j,j:^ c.

Posamezna
0Àé&^
Naročnina listu : Celo leto 80 din., pol leta 40 dia, četrt leta 20 din, mesečno 7 dia Irren Jugoslavije: Celo leto 140 dim Inse-nfl ali oznanila se zaračunajo po dogovoru! ari večkratnem Inseriranju primeren popust, l^pravni&tvo sprejema naročnino, inserate ln reklamacije.
STSMm
neodvisen političen list en slovensko ljudstvi
•	ir
PoStnina platana ▼ gotovini^
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek Uredništvo in upravništvo Je v Maribora, Koroška cesta št. 5 Z uredništvom «e mora govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. avk Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prode, Telefon interurban št 113.
štev,
Maribor, dne 19, januarja 1925. ILetnìk XVII.
Svarimo pred teptanjem prava!
Beograjski listi so že pretečeni petek začeli prinašati vesti, da so dobili veliki župani od vlade posebna navodila, kaj naj s svojimi organi delajo pri volitvah. Veliki župani so po večini, zaupniki in agitatorji strank PP režima ter po večini že od nastopa svoje službe, odnosno od trajanja sedanje PP vlade delajo po navodilih iz tajništev in glavnih odborov režimskih strank. Pri, nas v Sloveniji daje navodila dr. Žerjav, na Hrvatskem pa Pribičevič in dr. Wilder, ker imajo radikali sedaj še samostojne demokrate za »eksper« te« ali strokovnjake Slovenije in Hrvatske.
Posebna navodila za velike župane niso torej prav nič novega, novo je samo to, da sedaj vlada kot taka izdaja še posebna navodila. Duševni očetje vseh dosedanjih metod in navodil so samostojni ali Pribičevičevi demokrati in tako bi se dalo sklepati, da je Prihičevičev vpliv in nazor zmagal v vladnih krogih in da delajo radikali zadnje poskuse z metodami in nazori Pribičevičeve politične skupine.
Ker so veliki župani in raznii drugi upravni organi že toliko agitirali za stranke režima in bodo po' dosedanji praksi agitirali naprej do 8. februarja^ j-e razumljivo, da so v Zagrebu vesti o zadnjjh in posebnih navodilih takoj komentirali, kot nakano, naj se volilcem, odnosno krajevnim volilnim odborom od strani politične oblasti ne predajo volilne liste in skrinjice HRSS in mogoče še drugih opo-zdcijonalnih strank.
Če se vlada res bavi z nameni in načrtij, jemati opoziciji na ta način državljanske pravice, potem se mora, to smatrati tudi kot bojna napoved zakonom, in zakonitosti. Volilni zakon, člen 108, pravi popolnoma jasno: Kdor namenoma prekrši, uniči ali odnese kakoršnekoli spise o volitvah ali, kakoršnekoli predmete, ki so potrebni za volitve itd., se kaznuje z ječo od enega do pet let in z izgubo državljanske časti. Kaznujejo se tudi poskusi. — Nadalje določa volilni zakon tudi to, da predsednikom volišč ni treba pustiti voliti, če niso popolnoma v redu prejeli celega volilnega materijala, t. j.: vseh vloženih in potrjenih list ter za to potrebnih volilnih skrinjic Ln spisov.
Proti vsem nakanam in navodilom o kršenju volilne svobode in proti vsej dosedanji in bodoči agitaciji upravnih in drugih državnih organov so pa še druga zakonita določila. Tako je v X. poglavju volilnega zakona (kažnjiva dejanja) člen 06, ki pravi: »Politični uradniki in častniki v aktivni službi, ako priporočajo kandidate za poslance ali pa sicer vplivajo na sestavljenje kandidatne liste, se kaznujejo z izgubo službe ali čina.«
Nekateri okrajni glavarji ali srezk' načelniki pri nas v Sloveniji in mnogi po celi državi pa že dolgo kot uradni predstojniki, kličejo na svoje volilne sestanke župane in občinske odbornike kot svoje podrejene uradne organe in jim nalagajo, naj pripeljejo na druge sestanke tudi občane s seboj in naj pripravljajo shode in sestanke za vladne kandidate. — Za to stran oblastne in uradne agitacije bi se morala brigati državna pravdništva.
Glede druge strani pa naj sami režimovoi, če niso že preveč zagrizeni in zaslepljeni, malo premišljujejo. Glavarji, načelniki in drugi državni organi, ki so pljunili na neodvisnost in nepristranost kot prvo in glavno čednost iin tudi potrebo uradniškega stanu ter so> se slepo in brezobzirno zapisali in izročili režimski politiki, so tako zelo »priljubljeni« med ljudstvom, da njihova agitacija od začetka do kraja zelo veliko koristi tistim strankam, katerih ne priporočajo in katerim ne pripravljajo shodov in sestankov.
Končno pa naj režimovci —- veliki župani, glavarji, načelniki in drugi ne pozabijo, da prej navedena kažnjiva dejanja po volilnem zakonu zastarijo še le v enem letu. Tekom enega leta se bo pa, v Jugoslaviji mnogo, mnogo spremenilo in vsaj to je gotovo, da Pribičevič in Žerjav ne bosta več vladna svetovalca, zaveznika in eksperta ali strokovnjaka za Slovenijo in Hrvatsko.
Politični položaj.
INOZEMSTVO O PP VOLILNIH IN DRUGIH METODAH.
Pod naslovom »Strahovlada — predigra volitev v Jugoslaviji« je pisal češki list »Večernik« v uvodniku od dne 8. t. m. med drugim: »V enem mesecu bodo v Jugoslaviji volili. Kakšne bodo, te volitve, dokazujejo vladne priprave za volitve. Nasilje, preganjanje opozicijonalruh strank, ki so bile nedavno še na vladi, aretacije in zapiranje ne le priprostih državljanov ali zastopnikov strank, ampak tudi samih poslancev, krvavi poboji med prebivalstvom in oro,ž ništvom — to je predigra tretjih državnozborskih volitev v Jugoslaviji. Volitve bodo izvedli z absolutizmom in diktaturo. Tako surovo niso delali volitev niti laški fašisti. Jugoslavija je po ustavi ustavna in parlamentarna monarhija, toda samo na papirju. V resnici vlada tam samo nasilje 'in teroristični absolutizem . . .« — Zagrebški listi so
po češkem, glasilu še več posneli, mi pa samo to radi raznolične cenzure po enotnem zakonu za celo državo.
Radičev zapor ima evropski pomen, trdi češki vseuči-liščni profesor dr. Zdenjek s svojim člankom v listu »Pon-djelnji Noviny.« V svojem članku ostro obsoja zastarele politične balkanske metode predvojne Srbije, katerih glav- j ni zastopnik je danes Pašič, in končuje svoj članek tako: j »Danes vidimo, da brani zaprtega Radiča liberalni Trum- j bič in da prihaja k njemu v ječo dr. Korošec, voditelj Slovenske ljudske stranke, da mu dokaže svoje zavezništvo. Napad na Radiča smatrajo Hrvatje in Slovenci kot napad na sebe in po tem še ravnajo . . . To pa zanima tudi nas. Ne samo zato, ker se mi tudi lahko naučimo iz teh poja-j vov, kam vodi centralizem, ampak tudi zato, ker bo kriza J v Jugoslaviji težko ostala omejena le na njeno ozemlje.
1 Usoda malih srednje-evropskih držav je pretesno zvezana med seboj. Hrvatje in Slovenci pa pripadajo k srednje-ev-ropskim malim narodom. Pašič igra nevarno igro, nevarno ne le za Srbijo, ampak tudi za druge. Zato bi bilo zelo napačno, če bi mi gledali v Radičevem zaporu samo notranjo zadevo Jugoslavije; nasprotno, to je političen dogodek evropskega. pomena.« — Tako piše odličen češki profesor, in da ima prav, to potrjuje okolnost, da vsi veliki in mali ; srednje-evropski listi natančno poročajo o ukrepih vlade : proti Hrvatom in Slovencem.
O »belem terorju pa piše »L’Ere Nouvelle«, eden od glavnih listov sedanje francoske vlade. V uvodnem članku najprej podrobno opisuje strahovlado Cankova v Bolgariji, ki drži že 18 mesecev v zaporu brez obtožbe slovitega bolgarskega pesnika Bokalova. Starega Bokalova drži v zaporu Cankov, ki ,je zaveznik ibelgrajske vlade. To vlado pa je rodilo nasilje, drži se z nasiljem, in poraja vedno nova nasilja. Kar je v Bolgariji Cankov, to predstavlja v Jugoslaviji Pašičeva vlada. Vsa južna Evropa, izvzemši Grčijo, stoka pod belim terorjem, po katerem hrepene tudi naši diktatorski aspirant' (Mllierandj, Poincare itd., op. ur.). Danes se družijo vsi teroristi. .Okoli nas in med nami se kuha velik komplot proti demokraciji in miru. V evropski borbi pa med tlačitelji in med zagovorniki svobode ne sme biti nobenega, kompromisa. Podlprimo one, ki se bore z nami na naši strani!« —- Naj pri tem še enkrat opozorimo na to, da so listi sedanje francoske vlade ob obisku zunanjega ministra dr. Ninčiča v Parizu opozarjale francosko javnost, da je prišel v Pariz zunanji minister one vlade, ki mrzi Francijo od maja lanskega Jeta, ko je dobila z veliko večino izvoljeno vlado pravih ljudskih in miroljubnih politikov in voditeljev.
