6 VELIKI INTERVJU AJDA CUDERMAN, DRŽAVNA SEKRETARKA NA MGRT
10 TEMA MESECA BLATNA ZGODBA IZ ŠTUDE
32 GLAS MLADIH ANDREJ ŽABNIKAR, PREDSEDNIK MSD
SLAMNIK
OBČINA DOMŽALE
GLASILO OBČINE DOMŽALE
25. FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI | ŠTEVILKA 2 | IZDAJA KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE | CENA 1,09 EUR WWW.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html
Še hitreje do Ljubljane
Domžalski občinski svetniki sprejeli stališča o nadgradnji železniške proge.
Virtualni pust
Letošnje pustovanje na Viru je bilo nekoliko drugačno.
Epidemija je letos pustu in vsem pustnim zanesenjakom prekrižala načrte, saj je odpihnila vsa pustna rajanja in tradicionalne karnevale. Kljub temu pa v Pustni sekciji Striček Vir niso vrgli puške v koruzo, ampak so vseeno pričakali pusta na malce drugačen način.	> 4
ROK ZA ODDAJO
Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. marca 2021.
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. marca 2021, do 12. ure.
Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji.
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@gmail.com
inistrstvo za okolje in prostor je objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta: Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška-Kamnik Graben, pobu-da/DIIP. Ob tem je širšo javnost in tudi Občino Domžale kot lokalno nosilko urejanja prostora pozvalo, da v roku 30 dni od objave pobude, do 22. februarja 2021 podajo pripombe in predloge oziroma konkretne smernice.
Nadgradnja železniške proge predvideva dvotirnost od Ljubljane do postaje Jarše - Mengeš ter uskladitev križanj železniške proge in lokalnih cest z zakonodajo. Prav tako nadgradnja predvideva preureditev postaj, posta-
AKTUALNO
Klub poslovne odličnosti Domžal
Klub poslovne odličnosti Domžal bo naključno svoj rojstni dan praznoval ravno v mesecu, ko praznujemo svetovni dan žensk. Natanko 12. marca bodo upihnile že drugo svečko. Klub z vsakim letom raste in krepi svojo moč v obliki ženske energije. Deluje pod okriljem Zveze poslovne odličnosti Slovenije, ki v sebi nosi bogastvo vsake posameznice in vsaka posameznica nosi bogastvo združenja. Povezane skupaj ustvarjajo lepe zgodbe, ki jih pišejo njihova življenja.	> 14
jališč in elektrifikacijo. Pobuda proučuje tudi možnost povezave kamniške proge na letališče Brnik in gorenjsko progo, pri čemer bi se novi tir proti Kranju odcepil v Preserjah, severno od tovarne Lek. Nejasna je tudi opredelitev do možnosti povezave Most (MOL) in Domžal z novo železniško progo, ki naj bi v grobem sledila regionalni cesti Šentjakob-Domžale. Z nadgradnjo proge in izboljšanjem vo-zno-tehničnih elementov železniških tirov je predvideno do 90 vlakov na dan, prav tako se bodo bistveno izboljšali tudi potovalni časi, saj bodo lokalni vlaki med Ljubljano in Domžalami lahko prišli namesto v 25 v 19 minutah oziroma v 13 minutah po hitrem voznem redu.
SPORT
Druga liga je nazaj
Vse od oktobra je trajal 'prisilni' premor v drugoligaški nogometni druščini. A čakanja, da se sezona nadaljuje, je zdaj konec, in tako v Dobu kot Radomljah so odločni, da marca, ko naj bi se sezona po prekinitvi nadaljevala, jesenskega zmagovitega niza ne bodo prekinili. »Odločitev, da se vrnem na trenersko mesto, je bila povsem enostavna, saj fante in to okolje dobro poznam,« nam je v pogovoru pred spomladanskim delom sezone zaupal stari in novi trener Doba Ja-vornik.	> 33
Občinski svet Občine Domžale je pobudo za nadgradnjo železniške proge obravnaval na izredni seji, na kateri je sprejel tudi stališča, pripombe in splošne smernice Občine Domžale k pobudi za državno prostorsko načrtovanje. Svetniki so na seji pozdravili 'projekt stoletja' ter obenem tudi podprli stališča, ki jih je pripravila občinska uprava. Prav tako so se strinjali, da je takšen projekt lahko velik potencial za lokalni razvoj, se mora pa pri umestitvi projekta upoštevati tudi vidik kakovosti življenja. Predstavniki pripravljavca in pobudnika postopka so v razpravi zatrdili, da se bodo v nadaljevanju spet srečali in pripravili projekte tako, da bodo sprejemljivi za lokalno skupnost.	> 8
OBRAZI DOMŽAL
Aljoša Rebrača, mladi umetnik
Tokrat je do nas prišla informacija o mladem, nadarjenem, predvsem pa vsestranskem 28-letnem Aljoši Rebrača. Poklicali smo ga in izvedeli marsikaj. Čeprav gre za domžalski javnosti dokaj neznanega umetnika, je njegova pot vse prej kot kratka in enolična. Čeprav živi v našem mestu, pa je bolj poznan kamniškemu občinstvu. Tam je namreč obiskoval srednjo šolo in ker v Domžalah ni našel 'prostora pod soncem' za svoje umetniške stvaritve, je odjadral v kamniški Mladinski center Kotlovnica.	> 35
¡ZAVAROVANJA
TEHNIČNI PREGLEDI
TRZIN
2 | slamnik
ŠTEVILKA 1 | janUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
AKTUALNO
VEC HITRIH TESTOV, POZITIVNIH MANJ
V zadnjem obdobju je s strani občanov Domžal in okoliških občin izredno povečano zanimanje za množično presejalno testiranje na koronavirus s hitrimi antigenskimi testi, ki se vsak delovni dan med 8.30 in 14. uro izvaja pri drsališču v Športnem parku Domžale.
Miha Ulčar
Foto: Karin Božič Zupančič
Da bo hitro testiranje lahko potekalo hitreje, bodo na odvzemnem mestu uvedli posebno mobilno aplikacijo, občinski štab Civilne zaščite Občine Domžale pa je dodatno opremil lokacijo za odvzem brisov. Prav tako so te dni s cepljenjem proti co-vidu-19 začeli za paciente, mlajše od 80 let, kronične bolnike in nepokre-tne osebe na domu.
Letos v Domžalah izvedli že skoraj 15.000 hitrih testiranj
V Domžalah množično presejalno testiranje na koronavirus s hitrimi antigenskimi testi izvajajo od začetka letošnjega januarja, številke testiranih pa govorijo o tem, da gre za eno večjih množičnih točk za hitri odvzem brisov v Sloveniji. O tem govori tudi sama statistika, ki mi jo je predstavila direktorica Zdravstvenega doma Domžale mag. Renata Rajapakse, dr. med. spec. V januarju so opravili 6012 hitrih testov, od tega je bilo 335 pozitivnih (5,6 %), na glavni covid točki 'drive in' pri zdravstvenem domu pa so v tem obdobju opravili 3132 PCR testov, od katerih je bilo 1128 pozitivnih (36 %). V februarju je bila številka hitrih testiranj veliko višja, PCR testiranj na glavni covid točki pa manjša. Je pa na obeh točkah padel delež pozitivnih brisov. Do 17. februarja 2021 je bilo opravljenih 8855 hitrih testov, od tega je bilo 121 pozitivnih (1,4 %), ter 1956 PCR testov, od katerih je bilo 452 pozitivnih (5,6 %). Mag. Renata Rajapakse je ob tem dodala, da vse paciente, ki so bili pozitivni na množičnih hitrih testiranjih, napotijo še na PCR teste na glavno covid točko. »Največji naval na hitro testiranje je ob ponedeljkih in torkih, ko se večina testira za službe, ter ob četrtkih in petkih, ko se občani testirajo za bolj prostoča-sne aktivnosti (smučanje, odhodi v tujino ...),« o trendu hitrih testiranj pove mag. Rajapakse. Prav tako mobilne enote Zdravstvenega doma Domžale ob ponedeljkih opravljajo hitre teste za učitelje in vzgojitelje v vzgojno-iz-obraževalnih ustanovah.
Uporaba mobilne aplikacije pri testiranjih bo pohitrila postopek
Mag. Rajapakse je povedala, da so pred dnevi testirali uporabo mobilne aplikacije, ki jo bodo uporabljali na odvzemnem mestu množičnega hitrega testiranja. Mobilna aplikacija jim bo omogočila, da bo postopek administracije potekal veliko hitreje, saj bo prečitala zdravstveno kartico pacienta ter njegove podatke avtomatsko vnesla v računalnik, zdravstveno osebje pa bo po testiranju v računalnik vneslo samo izvid. Pred uporabo
te aplikacije so morali podatke vnašati ročno, kar je vzelo nekaj časa in tudi zdravstvenega kadra, ki ga bodo zdaj prerazporedili na dve novi mesti za odvzem brisov. Prav zaradi tega je pred dnevi občinski štab Civilne zaščite Občine Domžale dodatno opremil lokacijo za odvzem brisov.
Množično testiranje s hitrimi testi poteka vsak delovni dan
Množično presejalno testiranje na koronavirus s hitrimi antigenskimi testi poteka v Športnem parku pri drsališču v Domžalah vsak dan od ponedeljka do petka med 8.30 in 14. uro. Na testiranje se ni treba posebej naročiti. S seboj imejte osebno izkaznico in kartico obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ker je interes za testiranje izredno velik, na lokacijo ne hodite zadnje minute pred zaprtjem obratovanja, temveč pridite vsaj 15 minut do 14. ure. V nasprotnem primeru se zaradi prevelikega števila čakajočih lahko zgodi, da testiranja tisti dan ne boste mogli opraviti.
Cepljenje oseb, mlajših od 80 let, kroničnih bolnikov in nepokretnih osebe na domu
V Zdravstvenem domu Domžale od konca lanskega leta izvajajo tudi cepljenje proti covidu-19. V prvi fazi so cepivo, in sicer po dva odmerka prejeli stanovalci domov za starostnike in starejši od 80 let, ki so bili na seznamu prijavljeni za cepljenje. Pred dnevi pa so začeli s cepljenjem oseb, mlajših od 80 in osebe s kroničnimi obolenji. Je pa število cepljenj, ki jih opravijo v posameznem tednu, po besedah mag. Rajapakse odvisno od števila doz cepiva, ki ga prejmejo od države. »Prejšnji teden smo prejeli 1100 odmerkov cepiva, zaradi česar smo lahko cepili vse osebe nad 80 let, ki smo jih imeli na seznamu. Ta teden je število odmerkov cepiva, ki smo ga prejeli, veliko manjše, vendar smo že lahko začeli cepiti osebe, mlajše od 80 let in kronične bolnike. Ti bodo ta teden prejeli prvo dozo cepiva, priho-
dnji teden pa drugo. Prav tako smo začeli s cepljenjem nepokretnih oseb na domu,« o aktivnostih cepljenja pove mag. Rajapakse.
Večjih težav pri cepljenih proti covidu-19 niso zaznali
Zanimalo me je tudi, če so v domžalski zdravstveni ustanovi zaznali morebitne težave, ki so se pojavili pri cepljenih pacientih. Mag. Ra-japakse pravi, da večjih težav niso zaznali: »Po prvem odmerku cepiva ni bilo posebnih težav pri pacientih, kakšnega pacienta je malce bolela roka. Po drugem odmerku cepiva pa se je pojavilo malo več težav. Paciente je bolj pogosto bolela roka, kakšen pa je dobil tudi vročino, zaradi česar je moral dan ali dva preleža-ti. Ni pa bilo hujših dolgoročnih učinkov. Predvsem je šlo bolj za prehodno obdobje in je verjetno povezano z odzivom telesa. Pri nekaterih pacientih je bilo ustvarjenih več protiteles, zaradi česar je bila tudi reakcija malo hujša. So pa pri vseh te težave v kratkem roku izzvenele.«
Začeli bodo s cepljenjem proti klopnemu meningitisu
V	Zdravstvenem domu Domžale bodo kmalu začeli tudi s cepljenjem proti klopnemu meningitisu, za kar bodo organizirali posebno cepilno ambulanto. Mag. Rajapaske pravi, da bo naročanje za cepljenje proti klopnemu meningitisu organizirano posebej, cepljenje pa bo potekalo trikrat na teden. Termini naročanja za cepljenje bodo kmalu objavljeni na spletni strani Zdravstvenega doma Domžale.
Portal zVem - vse storitve eZdravja na enem mestu
V	okviru nacionalne rešitve za uporabo zdravstvenih storitev eZdrav-je je vzpostavljen tudi spletni portal zVem (Zdravje - Vse na Enem Mestu), ki združuje številne napredne tehnološke rešitve, s katerimi se zdravstvena obravnava bolje prilagaja pacientom, zmanjšujejo se administrativni stroški ter izboljšujeta komunikaci-
ja in izmenjava podatkov med izvajalci zdravstvene dejavnosti. Portal omogoča pacientom dostop do elektronskih receptov, seznama izdanih zdravil, elektronskih napotnic in naročil ter drugih zdravstvenih podatkov, kot so mikrobiološki izvidi (co-vid-19) in podatki o cepljenju.
Zaradi prevelikih administrativnih obremenitev ambulant mag. Ra-japaske paciente naproša, da si izvide testiranj pridobijo sami prek spletnega portala zVem (https://zvem. ezdrav.si). Za uporabo storitev prek portala zVem je treba pridobiti kvalificirano digitalno potrdilo. Na naslovu https://si-trust.gov.si lahko pridobite več informacij in naročite brezplačno digitalno potrdilo. Ce digitalno potrdilo že imate, lahko z njim že dostopate do storitev portala zVem.
»Na tem portalu je zbrano vse, kar je v povezavi s posameznikovo zdravstveno obravnavo, pacienti pa lahko vidijo vse. Lahko spremljajo svoje zdravljenje, vse svoje dokumente, izvide, napotnice, recepte, zdravstvene podatke, podatke o cepljenju ... Tam lahko dobijo tudi izvid testiranja za covid-19, kar je izredno koristno.« obrazloži mag. Rajapakse in doda: Po drugi strani pa bo zdravstveno osebje manj obremenjeno z administracijo.
Pred cepilno ambulanto postavili vrstomat
So si pa pred kratkim v zdravstvenem domu malo olajšali administrativni del, saj so v predprostoru cepilne ambulante postavili vrstomat, ki je namenjen za vpis pacienta. Le-ta ob prihodu v predprostor cepilne ambulante v vrstomat vstavi zdravstveno kartico, ki jo ta prečita ter zazna, da je pacient že vpisan v čakalni seznam, nato pa se poveže z računalnikom.
Čeprav delež pozitivnih pada, je še vedno treba upoštevati ukrepe in navodila
Krivulja okužb je v zadnjih dnevih začela padati, vendar to še ni razlog, da ni več treba upoštevati ukrepov. Mag. Rajapakse pravi, da je še vedno treba upoštevati vsa navodila in ukrepe v zvezi s preprečevanjem širjenja co-vida-19. Se pravi, da nosimo maske, pogosto zračimo prostore in poskrbimo za ustrezno razdaljo. Sploh v zaprtih in tesnih prostorih (delovni prostori), kjer je več ljudi, je treba pogosto zračiti prostore ter vmes tudi zamenjati masko.
Pomembno in nujno je, da se maske uporabljajo tudi v skupnih prostorih večstanovanjskih zgradb, kot so stopnišča, hodniki in dvigala. Po besedah mag. Rajapakse ni res. Hodniki in stopnišča so že v osnovi takšni, da se jih ne more dobro zračiti, kot se lahko zrači stanovanja. Virus pa v zraku lahko preživi več ur. Zato je priporočljivo, da masko snamete šele, ko pridete v svoje stanovanje. □
SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.100 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo. slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 5 0 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure se spreminjajo glede na aktualno epidemiološko situacijo - spremljajte obvestila KD Franca Bernika in spletno stran www.kd-domzale.si / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov.
Drage bralke, dragi bralci,
čeprav letos zime nismo preganjali s pustnim rajanjem in tradicionalnim karnevalom na Viru, v naše kraje odločno prihaja pomlad in z njo tudi spodbudnejše novice, kot smo jih bili vajeni v zadnjem letu. Delež pozitivnih z novim koronavirusom počasi upada, po dolgem času smo lahko pospremili otroke v šolo ter dan preživeli izven meja naše občine. Nekoč samoumevno, danes dragoceno.
V	februarju je potekala izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale, na kateri so domžalski občinski svetniki sprejeli stališča o nadgradnji železniške proge. Svetniki
so na seji pozdravili 'projekt stoletja' in obenem podprli stališča, ki jih je pripravila občinska uprava. Prav tako so se strinjali, da je takšen projekt lahko velik potencial za lokalni razvoj, se mora pa pri umestitvi projekta upoštevati tudi vidik kakovosti življenja. Več o tem, si lahko preberete na straneh Občinskega sveta.
V	Temi meseca raziskujemo blatno zgodbo v Študi. Vse kaže, da je južni del občine Domžale postal pravi magnet, da bi na tamkajšnjih zemljiščih nekateri investitorji opravljali dejavnosti, ki vsepovsod bolj ali manj sprožajo upor lokalne javnosti. Krajani so pred tremi leti dobili bitko z balami, očitno pa vojne za zaščito svojega kraja še niso dobili. Po naših informacijah naj bi podjetje Šuštar Trans, d. o. o., na teh zemljiščih izvajalo program predelovanja odpadnih zemljin in blata. Piše se torej nova zgodba, na njen epilog pa bo treba še počakati.
V	Velikem intervjuju je naša sogovornica Domžalčan-ka Ajda Cuderman, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki nas je presenetila s svojim pronicljivim vpogledom ne samo v gospodarstvo in področje, ki ga pokriva po profesionalni plati, ampak tudi z jasnim pogledom na razvoj Domžal.
Glas mladih tokrat pripada 26-letnemu Domžalčanu Andreju Žabnikarju. V našem mestu je obudil študentsko organiziranje, pozneje je prevzel vlogo predsednika Mladinskega sveta Domžale, uspešno pa jadra tudi v poslovnih vodah. Vse to bogati tudi s študijem, danes podiplomskim, ki ga je spremljal skozi vso njegovo pot. Zakaj je odlična motivacija za mlade in številnim lahko v navdih, pa v (pre)kratkem pogovoru.
Za konec vam predstavljamo 28-letnega Aljoša Rebrača, še enega inovativnega, prodornega in neustrašnega mladega umetnika, ki je sicer bolj poznan kamniškemu občinstvu, zato je zadnji čas, da ga spoznamo tudi Dom-žalčani.
Špela Trškan, odgovorna urednica
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 3
AKTUALNO
OB LETOŠNJEM KULTURNEM PRAZNIKU
Za nami je praznovanje kulturnega praznika, ki je letos potekalo v prav posebnih pogojih in razmerah.
Cveta Zalokar
Kljub številnim omejitvam, ukrepom in zaprtju kulturnih hramov smo v Domžalah strnili moči in se pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika in v sodelovanjem z Občino Domžale skupaj potrudili, da bi našim občankam in občanom ob kulturnem prazniku pričarali in ponudili bogato ter raznoliko paleto različnih dogodkov in vsebin, ki pa so bile, glede na pogoje dela, večinoma dostopne zgolj v spletni obliki. Vse dogodke ste si v času med četrtkom, 4. februarja, in ponedeljkom, 8. februarja, lahko ogledali na spletnih straneh in družabnih omrežjih Kulturnega doma Franca Bernika, Občine Domžale in spletnem portalu Domžalec.
V programu, ki ga je ponudil Kulturni dom Franca Bernika, ste si lahko tako brezplačno ogledali otroško lutkovno predstavo Ljubo doma, ki jo je odigral in tudi režiral Miha Arh, namenjena pa je bila najmlajšemu predšolskemu občinstvu. Ljubitelji filma so imeli možnost ogleda treh filmskih projekcij, med drugim tudi evropski film lanskega leta Bog obstaja, ime mu je Petrunija, ter pogovor vodje Mestnega kina Domžale Jureta Mati-čiča z režiserko Teono Strugar Minčev-sko; za mlajše občinstvo pa so bile na ogled Zverinice iz gozda Hokupoki in slovenski mladinski film Pojdi z mano. Kot osrednji dogodek je bila v ponedeljek na programu med 19. in 24. uro odlična gledališka predstava Dr. Prešeren v izvedbi Prešernovega gledališča iz Kranja, v kateri so izpostavljeni zlasti ženski pogled in spominjanje petih sopotnic velikega pesnika. Lahko pa smo prisluhnili tudi razgibanemu pogovoru našega sodelavca Jureta Matičiča z režiserko Nedo Bric. Slam-nikarski muzej je na ogled ponudil prvo epizodo kratkega filma Pletenje kit iz slame, ki jim bodo letos spomladi sledili še novi. V soboto, 13. februarja, pa smo prvič v naši zgodovini pripravili še spletno delavnico pletenja kit iz slame, ki jo je prek zooma spremljalo devet udeležencev, med drugim tudi udeleženka iz Švice. Na voljo so bili torej številni dogodki različnih zvrsti in namenjeni vsem generacijam.
14.-8. FEBRUAR 2021
kulturni dogodki rta spletu
........
Siva oe ULTURA!
Lahko pa ugotovimo, da so praznovanje popestrili tudi ostali sodelujoči, saj smo k sodelovanju povabili Knjižnico Domžale, Center za mlade, Osnovno šolo Rodica, Srednjo šolo Domžale, Lipo, Univerzo za tretje življenjsko obdobje in Glasbeno šolo Domžale. Tako so se s koncertom e-Prešerno predstavili številni učenci in učenke Glasbene šole Domžale, kjer se trenutno šola kar 579 nadebudnih bodočih glasbenikov. Knjižnica Domžale je ponudila zanimiva Pomenkovanja s Pižamo, katerega gost je bil Rok Trkaj, sicer znani glasbenik, ki pa je pred kratkim skupaj z dr. Igorjem Saksi-do izdal zbirko otroških pesmi Repki. Učenci OŠ Rodica so v okviru skupine KUL KULTURA pripravili recital, katerega rdeča nit je bilo besedilo 4. kitice Prešernove Zdravljice in besede: edinost, sreča, sprava, a ne tudi daljava. Zelo so se potrudili in vse pohvale za odlično prireditev! Pripravili pa so tudi prav poseben virtualni ogled številnih kipcev bralcev, ki so jih izdelali mladi umetniki in so se v začetku februarja pojavili na številnih mestih po naši občini. Srednješolci Srednje šole Dom-
Arboretum odpira vrata
Narava se kljub izrednim razmeram zaradi pandemije ne da. Spomladi se bo razbohotila v vsej svoji lepoti, dnevi bodo daljši in sonce bo na plano zvabilo vse, ki smo mrzlo zimo preživljali na toplem in v osami. Narava kar kliče, prebudile so se tudi rastline in kje jih je lepše opazovati kot v Arboretumu Volčji Potok. Z novo sezono se začenja tudi prodaja sezonskih vstopnic. Za občane Domžal so tudi letos na voljo letne vstopnice po znižani ceni, ker občina Domžale, tako kot vsa leta, za svoje prebivalce sofinancira obisk parka. Vstopnice lahko kupite v Volčjem Potoku na vhodu v park. S seboj morate imeti lansko vstopnico ali sliko in osebni dokument, cena pa ostaja nespremenjena - 25 evrov za odrasle, otroške pa so še cenejše.
