako bolezen. To se dogaja «v srcu revolucionarnega središča Mostove«, zatrjuje mo. skovski dnevnik. «Zdravnica» Tatjana je slepa starka, ki sprejema kliente v krznenem plašču. Njen pregled stane tri nove rublje, t. j. okoli 1800 lir. Pred njeno «ordinacijo» je vedno rep ljudi. »Matjuška« Tatjana ima štiri strežnike, med katerimi je tudi šofer z lastnim avtomobilom. Res je, da je «zdravnica» imela že sedemkrat opravka s policijo in da je tokrat ponovno v nevarnosti, da se bo morala zagovarjati, vendar pa upa — kot zaključuje časopis — da jo bodo zaradi njene starosti in zaradi tega, ker je slepa sodniki oprostili in da se bo lahko spet vrnila k svoji «de javnosti«. «»------ LENINGRAD, 8. — Agencija Tass javlja, da so v skladiščih leningrajskega muzeja »Hermitage* odkrili sliko Jeana Antoinea Watteaua, ki je živel med leti 1684 in 1721. To delo so doslej pripisovali nekemu neznanemu slikarja iz 18. stoletja. BOLOGNA, 8. — Bolonjsko vseučilišče sporoča: »V zvezi s sporočili, ki so v zadnjem času bila objavljena glede raziskav prof. Daniela Petrucci-ja, medicinska fakulteta ter fakulteta matematičnih in fizičnih ter prirodoslovnih ved dajeta na znanje, da so poizkusi prof. Daniela Petruccija bili izvršeni v prostorih, ki nimajo nikake zveze z bolonjskim vseučiliščem in da nimajo zveze z univerzitetnimi inštituti*. Letalo - raketa LETALSKO OPORIŠČE ED-WARDS (Kalifornija), 8. — Robert White, poveljnik ameriškega vojaškega letalstva je keta se je ločilo z bombnika »B-52* na višini 15.000 me trov i'i doseglo brzino 3 400 km r.a uro, kar je skoraj trikratna zvočna brzina. Polet je trajal enajst minut in je šesti po vrsti kar jih je poveljnik White opravil na tem letalu, ki je opremljeno majhnimi začasnimi motorji ki dajejo letalu-raketi sunek 15.000 liber. Prihodnji teden bodo preizkusili letalo «&-15», ki bo i-melo samo en motor, toda s štirikratno pogonsko silo. Le-talo-raketa *X-15» nosi sedaj svetovne rekorde v višini in brzini in sicer 41.805 metrov v višino in 3.680 km na uro. sistične demonstracije organizirane z vednostjo oblasti, in, sicer z namenom, da bi preprečili izvajanje določil londonskega sporazuma*. »Občinski svet odločno obsoja rasistična gesla in vsak pojav fašizma, pobudnike pro-tislovanskih akcij in še posebej pasivno zadržanje oblasti, ki so dopustile, da se na ta način rušijo pogoji mirnega sožitja in sodelovanja med Slovenci in Italijani, ter odločno zahteva, naj se končno začnejo izvajati v korist, slovenske manjšine mednarodne obveznosti in ustavne določbe*. Tržaška slovenska mladina je sinoči sklicala vrsto zborovanj po različnih mestnih predelih. Tako so se zbrali mladinci Škorklje in so enotno obsodili dejstvo, da se ponovno čujejo šovinistično-rasi-stične psovke po tržaških u-licah. Zato so mladinci sklenili, da se je treba strniti, da mora vse prebivalstvo slovenske narodnosti še odločneje in enotno nastopiti v o-brambo svojih pravic, ki mu pripadajo po določilih italijanske ustave, ustanovne listine OZN in londonskega sporazuma. Ob zaključku sestanka so soglasno odobrili protestno brzojavko, ki jo bodo poslali predsedniku republike Gron-chiju in v kateri pišejo: »Odločno obsojamo šovinistične demonstracije, ki so jih organizirali fašisti in ki ogrožajo mirno sožitje med Slovenci in Italijani ter njih osebe in lastnino. Zahtevamo Vašo intervencijo za spoštovanje naših pravic, napisanih v ustavi, posebnem statutu in listini o človečanskih pravicah*. Do podobnega živahnega sestanka je prišlo sinoči tudi v SKEDNJU, na katerem se je zbrala zlasti škedenjska slovenska mladina, prisotni pa so bili tudi nekateri starejši zavedni škedenjci. Vsi so soglasno obsodili fašistično divjanje ter podčrtali, da se moramo Slovenci združiti in da de, ki smo jim bili P**j preteklih dneh, in ji!*, ^ ga kot atentat na rodnostne pravice». . j »Slovenci iz Skednja vamo od vlade, da izpoln1 ^ svoje slovesno podpisa" . veze in tako uresniči vse vice, ki nam pripada)0 londonskem sporazumu’-Na zadnjem sestanku je KPI Ricmanje-Log, ^ bil sklican v zvezi a ,*. nimi fašističnimi protu j skimi demonstracijami stu, so člani ostro obse« nanje oblasti in policij5'" . ganov, ki so brezbriž"*|J dili fašističnim napad0®, slovenske ustanove in 'j radi tega neposredno vorni za vse, ker se r ; dilo v preteklih dneh 5 stu. iiiiiiiiiiiuiiMiiiimiiimiim'1 Odgovorno^ (Nadaljevanje s merjali «razumne» demokristjanske s skovne agencije, s®° vrsticami brali; Ali st*,, deli? Saj smo va® ^ zadovoljni bodite s ;(j kar imate! Ponižni 1*^3 če nočete izgubiti Še j ga, kar .'.mate, saj *° J demonstranti zelo ZS* J no pokazali, kaj. • • randuma pač ni m00 jati! J V tem je bil sel demonstracij, ** re je odgovorna monstracij, ki jih ® < la prepovedati, te®v^|l prepoved prišla šele , ko je bila vrsta na ^ kratični javnosti, da na fašistične provo' odgovori. In to prav v dneh, \ pripravlja sedmo nje mešanega odbora > mu. Zares, še za nobe ^ sedanje tega odbora j1 , krasnih lo tako --------------- . — Lahko si mislite, ka, ro*e ne smemo več nastopati raz- nevoljno si mane ^ drobljeni. Tudi na tem zbo-|sti stalni član lta ^ rovanju so soglasno sprejeli ‘ protestno izjavo, ki so jo poslali predsedniku ministrskega sveta Fanfaniju in ki se glasi : «Slovensko prebivalstvo iz Skednja, zbrano na skupnem sestanku odločno obsoja fašistične protislovenske izgre- --------------- - p, ga dela odbora, ki v ^ j inskem tržaškem J predstavlja «stolp s'°. «t ščenii* fašistične M® .Lit daj je postal pravi S hotenja tistega, ki S* ta odbor že od vsega ka imenoval. ie, ifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiii(miiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiinl1 Hudi Izgredi v Heapl| Demonstranti zažgali pet avtobusov, tri trolejbuse, tri tramvaje in policijski kamion NEAPELJ, 8. — Danes zvečer je prišlo do resnih incidentov med policijo in množico potnikov, ki se niso mogli vrniti na svoje domove, ker je c-sebje občinskega prevozniškega podjetja stavkalo. Okrog dva tisoč delavcev in uradnikov je s kamenjem napadlo policijske agente, zažgalo in poškodovalo 5 avtobusov, tri trolejbuse, tri tramvaje in policijski kamion. Tudi trgovci in cbtrniki na Korzu Garibaldi so utrpeli precejšnjo škodo. Samo škodo občinskega prevozniškega podjetja cenijo na nekaj desetin milijonov lir. Aretirali in priprli so kakih sto oseb. Laže ranjeni so namestnik kvestorja Laccetti, komisarja D’Onofrio in De Simone, dvalset policijskih agentov, šest karabinjerjev, šest gasilcev, enajst oseb in štirje šoferji. Do tatoo hudih incidentov je prišlo, ker je osebje občinskega prevozniškega podjetja proglasilo protestno stav. ko prav v času, ko se delavci in nameščenci vračajo na svo. je domove, uprava podjetja pa ni mogla pravočasno poskrbeti za druga vozila, kakor se je to dogodilo že pri prejšnjih podobnih okoliščinah. Ko je policija hotela vzpostaviti red, so jo demonstranti napadli s kamenjem in drugimi podobnimi predmeti. Po naknadnih vesleh so aretirali 107 oseb, med katerimi je tudi mnogo takih, ki so bile že predkaznovane. Gre za običaj, ne zlikovce, ki so izrabili u-godno priliko in skušali ropati po bližnjih trgovinah. Po poročilu policije je bilo skupno 68 oseb laže ranjenih, med temi trije funkcionarji policije, 20 policijskih agentov, trije oficirji karabinjerjev, šest gasilcev, 4 nameščenci prevozniškega podjetja in 11 civilistov. Mascagnijcv vnuk o manjšinah BOČEN, 8. — «Poročen sem in imam dve hčerki. Ze mtio* po let živim v Bocnu, kjer sem občinski svetovalec. Sem vnuk Pietra Mascagnija in profesor glasbe. Mnenja sem, da se nacionalno vprašanje Gornjega Poadižja, tako kot sleherno manjšinsko vprašanje, rešuje ali na surov in neciviliziran fašistični način z zanikanjem sleherne pravice, ali pa na podlagi širokega priznanja nacionalnih pravic brez omejitev, s človečanskim razumevanjem po- Letalo-raketa bo moralo odnesti človeka v višino mtd! treb, ki se morajo zadovolji-včeraj napravil prvi ppreizkus 180 in 160 km in doseči brzino ti, in — v našem primeru — letala-rakete «X-15». Letalo-ra-, 6.400 km na uro. ! hudih napak, ki jth je treba popraviti. S srednjo potjo s »koncesijami* — ta beseda je zelo dvoumna — in s trmo se mora ponovno razplamteti slabo prikrita mržnja, nasprotje in sovraštvo. Tako se je tudi zgodilo». To izjavo Mascagnijevega vnuka objavlja v svoji zadnji številki ilustrirani tednik *Europeo» v svoji anketi o južnotirolskem vprašanju. Ni nobenega dvoma, da velja ta izjava tudi za slovensko narodno skupnost v isti državi, v kateri živijo tudi Južni Tirolci, Spor v Čedadu okrog dragega križa 7, i (F lastem, ki bodo morale ^ ti o tem, čigava last Je'' f Cavalieri zatrjuje, d" ■* gocen križ posodil . bra 1959 neki gospe J dada, da bi bil razsta5^ '■ n^ki razstavi in od *e ni več dobil nazaj. ;d*> ' Hiša grože( SANTIAGO DE Cl^, I Lažni inženir, visok jj|! tra, Roberto Haebig, J® / domestni igralec Borisa Karlofa za v'°® (ti' kensteina, V njegove J vanju so našli tri Haebig je dva umor* .j i znal. Najprej je um^iil*' kv-arja Leonidasa Chachanasa zaradi ^ f Nato je poslal v sl”,e i? Montenegra, slugo, k1 jt več vedel«. Morilec J C VIDEM, 8. — Sodne oblasti iz Čedada so na zahtevo nekega odvetnika, ki zastopa no. tarja Alfreda Cavalierija, zaplenile dragocen križ, katerega vrednost se ceni na nad sto milijonov lir. Dragoceni križ je iz lesa, izhaja pa iz prvih desetletij tega tisočletja. Dragoceni predmet je bil izročen prof. Mutinelliju pri videmskem muzeju in bo tu o-stal na razpolago sodnim ob- nilllllllllllllllllllllllllllllllMIIMIIIIIIIIIIIIIIItltlillllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1111111 Po operaciji v Palermu Giovar.na postaj v kratkem - Giovaflj da je oba ubil s stre'" ^ nik, da «ne bi g'e<*a,ie obrazov«. Tretje oko® ^ identificirano. Polici]*£aP mi tudi, da je v^follj umor Zoile Helene i- čilske milijonarke, jjl1. Tedaj je morilec ge dragulje in jo Ut0.