Spori v PP vladi. V PP vladi so se sčasoma izoblikovale tri skupine: Pribičevič s tovariši in malim krogom iz radikalske stranke, večina radikalov in končno še dr.
: Šurmin in dr. Drinkovič, hrvatska izdajalca, ki sta najprej mislila, da bosta izpodbila Pribičevičev vpliv ter radikale prigovorila k takemu postopanju napram Hrvatom, da bi bili vsaj hrvatski veleposestniški in velekapitalistični krogi zadovoljni in da bi se oba uskoka lahko izkazala z raznimi pridobitvami za svoje volilce. To se pa ni doseglo, ampak je ravno nasprotno v dobi njunega izdajstva Pribičevič pripravil svoje vladne zaveznike do korakov, ki mečejo pred celokupnim hrvatskim narodom tudi najslabšo luč na Šur-mina in Drinkoviča. Če bi sl hotela ta dva ohraniti le nekaj simpatij hrvatskoga ljudstva, bi morala odstopiti že tedaj, ko se je pripravljala obznana proti HRSS, ki se ne izvaja samo proti: stranki, ampak proti vsem Hrvatom. Šurmin in Drinkovič tega nista storila, ampak sta čakala, da ob — za vlado oficijelni — priliki pokažeta, svoje nasprot-stvo do Pribičeviča, in njegovih metod. Ta prilika se je po njunem mnenju našla sedaj ob vrnitvi kralja v prestolico.
• Najrazličnejši beograjski listi, poročajo, da sta posetila Pasica ter mù razložila svoje stališče, ki se najbrž izraža v tem, da odstopita, ako ne odstopi Pribičevič in ako ne prenehajo njegove metode. Pri kralju je bil prvi v avdi-jenci Pašič, za njim pa dr. Šurmin, ne da se pa še sklepati, kaj bo vse sledilo gotovemu nesoglasju v vladnih vrstah. Mogoče, da se dr. Šurmin zadovolji, z gotovimi koncesijami v svojem področju, dočim bi, Pribičevič ostal oče in voditelj vseh metod napram opoziciji.
Vladine mreže in nakane proti Radičevi stranki. Vlada in to predvsem ministri iz vrst samostojnih demokratov so mnenja, da je treba proti Radiču in njegovi stranki nastopati preko in mimo sodišča. Radikalni, člani vlade niso za ta korak, ampak zastopajo mnenje, da je vsekakor treba počakati na odločitev banskega stola, Ako bo banski stol potrdil odlok senata, potem se naj nastop proti Radiču in njegovi stranki ukine. Sam Pašič si ni še popolnoma na jasnem glede nasilne rešitve Radičevega vprašanja, njemu ,gre sedaj predvsem za tem, da bi za svoj nastop proti Radiču pridobil soglasje drugega ustavnega faktorja. Vlada obdelava z nastopi proti Radičevi stranki zelo trd oreb in bi si lahko na njem polomila sama zobe. V vladnih krogih samih se govori o možnosti, vladne krize. Pašičevi najožji prijatelji so se postavili na stališče, da se po končni besedi banskega stola, nič več ne stori pred volitvami proti Radiču in njegovi stranki, pač pa se naj Radičevi mandati, pozneje v narodni skupščini uničijo po zakonu o zaščiti
države. K temu ravnokar pribitem mnenju Pašičeve okolice nagiba sam Pašič in se ga bo skoro gotovo oklenil. Začasno je Pašič mnenja, da se pač mora znatno zmanjšati število Radičevih mandatov, a način, kako to učiniti, še ni določen, V očigled tem vladnim spletkam ter mrežam je celotna opozicija mnenja, da je baš sedaj napočil oni čas, ko bi naj posegel vmes drugi ustavni faktor in pritisnil na vlado, da ta opusti nasilje in pusti neposredno pred' volitvami v državi gospodariti zakone ter red
Sodišče in PP politika. V Subotici in Novem Sadu so zaprli okrog 50 Madžarov, ki so po večini zaupniki in voditelji madžarske stranke in sotrudniki lista »Hirlap«, ker jih je nekdo seveda brez dokazov iz evidentnega osebnega-maščevanja ovadil kot plačance madžarske vlade. Sodišče je osumljene že izpustilo. Ravno tako je bilo v Požegi, kjer je sodnik Maksimovič (Srb) izpustil iz zapora zaupnike krajevne organizacije HRSS in med njimi tudi poslanca Avaniča.
Vlada proti nemški stranki v Banatu. V Vojvodini oblasti prepovedujejo zborovanja nemških poslancev, češ, da je v teh krajih naseljenih mnogo dobrovoljjcev, ki bt lahko delali izgrede. V stanovanjih nekaterih prvakom nem ške stranke je bila izvedena hišna preiskava. Govori se far, di o ponovnem razpustu nemškega Kulturbunda. Dočim vlada tako nastopa proti eni narodni manjšini, pa je začelo drugo favorizirati. Dasiravno je pred nekaj časom zaprla vodstvo madžarske stranke, skuša sedaj to krivico popraviti ter se Madžarom kar najbolj prilizniti. Baje nameravajo radikali za vojvodinske Madžare osnovati, čisto madžarsko sekcijo svoje stranke. Ker jim bo pri letošnjih volitvah v Vojvodini presneto slaba predla, bi jim bili madžarski glasovi, zelo dobrodošli.
Volilno gibanje v celi državi Za 315 poslancev, ki jih bo štel prihodnji parlament, je v 54 volilnih okrožjih 359 kandidatnih list. To je nekaj manj kot pri zadnjih volitvah. V Srbiji nastopajo najbolj složno in urejeno Davidovičevi demokrati, ki kandidirajo v 42 okrožjih in imajo le par razcepljenih list. Radikali sami kandidirajo v 38 okrogih, a imajo v več kot polovici po dve, ponekod pa tudi po tri kandidatne liste, ker se niso mogli zediniti glede nosilcev; ene imenuje glavni odbor, drugi pa sami nastopajo. Radikali skupaj s samostojnimi demokrati pod imenom Nacijonalni blok nastopajo samo v 14 okrožjih, samostojni demokrati sami pa v 33 okrožjih — ponekod tudi z razcepljenimi listami. Zemljoradniki kandidirajo v 38, republikanci v
17,	samostojni ali neodvisni radikali v 15, komunisti v
18,	socialisti v 17, srbska stranka v 9, HRSS v 20, hrvatski disidenti v 8, Madžari v 3, Džemijet v 6 okrajih itd.
Po svetu.
Italijanska fašislovska vlada je v zbornici dobila sicer zaupnico. Od opozicije je bilo v zbornici samo 33 poslancev, 113 jih je pa v abstinenci. Opozicija upravičeno povila rja, da la zaupnica ni zboljšala situacije Mussolinijeve vlade, ker je bilo že naprej gotovo, da bo fašislovska zbornična večina odobrila volilno reformo, kakor sploh odobri vsak predlog in izpolni vsako zahtevo Mussolinija. Dejstvo je, da je fašizem danes bolj izoliran kakor kdaj prej in da bi se izrekla proti njemu ogromna večina naroda, ako bi mogel v res svobodnih volitvah ■ izraziti svoje mnenje. Zato je opozicija trdno odločena, vztrajati pri dosedanji nepopustljivi taktiki, dokler se Mussolinijeva diktatura ne zruši.
Opozicija proti nemški desničarski vladi. Proti nemški viadi, katero je sestavil dr. Luther iz nacionalistov, nemške ljudske stranke in par desničarjev centroma, so stopili s socijalisti tudi demokraii-republikanci - v najostrejšo opozicijo. Nemška liga za človečanske pravice je poslala celo svoj protest predsedniku nemške države Ebertu radi te vlade, katere član je tudi nacijonalist dr. Neubau s, ki je svoj čas odobraval umor republikanskega nemškega ministra dr. Rathenaua, V sedanji nemški vladi, so ljudje, ki
niso prisegli na nemško republikansko ustavo in vsled tega se mora proti taki. vladi protestirati ne samo iz državljanskega in ustavnega stališča, ampak tudi vsled tega, ker so človečanske pravice, pa naj si bodo tudi, zajamčene s splošnimi in posebej še z republikansko-nemškkni ustavnimi pravicami, v nevarnosti, ko prevzemajo državno oblast ljudje, ki so umore sodržavljanov pripravljali in odobraval:. Nova vlada še vedno odlaga s svojo deklaracijo in to pred stavlja opozicija kot znak njene slabosti in njenega kratkega obstoja. Vsi opozicijonalci se strinjajo v tem, da je dr. Stresemann svojo ljudsko stranko spravil v največjo zagato, ko je neprestano popuščal pred nemškimi nacionalisti,.