V Arboretumu je pomlad čas narcis in tulipanov. Poleg razcvetenih glavic, ki se bodo nagibale v pomladnih vetrovih, pa je na voljo še marsikaj drugega. Obiskovalcem poleg izobraževalnih vsebin in vodenih ogledov parka nudijo tudi možnost aktivnega in ustvarjalnega preživljanja prostega časa. V parku vse leto prirejajo različne tematske razstave, namenjene obiskovalcem vseh starostnih skupin. Na ogled so že davno izumrli dinozavri ali velikani iz morskih globin. Še posebno veseli so obiska mladih družin, ki želijo pri njih preživeti prosti čas in se učiti novih stvari. Podrobnejši urnik dogajanja si lahko ogledate na njihovi spletni strani www.arboretum.si.
Prisluhnimo klicu pomladne narave.
žale so se predstavili s prav posebnim programom, ki so ga sestavljale optimistične pesmi in misli, prežete z upanjem, in nekaj glasbenih točk. Njihovo sporočilo je bilo, da v teh časih, ko sta nam bližina in druženje tako skopo odmerjena, najbolj potrebujemo prav to: glasbo, upanje in pozitivne misli. Center za mlade nam je na ogled ponudil najboljše fotografije mladih fotografov z natečaja Pogled 2020. V Lipi pa so literarna skupina, ljudski godci in citrarke ter kitaristi pripravili zanimivo virtualno proslavo, s katero so se v pesmi, besedi in s petjem poklonili spominu na velikega pesnika.
Posebno pohvalo si zasluži tudi tehnična ekipa za tehnično izvedbo in povezljivost, tako da so občani do vsebin lahko dostopali prek različnih mest, od spletne strani kulturnega doma pa do spletnega portala Dom-žalec in občinske spletne strani ter tudi spletnih mest vseh sodelujočih.
No, kljub vsemu je bilo zaradi rahljanja ukrepov tudi nekaj v resnici 'živega' dogajanja, saj smo lahko tako fizično kot virtualno obiskali Galerijo Domžale, kjer se z odlično razstavo hudomušnih risb do konca
februarja predstavlja domžalski grafik in slikar Črtomir Frelih. V Mena-čenkovi domačiji pa je na ogled razstava še enega domačina, likovnega samouka Milana Pirmana. In da, odprt je tudi Slamnikarski muzej. Ne boste verjeli: fizični obisk je bil povsod nad pričakovanji, ljudje so pač željni kulture in druženja.
Na pobudo in v produkciji Občine Domžale ter ekipe TlC-a je bil na ogled v sklopu pestrega kulturnega dogajanja tudi film Domžale, kjer kultura nastaja, diha in živi, ki si ga je doslej ogledalo že 1170 gledalcev. V njem so svoja razmišljanja predstavili številni predstavniki profesionalnih kulturnih zavodov, pa tudi preštevilna društva in skupine, ki delujejo v naši občini, ki so v nagovorih predstavili svoje delo, poslanstvo ter nam čestitali ob prazniku.
Pohvala velja tudi kreativno izdelanemu pristopu in celostni podobi celotnega dogajanja ŽIVA JE KULTURA, za katero so poskrbeli v DC Studiu pod vodstvom oblikovalca Marjana Kocjana.
Za konec pa še nekaj statistike: skupaj smo zabeležili nekaj čez 8500 ogledov, pri čemer si je največ gledal-
cev ogledalo otroški film Zverinice iz gozda Hokipoki (2035). Ostale dogodke pa si je ogledalo naslednje število gledalcev:
Produkcija Kulturni dom Franca Bernika:
•	Lutkovna predstava Ljubo doma.....
......................................125 ogledov
•	Predstava Dr. Prešeren (Prešernovo gledališče Kranj)...........46 ogledov
•	Pogovor z režiserko Nedo Bric.........
.......................................24 ogledov
•	Filmska projekcija Bog obstaja, ime mu je Petrunija.............141 ogledov
•	Pogovor z režiserko Mitevsko..........
.......................................25 ogledov
•	Filmska projekcija Pojdi z mano 187 ogledov
•	Filmska projekcija Zverinice iz gozda Hokipoki ............... 2035 ogledov
•	Razstava Črtomir Frelih...................
. 526 spletnih + 187 fizičnih ogledov
•	Razstava Milan Pirman...................
.420 spletnih + 156 fizičnih ogledov
•	Ogled filma o pletenju kit (Slamni-karski muzej).................91 ogledov
Ostala produkcija:
•	Pogovor Pomenkovanja s Pižamo:
Rok Trkaj (Knjižnica Domžale)........
...................................1406 ogledov
•	Kultura nas povezuje (Lipa, Univerza za tretje življenjsko obdobje) .913 ogledov
•	Srednješolci ob kulturnem prazniku
(Srednja šola Domžale) ...................
......................................137 ogledov
•	Fotografska razstava Pogled (Center za mlade) ..................... 110 ogledov
•	e-Prešerno (koncert učencev Glasbene šole Domžale)......919 ogledov
•	Bralci (virtualna razstava OŠ Rodica) .................................115 ogledov
•	Edinost, sreča, sprava = daljava (OŠ Rodica)..........................84 ogledov
Vemo, da je izkušnja kulturnega dogodka najlepša v družbi in skupaj z drugimi, v polni gledališki dvorani, ob napetem filmu na velikem platnu ali pa med klepetom ob odprtju zanimive razstave. Takšne izkušnje zdaj že nestrpno pogrešamo in predvsem kulturniki, ustvarjalci in tisti, ki skrbimo za prireditve, pogrešamo tudi vas, drago občinstvo. Prepričani smo, da bomo lahko kmalu skupaj uživali v lepoti kulturnih dogodkov - do takrat pa spremljajte, kaj vse se vam kljub omejitvam trudimo ponuditi. □
4 I slamnik
ŠTEVILKA 2 I FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
iz URADA ZUPANA
slamnik@kd-domzale.si
Podjetniški zajtrk
Pomladi naproti
V zadnjih dneh vse že močno diši po pomladi, ki je nekako sinonim za prebujanje, novosti, življenje, saj k nam priteka močnejša, bolj pozitivna energija, ki jo ponuja narava z vsem svojim razcvetom. Živahne barve sporočajo, da prihajajo toplejši in daljši dnevi. Umirjenost ozračja polni naša pljuča. Pravkar bo minilo leto dni, odkar je v prav tako prebujajoči se pomladi kot strela iz jasnega prišel med nas virus, ki nam še do danes ni pustil normalno zaživeti. A kot že tolikokrat povedano, naučili smo se prilagajati in s tem živeti. Prav tako kakor pomlad bomo tudi mi kmalu zaživeli v vseh spomladanskih barvah. Zelo dobro se spominjam prvih sestankov skupaj s člani Civilne zaščite Občine Domžale, ko smo v negotovih trenutkih tuhtali, kaj sploh storiti. V prvi vrsti smo seveda želeli zaščititi naš kraj in vse vas. Kako izredno pomembno je, da je v kraju, kot so Domžale, del takih enot tako močno povezan, kot je pri nas Civilna zaščita. Delujejo kot eno, vsak z zavedanjem, kakšna je njegova vloga za dobro vseh nas. Velikokrat delujejo nekje v ozadju in marsikdo njihovih del sploh ne zazna. Civilna zaščita je močna tvorba naše občine. Nudi zaščito, reševanje in pomoč v primeru naravnih in tudi drugih nesreč. Izredno sem hvaležen, da obstajajo posamezniki, ki delujejo v dobro drugih in so nesebično pripravljeni pomagati ob katerikoli uri.
Prvega marca praznujemo dan Civilne zaščite in namen tega dne je ozavestiti o vlogi Civilne zaščite za človeka in njegovo okolje. V Občini Domžale je v sistem izvajanja zaščite in reševanja poleg trinajstih prostovoljnih gasilskih društev in ene poklicne gasilske enote vključenih še trideset sestavov zaščite in reševanja, ki so organizirani v okviru prostovoljnih društev, zavodov, gospodarskih družb in drugih organizacij. Vsem skupaj izrekam veliko hvaležnost in zahvalo, za delo, ki ga opravljate.
Lahko smo pomirjeni, saj vemo, da smo v naši občini v dobrih rokah. Imamo ustrezno opremo in najpomembnejše - izredno dobro usposobljen kader, ki svoje delo opravlja z velikim veseljem in srčno.
Župan Občine Domžale Toni Dragar
V sredo, 10. februarja 2021, je bil na spletni platformi ZOOM prvi podjetniški zajtrk Za vas, podjetniki iz niza šestih brezplačnih podjetniških zajtrkov, ki se odvijajo v sklopu operacij LAS za mesto in vas z naslovom Poslovno načrtovanje je ključ do najboljših rezultatov.
Partnerji v projektu, GZS Zbornica osrednjeslovenske regije, Društvo AIA - Mladinski center Mengeš in Cene Štupar - CILJ, smo gostili župana Občine Domžale To-nija Dragarja, ki je poudaril, da je sodelovanje v podjetniškem ekosi-stemu ključnega pomena. Izpostavil je, da je trenutno na voljo tudi Javni razpis za posojila s subvencionirano obrestno mero za spodbujanje razvoja podjetništva v občini Domžale za leto 2021, v višini 1.500.000 evrov razpisane vsote posojil https://www.domzale.si/obja-va/357622. Poudaril je tudi pomen in rezultate sodelovanja vseh deležnikov v okviru občin LAS, ki se odraža tudi v projektu Za vas, podjetniki, katerega namen je dvig podjetniških kompetenc.
Poleg župana smo gostili še Vinka Juharta, solastnika družinskega podjetja JUVI, mag. Mojco Šimnic Šolinc, direktorico Tosame, Vesno Goršek iz Društva Verjamem vate in red. prof. dr. Matejo Drnovšek s Katedre za podjetništvo Ekonomske fakultete Ljubljana.
Gostje so delili svoje zgodbe in se strinjali, da podjetnike povezuje strast do svojega dela, ki preraste v osebno poslanstvo. Poleg tega je nujno, da so v podjetju jasno opre-
Sodelujoči na prvem podjetniškem zajtrku
deljene in razmejene funkcije, prav tako pa je ključno postavljanje ciljev, ki predstavljajo zemljevid za razvoj organizacije in za pridobivanje povratne informacije ali smo prispeli na zastavljeni cilj. Poznati moramo sami sebe, svojo organizacijo, segmentacijo kupcev, trg in pri tem moramo veliko pozornosti posvečati likvidnim sredstvom in načinom financiranja naše rasti. Izpostavili
so tudi disciplino, srčnost, že omenjeno strast ter gradnjo dobrih odnosov znotraj svojih podjetij in poslovnimi partnerji, kar nas celostno pripelje do želenih rezultatov.
Pridružite se nam tudi na naslednjih brezplačnih zajtrkih! Več o projektu: https://www.cene-stupar. si/sl/projekti/za-vas-podjetniki
SANDA JERMAN, CENE ŠTUPAR - CILJ FOTO: ARHIV CENE ŠTUPAR
Prevzem oblasti
V nedeljo, 31. januarja, točno ob 12. uri ste si lahko na portalu domžalec.si in družabnih omrežjih ogledali predajo oblasti in ključa občinske blagajne, saj je oblast ponovno prevzela Pustna sekcija Striček z Vira pri Domžalah.
Ogledali ste si lahko nekaj arhivskih posnetkov in preverili, kaj vam je ob letošnji predaji oblasti pripravila virska pustna druščina.
Tako kot prejšnja leta se je dežela na Viru tudi v letošnjem letu obarvala pustno, Striček je z udobnega sedeža na strehi lekarne opazoval dogajanje v okolici.
Tradicionalnih prireditev v letošnjem letu torej ni bilo, smo pa pripravili virtualni prenos, ki si ga še vedno lahko ogledate: https://www. youtube.com/watch?v=Y7gWY--XTQ9w&feature=youtu.be
Kot je običaj, se je je pustno dogajanje začelo s predajo oblasti in ključa občinske blagajne, ki ga je v nedeljo, 31. januarja, predsedniku Pu-
stne sekcije Striček Petru Koscu - Pi-piju predal župan Občine Domžale Toni Dragar. Prenos oblasti je potekal povsem varno, s priporočeno razdaljo in na zabaven način. Ker pa je bil župan malce v dvomih, če je pravilna odločitev, da oblast preda iz rok, so ga morali člani pustne sekcije prepričati, da bodo poskrbeli za prave covid ukrepe. S strogimi pustnimi zakoni pa bodo poskrbeli, da se bo občinska blagajna napolnila do vrha in še malo čez.
Pri predaji oblasti so bili v igri tudi evri, zato so se na Viru že pojavili tudi znani obrazi iz sveta politike. Tako sta na prevzem oblasti prišla aktualni predsednik vlade Janez Janša in pa vodja opozicije Marjan
Šarec oziroma Serpentinšek. Skratka, šaljivo in zabavno je bilo.
Tudi letošnji karneval na Viru je potekal nekoliko drugače. V sodelovanju s Službo za turizem Občine Domžale in portalom Domžalec smo poskrbeli, da ste bili lahko priča vsaj delčku pustnih norčij.
OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA
Živa kultura
Tako kot vsako leto smo tudi ob letošnjem kulturnem prazniku in nekaj dni pred tem namenili kulturi.
Skupaj s Kulturnim domom Franca Bernika smo pripravili slovesnost ob kulturnem prazniku, tokrat na nekoliko drugačen način. Lahko ste si ogledali film Občine Domžale v počastitev Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika, ki ga lahko še vedno najdete na spletu. V njem po nagovoru podžupanje mag. Renate Kosec sledijo razmišljanja posameznikov, ki v Domžalah delajo na področju kulture, tako na profesionalnem kot ljubiteljskem nivoju.
V času med 4. in 8. februarjem smo si torej lahko na spletni strani Kulturnega doma, Občine Domžale, Visit Domžale in domžalec.si ogledali različne filme, predstave, razstave, delavnice, pogovore in še marsikaj. Raznolik program je bil namenjen vsem generacijam.
Zavedamo se, da je kulturna izkušnja najlepša takrat, ko jo lahko občutimo, a vendar smo lahko del kulture tudi virtualno. Ne samo ob kulturnem prazniku, temveč vsak dan.
OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA
Priznanje PZS za posebne dosežke
Planinska zveza Slovenije (PZS) vsako leto z najvišjimi priznanji izrazi spoštovanje najbolj izstopajočim posameznikom, društvom in organizacijam na področju prostovoljnega dela v planinstvu.
PZS podeljuje tudi priznanja za posebne dosežke, ki ga je letos prejelo javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik. Priznanje so prejeli za strokovno pomoč, ki poteka na tako pomembnem področju, kot je obvladovanje izzivov za varovanje narave.
Prevzem oblasti (foto: Matjaž Sedušak)
Preganjanje zime ob Kamniški Bistrici (foto: Mira Bečan)
Centralna čistilna naprava Domžale -Kamnik
Priznanje vodstva Planinske zveze Slovenije za posebne dosežke je v letu 2020 prejel tudi Alojz Pirnat ml. iz PD Domžale. Zlati častni znak je prejel za dolgoletno uspešno vodenje akcij obnove visokogorskih zelo zahtevnih poti in za prispevek pri usposabljanju novih markacistov.
Iskrene čestitke vsem prejemnikom!
OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA FOTO: KLEMEN RAZINGER
slamnik | 5
iz URADA ZUPANA
LETNIK Lxi | FEBRuAR 2021 | STEviLKA 2
slamnik@kd-domzale.si
Zgodilo se je nekaj srčnega
V počastitev praznika zaljubljencev smo na predvečer tega praznika pripravili virtualni koncert domžalskih glasbenikov, ki so nas z najlepšimi ljubezenskimi pesmimi opomnili, kako malo je potrebno, da smo vedno lahko zaljubljeni tudi v življenje samo.
Na koncertu so zapeli in zaigrali: Eva Černe, Ajda Stina Turek, Banda citrarska, Neža Drobnič Bogataj, Matnakvadrat, Akustični duet Nika-Anže, Uroš Steklasa in Tjaša Hrovat Steklasa, Matej Primožič Pato, Polona Mežnar ter Tomaž Pirnat in Miran Juvan. Program je povezovala Ajda Sokler.
Koncert, na katerem so vam domžalski glasbeniki pričarali zaljubljeno vzdušje, si še vedno lahko ogledate na spletni strani: https://www.youtube.com/ watch?v=rWcXheGZC-k.
OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA FOTO: ARHIV OBČINE DOMŽALE
Načrtovane investicije
Investicijsko-vzdrževalna dela v Dobu in na Homcu
Občina Domžale v sodelovanju z Javnim komunalnim podjetjem Prodnik tudi v letošnjem letu nadaljuje z obnovami vodovodnega in kanalizacijskega sistema. Začeli smo z investicijsko-vzdrževalnimi deli na vodovodu in kanalizaciji na Erjavčevi ulici v Dobu. Obnovili bomo 214 m glavnega voda in 17 vodovodnih hišnih priključkov. Sočasno se bo izvedla točkovna sanacija kanalizacije. Izvajalec del je Lavaco, d. o. o. Zapora ceste bo označena skladno z odločbo o zapori. Dela bodo predvidoma zaključena do 23. aprila 2021.
Prav tako smo začeli z investicij-sko-vzdrževalnimi deli na vodovodu, kanalizaciji in vodovodnih hišnih priključkih na IV. ulici na Homcu. Tu bomo obnovili 210 m vodovoda in 14 hišnih priključkov ter točkovno sanirali kanalizacijo. Izvajalec
Le s sistematičnimi obnovami bo oskrba s pitno vodo varna in zanesljiva tudi v prihodnje
Na vodovodnem omrežju Občine Domžale je tudi več kot 80 objektov (vodovodnih in kanalizacijskih črpališč, vodohranov, razbremenilnikov), ki brez vlaganja v obnove črpalk in drugo strojno in elektro opremo ne bi več omogočala normalnega delovanja obeh sistemov, zato bodo investicije potekale tudi na nekaterih objektih.
Obnove kanalizacijskega in vodovodnega sistema se financirajo iz sredstev občine, ki jih le-ta pridobi z naslova omrežnin. Dotrajano omrežje lahko privede do številnih okvar in tako povečuje vodne izgube in stroške vzdrževanja. Življenjska doba cevovodov namreč znaša od 30 do 50 let, odvisno od materiala, po tem obdobju pa je treba dele
Študenti Fakultete za dizajn so pri predmetu Studio III, pod mentorstvom viš. pred. Benjamina Hafnerja zasnovali konceptualne študije prenove Parka Univerzale. Predstavitev njihovih projektov bo moč videti na razstavi v kratkem.
Park Univerzale leži na severni stranici nekdanje tovarne Univerzale in predstavlja eno izmed zunanjih dnevnih sob mesta Domžale. Na južni in vzhodni strani ga oklepa kompleks tovarne, na severni strani stanovanjski objekti stolpnic, na zahodni pa ena od javnih občinskih cest.
Študentje so tako na podlagi videnega pri pripravi projektov upoštevali trenutno stanje, zgodovino našega mesta, izhajali so tudi iz pomembnih dejavnosti in obrti na Domžalskem.
Mag. Renata Kosec in Benjamin Hafner (Fakulteta za dizajn) pri pregledu študentskih projektov
del je Ekoplan, d. o. o., nadzor pa bo izvajal Biro Veritas, d. o. o. Dela bodo prav tako predvidoma zaključena do konca aprila. Na območju investicijsko-vzdrževalnih del bo popolna zapora, označeni bodo obvozi v skladu z elaboratom zapore in odločbo Občine Domžale.
V prvi polovici letošnjega leta so načrtovana tudi dela na Slamnikar-ski cesti (od Ljubljanske ceste do Miklošičeve ulice), Gasilski poti, Koka-ljevi ulici in Rudniški ulici v Jaršah, na Kersnikovi in Finžgarjevi v Dobu in Dragomlju, skupno približno 2 km cevovodov, sočasno pa se bodo obnavljali tudi hišni priključki.
vodovodnega oziroma kanalizacijskega sistema nadomestiti z novimi. Zaradi obsežnosti vodovodnih in kanalizacijskih sistemov je treba dotrajane dele stalno in kontinuirano obnavljati, saj v nasprotnem primeru lahko pride do situacije, ko je cevovod tako dotrajan, da po njem ni več možna normalna dobava pitne vode oziroma odvod odpadne vode. Obnovitvena dela na vodovodnem in kanalizacijskem omrežju so torej nujna, če želimo, da bo tudi v prihodnje iz naših pip tekla čista pitna voda.
Park Univerzale v središču Domžal bo v prihodnje deležen prenove.
Prvi marec - svetovni dan civilne zaščite
Bliža se svetovni dan civilne zaščite, katerega namen je krepitev zavesti javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter o vlogi civilne zaščite pri varstvu pred njimi, kot tudi poudariti pomen mednarodnega sodelovanja za zaščito človeka in njegovega okolja.
Potek del na Homcu
Cilj je, da park v samo središče mesta prinese mir, sožitje, varnost, lepoto in sproščenost. Poudarek bo na zelenih površinah, kjer bo dovolj prostora, da v mirnem okolju in arhitekturno dovršenih objektih uživamo ob kavi, beremo, mediti-ramo ali pa opazujemo najmlajše, ki bodo lahko uživali na otroškem igrišču. Moderno opremljen park s kavarno bo torej prostor za odmik, različne dogodke in športne aktivnosti.
OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA
Foto: Alenka Klinar
GRAFIKI: ARHIV OBČINE DOMŽALE
Župan in poveljnik Civilne zaščite Občine Domžale vsako leto s proslavo ob svetovnem dnevu civilne zaščite sprejmeta in počastita delo predstavnikov in nagrajencev civilne zaščite. Prav pripadniki civilne zaščite se najbolj zavedajo, da sta varnost in preventiva na prvem mestu. Zaradi neugodne epidemiološke slike tudi letos dogodka ne bo, je pa župan Toni Dragar v počastitev temu dnevu spomnil na pomen in nepogrešljivo vlogo ob spopadanju z epidemijo covida-19, ki jo je Civilna zaščita Občine Domžale odigrala in se z njo še vedno ukvarja.
»Po vseh številnih, uspešno izvedenih zaščitno-reševalnih akcijah lahko rečemo, da smo v času covi-da-19 lahko zares preizkusili pripravljenost našega sistema zaščite in reševanja,« pravi župan Toni Dragar.
V prvem valu epidemije so se predstavniki civilne zaščite najprej ukvarjali z zagotavljanjem zaščitne opreme, postavitvijo covid kontrolnih točk, logistike, dekontaminacije opreme in predvsem so bili podpora zdravstvenemu osebju. S pripravami na drugi val epidemije so nadaljevali tudi poleti, zato so ob drugem valu še bolj pripravljeni izvajali naloge. Civilna zaščita je bila ponovno aktivirana oktobra 2020, ob drugem valu epidemije, takrat so bile vse aktivnosti usmerjene predvsem v podporo
Zdravstvenemu domu Domžale. Civilna zaščita je postavila lokacijo za presejalno testiranje ter nudila podporo bolničarjem s pripadniki Prve pomoči Civilne zaščite. Ves čas še vedno nudijo podporo pri delovanju lokacije za presejalno testiranje in zagotavljajo vso logistično podporo za delovanje. Poleg naštetega so glede na potrebe nudili tudi pomoč onemoglim in jim dostavljali hrano, zdravila in nudili pomoč tudi DSO. Vse to pove o njih zelo veliko, kot je pred časom dejal eden izmed njih: To ni poklic, ampak način življenja. Imaš ali pa nimaš občutka za sočloveka, namreč. Pa ni bila le epidemija preizkus za naš sistem zaščite in reševanja, poleti 2020 nas je doletela še toča, katere posledice so odpravljali prav tako pripadniki civilne zaščite. Takrat si je aktivnosti na terenu ogledala in koordinirala tudi podžupa-nja mag. Renata Kosec, ki je članica štaba Civilne zaščite Občine Domžale, zadolžena za odnose z javnostmi.