®, j tako s strelom v ti'n' J r PALERMO, 8. — Zelo prikupno 22-letno dekle iz Agri-genta, Giovanna Russo, bo v kratkem spremenila spol. Sedaj se je dekle podvrglo v pa. lermski kliniki prvi operaciji, ki je povsem uspela in ki kaže, da bosta uspeli tudi dve naslednji operaciji, ki bosta v kratkem sledili in ki bosta izvedeni na isti kliniki. Dekle je pretekli teden stopilo v kliniko v ženski obleki, iz klinike pa bo v kratkem prišla v hlačah in s samovezni-co okoli vratu. «Supcrzapor» v Franciji TOULOSE, 8 — v Gornji Gitronni, v mestu Muret, bodo zgradili najmodernejši zapor. Načrte je pripravil arhitekt Guillaume Gillet. Zapor bo sredi odprtega polja in bo podoben kmetiji. Ves prostor, ki ga bo zavzemal meri 70 ha, sam zapor v ožjem smislu pa • 7 10 ha, od katerih Jf jj v ntenjenih za dvorišč* t It ve. Zapor bo omeje" \ ratorji, ki bodo 1 strani visoki 9 metr° oken. si r° Vsaka celica bo sl metra in 40 cm i* I it ka pa 2.40 metra. T o ^ r ve celice v Francij*’^ rj v skladu s higiensk1 jj( pis na, široka 80 cm. ’e bedo kot celice s*lfl„j'' bo opremljen s šp°r ščem, s knjižnico 'n 5p( rano, ki se bo la'1'c j r.ila v kapelo. jjjJl Vsak pripornik b" 0p*yi naslednje oddelke:. ^ ni, zaporni, zaupni jti polovične svobode. , .tfji bo prost. V tem naj l1 b" af, šem »superzaporu* jiA 500 kaznjencev in jjO j Stroški bodo znaša'1 ^ ) jenov novih frankov lijardo in pol lir- Ob 20-letnici vstaje Soc v Snežniškem tfradu Pe!*Cj me je ®rem » Italijo, Ttal n°k°> (Spomini Angleža) prosil, naj da bi tam letal, ki bi * ^ve-rostio phovo levilo je na-IVenici pnbllžn° ‘n tisoč. nedvomno '2 Grč‘ie: roli u w . sta ln Milana, in LhbljaZ ‘ SH0Zl ZaaTeb druliietn!e,0a dne sem se pri. S starin, 'V. Crtnošnjicah. ““ Dlii, nem^kim kamionom Diesle tm° Se odpeljali v Stališče' 7?^ 86 bito ‘as‘In° ‘“‘čer p--J? smo Prišli šele “°rju sen, ,mandantu Ne- Tiskib letni» dvaiset ame-U0ln" ceu *n štiri angle-L "°Jtle Ulef iri!>» H le. onili “Jetnike, fci so po. 12 “Jetništoa. * *«&«£ ;enota- « ie bila lo n^tam°pravljaia slui-taK »n “ ln '»telo, kaj- “rbi tudi Ob na “jetnike. pobegle “ostalo TO°jem prihodu Zaradi hmJlepr^etn° vzdušje iival' bron Ujetniki so do- **■*« so j, ?d partizanov — 5 fižola kruti*0■ sa' a‘> Da a ln kape — “tco s° obiskovali obed- s šunko. L_Jer 80 se mastili •*TWCO l»iri*, "‘ujuh I10- 7nartnelaJerVtjano Bovedi-' “Pričo „ ° ' r° so de- P°nudi[j as’ ne da bi nam f* °l>!o2en P1C0 S svofe boBa-“ Pri Amer1-11**’ Kajšl sem ,ar je nekolianik’ pri fižolu- "j- Ob k° omililo polo- ani|. s«j '-'O fp-i „ ..... ^ !° firitanrf *m ^ rnz!ifci pa eflilt: «K vragu i n\*aj‘ Se kma. /tal‘jo.'» Zato sem Vrnil sprl ^titanski da“tom. --uunsKim koman- •Res sen to povedal fe bodo'• *2rn dejal, kmalu lUll°- W *. Toda »•*' Pripell„,P^° P0“je bo ,^loesar ni ° z,vda za vas.» jT"' 80 se un d°se9e!- /‘"•e. ,u Pa sem “ ra,,,oeno jezili, Rjn0narodni 1 STamni’al svo- riAP Po se l Liudje pri tf®° °bnošaP ™d "“"‘j ža- l?anon*, kat? l“d‘ profi P°r-r *o 'e^rtb „iso m Prfl. !“““jpredne ? !’ amPak za ji o. Ke‘}Udi. za nebodi- Oen'“ »onernInVrfa- rf« se «a 'Olom Sfn fc?nal“ sprl z m Rtdrl 0"1 in k°mi- l°ra! suo/e *m> tafc0 d“ je spre^'1- Po ?repust,tl ho a3a! S nni- sku se je Pod pazdu- , Za),1,1 ^odar « 'C° pod Pazdu-t »uo°teI° ““L mu je Ponoči I ? “11. w?.J,ne9“ Pinca, ie no. j. .. »0a'l„T “‘nca, je po- Primer rT’ btl J« i*' T * ni,o n, ljudi par. Tisti Orali. “te i “ečer t. letni eden ,•* se,n Prišel, - e« med ameriških na pol v zemlji. Koliba je bila bivališče omenjene skupine. Tu sva našla komisarja Kostjo, dva partizana in eno partizanko. V sobi je bilo mnogo ameriških bomb, katerih soseščina mi ni bila ravno všeč. Jesti nam niso imeli dati kaj. No, ogenj in žganje sta me ogrela, pa sem se spet prijetno počutil, medtem ko je Rupla, ki je bil n rahli mestni obleki, še naprej zeblo. Kostja je raztegnil harmoniko in vsi so začeli peti. Rupel je nekaj časa poslušal, potem pa je vzel v roke violino in zaigral. Kostja je improviziral spremljavo, To je trajalo vse do jutra, dokler nam ni začelo kruliti v želodcih. Ob zori smo se odpravili, Rupel in jaz na eno, Kostja pa na drugo stran iskat nope bombe. Kostja je bil čez dva dni ubit, Rupel in jaz pa sva prišla živa in zdrava v Adrianičevo skladišče. Le-ta je bil navdušen, ko je zagledal mojega spremljevalca, in je takoj vzkliknil: «Zdaj pa bomo imeli glasbo! Po vino gremls Ne vem, kako in kje ga je mmiiniiiiiiiimiiiiiiHiiiiimfiinimiiiniiimi Prejčli smo Ettore Leonida Martin: L'6'.CLIS-SE TOTALE Dl SOLE del 15. feb. 1961, Trteste, Arti Grafi-che Smolars S. p. A. 16 strani. Lir 250. + * * V brošuri, ki jo je izdal Tržaški observatorij, je njegov ravnatelj prof. Ettore Leonida Martin podal znanstveni opis in razlago popolnega sončnega mrka, ki bo v sredo 15. febr. 1961 in ki Do viden tudi v 200 km širokem pasu centralne Italije. Brošura je opremljena z več nazornimi črteži, fotografijami in tabelami, iz katerih povzemamo za nas tudi najbolj važen poaatek, kdaj bomo ta redek astronomski pojav lahko v delni obliki opazovali v Trstu, ki Je sicer izven območja popolnega mrka: Začetek: 7.36'07”, najvišja faza: 8A2’10”, konec: 9.54’05”. NASA SODOBNOST. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto IX. Številka 2. 1961. Ljubljana. GALEB. List za mladino. Številka 4. Leto VII. Trst 1960-61. OBZORNIK 61. Mesečna ljudska revija. Izdaja Prešernova družba. St. 2. Ljubljana 1961. NOVA OBZORJA. Izdaja za Zvezo mariborskih kulturnih delavcev Založba Obzorja v Mariboru. Stev. 3-4. Letnik 14. 1961. staknil. Ko sva prišla z Nado zvečer k njemu, sva že slišala petje in smeh. Povzpela sva se v Adrianičevo sobo. Stari grad ni bil lep, pač pa je bil podoben muzeju. Na stenah so bili domači ptiči, iz lesenega okvira je gledal velik jelen s steklenimi očmi. V vseh kotih so bile drobne umetnine, pa nagačene veverice in lisice. Nehote sem se spomnil na grad iz pravljice o Trnuljčici, ki pričakuje svojega lepega princa. Andrianič je napolnil kožar, ce z rdečim vinom in prosil Rupla, naj zaigra. Veliki virtuoz je privolil in začel violinski koncert. Kozarci z vinom so ostali na mizi. Zunaj se je ustavil pod oknom čuvaj in poslušal. Stara ženska iz gradu se je v spremstvu svojega moža — lovca kljub revmatizmu — prikrivila do vrat, se ustavila in gledala. Nada je zaprla oči... Prav gotovo je mislila na mirne pred. vojne dni. V Andrianičev ih očeh so se zalesketale solze, saj se je tudi on spominjal svoje žene in otrok. Nekoč je bil lekarnar, na njegovem mestu, na njegovih oknih so cvetele rože... Njegovo ženo so odpeljali Nemci in ni vedel, kje je. Modre Ruplove oči nas niso gledale. Bil sem zleknjen na zofi ter gledal in sanjal... Po petih letih sem prvikrat poslušal pravo umetno glasbo. Čudil sem se, da lepota še lahko živi sredi tolikšne revščine in trpljenja. Nemogoče se mi je zdelo, da nekdo med partizani lahko nosi namesto orožja in bomb violinsko škatlo... Neke noči so priletela letala. V sosedni dolini, onstran gorovja, so vso noč grmeli topovi, medtem ko so ranjenci. skriti v grmovju, čakali svobodo. Feliks je bil tu, prav tako general Jaka. Prejšnji dan je množica kmetov uredila letališče — izkopali so kam. ne, zamašili luknje in zravnali teren. Ze smo slišali brnenje. Zagoreli so veliki ognji. Toda letala so izginila v noč, za nji. mi so odleteli naši upi. Potlej so se spet pojavila in se začela skoraj navpično spuščati kot ogromne kresnice proti ognjem, Ko so pristala, je priteklo na stotine partizanov. Cez slabih pet minut je bil že izkrcan dragoceni tovor. Nato so se vkrcali ranjenci, jaz pa za njimi, potem ko sem se poslovil od Nade in Feliksa. Ni minilo pet ur, ko sem bil že v Italiji. (Prevedel FRANCE SUSTERCIC) videš. Jakec, po cestah fa- “iih. 'kn>^Lnai obiščem rietroneki šupj ?’ k* leži bo~ . °p dni.„ p • dPanai st Pil n daleč. Odšel ajst kilo. sem tja z ar • - lem "V"1 je na m h-, u“iaza,, rnern krilu, bat, ‘ ““lil, veS dn> se se mogel gi- Otoi “i »<«i in : ■>», ni ‘fe WaLn*ed ^ni^ dej le skora,- ,rneI drisko. VCm’ da b0 auesfen. Vi. ‘i »m hitro ^ ie t ^,°koPir0a!l- Umi- » Jr odn i • smo mojo jb° Pri Pe ' na kolah l„ n°š!a j&P kmetu. ki *« C‘??nJenJC,m na,e‘et Je sreč0 Nada-eoa leka rnarja na An- d°ba!jeJ'!La po- «««r:° ‘tani, 8“^a0uanidina. JV’ “to Pa , •c je sprva p- ‘>šče ^ ,o ° boljšalo.. ' - n.Vede« 2° leta- b, 'e' ‘o «e ‘iJni PotastUi'iv’n tr“dili, da e- r Nad. * Uniakr- ^^nemotlZ **« z J blizu ta“ila « ne-“tmJbojata „B02da. Zvečer °B. d »rad , 5tnr. prazen n* kjer l°d dežnik £!jibl0 ie bil Adria- I »“o. Žit, “ °zkirld> . Poletja; na ?0ll“' ie ualo- ' So “astli 0a‘dn,C6a.dne 8e“i sterici*?1 2(,sliŠal ?»“ab*' 2« di,e k°rake- S na - volu j Sfcril >o Pištolo *mrefci-d “eljt. Čakat D ’n Točno dri mj„; ‘- Prikazal se Oroiloiki p *" 10 ni imel, “°rVja“io *emeJ “i Z'°}insk0 šk«l k|entt »stoj, tl2a“? Vka-kdo ‘n stopil i, . .. Je praj„i za- i fN'e • “eznanca, J“l. ,e ime , > '!* tju3 «“Pel,s je de. 8a“). fc S*0S 3ane sem jn '“hlastni or- dai0 mi na‘tani,“ečer ,ničesar .°SS? pri ,Pr“ Hk^ ^ila t, . .. .. b« k °mb ekslTeriikih le. b iž^n °eZ~- r(" , ‘ja‘i n a n0( . min- Ker d l*"1 ‘emna“ea -J6,’? spenil “‘e U “»U oži boj. Za- nj a in ?°*lej . 1 ga uo- °d>tt* ko J; ko je bilo £ % / f nc\.rc- fiXu)kj)uefe(t ant za. jiJMi ve P f %f\ amzA :iu (Jt vo Ar P*"*■i‘L’oi »‘lita »“S** n*0 *?*' kolibo JfaP°*led • ki jt i,jja bila ie mm,mm ..................................................................................................... odlašajte na jutri. Nerazpolo-ženje bo vneslo v vašo dru- OVElN (od 21. 3. do 20. 4.) Možen večji nepredviden strošek, ki povrh tega niti ni nujen. Bodite bolj taktni do svojih sosedov. Izogibajte se nepotrebnim sporom. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Neprijetne vesti, ki naj vas ne vržejo iz ravnotežja. Pač pa pravočasno in pravilno reagirajte. Nerazpoloženje in izredna občutljivost. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 8.) Ce se ukvarjate z razumskim delom, boste danes imeli izredno srečo, ker vam bo delo šlo naglo od rok. Sestanek z ljubljeno osebo. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Dober navdih, ki se bo izka-zal za najboljšega med vse- M mi, kolikor jih bo pri skupnem delu prišlo v poštev. Domenek z ljubljeno osebo. LEV (od 23. 7. do 22, 8.) Ce se boste slabo pripravili, vam bo šlo delo po zlu» To se bo odražalo tudi na vaših finančnih razmerah. V sporu boste z domačimi. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Niste bili dovolj pripravljeni, zato boste zašli v nevšečnosti poslovnega značaja. Zadeva se bo kmalu popravila. Drugič več pozomoeti. TEHTNICA (od 23. 9 do 23. 10.) Zaradi neprevidnosti pri računih, boste pokvarili uspeh dela, ki je terjalo dolgo pri-1 . . - — • r**Položenje i) "JL,d* žmo prepir. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Nekdo se vam dela velikega prijatelja, da bi vam po. kvaril razpoloženje. Računajte le z iskrenim prijateljstvom, ki se je že izkazalo. VODNAR (od 21. 