Spori v novi nemški vladi. Komaj je bila nova nemška vlada sestavljena, že so se pojavili med posameznimi grupami v kabinetu spori radi zasedbe nekaterih še praznih ministrskih mest. Ko je dr. Luther predložil Ebertu novo ministrsko lito v podpis, še ista ni bila izpopolnjena. Za tri nezasedena mesta in sicer zlasti za finačno in justično ministrstvo se bije boj med centrumom in nemškimi na-
cijonalAsti» ki bi radi eno za sebe, drugo bi pa prepustili Stresemannovcem. Ta nasprotja so tako ostra, da lahko ■ko® roči jo krizo komaj sestavljene vlade.
Pretep v francoskem parlamentu. Na seji francoskega parlamenta dne 16. t. m. je nastal med opozicijo in vladno-večino hud pretep, ki je nastal pravzaprav iz malenkostnega vzroka. Opozicija je navalila na predsedniško tribuno-, ker je večina sprejela predlog, da se razpravlja o neki interpelaciji, katero opozicija ni smatrala za važno. Naval opozicije na ministre so preprečili uslužbenci parlamenta, da so hitro napravili pred tribuno ‘barikade iz miz in stol-cev; zato- so poslanici opozicije pometali uslužbence iz dvorane. Med tem so tribuno zaščitili vladni poslanci in med obema skupinama je nastal pretep, ki se je končal s prekinjenjem seje. Ugodno priliko so uporabili komunisti, fd so med splošnim pretepom in kravalom prepevali svojo himno.
Atentat na železniški most v Bolgariji. Neznani atentatorji so razstrelili železniški most nad reko Slivnico na glavni progi Dragoman—Sofija v Bolgariji. Most so pod-minirali na štirih mestih, toda eksplodirala je samo ena mina. Promet med Sofijo in Jugoslavijo je začasno prekinjen, dokler poškodba ne bo popravljena. Da so eksplodirale vse štiri mine, bi bil most popolnoma uničen in promet ukinjen za nekaj tednov.
Religijozne manije v Nemčiji. Posledice svetovne vojne se pokazuje jo v Nemčiji- v strahovito- razširjeni nemoralnosti na eni strani, in nasprotno v nekaki verski aske-tični maniji, ki se pojavlja v mnogih krajih ter se mnogokrat prevrite v verski fanatizem, ki objema cele mase ljudstva. Na dnevnem redu so razni -preroki, ki zatrjujejo, da so poslani od Boga. Sodišče jih zasleduje in mnogo jih je že pod ključem, da se ‘izpametujejo. Pred sodiščem v Ma-rienbergu se je zagovarjal sedaj neki priprosti železničar, kateremu je nenadoma padlo v glavo, da je božji odposlanec. Pričel je pridigovati med ljudstvom, ki je v masah drvelo k njegovim govorom. Te ljudi je prevzel neki verski fanatizem in so resnično verovali v preroštvo železničarja. »Prerok« se je hotel postaviti tudi s čudeži, toda to mu ni uspelo, ampak ga je spravilo pred sodišče. Nekemu slepemu invalidu je namreč prigovarjal, da bo spregledal, kadar izžene iz svoje hiše hudobne duhove. Ko je invalid prišel domov, je v svojem fanatizmu res pričel izganjati hudobce ter je — neusmiljeno premlatil svojo ženo in otroke. Sličnih slučajev je ta železničar že več povzročil. Za njegovo obsodbo je vladalo med njegovimi pristaši velikansko zanimanje in po obsodbi so morale oblasti posredovati, da ni nastal krvav upor.
Brez sporazuma ni rešitve.
Volilni govor dr. Boža Markoviča.
Blok bratskega sporazuma je v soboto zvečer v dvorani gostilne »Jadran« sklical prvi volilni članski sestanek, na katerem je prvič javno nastopil glavni kandidat, univerzitetni profesor iz Beograda dr. Boža Markovič. Zborovanje je bilo nepričakovano dobro obis-kano. Opazili je bilo več pristašev tudi drugih strank in celo iz nasprotnega tabora. Ko je glavni kandidat vstopil, so ga njegovi volilci burno pozdravili. Zborovanje je otvoril v imenu bloka g.. Ivan Roglič s primernim nagovorom, koncem katerega je predstavil med burnim odobravanjem dr. Markoviča.
Dr. Markovičeva obtožba režima.
Mi gremo združeni v te volitve. Zbrali ste se, da slišite naše mišljenje. Ne smemo večno vstrajati na tem, česar nočemo, nego vstrajati moramo y tem, kar hočemo. Nismo negativni, nego smo pozitivni. Sedmo leto se vrtimo okoli vprašanj državnega edinstva in opasnosti, a država stoji tu. Tri etape razlikujemo v naši dosedanji zgodovini. Prva etapa nacijonalne radosti in navdušenja, ta je le prehitro minula. Druga etapa, plemensko nepoverjenje, tretja etapa, borba. V prvi, kratki-etapi je narod sanjal, da je z osvobojenjem dosegel mir, red in blagostanje. Toda kmalu so se pokazale pogreške. Grešilo se je od strani poedincev, grup in plemen. To je izzivalo medsebojno nezaupanje. Vzrok, ker se niso poznali, ko smo se ujedinili.
V Srbiji je bil položaj ta: Obstojali sta dve grupi, v eni Pašič z radikali, na drugi strani demokracija z Davidovičem na čelu. Obe grupi ta bili že pred vojno v nasprotju iz istih glavnih razlogov, kakor danes. Šlo je namreč za vprašanje našega ujedinjenja. Pašič je imel drugačne misli, namreč, da osloboduje, a ne z voljo vseh, marveč, da Srbija osvobodi vse. Davidovič je nasprotno stremi! po ujedinjenju z voljo celega naroda. Ko se je po preobratu ujedinjenje izvršilo, je srbska demokracija hotela, da bodi merodajna volja naroda v jugoslovanski demokraciji.
Glavni vzrok nepoznanja in nezaupanja ter na srbski radikalni strani stremljenja po hegemoniji, je bilo kot rečeno medsebojno nepoznanje, to pa vsled tega, ker so med nami in vami stali posredniki, ki so bili ovira, da smo se obojestransko gledali samo skozi te posrednike. Posebno Hrvati so videli vse Srbe le na eni liniji.
S tem smo vstopili v drugo nesrečno fazo: plemenskega nezaupanja. Izšlo je hrvatsko vprašanje, ter abstinenca Hrvatov do parlamenta, ne da bi se bili potrudili poiskati, kje tiči vzrok. Dobili smo ustavo. Ni zadovoljiva, toda bolje nekaj kot nič. Greh ustave je, da se ni mogla udejstviti. Hrvatsko vprašanje je naraščalo do opasnosti. Radič je negiral vse, in za svojo politiko rabil tudi sredstva, ki niso bila dobra.
Srbska demokracija je iskala vzroke in jih tudi našla. Znan je sestanek v Sarajevu, katerega se je udeležil tudi odlični naš znanstvenik g. dr. Cvijič. In že
tu se je našel vzrok. Odločili smo se, da Srbi začnemo sami gledati, kaj nas loči od ostalih bratov. Sledil je i zgodovinski zagrebški kongres, kjer se je ugotovilo, da iz te krize ni rešitve brez bratskega sporazuma. Le Pa- j
šič in Pribičevič nista mogla videti to pot našega spo- j znanja. Nismo ostali na pol pota. (Govornik omenja j Pribičevičevo špekulacijo v stranki, dokler ga niso spo- j znali in pognali ven). Davidoviču se je posrečil načrt j ustanovitve bloka sporazuma. Tudi Pašič je storil blok i z Radičem, toda na bazi oddaljenosti, namreč, da Hrvati ja ne pridejo v Beograd. Davidovič ni po vzgledu Bašiča paktiral, nego je na zastavo svoje ideje le zapisal: bratski sporazum. In glejte, vsi, ki so to hoteli, so prihajali sami pod to zastavo. Blok je bil storjen. A zdaj sta se Pašič in Pribičevič, ki sta se doslej smejala, pričela ogrožati. Pašič je videl v bloku nevarnost ter začel zbirati proti bloku ljudi, ki so v njegovi službi, med njimi niti enega Srbijanca. Zasluga Davidovičeva je bila, da so Hrvati prišli v Beograd ter napolnili naš parlament, vsled česar je režim ostal v manjšini. A tedaj se je zgodil čudež. Preje sta Pašič in Pribičevič vpila, češ, naj pridejo Hrvati v Beograd, da se sporazumemo. A sedaj, ko so prišli z nami v sporazumu, tedaj sta ista dva moža vse delala na to, da jih ne sprejmejo.