»Naj se ob svetovnem dnevu civilne zaščite zahvalim prav vsakemu izmed vas ter izrazim spoštovanje za vaše dosedanje in bodoče delo. Verjamem, da bomo dobro sodelovali tudi v prihodnje in skupaj dosegli še veliko uspešnih zgodb,« je za konec dodal župan Toni Dragar.
Kjer je volja, je pomoč!
OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA
Slovenska bakla bo obiskala tudi domžalsko občino
Slovenski športniki so do zdaj osvojili 74 olimpijskih kolajn in v prav toliko dneh bo Slovenska bakla obiskala vseh 212 slovenskih občin.
Podžupanja Občine Domžale mag. Renata Kosec se je v torek, 2. februarja, sestala s predstavnikoma OKS--ZŠZ regijske pisarne Ljubljana Alešem Remihom in Matejem Pogačar-jem na temo Slovenske bakle, saj se bo tudi domžalska občina pridružila temu vseslovenskemu športnemu projektu.
Projekt Slovenska bakla je premi-erno izvedbo doživel pred olimpijskimi igrami v Pjongčangu 2018, za Tokio 2021 pa ga je organizator nadgradil v vseslovenskega. Načrtujejo, da bo Slovenska bakla med aprilom in julijem letos obiskala vse sloven-
ske občine, povezala mlade tekače, rekreativne športnike, občanke in občane Domžal ter domžalske in slovenske vrhunske športnike v neponovljivo zgodbo o športnem narodu. Predvidoma bo Slovensko baklo poneslo 10.000 tekačev, ki bodo pretekli vsaj 12.000 km, kar je razdalja od Slovenije do Tokia. V Domžalah bo dogodek potekal 6. maja 2021.
Podžupanja mag. Renata Kosec je povedala tudi, da se je Občina Domžale z veseljem odzvala pobudi organizatorjev k sodelovanju.
OBČINA DOMŽALE, URAD ŽUPANA
Foto: Alenka Klinar
Sestanek s predstavniki OKS - ZSZ
io | slamnik
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
BOGASTVO DOMŽALSKE OBČINE JE V OBRTNIŠTVU
AJDA CUDERMAN, DRŽAVNA SEKRETARKA NA MGRT
Ajda Cuderman, državna sekretarka na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), nas je presenetila s svojim pronicljivim vpogledom ne samo v gospodarstvo in področje, ki ga pokriva po profesionalni plati, ampak tudi z jasnim pogledom na razvoj Domžal.
Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc
Seveda kot prava Domžal-čanka v našem mestu najde prednosti in slabosti, ki jih je iskreno, brez dlake na jeziku, delila z nami. Tako kot tudi svoje bogate izkušnje iz zasebnega in javnega sektorja. Vsekakor Domžalčanka, o kateri bomo še slišali ... Tako in drugače. V pogovoru pa vse do zadnje besede preseneča, ne le poklicno, ampak tudi zasebno. Uspešna poslovno in zasebno, kjer je mama trem otrokom, uspešnim športnikom, hčerkama in sinu, ter žena majorja Slovenske vojske. Pogovor sva sicer začeli z gospodarstvom, končali pa . čisto drugače.
Vaša pot do javnega sektorja je bila gospodarstvo, koliko vaše predhodne izkušnje pripomorejo k vašemu današnjemu delu?
Vsak dan ugotavljam, kako neverjetno življenje tlakuje prave koščke mozaika, tisto, kar potrebuješ danes. Dvanajst let sem bila na poziciji svetovalke za management in prodajo v mednarodnem podjetju Mer-curi International. Nismo bili orientirani samo na eno industrijo, pa tudi delovanje na področju od B2B do B2C mi je bilo domače. In danes, ko predstavljamo slovensko gospodarstvo, srečam marsikaterega starega kolega na tej poti. Po Mercuri-ju sem delala na Petrolu na področju energetike in okolja, investicijah, javno-zasebnem partnerstvu, daljinskem ogrevanju, vodovodu, kanalizaciji, čistilnih napravah, tudi bioplinarnah, vse to, kar imamo v Domžalah, mi ni čisto nič tuje. Danes, ko na MGRT pokrivam internacionalizacijo, prodajo v tujini, tehnologijo, podjetništvo, pokrivam tudi direktorat za regionalni razvoj in različne naložbe v problemskih območjih, mi je prav interesantno, kako prav pride čisto vsaka dosedanja izkušnja. Kot naročeno!
Dejansko so izkušnje iz realnega sektorja zelo pomembne, ko pridemo enkrat v javni sektor, kajne?
Prednost je, ker imaš izkušnje in ker imamo pogosto stike s t. i. glasbenimi željami, točno veš, kaj je res in kaj ni res, ter kaj je izvedljivo in kdaj se nekdo naslanja na realne podatke. Več javnih uslužbencem s takim ozadjem bi bilo super, ker bi po eni strani zelo dobro razumeli potrebe, po drugi strani pa ne bi bilo brezveznih projektov.
Po drugi strani pa iz gospodarstva prideš z dinamiko, delovnimi navadami, takrat ne misliš na nadure, važno, da je narejeno. V javnem sektorju ni tako. Trčiš v drug svet, kjer je težko obračati ljudi, da so bolj usmerjeni v stranke. Naši odjemalci so podjetja, podjetniki, pa tudi mladi, ki morajo imeti perspektivne službe v smislu, da ne samo da ob-
Sama imam tri otroke in željo, da vsi ostanejo v Sloveniji, saj imamo zelo visoko kakovost življenja. Razmerje med službo in prostim časom, čistim okoljem za življenje in vse, kar lahko počneš v prostem času, je v Sloveniji daleč najboljše.
stajajo, ampak zagotavljajo tudi toliko dodane vrednosti, da bomo imeli vsi v Sloveniji jutri - tudi naši otroci. Sama imam tri otroke in željo, da vsi ostanejo v Sloveniji, saj imamo zelo visoko kakovost življenja. Razmerje med službo in prostim časom, čistim okoljem za življenje in vse, kar lahko počneš v prostem času, je v Sloveniji daleč najboljše.
Na MGRT ste kot državna sekretarka prišli v ne ravno najlažjem obdobju. V času, ko je gospodarstvo na najnižji točki, kar jih pomnimo. Kakšne izzive je to prineslo za vas osebno? Mislim, da danes gospodarstvo ni na najnižji točki. Hujše je bilo po letu 2008, ko smo doživeli finančni balonček in je bilo veliko več trpljenja za zaposlene v določenih panogah kot danes. Res je danes situacija zahtevnejša, saj takrat nihče ni usmerjal v delo od doma, šolanje od doma, imamo omejitev gibanja v nočnem čas, kakšno storitev, ki je nedostopna. Danes je psihološko bolj zahteven čas, a gospodarsko ne. Zadnji kazalci, ki smo jih delali, kažejo, da je Slovenija 15-odstotno uspešnejša od ostalih evropskih držav, kar se tiče gospodarstva. Zabeleženi so naj-
nižji padci, financirani ukrepi so primerljivi z ostalimi, a ker imamo tako razkropljeno gospodarstvo, se to niti ne pozna. Slovenija je še vedno delovno intenzivna v produkciji, visoko avtomatiziranih proizvodnih procesih, z visoko dodano vrednostjo in ena bolj industrializiranih držav na svetu. Zato je bil ta padec toliko nižji, prav tako pa smo zelo izvozno usmerjeni in nismo tako zelo odvisni od naše potrošnje. Po drugi strani pa je malo obrtništvo in storitveni segment dejansko trpel, a se je veliko razmišljalo, kako to rešiti.
Vse skupaj je zahtevno v psihološkem smislu, a nihče nima čarobne palčke, pa smo jo kot država vseeno precej dobro odnesli. Moramo pa vsak pri sebi pogledati, kaj in kako, pa nočem biti kritična do ljudi, a ko gledam sebe in sosede, ki se res držimo svojih mehurčkov, se pogovarjamo na daljavo, pa bi to težko trdila za čisto vsa okolja in ljudi. Tukaj gre za kolektivno odgovornost, a dejstvo je, da Slovenci neradi slišimo kritiko. To nas je verjetno stalo, da je šlo vse skupaj počasneje, a pod črto ni tako slabo.
Slišimo predvsem slabe zgodbe, dobre pa ostanejo potihnjene...
Komunicira se zadosti, sliši pa bolj malo. Preden sem prišla na ministrstvo, je bil mož prepričan, da kar sliši v medijih, pri poročilih, je to pač to. Danes pa pogosto prizna in tudi prijateljem pove, da je čisto drugače, ko slišiš iz prve roke, kako je v resnici. Mislim, da je zahtevnost splošne publike v zadnjih letih zelo padla, to vidim tudi pri svojih otrocih in sebi. Mene je zanimalo vse pogledati, otroci pa so predvsem na socialnih omrežjih, kjer so informacije pogosto zelo okrnjene. Ni več tistega, kar so naši starši rekli, ki so bili po možnosti še neizobraženi, da
je pomembna kritična miselnost -sam prebereš in si ustvariš sliko.
Smo se Slovenci uspešno preselili v digitalni svet, v katerega nas je dodatno pahnila pandemija na številnih področjih, kjer se prej niso izkoriščale digitalne priložnosti?
Ko so bili moji otroci še relativno majhni, sem bila direktorica podjetja v Srbiji, kjer sem delala en teden tam, nato pa 14 dni od doma - iz Slovenije. V tistem tednu sem vse poslovne sestanke imela v živo, saj imajo drugačno težo, osebno sporočilo lažje preneseš in takoj vidiš reakcijo na drugi strani. Kar pa je bilo organizacijskega dela z mojo ekipo, pa smo že takrat peljali prek Skypea in telefona. Če to preslikam na danes ... vse te spletne dogodke, B2B srečanja, ko ima en ugasnjeno kamero, drugi jo pozabi ugasniti, tretji ima izključen mikrofon, ker je slaba povezava. Če je sestanek kvalitetno pripravljen z moderacijo, še gre. ZOOM je za delo od doma verjetno zelo uporaben, za kratke, zelo dobro pripravljene sestanke, hkrati pa zahteva veliko več priprave, več obremenitve za vodje, večjo koordinacijo. Tudi pri kupcih, ko imaš enkrat utečen posel, mogoče še gre, če pa pogledamo novo prodajo, odpiranje novih trgov, dostop do novih kupcev, pa je neučinkovito.
Digitalizacija pa ni samo to, da 'delamo po ZOOM-u'. Pomeni tudi,
da industrija, ki sem jo omenila in je
močno vezana na dobaviteljske verige, uporablja sodobna digitalna orodja. Primer je avtomobilsko podjetje, ki uporablja SAP, pogleda v sistem ponudnike določenega avtodela, pošlje petim najugodnejšim ponudbo in kdor se oglasi recimo v eni uri, dobi posel. A za naša podjetja ta digitalizacija še ni do konca izvedena. Velika podjetja so mogoče že vključena, mala in srednja, mali obrtniki, ki delajo ogromno zadev v velikih količinah, pa še vedno potrebujejo podporo na poti v digitalizacijo. Za to se v službi borimo, da bi to razumele tudi druge službe, vlada, finance, in da ne bo kdo rekel, da je digitalizacija 'kar nekaj'. Problem nastane, ko o digitalizaciji govorimo samo o internetu, spletnih trgovinah, spletnih sestankih, pozabljamo pa, da je 80 odstotkov posla vezanega na naročila. Ta digitalizacija je ključna, da malim obrtnikom z velikim poslom, ki so vse vložili v investicijo in zaposlene, pomagamo na poti do digitalizacije. Tam pa še nismo.
Z gospodarstvom z vidika javnega sektorja ste se prvič srečali, ko ste nastopili vlogo direktorice SPIRIT, javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Kateri so bili tam vaši ključni izzivi?
Moj ključni osebni izziv je bil preklopiti svojo gospodarsko glavo v to, da vodim ljudi, ki so iz javnega sektorja. Na področju agencije, za katero mi-
slim, da je še vedno zelo pomembno, da jo imamo, sta bila za malo in srednje gospodarstvo ključna dva ogromna projekta, eden je digitalizacija storitev za podjetja na enem mestu -SPOT. Ampak v smislu, da so razpisi dostopni in digitalizirani. Vlogo oddaš elektronsko, sprejemaš sklepe, imaš določene podatke, ki si jih prej zbiral 'na roko'. Še iz časa na Petrolu vem, kaj je pomenilo oddati razpisno dokumentacijo, ko si fizično iskal izpisek na AJPES-u in podobno. Zato smo uvedli avtomatske izmenjave z drugimi institucijami, od FURS-a do AJPES-a. Danes podjetniki porabijo 90 odstotkov manj časa in dejansko delajo na razpisni vsebini.
Drugo pa je digitalizacija storitev, ki jih mora imeti pod kontrolo država, Agencija je namreč nadzirala ogromno podpornih okolij. Vsi državljani dajemo v proračun. Agencija nadzira podporno okolje za startupe in seveda vsakogar zanima, koliko smo pri tem uspešni. Koliko imamo na leto startupov, kakšna je njihova povprečna življenjska doba. Koliko svetovanj jim nudimo, koliko tujcem smo pripeljali, da jih podpremo. Vse to so KPI-ji, ki jih je treba avtomatizirati, da ko minister za gospodarstvo dobi novinarsko vprašanje, recimo koliko smo dali denarja v zadnjih štirih letih in kaj imamo od tega, bo pritisnil na gumb in takoj imel podatek pri roki. Tudi to je bila naloga agencije, a gre za zelo kompleksen, večletni projekt, ki še ni končan. Je pa zagotovo izziv, da ne moreš kar tako najeti recimo dobrega IT-jevca, kot si navajen iz gospodarstva, ki ga boš dobro plačal, ampak se moraš znajti drugače.
Še en ključni izziv je bila dostopnost razpisov. Ko sem pogledala podatke in videla, da se na razpise prijavljajo eni in isti, je bilo vprašanje samo, ali res nihče ne ve, kaj je Spirit in da lahko tam dobijo denar. Zato smo šli v promocijo, prenovili spletno stran, korak številka dve pa je bil na enem mestu združiti vse razpise, od Spirita, MGRT, SPS in nabrati res dober nabor podjetij, za katere smo prepričani, da bodo čez 10 let še na trgu.
Dejansko ste našteli inovativne projekte, ki so pomembni za celotno gospodarstvo. Tudi sicer ste velik del svoje poslovne poti posvetili področju inovativnih, pametnih rešitev. Jih vidite tudi v Domžalah?
Najprej moram razložiti, kako smo prišli v Domžale, saj sem rojena Ljubljančanka, kjer sem preživela 28 let svojega življenja. No, če me danes vprašate, se počutim Domžal-čanko. Všeč mi je, ker imajo Domžale vse staromeščanske kvalitete prijaznosti, medsebojne pomoči, solidarnosti, nasmehov, kar v enem velikem mestu slej ko prej izgine. Mislim, da je šlo ogromno ljudi iz Ljubljane, mlade družine, ki so želele svojim otrokom ponuditi drugo kvaliteto življenja, prav v Domžale. Kar
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik | 7
slamnik@kd-domzale.si
VELIKI INTERVJU
pa se tiče inovativnosti, bi težko presodila, saj to ni industrijsko velemesto. Pogrešam pa poslovno cono, po-speševalnik, startupe, ki se povezujejo s perspektivnimi industrijami. Največ inovativnosti v Domžalah trenutno vidim v enem podjetju - Heliosu, ki ima tukaj razvojni center za ves svet. Delajo strašansko dobre stvari - od tega, da premazi niso več kemijsko škodljivi, preprečujejo nastanek plesni na fasadah in podobno. Tudi Tosama ima strašen potencial, a jim morda manjka pritok svežega kadra ali pa povezovanje s čim inovativnim.
Imamo pa ogromno majhnih podjetij, ki so zmagovalci v nišnih tehnologijah, IKT, pa zanje še nihče ni slišal. Imamo ogromno obrtniškega znanja, duha. Mene je presenetilo, ko sem prišla v Domžale in smo imeli neke stare rogove stole, za katere ima mož veliko nostalgijo, saj sva jih podedovala s hišo, in je bilo treba obnoviti sedalni del, ki je čisto razpadel. V Domžalah to ni problem, greš in dobiš nekoga, ki ti popravi. Potrebuješ zamenjavo cerade, spet, v Domžalah greš in nekdo zagotovo pozna nekoga, ki to zna. Imamo rokodelsko znanje, ki se ga da tudi nadgraditi. Ampak to so ljudje, ki so že v penziji, ali tik pred njo in nimajo naslednikov. Prav to bi lahko predstavljal inovativen obrtniški center, da pa tak projekt izvedeš, potrebuješ v občini človeka, ki ima dušo in srce, ki bo to vodil. Da, rokodelstvo je v Domžalah res doma, zanj imamo prostorski in dejanski potencial, le še nekoga potrebujemo, da to vzame za življenjski projekt. Če bo naslednji župan deloval v tej smeri, bo to zmaga.
Župan... kaj pa županja - morda celo vi, glede na ideje, ki jih imate?
Tega pa ne skrivam, da sem si enkrat rekla, da je naslednji korak le še ta, da grem na stara leta za županjo. Ampak jaz bi bila taka, tehnološko usmerjena. Ni vse v šolah, cestah, infrastrukturi, so še druge stvari. Je pa dejstvo, da vsak, ki dela na projektih, ve, da je potreben čas. Za Domžale bi bil pa zanimiv še en projekt - Franc Bogovič (evropski poslanec, op. p.) je pripravil projekt Pametna vas, ki predstavlja avtomatizirano kmetijsko proizvodnjo s pametnimi namakalnimi sistemi in droni, ki preverjajo teren, kam usmeriti vodo. Pri nas vidim ogromno potenciala že samo v tem delu od Štude do Trzina, kjer je ogromno predelovalne površine, za katero sem prepričana, da bi jo lahko izkoristili s produkti. Dober primer tega sta dva kmeta v Študi, ki sta organizirala prodajo zelenjave v boxih na up, kasico, kot mi rečemo, pa nista bila nikoli oškodovana. Vsi pa smo se navadili jesti lokalno hrano. Hkrati pa imamo v Domžalah tudi Antona Komata, katerega zapise v Slamniku zelo rada prebiram, ki bi nam na tem področju ogromno lahko pomagal. Imamo potencial, imamo preveč travnikov, ki bi jih lahko bolje izkoristili. Bogastvo domžalske občine je v obrtništvu, tehnologiji, pridnosti, prijaznosti in znanju ter naši biodiverziteti in kmetijstvu. Meni so Domžale top, jih ne zamenjam!
Pa smo Domžalčani, no, kar Slovenci dovolj razvojno usmerjeni v podjetništvo? Se znamo obnašati kot podjetniki?
Pošteno povedano ... mi smo strašni izumitelji! Pridni, marljivi, izumljamo in še pridemo do izvedbe. A podjetništvo ne pomeni, da si izumitelj, ampak to, da si naredil to z mislijo na končnega odjemalca in je tudi tržno uspešno. To pa vidimo, da je velik izziv. Ni dovolj, da izumiš, vedeti mo-
raš, ali je izdelek že na trgu, kakšna je cenovna politika, zakaj je tvoj toliko boljši, kje boš prodajal, s kakšno zgodbo. Ko vse to spraviš skupaj, pa je podjetniška zgodba. No, tukaj pa potrebujemo tujce, da nas vse to naučijo, saj slovenska kultura enostavno ni podjetniška. Smo marljivi, pridni, imamo veliko idej, znamo izumljati. Redki so tisti, ki imajo to podjetniško miselnost, a gre za podjetnike, ki imajo že tako dovolj dela in ne morejo reševati še cele države. Tudi tukaj imam ideje, kako to uresničiti .
Kaj pogrešate v Domžalah?
Začniva tako, česa ne pogrešam. Ne pogrešam možnosti, ki jih ima človek za sprostitev. Tega je dovolj. Ne pogrešam lokalov, ker se mi zdi, da smo bolj publika, spiješ kavo in greš naprej, na sprehod. Pogrešam pa ... arhitekturno gledano, center. Ima ga Kamnik, ima ga Ljubljana, pri nas ga bo treba pa pač narediti. Pozdravljam urejanje parkirišč pri Tušu, a upam, da je zadaj vseeno resen arhitekturno podjetniško občinski načrt. Tam se namreč ljudje počutijo kot v centru, ko pridejo na tržnico. Ne more biti Bernik najlepša stavba v Domžalah, pa je. Arhitekturno mi je škoda Ten-Tena, ki ima velik športni potencial, odkrito in pokrito dvorano, ki ji lahko spreminjaš namembnost. Verjetno je vprašanje enega pametnega lastništva, gre pa za objekt z zelo markantno okolico, športnimi objekti, otroškimi igrišči. Potem pa je tukaj še en del Domžal, ki bi bil lahko zelo zanimiv prebojni projekt, pogrešam namreč ustvarjalno - kulturno - plesni del. Sem namreč stare šole, rada grem z možem v kino, rada plešem in ob vsem tem mi pri-
de na misel objekt Univerzale, ki je idealen za majhen kulturni center, z nekim gledališčem, kinom, plesnim centrom, centrom za mlade in stare, ker so tudi domovi za ostarele blizu. Ohrani se tradicionalno domžalsko industrijsko pročelje, to bi bila dobra revitalizacija. Manjka izbire za mlade in ne vem, zakaj ne bi bile Domžale ne samo mesto zadovoljnih in zdravih, ampak tudi kulturno in medge-neracijsko solidarnih ljudi. Tukaj je potencial, saj se mi zdi, da so v Domžalah ljudje zelo lepo vzgojeni in manjka ta utrip, da otrok raste v varnem, zdravem, solidarnem, starinskem in kulturnem okolju. Pa da ne omenjam zastarelega bazena, medtem ko je drsališče zelo v redu, saj k nam prihajajo na drsanje tudi ljudje iz Ljubljane in okolice.
Največji plus zame kot meščanko pa je bila izkušnja gasilske veselice v Študi. Nisem sicer usmerjena v tovrstno glasbo, ampak na gasilski veselici še moji otroci plešejo polko! Ta identiteta nam, v primerjavi z drugimi kraji, manjka. Nekaj si je pač treba izmisliti, da bo interesantno, lahko je tudi obed na krumperškem gradu. Imamo velik potencial, imamo markantno pozicijo, sedem minut od Ljubljane in še ob obvoznici do Štajerske.