1. do 16. domačih, da napako popravite ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Zaradi nerazpoloženja vam bo šlo delo bolj slabo od rok, vendar ne obupajte V čustvenih zadevah boste imeli izredno srečo. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce računate, da delo lahko opravite že danes, ga ne bi prišlo do 9pora. Sprejmite raje vsak predlog, v kolikor ni povsem zgrešen. Zelo nervozni boste. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Ker boste pokazali svojo sposobnost. si boste pridobili sim. patije vseh, s katerimi delate Ne dopuščajte vsiljevanja vam j tujih idej Četrtek, 9. februarja 19<*I Radio Trst A 7.00- Koledar; 7.30: Jutranja glasba in koledar; 11.30: Glasbeni utrinki; 11,45: Pisani odmevi naših dni; 12.30: Za vsakogar nekaj. 13.30: Parada orkestrov; 17.20: Pesem in ples; 18.00: Radijska univerza: Tone Penko: »Eter in brom*; 18.15: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Skladbe Tartinija, Schuberta in Paga-tm.ija; 19.00: Sirimo obzorja: Umetnost naših cerkva: (10) «Senpolaj»; 19.30: Znani pevci: 20.00: Šport; 20.30: Simfonični! koncert Orkestra Italijanke Radiotelevizije; 22.30: Orkester Alberto Casamassi-ma; 23.00: Trobentač Maynard Ferguson Trst 12.25: «Tretja stran*; 14.20: Radijska igra Luigaja Cando-nija »Olovek tz nič*; 15.45: Vito Levi: «Balada». Koper 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Operne arije; 12.00: Glasba po željah; 12.35: Kronike iz jug. življenja; 13.40; Glasbeni prerez te filma «Jahači»; 14.30: Pogovor z volivci; 14.40: Glasba po željah; 15.10: Zabavna glasba; 15.30: Tečaj italijanščine; 16.00: Izbrane strani; 16.20: Glasbena galerija: Bruno Bijelinski; 17.00: Izbrane strani iz opere »Lucia di Lam-mermoom; 17.40: Zabavne melodije; 18 00: Prenos RL; 19.00: Pojo nemški pevci; 19.30: Prenos RL; 22.15: Orkester Peres Piado; 22.35: Jan Sibeiius: Kvartet za godala; 23.00: Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na ital. morjih; 9.00: Neapeljske klasične pesmi; 9.30: Dopoldanski koncert; 11.00: Radijska Sola; 12.00; Godala in solisti; 12.20: Glasbeni album; 13.30: Prevedene pesmi; 15.15: Riuss Garcia in njegov orkester; 15.55: Vreme na ital. morjih; 16.00: Oddaja za najmlajše: «Srce Azije*; 16.45: Poje Fausto Cigliano: 17.20: Komorna glasba; 17.40: Zanimivosti od vsepovsod; 18.00; Literarna oddaja; 18.30: Enotni razred; 19.00: Kmetijska oddaja; 20.00: Slavni tangi dn valčki; 21.00: Opera Alfreda Catalanlja «Wally». II. program 9.00: Jutranje vesti; 10.00: Nevv York - Rim - New York; 1100: Glasba za vas, ki delate; 13.45: Moda; 14.00: Mali orkestri lahke glasbe; 14.40: Vaš juke-box; 16.00: Program ob štirih; 17.30; Koncert o-perne glasbe; 20.30: Radijska igra Johna Mortimera: »Uradna obramba*; 21.55: Večerna glasba: 22.15: Zanimivosti od vsepovsod. III. program 17.00: Trii: Robert Schu- mann, Anton Dvorak; 18.00: Glasbeni pregled; 18.30: De- bussyjeve skladbe; 19.15: Zgodovina italijanske velike industrije; 20.00: Vsakovečerni koncert; 21.30; »Tako so delali vsi*; 23.00: Skladbe I. Stravvin-skega in F. Poulenca. Slovenija 8.05: Glasba ob delu; 8.35: Komorni zbor RTV Ljubljana, 8.55: Radijska šola za višjo stopnjo; 9.25: Od preludija do raisodije; 10 15: Plošča za Imate pokvarjen televizor? TELEFONIRAJTE na 24018 Specializirani tehniki tvrdke »Radio TREVISAN Vam zagotavljajo takojšnjo intervencijo ploščo; 10.40: Pet minut za novo pesmico; 11.00: Ruski tečaj za začetnike; 11.15; Dve ruski popevki; 11.20: Matija Bravničar: Simfonija; 12.00: Petnajst minut s Kmečko godbo; 12.15: Kmetijski nasveti; 12.25: Iz opernih baletov; 13.30: Po strunah in tipkah; 13.50: Krsto Odak: II. in III. Rapsodija; 14.05: Bjelioski: Komorni koncert za klavir ln orke tej-; 15.40; Iz svetovne književnosti; 16.00: Iz filmov in glasbenih revij; 16.30: Slovenski samospevi; 18.00: Odlomki jz opere Susanin; 18.30: Kitarista Ingmann in Paul; 18.45: Ljudski parlament; 20.00: Domače pesmi m napevi; 20.45: Devetdeset let F. S. Finžgarja; 21.15: Antontn Dvorak: Koncert za violino in orkester; 22 15: Male zasedbe jazza; 22,45: Dve skladbi Dariusa Milhauda; 23.05: Mladim ple- salcem, 23 55; Prijeten počitek! Ital. televizija 13.00: TV šola; 17.0U: TV za najmlajše: «Naš mali svet*; 18.00: Oddaja za analfabete; 18.30: TV dnevnik; 18.45: Stari in novi šport; 19.00: Angleščina; 19.25: Glasbeni variete; 19.50: BorDa proti zajedalceni v poljedelstvu; 20.10- Kmetijska oddaja 20.30: TV dnevnik; 21.15: «Campanile sera*; 22.30: «Cinelaodia»; 23.00: »Contro- fagotto*. Jug. televizija Italija 17.00: TV za otroke. Ljubljana 18.00: Gozdna šola na zeleni trati — TV slikanica za najmlajše; 18.20: Dieta pri želodčnih boleznih — družinska oddaja; 18.30: Šerifovi škornji — film iz serije Ro-n Hood; 19.00: Klopov me- ningitis — prva oddaja iz serije Problemi nalezljivih bolezni; 19.30: TV obzornik, Beograd 20.00: TV dnevnik, Ljubljana 20.20: Me poznate? — kratki film; 20.30: Spoznavajmo svet in domovino — Javna mladinska oddaja; 21.30: Baritonist Samo Smerkolj — iz cikla oddaj Predstavljamo vam naše glasbene umetnike. Italija 22 00: Campanile sera — drugi del oddaje; 22.30: Cine-landia. V Jugoslaviji snemajo aOklopni vlak* Ekipa <(Zastava-filma» ie Beograda je pod vodstvom režiserja Ota Deneša začela v Ozlju snemati igrani film s temo iz narodnoosvobodilne borbe z delovnim naslovom «Oklopni vlaku. Film bo posnet v črno-beli tehniki, snema pa ga Nenad Jovičič. Film «Oklopni vlak» osvetljuje dogodek iz NOB, je poln dinemike in akcije in se bo obiskovalcem kinematografov prtv gotovo dopadel. Prvi igrani film v etneramski tehniki Predsednik ameriške cine-ramske družbe Nicolas Reis-nini je pred kratkim izjavil, da bodo v ateljejih družbe nMGMs lefos posneli prvi ir grani film v cineramski tehniki. Film bo prikazal pio-hirsrvo neke družine na a-mertškem zahodu. Glavni i-gratec bo menda Garg Cooper. Računajo na deset milijonov dolarjev stroškov. Premiera filma bo verjetno v Pariškem kinematografu «E mpgres, ki že nekaj let predvaja samo filme v cineramski tehniki, doslej pač le reportažne poskusne filme. Festival v Locarnu Od 19. do 30. julija bo v Locarnti XIV. mednarodni filmski festival. Prikazovali bodo samo filme formatov 35 mm in sicer dolgometražne, dokumentarne in kulturne dolgometražne ter dokumentarne, kulturne in risane kratkemetražne. Izključeni bodo filmi izključno uzpoj-no in propagandnega značaja. Podeljene bodo naslednje nagrade: «Z lato jadrati za dolgometražne in «srebr-no jadron ter 500(1 švicarskih frankov za najboljšega režiserja-debutanta; za krat-kometražne filme pa «zlato jadron za najboljši film m «srebno jadron, ki ga bodo dodelila žirija po uvidevnosti. »Vsak večer gola* V ponedeljek so v ateljejih Omečit ta v Rimu začeli snemati film z naslovom »Psak večer golan v režiji Mana Seguia. uluimi igruici v njem bodo Tod Windsur, Cnslina Gajoni, Nammg Frey, Magali isloel, SergiO Fantom, Lia Zoppelli, bru-nella Bovo, Bruno Carote-nuto, Nadia Murlotva in drugi. Film pripoveduje o mladeniču, ki se je zaljubil v neko plesalko astrip-teasan. Festival jugoslovanskega filma v Damasku V Damasku se je zaključil festival jugoslovanskega filma kateremu sta sirijski tisk in radio-televizija posvetila, veliko pozornost. Ob tej priložnosti so jugoslovanski filmski delavci imeli več prijateljskih sestankov s filmskimi in kulturnimi delavci Damaska. Včeraj pa se je začel festival jugoslovanskega filma v Alehu, ki je drugo največje mesto sirijskega dela Združene arabske republike. Kdo bo igral Freuda? Režiser John Huston bo snemat film o življenju utemeljitelja psihoanalize Sigmunda Freuda in sicer na Dunaju, kjer je Freud preživel svojo otroško in mladostno dobo. Scenarij je napisal Jean Paul Sartre, Huston pa ga je skupno z gledališkim režiserjem Reinhardtom že pregledal. Režiserju manjka za sedaj samo še igralec za glavno vlogo, ki ga kljub vnetemu iskanju še ni mogel najti. Sovjetski filmi za zahodni trg Radio Moskva je sporočil, da bo po novih navodilih Sovjetska zveza tmesia spremembe v svojo filmsko proizvodnjo, ki bodo omogočile, da bo lahko vsaj polovica filmov dosegla zahodni trg. Ta sklep je bil sprejet po uspehu nekaterih sovjetskih filmov v ZDA m v Zahodni Evropi. Radio Moskva je podčrtal ta ukrep z besedami: uRusi bodo naredili filme v obrambo umetnosti brez vsakega sledu propagande v upanju, da bo prestiž, ki si oa bodo pridobili, najboljša propaganda.» Francoska pio.2voau,a lš>6l) Lam so v rranciji izdelali 19(1 filmov. Med njimi so oi-li številni doort, toda nobeden m ponovil uspehov iz leta 1959. Med najvarnejše je mogoče prištevati filme «Ne streljajte na piunis,u» mladega bivšega kritika Troufjauta, uAmerika v očeh Francoza» dokumentarisla Reichenbacha, Lamonssov «Potovanje z balonom* m «F -ancozmja m ljubezen», film v odlomkih, ki ga je pripravilo sedem režiserjev, med katerimi tudi Clatr in Chubrol. Nekaj filmov je bilo tudi v koprodukcijah z Italijo, Nemčijo, Jugoslavijo, Sovjetsko zvezo, Kitajsko m drugimi državami. Program »Vardar-fllma* Skopsko filmsko podjetje «Vardur-filmt) bo v letošnjem letu posnelo dvanajst dokumentarnih filmov od katerih pet na čast 20-letnici revolucije in sedem z drugimi temami. Filmi s tematiko iz NOB bodo naslednji: «Dva-najstonca iz Vatesen, uUekli-cj iz kolone* za ostale pa še niso bile določene teme. Naslovi ostalih dokumentarnih filmov bodo: uZakaj sfinge molčijo», iiLjudje in ptice*, »Dojranski ribiči*, uVrnite mi mir*, «Skozi sonce solzen, «Ohridska postrv» in «Lunina solza«. Festival v Indiji Vlada Indije je skupno z filmsko industrijo sklenila organizirati mednarodni filmski festival Indije, kt bo v oktobru in v novembru. Festival ae bo imel tekmovalnega značaja. Prijavile se bodo lahko vse države, toda vsaka največ z dvema filmoma iz proizvodnje po januarju 1960. Festival bo najprej v New Delhiju, nato pa ga bodo preselili še v Kalkuto, Madras m Bombaj/. Vreme včeraj: najvišja temperatura 8.2, -najnižja 3, ob 19. uri 7.2 stop., zračni tlak 1023.4 se dviga, veter 8 km jugovzhodnik, vlaga 69 odst., nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja ■ 8.7 stopinje. j, dne v Danes, ČETRTEK. 