Tretja faza: borba je sicer težka, a ni tako težka, kot je bila druga, namreč plemensko nezaupanje. PP. režim vidi spas države v tem, da se drži na oblasti. Kolikor več terena izgublja režim s to parolo, toliko bolj trobi v svet o opasnosti države. Tudi v radikalni stranki so dobri ljudje (n. pr. Protič, Naslas Petrovič in dr.) toda nimajo moči, ker se okoli Bašiča zbirajo koruptni elementi, oni, ki so sposobni za korupcijo, so sposobni , tudi za vse, le da se obdrže na vladi.
Padla je PP. vlada in -došel je blok sporazuma. — Izpočetka so ga ignorirali, a ko so videli, da vztraja, da se v državo vrača mir in zaupanje, tedaj je PP. postalo strah. Edina država smo na svetu, ki ni niti še rešila invalidskega vprašanja. Hrvati so bili že tako daleč, da so bili pripravljeni, da stopijo tudi v vlado. Tega sta se Pašič in Pribičevič ustrašila. Inscenirala sta razne ovke, Davidovičeva vlada je morala pasti. In tako smo prišli do volitev,
PP. režim vztraja na oblasti vladovanja. Toda zato treba imeti večino. Ker te večine ni, bilo treba izdati parolo o »spasu države« ker so Hrvati šli v vlado. Ker to še ni bilo dovolj, so segli še po drastičnejšem sredstvu: iznašli so boljševizem našega seljaškega naroda. Mislili so s tem, da vzbude vse Srbe pokoncu proti Hrvatom in Slovencem, »da se spasimo«. Da bo to bolj držalo, so ta strah o boljševizmu vrgli tudi ven v tujino in po celem svetu (klici sramota). Zakaj? Zato, da s tem lažistrahom prikrijejo vsa svoja sredstva, ki jih uganjajo napram večini naroda in da v tem strahu polove vse zase. Toda tudi ta načrt se jim ni posrečil. Govornik omenja kot dokaz zadnjo afero z Radičem, falsifikate itd.
Dalje postoji govornik pri dokazih terorja v zadevi svobode na univerzah. Prečita tozadevno iz brošure nekaj najbolj drastičnih izpovedb prič, ki so videle, kako je beograjska žandarmerija streljala in pobijala visoko-šolce. (O teh dokumentih še poročamo).
To stanje sile in korupcije, mi nočemo in nočemo brezzakonitosti (viharno pritrjevanje). Mi hočemo v sporazumu ujedinjen narod in hočemo, da se umakne vse, kar stoji sedaj med kraljem in narodom, da narod sam vidi svojega kralja. (Viharno odobravanje.) Borba 8. februarja prinese definitiven zlom. Pri nas v Srbiji režim nima nobenih uspehov. Borbenost pri teh volitvah je veliko večja kot preje. Naše vrste so kompaktne in večje kot so bile preje. Z besedami: ideja narodnega sporazuma hoče, da se umakne ta režimi je govornik med burnim odobravanjem končal svoj govor.
Nato se mu je g. Roglič kot predsednik iskreno za-havalil. Zborovanje se je zaključilo s končnim govorom g. tajnika NSS Brandnerja, ki je naglašal našo hvaležnost, da nam podaje pravo sliko o krivcih sedanjega nevzdržnega stanja, tako odličen brat Srb, kakor je ravno kandidat bratskega sporazuma dr. Boža Markovič.
Volilno gibanje.
TATOVI LJUDSKEGA PREMOŽENJA.
Valuta je nestalna. Dinar skače, dinar pada v inozemstvu. To so glasovi, ki pretresajo trenutno naše celokupno narodno gospodarstvo, te glasove čuti na svojem premoženju delavec, kmet, obrtnik, trgovec, posestnik itd.
Denar ne predstavlja sigurne vrednosti, denar, ki je merilo premoženja vsakega poedinca, denar, ki vsebuje težko prislužene prihranke delovnega ljudstva, skače in pada. To ne pomeni samo, da je celokupno narodno gospodarstvo in premoženje poedinca nesigurno, temveč vse huje vse znake, da nekaj v državi ni v redu.
Vsi državljani se boje takega stanja valute, edino eden uživa in se veseli, to je špekulant-bankir, k; hoče izkoristiti priliko i si zaslužiti na lahek način težke milijone na račun žuljev delavnega ljudstva.
V naši državi moramo od razpada pa do danes ugotoviti eno dejstvo in to je, da naš dinar pada in raste vedno takrat, ko je dr. Cekin-Praprotrakova bankirska klika na vladi.
Mi z absolutno sigurnostjo lahko trdimo, da povzroča nestalnost naše valute, nesigurnost našega celokupnega narodnega gospodarstva in nesigurnost zasebnega imetja ta liberalna bankirska klika, da potom svojih vezi z vlado ; lahko ugodno špekulira in prišpeladira milijone ita račun j delavnih rok našega ljudstva in v škodo državne? konsolidacije.
Ta čudovita točnost skakanja in padanja naše valute se pojavlja vedno, kadar je na vladi klika političnih zločincev in ljudskih goljufov. Mi vprašamo, odkod ogromni milijoni, katere poseduje dr. Cekin in njegov kompanjon Pràprotnik? Z delom rok se tega ne da čez noč zaslužiti, ostane le en odgovor: špekulacija in izkoriščanje oblasti in države v svoje žepne svrhe.
To je tisto narodno in državno edinstvo, to je plašč nacijonalnega bloka ljudskih tatov in sleparjev. Ti zločinci so pri teh volitvah že propadli in ne dobe svojega mandata. Ne gre za to, potreba pa je pokazati celokupnemu slovenskemu narodu, da je le malo plačancev in nezavednih, ki bi odoioravali politiko goljufov in izkoriščevalcev.
•Kdor bo vrgel krogljico v skrinjo nacijonalnega bloka, bo prodal svoje žulje in pljunil na svojo lastno domovino!
»Lep up« na zmago Narodnega bloka. Žerjavovci se po svojih glasilih izmed vseh strank najbolj kričavo bahajo z gotovo zmago Narodnega bloka. Mi jim ta »Galgenhumor« radi pustimo, samo ugotavljamo, da pogreša na tokratni policajdemokratski kandidatni listi napredna javnost osebnosti, kakor: Ivan Rebek, Ključavničar v Celju, celjski profesor Mravljak, učitelj Kocbek, Puklavec in Pe-tovar. I a gospoda že ima dovolj od dosedanjih Žerjavovih volilnih porazov in za te volitve si je zbral politični agro-merkur nove privlačne sile, kakor: špijon dr. Pivko, nemškutar Drofenigg, ki je že najmanj trikrat menjal svojo politično barvo, ter lesni verižnik Podlesnik iz Ribnice na Pohorju. Napredni krogi se glasno posmihajo tem novim Žerjavovim kandidatom in pravijo, da so ravnokar označena imena »najlepši« up na »gotovo« zmago Narodnega bloka.
Eden drugemu razbijajo shode, Iz Spodnje Polskave nam poročajo: Včeraj v nedeljo je sklicala pri nas v gostilno Kavčič shod radikalna stranka. Kot govornika sta se pripeljala na avtomobilu Janko ter Joško Tavčar iz Maribora. Koj za tema dvema sta jo prifrčala v avtomobilu mariborski vinski brat Žerjavovec Kejžar in radikalni uskok pragerski restavrater Dolničar. Pri eni mizi sta sedela Tavčarja, pri drugi Kejžar in Dolničar. Zborovanje se je pričelo med Tavčarji in med Kejžarjem-Dolničarjem. Gospoda se je med seboj obmetavala s psovkami kot: 'izdajice, lažnjivci, kupljene duše itd. itd. Kmetov je bilo precej, a to ne radikalov ali demokratov, ampak pristašev SLS, ki so se na ves glas smejali in kazali s prsti na napredne voditelje, ki se psujejo med seboj kot kaki šnop-sarji v kaki podzemeljski beznici. Kmetje so zmigavali e glavami in bili resnega mnenja: Tako, kakor zgleda Narodni blok v spodnjepolskavski gostilni pri Kavčiču, ravno tako je tudi v Beogradu pri vladni mizi, Hvala Bogu, da smo pri resni SLS, ki ne po*zna. psovk, ampak resno delo za samostojnost Slovenije. Poi več nego dveurnem medsebojnem prerekanju'sta se odpeljala najprej oba Tavčarja, za njima pa Kejžar in Dolničar. Za Spodnje-Polskavčane je bil ta shod dober nauk, kako bi zgledalo pri nas v Sloveniji, ako bi si res prigoljufali poslanske mandate Pasice vi radikali, ali pa Žerjavovi policajdemokratje. Na Sp. Polskavo menda ne bo več pred volitvami ne demokratov in ne radikalov.