Turizma sva se malenkost dotaknili, Domžalam očitajo, da ga nimamo, se pa zadnja leta nekaj trudijo na tem področju . Sploh vidite potencial v našem mestu za turizem? Sem zelo odkrit človek in bom odkrito povedala ... 'Svaštarjenje' pomeni, da izgubljaš fokus. Medtem ko se Kamnik lahko naveže na Veliko pla-
nino kot turistično destinacijo, imajo Domžale polja, Krumperk in to okolico. Da bi bila to velika turistična atrakcija - ni. Lahko bi bili satelitsko mesto za vse, ki se zgrinjajo v Ljubljano, a moraš ponuditi drug tip storitve. Zanimivo je bilo, ko so hodili Japonci v Domžale, živim namreč blizu hotela Ambient, kjer so spali in njihova rutina je bila, da so šli zvečer peš v mesto, kjer se mi je velikokrat zdelo, da nimajo kaj videti. Potem pa so se sprehajali po naših ulicah in nas slikali, zanje smo bili prebivalci atrakcije in ne mesto s svojo identiteto. Domžale so namreč kot predmestje Londona, ko vemo, da tam turisti samo spijo. Potrebujemo torej dobro in pogosto železniško povezavo z Ljubljano, ki je nimamo, ali pa kakovostno avtobusno povezavo. Če bi govorili o ponudbi za turiste, da gre na 21-kilometrsko turo, da imaš turizem usmerjen za polmara-tonce, ali da imaš zime kot včasih z veliko tekaškimi progami, da imamo fokusiran turizem, ta ja. A bi spet potrebovali ekipo, ki bi se ukvarjala s to strategijo, ki je pametna, vzdržna, usmerjena in se ne gradi na različnih željah. Reči moramo, to imamo, to hočemo, vsekakor pa je veliko več potenciala v kmetijstvu, podjetništvu, tudi turizem, a zagotovo ne kot glavna dejavnost.
Ob vsem delu in obveznostih pa ste tudi žena in mama treh otrok. Kaj vas, poleg tega, izpopolnjuje? Kaj počnete v prostem času?
Sama imam rada projekte, kot je postavljanje ograje, čiščenje fasade, rada grem ven z otroki, omislili smo si psa za čim več sprehodov. Vsaj čez vikend si želim prehoditi 10
do 20 kilometrov. Tečem danes veliko manj, ker sem preveč v službi. Sicer pa malo smučaš, malo greš na morje, malo si na sprehodih, kakšno stvar rada popravim, čistim, kuham. Vse vzamem kot hobi in ne kot delovno obveznost. Sem teta Ajda, kot mi velikokrat rečejo, ki rada kuha, vzame v roke izvijač, motorko, kramp. Rada sem z otroki, meni nič ne nagajajo, da bi morala kam pobegniti sama, rada vidim, da smo skupaj, hkrati pa je fino, da so dovolj samostojni, da lahko sama postorim tudi dela okoli hiše.
Za konec... kaj pomeni biti na vodilni javni funkciji?
Tisti, ki imajo javne funkcije, bi morali biti najprej obvezno 10 let v poslu, ker nekaj ti pa ta le da, od vzponov do padcev, slabih, dobrih izkušenj, super ljudi, celo mavrico spoznaš in to je nenadomestljivo. Vsakogar bi prisilila, da gre enkrat v življenju prodajat, ker to pomeni, da moraš iti čez vse svoje frustracije, pa ti je zoprno, nerodno, se nočeš hvaliti, ker Slovenci smo taki. Za javne funkcije pa potrebujemo čim več ljudi, ki so še relativno spočiti, imajo res odbite ideje, dobre namene in iskreno željo, da naredijo nekaj dobrega, speljejo res dobre projekte. Hkrati pa ti isti ljudje potrebujejo čim manj kritičnih ljudi, saj nihče ne vidi neprespanih ur, odrekanja, ko nisi s svojo družino in dobrih namenov, zato številni na teh funkcijah delamo v strahu, da ja ne bi nekaj naredili narobe. Potem pa ne narediš nič . Potrebujemo ljudi, ki imajo sposobnost na eni strani in tolerantne ljudi na drugi, ki bodo znali ceniti, da sploh imamo take, ki hočejo vleči naprej. □
Mestni Domžale
Prijava Ustvarite račun
Četrtkove premiere
Družinski filmi
Posebni dogodki
spletna dvorana Mestnega
kina
Domžale
filmi iz vašega najljubšega kina
... na spletu
-v


-"v*:-
fei } < t .*' ; r J '
online.kinodomzale.si odprto od 8. marca 2021
io | slamnik
občinski svet
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
NADGRADNJA ŽELEZNIŠKE PROGE POSTAJA REALNOST
Domžalski občinski svetniki so sprejeli stališča o nadgradnji železniške proge. Izredna seja Občinskega sveta Občine Domžale, ki jo je predlagal župan Toniji Dragar, je potekala v četrtek, 18. februarja 2021 v telovadnici Podružnične šole Ihan.
Miha Ulčar
Foto: Vido Repanšek
Na izredni seji so obravnavali dve točki dnevnega reda: Seznanitev s pobudo o nadgradnji železniške proge in sprejem stališč ter Soglasje k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale.
Glavni razlog za sklic izredne seje je bilo obvestilo Ministrstva za okolje in prostor (MOP), da je bila z 21. januarjem 2021 objavljena pobuda za pripravo državnega prostorskega načrta: Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška-Ka-mnik Graben, pobuda/DIIP. Pripravljavec državnega prostorskega načrta je Ministrstvo za okolje in prostor, pobudnik in naročnik pa Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo. MOP je pozval, tako širšo javnost kot tudi Občino Domžale, kot lokalno nosilko urejanja prostora, da v roku 30 dni od objave pobude, do 22. februarja 2021, podajo pripombe in predloge oziroma konkretne smernice. Pred sejo sta pobudo obravnavala Odbor za prostor in Odbor za komunalne dejavnosti in varstvo okolja. Poročevalec gradiva, vodja oddelka za urejanje prostora, Jure Košutnik je v uvodu navedel razlog za sklic izredne seje Občinskega sveta Občine Domžale.
Kaj vse obsega Pobuda za nadgradnjo železniške proge
Leta 1891 zgrajena regionalna železniška proga št. 21 Ljubljana Šiška-Kamnik Graben je dolga 23.629 metrov. Vključuje šest postaj in 10 postajališč, od tega sta v občini Domžale dve železniški postaji (Domžale, Jarše-Mengeš) in dve postajališči (Rodica, Homec). Količina prepeljanega tovora na tej progi narašča, prav tako hitro narašča potni-
ški promet. Zaradi izrednega pomena predvidene nadgradnje železniške proge, njenega prostorskega, družbenega in prometno-teh-ničnega vpliva na občino Domžale so predlagali, da se do pobude opredeli Občinski svet Občine Domžale.
Nadgradnja železniške proge predvideva dvotirnost od Ljubljane do postaje Jarše - Mengeš ter uskladitev križanj železniške proge in lokalnih cest z zakonodajo. Prav tako nadgradnja predvideva preureditev postaj, postajališč in elektrifikacijo. Pobuda proučuje tudi možnost povezave kamniške proge na letališče Brnik in gorenjsko progo, pri čemer bi se novi tir proti Kranju odcepil v Preserjah, severno od tovarne Lek. Nejasna je tudi opredelitev do možnosti povezave Most (MOL) in Domžal z novo železniško progo, ki naj bi v grobem sledila regionalni cesti Šentjakob-Domžale.
Pobuda predvideva faznost izvedbe načrtovanih prostorskih ureditev. V pobudi ocenjujejo, da bodo v naslednjih fazah načrtovanja potrebne dodatne preveritve in optimizacije rešitev, predvsem prehodov čez pro-
go in preureditve cestnega omrežja ter celovitega urejanja širših območij postaj in postajališč, s katerim se bo povečala tudi sprejemljivost projekta v regionalnem in lokalnih okoljih.
Predviden časovni načrt: priprava strokovnih podlag za državni prostorski načrt (2021-2024), priprava projektne dokumentacije (20242027), gradnja (2027-2029), začetek obratovanja (2030).
Kaj meni Občina Domžale
Poleg stališč in splošnih smernic je Občina Domžale podala tudi pripombe k posameznim odsekom proge kot sledi v nadaljevanju.
Depala vas
Zapiranje oziroma ukinjanje nezavarovanih prehodov prek proge razumemo kot ukrep povečanja varnosti in pretočnosti železniškega
prometa in jih iz tega vidika podpiramo. Opozarjamo pa, da so premalo premišljene notranje peš in kolesarske povezave naselja. Predlog povsem prekine tudi peš in kolesarske povezave med severom in jugom naselja oziroma poti nesprejemljivo podaljša, kar je z vidika kvalitetne rabe prostora in življenja v naselju nesprejemljivo.
Novo cestno povezavo iz zahodne smeri na Trzin (Kmetičeva ulica) podpiramo v primeru, če nivoj-ski prehod Kmetičeve ulice z železnico (občina Trzin) ostane v uporabi. V tem primeru bi ta cestna povezava lahko prevzela aktivno vlogo priključka zahodnega dela Depale vasi na regionalno cesto Domžale-Trzin-Ljubljana. Predlagamo, da se prouči možnost podaljšanja cestne povezave med Kmetičevo ulico in naseljem Depala vas, neposredno južno od železniške proge. Taka cestna navezava za zahodni del Depale vasi je najmanj prostorsko potratna in ne predstavlja dodatnega posega na kmetijska zemljišča.
Novo načrtovana cesta na zahodni strani Depale vasi z načrtovanim podvozom pod železnico bi morala predstavljati glavno dostopno cesto v naselje. V tem smislu cesta ni urbanistično premišljena, ampak je zgolj vzpostavljena v območje, ki je še nepozidano. Nov dostop do Depale vasi s podvozom je po našem mnenju smiselno načrtovati v primeru, če se na tak način v celoti rešuje avtomobilski dostop do zahodnega dela naselja. Kljub vsemu pa je treba rešiti notranje peš in kolesarske povezave, zato menimo, da je treba celotni predlog dodatno proučiti.
Upoštevati je treba študijo Nova cestna povezava Loka pri Mengšu-AC priključek Študa-Ihan (naročnik: Direkcija RS za ceste, izdelovalec: PNZ, d. o. o., 2008), ki predvideva gradnjo nove cestne povezave Trzin-Savska cesta v Domžalah-AC priključek Študa, t. i. Trzinska obvoznica. Občine Trzin, Mengeš in Domžale so pristopile k pripravi regionalnega prostorskega načrta za umestitev Trzinske obvoznice v prostor po vzhodni trasi, ki predvideva podvoz pod železnico, preoblikovanje križanja nove ceste z regionalno cesto Trzin-Domžale in dostopne ceste v Depalo vas.
Stob
Enako kot v primeru Depale vasi je treba morebitne ukinitve prehodov prek železniške proge proučiti predvsem z vidika potrebe po peš in kolesarskem prometu, v primeru dostopa do kmetijskih zemljišč pa tudi z vidika dostopa s kmetijsko mehanizacijo. Menimo sicer, da je smiselno motorni promet (avto, kmetijska mehanizacija) preusmeriti na manjše število bolj nadzorovanih ali izvennivoj-skih prehodov, peš in kolesarske prehode pa izvesti praviloma s podhodi na premišljenih načrtovanih lokacijah, ki omogočajo kar najboljše notranje povezave med centralnimi mestnimi funkcijami oziroma obstoječimi in planiranimi potmi.
Nadgradnja proge v občini Domžale
V pobudi Ministrstva za Infrastrukturo so obravnavane prostorske ureditve nadgradnje regionalne železniške proge, ki zadevajo občino Domžale:
•	nadgradnja proge po odsekih:
-	nadgradnja obstoječega tira in gradnja drugega tira na odseku Ljubljana Črnuče-Jarše - Mengeš,
-	nadgradnja obstoječega tira na odseku Jarše - Mengeš-Šmarca,
•	nadgradnja vseh železniških postaj in postajališč:
-	nadgradnja peronov po novi tirni shemi,
-	rekonstrukcija nakladalne klančine na železniških postajah Ljubljana Črnuče, Jarše - Mengeš,
-	gradnja izven nivojskih dostopov na vseh železniških postajah in postajališčih (razen ŽP Homec) po novi tirni shemi,
-	ureditev parkirnih mest za motorna vozila,
-	ureditev kolesarnic,
-	gradnja nadstreška oziroma zavetja na postajališčih po novi tirni shemi:
-	ukinitev nekaterih nivojskih prehodov in s tem povezane preureditve cestnega omrežja in gradnja novih izvennivojskih prehodov ter ohranitev nekaterih nivojskih prehodov in nadgradnja z ustreznimi signalno varnostnimi (SV) napravami;
-	elektrifikacija celotne proge in gradnja nove elektro napajalne postaje (ENP) Domžale;
-	nadgradnja signalno-varnostnih telekomunikacijskih (SVTK) naprav na celotni progi in uvedba daljinskega vodenja prometa.
Stališča in splošne smernice Občine Domžale
Občinski svet Občine Domžale je na podlagi javno objavljene pobude za Državno prostorsko načrtovanje za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljubljana Šiška-Kamnik Graben pripravljavca državnega prostorskega načrta Ministrstva za okolje in prostor, pobudnika in naročnika državnega prostorskega načrta Ministrstva za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo na izredni seji občinskega sveta 18. 2. 2021 sprejel naslednja stališča, pripombe in splošne smernice Občine Domžale k pobudi za državno prostorsko načrtovanje, vključno z dodano spremembo četrte točke:
•	Občina Domžale pozdravlja in podpira nadgradnjo in posodobitev železniške proge št. 21;
•	Občina Domžale ugotavlja, da je območje občine Domžale, predvsem pa mesto Domžale izredno obremenjeno z umeščenim državnim cestnim omrežjem, železniškim omrežjem, z elektro in plinsko tranzitno infrastrukturo, kar močno otežuje spodoben urbanističen razvoj naselij in skupaj z letalskim koridorjem povzroča veliko okoljsko obremenitev prebivalcev, zato Občina Domžale nasprotuje prometno-tehničnim rešitvam iz pobude za državno prostorsko načrtovanje v delu, ki so v neskladju z urbanističnim načrtom Občine Domžale ter rušijo urbanistično podobo občine in mesta Domžale;
•	Občina Domžale zahteva od Ministrstva za okolje in prostor, da v postopku priprave državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge poišče ustreznejše prometno-tehnične in urbanistične rešitve umeščanja nadgrajene železniške proge v prostor, predvsem v območju mesta Domžale, postaj Jarše Rodica in Depala vas;
•	Občina Domžale v primeru povezave železniške proge z letališčem Brnik prek območja občine pričakuje dodatna pojasnila, povezana z načrti razvoja letališča v tovorni terminal in vodenjem tovornega prometa po železniškem omrežju ter izraža nasprotovanje dodatnemu obremenjevanju območja občine s tovornim prometom;
•	Občina Domžale od Ministrstva za okolje in prostor zahteva, da se državni prostorski načrt za nadgradnjo železniške proge načrtuje v obsegu, ki zajema vse potrebne infrastrukturne ureditve v prostoru in da vse dodatne strokovne podlage in sredstva za njihovo izdelavo zagotovita pobudnik in pripravljavec državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge;
•	Občina Domžale pričakuje, da bodo investicije financirane tako, da bo investitor kril vse stroške, ki bodo neposredno ali posredno nastali kot posledica posodobitve ne glede na to, kdo je upravljavec posameznega omrežja;
•	Občina Domžale poziva Ministrstvo za okolje in prostor, da se v nadaljnjih fazah postopka priprave državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge uvede postopek celovite presoje vplivov na okolje in da se DPN načrtuje v variantah.
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
OBČINSKI SVET
Pokopališče Domžale (Cankarjeva cesta)
Ukinitev prehoda Cankarjeve ceste prek železnice ni sprejemljiva. Gre za pomembno zbirno cesto v mestu, ki povezuje Ljubljansko in Savsko cesto, skupaj s Krakovsko cesto pa služi tudi kot ena sekundarnih povezav v smeri vzhod-zahod. Poleg tega predstavlja cesta tudi glavno dostopno cesto do pokopališča. Prouči naj se možnost izvennivojskega prehoda. Če le-ta ni izvedljiv, predlagamo, da se nivojski prehod ohrani.
Center mesta Domžale (Ljubljanska cesta)
Rešitev križanja Ljubljanske ceste in železnice je ena najbolj pomembnih pa tudi najbolj problematičnih prostorskih ureditev prenove železnice v mestu Domžale.
Na lokaciji križanja se predvideva gradnja novega podvoza Ljubljanske ceste pod železnico. Takšna prostorska ureditev je za Domžale nesprejemljiva, saj degradira center mesta na način, da ključne prometne površine glavnih centralnih funkcij mesta (občinska upravna stavba, Banka Domžale, večnamenski Domžalski dom, trgovina, večstanovanjski objekt) umešča izven osnovnega nivoja uporabe. Poleg tega bi bil z novo prostorsko ureditvijo otežen dostop z avtomobilom do vseh navedenih objektov.
Nujno je treba proučiti tudi druge alternativne rešitve, predvsem možnost poglobitve železnice in ohranjanje parterja mesta za vse ostale uporabnike (pešec, kolesar, avto).
Prouči naj se več alternativnih variant poglobitve, tako v celotnem obsegu med Stobom in Zgornjimi Jaršami, kot tudi možnost poglobitve le v delu med Stobom (cerkev na Goričici) in železniško postajo Domžale. Prouči naj se tako možnost polne, dvotirne poglobitve, kot tudi enotirne poglobitve z nadzemnimi izogibališči na vsaki strani.
Smiselno bi bilo proučiti tudi zmanjšanje obsega avtomobilskega prometa skozi center Domžal oziroma vodenje glavnega toka avtomobilskega prometa v smeri vzhod-za-hod po drugih trasah in ne po Ljubljanski cesti.
Železniška postaja Domžale
Predlagana prenova železniške postaje Domžale ne upošteva strateške usmeritve Občine Domžale za oblikovanje centralnega mestnega potniškega terminala.
Podpiramo nujno umestitev varnega izvennivojskega križanja Kolodvorske in Roške ulice z železnico oziroma varnega dostopa do centralnega potniškega perona. Podhod je sicer pogojen z morebitno poglobitvijo železnice, vendar menimo, da oba projekta nista izključujoča, saj je lahko podhod prva faza tudi v primeru bodoče poglobitve železnice. Ne glede na poglobitev železnice vztrajamo pri tem, da je glavna železniška postaja oziroma glavni potniški terminal del par-terne ureditve mesta.
Parkirišče ob železnici skupaj s parkirno hišo na severu večsta-novanjskega kompleksa SPB deluje kot P+R, kar je dobro. Ena od potencialnih rešitev lokacije, ki je bila pred leti že oblikovana skozi urbanistične delavnice, predvideva nadkritje parkirišč in oblikovanje večnamenske parkovne ureditve na strehi parkirišča. Takšno rešitev bi v primeru delne ali popolne poglobitve železnice lahko nadgradili tudi z nadhodi nad železnico ali celo z vzpostavitvijo intermo-dalnega terminala v sklopu takšne prostorske ureditve.
Nadvoz nad regionalno cesto
Predvidena je rušitev in gradnja novega nadvoza nad železniško progo. V primeru delne ali popolne poglobitve železnice bi bilo mogoče nadvoz speljati nižje, kar bi pripomoglo k možnosti izvedbe nivojskega križanja Kamniške ceste in regionalne ceste Domžale-Trzin, ki je že dolgo ena od opcij boljšega urejanja cestnega prometa v mestu Domžale. V vsakem primeru bi bilo ob gradnji novega nadvoza smiselno podrobno proučiti tudi to varianto.
Pri načrtovanju je treba upoštevati projektno dokumentacijo za gradnjo regionalne daljinske kolesarske steze, ki železnico prečka v ločenem nadvozu ob sedanjem cestnem nadvozu. Projekt se financira iz kohezijskih sredstev.
Železniška postaja Rodica
Predvidena je umestitev izvennivoj-skega dostopa do perona z dvigalom, kar podpiramo. Predlagamo pa, da se podhod izvede tudi pod Kamniško cesto (do Kettejeve ulice), saj se prometnici skoraj neposredno stikata. Prehod prek Kamniške ceste je trenutno semaforiziran in namenjen zgolj pešcem in predstavlja nepotrebno prekinitev prometnega toka Domžale-Kamnik ter potencialno prometno nevarnost, saj prehod pešci večkrat prečkajo pri rdeči luči. Prehod je sicer nujen, saj je poleg povezave do železniške postaje namenjen tudi povezavi naselja Rodica in Groblje ter povezavi mesta Domžale do rekreacijskih površin na Mengeškem polju. Podhod na tem mestu bi predstavljal ureditev pomembne mestne peš povezave in rešil nevarno prometno točko.
Železniška postaja Jarše -Mengeš
Ukinitev prehoda prek železnice na km 15+525 ni sprejemljiva. Prehod sicer ni ustrezno urejen. Vendar pa cesta predstavlja povezavo Kamniške ceste in obvoznice Mengeš (se v občini Mengeš priključuje neposredno na krožišče obvoznice). Predlagamo ureditev štirikrakega križišča Kamniške ceste z Industrijsko cesto in Gregorčičevo ulico, vključno z zavarovanim prehodom prek železnice, podobno kot v primeru križanja Kamniške in Jarške ceste v naselju Rodica.
Potrebna je celovita prenova železniške postaje Jarše - Mengeš. Gre za izrazito degradirano območje, ki pa predstavlja pomembno logistično točko mesta Domžale. Poleg poselitve vzhodno od železnice (naselja Spodnje in Zgornje Jarše, Preserje in Radomlje) sta v neposredni bližini železniške postaje tudi gospodarska cona Jarše in industrijska cona Lek, ki ima že sedaj več kot tisoč zaposlenih ter velike razvojne načrte. Družba Lek pripravlja mobilnostni načrt, ki v veliki meri upošteva tudi možnosti javnega potniškega prometa.
Prenova železniške postaje mora biti zaradi navedenih razlogov bolj ambiciozna. Predvidi naj se večje parkirišče, tudi s funkcijo P+R, in večja kolesarnica. Železniška postaja naj se bolje poveže z naseljem. Razmisli naj se o potrebnem podhodu pod Kamniško cesto in železnico, podobno kot pri železniški postaji Rodica. Nujna je tudi ureditev avtomobilskega prometa. Rešitev z novo cesto ob zahodnem robu železnice je najbrž nujna, vendar pa rešitev ponavlja neustrezno rešitev te ceste z nadvozom nad novim podvozom nove glavne ceste Želodnik-Mengeš in vodenjem trase do cestnega priključka industrijske cone Lek.
Na prostorske rešitve na tej lokaciji ključno vpliva tudi načrtovana glavna cesta Želodnik-Mengeš-Vo-dice. Glavna cesta skladno z držav-
nim prostorskim načrtom prečka železnico z novim podvozom. Menimo, da bi bilo treba rešitve vodenja avtomobilskega prometa in dostopa do železniške postaje obdelati bolj celostno, tudi z možnostjo razvoja industrijske cone Lek oziroma možnostjo razvoja območja južno od glavne ceste Želodnik-Mengeš.
Pestra in zanimiva razprava o 'projektu stoletja'
Na seji so 'projekt stoletja', kot je bilo večkrat slišati iz ust svetnikov, pred-
stavili Jože Novak (DRI), Marko Jelenc (DRI) in dr. Aleš Mlakar (koordinator projektantov), ki so tudi odgovarjali na vprašanja svetnikov in zatrdili, da se bodo v nadaljevanju spet srečali in pripravili projekte tako, da bodo sprejemljivi za lokalno skupnost.