8. tebrutti1 • Poiona Sonce vzi-tie ob 7.17 in zaton« ^ 17.22. Dolži; n a dneva 10.03. Lojf vzide ob 1.20 jn zatone ob l*-v > Jutri, PETEK, 10. februarJ« Dušan Včeraj na slovenskih šolah na Tržaškem Proslave Francela Prešerna ob obletnici njegove smrti Govori profesorjev, recitacije dijakov, nastop pevskega zbora Učiteljišča in recitacije članov Slovenskega gledališča v Trstu Včeraj so na slovenskih šolah na Tržaškem svečano proslavili največjega slovenskega pesnika Franceta ..Prešerna ob obletnici njegove” smrti. Profesorji in dijaki so govorili o njegovih delih in o njegovem življenju, ostali program pa so izpolnjevale razne recitacij-ske in pevske točke dijakov in članov Slovenskega gledališča v Trstu, ki so se rade-volje odzvali vabilu nekaterih ravnateljev slovenskih šol. Na višji realni in klasični gimnaziji v Ulici Lazzaretto Vecchio so se ob 11. uri zbrali vsi profesorji in dijaki v ri-salnici, da počastijo našega pesnika. Prof. Seražin je imel govor o «Odnosu, ki so ga imeli do Prešerna največji naši predstavniki, in sicer Levstik, Stritar, Cankar in Zupančič«. Nato sta dijaka Vojka Strgar in Gregor Mikuš recitirala njegove pesmi. Prva je recitirala pet Prešernovih pesmi brez naslova, medtem ko je drugi deklamiral sledeče pesmi: »Ujetnik«, «Moja ba- lada«, «Dan», «Galebi» in »Dolgočasje«. Na koncu je dijak Aljoša Volčič prečita! spomenico, ki so jo slovenski dijaki izročili namestniku vladnega komisarja, ter še nekaj povedal o fašističnih izgredih v preteklih dneh. V šoli pri Sv. Ivanu je bila proslava združena za vse tamkajšnje šole: Trgovsko akademijo, Trgovsko nižjo strokovne šolo ter Učiteljišče. Dijaka Mojca Rauber in Pavle Makuc sta govorila o Prešernovi bolezni in smrti. Pevski zbor Učiteljišča je pod vodstvom prof. Mamola zapel «Mornar» in «Strumna», medtem ko so člani Slovenskega gledališča Mira Sardočeva, Leli Nakrstova, Stane Raztresen in Jožko Lukeš recitirali nekaj Prešernovih pesmi. Na koncu se je dijakinja Mojca Rauber zahvalila članom gledališča in jim podarila cvetje. Tudi na Opčinah, na Strokovnem industrijskem tečaju, so profesorji, dijaki in nekateri starši počastili spomin pesnika Prešerna. Nekaj po 12. uri so se vsi zbrali v naj- večji učilnici šolskega poslopja, kjer je ravnatelj šole inž. Sosič pozdravil vse navzoče, posebno pa člane Slovenskega gledališča. Nato je prof. Kodrič orisal življenje in delo velikega pesnika. Med govorom so člani Slovenskega gledališča recitirali sledeče pesmi: «Hčere svet«, «Vrbi», ((Povodni mož«, »Neiztrohnjeno srce«, «Uvod h Krstu pri Savici«, «Tri gazele« in ((Zdravico«. Tudi na tej šoli se je neka dijakinja zahvalila članom Slovenskega gledališča v imenu vseh sošolcev ter jim podarila šopek rdečih nageljnov. M. N. Opomin Zvedelo se je, da hodijo neznanci k obrtnikom ter pobirajo prispevke za obrtniško bolniško blagajno. Pokrajinska blagajna obrtnikov sporoča, da nima nihče pooblastila pobirati denarja zanjo v noben namen, toliko bolj, ker pobira zavarovalne prispevke občinska davkarija. Sestanki NSZ Neodvisna socialistična zveza bo priredila v prihodnjih dneh za svoje člane več sestankov, na katerih bodo članom predočena pomen in cilji protislovenskih in neofašističnih akcij v preteklih dneh. DANES ob 20 na sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 ob 20 v Lonjerju na sedežu (prosvetno društvo) JUTRI ob 20 pri Sv. Jakobu v Ul. Montecchi 6 ob 20 v Skednju na sedežu v Skedenjski ul. 122 ob 20 v Križu na sedežu (prosvetno društvo «A. Sirk«) ob 20 v Nabrežini na sedežu v J film, F. Hunter. ”< Marconi 16.00 ((DraculvL, Technicoior. E ,}j$: m1*;-1 ste«. shinig. Prepovedano V Ideale 16.00 «Tat o" J na«. Alberto Sordi. Savona 16.00 »Krinka rechnicolOT. J ca«. Quinm. mV Odeon 16.00 «Pepelka». v nejtve risanke. GOSPODJE Med obnavljanjem lokala, ki je v teku, se nadaljuje < velika razprodaja vseh moških oblo* v podružnici Largo Barriera Vecchia, 1 popust od 50 do 80 odstotkov GOSPE ob tej priložnosti izredni popusti tudi za ženska in otroška oblačila OmjLaiieM STšamja IN ODGOVORI Ugodnosti za antifašistične na omenjeni člen zakona, ki „ se tiče rasne diskriminacije, preganjance? z zakonom st. Poznane ZJT 1955 s° bile Mitičnim ,alere ugodnosti »“»jancem aTi.asistučnim Prele ra>. j odo komisija, ki Mah i , 0 proš- Hen’ T *! 0 ozko tolmačila i°VrLZTna’ Zaradi česar Zaradi * moogih prizivov. S° nekateri PO- . določb"n“3 se izda' zahtevali, RriteTi-“Cb® bolj širokimi oim ,„'u se’ da se 2 no-kvarjn n, im n“črtom uk- kooiisiin n0 PaTlo.mentarna to bj ro/'V0 bral, za- tani*eihqa ,el’-kai b°lj »-i. ■ In ce to ni res, zakaj leti , !° oložiii leti nePnSa°ine oMasti 2e ne odgovori- Vo tistim, Jci ODOOVoj IoS št. 4M •. bonski Pred-'enatori1 ™ K1 s? ga Podpisali Sotti-Bianr raCmi’ Parri’ Za' sedaj ssklad 24 ^mance ta državni femb či116 predvideva spre-o dne , na 4 zakona št. 96 oijo in • naarca 1955. Aplika- vsebuje tf xf° n°rm’ ki iih našaia n ° *n se na_ startov 1 '*službence javnih ■ katere so odstranili 12 rasističnih razlo- 8» sedai 1° '? .drugi in ki misija !..0UCUJe senatna ko- 12 služb 8ov, so Prav Hi hib v glavnem izvedli. Pav ,bZ‘m° “iboli lasno. na »inistršv^t0 36 pristoj' U4ila Priziv. ,• komisl3a- Pro- “Premili tlstlb, ki so jih •nenti „ , Potrebnimi doku-sija sPOn°.r ' itd. Ta komi-'"•nientov03 -P° Prou6'tvi do-sklepe i. Pnzadetim, kakšne n.i4 z iv„lr!.3fla in i*h sezna-4ii*io ng i ostmi' ki jim pri- njenega po blenu 4 ome- l4rugimi .._°aa atnPak tudi z doi er Pravica d za zasluge gubljenih l.t uPostevanja iz-Validno ; za soe'aTno, in-Vanje vn, star°stno zavaro-VpraianJekak0r Pa se Vaše ' DS3brž “e nanaša ugodnostmi, kot so marveč na kak drug člen, ki se tiče političnih preganjancev sploh. Znano je namreč, da so oblasti res popravile vse krivice, ki so se dogodile ljudem iz rasnih razlogov, kar je pač hvale vredno, niso pa vedno popravile krivic, ki so jih doživeli antifašisti sploh, slovenski antifašisti pa še posebej. Saj niso na primer nekemu slovenskemu železničarju svoj čas priznali, da je bil odpuščen iz službe iz političnih razlogov. Za Slovence je namreč veljalo tudi drugo merilo »nacionalnih)) razlogov. To se je videlo tudi pri zakonih. Medtem ko so vse krivične rasistične zakone ukinili, še vedno veljata fašistična zakona o prepovedi uporabe slovenščine na sodiščih. Komaj se je zdeio, da bo vlada končno popravila to krivico, že so se dvignili vsi fašisti in šovinisti ter uprizarjajo ravno te dni ostre protislovenske izgrede, ki so morda celo naročeni. Odtegljaji od pokojnine VPRAŠANJE: Sem invalid-nostni upokojenec INPS in bi rad vedel, ali mi bodo začasno ukinili pokojnino, če grem delat v inozemstvo, ali pa mi bodo odtegnili tretjino pokojnine, kot delajo, če se kak upokojenec zaposli v državi. ODGOVOR: Ce začnete znova delati, Vam v vsakem primeru odbijejo tretjino pokojnine, pa če delate v Italiji ali v tujini. Na vsak način pa Vam bo socialno skrbstvo ukinilo pokojnino, če bo ugotovilo, da ste zopet pridobil zmožnost za delo, ali če ne predstavlja več nezmožnost za delo eno tretjino celotne delovne sposobnosti, to je, če niste več invalid v tolikšni meri, kot je predpisana za prejemanje invalidnine. Goriško - beneški dnevnik Iz Beneške Slovenije Včeraj zjutraj so v Ažli aretirali tov. Marjana Konta Dolžijo ga, da je pomagal pobegniti v Jugoslavijo neki osebi, ki jo iščejo zaradi umora, v resnici pa ga je neka druga oseba obdolžila iz strahu, da bi rešila samo sebe Goriški socialisti obsojajo protislovenske izgrede v Trstu Šovinistični izbruhi v Tr- ( cialistične stranke v Gorici, ČEDAD, 8. — Danes ob 8.30 so orožniki aretirali tovariša Marjana Konta, predsednika prosvetnega društva Ivan Trinko. Ob zgoraj navedeni uri so prišli na dom tovariša Konta, ki stanuje v Ažli, o-rožniki iz šenpetra Slovenov ob Nadiži in mu ukazali, da naj se pripravi in naj gre z njimi v kasarno. Bolan, ima namreč pljučnico, jim je moral slediti in ga niso niti pustili, da bi se obril. Do kasarne ga je spremila žena. V kasarni so mu povedali, da ga bodo odpeljali v Pistoio, na ukaz tamkajšnjih sodnikov. Tako se je tudi zgodilo. Kaj je zakrivil tov. Kont? 11. januarja t.l. so povabili Konta v kasarno orožnikov v Čedad, kjer ga je zasliševal neki brigadir, ki je prišel nalašč iz Pistoie. Ta mu je očital, da je skupaj z Ginom Rossijem iz Čedada favoriziral ilegalno izselitev v Jugoslavijo nekega Cicalinija Aladina iz Pistoie, proti kateremu je sodna oblast izdala zaporni nalog zaradi umora. Kont je brigadirju takoj izjavil, da ne pozna ne Rossija ne Cicalinija in da ni i-mel z njima nikoli nobenega opravka. O tem zasliševanju je bil sestavljen zapisnik, katerega pa Kont ni hotel pod- pisati. Brigadirju je rekel, da magal in h komu sem jih na- """ Hlinim,........................................ Vprašanja svetovalcev v občinskem svetu Podžupan o vzrokih zvišanja Wif na openskem tramvaju preselitev družin iz večjih v manjša stanovanja IACP in narobe Na feskegadnsUSte3i tržaškega ob-la o zadnvv, ”iso razPrav-Vm So bila i *zgredih, mar S* ‘Udi razn.0t obiaajno na #lte\r j, ?a vPrašanja sve- PodlZaaimiva.rih izluačam° VnB0y°riiannaProf' Cumbat je '-rasatije sv tneko prejšnje gled. -- ^??oa Muslina (lpnanie svetr?61?0 preišnje * sr Pristni. dejal, da je opio Sr02Za ‘e poviške mini- cijoepnšpektoratniegOV °rgan’ žil.' °djeti. ■ motoriza-, v^osnj^V* maja vlo->1 jim ,V‘er i0 a doPustitev po-nht nančnim jilo s svo- revMtv° je ^.,Polozajem. Mi-Trst s‘var in ,časa Prou- se nav°je funvP al° ‘udi v viške | )e‘ja res S?" p0‘ tn('sLter Prišli- b P°- pritena.‘e .... ‘armira6 iPr°!' cumbat pri- Dec* cr nrio* t a,llcva po- pr Ca Pa t. ' ? decembra vri t„_. ra Poviške 4ualtna Plati toroa-k0nite in •ti že V. s^var " Obr* -čir, moral: adi vljudno- ških 0 o nam Vsai obvestiti 1)0 oh-P si°er tniuVanih povi' Vte] Clna konon w bolb ker tratnvV. Svojo ok‘obra pre-kon.Šab ker nP,ra.V0 openski ie r.!j3a- Po P°tece državna *« ba ietje tudIUgl.?trani pa Pomož.aVtobusih uZvlšal° ‘ari-?uŽb0 c', ‘o jekl opravljajo V? izdai tramvain ^°PoInilno 1 bltlr ? dovolil '■ ‘o služ- St°ini i° Prosien3e obeiaa in Volj * °bčinsk: “' Podjetje pri- tita ba6' da lah°kdelek za d°-8a j , avt0v,,b.^0 Poviša ta- na.i ta°bčina Pni iZaradi ‘e- Vinn° 6 4 na P°dj.atje, „ pr*Iin‘° neko ar“asia i.socja,no skrb-spPreišnje 1 ‘'dgovoril na d9, Ucpembe člen983"36 gle' ?eliuj.i ’ Po k.. a Pravilni-konn Jo st._ katerem se do- aatn,'”t' dstaiiovr33 samo "za- in° > druVž 3enim druži-‘“ ena1 z?ba sta a?’ ka‘orih prof. Dulci dejal, da ni prav, stvar še vedno spi.