Volilno gibanje v mariborskem volilnem okrožju. Pri; naštevanju kandidatnih list za mariborsko volilno okrožje se je zadnjič pripetila tiskovna napaka, katero je popraviti na ta način, da naj velja za VII. vloženo listo: Neodvisna delavska stranka Jugoslavije ali komunisti' — nosilec liste Ivan Makuc, za VHI. Nemici — nosilec liste Fr. Schauer, potem pa kot IX. Narodni radikali — dr. Ravnik itd.
Ig Slovenije.
Presneto »čudine« izjave dr. Pivka. Sobotno »Jutro« je prineslo poročilo o manifestaci j,skem zboru Narodnega bloka, ki se je vršil v celjskem Narodnem domu dne 16. t. im. »Jutro« poroča, da je dal ob tej priliki' nosilec SDS liste te-le izjave: »Žal mu je za narodino-socijalistično stran ko, ki je vsled nezmožnosti svojih voditeljev v razkroju, ker je imela poprej dobre izglede. Žal mu je tudi za naše ljudi v radikalni stranki, ki trpe pod neuvidevnostjo mariborskega vodstva. Z ogorčenjem zavrača falzifdkat pogodbe med njim in dr. «Lipoldcm, ki se na sramoto ni skuhal v klerikalnih, temveč naprednih vrstah. Kar pa se tiče »izdajstva«, je le ponosen, da je mogel kaj storiti v korist ujedinjenja naše domovine. Pozdravlja imenom koncentracije korak štajerske SKS, ki je krepko pomnožila vrste Narodnega bloka m ojačila s tem tudi državno idejo.« — Dr. Pivku je torej žal, da se narodni svcijalisti na čelu . s poštenjakom dr. Božo Markovičem niso naslonili na ko-rupcijoniste krog dr. Žerjava. Slava jim! Saj se je naredno-socijalistična stranka osnovala samo iz mržnje proti dr. Žerjavovi korupciji ter nasilju in ravno v tej svoji bojni točki je njena glavna bodočnost med našimi naprednjaki. Tudi slo venskoš ta jer ski radikali so še \ čelno toliko pošteni, da so odlkloniili združitev z na ječo obsojenimi agro-merkurji in italijanskimi špijohi. Verjamemo, da je Pivko ponosen na izdajtsvo, saj špijon se ne more ponašati z nobeno drugo »čednostjo«, kot z izdajstvom, ki se pa poveličuje samo v dr. Žerjavovih vrsticah. Ko-nečno je špijon dr. Pivko, ki se je pobahal s kolajno izdajstva, pozdravil še ravno njega vredno trikratno politično in enkrat narodno izdajico šentjurskega žganjarja Josefa Drofenigga. Umazano pogodbo med seboj in dr. Lipoldom je -dr. Pivko zavrnil samo z eno besedo »falzifikaL« O, ako bi bil gostobesedni dr. Pivko v ravnokar omenjeni aferi nedolžen, bi še bolj na dolgo klobasaril in pisal o tej zadevi, kakor je n. pr. o svoji italijanofilski špijonaži. — Iz-! jave, kakor jih je podal dr. Pivko po »Juhu« v Celju, lepo ; izpolnujejo njegovo špi jonsko sliko in njegovo najozjo zvezo s šibo Slovenije — agromerkurjem!
»Sijajni« shod Narodnega, bloka, v Kaniži ob Pesnici nad Mariborom, 'h Kaniže nam poročajo,: Za včeraj v ne-4edjo popoldne ob treh' je bil naznanjen v prostorih godine Rajterer shod Narodnega bloka. Kot govornika sta se pripeljala v avtomobilu g. dr. Lipold Iz Maribora in pa fesjtersberški Janžekovič. Zbranih nas je bilo kakih 50 vo-lilcev, ki smo radovedno Calcali, kaj neki nam bosta povedala ta »narodna« gospoda. Kot prvi je precej previdno govoril dir. Lipold, a za njim je breriknil na čisto napačno ubrane strune Janžekovič. No, Janžekovič jih je slišal, da ne ibo nikdar pozabil svojega prvega in zadnjega izleta v iC.tniio. Ako bi jo ne bila oba gospoda popihala skozi vrata, na avto in hajdi v najjhujšem diru proti Mariboru, bi b«k> tudi padlo kaj po njunih plečih. Sramotno pobegla blo kanja bosta gotovo lagala v »Jutru« in »Taboru«,, kak» sijaj po jima je uspel ‘shod in ikako so vsi zborovalci pritrjevali njunim izvajanjem, a je ravno nasprotno res. Prepričani smo, da se godi Žerjavovcem kakor v Kaniži enako tudi mo drugod.
Težka'nesreča na kolodvoru v Hočah. Včeraj se je ponesrečil na kolodvoru v Hočah ključavničar v železniški delavnici Koren. Po naključju je prišel pod lokomotivo, ki otu je odrezala obe nogi- pri kolenu. Zadobil je težke poškodbe tudi na glavi in prsih. Mariborski rešilni oddelek ga je takoj prepeljal v bolnico, vendar je njegovo stanje zelo nevarno radi velike izgube krvi.
Ne igraj se z orožjem! Dne 16. t. m. so pripeljali težko ranjenega 251etnega financarja Ivana Kolarja iz Kaple v mariborsko bolnišnico. Neki možki se je igral s samokresom'. Ta sé je sprožil in krogla je. zadela v bližini stoječega financarja v vrat ter. mu je prebila grlo, tako da sedaj še razločno . govoriti ne more.
Graditev električne centrale pri Krški vasi. Zagrebško, mesto sedaj najbolj, skrbi preskrba s cenim električnim tokom, katerega si namerava dobaviti e zgraditvijo električne centrale pri Krški vasi blizu Brežic. Načrti za ta projekt so že gotovi. Vodna sila bi se dobila tako, da bi se izkopal med Savo pri Krškem in Krko v bližini Brežic kanal, s čemur bi se dobilo kakih 17 m padca in to bi bilo dovolj za pogon velike elektrarne. Kanal bi bil dolg 17 km. Graditev . f>i izvedla zagrebška občina in dela bi se kmalu pričela, ako bi bilo, rešeno najvažnejše vprašanje: odkup ozemlja, po katerem bo kanal izpeljan. Tu se nahajajo namreč prvovrstna polja, last okoliških 'kmetov in ti zahtevajo precej visoko ceno. Slovenske oblasti so imenovale za precenitev posebno strokovnjaško komisijo, ki je nastavila ceno 10 do 12 kron za kvadratni meter. Zagreb ponuja samo dve tretjini omenjene cene in baš radi tega je nastal nesporazumi, ki utegne uresničenje načrta še za dolgo zavleči. Graditev elektrarne bi bila tudi silno važna radi brezposelnost, fci se pri nas vedno bolj širi. Pri delu bi bilo zaposlenih najmanj 4000 delavcev celo leto, ki bi dobivali na delavno uro 20—40 kron plače. Tudi za gospodarsko povzdigo Posavja bi bilo uresničenje projekta ogromne važnosti, ker bi bila elektrarna obvezana oskrbovati s -tokom precej obzirno okolico.
Dnevne novice.