Jože Novak iz DRI je povedal, gre pri pobudi nadgradnje železniške proge za prvi korak, v nadaljevanju sledi še več faz, šele nato bodo pristopili k umeščanju v prostor. Takrat se bodo predstavniki pripravljavca in pobudnika ponovno sre-
čali z lokalnimi skupnostmi. So pa že pred tem postopkom s strani občinske uprave Občine Domžale prejeli nekaj pobud, največ izmed njih se je nanašalo na prehajanje proge prek nivojskih križanj in na prilagoditve cestnega omrežja. Ob tem je poudaril, da današnja kamniška železniška proga ni v skladu s predpisi, saj ima ogromno nivojskih križanj. Ker se bodo z nadgradnjo povečale hitrosti, bo treba nivojske prehode ukiniti ter zgraditi podvoze, nadvoze ali pa prilagoditi obstoječo cestno infrastrukturo. Bodo pa po njegovih besedah po eni strani iskali racionalne rešitve, po drugi strani pa takšne, da bo prebivalcem ob progi čim bolj olajšali življenje. Novak je predstavil še dva občinska predloga, ki so jih evidentirali, in sicer se prvi predlog nanaša na poglobitev proge na območju Domžal, zaradi česar je v pripravi že strokovna podlaga, ki bo primerjala različne niviletne poteke na območju Domžal, ki bo dala neke smerne odgovore. Drug predlog pa je sprememba trase na območju Preserij pri Radomljah.
Bo Ljubljanska cesta potekala pod ali nad železnico?
Stališča Občine Domžale je komentiral dr. Aleš Mlakar, koordinator projektantov, ki je najprej dejal, da gre osnovna rešitev nadgradnje železniške proge ob obstoječi progi. Projekt je ocenjen na 211 milijonov evrov z DDV. Če bi prišlo do večjih sprememb, se bo trasa bistveno podražila, s tem pa bodo ogrozili upravičenost te trase. Zato bo po njegovih besedah treba presoditi ekonomsko upravičenost trase. Priprava lokacijskega načrta je predvidena v obdobju od 2021 do 2024. V tem obdobju pa je ukalkuliran čas za usklajevanje z lokalnimi skupnostmi in vsemi postopki. Mlakar je povedal, da se mu zdi prav, da so v Domžalah malo ostreje izpostavili problematiko. Med drugim se je strinjal s tem, da sama nadgradnja proge ne bo dovolj, če zadaj ne bo nekih državnih in lokalnih ukrepov na področju urejanja celotnega prometa, postaje in postajališča pa bi morala postati intermodalne točke. Prav tako je izpostavil Ljubljansko cesto v Domžalah, kjer je osnovna rešitev ta, da bo železniška trasa na nivoju terena s cesto v podvozu. Mlakar je na vprašanje, zakaj pobuda ne vsebuje poglobitev trase, s čimer bi Ljubljanska cesta stala nad železnico, dejal, da je takšna investicija predraga. Zato bo treba s strokovnimi podlagami razmisliti, kakšne so po eni strani dobrobiti, po drugi strani pa ekonomski učinki takšne poglobitve.
Svetniki niso podali soglasja k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale
Sledila je druga točka dnevnega reda Soglasje k imenovanju direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Največji dvom, ki so ga svetniki izpostavili v razpravi, je bila pomanjkljiva vloga kandidata, saj iz predloženega življenjepisa ni bil posebej razviden čas delovne dobe in vodstvenih izkušenj, kar je razpis izrecno zahteval. Prav tako so nekateri svetniki izpostavili tudi dvom v korekten postopek izbora kandidatov, ki ga je opravil svet zavoda. Občinski svet na koncu ni soglašal z imenovanjem Aleša Florjančiča za direktorja Zavoda za šport in rekreacijo Domžale za mandatno obdobje štirih let (2021-2025), saj sta za sklep o imenovanju glasovala dva svetnika, medtem ko je 16 svetnikov glasovalo proti. □
Svetniki v razpravi pozdravili pobudo
Vsi svetniki, ki so sodelovali v razpravi, so pozdravili pobudo in se strinjali s stališči, ki jih je pripravila občinska uprava. Matej Ora-žem (LMM) je dejal, da je hitrost železnice za uporabnika bistvenega pomena. Čeprav se bo čas potovanja iz Ljubljane do Domžal skrajšal na 19 oziroma 13 minut, bi bilo po njegovem mnenju dobro razmišljati v smeri zmanjševanja postajališč in vzpostavljanja linijskih povezav. Podprl je tudi prizadevanje, da se železnico v centru Domžal poglobi. Ob tem je dodal, da jih je malo pred zadnjimi lokalnimi volitvami verjelo v takšen projekt in da ga veseli, da je bilo njihovo zaupanje upravičeno. Prepričan je, da bo ta projekt dodatno poskrbel za lokalni razvoj. Ivan Pšag (LMM) je dejal, da se omenjeni projekt dela za nadaljnjih sto let, zato je treba izhajati s tega vidika. Peregrin Stegnar (NSi), je povedal, da njihova svetniška skupina podpira ta projekt in da ga veseli, da so si pri stališčih vse svetniške skupine enotne. Izpostavil je tudi pomislek, da bi po nadgradnji proge po njej uvedli dodatni tovorni promet, zato je priporočal, da se ga omeji.
Najbolj sprejemljiva varianta za svetnike je poglobitev železniške proge v centru Domžale
Branko Heferle (LMŠ) je poudaril, da za njihovo svetniško skupino obstaja samo varianta poglobitve železniške proge in da v celoti podpira rešitve, ki jih je predlagala občinska uprava. Poudaril je, da bi morali v stališča Občine Domžale zapisati kot pogoj. Zanimalo ga je, če je omenjen projekt del programa za okrevanje in odpornost, o katerem se v zadnjem času govori, označeno pa je pod interno. Občinsko upravo je povprašal, kakšna je občinska pristojnost v postopku sprejemanja državnega prostorskega načrta in če imajo kakšne bolj trdne pozicije, kar se tiče pogojev in argumentov. Prav tako ga je zanimalo, če ureditev železniške postaje Jarše Mengeš pomeni tudi spreminjanje državnega lokacijskega načrta za obvoznico Želodnik-Vodice. Občinsko upravo je še povprašal, katere so tiste investicije, ki so v funkciji železnice in katere so investicije, ki zadevajo projekte občine, s katerimi bo izkoristila to dejstvo in dvignila kvaliteto življenja v občini.
Lahko je to projekt stoletja ali pa kiks stoletja
Janez Avsec (LTD) je v razpravi povedal, da je včasih po kamniški železniški progi vozilo veliko več tovornih vlakov, danes pa samo dva dnevno. Večino tovora pa gre prek transportnega prevoza po cestah. Dodal je še, da bo ta projekt, če bo realiziran dobro, lahko projekt stoletja, v nasprotnem primeru pa bo kiks stoletja. Majda Pučnik Rudl (SDS) je kot dolgoletna uporabnica železniškega prometa poudarila, da bi bilo treba posebno skrb nameniti parkiriščem na železniških postajah, saj bo to tisto, ki bo železniški prevoz naredilo uporabnikom bolj privlačnega, obenem pa se bo razbremenilo ceste.
Kvaliteta življenja mora biti pred vsemi ekonomskimi vidiki
Renata Kosec (LTD) je v svoji razpravi dejala, da so si svetniki enotni pri podpori projektu, če bodo strmeli k temu, da je kvaliteta življenja pred vsemi ekonomskimi vidiki. V nadaljevanju je izpostavila, da je v predstavitvi pogrešala več besed o tovornem prometu. V pobudi je predvideno 4 % tovornega prometa, zato jo zanima, če ta številka drži ali bo dvotirnost povečala tovorni promet. Metod Marčun (LMM) je o poglobitvi proge povedal, da je imela ta predlog njihova svetniška skupina v programu pred zadnjimi lokalnimi volitvami. V nadaljevanju je poudaril, da lahko železnico izkoristijo sebi v prid, če bodo izkoristili občinsko strategijo in vizijo.
Predlog za celovito in ambiciozno nadgradnjo železniške postaje Jarše - Mengeš
Joško Korošec (LTD) je v uvodu razprave povedal, da se strinja s svojimi predhodniki, da se traso v mestu Domžale poglobi, v nadaljevanju pa je izpostavil trenutni problem parkiranja na železniški postaji Jarše - Mengeš, saj del zemljišča uporablja najemnik za svojo dejavnost. Korošec je izpostavil tudi tovorni promet, ki naj bi se po njegovem mnenju z umestitvijo tira proti Brniku zelo povečal, sploh če bodo tir umestili tudi proti Zalogu. Izpostavil je tudi pobudo Civilne iniciative Preserje, v kateri predlagajo celovito in ambiciozno nadgradnjo železniške postaje Jarše - Mengeš s fizično ločitvijo potniškega in ranžirno tovornega dela postaje ter vzpostavitev sodobne P+R točke z jedrom okrog železniške potniške postaje.
Svetniki so po razpravi najprej soglasno sprejeli predlog novega sklepa četrte točke stališč, nato pa še soglasno potrdili sklep stališč.
io | slamnik
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
TEMA MEsEcA
ZARADI BLATNE ZGODBE V ŠTUDI ZAVRELO
Vse kaže, da je južni del občine Domžale postal pravi magnet, da bi na tamkajšnjih zemljiščih nekateri investitorji opravljali dejavnosti, ki vsepovsod bolj ali manj sprožajo upor lokalne javnosti.
Miha Ulčar Foto: Borut Ernestl
Spomnimo na zgodbo izpred treh let, ko so se skorajda čez noč na enem izmed zemljišč, ki je bilo v lasti podjetja Publikus , d. o. o., pojavile bale z odpadki. Omenjeno podjetje je pred tem to zemljišče kupilo z namenom bodoče izgradnje gospodarske infrastrukture. Ker takrat konkretna investicija še ni bila zasnovana, so lokacijo nameravali koristiti za potrebe začasnega skladiščena bal lahke frakcije. Zaradi novonastalega odlagališča odpadkov so se krajani Štu-de in Male Loke združili v civilno iniciativo, skupaj z Občino Domžale pa so po inšpekcijskem pregledu Inšpektorata RS za okolje in prostor uspeli zaustaviti nadaljnje skladiščenje bal oziroma odstranitev bal.
Krajani pred tremi leti dobili bitko z balami, očitno pa vojne za zaščito svojega kraja še niso dobili
Če je zgodba izpred treh let v tem času postala že malo oddaljena, pa se je pred časom začela pisati nova zgodba, ki smo jo poimenovali blatna zgodba. Podjetje Publi-kus, d. o. o., na omenjenem zemljišču po odstranitvi bal v nadaljevanju ni realiziralo svojih načrtov z izgradnjo gospodarske infrastrukture, zato so zemljišče ponudili v prodajo. Le-to je kupilo podjetje Šuštar Trans, d. o. o., ki je poleg tega zemljišča od zasebnikov kupilo še dve okoliški zemljišči. Ponudbe za prodajo zemljišča so bile med 4. 1. in 4. 2. 2021 objavljene na oglasni deski Upravne enote Domžale in enotnem državnem portalu E-uprava.
V Študi bi izvajali program predelovanja odpadnih zemljin in blata
Po naših informacijah naj bi podjetje Šuštar Trans, d. o. o., na teh zemljiščih izvajalo program predelovanja odpadnih zemljin in blata. To nam je potrdila tudi predsednica Krajevne skupnosti Simona Jenka Domžale Vera Banko, ki nam je povedala, da jih je lastnik omenjenega podjetja lani poleti seznanil o svoji nameri glede programa za predelovanja odpadnih zemljin in blata na zemljišču v Študi. Omenjeno namero pa jim je predstavil tudi na seji sveta krajevne skupnosti. Lastnika podjetja je svet krajevne skupnosti z dopisom dne, 14. ju-
lija 2020 obvestil, da ne podpirajo njegovega prizadevanja glede programa za predelovanje odpadnih zemljin in blata. Kot prvi razlog so navedli, da je to zemljišče vodovar-stveno in kmetijsko območje, zato menijo, da ne morejo več dovoliti nobenega zastrupljanja vode, zemlje in zraka, kjer živijo njihovi krajani. Kot drugi razlog pa so navedli, da tudi dovoz na to območje ni urejen, saj je lokalna cesta prekomerno obremenjena že zdaj.
Že zdaj je obstoječa prometna infrastruktura preobremenjena
»Kar se tiče prodaje zemljišč, mi s tem nimamo nič. Imamo pa izredno veliko glede same dejavnosti, ki naj bi se izvajala tam, kjer praktično ni nobene ustrezne infrastrukture. Po njihovih načrtih naj bi tam predelovali odpadne zemljine in komunalne mulje iz čistilnih naprav, kar je nedopustno. Študije govorijo, da je takšno blato kontaminirano, saj je v njem veliko kovin, zato je takšno blato izključno za monosežig. Ker smo v času epidemije, se v blatu nahaja tudi koronavirus, zato mora takšno blato v monosežig in ne kam drugam,« poudari Vera Banko, ki nam v nadaljevanju predstavi tudi samo problematiko lokalne ceste Študa-Bišče, ki je že zdaj prekomerno obremenjena. S takšno dejavnostjo pa bi se tovorni promet na tej cesti še povečal, saj naj bi odpadne zemljine in blato na predelovanje v Študo vozili iz čistilnih naprav iz vse Slovenije: »Prometno ni dopustno, da se takšna dejavnost brez ustrezne infrastrukture izvaja na tistem območju. Še več prometa ne moremo več prenesti, zaradi tega bomo uporabili vse oblike protesta, tudi državljansko nepokorščino, če bo potrebno.«
Na vodovarstvenem in kmetijskem zemljišču ne morejo dovoliti takšne dejavnosti
Kot smo uspeli izvedeti, je bodoči investitor že zaprosil za gradbe-
no dovoljenje, vendar ga Upravna enota Domžale še ni izdala. Da je za takšno dejavnost na tistem območju neustrezna infrastruktura, je krajevna skupnost seznanila tudi upravno enoto. »Mi verjamemo investitorju, da bi rad delal, vendar mora biti za to ustrezna infrastruktura, kjer je pa zdaj ni. Poleg tega pa ne moremo dovoliti, da se na vo-dovarstvenem in kmetijskem zemljišču izvajajo takšne in podobne dejavnosti, ki bodo obenem še občutno povečale tovorni promet,« pojasni Vera Banko.
Investitor na Občino Domžale vložil vlogo za pridobitev projektnih in drugih pogojev za novogradnjo objekta
Investitor Šuštar Trans, d. o. o., oziroma njegov pooblaščenec KETERA, d. o. o., je na Občino Domžale vložil vlogo za pridobitev projektnih in drugih pogojev za novogradnjo objekta, ekološkega centra za predelavo komunalnega mulja. Na Občini Domžale so nam v zvezi z namero investitorja in vlogo za pridobitev projektih in drugih pogojev za novogradnjo objekta povedali, da je 25. januarja 2021 Občina Domžale investitorja pozvala naj svojo vlogo, v roku 30 dni dopolni s pojasnili:
•	Kako bo vplival promet tovornih vozil na prometne obremenitve lokalne ceste Domžale-Bišče, Domžale-Ihan in Zaboršt-Ihan?
•	Dokumentom, ki izkazuje, ali je investitor na pristojno agencijo vložil vlogo za izvedbo predhodnega postopka ali presoje vplivov na okolje za predvideni poseg ter
•	Pojasnilom, ali gre v tehničnem poročilu za napačno navedbo lokacije predvidene gradnje.
Agencija RS za prostor od investitorja ni prejela zahteve za izdajo okoljevarstvenega soglasja za poseg
Občina Domžale je na Agencijo Republike Slovenije za prostor posredovala zahtevo po dostopu do informacije javnega značaja, ali je
investitor na agencijo vložil vlogo za izvedbo predhodnega postopka ali presoje vplivov na okolje za kompostarno v Študi. »Poleg tega je Občina Domžale kot pristojna občinska lokalna skupnost in lastnica nepremičnin na območju, na katerem bo nameravani poseg povzročal obremenitve okolja, ki bi lahko vplivale na zdravje in premoženje ljudi, podala na agencijo tudi zahtevo za vstop v postopek za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki pa jo je agencija 2. februarja 2021 s sklepom zavrgla, saj s strani investitorja ni prejela zahteve za izdajo okolje-varstvenega soglasja za poseg - izgradnjo kompostarne oziroma ekološkega centra za predelavo odpadnega mulja, na podlagi katere bi se začel postopek za izdajo okolje-varstvenega soglasja za nameravani poseg,« so nam povedali na Občini Domžale in še dodali, da ves čas sodelujejo tudi s Krajevno skupnostjo Simona Jenka.
Krajevna skupnost Simona Jenka podpira prizadevanja CČN Domžale - Kamnik za izgradnjo sušilnice
Vera Banko nam je še povedala, da je svet Krajevne skupnosti Simona Jenka podprl prizadevanja Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik k nadgradnji procesa sušenja blata (sušilnica) na lokaciji CČN. V letu 2019 se je v Sloveniji pomembno spremenilo stanje na področju oddaje blata iz čistilnih naprav, cene za prevzem blata pa so se drastično povečale. Sosednje države so zaprle svoje meje za prevzem tujega blata za kompostiranje ali pripravo mešanic, poleg tega tudi v zahodni Evropi ni več zadosti razpoložljivih kapacitet za prevzem mulja v sežig oziroma so cene zelo visoke. Novo stanje je v Sloveniji pripeljalo do tega, da so se cene za oddajo blata povečale za trikrat, kar pomeni pomembno povečanje stroškov na letnem nivoju. Na podlagi pridobljenih informacij iz razvitega sveta in tudi Slovenije so v CČN ocenili, da je prava in dolgoročno vzdržna rešitev za CČN sušenje in nadaljnji sežig blata. Sušenje blata se uporablja z namenom zmanjšanja volumna blata in nadaljnje termične obdelave npr. v napravi za monosežig. Na CČN DK bi se s sušenjem količina blata zmanjšala iz približno 5000 ton na približno 1500 ton/leto. »Mi podpiramo stroko, ki jo CČN Domžale - Kamnik ima, zato tudi podpiramo njihovo prizadevanje za izgradnjo sušilnice. Blato mora iti v monosežig in ne v predelavo,« je poudarila Vera Banko.
O nameri povprašali investitorja, ki pa molči
Seveda smo želeli slišati še drugo plat zgodbe, zato smo o načrtih na tem zemljišču povprašali tudi investitorja, podjetje Šuštar Trans, d. o. o., vendar odgovorov na naša vprašanja žal nismo prejeli. Zanimalo nas je, kakšno dejavnost in v kakšnem obsegu jo bodo izvajali v Študi, kakšne produkte bodo prido-
bivali, če v podjetju že izvajajo takšno dejavnost ter, če so seznanjeni s stališčem in sklepom Krajevne skupnosti Simona Jenka, ki nasprotuje takšni dejavnosti na teh zemljiščih, predvsem z vidika, ker gre tam za vodovarstveno in kmetijsko območje in pa, da je neustrezna obstoječa prometna infrastruktura, ki je že zdaj preobremenjena. Poleg tega smo želeli izvedeti tudi, kakšen je njihov odgovor glede stališča krajevne skupnosti oziroma krajanov.
Iz blata naj bi proizvajali zemljino za nasipe ob avtocestah
Pri ogledu spletne strani Šuštar Trans, d. o. o., nismo zasledili, da bi se to podjetje ukvarjalo s predelavo komunalnih muljev. Je pa navedeno, da gre za družinsko podjetje, ki se ukvarja s prevozništvom, težko gradbeno mehanizacijo, zimsko službo, betonarno in separaci-jo. Po vsej verjetnosti nameravajo v Študi izvajati MHS predelavo komunalnih muljev. Gre za kompostiranje komunalnih muljev. Je pa takšno blato manj primerno za kompostiranje, po zdajšnji slovenski zakonodaji iz blata pridobljenega v kompostiranju komunalnih muljev ni mogoče narediti komposta, ki bi bil proizvod. Prav tako iz ene enote odpadka zaradi potrebnega dodajanja ostalih organskih odpadkov nastane odpadek z dvakrat večjo količino. Po naših informacijah naj bi tam prek tega sistema predelave proizvajali zemljino za nasipe ob avtocestah.
Bo pa ravno v času, ko bo izšel Slamnik, projektant članom sveta Krajevne skupnosti Simona Jenka na kraju, kjer naj bi zgradili gospodarski objekt, podrobneje predstavil sam projekt. Po besedah Vere Banko so se člani sveta na pobudo projektanta odzvali in se bodo udeležili predstavitve. Prav tako se jim bosta pridružila tudi predsednika sosednjih krajevnih skupnosti iz Ihana in Pšate - Dragomlja, saj bo takšna investicija vplivala tudi kvaliteto življenja okoliških krajevnih skupnosti.
V Študi nočejo svinjarije, ki bi jo tja vozili iz vse Slovenije
Blatna zgodba v Študi se po vsej verjetnosti ne bo zaključila prav kmalu, saj bo na eni strani okopa stal investitor z namero in ekonomsko računico, na drugi strani pa krajani za zaščito kvalitete življenja v kraju. Naša sogovornica nam je še povedala, da imajo v Štu-di Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik, ki je bila v zadnjih letih modernizirana, prav tako z njo upravljajo strokovnjaki. »To je več kot dovolj. V Študi nočemo dodatnega blata ali pa po domače rečeno svinjarije, ki naj bi jo tja vozili iz vse Slovenije. Nameravani poseg bo povzročal obremenitve okolja, ki bi lahko vplivale na zdravje in premoženje ljudi,« je še poudarila Vera Banko. □
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NOVICE
Ne moremo pomagati vsem, vendar vsakdo lahko pomaga nekomu
Za tokratni prispevek o delu domžalskega Rdečega križa na socialnem področju v letu 2020 smo našli besede enega od nekdanjih ameriških predsednikov, za katere smo prepričani, da potrjujejo delo Območnega združenja Rdečega križa Domžale. Enako kot zanj je tudi za Rdeči križ Slovenije eno izmed najpomembnejših poslanstev, da z močjo humanosti izboljša življenje ranljivih ljudi. Tega se še kako zavedajo tudi v domžalskem Rdečem križu, kjer v skladu s svojimi temeljnimi načeli, kjer posebej v časih, kot je zdajšnji čas epidemije, v občinah spremljajo življenje ljudi in aktivno pomagajo pri pojavih stisk in nemoči, še posebej ranljivih skupin, kot so otroci in starejši. Hkrati skuša RK zagotavljati spoštovanje človeka in nagovarjajo ljudi, da delijo del svojega blagostanja s tistimi, ki so nemočni in v stiski, ter spodbujajo in gradijo čut za solidarnost in razumevanje stiske drugih.