^ Načeto je \ :• o V»ilr» nnHnlip vnrašanie Dro- da nosijo otroci posledice za neurejeno zakonsko razmerje staršev. So namreč tudi primeri, ko je v takih družinah cela kopica otrok in žive v nezdravih stanovanjskih razmerah. Odbornik Fantasia je dejal, da bo odbor IACP v nujnih in posebno resnih primerih uoošteval izredno družinsko stanje in potrebo družin ter jim dodelil pravilniku navkljub stanovanja, v svojih hišah. Istega kriterija se ,bo držala tudi občinska stanovanjska komisija. Iz odgovora odbornika je bilo videti, da ne bodo vsaj «a priori» izključili teh družin iz prednostne lestvice pri dodeljevanju stanovanj. Isti odbornik je odgovoril tudi na vprašanje nekega drugega svetovalca glede preselitve nekaj družin v stanovanjih IACP. Kot smo že svoj čas pisali, so nastale v raznih družinah, ki stanujejo v stanovanjih IACP, v mnogih letih številne spremembe, tako da so družine, ki so bue nekoč zelo številne, sedaj zelo majhne, stanujejo pa v velikih stanovanjih. Po drugi strani pa je mnogo večjf s‘“: vilo družin, in sicer 338, Ki žive v malih stanovanjih IA CP ter jih je tudi po 6 v e-ni sami sobi. Zato bodo preselili kakih 160 družin, ki žive v velikih stanovanjih, v manjša, ki jim bodo popolnoma zadostovala. Seveda ne bo s tem rešeno stanovanjsko vprašanje več kot polovico o-menjenih 338 družin, toda s tem bodo rešili vsaj polovico primerov. Tej rešitvi seveda prizadete družine nasprotujejo, toda socialna pravičnost zahteva, da morajo imeti prednost tisti, ki žive v tesnih stanovanjih, medtem ko imajo druge male družine prostora >itoV° “anova.T6™ se do' v izobilju. ' tanovi- saino *za‘ Na .vrsto je prišlo tudi vpra-6ruJi3enim druži- šanje poljske poti pod Dole-x,"a stalTu’ katerih njo vasjo, za katero so bili 3'b sč: .a eni .zak°aito po-, že pripravljeni načrti in do-3e namroxmed prejš- ločena sredstva. Pot bi mo-svetovalec I rala napraviti SELAD, toda ni imel nikoli opravka s stvarmi, ki ga obtožujejo in da se zato noče vmešavati v to zadevo. Po skoraj mesecu dni je prišel ukaz od pristojnega sodišča, naj nemudoma odvedejo tja Konta, kjer bo zaslišan jutri ob 9. uri zjutraj. Proti njemu, Rossiju in drugim osebam pripravljajo proces. V spremnem nalogu, ki je bil izdan od omenjenega sodišča, je ukazano, naj pripeljejo pred tamkajšnje sodnike tudi Gina Rossija iz Čedada, ker je obtožen za ista dejanja kot tovariš Kont. Ob 13. uri danes smo šli na dom Gina Rossija, ker smo bili mnenja, da je on hote ali nehote povzročil Kontovo aretacijo. O tem se nismo zmotili. Rossija, ki stanuje v Borgu Profana 36, nismo našli doma. Prepričani smo bili, da so tukajšnje oblasti izvršile ukaz pistojskega sodišča in da so zato odpeljali tudi Rossija. Na domu smo dobili samo njegovega bratranca in neko žensko, ki sta nam povedala, da Rossi dela do 14. ure v tovarni Italcementi. Šli smo takoj do tovarne in ga poiskali. Na naše presenečenje smo ga dobili tu. Torej ukaz pistojskega sodišča je bil samo delno izvršen in to proti eni sami osebi, se pravi proti Kontu. Ko smo povedali Rossiju vzrok našega obiska in se mu predstavili, nas je poklical na stran in nam povedal naslednje. «Pred meseci je prišla policija po mene v tovarno in me odpe-ljala na komisariat. Tu me je pričakoval komisar policije iz Pistoie, ki je prišel v Čedad nalašč zaradi mene. Vedel je namreč, da so bili v lanskem avgustu pri meni neki ljudje. Enega izmed teh poznam že več kot deset let. Ti so hoteli « s 9- t. m. z začetkom ob 18. uri Metro liim 9 v ogledalu .(Tl diavolo nello specchio) glaVni b vl°gah OLIVI A DE HAVILLAND in °IRK BOGARDE bilo nadalje vprašanje prometa po nabrežju, kjer je precej zmešnjave. Podžupani' Cumbat je dejal, da se s 'legalno cez mejo v Jugosla- stvarjo ukvarja občinska komisija za cestni promet. Glede prave zagatitve promčta na Ponte della Fabbra, kjer morajo zlasti tramvaji in fi-lobusi dolgo čakati na prehod je Cumbat dejal, da bi morali za izboljšanje prometa filobusov zožiti pločnik v Ul. Tarabocchia, kar pa ne more sedaj priti v poštev, ker bi nastale pa druge ovire. Precej obširen odgovor je dal odbornik Fantasia na prejšnje vprašanje dr.^ Pin-cberla o prenočiščih Občinske podporne ustanove, o čemer smo že obširno pisali. Fantasia je dejal, da služijo prenočišča samo za prenočevanje, ne pa za bivanje podnevi. Zato je po notranjem pravilniku določeno, kdaj lahko prihajajo gostje spat in kdaj morajo zapustiti spalnice, m sicer tudi zaradi pospravljanja in zračenja. Prenočišča niso opremljena z dnevnimi sobami' in če bi jih hoteli pripraviti, bi se to zgodilo na škodo spalnic, katerih število bi morali zmanjšati. Večina prenočevalcev je po besedah Fantasie zaposlenih, tako da se sploh ne bi zadrzali podnevi v prostorih. Kar se tiče žensk, so večinoma gospodinjske pomočnice, ki delajo na uro. Otrok pa sploh ni, ker jih po pravilniku sploh ne smejo sprejemati. Vse tiste, ki nimajo kam iti podnevi, pa sprejmejo o-grevališča, kjer dobe tudi enkrat toplo pijačo. Ce pa sneži in piha mrzla ostra burja, dovoli ravnateljstvo ECA izjemno. da ostanejo prenoce-valci v prenočiščih tudi podnevi, toda malo ljudi se o-korišča s to ugodnostjo. Dr. Pincherle se je zahvalil za odgovor in za zagotovitev, da lahko ostanejo gostje izjemoma v prostorih podnevi, vendar je pripomnil, da je še mnogo ljudi, ki ne vedo kam, ko je hud mraz, Svetovalcu Radichu (KPI) je odbornik za osebje Venier odgovoril glede šestih delavcev, ki so jih dali zdravniško pregledati, ali so še sposobni za delo. Zagotovil je, da bodo upoštevali njihov položaj, zlasti glede socialnega zavarovanja, tako da bodo dosegli predpisano število let za pokojnino. Vsekakor pa jih ne bodo odpustili pred 1. novembrom 1962. Gre za smetarje in pometače, ki morajo opravljati težko delo, za katero niso več sposobni. Svetovalec Radich je svoj čas že dejal, da bi jim morali v tem primeru priskrbeti lažjo zaposlitev, seveda v okviru občine. Pri tem je odbornik omenil tudi odobritev sklepa o zvišanju števila uslužbencev mestne čistoče, pri čemer pa je nadzorna oblast zadovoljila samo za 65 odstotkov zahteve občine. Svetovalec Tonel je vprašal, če misli županstvo posredovati v korist delavcev podjetja AFA, ki stavkajo že od 16. januarja. Odbornik Gaspa-ro je odgovoril, da se je že pozanimal na uradu za delo, da pa še ne more dati glede tega jasnega odgovora. slovil. Po štirih urah zasliševanja nisem mogel več vzdržati. Mislil sem, da mi bodo počili možgani. Spomnil sem se Konta in njegove politične pripadnosti in sem izrekel njegovo ime, da bi se rešil dolgo trajajočega, mučnega zasliševanja. Vem, da sem slabo ravnal, zato oprostite mi, gospa, in se je obrnil proti Kontovi ženi. A mislil sem. da ne bo nič hudega. Potem sem hotel priti do Konta in mu vse povedati. Tega nisem storil, ker sem se bal in sem upal, da je že vse končalo*. Te in druge besede nam je povedal Rossi, ki je iz strahu spravil Konta v nesrečo. Rossi nam je povedal tudi, da je dal na nekem drugem zaslišanju takšno izjavo, s katero popolnoma razbremenjuje tovariša Konta, vendar vse to ni nič zaleglo. Tovariša Konta so odpeljali zjutraj v Pistoio. Vsi tisti domačini, ne samo napredni in zavedni beneški Slovenci, ki Konta poznajo in cenijo, so globoko ogorčeni nad to novo krivico, ki so jo storile oblasti proti uglednemu predstavniku slovenskih organizacij v Beneški Sloveniji. Vsi zavedni in napredni beneški Slovenci pa zahtevamo takojšnjo izpustitev tovariša Marjana Konta. Hiša se podira V tistih delih goriškega mesta, kjer imamo zelo stara in slabo vzdrževana stanovanja, se večkrat pripeti, da se začne krušiti kakšna streha ali da odpada omet, kadar ni še kaj hujšega. Tako se je zgodilo tudi včeraj okrog 11.25 pri hiši Antona Grusovina v Ul. S. Giovan-ni št. 9, kjer je kos kapa pri strehi grozil, da bo zletel na cesto. Poklicali so gasilce, ki so po enournem delu odpravili nevarnost s tem, da so razbiti del strehe odstranili. stu, ki so se pod izgovorom odpora proti uvedbi dvojezičnosti prelevili v splošno protislovensko gonjo nekaterih fašističnih prena-petežev za boj na slovenske šole, kulturne in druge ustanove, so naletele na splošno ogorčenje tudi med goričkim demokratičnim prebivalstvom. To zgražanje je tolmačilo tudi tajništvo mestne so- katero je na svojem zadnjem sestanku ostro obsodilo fašistične protislovenske izgrede, ki so se odigrali od 2 do 6. t. m. v Trstu, ker taki šovinistični izbruhi otežkočajo mirno sožitje med tu živečima narodoma. Krivda za te izgrede pade tudi na oblasti, ki jih niso hotele ali znale preprečiti, čeprav bi to lahko napravile, in bi bila njihova dolžnost, da bi to storile. Pravočasno si poskrbite vabila za družabni večer ki ga priredi «Primorski dnevnik» v Gorici, v soboto, 11. t. m. v PROSVETNI DVORANI S seje upravnega odbora IACP 300 milijo za nakup novih stavbišč Mestno kanalizacijo bodo podaljšali do Ul. Trieste V torek popoldne je bila na sedežu IACP v Ul. Pitteri seja upravnega odbora te ustanove, na kateri se je predsednik dr. Tripani najprej spomnil pokojnega odv. Piera Fornassarija, ki je bil med drugim član uprave te ustanove. Nato so odborniki obravnavali številne probleme upravnega značaja. Med drugim so določili, da bodo porabili v prihodnjih desetih letih 125 milijonov lir za izredna popravila na stavbah, ki so last ustanove. Odobrili so tudi znesek 300 milijonov lir za nakup zemljišč po raznih občinah, kjer bodo gradili nove stanovanjske hiše. Taka stav-bišča bodo kupili v Tržiču, Marianu, San Pier dTsonzo, miiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiMiniiiiuiiHiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Vprašanje slovenskih občinskih svetovalcev Staršem naj se prizna pravica svobodnega izbiranja imen svojim otrokom Svetovalci poudarjajo, da je člen 72 zakona 1238 od leta 1939 v nasprotju z ustavnimi členi in deklaracijo o človečanskih pravicah vijo. Jaz jim nisem pomagal in ne vem kako so potem o-pravili. Vendar je komisar hotel vedeti, kako sem jim po- imiiiitmiiiiiiMMiiiiiiitmtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniiitiiiimiiiiiiiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiminiiiiii Zanimive goriške številke V septembru so v klavnici zaklati 525 glav živine Mestni avtobusi so prevozili nad 188 tisoč potnikov za 5 milijonov 145.755 lir Po podatkih Vestnika gori- I na poledeneli cesti nenadoma nU/tinn en sr rvs octm lrlnsr. * nrosmnilrv srn-riln