Priprave za »svobodne« volitve. Hrvatsko časopisje beleži o predvolitvenem divjanju samostojnih demokratov V Koprivnici niže Varaždina to-le sliko: Do 50 meščanov v Koprivnici je pod policijskim nadzorstvom in sicer tako, da se ne upa sosed do soseda. Do pred kratkem jih je tičalo 20 v zaporih, a sedaj zapre policija dnevno kar po 10 Koprivničanov, jih zopet izpusti in zopet aretira. Meščani, ki- so podpisali kandidatno listo HRSS, se silijo, da proglasijo svoje podpise kot ponarejene. Od volilcev se -zahteva, da se pismeno zavežejo, da ne bodo delali, niti glasovali za HRSS, ampak bodo spustili volilne krogljioe aa Lovrekoviča, ali celo za frankovce, ako že nočejo glasovati za samostojnega demokrata dr. Wilderja. Od strani oblasti se sili Koprivničane, da obljubljajo volilno abstinenco. Da oblasii res dobijo v roke 'črno na belem vse te agoraj opisane izjave, ene zapirajo, druge postavljajo pod policijsko nadzorstvo, tretjim odvzemajo' lovske karte ter orožne liste, krčmarjem grozijo z zapiranjem gostiln itd. Pri vsem tem opisanem predvolitvenem nasilju se je zgodil v Koprivnici te dni slučaj, ki presega vse meje človeške potrpežljivosti.. Za časa svetovne vojne, ko je Dalmacija, tako grozno trpela glad ter pomanjkanje, sta Hrvatska in Slavonija sprejeli večje število izstradanih dalmatinskih otrok v preskrbo. V onih hudih časih je prišel iz Imots-kega iz Dalmacije v Koprivnico reven deček Pavel Mršič. Po preobratu je sirota brez staršev ostal v Koprivnici kot pekovski vajenec pri peku Lukežu Novoselu. Kakor .pov-i sod po Hrvatskem je tudi po Koprivnici te dni lepila polN cija.lepake. Na teh lepakih so bila naslikana vešala, na katere vlečejo hrvatskega seljaka ruski fooljševiki in Radič. Vsi ti od policije nalepljeni lepaki pa so izginili, potrgani od neznanih rok, tekom ene ure. Policija vedno nalepila, nove lepake. Pri trganju teh banditskih plakatov so zalo-i tili stražarji te dni pekovskega vajenca Mršiča, zgrabili so ga in ga zaprli. V ječi so ga pred vsem pošteno pretepli in nato so ga gnali pred policijskega šefa k zaslišanju. Šefi policije je dečka vprašal: Ali si ti republikanec? — Da,! sem. — Kdo te je podučil, da tako govoriš? — Nikdo. —< Tako, odpeljite ga in ga pretepitel — Odtirali so revo v; zapor in tamkaj ga je tlesnil detektiv s tako silo za uho, da se je dečku vlila na mestu kri po obrazu. — Ali si šei republikanec, .... ti mater? — Sem, ubijte me! — Nato so mu zvezali roke, mu jih potegnili na kvišku na klin, da So mu roke počrnele in v zraku visečega so pretepavali po celem telesu, dokler se hi onesvestil. Še onesveščenega soi vpraševali: Ali si še republikanec? — Ker ni dal odgovora, -so ga vrgli v mrzlo ječo, kjer mu niso dali ne jesti in ne piti. Tretji dan je začel dečko vpiti na pomoč in prositi vsaj za par kapljic vodè, predno da pogine, Po tem
klicu na pomoč so ga vrgli v skupni,zapor in tamkaj je dobil šele četrti dan jesti. Pri ponovnem zaslišanju je s kor maj slišnim glasom izjavil: Jaz sem republikanec, le ubijte mef — Na to izjavo so ga vendar le izpustili na pol živega.'
V znamenju svobodnih volitev. V Pribičevičevi Liki sta dve katoliški občini, druga tik druge, in sicer Čanak in Ravljani. V teh dveh občinah prebivajo čisti Hrvati. Ti Hrvali so do letos imeli svoje volišče vsi v čanaku, a letos je policajdemokratska gospoda odredila drugače. Obe ti dve hrvatski seli sta dobili skupno volišče v srbskem selu Turjansko, ki je oddaljeno celih 30 km. Pot od Čanaka in Ravljanov vodi skozi zagrizena srbska volišča: Sinon, Zaslužnica in Vrhovina. Zakaj da so samostojni demokratje prestavili to volišče, je jasno kot beli dan. Gotovo pa ne radi tega, da bi katoliški Hrvati lahko glasovali svobodno.
Divjanje polioajdemokratov v Medjimurju. Medjimurje so si vzeli v politično eksploatacijo za te volitve dr. Krizman in še nekaj 'drugih batinašev iz Pribičevičevih vrst. Korobač nasilja vihti nad medjimurskimi Seljaki bivši pop dr. Žganec. Kakor znano, je Medjimurje po pretežni večini za HRSS. Sedaj pred volitvami ko se še le spomnili samostojni demokratje, da so po teh krajih tudi volile!, katere bi se morda dalo s silo natirati v policajdemokratski tabor. Samostojni demokratje prirejajo po medjimurskih selih , Shode, na katere gonijo žandar ji seljake med vsemi mogočimi pretnjami ter grožnjami Na teh shodih se kmetom predvsem obljubljajo večje količine zemlje iz veleposesti grofa Festetiča. V čakovačkem gradu Zrinjskih je zaprtih 60 'kmetov, ki so- se uprli ter drznili ugovarjati divjanju eks-popa dr. Žganeca, ki je žalibog po rodu sam Medji-murec. Med zidovjem zrinjskega gradu gladuje ter trpi zimo medjimurski seljak, ki je zakrivi!,‘samo to,, da se je boril in se bojuje za svobodo Hrvatske in Hrvatov. Ne smerno tudi pozabiti omeniti, da je' v Medjimurju batinanje na dnevnem redu in to radi tega, da bi oblasti oplašile opo-zicijonalno seljaštvo, da se ne bi na dan 8. februarja upalo na volišča.
Nov občinski svet v Zagrebu. V hrvatskih avtonomnih mestih se občinski svèti dopolnjujejo tako^ da se po iz-mandatov polovice občinskih svetnikov vedno z žrebanjem določijo novi člani občinskega sveta. Dne 16. januarja se je vršilo žrebanje v zagrebškem občinskem svetu. Izžrebanih je bilo .25 novih zastopnikov in sicer po slučaju baš polovica od dosedanje večine in polovica od opozicije.
Obsojen dobavljač jugoslovanskih pušk. Pred pariškim sodiščem se je te dni končala takozvana »afera srbskih pušk«, ki je svojčas vzbudila precej pozornosti. Neki Collin je skupno z dvema tovarišema ponudil naši vladi v nakup 50.000 mauserjevih pušk,' katere je baje imel na nekem parobrodu v Črnem morju. Naše vojno ministrstvo je ponudba sprejelo' in Collimi so bile izplačane v obliki predujma večje svote. Med tem pa puške niso-prispele in proti Collimi je bite vložena ovadba. Izkazalo se je, da je to čisto navaden goljuf in dà so puške obstojale samo v domišljiji. Sodišče je Collina obsodilo na pet let ječe in 30.000 frankov globe. Njegova pomagača sta dobila 18 in 8 mesecev težke ječe.
Bita
Stanovanjski spor ali sporazum.
(Zaključek.)
Za pošten sporazum.
Ne le celo naše življenje, marveč tudi celo stvarstvo je urejeno na zakonu kompromisa med dobrim in slabim, med svetlobo in temo, med tem kar nazivljamo živ ljenje in smrl. Najve'čja nasprotja se prej ali slej pri neki točki najdejo, zbližajo, ker jih v to sili eksistenčni nagon, moč naravnega zakona. Vse, kar ne doseže tega cilja, je protinaravno, je proti obstoječemu redu zakona vesoljstva.
Kadar bo človeški rod dosegel moderni cilj stremljenja po lastnem rodbinskem ognjišču pod svojo streho in se bo na tej poti pravzaprav le z viškom kulture obdarovan vrnil nazaj v davni vek, ko je zibel vsaki rodbini tekla pod lastno streho — pa naj je bila še tako primitivna (preprosta), tedaj se naši zanamci ne bodo mogli načudili, da je pri takih obstoječih stanovanjskih in gospodarskih razmerah, ki drže gospodarja in najem
nika proti njuni volji v železnih kleščah, bilo mogoče tako brezmejno sovraštvo med obema stanovalcema pod . eno ih isto streho. Čudili se bodo, da v naši dobi izgubljata gospodar in najemnik toliko dragocene življenj ske energije, toliko dragocenega časa in tudi toliko dragega denarja samo radi vprašanja prisiljenega bivanja pod skupno streho. Sešteli bodo ogromno svoto samo za medsebojno sovraštvo zapravljene energije, časa in denarja in na tej podlagi bodo izračunali, koliko rodbinskih sreč in mirnega življenja smo v par povojnih letih zapravili vse raje za to, da se drug drugega sovražimo nego da se brez vseh teh ogromnih žrtev drug . drugemu približamo na potu poštenega sporazuma.
Vsako zlo ima svoj vzrok, svoj začetek, če nočemo mi, poznejša doba bo potrdila za -nas žalostno resnico, . da tiči zlo stanovanjskih sporov v začetku nezadostno premišljeno zasnovanih in o socialnem ustroju človeštva » nepoučenih organizacijah hišnih lastnikov. Ako bi bil : ustanovitelj teh organizacij samo malo praktično mislil, se saj nekoliko ozrl nazaj v prošlost, kjer bi bil zapazil, od kod so prišli najemniki na ta svet in ako bi se bil le nekoliko let zazrl v bodočnost, ki skuša izprazniti hiše najemnikov, bi se bil premislil sploh ustanoviti lako organizacijo ali pa bi jo bil postavil na čisto dru- , gačno, socijalno in kulturno zasnovane temelje. Naj- , manj pa bi si bil moral biti svest,, da ena bojna organi- . zacija, četudi gmotno močnejše manjšine,p naravnost k živa ustanovitev druge nasprotne bojne organizacije v rokah gospodarski sicer slabše, zato pa številno sil-nejše večine. Brez društva hišnih gospodarjev bi ne bilo nikdat društva stanovanjskih najemnikov. Največja napaka društva hišnih lastnikov je bila, da je ostra ost njihovega cilja bila naperjena napram njemnikom. — Ker je poleg popolnoma zagrešenega cilja največ za-' •
- grešilo še večjo napako društvo najemnikov, ki so glav-; no ošt obrnili tudi napram gospodarjem.