Poročilo o socialni dejavnost v letu 2020 kaže, da je OZ RK Domžale v letu 2020 razdelil 15.492 litrov mleka, 5090 kg moke, 3250 kg testenin, 4386 litrov olja, 2322 kg riža, 4608 kosov pločevink pelatov ter
5352 kosov pločevink fižola. »Ravno tako smo razdelili 891 kartonov prehrambnih paketov TUŠ in 891 kosov pralnega praška po 3 kg. Skupno število prejemnikov materialne pomoči je 1443. Skupna vrednost EU hrane sklad 2020 in TUŠ paketov znaša 43.540 evrov,« je poveda-
la Majda Mirnik, sekretarka našega RK. Razdeljena je bila tudi prejeta hrana iz donacij in higienski pripomočki - skupaj 2600 kg v vrednosti 8000 evrov.
Korona kriza je v letu 2020 povzročila, da domžalski RK ni mogel izvesti vseh načrtovanih letovanj za
otroke in starejše. Uresničili so letovanje 11 otrok v zimskih počitnicah, 185 otrokom so pomagali pri nakupu šolskih potrebščin v vrednosti 5840 evrov, razdelili pa so tudi šolske potrebščine (zvezki, barvice, mape, torbe, svinčniki, nalivniki in ostale drobnarije ) v vrednosti 1500 evrov. S plačilom položnic (stanovanjski stroški, komunalne storitve, elektrika, ogrevanje, zavarovanje, izredni stroški in drugo) v vrednosti 18.600 evrov so pomagali 342 prejemnikom.
Vse leto so imeli tudi na voljo topel obrok za 13 do 15 prejemnikov dnevno v vrednosti 23.000 evrov. Ravno tako so vse leto v bivalnikih gostili štiri osebe, ki nimajo druge možnosti namestitve. Trenutno so to moški, ki se težje znajdejo s kuhanjem, pranjem. Osebe so koristile topli obrok in uporabo kopalnice ter sanitarij.
Delo Območnega združenja Rdečega križa Domžale je v letu 2020 zaznamovala korona, ki je zahtevala prilagoditev delovnih pogojev, uporabo zaščitnih sredstev ter upoštevanje vseh ukrepov. Vseskozi so pa bili na voljo socialno ogroženim za materialno pomoč - predvsem prejem in izdaja hrane. Skla-
dišče z oblačili pa je bilo žal zaradi vseh ukrepov in priporočil zaprto.
Vseskozi so vključeni v Štab CZ Občine Domžale za zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin. V lanskem letu so bili zelo aktivni tudi člani prostovoljne ekipe prve pomoči OZRK Domžale. V prvem valu so skrbeli za delitev zaščitnih mask, dostavo paketov hrane in de-žuranje na meji za pomoč pri merjenju telesne temperature vseh, ki so prehajali mejo. V drugem valu so se vključevali v pomoč zdravstvenim delavcem v Bolnišnici Golnik. Pri tem je bilo opravljenih več kot 300 prostovoljnih ur. Mnogo ur je bilo opravljenih tudi po telefonu, kjer so ljudje potrebovali predvsem psihosocialno pomoč oziroma svetovanje.
»Na OZ RK se trudimo, da vsakemu, ki je potreben pomoči, pomagamo z vsem, kar imamo na voljo ali mu pomagamo z informacijami, kje lahko pridobi kakšno pomoč,« pravi Majda Mirnik, sekretarka Območnega združenja Rdečega križa Domžale ter se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri njihovem delu v letu 2020.
VERA VOJSKA FOTO: ARHIV OZ RK DOMŽALE
Zabavni ansambli na Domžalskem
Knjižne police, na katerih najdete knjige in publikacije o zgodovini našega območja, so v letošnjem letu bogatejše za knjigo Jožeta Skoka Zabavni ansambli na Domžalskem, v katero je delček glasbene zgodovine pod naslovom Domžalski rock časi pripevala tudi Cveta Zalokar. Skoraj dvesto strani obsegajočo knjigo, v kateri je več kot 100 fotografij, sta založila Jože Skok, samozaložnik, in Profundis, d. o. o., samozaložnik, predstavljena pa je bila tudi na pogovoru Cvete Zalokar z avtorjem in urednikom knjige Jožetom Skokom ter nekaterimi junaki iz knjige.
Bralci in bralke ste del vsebine knjige lahko spremljali že v Slamniku, in pri tem, tako kot sama, ugotavljali, s kakšno ljubeznijo do glasbe in veliko simpatijo do junakov knjige je vsako besedo, stavek, odstavek in zgodbo napisal nekdanji novinar in več kot pet desetletij dopisnik našega lokalnega glasila Jože Skok. Sama sem ob branju uživala, saj so dogodki iz knjige del mojih prijetnih spominov na mladost, in prepričana sem, da bodo knjigo rade brale vse generacije, ob tem pa bo mlajša zanesljivo začudena, in upam, pozitivno presenečena nad dogajanji na našem širšem območju in pogumu, ljubezni in zavzetosti do glasbe vseh, katerih imena in priimke boste našli v knjigi. Zanesljivo pa skoraj ne bodo mogli verjeti, kako malo je bilo treba, da so se tedanji mladini uresničile njihove želje in cilji do igranja v ansamblih in s tem tudi poti do prijetnih trenutkov vseh, ki so kadarkoli in kjerkoli obiskovali koncerte domačih ansamblov, ki so bili velikokrat povezani s plesi in pravzaprav ena redkih priložnosti tedanjih mladih za zabavo.
Vsebino knjige je težko predstaviti na kratko, saj se je avtor Jože Skok zelo trudil, da je na zgoščen način popisal zgodovino zabavnih ansamblov na našem območju - »pripoved o zabavnih ansamblih na Domžalskem, ki je razvrščena, kot je nastajala«. Še posebno vrednost imajo številni pogovori z junaki knjige. Ti odkrivajo svoje vloge v tej zgodovini, tudi svoja gledanja na to področje, hkrati pa prav na tak način vsi po vrsti ostajajo zapisani v zgodovini glasbe na našem območju - v obdobju 60. in 90. let prejšnjega stoletja. Njihove zgodbe so hkrati z zgodovino organiziranja njihovega igranja ter hkrati igranja bolj znanih slovenskih in jugoslovanskih glasbenih zasedb našle mesto v knjigi, kjer povzetka njene vsebine ni - ko začneš razmišljati o njej, ugotoviš, da je zaradi obilice imen in priimkov, njihovih igranj, uspehov in problemov ni mogoče povzeti. Moraš jo vzeti takšno, kot jo predstavlja avtor, katerega prizadevanja, da prav nikogar od nekdanjih glas-
benikov na področju zabavne glas be ne bi pozabil ali ne predstavil njihove vloge v tedanjem 'zabavnem glasbenem' življenju. Morda se boste, zlasti malce starejša generacija, ob tem, ko boste knjigo vzeli v roke, spomnili prijetnih trenutkov, ki ste jih preživeli na koncertu ali plesu posamezne skupine, morda pa se boste pred vnukom ali vnukinjo pohvalili, da ste bili zraven, ko so fantje in dekleta v ansamblih navduševali plesalce ali obiskovalce. Ob tem vam zanesljivo ne bo manjkalo nostalgije po tovrstnih prireditvah, ki jih danes, da ne zapišem predlani, skoraj ni, pa ne le zaradi virusa. Zanesljivo se boste spomnili vsaj nekaterih imen glasbenikov in glasbenic, ki vas gledajo s fotografij v knjigi, ki vam resnično nudi izvrsten in kvaliteten pogled na glasbene trenutke nekdanjih časov, ali pa nekdanjega roka, kot ga predstavlja Cveta Zalokar, hkrati pa je tudi spomin na glasbenike z našega območja, med
katerimi izstopa Frenk Centa, neiz-brušeni diamant - predan glasbi.
Če sem vas prepričala, da je knjigo resnično treba vzeti v roke, stopite do Kulturnega doma Franca Berni-ka ali pa bodite pozorni na sporočila avtorja, ki bo vesel, če boste knjigo kupili in se ravnali po zaključku uvo-
dne besede znanega Borisa Kopitarja, ki vas v uvodni besedi vabi:
»Zdaj pa se udobno namestite in se predajte glasbenim spominom v pisni obliki. Zagotovo boste izvedeli kaj novega, vsak med nami pa ima še svojo zgodbo doživljanja glasbenih trenutkov tistega časa, ki pa je samo njegova...«
Avtorju in vsem, ki so mu pri izdaji knjige Zabavni ansambli na Domžalskem pomagali, iskrene čestitke, opravil je resnično veliko in pomembno delo, saj tako po mnenju avtorja Jožeta Skoka med nami ostaja: »Zgodba, ki se je začela in se bo očitno še nadaljevala. Ne le kot prikaz zabavnega življenja v nekem času, temveč tudi kot njegov odsev.«
Knjigo Zabavni ansambli na Domžalskem lahko kupite v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, pri Jožetu Skoku (051 308 622) ter v Prodajnem centru Breza - glasbena trgovina Glasbila, d. o. o., Domžale, Brezni-kova ulica 15 (T: 01 755 48 01, M: 031 733 416) Irena Končina Kokalj.
VERA VOJSKA
OBČINA DOMŽALE
io | slamnik
NOVICE
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
Mojstrsko izobraževanje - Srednja šola Domžale - gospodarstvo Vitanest, d. o. o.
Srednja šola Domžale že od leta 2000 sodeluje z Obrtno-podjetni-ško zbornico Slovenije (OZS) kot pogodbeno partnerico pri izvajanju programa za naziva mojster strojnih inštalacij in mojster preobliko-valec kovin. Kandidate za mojstrska naziva šola pripravlja za opravljanje izpitov strokovnega dela in zaključnega dela mojstrskega izpita. Profesorji pripravljajo gradiva, ki sledijo spremembam tako na področju stroke kot tudi na področju gradbene zakonodaje. Na šoli vidimo sodelovanje z OZS kot pomembno povezovanje z gospodarstvom. Mojstrski kandidati so namreč vir povratnih informacij o ustreznosti formalnega izobraževanja dijakov za poklic inštalater strojnih inštalacij. Dijaki, ki zaključijo izobraževanje, se v veliki meri zaposlijo v gospodarstvu, tudi pri delodajalcih, ki svojo profesionalno (rast) pot nadaljujejo z mojstrskim izobraževanjem. Šola mora dijakom posredovati znanja in jih opremiti z veščinami, ki jim bodo na trgu delovne sile omogočile konkurenčno prednost.
V šoli vidimo prihodnost ogrevalnih sistemov v uporabi bioma-se kot goriva in pridobivanju toplote s hladilnim krožnim procesom. Klimatske naprave so postale nepogrešljiv del bivalnega prostora v funkciji zagotavljanja ugodnega počutja v prostoru. Z njimi prostor grejemo, hladimo, razvlažujemo in izmenjujemo. Z donacijo mojstrskega kandidata smo pred leti do-
bili za učni pripomoček industrijski hladilnik, na katerem dijaki nazorno spoznavajo sestavne dele procesa in delovanje hladilno-grelne-ga procesa.
Generacija mojstrskih kandidatov 2019/20 je zaznala prizadevanja šole, da dijakom omogočimo pridobivanje spretnosti na sodobnih učnih pripomočkih, ki jih bodo v real-
Prevzem klimatske naprave. Z leve: Andrej Pezdirc (SŠD), Andrej Marušič (Termopro), Rok Slapar (SŠD), David Pizzoni (Termopro)
MARSEN
Vse za zdravo spanje na enem mestu.
^SLOVENSKA PROIZVODNJA KAKOVOSTNIH VZMETNIC IN LEŽIŠČ OD LETA 2001.
...................................................H..........................................................
LETVENE PODLOGE A POSTELJE / VZGLAVNIKI
^vnila,
Marko Peterka s.p.,
prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si
Dosegljivi smo na Skype: info@marsen.si
V
i
k
nem svetu vgrajevali svojim strankam. Mojstrska kandidata podjetja Termopro, d. o. o., David Pizzoni in Andrej Marušič sta nas povezala z dobaviteljem klimatskih naprav Mitsubishi, s podjetjem Vitanest, d. o. o. Podjetje Vitanest je bilo ustanovljeno leta 1999 na osnovi dolgoletnih izkušenj s področja distribucije ogrevalnih in klimatskih naprav. Slovenski trg zalaga s klimatskimi napravami, toplotnimi črpalkami, rekuperatorji toplote s prezračevanjem, bakrenimi cevmi in priborom za namestitev naprav. Pomembne prednosti podjetja so tudi poprodajne aktivnosti v obliki servisa in garancije dobavljenega blaga.
Na podjetje smo se obrnili s prošnjo za donacijo. Odziv podjetja je bil izreden. V zelo kratkem času nas je na dvorišču šole presenetilo dostavno vozilo z donacijo klimatske naprave Mitsubishi. Na sodobni invertrski split klimatski napravi s funkcijo hlajenja in gretja se bodo dijaki učili montaže in demontaže klimatske naprave - z upoštevanjem zakonodaje na področju varovanja okolja. Proces se izvaja s
hladilnim plinom R32, ki je prijaznejši do okolja, saj ima več kot trikrat manjši vpliv na globalno ogrevanje kot njegovi predhodniki. Njegova prednost je tudi večja energetska učinkovitost. Celoletni izkoristek (SCOP ali letno grelno število) pri ogrevanju se giblje med 4,0 in 5,9. Celoletni izkoristek pri hlajenju pa dosega 6 do 9,5.
Na Srednji šoli Domžale smo ponosni na dejstvo, da kljub težkim gospodarskim razmeram prav s sodelovanjem z gospodarstvom sledimo novostim v stroki in jih posredujemo našim dijakom. Ob sodelovanju obrti, gospodarstva in Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije ustvarjamo povezave, ki imajo pozitivni učinek pri napredku celotne družbe.
Zahvaljujemo se donatorjem in ostalim deležnikom z željo, da se v prihodnjih letih sodelovanje Srednje šole Domžale z gospodarstvom še okrepi.
Andrej Pezdirc, ravnatelj
OBČINA DOMŽALE
V bolezen odeto leto prekleto
www.marsen.si
i
Domžalec Matjaž Brojan, ljubitelj vsega lepega, dolgoletni novinar, urednik, publicist, vsestranski kulturni delavec in ohranjevalec naše kulturne dediščine, človek, ki je izdal že več kot dvajset knjig in dobitnik številnih pomembnih slovenskih nagrad in priznanj, nam je tokrat pripravil prijetno presenečenje. Izdal je knjigo, ki je povsem drugačna od njegovih zadnjih. S knjigo V bolezen odeto leto prekleto je nastavil ogledalo sebi in vsem nam, saj sem prepričana, da leta 2020 ne bomo pozabili, kot ga ne bo pozabil avtor. Spominjali se ga bomo vsak po svoje, zanesljivo pa ne pozabili.
Avtor pravi, da z njo prinaša eno od podob leta, ki se nam je pred očmi že končalo - nenavadnega, nesrečnega leta dveh dvojk in dveh ničel; leta, ki ga na tak način shranjuje na svojo in še kogaršnjo polico. Knjiga V bolezen odeto leto prekleto prinaša avtorjev svet premišljevanj, razglabljanj na različne teme, predstavitve samosvojih stališč, opazovanj, mnenj in soočenj s samim sabo in drugimi To vse je skupek različnih gledanj na politične dogodke, osebnih občutij ob različnih priložnostih, predvsem pa gre za cvet do konca iskrenih pogledov na vse, kar ga je v prekletem letu našlo, vznemirjalo in pripravilo k pisanju.
To, kar prinaša knjiga, pravzaprav po avtorjevem mnenju niso pesmi. So hudomušne verzifikaci-je na vse omenjeno. Pripovedovanje ni pesništvo, a mu je vendarle dano v rimani besedi izpovedati, kar je v njem. Nekje se mu je zapisalo, da sta svoboda in demokracija tudi v tem, da je človeku omogočeno zapisati, kar nosi v srcu in mislih, kar premleva v sebi, pa hkrati v nobenem primeru za to ni kaznovan ali kako drugače sankcioniran.
Knjiga Matjaža Brojana V bolezen odeto leto prekleto je pravzaprav barvita paleta vsega tega, kar kaže na široko avtorjevo doživljanje tega trenutka sveta, ko z ošilje-
nim peresom opravlja pogled na leto 2020. Najbrž se ne motim veliko, če rečem, da vas bo v knjigi prevzelo približno 400 modrovin. Izraz je bil prvič zapisan v eni od pesmi Koseskega, prinaša pa to, kar je posledica modrovanj. Modro-vine niso modrosti, te so v domeni modrecev. Brojanove modrovi-ne, vrsto imenitnih smo prebrali že v prejšnjih knjigah, so avtorske, vendar ustvarjalec postavlja tudi možnost, da so se take ali podobne že kdaj komu zapisale, v avtorju pa ponovno vznikle - vse po vrsti pa bralcu ponujajo nasmeške, ki so včasih tudi grenki, predvsem pa
veliko razmišljanja. Za po-kušino par modrovin, ki vas bodo zanesljivo pritegnile, da jih v knjigi poiščete še več: /Alkohol seka na jetra, politiki na žolč./ Odločil sem se, da bom desetim odgovoril. Zato sem bil tiho!/ /Denar je plašna žival. Ko ti uide, ga ne ujameš, pa če še tako tečeš za njim./ /Slovenija zdaj? Kleptomanom si raj!/
Avtor sicer zapiše, da knjiga ni umetniško dejanje. Sama mislim, da je. Avtorju iskrene čestitke, kot sam zapiše: »...za marsikoga zanimiv poskus predstavitve svojih pogledov na svet ljudi, dogodke in leto prekleto, ki je za nami. Leto 2020.«
Vera Vojska
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 13
novice
Z roko v roki, nov projekt prek Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas
V občini Domžale je od septembra 2019 pa do decembra 2020 potekal projekt Krekovo središče 2 v izvedbi Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje (IAT) in Zavoda Medgeneracijsko središče Komenda (ZMSK). Vaši občani so imeli možnost koristiti brezplačno aktivnost 'babi servis' (občasno varovanje otrok s strani mlajših upokojenk). Kar nekaj družin se je odločilo za tovrstno aktivnost, in bi si želeli, da bi jim bilo tudi po poteku projekta kaj podobnega na razpolago. V ZMSK smo pripravljeni to izvajati, vendar bi bilo nujno sodelovanje občinske uprave občine Domžale, ki bi morala zagotoviti vsaj del sredstev. Babi servis je namreč program, ki na eni strani pomaga mladim družinam, ki v bližini nimajo starih staršev, pri občasnem varstvu otrok s strani mlajših upokojenk, na drugi strani pa pripomore k aktivaciji mlajših upokojenk; skupna 'dodana vrednost' pa je možnost vzpostavitve pogojev za druženje treh generacij, kar je za današnji čas individualizacije še kako dobrodošlo.
Prek Lokalne akcijske skupine LAS Za mesto in vas (sofinancirata EU in Republika Slovenija) bomo od januarja 2021 pa do aprila 2022 nav-
zoči v vaši lokalni skupnosti z novim projektom Z roko v roki, ki nadgrajuje dosedanje dejavnosti z vrsto medgeneracijskih srečanj in usposabljanj. Z njimi bomo povezali starejše in mlade ter obenem prispevali h krepitvi lokalne zavesti.
Prenos kulturne dediščine je aktivnost, pri kateri bodo starejši mentorji na mlade prenašali poznavanje zanimivih primerov lokalne kulturne dediščine: obrti, običajev, znamenitih osebnosti ipd, zato vabimo v prvi fazi vse tiste starejše, ki so jim te vsebine blizu in pogrešajo oziroma si želijo druženja z mladimi, naj pišejo na elektronski naslov viktorija.drolec@zmsk.si ali pokličejo na telefon 040 842 776. Nudili jim bomo usposabljanje za med-generacijski prenos kulturne dediščine, ki bo potekalo v treh delavnicah po tri ure, kjer bo možno spoznati metodologijo prenosa znanj, specifike dela z mladimi, delovno etiko ter prenos domovinske in lokalne zavesti mlajšim generacijam. V drugi fazi projekta pa bomo nagovorili mlade.
Učenje napredne rabe informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT): Pri učenju napredne rabe informacijsko komunikacijske tehnologije bodo mladi starejše uči-
li uporabljati pametne telefone, tablice, računalnike. Pri tej aktivnosti pa v prvem koraku vabimo dijake, študente, skratka tiste mlade, ki bi želeli starejšim posredovati svoje znanje IKT najprej na krajše usposabljanje (seznanitev s posebnostmi starejše populacje in posredovanje svojega znanja in veščin starejši populaciji), da se prijavijo na elektronski naslov viktorija.drolec@zmsk.si ali na telefon 040 842 776. Za svoje poučevanje bodo finančno nagrajeni, medtem ko bo tečaj za starejše brezplačen.
Lokalna info točka za vse generacije bo na voljo tako otrokom - tudi kot Unicefova varna točka, kjer lahko otroci najdejo varen prostor za nasvet v stiski ali zaščito - kot tudi starejšim, kamor se bodo lahko obrnili za informacije, po nasvete, če bodo v težavah, kot so na primer: nasvet za primer nasilja nad starejšimi; osebam, ki niso IKT pismene bo pomagala do informacij (dostop do podatkov GURS, e-naročanje pri zdravnikih ipd), konkretni nasveti družinskim oskrbovalcem, ki doma oskrbujejo obnemoglega svojca. Telefonska številka info točke je 064 299 599.
Viktorija Drolec, projektna vodja
Invalidi za invalide tudi v času epidemije
medobčinsko društvo invalidov domžale je bilo ustanovljeno pred 46 leti in je eno izmed društev z največ člani v občini Domžale, ki šteje več kot 1670 članov, od tega 1260 invalidov s pravnim statusom, predvsem statusom delovnega invalida. To pomeni, da so invalidi postali zaradi posledic na delu. Iz občine Domžale je več kot 1270 članov, ostali pa iz drugih občin, ki jih društvo pokriva.
Društvo vseskozi izvaja osem posebnih socialnih programov. Leto 2020 nam ni nič olajšalo dela, saj je naše člane potisnilo v še večjo stisko kot običajno, prav tako pa smo se bili primorani znajti na vseh področjih našega delovanja. A društvo je tudi lani izpolnilo svoj program, kar dokazuje, da so bili prostovoljci vseskozi aktivni. 'Korono' smo lani tako rekoč malo prehiteli in smo že v januarju in februarju obiskali vse naše člane, jim izročili koledar s programom in ugotavljali njihovo socialno stanje, letos pa se zgodba ponavlja, tokrat z upoštevanjem vseh predpisanih ukrepov. Dobrobit naših invalidov je namreč na prvem mestu. Tudi športne dejavnosti, kjer smo dosegali lepe uspehe, smo lani
uspeli izvesti v času sproščenih ukrepov, odpadla pa sta nam žal slavnostno praznovanje 45. obletnice društva in ekskurzija - kar pa je na preostali, izvedeni program dokaj malo.
V času epidemije covida-19 je delo društvo potekalo po navodilih NIJZ in je bilo treba opravljati delo 'papirnato'. Čeprav na daljavo, smo ohranjali stik z našimi člani, saj naše članstvo predstavljajo starejši invalidi, ki so ostali izolirani doma - nekateri sami, nekateri s svojimi najbližjimi, še vedno pa jim je bilo društvo v veliko pomoč. Ker so nas želeli vsaj slišati in nas kaj vprašati, mi pa se pozanimati o njihovem stanju, jim je bila na voljo vsaj naša številka, da so nas lahko poklicali.