i« r- rt „nlr/,tn ške občine so v mestni klavnici lanskega septembra zaklali 525 glav živine, in sicer: 57 volov, 42 krav in junic ter 377 telet. Iz drugih občin so pripeljali 45 volov in eno kravo. V istem mesecu je občinski živinozdravnik ugotovil med prašiči dva primera rdečice, med govejo živino pa 10 primerov jetike. Kar se draginje življenjskih potrebščin tiče, je občinska statistika za pretekli september ugotovila splošni indeks cen 68.37 v primerjavi s cenami iz leta 1938; od tega so najdražja živila, in sicer 78.96, sledijo oblačila s 56.69, stroški za stanovanje z 41.67 in elektrika ter kurivo s 47.91. Razni stroški pa nosijo indeks 63.11. Naše čitatelje bo prav gotovo zanimalo tudi, kakšen je bil promet mestnih avtobusov v omenjenem mesecu. Po podatkih občinskega Vestnika so avtobusi na progi št. 1 napravili 33.212 km in prepeljali 98.112 potnikov; za to je najbolj prometna «črna krožna proga«, kjer so avtobusi prevozili 11.720 km in prepeljali 39.789 potnikov; sledi «rdeča krožna proga« z 11.202 km in 35.925 potnikov. Na p»pgi za Sovodnje so avtobusi napravi, li 4.646 km in prepeljali 4.499 potnikov. V celoti je bilo na vseh mestnih progah 188.361 potnikov, ki so plačali za prevoznino 5.145.755 lir. Na železniški postaji v Gorici so v septembru prodali 20.341 voznih listkov vseh vrst, na goriškem letališču pa so imeli 278 potnikov; od tega 133 v prihodu in 145 v odhodu. «»-------- GORENJI TRBIL Prevrnil se je vojaški kamion Vojaki 76. pehotnega polka, ki so nastanjeni v Čedadu, imajo pogostoma vojaške vaje po našem ozemlju in ni prvikrat, da se jim zgodi nesreča. V soboto 4. t. m. ob 21. uri zvečer, ko so se vračali s takšnih vaj iz Gorenjega Trbi. la proti Čedadu, se jim je prevrnilo vozilo in se zakotalilo kakšnih petnajst metrov pod cesto. Na vozilu je bilo enajst vojakov, na srečo pa sta se ranila le dva izmed njih. Hudo ranjen je 24-letni vojak Raffaele Marin iz Neap. lja, katerega so takoj odpeljali v vojaško bolnišnico v Videm. iiiiiiitiMiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnnmiimiiiimnimiiimiiiiiiiiiHinuiimiiitiiiHiiiiiimiiiimtr Slovenski občinski svetovalci v Gorici odv. Sfiligoj, prof. Kacin, Rudi Bratuš in Albin Šuligoj so poslali goriškemu županu dr. Bernardisu vprašanje v zvezi s pritožbami številnih slovenskih staršev v Italiji ki jim matični urad odvzema pravico, da bi izbrali svojemu otroku takšno ime kot jim najbolj ugaja. V nadaljevanju svojega vprašanja svetovalci ugotavljajo, da so določila člena 72 zakona štev. 1238 od 9. julija 1939 izgubila veljavo z ustavnimi določili, in še posebej s členom 2 (republika priznava in brani nedotakljivost človečanskih pravic), členom 3 (vsi državljani imajo enako oselvo dostojanstvo) in s členom 6 (republika ščiti s posebnimi določili jezikovne manjšine). Med nedotakljivost človečanskih pravic (člen 2 ustave) se mora prišteti tudi svobodna izbira imena otrokom; vsaka nasprotna zakonska odredba ln vsako dejanje ljudi, ki tej pravdi nasprotujejo, ne krši samo ustave ,ampak tudi člen 12 deklaracije o človečanskih pravicah. (Ni dovoljeno samovoljno vmešavanje v zasebno življenje človeka, v njegovo družino... Sleherni človek ima pravico, da ga zakon brani pred takšnim vmešavanjem.) Po drugi strani se ne smejo smatrati za »tuja imena«, o katerih govori člen 72 zakona št“V. 1238 od 9.7.1939, tista slovenska imena, s katerimi italijanski državljani slovenske narodnosti v teh krajih že stoletja imenujejo svoje otroke in da se za «tuja» ne mo- Izpred čedadske preture Merjasec je spravil lovce pred sodišče V petek 3. februarja je bila I lo dokazati neutemeljenost ob. pred okrajnim sodiščem v Ce- tožbe, zato ju je sodnik opro- dadu razprava proti 28-letne-mu Gianfrancu Dreščiču iz Ažle, 27-letnemu Remu Dome-nisu iz Fodbonesca in 30-letne. mu Lucijanu Zufferliju iz Spe. tra Slovenov ob Nadiži. 13. decembra leta 1959 sta šla Dreščič in Domeniš na lov na hrib Krkoš, kjer poteka meja med špetrsko in štlenartsko občino. Tu sta naletela na divjega prašiča in, kakor je trdila obtožnica, sta mu sledila na štlenartsko o-zemlje, kjer ipajo lovsko rezervo, ne da bi imela za to dovoljenje, in kjer sta tudi merjasca ubila. Tedaj pa sta naletela na štlenartskega lovca Ermenegilda Terlikerja, ki ju je takoj pozval, naj mu izročita ustreljeno žival. Ko tega nista hotela storiti, je zahteval od njiju osebne izkaznice in lovsko dovoljenje. Dreščič in Domeniš sta tudi to odklonila. Medtem iko so se pričkali za ubogo žival, se je pridružil trojici še lovski čuvaj iz Spetra Zufferli Lucijan. Ker je Terliker vedel, da ŽuL ferli pozna lovca, ga je zaprosil, naj mu da on njune osebne podatke. Po obtožnici se Zufferli ni zmenil za Terli-kerjeve zahteve, zato se je moral zagovarjati, skupaj z omenjenima lovcema pred o-krajnim sodiščem v Čedadu, kot povedano, v petek 3. t. m. Dreščiču in Zufferliju je uspe. stil, ker nista zakrivila dejanja. Oprostil je tudi Domeni-sa, a zaradi pomanjkanja dokazov. Tako so se vrnili vsi veseli na svoje domove, toda najbolj veseli so bili odvetniki, ki so dobili »najboljše« od ubitega merjasca. rejo imeti niti tista imena neitalijanskega izvora, ki so splošno v rabi na področju italijanske republike, V drugih občinah se italijansko in neitalijansko govorečim državljanom ne preprečuje izbira takšnega imena otrokom, ki staršem ugaja; z o-krožnico je tržaški guverner načelnike matičnega urada izrecno razrešil izvajanja določil člena 72 zakona štev. 1238 od 9. julija 1939. Da bi se spoštovala svobodna volja slovensko govorečih staršev, ki so italijanski državljani, pri izbiri imena svojim otrokom, sprašujejo podpisani svetovalci župana, če ne bi zaradi poprej navedenih človeških razlogov kazalo spoštovati na področju goriške občine svobodno voljo staršev pri izbiri in podelitvi imena svojih otrok. Moši, Farri, Gradiški, Ron-kah in Foglianu. Govora je bilo tudi o potrebi podaljšanja mestnih odtočnih kanalov do novih stavb v Ul. Trieste. S tem v zvezi je uprava IACP že stopila v stik z goriškim županom in dogovorjeno je bilo, da bodo mestni delavci v kratkem pričeli z deli za podaljšanje odtočnih kanalov od Ul. Aqui-leia do novih stavb v Ul. Trieste, kar je tudi v skladu s splošnim mestnim načrtom za mrežo odtočnih kanalov. «»------- Štandreški šahisti in goriško prvenstvo V Primorskem dnevniku od 3. t. m. smo čitali, da je gosp. Danilo Nanut postal prvak go riškega šahovskega kluba, potem ko je v kavarni Garibaldi premagal svojega glavnega konkurenta za to mesto, Pie-tra Greattija. Standrežci, ki se tudi ukvarjamo s šahom, ne priznavamo tega prvenstva, dokler se novi prvak ne pomeri tudi z našimi šahisti, saj spadamo tudi mi pod goriško mestno občino. Zato opozarjamo gosp. Nanuta, da je postal Standrež glav. ni rajon za šah in je zato vsa. ko napredovanje brez našega pristanka kratko malo neveljavno. Standreški šahisti smo pripravljeni nuditi mu možnost, da tudi pri nas potrdi svoje prvaštvo in odigrati z njim šahovski dvoboj. V ta namen ga pričakujemo vsak dan razen ob sobotah in nedeljah v baru »Milan« v Standrežu. V primeru svoje zmage bo gosp. Danilo Nanut dokazal, da je popolnoma upravičeno proglašen za prvaka Gorice na tem področju. Standreški šahisti iiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiHiiiiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiiiiiuiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitiiniiinmimiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiniiiiMiiiiiiiiim Pred vrati imamo lepa smučišča Izboljšanje prometne zveze s Čedadom za razvoj zimskega športa na Livku Obmejni blok na Polavi naj bo ob nedeljah odprt dalj časa in tudi cesto je treba popravili Preteklo nedeljo je skupina smučarjev iz Trsta prišla skozi . Čedad na smuške poljane pri Livku in bila zelo navdušena spričo lepih smučišč in odličnih pogojev za vse smučarske discipline. 2al pa vse to ne pride sedaj do izraza predvsem zaradi slabega dohoda in pomanjkljivih promet, nih zvez. Pred vojno je prihajalo v sezoni ob nedeljah do 40 motornih vozil na Livek ih iz Čedada je bila redna avtobusna proga vsako nedeljo do tamkajšnjih smučišč. Tudi danes se v Čedadu zelo zanimajo za smučanje na pobočju Kuka in Matajurja, ko bi le prometne zveze in ceste bile bolje urejene. Kdor nima lastnega prevoznega sredstva, mora sedaj daleč naokoli skozi Videm in Trbiž, kar se gotovo ne izplača. Kot rečeno pa je tudi cesta skozi Sovod-nje v Ben. Sloveniji in blok na Polavi zelo zanemarjena. Tudi je to blok druge vrste, ki ga zaprejo v tem mesecu že ob 18.30, dočim bi moral biti odprt za smučarje vsaj do 20. ure; poleg tega pa je prav ta cesta najbolj prikladna za dostop, ker jej vse leto kopna in prijetnejša kot tista ob Nadiži, ki je poleg drugega še precej daljša. Na Livku pa je vkljub vsem navedenim pomanjkljivostim že sedaj, zlasti ob nedeljah, ti realni gimnaziji, ob 15.45 zelo živo, saj so tu stalno razna tekmovanja v smuku in sankanju. Teren je pripraven za vse alpske discipline, saj znaša višinska razlika kar 500 m. V načrtu za prihodnjih pet let pa je gradnja Planinskega doma, ki bo imel 60 ležišč in . v 400 sedežev v restavraciji, ter -sa*u iskat pomoči na Zele- pa bo zmagovalec tega dvoboja imel proti sebi ekipo športnega odseka slovenskih šol. S kolesa je padel Včeraj okrog 15. ure je pri- vzpenjača na Kuk ali na Matajur. Sedaj je tu na razpolago 10 ležišč v gostišču in kakih 30 po zasebnih hišah. Omenimo naj še, da bo «Par. tizan« z Livka tudi v nedeljo organiziral zanimive športne manifestacije, pri katerih se bodo udeležili tekmovanja tudi «veterani# smučarskega športa. Kdor bi hotel na Livek s soške strani, pa gre z avtom do Idrskega, pred Kobaridom in od tu krene na levo proti Livku. «»--------- srcranje srednjih šol Prvotno je bilo določeno, da bo odbojkarsko srečanje med športnimi odseki v dvorani na Katarinijevem trgu jutri v petek popoldne. Organizatorji so iz tehničnih razlogov tekmi prenesli na danes popoldne. Ob 14.30 se bosta pomerili ekipi tehnične šole pro. ■ 4* < *4 S;s!