! Krivda stanovanjskega zla ne leži na najemnikih j ali pravilneje rečeno na obstojanju najemnikov nego v I ‘razmerah, ki so napravile naejmnike. Zato pa, ako se ! gospodarji šele sedaj po vojni naenkrat prišli do spo-i znanja, da ne marajo več najemnikov, da bodo hiše več j vredne brez najemnikov in da jih bodo ložje poprav-I ljali in vzdrževali brez najemnine, tedaj bi bili morali j svojo organizacijo zasnovati na čislo drugačni podlagi.
! Ne proli najemnikom, ampak celo združeni z najemniki j naj bi bili namerili ost svoje organizacije na naslov j države s stvarno utemeljeno kategorično zahtevo, da j naj država preskrbi tesina stanovanja- za vse svoje brez-! domovske državljane. Če kaj sličnega in za gotove sloje zahtevajo šele sedaj, ko isto zahtevajo tudi- najemniki, ne eni ko drugi pa ne povedo tudi, od kod naj država . vzame sredstva — teh zahtev seveda nobena vlada ne more smatrati resno, ker je jasno tudi slepcu, da bi v I slučaju ugoditve takih zahtev večina že v načinu zidanja za najemnike določenih hiš nele takoj zgubila na svoji vrednosti, nego bi s tem občutno zmanjšala vred-; nost naše — v državnem smislu mišljeno — narodne j posesti in večina teh hiš bi bila obsojena v propast.
Vsaka dobra stvar če hoče roditi dobro, mora biti j že vnaprej dobro premišljena. To staro načelo pogre-I šamo tako pri organizaciji gospodarjev, kakor pri na-j jemnikih. Na dosedanji podlagi je eno društvo večje j zlo kot drugo. V organizacijo hišnih lastnikov spadajo i le oni, katerih hiše niso bile nikdar zgrajene za sopo-j rabo najemnikov. Dajte malo pomisliti, kaj bi počel gospodar velike najemninske hiše, če bi se najemnikom posrečilo doseči cilj svojih zahtev po lastnem domu?
Le oni, ki si je svoj dom zgradil le za svojo rodbino pa mu je povojna stanovanjska beda proti njegovi volji vsilila v hišo neljubih najemnikov, imajo res interes na povratku svobodne razpolage s svojo lastnino. In le taki gospodarji imajo tudi povoda dovolj, da tu svoj cilj dosežejo ne v boju proti najemnikom, marveč složno k njimi v stvarno zasnovani skupni organizaciji.
Čisto drugačna in vendar tudi skupna organizacija naj bi se ustanovila v svrho vzdrževanja reda v hiši, dogovora glede najemnine in vzdrževanja hiše v interesu onih gospodarjev, ki so bili in ostanejo navezani na najemnike in katerih hiše so bile v to svrho zidane. Pa če bi tudi — kar je pri današnjih razdrapanih razmerah bol j naravno — bile te organizacije slojno-interes-no ločene, vendar bi morale imeti skupni forum, recimo-svoje razsodišče, ki naj bi končnoveljavno urejalo vse sporne zadeve.
Če se zunaj v vesoljstvu — kadar je sila največja — združijo tudi med seboj najbolj nasprotni elementi, bila bi žalostno, ako bi se na zemlji, na tem neznatnem, drobcu vsemirja raje do smrti sovražili, kakor pa se vsaj za silo, radi ljubega miru v hiši ne sporazumel človek s človekom.
Raje, kot da se borimo za brezkončne spore radi par metrov, kjer naj srečno preživimo kratko nesigurnost življenja, pojdimo proti proti frazam na obeh straneh v pošten boj za pošten medsebojni sporazum. —re„
k Maribora.
Radikalija lovi glasove mariborskih mesarjev. Kakor sopri zadnjih volitvah radikali hoteli prislepariti glasove viničarjev, z obljubljenimi brejimi kravami in telicami, na-katere še viničarji ;danes čakajo, tako hočejo pri teh volitvah pridobiti mariborske mesarje. Pri teh mešetarijo letos gg. Tavčarji, ki so zadnji petek sklicali v ta namen mariborske mesarje in njih pomočnike na »stanovski« sestanek. Tam se je g. Tavčar predstavil mariborskim mesarjem kot zaščitnik mesarske obrti, ki prihaja v ugodnem trenutku, v katerem jim lahko odpravi z mariborskega trga Špeharje s Ptujskega polja in jih reši škode, ki jim jo de—
Stran 4.
STRA2A.
fajo gostilničarji, ki nimajo mesarske obrti, s kupovanjem telet To pa je mogoče samo sedaj pred! volitvami, ako gredo vsi mesarji v radikalno stranko. Vsled tega je prinesel s seboj v podpis resolucijo, ki jo je, kakor obljubljeno, menda nesel brat Janko takoj drugi dan v Beograd. Opomnil je sicer, da ta resolucija ne bo takoj rešena, toda je trdno prepričan, da se ji bo ugodilo v 14 dneh. Torej tisti teden pred volitvami! Po volitvah pa bo s to obljubo ravno tako kot po zadnjih volitvah z viničarskimi kravami, o katerih radikalski prevaranti niso hoteli prav ničesar več znati Mogoče pa, da se bo vsaj gg. Tavčarjev kaj prijelo zato, da so se spomnili v tem trenutku, kako bi radikalnim pijavkam zvlekli par glasov obrtnikov. Kaj jim potem mar korist obrtnikov! Ta se tako ne strinja z interesom veleindustrijcev, za katere se štejejo tudi oni. Zato mislimo, da bodo obrtniki s svojimi zadrugami brez mešetarjenja veleindustrijcev znali čuvati, obrtni zakon, vse drugo pa je samo lim za radikalne špekulante.
Invalidi in pensionisti, čujte! Radikali katerim ste se po zaslugi plačanih Pašičevih agentov Aljančiča in Kaučiča obesli za frak, agitirajo med mesarji, da bodo Špeharje odpravili z mariborskega trga. S tem hočejo doseči, da bo meso dražje. Vas uboge invalide in penzijoniste pa Paši-čevi radikali, o-osebno oberst Aljančič, farbajo, da Vam bodo pomagali in draginjo odpravili. Oh, kako Vas vlečejo Ga nos!
Pljunek na ntóatost obrasta. Stari avstrijski oficirji so svoj čas kaj dali tudi na svojo možatost. Polkovnik v pok. g. Aljančič je doprinesel sam že več dokazov, da odkar je v civilu, rad pozabi, na to stran časti bivšega višjega častnika. Pri prvem občnem zboru Društva najemnikov je ta gospod odločno izjavil, da pod nobenim pogojem ne sprej?-me več izvolitve mesta predsednika. Ni ravno treba, da je bil kdo oberst, vsak še tak priprost in pošten mož saj v takem slučaju, ko gre za tako malo hvaležno mesto, kakor je predsednik pri Društvu najemnikov, ostane napram sam sebi mož beseda.To. je javnost tembolj .pričakovala od polkovnika Aljančiča. Toda kakor slišimo, je g. Aljančič pri drugem občnem zboru čisto pozabil na svojo možato besedo od pretečene nedelje. Sprejel je z veliko samočastjo zopet takorekoč izsiljeno mesto predsednika. In mož se je za to mesto tako bal, da se ni upal ugoditi svoji dolžnosti in zahtevi članov na proiiglasovanje. Če bi bilo to še v Avstriji, dvomimo, če bi bil oficirski častni sod zadovoljen s tako možatostjo. Preočiten .pljunek je ta nedoslednost na čast in možatost višjega oficirja, če je tudi že v pokoju. Nismo pozabili na svojo obljubo, da vržemo iz tega društva ven politiko in vse, ki s tem društvom uganjajo svojo politiko.
Razsodišče za določanje najemnine. V smislu člena 40 stanovanjskega pravilnika so vpisani pri. mestnem magistratu kot stanovanjskem oblastvu I. stopnje v Mariboru za čas od 1. 1. do 1. 5. 1925: 1. V listo predsednikov razsodišča za določanje najemnine: Franjo Rodošek, tajnik mestnega magistrata in predsednik stanovanjskega oblast-va v Mariboru. Dr. Josip Kronvogel, dvorni svetnik v p. Ljudvit Raizner, podpredsednik banskog stola v pokoju.