Društvo pa ni pozabilo na socialno ogrožene invalide, predvsem na tiste v finančni stiski. S finančno pomočjo jim je vsaj malo skušalo olajšati težek vsakdan. V naši 'bogati' občini je žal še premnogo tistih z nizkimi osebnimi dohodki, ki so daleč od 'bogatije' in so veseli vsake dobronamerne pomoči.
Tudi v letu 2021 je društvo z velikodušno pomočjo Anine zvezdice že obdarilo invalide, ki so potrebni po-
kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR
PRVA MISEL, PRVA BESEDA ALI KAKO LJUDJE CENZURIRAMO SAMI SEBE
Toliko kot je bilo v zadnjem letu napisanega o strahu, stiskah, povezovanju in nezaupanju, že dolgo nismo ne brali ne slišali.
moči. Izkoristili smo kombi, ki smo ga pred sedmimi leti prejeli s pomočjo Anine zvezdice in Rotary kluba ter nam odlično služi. Ne znamo si predstavljati, kako bi izgledali dnevi, če ga ne bi imeli. Z njim naš šofer in prostovoljec opravi vse prevoze, ki jih naši invalidi potrebujejo, in sicer k zdravniku, na zdravniške preglede v bolnišnico, prevaža pa tudi naše športnike. S kombijem smo tako brez težav razvozili pakete, ki nam jih je za socialno ogrožene invalide podarila Anina zvezdica. Neizmerno smo hvaležni, da se je tudi letos spomnila na socialno ogrožene invalide in nam pomagala pri obdaritvi z lepim številom paketov. Pri dostavi paketov smo spoštovali vse potrebne ukrepe NIJZ - razkuževanje rok, nošenje mask in razkuževanje svinčnikov. Invalidi so bili presrečni, saj si bodo lahko s prejetimi prehran-skimi artikli polepšali praznike. Anini zvezdici se iz dna srca zahvaljujemo za prejete pakete.
Seveda pa hvala tudi vsem prostovoljcem, ki so na terenu z razna-šanjem paketov opravili neprecenljivo delo in se tudi v tem času trudijo ohranjati stike, čeprav na distanco.
Toliko kot je bilo v zadnjem letu napisanega o strahu, stiskah, povezovanju in nezaupanju, že dolgo nismo ne brali ne slišali.
Na višku so pisno ustvarjanje, izražanje, misli cvetijo, kolumne pa se vrstijo druga za drugo. Zdi se, da je svoboda izražanja stvar napredno mislečih. Predvsem tistih, ki si upajo povedati naglas in izpostaviti svoje mnenje. S tem vplivajo tudi na vse druge. Lahko rečemo, da je njihov doprinos družbi v njihovih mislih in ubesedenih idejah.
S svojimi idejami, pisanjem in govorjenjem naglas sovplivamo na delovanje celotne družbe. Odgovornost je na strani tistega, ki piše, in ne smemo pozabiti, tudi tistega, ki bere, torej tistih, ki informacije črpajo in sprejemajo. Že mladim moramo na neki način privzgojiti, da bodo znali presejati zrno od plevela. Torej, da ne bodo sprejemali vse, kar pride, vse neumnosti in nepremišljenosti, temveč bodo pretehtali, katere informacije spustiti do sebe, do svojih možganov, in katerih ne.
Če kdaj, imamo danes na tem področju izziv. Prav je, da smo aktivni bralci. To pomeni, da beremo tudi tisto, česar sicer ne beremo. Sliši se zagonetno, vendar nujno potrebno. Pred kratkim sem zasledila izrek, pa ne vem, kdo je njegov avtor, zato ga na tem mestu ne morem zapisati, za kar se mu opravičujem: »Dojemanje zapisa je odgovornost bralca.« Sami vemo, da beremo in dojemamo stvari subjektivno. Ljudje tudi naša pisanja dojemajo subjektivno, torej je človek odgovoren kot pisec in kot bralec.
Sama sem pred časom imela 'manijo' branja tistih besedil, za katere sem že vnaprej vedela, da se z njimi ne bom strinjala. Zakaj sem to počela? Zadala sem si izziv, da se bom poskušala opredeliti, zakaj in s čim točno se ne strinjam. Najlažje je sicer reči, da se z nečim ne strinjamo, malce težje pa je obrazložiti, zakaj ne. Sama sebe poznam in vem, da imam malce težav s tem, ker imam rada prav, in težko priznam, kadar nimam ... Zato sem želela spoznati, kje morda stvari vidim preozko, saj mi bo ravno zaradi tega pri obrazložitvi zmanjkalo besed. Včasih sem se ob tem svojem izzivu nasmejala sama sebi.
Druga skrajnost izražanja pa je prehitro cenzuriranje samega sebe. Na terapijah, ki jih opravljam z ljudmi, ugotavljam, kako se ljudje omejujejo, prehitro ustavljajo sami sebe in ne spregovorimo o stvareh, za katere so prepričani, da imajo prav. Kako še vedno 'čuvajo' sogovornike, iščejo primernejše besede, jih zavijajo v celofan. Zakaj že to počnejo? Odgovor ljudi je navadno tak: da sogovornika ne bom prizadel; ker se bo
potem razjezil; ker imam potem slabo vest; ker ... ker ... polno nekih ker in če ... Odgovor pa je dokaj preprost. Ker se bojimo odziva drugih. In ta odziv ima skupni imenovalec, ki se mu reče strah pred nesprejetostjo in zavrnitvijo. Prav iz tega razloga sami sebe tlačimo, se ne izrazimo, smo previdni, nepristni. Na koncu pa mrtvi in zdolgočaseni. Brez energije, kritiziramo in smo zagrenjeni. Za vse pa so krivi drugi.
Cenzura je prav nadležna stvar. Še posebno, če jo večkrat uporabimo in se tega celo zavedamo. Preprosta vaja, ki jo dam svojim klien-
M Energija in občutek svobode prideta s sposobnostjo lastnega izražanja. Ko na polno lahko zadihamo, zakričimo, povemo, se razjezimo in ob tem ne razmišljamo, kako grozni smo, ker smo to naredili. Nismo grozni, le radi se imamo.
tom, je, naj v razmiku enega tedna opazujejo sebe, kolikokrat ob sogovorniku oblikujejo besede na način, da so sprejemljivejše za druge. Naslednja vaja pa je ta: Če bi si dovolil biti zares pristen in svoj, kako bi se vedel, kako bi govoril, kaj bi povedal temu in onemu? Ne boste verjeli, koliko zanosa in energije prinese ta vaja! Ljudje kar oživijo ... potem pa pride tisti značilni stavek: »Ampak, saj veste ... tega ne morem ... ne morem biti tak do drugih ... kaj si bodo mislili ... ne bom imel več nobenega prijatelja ... me bodo odpustili... kdo me bo pa gledal...«
Žalostno, ali ne? Kako močno se ljudje omejujemo. So vredna taka prijateljstva in službe, kjer ne moremo izraziti sebe in se zavedamo, da če se bomo, nas ne bodo več hoteli? Je vredno imeti partnerja, ob katerem si ne upaš biti to, kar si? Bom popravila sama sebe. Ti dve vprašanji pravzaprav nista na mestu. Partner, prijatelji in vsi drugi niso krivi, da si ne upamo. Niso odgovorni za naša vedenja in odločitve. Mi smo tisti, ki moramo prenehati z omejevanjem samih sebe, preseči lastno cenzuro in si končno začeti upati.
Energija in občutek svobode prideta s sposobnostjo lastnega izražanja. Ko na polno lahko zadihamo, za-kričimo, povemo, se razjezimo in ob tem ne razmišljamo, kako grozni smo, ker smo to naredili. Nismo grozni, le radi se imamo. In ko se imamo radi, smo lepi, brez primere. Saj poznamo znani rek: Lepota pride od znotraj! Ta lepota pa ima še eno dobro stran, in sicer to, da je neminljiva. □
Kolumna: Medsebojni odnosi - stiska ali izziv je namenjena osvetlitvi izzivov v odnosih in podajanju novih pogledov ali rešitev za vsakodnevne situacije. Lidija Bašič Jančar je terapevtka zakonske in družinske terapije pri Študijsko-raziskovanem centru za družino in nosilka programa Naj noben otrok ne izostane - takojšnja psihosocialna pomoč otrokom in mladostnikom iz ogroženih družin, ter Šole za družino v Domžalah, ki ju sofinancira občina Domžale, ter predstavnica LAS-a (Lokalna akcijska skupina za boj proti zasvojenosti) . Je avtorica knjige Popolna ljubezen. (lidijabjancar.com)
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
io | slamnik
aktualno
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
UPIHNILE BODO DRUGO SVEČKO
Klub poslovne odličnosti Domžal in okolice bo naključno svoj rojstni dan praznoval ravno v mesecu, ko praznujemo svetovni dan žensk.
KLUB POSLOVNE ODLIČNOSTI DOMŽAL IN OKOLICE
rMM&M
V oktobru smo se udeležile zvezinega tradicionalnega dogodka v Velenju, 3. dan Zveze. V družbi izjemnih žensk smo doživele na varni razdalji še en krasen dan.
POVEZIMO POSLOVNO ODLIČNOST IN ŽENSKO ENERGIJO
V
z
Andreja Krasnik, podpredsednica kluba
Natanko 12. marca bomo upihnile že drugo svečko. Klub z vsakim letom raste in krepi svojo moč v obliki ženske energije. Deluje pod okriljem Zveze poslovne odličnosti Slovenije, ki v sebi nosi bogastvo vsake posameznice in vsaka posameznica nosi bogastvo združenja. Povezane skupaj ustvarjamo lepe zgodbe, ki jih pišejo naša življenja. Klub je ustanovila Petra Arnež, ki je hkrati tudi predsednica kluba. Skupaj z ostalimi članicami tvorimo krog poslovne odličnosti. Naša odličnost izhaja iz položajev, ki jih zasedamo v podjetjih, kjer smo zaposlene. Znanja, ki ga imamo, nam nikoli ni dovolj. Skupaj ustvarjamo poslovno okolje in ga poskušamo narediti takšnega, da se v njem počutimo dobro. Kdo smo? Smo zaposlene ženske v različnih slovenskih in mednarodnih podjetjih na različnih delovnih mestih, vodje in direktorice oddelkov ter podjetij, zaposlene v javni upravi in ostalih organizacijah ter samostojne podjetnice. Če najdemo skupni imenovalec kluba, smo to vsekakor odlične ženske. Kaj prinaša in zakaj takšen klub? Klub je bil ustanovljen prav zato, ker ga Domžale in okolica še niso imele. Članice menimo, da je vzajemna pomoč v poslovnem svetu zelo pomembna. Verjamemo, da je prostora za napredek in razvoj še dovolj. Želimo si spreminjati sebe in svet. Ravno v teh časih, ko se spopadamo s težko gospodarsko sliko, si vseeno dovolimo, da zremo optimistično v prihodnost in verjamemo, da je zdaj še bolj pomembno držati skupaj. Danes ni čas za zavist in škodoželjnost, saj življenjsko okolje po-
trebuje vsakodnevno rast in pristen osebni stik. Priložnosti bodo vedno na poti iznajdljivih, ustvarjalnih in kompetenčno bogatih oseb, ki se bodo na delovnem mestu, pa tudi na osebnem področju, pripravljene izraziti ter se osebnostno in strokovno razvijati. Ne nazadnje naši uspehi o nas povedo veliko več kot naš življenjepis.
Članstvo v klubu nam prinaša tudi popuste v različnih panogah in te se trudimo čim bolj razširiti. V marcu se tako lahko razvajamo ceneje v kozmetičnem salonu, si popestrimo garderobo ali si privoščimo cvet.
Kaj smo počele v preteklih dveh letih?
Občane Domžal in okoliških občin smo povabile na izredno zanimivo delavnico Zdrave dojke in preventiva s prav posebnim namenom.
Udeleženke smo bile deležne številnih odgovorov glede preventive. Naši gostje, direktorica Mogy Center zdravja, magistra Sanja Zrim-šek, Andreja Rajh, inženirka radiologije, in magister Stanko Pušenjak, doktor medicine, specialist ginekologije in porodništva iz UKC Ljubljana, so nam odkrili marsikatero 'tabu temo' na tem področju. To ni bilo samo predavanje, ampak sproščena skupna delavnica, saj smo udeleženke sodelovale s svojimi vprašanji že med samo delavnico.
Odzvale smo se na povabilo občine Domžale in podžupanje Renate Kosec, ki je tudi častna članica kluba. Na obisku smo predstavile delovanje in namen kluba ter morebitno sodelovanje na lokalnem območju.
Aprila smo obiskale Velenje, kjer je Zveza pripravila odličen dogodek 2. Dan Zveze. Z močno žensko energijo smo napolnile dvorano ob Velenjskem jezeru in poslušale dve vrhunski predavateljici, Martino Raz-devšek in Sašo Einsiedler s sporočilom 'Draga ženska, ceni se!'
V	maju 2019 smo obiskale občino Komenda. Župan Stanislav Poglajen nas je toplo sprejel v svoji pisarni. Obisk je bil predvsem predstavitvene in povezovalne narave, hkrati pa nas je župan povabil, da lahko kdaj gostujemo v občinski sejni sobi ali v njihovi lokalni knjižnici, za kar se članice iskreno zahvaljujemo.
V	klubu smo tudi športno naravnane in vselej skrbimo za zdrav duh v zdravem telesu. Tako smo se preizkusile z vedno bolj pomenljivim športom, supanjem. Skupaj smo se sprehodile na Limbarsko goro. Pod okriljem Petre Grainer, Slovenke leta 2017, se vsako leto udeležujemo dobrodelnih pohodov z rdečimi baloni, ki je že postal svetovni dogodek. Vsekakor se trudimo, da ga čim prej pripeljemo tudi v Domžale.
Poleg omenjenih dogodkov organiziramo tudi delavnice, ki jih vodijo naše članice, ki so strokovnjakinje na različnih področjih. Tako nas je Andreja Šobar podučila o družabnem omrežju LinkedIn, ki je vse bolj pomemben v poslovnem svetu.
Članice Kluba poslovne odličnosti Domžal smo koledarsko leto 2019 zaključile v ženskem slogu. Podarile
smo si, kot pravimo, 'nekaj za dušo'. Prepustile smo se izkušeni vizažist-ki ter mojstrici ličenja Martini Ra-zinger. Sprejela nas je v svojem studiu za ženske Fly99 v Ljubljani, kjer domuje ženska energija. V svoji čudoviti 'dnevni sobi' nam je razkrila trike za dnevno in nočno ličenje.
Do danes že 33 članic
Do danes smo v klubu pozdravile že 33. članico. V veliki večini nove članice same najdejo pot do kluba, kar je nekaj najlepšega za življenje takšnega kluba. Opazijo nas predvsem na prireditvah, kjer naše delo in povezanost pride najbolj do izraza. Že od začetka kluba smo bile ciljno naravnane, da z organizacijo edinstvenih dogodkov po občinah ozavestimo, navdušujemo ter povezujemo med seboj ljudi, poslovno okolje ter sokrajane okoliških občin.
Dejavnosti v letu 2020
Kljub turbulentnemu preteklemu letu nam je uspelo organizirati veliko dogodkov, ki so bili v letnem načrtu in smo jih prilagodile situaciji, ki je vladala v Sloveniji.
Februarja smo v Komendi organizirale prvi literarni večer kluba. V goste smo povabile Bronjo Žakelj, ki je naše knjižne police popestrila s svojim prvencem, in nam tako obogatila mesec namenjen kulturi. Njeno zveneče ime je napolnilo prostore Občine Komenda. Čustveno nabit večer, kjer je Bronja s svojo karizmo in bralnimi vložki omrežila prav vse v dvorani, tudi snemalca. Posnetek večera si je bilo mogoče ogledati na lokalni televiziji Komenda.
Ker nam je mar za zeleno okolje in prostor, smo organizirale lokalni posvet o mobilnosti: Kakšen bo moj naslednji avto?. Pri lokalni debati so sodelovale Lucija Sajevec, direktorica AMZS in naj mlada mana-gerka 2019 Darja Kocjan, direktorica SŽ - Potniški promet, in Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale. Epilog dogodka je, da moramo v svoji občini poskrbeti, da ohranimo zeleno okolje.
Prvo redno skupščino in ostala druženja smo preselile v elektronsko obliko. Že junija smo se spet lahko srečale in to storile v čudovi-
tem okolju Krumperka, kjer smo v elitni družbi konjev doživele prijetno izkušnjo. Poletje smo zaključile s simpatičnim dogodkom v Sla-mnikarskem parku v Domžalah. Mezzosopranistka Manca Izmajlova nam je predstavila dihalno telovadbo in njen knjižni prvenec z naslovom Vdihni življenje s polnimi pljuči. Čas ne bi mogel biti pravšnji, saj je za posledicami virusa, ki je napadel svet, še toliko bolj pomembno poskrbeti za svoje zdravje.
Kljub omejenemu proračunu, ki ga črpamo iz članarin in morebitnih donatorskih sredstev, znamo zaznati stisko ljudi in revščino, ki obišče pragove premnogih družin. Zato smo se ob koncu leta odločile, da z donacijo sredstev pomagamo društvu Pomagajmo slovenskim otrokom. V veliki večini smo članice tudi mame ter se tako zavedamo, da naši otroci predstavljajo nove generacije. Na ta način razvijamo empatijo tudi pri svojih otrocih in jih učimo dobrodelnega vedenja. Le tako bodo zgradili bolj pravično in sočutno družbo, ki jo svet še kako potrebuje.
Leto smo zaključile na poseben način
Medse smo povabile Jasmino Spa-halic, magistrico slovenistike, ki se je že zelo zgodaj preizkusila v vlogi voditeljice različnih prireditev. Jasmina nas je podučila in spomnila na marsikatero slovnično pravilo še iz osnovnošolskih klopi. Predstavila nam je smernice javnega nastopanja, za zaključek pa še pravila pisanja voščilnic in čestitk. Jasmina je v naši družbi spoznala radosti druženja znotraj kluba in se tako pridružila kot nova članica Kluba poslovne odličnosti Domžal. Ob poslušanju odlične Jasmine Spahalic smo nazdravile odhajajočemu letu. Pa tudi Božiček ni pozabil na nas. Darila nam je dostavil celo na dom.
Pogled v prihodnost
Še vedno ostaja kar nekaj nerealiziranih projektov, ki smo jih prenesle v prihodnja leta. Zelo si želimo predstaviti se v še nekaterih okoliških občinah. Zagotovo pa si srčno želimo, da bi se trenutna situacija umirila in bi lahko letos organizirale velik dogodek, ki nam ga je zaupala Zveza klubov poslovne odličnosti Slovenije. Tako bi lahko v Domžalah izrekle dobrodošlico članicam vseh slovenskih klubov ter jim predstavile občino Domžale in njeno okolico. To je za takšen mlad in majhen klub kar precejšen zalogaj. Vsekakor pa smo ga sprejele odprtih rok in z veliko vnemo. Ker drugače preprosto ne znamo.
Kaj si želimo, da nam prinese prihodnosti? Vesele bomo družbe vsake nove članice, ki se nam bo pridružila v Klubu poslovne odličnosti Domžal in okolice. Z vsakim novim članstvom klub dobi novo energijo, zagon ter interes za obstoj. Obljubljamo veliko prijetnega druženja na raznovrstnih dogodkih in izmenjavo dobre prakse s profesionalnega področja, hkrati pa možnost stkati lepa prijateljstva, ki bodo zdržala življenje. Kaj ni to več kot odličen razlog, da se nam pridružite?
Vse o nas lahko preberete na https://kpodomzaleinokolice.wixsi-te.com/kpodo. □
NA VSO MOC
11. - 31. 3. 2021
► Virtualno odprtje razstave v Galeriji Domžale bo v četrtek, 11. marca 2021, ob 19. uri. Pogovor Jurija Smoleta z umetnikom bo na ogled na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale.
V času razstave je galerija odprta:
od torka do petka: 10.00 - 12.00 in 17.00 - 19.00,
ob sobotah: 10.00 - 12.00.
Število udeleženih obiskovalcev sproti prilagajamo ukrepom ob pandemiji. Prosimo, da ob obisku Galerije upoštevate priporočila NIJZ, vključno z nošenjem maske.
0
GD
kd-domzale.si 01 722 50 50
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
NASA vARNOST
VOZILO VAM LAHKO UKRADEJO V MANJ KOT PETIH MINUTAH
Tatvine in odvzemi motornih vozil ter vlomi v vozila so pogosta kazniva dejanja.
Miha Ulčar Foto: Policija
V Sloveniji letno ukradejo oziroma odvzamejo med 900 in 1100 motornih vozil, od tega več kot 60 odstotkov na območju Policijske uprave Ljubljana. Večina avtomobilov je v Sloveniji ukradenih med 23. uro zvečer in 5. uro zjutraj. Policiji uspe izslediti le četrtino ukradenih vozil.
Po podatkih policijske statistike so za tatove najbolj zanimiva vozila znamk Volkswagen in Renault, bistveno pa ne zaostajajo tudi vozila znamk Audi, Mercedes, BMW, Opel in drugih. Avtomobil je mogoče nasilno dokaj enostavno odpreti ter brez večjega napora in vidnih poškodb, za nasilni zagon motorja pa je potrebno specialno elektronsko orodje. Policijska statistika ugotavlja, da zelo red-
Na območju Policijske postaje Domžale so v letu 2020 obravnavali tatvine 17 vozil, od tega je bilo najdenih sedem vozil, ena prijava pa je bila pomota oškodovanca in ni šlo za kaznivo dejanje.
Tudi vaš avto si ogledujejo ...
ko izginejo vozila, v katera so vgrajene kvalitetne dodatne alarmne naprave. »Z ustreznim ravnanjem in varovanjem vozila lahko možnost tatvine ali odvzema vozila oziroma vloma v vozilo močno zmanjšamo. Največ za zaščito vozila pa lahko stori prav njegov lastnik,« poudarjajo na Policiji.
Tudi vaš avto si ogledujejo
Največ lahko za svoje vozilo storimo sami. Ko zapuščamo vozilo, izvlečemo ključ iz kontaktne ključavnice, zavrtimo volan, da se zaskoči volan-ska ključavnica, zapremo vsa okna in zaklenemo vrata vozila. Ne pozabimo na prtljažnik. Vozilo zaklenemo, tudi če ga parkiramo v zaklenjeni garaži. V vozilu ne puščamo dokumentov vozila (prometnega dovoljenja, zelene karte, zavarovalne police, servisne knjižice). Alarmna naprava, ključavnica za volan ali menjalnik in druge varnostne naprave se splačajo le, če jih uporabljate dosledno. Storilec lahko ob morebitnem vlomu v naše stanovanje ali hišo najde tudi kontaktne ključe in nam odpelje še vozilo. Zato kontaktnih ključev tudi doma ne puščamo na vidnem mestu. Dogovorimo se s sosedom o medsebojni pomoči pri opazovanju oziroma varovanju vozila.
Kaj storiti, če vam ukradejo vozilo?
Ko opazite, da so vam ukradli vozilo, nemudoma o tatvini obvestite policijo. Pomembno je, da so o tatvini čim prej obveščene vse razpoložljive policijske patrulje, da lahko ustrezno ukrepajo, če vozilo opazijo. Ob prijavi dajte policistu vse podatke, ki jih bo od vas zahteval. O svojem vozilu in predmetih v njem navedite čim več podatkov oziroma značilnosti, po katerih bi vozilo oziroma navedene predmete prepoznali. Policiji sporočite tudi, če ste pri tatvini zalotili storilca.