#;sS M Smučišča na Livku ni križ 10-letni Giovanni del Neri iz Ul. Aquileia št. 39. Od tu so ga odpeljali v mestno bolnišnico, kjer so mu ugotovili rano na desni nogi, ki so mu jo tudi obvezali. Deček je povedal, da je padel s kolesom, ko se je vozil po Ulici Diaz in je pri padcu dobil navedene poškodbe. n«-------- Požar na žagi Včeraj okrog 12.36 so opazili začetek požara na žagi Zulli Giuseppe v Ul. P. Dia-cono št. 40. Takoj so poklicali gasilce, ki se jim je posrečilo požar pogasiti. Škodo cenijo na okrog 60.000 lir, ker je zgorelo 2 kub. metra lesa in je bil poškodovan tudi električni motorček, škoda je krita z zavarovalnino. Vzrok požara je bil izgorevanje lesa pri sušilnici. Hlinim m ..... OD VČERAJ DO DANES K 1 N CORSO. 17.00: «Saludos ami- gos« kratkometražni film v barvah Walt Disneya. Sledi »Otok na morju« dokumentarni film jn «šimpanz», kratek film z Stan Laurel in Oliver Hardy. VERDI. 17.00: «Krvnik», R Taylor in T. Luise. Ameriški film. VITTORIA. 17.15: «Plačaj ali umri«, E. Bornine in Zora Lampert. CENTRALE. 17.00: «Gestapo na preži«. V. Birghel, J. von Mejendorff, nemški film. MODERNO. 17.00: «Mrzlo pivo v Aleksandriji«. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 12,4 stopinje nad ničlo ob 13. uri m najnižjo 3,4 stopinje pod ničlo ob treh ponoči. Vlage je bilo 80 odst. DEŽURNA* LEKARNA Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna Alesani, Ulica Carducci št. 12, tel. 22-68. Mednarodni mladinski nogometni turnir v Viareggiu Lanerossi in Inter prva polfinalista Prvi so premagali Fiorentino, drugi pa Torino z 1:0 VIAREGGIO, 8. •— Lanerossi Vicenza in Inter sta prvi enajstorici, ki sta se uvrstili v polfinale mednarodnega mladinskega nogometnega turnirja. Moštvo iz Vicenze je odpravilo Fiorentino z 1:0; Inter pa je premagal z enakim rezultatom nasprotnike iz Turina Tudi letos se je morala mla-4a florentinska eikipa predčas- no posloviti od turnirja in tokrat po zaslugi tehnično šibkejšega moštva iz Vicenze. Igralci Lanerossija so se pe-služili učinkovite igre s protinapadi, kar je precej zmedlo nasprotnike. Po prvem zelo enakopravnem polčasu, je Lanerossi prešel v vodstvo v 7’ drugega dela igre z Boschijem, ki je kasneje poslal žogo tudi v prečko florentinskih vrat. Proti koncu igre je Fiorentina ostro napadala in stisnila nasprotnike v obrambo, vendar njihovi napadalci niso bili u-činkoviti in niso mogli niti enkrat zadeti mreže enajstorice iz Vicenze, ki je prišla tako \ polfinale. nes domačo Romo z 2:0. Prvi polčas se je zaključil brez gola. V prvem polčasu so bili Rimljani precej nevarni, vendar niso mogli, delno tudi zaradi smole, zadeti cilja. V drugem polčasu pa so Nemci postali nevarni in so v 13’ s Kramerjem in nato še v 37’ s Schnellingerjem dvakrat presenetili premalo pazljivega Pa-nettija, ki je branil rimska vrata. Med Torinom in Interjem se je srečanje končalo z zmago slednjih predvsem po zaslugi enajstmetrovke, ki jo je Brigo v 20’ drugega polčasa spremenil v dosežek. Tehnično sta si bili moštvi enakovredni, pa čeprav so bili igralci Torina bolj živahni in hitrejši. Nasprotniki pa so trdno vztrajali in spodbujeni od trenerja prvega moštva Herrere so napadali brez prestanka in so tudi prišli do vodstva.V vrstah Interja je igral tudi mladi Mazzola, sin umrlega igralca Torina, ki je pokazal diskretno nogometno tehniko. Jutri, v četrtek 9. februarja bodo odigrali ostali polfinalni tekmi. V Viareggiu se bosta spoprijela Milan in zagrebški Dinamo, v Livornu pa Juven-tus in praška Dukla. ZA PRVENSTVO B LIGE Simmenthal-Palermo 0:0 MONZA, 8. — Danes so odigrali zaostalo tekmo nogometnega prvenstva B lige med domačim moštvom Simmenthal in gostom iz Palerma. Srečanje se je končalo 0:0. Nobeno moštvo ni moglo priti do uspeha, kar je popolnoma razumljivo, ker sta se spopadli med seboj enajsterici z najmočnejšima obrambama v tej ligi. Zmaga bi lahko enemu ali drugemu moštvu prinesla prvo mesto v lestvici, a to se kljub ostri borbi z obeh strani ni zgodilo. Domačini so v prvem polčasu popolnoma prevladovali, v drugem delu igre pa so popustili, kar so Palermitancj izrabili in prešli v protinapad. Za pokal velesejemskih mest Koeln-Roma 2:0 (0:0) RIM, 8. — V povratni četrtfinalni nogometni tekmi za pokal velesejemskih mest je mo-štvo iz Koelna premagalo da- Ker se je prva tekma končala v Koelnu z zmago Rome z 2:0, je stanje v golih neodločeno, zaradi česar bo potreb- mesto pa bo moral določiti prireditveni odbor turnirja, ki ima svoj sedež v Ziirichu. PO ZMAGI S T. K. O. Harold Johnson svetovni prvak v srednjeiežki kat. MIAMI BEACH, 8. — Harold Johnson iz Philadelfije si je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka srednjetez-ke kategorije, katerega priznava NBA. 32-letni črnopolti boksar je premagal devet let mlajšega Jesseja Bowdryja v deveti rundi s tehničnim k. o. Dvoboj bi moral trajati 15 rund, toda sodnik je srečanje Povratno kolo prvenstva rezervnih moštev Mednarodni teniški turnir Triestina B-0Z0 B neodločeno brez gola Neučinkovita igra obeh napadov dan Demenie in Sadarja Slab Rezervno moštvo Triestine si v včerajšnji tekmi z OZO P iz Mantove ni moglo izsiliti zmage, pa čeprav so domačini posebno proti koncu drugega polčasa napravili vse, da bi prebili močno obrambo gostov. Triestina je dobro začela in kazalo, je, da gostje ne bodo mogli zadržati številnih lepo izvedenih napadov domačinov. Toda sčasoma se je pokazalo, da ni bilo v sprednji vrsti Tržačanov nobenega strelca v dobrem dnevu. Samo Rebizzi se je tu in tam izkazal z močnimi streli, ki pa niso mogli nikoli presenetiti budnega vratarja iz Mantove. Res je tudi, da so imeli gostje precej sreče, saj sta beka večkrat rešila mrežo, ko je bil viatar daleč od vrat. Ce je v prvem polčasu Trie- za nadaljnje kolo. Zelo verjet-1 rešil Bowdryja še hujšega po-1 stina nakazala nekaj uspeš- 1 nih napadov, je v drugem de- na tretja kvalifikacijska teikma [ predčasno prekinil in s tem kolo. Zelo verjet- rešil Bowdryja še huj,' no bo ta v Švici. Datum in * raza in verjetnega k. o iiHniiiiHHiiiiiiiiuiiniimiiiiiiiimimiiiiiiittMnniiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiimiHiniiiiiuujMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiii Borbe smučark po zasneženih poljanah V soboto za dolomits nedeljo nagrado Avstrijke najmočnejše - Odsotnost Bieblove in nemške reprezentance - Udeležba štirih jugoslovanskih smučark TRIDENT, 8. — V San Martino di Castrozza se bodo v prihodnjih dneh zbrale najboljše smučarke Evrope in tudi drugih delov sveta. V soboto in v nedeljo bo namreč mednarodno smučarsko tekmovanje FIS kategorije A za • dolomitsko nagrado*. Večji že zbranih v San Martinu, valne proge. Najboljšo in sploh najbolj borbeno ekipo je poslala Avstrija, ki ima najresnejše namene, da zasede vsa najboljša mesta. V avstrijski ekipi je trenutno najboljša smučarka Traudi Hecher, dalje Erika Netzer in Marianne Jahn. ki sta se izkazali v tekmovanju za srebrni pokal v Badga-steinu. Tudi Italija bo poslala v borbo svoje najboljše predstavnice, med katerimi prevladuje »leteča mati« Giulia-na Chenal-Minuzzo. Prisotne bodo tudi Jugoslovanke, ki se bodo skušale uveljaviti v tej hudi ženski mednarodni konkurenci. 2al bo manjkala najresnejša Hecherjina nasprotnica Nemka Heidi Biebl. Zahodno-nemška zveza je namreč telegrafsko sporočila, da tekmovalka ne bo prisotna, kot ne bodo prisotne niti ostale smučarke in to zaradi avtomobilske nesreče, v katero je bila del najavljenih smučark je kjer so si ogledale tekmo- zapletena celotna nemška reprezentanca. Po prijavah sodeč bi morale v soboto in v nedeljo nastop piti v borbi za dolomitsko nagrado sledeče predstavnice držav : ARGENTINA: Schvveizer Maria Cristina AVSTRIJA: Hecher Traudi, Grander Grete, Haans Christl, Staffner Christl, Zimmerman Edith, Eder Traudi, Kainz El-da, Netzer Erika. Jahn Marianne, Sieglinde Brauer KANADA: Crutchfield Linda, Holliand Nancy, Pitt Fa-ye, Thibeault Jackueline, Greene Nancy, Ryan Sedon FRANCIJA: Leduc Anne Marie, Therese in Margherite Dusonchet, Marie Jose, Prince Cecile, Famore Anny, Mon-terrain Janine VELIKA BRITANIJA: Heald Tanja, Farrington Wendy, Sue Holmes, Ashenshof Annie, Petre Cyntia JUGOSLAVIJA: Rutar Manja, Fanedl Krista, Zupančič Slava, Klofutar Marija NORVEŠKA: Haraldsen Ma-rit, Kristianssen Liv ŠVEDSKA: Frisch Katinka ŠVICA: Michel Lilo, Lien-hard Anita, Zimmerman Silvia, Burlet Josette. ITALIJA: Riva Pia, Schir Jerta in Jolanda, Poloni Tina, Demetz Giustina, Ciocca-relli Sandra, Augusta Palmo, Chenal-Minuzzo Giuliana, Se-noner Inge, Saccomangi-Bar-bieri Rita, Zecchini Lisa, Gregorini Sandra, Detassis Jalla. la popolnoma odpovedala in o povezanosti ni bilo ne duha ne sluha več. Morda je treba to pripisati odsotnosti odličnega tehnika Reino, ki je igral samo v prvem delu tekme in je s svojo igro dal pečat celotnemu poteku. Prav iz njegovih nog so prihajale za goste najbolj nevarne žoge. V drugem polčasu Reine ni bilo več in tudi akcije domačinov so izgubile na blesku in učinkovitosti. Mladi Vivia-ni, ki je Reino nadomestil, je bil le senca svojega tovariša še posebno, ker so ga ostali igralci premalo zalagali. Tudi Demenia in Sadar, ki sta se po navadi izkazala s solidno igro, sta odpovedala. Gostje so pokazali lepo živahno igro in so prevladovali na središču igrišča. V napadu pa so strelci popolnoma odpovedali, zaradi česar je imel tržaški vratar Luison le malo dela. In prav zaradi tega je tudi kronika srečanja tako revna, da skoraj ni vredno niti omenjati jo. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TRIESTINA: Luison; Berto-li, Simoni; Cossar, Frigeri.Mo-dolo; Reina (Viviani), Rebizzi. Demenia, Sadar, Sauer (Travam). OZO MANTOVA: Francalan-cia; Gerin, Mariotto (Rossini); Gandini, Ceron, Lini; Furini, Guercini, Zamboni, Salardi, Squassoni. TENIS HELSINKI, 8. — Italijanka Lea Pericoli je v paru s Francozinjo Paule Corteux premagala med skandinavskim teniškim prvenstvom *indoor» finsko žensko dvojico Bjoerklund-Lindostroen s 6:2, 6:3. Italijansko - francoski par se je uvrstil v polfinale turnirja. Ekipe 17 držav za pokal De Galea Vsa moštva razdeljena v štiri cone Finale od 3. do 8. avgusta v Vichiju PARIZ, 8. — Prireditvenemu odboru teniškega turnirja za pokal De Galea, katerega se lahko udeležijo le igralci rojeni po 21. decembru 1940. leta, so nastop že prijavile naslednje države: Zahodna Nemčija, Avstrija, Belgija, Španija, Holandska, Madžarska, Italija, Jugoslavija, Luksemburg, Maroko, Monako, Poljska, Romunija, Švica, CSSR, SZ in lanskoletna zmagovalka Francija. Ekipe so razdelili v štiri co- ne, v katerih bodo izločilna srečanja, ki se bodo morala zaključiti 30. julija. Zmagovalci v posameznih skupinah se bodo plasirali za finalni del turnirja, ki bo od 3. do 8. avgusta na igriščih Sporting Cluba v Vichiju. Razpored izločilnih srečanj je naslednji: Nemška cona — Garmisch Partenkirchen: Italija - Madžarska, Poljska-Nemčija. Belgijska cona — v mestu, ki ga bodo še določili: Belgija-Luksemburg, Holandska-SZ. Španska cona — Costa Bra-va: Švica - Monako, Maroko- Španija. Češkoslovaška cona — v še nedoločenem mestu: Romunija-Jugoslavija, CSSR - Avstrija. Ker je v tej coni tudi Francija, se bo moral zmagovalec dvoboja Romunija-Jugoslavija srečati z lanskim zmagovalcem turnirja. NOGOMET Barkovljani in Svetoivančani so se ob priliki srečanja skupno slikali SAIGON, 8. — Švicarsko nogometno moštvo Voung Boys je na turneji po Vietnamu doživelo poraz. Švicarje je južnovietnamska izbrana . enajstorica premagala s 3:1. um.