H.	V listo razsodnikov razsodišča za določanje najemnine:
a)	Iz vrste hišnih posestnikov: Julij Glaser, Vid Murko, Ferdo Vincetič, Leopold Barta, Franjo Gulda, Vilko Berdajs, Stanko Marin, Franc Lampe, Stanko Pallaš, Josip Beranič, Franjo Babič, dr. Andrej, Veble, hišni posestniki
b)	Iz vrste stanovanjskih najemnikov: dr. Adolf Pečovnik, profesor; Jernej Aljančič, polkovnik v p.; Mirko Kožuh, nadučitelj; Virgil Škofič, strojni mojster drž. žel.; Filip Gašperin, profesor; Otmar Meglič, zasebni uradnik; Ivan iDreOv urar; Janko Firbas, poštni uradnik; Martin Bošnjak, krojaški mojster. Glede določanja višine najemnine po raz sodišču se stranke opozarjajo na predpis čl. 3 in 4 stanovanjskega zakona z dne 30. 12. 1921, ter čl. 16, 17, 39 •in 40 stanovanjskega pravilnika z dne 29. 11. 1922, oziroma izprememb in dopolnitev tega pravilnika z dne 25. marca 1923.
K zaključku razprave o stanovanjskem vprašanju. Z danšnjim sestavkom zaključujemo razpravo »Stanovanjski spor ali sporazum«. Razprava je vsled svoje stvarnosti vzbudila v širši javnosti zanimanje. Nekatera težja izvajanja v zadnjih sestavkih se poljudno pojasnijo ob priliki predavanj kreditne in stavbene zadruge »Mojmir«. Druga, posebno aktualna vprašanja, kakor na primer najemnina, bo pisec te razprave obravnaval posebej tudi v »Straži«.
IV. redna seja mestnega občinskega sveta mariborskega se vrši v torek, dne 20. januarja 1925, ob 17. uri (ob petih popoldne) v mestni posvetovalnici Dnevni red:
I.	Poročilo predsedstva. 2. Predlogi in vprašanja. 3. Proračun za leto 1925.
Zanimiva aretacija na mariborskem kolodvoru. V noči od minulega četrtka na petek je dobila kolodvorska policija v Mariboru iz Zagreba telefonično obvestilo, da je pobegnila hčerka nekega uglednega trgovca ter bo najbrž skušala skupaj s svojim kavalirjem, ki jo je nagovoril na beg, doseči varna tla v Avstriji. Vsled tega je bil zagrebški vlak strogo zastražen in med potniki so v resnici dobili zanimivega begunca. Mlada Zagrebčanka je bila oblečena v elegantno »širni« možko obleko in s svojo dražestno »bubikopf «-frizur o je izgledala kot 15—löleten deček. Izdajali so jo samo ženski čevlji. Njen kavalir je menda slutil pretečo nevarnost ter se pritajil pred policijo, prepustivši begunko svoji usodi. V policijskih prostorih na kolodvoru je deklica junaško zatrjevala z nenaravno globokim glasom, da je deček ter v podkrepitev tega pušila cigarete kot star kadilec Njen obrazek in kretnje so takoj na prvi pogled prepričale vsakega, da ima pred seboj deklico in policija jo je brez vsake preiskave odposlala nazaj s prihodnjim vlakom v Zagreb, kjer jo je pričakoval strogi oče, ki bo sigurno v bodoče skušal preprečiti tako zanimive avanture svoje hčerke.
Nezgoda. V soboto, 17. t. m. ob 20. uri je peljal 26 letni Viktor Vreznik, hlapec v pivovarni Götz v Mariboru led iz skladišča in je pri tem padel raz voza, pri čemer je zadobil po obrazu velike rane in težko notranje poškodovanje. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
Poskus samomora. 24letnl pri »Kovini« na Teznu uslužbeni delavec N. N. je dne 16. t m. pil lizol in se zastrupil. O duali so- ga v bolnišnico, kjer je pa že okreval. Vzrok je baje nesrečna bolezen.
Lažnjivi socialisti. V zadnji seji občinskega sveta je slavil obč. svetnik Pivec (SLS) pismen predlog, da se naj Mesarska ulica razsvetli z električno lučjo. Ta predlog je bil odkazan odseku. Nedeljska »Volksstimme« pa piše, da so ta predlog stavili socialdemokrati, kar seveda ni res. Gg. Bahun in Favaj! Ali se ne sramujeta takih laži v socialističnih listih ?
Mestno kopališče. Ker ostane kopališče radi čiščenja parnega kotla od 25. januarja do 3. februarja zaprto, radi tega se opozarja občinstvo, da se posluži kopališča v tekočem tednu.
Občni zbor Prostovoljne požarne brambe in njenega rešilnega oddelka v Mariboru se vrši dne 30. t. m. ob 20.' uri v lastni dvorani, Koroška cesta 12. Dnevni red: 1. Prečkanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo odbora. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo računskih preglednikov. 5. Volitve. 6. Nastavek prispevkov podpornih članov. 7. Slučajnosti. V slučaju, da bi ta občni zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje drugi, z istim dnevnim redom ter na istem prostoru. Ta občni zbor je pri vsakem številu navzočih sklepčen.
Državna borza dela v Mariboru. Od 11. do 17. januarja je bilo pri tej borzi dela 184 prostih mest prijavljenih, 322 oseb je iskalo dela, v 125 slučajih je borza posredovala uspešno in 5 oseb je odpotovalo; od 1. do 17. januarja pa je bilo 365 prostih mest prijavljenih, 644 oseb je odpotovalo, v 216 slučajih je borza posredovala uspešno in 14 oseb je odpotovalo.
Zahvala. Pred dnevi smo poročali, da je umri v Mariboru naš zvesti' pristaš železničar Franjo Potočnik. Potoč nikova žalujoča vdova se vsem, ki so spremili njenega moža na zadnji poti, najtopleje zahvaljuje. Predvsem pa najbolj iskrena zahvala č. g. župniku Valerijanu za poslovilne besede, pevskemu zboru in omladinski godbi.
Prikrojevalni tečaj za ženska in moška oblačila se priredi v Mariboru v dekliški meščanski šoli, Cankarjeva ulica 5. V ženski tečaj se sprejemajo tudi privatnice. Vpisovanje se vrši v nedeljo, 25. januarja 1925 od 9. do 12. ure. Poučevalo se bo vse moderne kroje. Se priporoča za obilni obisk.
Volile! SLS!
Naia Skrinjica je
!! prva !!
Prevajanje in prepisovanje spisov oskrbuje »Posredovalec«, informativni in posredovalni bureau, Ljubljana, Sv. Petra cesta 23.
Velika klet zraven kolodvora ter skladišča razne velikosti, kakor tudi hlec se oddajo v najem. Reflektanti naj se blagovolijo obrniti pismenim potom na poštni predal 2, Maribor, glavna pošta.
Dr. T. pernat
si dovoljuje javnosti naznaniti da je otvorit
odvetniško pisarno
v M tribuni na Grajskem trgu št. t.
H lato (tropine)
izvrsten redilen pripomoček za pičo vseh domačih živali, se dobi v vsaki množini dnevno pri Th. Gote, pivovarna,
Maribor.
krojaške, suknjene in platnene odpadke, staro želez je, kovano in vlito, glaževino, kakor odpadke vsake vrste-kupujem po najvišjih cenah
Ä. Arbeiter» Mapibot*
Dravska ulica 15.
Izmenjam tudi staro železje, katero je za vporabo, s kovaškimi odpadki in vlitino.-
Nepopolnejši Stoewar šivalni stroj
9
£
*6
5
©
S
Ite
«%
»9
*
©4
S
©
§
at
at
«
©
s pogredjivim transporterjem (glabelfc). Z odnosnim premikom, je pripravljen za Stepanje, vezer je ali š vanje.
LJUDOV K BARAGA, Ljublana,
$4ent>urg >va ulica 6/1.
Živčno slabost
bledico, malokrvnost, opešanje telesnih moči odstrani hitro mnogoizkušeni N e o k r a t o S i n. Cena zaviitfcu 60 D* predplače in 15 D za pošiljske stroške po:
Gesellschaft für chemische und metallurgischen Industrien, Wien, XUI 2, Wissgrillgasse 5.
Premog iz svojega pretnogokopa pri Veliki Nedelji prodaia Slo* venska piemogokopna družba e o. z. v Ljubljani, Wolfova ul. št. 1- I. -	107

■t

Ali sem ž obnovil nami nino ?
Umrnm napotit*
naiballt«

SMdnjeftatrsfcl ljudski oosuli^ifi r zrn, i,
i Maribora, Stolni mm Št. i,
ki obrestuje hranilne vloge po
87. * 107.
'0 “ *v /o
oziroma po dogovor«.
Tbk Udarne tv. Cirila ▼ Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij »Straže«.