||ll||||||||llllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllllllllllllllmlllllllllllllllllllllllllllulllllllllllllllll'l,n|l1ll,|,l,||||,|“|1,ll,l,,,l,,l,,,l,,,,,IU,’,,,l,ll,l,ll,l,,I,l,l,"lll,11111 n , DISCIPLINSKI Povratno prijateljsko srečanje v namiznem tenisu Barkovljanke so prijetno presenetile z zmago nad čankami. Na sliki prizor med nastopom Luinove in Med moškimi zmaga Svetoivančanov Barkovljanke boljše od nasprotnic Precejšen napredek Barkovljanov - Tudi dekleta prijetno presenetila Povratno srečanje v namiznem tenisu med PD Škamperle ter PD Barkovlje, ki je bilo v nedeljo 5. t.m., je privabilo v barkovljanske društvene prostore mnogo navijačev, ki so lahko prisostvovali zanimivim srečanjem. Tudi v tem srečanju so si Svetoivančani zagotovili zma- go, toda Barkovljani so pokazali precejšnji napredek med njimi se je zlasti izkazal Ščuka, ki ie obe srečanji odločil v svojo korist. Tudi ostali so pokazali, da jim ne manjka talenta v tem športu ter da lahko z red- nim treningom se mnogo napredujejo. O Svetoivančanih ni treba mnogo govoriti, saj je njihov sloves med prijatelji bele žogice prav dooro poznan. Za prijetno presenečenje pa so pripravila barkovljanska dekleta, ki so se revanžirala ..................................................................................... miiiiiiiiiniiiiiiiiiii...m.......iiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiumiiiniiii.. Istrska zimska nogometna liga Od 30. marca do 8. aprila Mednarodni juniorski nogometni turnir «UEFA» 2. aprila srečanje italijanske in jugoslovanske mladinske reprezentance LIZBONA, 8. — Portugalska nogometna zveza je v celoti potrdila razpored tekem mednarodnega juniorskega turnirja v organizaciji UEFA, ki bo od 30. marca do 8 apri. la v raznih portugalskih mestih. Prijateljska tekma med štandreško Juventino in Panzanom iz Tržiča se je zaključila z zmago Juventine (4:3). Na sliki je zmagovita ekipa, v kateri so nastopale kar štiri rezerve | landska Turnirja se bodo udeležile juniorske reprezentance števil, nih držav, med katerimi sta tudi Italija in Jugoslavija. Manjkala pa bo državna ekipa Vzhodne Nemčije, ki je bila vključena v skupino C skupno s Turčijo, Španijo in Avstrijo, Vzhodna Nemčija je namreč že odpovedala udeležbo. Obe polfinalni tekmi med zmagovalci vseh skupin bosta 6. aprila v Oportu in v Lizboni. Finalni srečanji za 1. in 3. mesto pa bosta 8. aprila v portugalski prestolnici. Razpo. red tekem je naslednji: 30. MARCA V OPORTU; Belgija — Zah-Nem. (skup. B); Italija — Por. tugalska (skup. A). V LIZBONI: Jugoslavija — Anglija (skup. A); V BRAGI: Turčija — Avstrija (skup. C); Holandska — Romunija (skup. B). V LEIRII; Francija — Poljska (skup. D); Madžarska — Grčija (skup. D). 1. APRILA V LIZBONI: Belgija — Ho- 2. APRILA V LIZBONI: Turčija — Španija, Portugalska — Anglija. V OPORTU: Zah. Nem. — Romunija, Italija — Jugoslavija. V EVORI: Madžarska — Poljska, Grčija — Francija. 4, APRILA V LIZBONI: Grčija — Poljska, Madžarska — Francija. V OPORTU; Zah. Nem. — Holandska. V COIMBRI: Belgija — Romunija, Avstrija — Španija. V BRAGI; Italija — Anglija, Portugalska — Jugoslavija. SMUČANJE INNSBRUCK, 8. — Olim-piski prvak v slalomu Avstrijec Ernst Hinterseer, ki se je pred časom odpovedal aktivnemu športnemu delovanju, je javil, da bo zopet nastopal. Hinterseer se je namreč že vpisal za tekmovanje na avstrijskem prvenstvu, ki bo od 15. do 19. t. m. v Linzu. Nastopil bo v slalomu in veleslalomu. V finalu Rasa in Katastrofalen poraz sežanskega Tabora - Pičla zmaga Izole nad Tomosom V nedeljo so odigrali v Kopru in v Sežani prvi polfinalni tekmi za istrski nogometni pokal. Na splošno presenečenje sta ostala domačina praznih rok. Tabor je katastrofalno izgubil z Rašo 0:7, Izola pa je premagala Tomos z 1:0. V središču pozornosti je bil lokalni derby med Tomosom in Izolo. V Kopru se je zbralo okrog 1000 gledalcev, med katerimi je bilo tudi precej navijačev iz Izole. Pričakovanja gledalcev se niso uresničila, kajti igra je bila obojestransko slaba. Videli smo vrsto tehničnih pomanjkljivosti ter slab smisel za kombiniranje in kolektivno igro. Pomanjkanje tehničnega znanja so hoteli igralci nadoknaditi z borbenostjo in požrtvovalnostjo in v tem pogledu jim gre vse priznanje, čeprav se je ta bor. benost pri nekaterih igralcih Tomosa sprevrgla v preostro igro. Edini gol je dosegla Izola v prvem polčasu po Kovačiču. Bil je to pravzaprav nedolžen strel z razdalje 30 metrov, ki bi ga vratar lahko ubranil, če bi bil bolje postavljen in če ga ne bi motilo sonce. Kljub temu pa je bila zmaga Izolčanov zaslužena, saj so nasprotniku že v začetku vsilili svoj sistem visoke igre z dolgimi pasovi, to pa je psi- hološko pomenilo že velik plus za goste. Res je poznejša praksa potrdila, da Koprčanom visoka igra ne leži m si vso tekmo niso ustvarili niti ene zreiejše možnosti za dosego gola. Rezultat tekme v Sežani ne zasluži posebnega komentarja, saj je že sam po sebi dovolj zgovoren. Povemo naj le to, da so se sicer domačini močno trudili, toda proti tehnično nadmočnemu nasprotniku, ki je razen tega predvedei pravo eksibicijo kolektivne igre, res niso mogli napraviti ničesar. V nedeljo bosta na sporedu povratni tekmi. Tekma Raša-Tabor bo bolj formalnega zna. čaja, saj Tabor po katastrofi na domačem igrišču res nima nobenih možnosti v Labinu. Nekaj možnosti na papirju pa ima še Tomos. Toda če upoštevamo, da domačinom zadostuje že neodločen izid na domačem igrišču, potem lahko že danes predvide-mo, da bosta finalista, Raša in Izola. za prejšnji poraz ter si s skupnim rezultatom 6:4 zagotovila zmago. Med vsemi se je zlasti izkazala Lasičeva, ki se je po daljšem premoru zopet vrnila k tej športni dejavnosti. S svojo taktiko je zmedla svoje nasprotnice ter si odločila vsa srečanja v svojo korist. Velik napredek pa sta pokazali tudi Ščuka M. in Luin. Med Svetoivančankami pa sta se poleg že izkušenih Bat-tiste in Mijot, zlasti izkazali Švab in Godina, ki mnogo o-betata. REZULTATI MOŠKI Barkovlje-Skamperle 2:9 Lasič-Posega 0:2 (17:21, 15:21), Ščuka-Jurkič 2:0 (21:11, 21:6), Fučka-Košuta 0:2 (13:21, 12:21), Compare-Kovačič 0:2 (9:21 in 11:21), Ščuka-Posega 2:1 (25:23, 14:21, 21:19), Fučka-Jurkič 0:2 (13:21, 16:21), Compare-Košuta 0:2 (15:21 in 8:21), Lasič-Kovačič 1:2 (15:21, 21:16, 17:21), Fučka-Posega 1:2 (21:19, 11:21, 10:21), Compare-Jurkič 02 (12:21 in 16:21), Lasič-Košuta 0:2 (18:21, 7:21), ZENSKE Barkovlje-Skamperle 6:4 Luin-Mijot 1:2 (16:21, 21:18, 18:21), Lasič-Battista 2:1 (21:10, 12:21, 21:16), Luin, ščuka-Mijot, Battista 0:2 (9:21, 9:21), Luin-Battista 0:2 (13:21, 18:21), Ščuka-Hmeljak 2:0 (21:9 in 21:18), Luin-Švab 1:2 (19:21, 21:14, 20; 22) Lasič-Godina 2:0 (21:17, 21:10), Luin-Hmeljak 2:0 (21:9, 21:12), Ščuka-Godina 2:0 (21:12, 21:18), Lasič-Švab 2:0 (21:12, 21:17), MILAN Igrišče Foggi® diskvalificirano za tri nedelje Disdp e )* \e$ odbor nogometne zvezei! pravljal tudi o preki#L(^ mi med Foggio in gj Kot je znano, so in0 ,#' teklo nedeljo zaradi na igrišču Foggie tek® . niti. Disciplinski °d°° daj priznal zmago bs" moštvu z 2:0, medtei^-kaznovalo Foggio s “ rami globe. Istočasn0 te kvalificirali igrišče z8 globo in s pismen^. Po minom Odlinga in p (oba igralca Foggie) . globo. jf Disciplinski odbor Jc n«, precej drugih kazni — - bd 0 lir )0, 1 Catanzaro, Napol.i, ®.0vso1 moštev. Tako je bil :oo.o< 150.000, kaznovan z 200.000_ lirj}!^ «o be, Inter s 0 Boiof ■ " V^!l Prato pa z manjšimi Precej igralcev so tu® lificirali za en ali dv Za pokal ladinskih Schranz in v avstrijski HlflSJ v sobt>w gl lij ORTISEI, 1 bodo morali v »■ p. nedeljo spoprijeti n # ‘ začrtanih zasneženih v koli Ortiseia. kjer ° 0^ic vanje za pokal treh I Z. I. DRSANJE NA LEDU HELSINKI, 8. — Italijana Gios in De Riva sta zasedla drugo in tretje mesto v končni lestvici mednarodnega tekmovanja v hitrostnem drsanju. Prvo mesto je pripadlo Fincu Salonenu s 94,533 točkami. V teku na 3.000 m je bil Gios drugi, na 500 m pa tretji. občin. ...fljil; Tudi v tem tekm°v^v4 do imeli verjetno (c(i najmočnejšo ekipo, K gcpr sta načelovala Karl , in Hias Leitner. Z J5- # do prišli v Italijo s 8 Burger, Heini Messh fried Schaffginger ih Schaller. Italijanske barve branih Bruno Aiber ' 9f De Nicolo, Italo ”e.er, Carlo in Enrico Sen®1 mut Gartner, Mart ., Ivo Mahlknetch, Gerf ij) ner, Franco Arrig°nl’pe to Corvi. FrancescO grf rian, Aldo Merlo in Mussner. «»“ vil* Ob zak'bi,‘! dostojanstvenim obrazom mirnega diplomata. ln v pritličju odprl z uglajenim gibom koniolc8, .- n)e>-» di okenski okvir se vzpne elegantno, ko da cela stava poudarja, da to ni njen posel, a ga žara' nih okoliščin blagosrčno sprejema. . J* ((Najdite jo.» In njeno telo, ki ni nič popust' otrdi v krču, ki ga drži kakor napad otroške P8e objema ga zavratno ozračje, ki je kakor obla s'. onkraj katere je območje niča. Hladen pridih P ja pogina ko tisto jutro, ko mu je iz grla priv’^ tekočina v usta. In je prepaden, ker je te obcu ,9i calo nepričakovano razodetje njene neslutene P ^ da mu je bilo zaupano v varstvo nekaj, kar Pr ^ gove moči. Im je ujet in hkrati kriv. Obenem in soodgovoren. Iz odprtega okna je prihajal hlad, iz teme s® silo komaj slišno mijavkanje. o1' »Minette!« Njeno telo je prešel drget; tako se’ cu ves hkrati strese lesen drog. jjof »Ne, takč,« je rekel. «Ne takč,« je ponovil ^ vanko. A njeno telo je ujeto v svojo togost in slišati. Zaradi vratarjevih stopinj po žičnati ,n | napenja in škrta, je njeno drhtenje sunkovito- JTi in *!li V «Tema je.« ko sam sebi pravi vratar i“ ^ njegovim: stopali revskne Tedaj se tudi slab0 spet zbudi in hkrati usahne »Dajte jo sem. Dajte jo sčm.» Se fit' 0