Če ste pri tatvini zalotili storilca, si poskušajte zapomniti smer njegovega bega, osebni opis sumljivih oseb (spol, starost, velikost, obleka, posebne značilnosti obraza, hoje, govora in drugo), registrsko številko, barvo, znamko in tip njegovega vozila. Vaša varnost je najpomembnejša, zato nikoli ne poskušajte storilca prijeti sami, zlasti če je fizično močnejši ali celo oborožen. Takoj pokličite policijo!
Če vam vozilo ukradejo v tujini, krajo takoj prijavite na najbližji policijski postaji. Po prijavi tatvine vam bodo izročili zapisnik o prijavi ali drug ustrezen dokument oziroma potrdilo, iz katerega bo razvidno, da so vam ukradli vozilo. Po vrnitvi v Slovenijo se zgla-site na policijski postaji in policiste oziroma kriminaliste seznanite s tatvino.
Poskrbite za tehnično varovanje avtomobila
Novejša vozila, predvsem boljših in dražjih znamk, imajo že serijsko vgrajene varovalne naprave. Varovalne naprave pa lahko vgradimo tudi dodatno, in sicer tako mehanske kot tudi elektronske. Te so različne tako po kvaliteti kot tudi po načinu delovanja. Varovalne naprave storilcu otežijo oziroma preprečijo vlom ali tatvino vozila.
Kako varen je moj avtomobil? • V vozilu imam vgrajeno kvalitetno varnostno napravo.
•	Dokumenti, denar in drugi predmeti, ki bi lahko privabili tatove, so spravljeni na varnem mestu.
•	S sosedi sem dogovorjen o medsebojnem opazovanju in varovanju vozil.
•	Vozilo parkiram na osvetljenih ulicah in parkiriščih.
•	Ko zapustim vozilo, zaprem vsa okna in zaklenem vsa vrata.
Zaščita in vrste varoval
Ločimo serijsko vgrajene in dodatno vgrajene varnostne naprave. Dodatno vgrajene varnostne naprave so mehanske (kljuke za zaklepanje volana in enega izmed pedal, vo-lanski drog, ključavnica za menjalnik, ventil s ključavnico za blokiranje zavor, skrito stikalo za prekinjanje vžiga motorja ali prekinjanje delovanja črpalke za gorivo) in elektronske (alarmna naprava s sireno in zvočnim opozarjanjem ter blokado motorja, blokada motorja, blokada drugih elektronskih sklopov, ki preprečujejo zagon vozila, sistemi za nadzor gibanja vozila).
Na kaj moramo paziti pri izbiri
Drogovi, kljuke za volan in drugi mehanski pripomočki naj bodo izdelani iz visoko legiranega jekla, kvalitetne naj bodo tudi ključavnice za zaklepanje teh varoval. Elektronske varnostne naprave naj bodo sestavljene iz kvalitetnih sestavnih delov, da ne prihaja do motenj in napak v delovanju. Pred vgradnjo se obvezno posvetujmo s strokovnjaki. Varnostne naprave naj vgradijo za to pooblaščeni servisi. Izberemo tako varnostno napravo, poleg katere dobimo potrdilo o kakovosti. Na podlagi tega nam zavarovalnice priznajo popust pri kasko zavarovanju.
Obstajajo pa še druge možnosti, in sicer lahko vgravirate identifikacijsko številko na vse steklene površine v vozilu, saj tatovi ne marajo označenih vozil. Prav tako lahko označite vozilo (npr. DataDot). Na Policiji poudarjajo, da popolnega varovanja ni, zato vam svetujejo, da pomislite na kasko zavarovanje.
Pri kupovanju rabljenega vozila je treba biti pozoren na določena dejstva
Na avtomobilskih sejmih, pa tudi prek oglasov, podjetij za prodajo rabljenih vozil tako v Sloveniji kot v tujini se pogosto prodajajo ukradena vozila, predelana ukradena vozila in po-
škodovana vozila in poškodovana vozila, ki so bila popravljena z deli ukradenih vozil. Pri tem moramo upoštevati, da je vedno sumljivo, če nekdo prodaja razmeroma novo vozilo, pa je že tretji ali četrti lastnik. Prodajalci se trudijo biti pri prodaji zelo prepričljivi. Ob nakupu vedno zahtevajmo originalno dokumentacijo vozila in se ne zadovoljimo s fotokopijami ali obljubami, da nam bodo dokumenti dostavljeni naknadno. Dokumentacijo vozila natančno preglejmo, saj je ta lahko ponarejena ali prenareje-na. Pozorni bodimo na podatke o vozilu, ki so vpisani v dokumentacijo, in jih primerjajmo z dejanskim stanjem na vozilu. Preverimo, ali se vsi podatki o številki šasije ujemajo s podatki v prometnem dovoljenju in ostalih dokumentih. Preverimo tudi vsa mesta, kjer so še številke šasije. Poškodovana vozila so morda popravljena z deli, ki izvirajo iz ukradenih vozil, zato si vozilo natančno oglejmo. Številke šasije vozila so lahko prenarejene ali zamenjane. Zaradi tega bodimo pozorni na morebitne poškodbe ali vidne sledi predelave na številkah ali v neposredni bližini. Če opazimo, da so na vozilu odstranjene proizvodne nalepke, servisne nalepke ali morda zbrušene številke, ki so bile vgravirane na stekla vozila, je to lahko znak, da je prodajalec želel prikriti identiteto vozila. Ob nakupu takoj poskrbimo za prepis vozila. □
io | slamnik
starejši
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
Jubilant Simon Hribar iz Ihana - Ko se usede na motor, je spet mlad
»Najstarejši Evropejec, ki še vedno vozi Harley-Davidsona, Dedek na harleyja, prikolica v zrak,« sta le dva naslova časopisnih člankov, ki sem jih našla, ko sem iskala podatke o Simonu Hribarju iz Ihana, ki je 15. februarja 2021 praznoval 90. rojstni dan. Ob obisku prijetne domačije mi je nazorno pokazal, kako še vedno spretno vozi svojega Harleyja, hkrati pa tudi, da nima nobenih težav s spomini ne le na leta, temveč tudi na dneve in mesece svoje bogate življenjske poti.
Pravzaprav sem že na začetku prijetnega pogovora s slavljencem in njegovim prijateljem Alešem ugotovila, da je moj sogovornik povsem netipičen upokojenec, ki dogodke iz svojega življenja dobro pozna, je nanje ponosen in se jih rad spominja.
Za začetek sva se vrnila devet desetletij nazaj, na Markovo domačijo v bližini današnjega Mercatorja, kjer sta oče Tone in mama Albina Hribar lepo skrbela za kar devet otrok, med njimi sina Simona. Življenjska pot ga je po končani osnovni šoli zanesla 18. aprila 1945 v uk za čevljarja. Po izučitvi j e štiri leta delal v Mengšu, nato v čevljarski zadrugi, potem pa je bilo na vrsti služenje nekdanje jLa. Še prej se spomni, kako je 18. oktobra 1947 opravil vozniški izpit, že kakšne dni prej pa kupil svoj prvi motor - star za začetek. Po prihodu iz vojske je osem let delal v Toko. Z ljubeznijo do motorjev pa nadaljeval, čeprav očetu to ni bilo po volji, kakor tudi ni bil navdušen nad sinovim veseljem za nogomet, igral ga je v Iha-
nu, bil nekaj časa celo kapetan, in v Domžalah, lepe uspehe pa je dosegel tudi kot smučarski tekač. Z željo, da v življenju doseže več, predvsem pa iz ljubezni do motorjev, se je 8. aprila 1962 odpravil na delo v Nemčijo. Sprva kot zidar, nato uspešen gozdar, potem pa vulkanizer. Tudi v tujini je pridno treniral, bil večkrat celo
Optika Škofic že od 1975
Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06
Delovni čas:
pon. - pet.: 800 - 1200, 1500 - 1800 sobota: 900 - 1200
okrajni prvak v smučarskem teku in nikoli daleč od motorjev. V Nemčiji se mu je pridružila žena Helena (Lo-žarjeva iz Ihana) z najstarejšo hčerko. Po vrnitvi domov si je, preskočiti je moral kar nekaj ovir, uredil moderno vulkanizersko delavnico. Veliko uporabnikov njegovih storitev se še danes rado spomni pridnega vul-kanizerja Simona Hribarja, ki mu je pri delu pomagala žena. Že prej je
pripravil vse za gradnjo hiše, topel dom za obe hčerki. Žena Helena je umrla, žal je pred leti ostal tudi brez dolgoletne prijateljice Majde. Danes biva sam v prijetni stanovanjski hiši, z nekdanjo delavnico in zadnjo svojo ljubeznijo iz razreda motorjev - edini Slovenec s Harley-Davidsonom in edini Evropejec, ki pri devetdesetih še vedno vozi to znamenito znamko motorja v Sloveniji.
Motorjem se ni nikoli odrekel. Ostali so njegova ljubezen do danes. Rad se spomni dirkanja in obiska različnih dirk, predvsem pa navezanosti na različne motorje, ki ni nikoli minila. Rad je imel hitre vožnje, nikoli pa ni pil. Vmes se spomniva še na narodne noše, ki jih je v okviru hortikulturnega društva in pozneje društva narodnih noš rad vozil z kočijo z dvema vpreženima konjema. Kar 15 let je vozil nekdanjo kmečko ohcet, voženj ihanskih narodnih noš v bližnje kraje, največkrat v Kamnik ne preštejeva. Gledava fotografije, zbrane v albumih ali obešene na stenah in obujava spomin na čas, ko sta z ženo kot slovenska predstavnika v
narodnih nošah papežu Janezu Pavlu II. prinesla pozdrave iz Slovenije.
Kljub častitljivi starosti mu zdravje še kar služi, navdušenje nad motorji pa itak ni nikoli minilo. Včasih je rad gledal televizijo, zdaj ga pa moti, da vsi vedno nekaj lažejo, hu-duje se nad reklamami, ki jih nikoli ne zmanjka in se veseli pogovorov in obiskov pa seveda svojega Harle-ya, s katerim sta najstarejša člana v društvu Lipa v Ljubljani, ki združuje tovrstne ljubitelje motorjev.
Tudi ob mojem obisku se je usedel za krmilo in bil spet mlad. Iskrene čestitke, spoštovani jubilant Simon Hribar, ob vašem 90. rojstnem dnevu, veliko zdravja vam želim in držim pesti, da vam, ko bo ta korona mimo, podaljšajo šoferski izpit. In še nasvet za bralce Slamnika: »Recept za dolgo življenje nista kozarec vina ob kosilu ali brezskrbno življenje, temveč je to motocikel.« Srečno.
Številnim čestitkam in dobrim željam se je pridružil tudi Toni Dragar, župan Občine Domžale.
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek
V domu starejših ponovno zaživela ustvarjalna delavnica
KULTURNO DRUŠTVO GODBA DOMŽALE, Kajuhova cesta 5, Domžale, DŠ SI55023690, ki ga zastopa Gregor Sušnik (predsednik), objavlja
JAVNI RAZPIS ZA MESTO DIRIGENTA (m/ž)
Godba Domžale bo v letu 2021 praznovala 137-letnico obstoja. Orkester po kriterijih ZSG spada v koncertno skupino. Sodeluje na različnih prireditvah v domači občini, po Sloveniji in v tujini. Orkester letno izvede (najmanj) dva samostojna koncerta ter sodeluje na približno 40 nastopih. Vaje potekajo dvakrat tedensko ob torkih in četrtkih med 20. in 22. uro v lastnem godbenem domu (več: www.godba-domzale.si).
Od kandidata pričakujemo:
•	ustrezno glasbeno izobrazbo (končana Akademija za glasbo),
•	večletne izkušnje z vodenjem orkestrov ali drugih glasbenih sestavov,
•	vestnost, zanesljivost, prilagodljivost in dobre pedagoške sposobnosti,
•	vodstvene in organizacijske sposobnosti.
Naloge v sklopu dela dirigenta vključujejo:
•	strokovno vodenje in odgovornost do orkestra,
•	priprava, študij, izvedba programov za koncerte in druge nastope ter poročila o opravljenem strokovnem delu,
•	sodelovanje z upravnim odborom in s strokovnim svetom društva pri pripravi programa in njegovi izvedbi,
•	sodelovanje na ostalih nastopih godbe. Prijavnica naj vsebuje:
•	življenjepis,
•	kratko vizijo vodenja in razvoja orkestra,
•	dokazila.
Kandidate vabimo, da pisne prijave s kratkim življenjepisom, dokazili o izobrazbi, viziji vodenja in razvoja godbe ter kontaktnimi podatki pošljejo do vključno 22. 3. 2021 na elektronski naslov info@godba-domzale.si ali na naslov KD Godba Domžale, Kajuhova c. 5, 1230 Domžale.
Komisija za izbor dirigenta bo seznam primernih kandidatov predložila upravnemu odboru društva, ki bo skupaj s strokovnim svetom opravil končno izbiro. Izbrani kandidati bodo povabljeni na razgovor. Po potrebi bomo kandidata povabili tudi na praktični preizkus vaje z orkestrom. Ob pozitivni oceni strokovnega sveta in upravnega odbora bo kandidat postal dirigent Godbe Domžale. Kandidat bo sklenil pogodbo za določen čas z možnostjo podaljšanja in odpovednim rokom šestih mesecev. Delo dirigenta nastopi 1. 9. 2021.
Neizbrani kandidati bodo v roku 8 dni po odločitvi pisno obveščeni o tem, da niso bili izbrani. Dodatne informacije v zvezi z razpisom so na voljo pri predsedniku društva Gregorju Sušniku (tel.: 031 577 616 ali gre-gor.susnik2@gmail.com).
www.godba-domzale.si
Zaradi epidemije koronavirusa so v Domu upokojencev Domžale začasno zastale številne dejavnosti, ki stanovalcem krajšajo čas in jim popestrijo vsakdan.
Ena izmed njih je bila tudi ustvarjalna delavnica. Ker se razmere počasi umirjajo in da se življenje v domu vrača v bolj normalne tirnice, je kreativna skupina že začela s svojim delom, česar so se razveselile tako stanovalke, ki obiskujejo ustvarjalno delavnico, kot zaposleni.
Veselje in navdušenje udeleženk ustvarjalne delavnice dokazujeta, kako močno so med epidemijo pogrešale tovrstne dejavnosti, pri katerih lahko nahranijo svojo ustvarjalno ži lico in urijo svoje spretnosti. Njihovo
V domu upokojencev ni nikoli dolgčas, za kar poskrbijo številne in raznolike dejavnosti.
ustvarjanje sta februarja zaznamovala predvsem pust in valentinovo, dom so krasile številne njihove umetnine. Poleg izdelave različnih izdelkov pa predstavlja ustvarjalna delavnica v domu starejših tudi prostor za druženje stanovalcev, pogovore in zbiranje ustvarjalnih idej za naprej.
»Vsi že nestrpno čakamo, da se v življenje v domu vrnejo tudi druge dejavnosti, s katerimi popestrimo vsakdanjik svojih stanovalcev - od kultur-
nih in družabnih prireditev do izletov in številnih drugih zabavnih dejavnosti, zaradi katerih ni pri nas nikoli dolgčas,« ob tem pove mag. Nataša Zalokar, direktorica DU Domžale. Tudi za pomladni čas že snujejo nove ideje, ki jih v domu nikoli ne zmanjka. Ko bo deželo obiskala pomlad, se bosta na domskem vrtu med drugim začela tudi vrtnarjenje in zeliščar-stvo, ki k sodelovanju prav tako pritegneta številne stanovalce.
MEDICINSKA PEDIKURA
Pančur d.0.0.
/20%
vs/
skrbimo za zdravje vaših stopal
NOVA LOKACIJA
Slamnikarska 3B, Domžale
nasproti Sanolaborja
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
DRUŠTVA
Kronika domžalskih poklicnih gasilcev
21.1. do 17.2.2021
Ta prispevek nastaja v času, ko optimisti že čutimo zmanjšanje širjenja okužb ter upamo na sproščanje omejitev gibanja in poslovanja. Žal hkrati pričakujemo tudi povečanje števila intervencij. Lansko poletje, po koncu prvega vala, smo imeli kar naenkrat več dela, še posebej je poraslo število prometnih nesreč. Zadnji tedni, vsaj zaenkrat, še ne odstopajo od povprečja preteklih mesecev. Opravili smo 24 intervencij, od teh le pet v času nočne omejitve gibanja. Iz garaž smo najpogosteje, kar osemkrat, odhiteli med 14. in 17. uro.
Med petimi požari, zaradi katerih smo zapustili naše garaže, so bili trije značilni za kurilno sezono - do dimniških požarov je prišlo v Nožicah, Ihanu in na Viru. Zagorelo je tudi na balkonu petega nadstropja stanovanjskega bloka v Preser-jah, kjer je začetni požar uspel pogasiti že stanovalec sam. V enoti Vrtca Domžale se je neke noči sprožil požarni alarm, a je k sreči šlo zgolj za napako, saj na lokaciji nismo zaznali ognja ali dima.
Na lokalnih cestah so se zgodile štiri prometne nesreče. Na Župančičevi ulici v Dobu je voznik z osebnim vozilom čelno trčil v nasproti vozeče tovorno vozilo. Poškodovanega voznika smo s tehničnim posegom rešili iz vozila in predali v zdravstveno oskrbo. Na Rodici je voznik osebnega vozila trčil v občana, ki se je čez prehod za pešce peljal z električne rolko. Voznik rolke je bil zaradi poškodovanih nog odpeljan v UKC Ljubljana, s pomočjo dvigala pa smo izpod avta rolko rešili mi.
V Preserjah je voznik zaradi epileptičnega napada z osebnim vozilom zapeljal s ceste, prav tako, a iz drugih razlogov, je pri Krumperku z avtom s ceste zapeljala voznica. Trikrat so nas aktivirali za pomoč na avtocesti, a smo preklic dobili še pred prihodom na kraj dogodka, saj se je izkazalo, da naše pomoči ne potrebujejo. Pri trku na Podmilju je zadoščala že dežurna ekipa z Vranskega. Dim iz tovornega vozila pri Krtini se je izkazal kot posledica okvare motorja. Policisti pa so nas zaprosili za pomoč pri vlomu, ko se je na avtocesti voznica zaklenila v vozilo in ga nikakor ni želela zapustiti. Kako se je zadeva razpletla, nam ni znano, a kot rečeno, naše pomoči niso potrebovali.
Počeni cevi v domžalskem Krizantu in Mačkovcih ter meteorna voda na Krtini so bile vzrok za poplave, kjer smo mi nato pomagali pri odpravi vzroka in posledic. Pogost in upravičen razlog za klic na 112 je tudi, če se zaklenete ven iz stanovanja, medtem ko se vam na štedilniku kuha kosilo. Iz takšne zagate smo tokrat pomagali stanovalki na Ljubljanski v Domžalah. Sedemkrat smo reševalcem NMP pomagali pri prenosu obolelih oseb.
Strune milo se zglasite
Živa kultura v Društvu Lipa Domžale
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - DRUŠTVO LIPA domžale se s svojim delovanjem na kulturnem področju uvršča med pomembne nosilce te dejavnosti v naši občini, na kar kažejo predvsem nastopi njihovih literarnih, pevskih in glasbenih skupin, pa tudi drugih ustvarjalcev. Vsi so se letos predstavili na virtualni proslavi ob kulturnem prazniku, ko se s ponosom spominjamo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna, hkrati pa se vedno znova zavemo pomena kulture za naše življenje in življenje slovenskega naroda. Njen del so tudi ustvarjalke, kot so: klekljarice, likov-nice, keramičarke, izdelovalci mozaika in ustvarjalke punčk Unicef, ki so prireditev popestrile s svojimi izdelki.
Za prijeten začetek dopoldneva so 4. februarja poskrbele Lipine citrarke pod vodstvom prof. Damjane Praprot-nik, ki so nas spomnile na Prešernovo Strunam, nato smo prisluhnili Prešernovi Kam - tako v slovenščini kot v nemščini v predstavitvi študentke nemščine. Dekleta iz literarnega krožka Društva Lipa so se v svojih pesmih in prozi spomnile pesnika, nas opozorile, kako je za darilo primerna tudi vstopnica za kulturno prireditev, polno lepote, miru in bleščečih trenutkov,
pozabile pa niso niti na skrb za okolje, v katerem sicer vemo za modri planet, le njen uporabnik ni moder.
Ljudski godci so nas prijetno zazibali s Slakovim čebelarjem, nato pa spet poezija literatk, ki so nas popeljale po sneženi pokrajini, nam povedale, da se prihodnost s preteklostjo hrani, iz nje zeleni, v njej korenine ohrani, vanjo se spet izgubi; nas opozorila na aktualno situacijo virusa, pa na življenje v oblaku na človeka na daljavo, kjer ni objemov, spregovorile pa tudi o naravi, zamolčani tišini, svobodi, pravicah in času strahu, kar vse odvzema sanje in postavlja vprašanje, čemu potem obstajati.
Prijetna proslava, povezovala jo je Mira Smrkolj, z besedami, glasbo in petjem, kot sem si jo vedno želela ob slovenskem kulturnem prazniku, ki naj bi bil po mojem mnenju predvsem
priložnost, da se predstavijo 'domači' kulturniki in nas opomnijo na svoje ustvarjalno delo, ki ga včasih premalo poznamo. Hvala študentkam in študentom Univerze za tretje življenjsko obdobje - Društva Lipa Domžale, ki so nas tudi tokrat - še enkrat več - prepričale, kako je mogoče tudi s kulturo v tretjem življenjskem obdobju polepšati čas, vsem, ki imajo lepo besedo, glasbo in petje radi. Proslavo, za katero je vse izvajalce za profesionalni način izvedbe in bogato vsebino pohvalil Marjan Ravnikar, predsednik društva, si je bilo sicer mogoče virtualno ogledati še vse do slovenskega kulturnega dne. Podobno prireditev, namenjeno praznikom deklet, žena in mater, z veseljem pričakujemo tudi v marcu.
Vera Vojska Foto: Društvo Lipa
Verjemite, brez šale
Ste že slišali, verjemite, brez šale -odprta je šola za velike in male. Vanjo se vpišete kot v šolo vsako. Starejši ali mlajši, let ne štejemo natanko. V šoli ni učilnic, le vadba na svežem zraku. Ni razredov, imamo pa skupine,
ki veselo vadijo tudi v zimskem mraku. Ne pišemo domačih nalog, stavimo le na vaje. Slabih ocen ne poznamo, le da se telo ne maje! Ni neupravičenih ur, četudi se vam kdaj ne ljubi. Nič hudega, telovadijo pač drugi. Pri nas je, kakor vam paše. Verjemite, brez šale -obstaja taka šola za velike in male. Zdaj pa brž kliknite in ŠOLO ZDRAVJA poiščite, da šola res obstaja, osebno se prepričajte.
neda galijaš
1000 gibov prek malih zaslonov Spomin in opomin
Oglašamo se vam iz Društva Šola zdravja, ker bi vas radi obvestili, da akcija z lokalnimi televizijami, ki smo jo sprožili decembra 2020, še vedno traja.
Društvo izgnancev Domžale ob dnevu holokavsta
društvo šola zdravja Epidemiološka situacija v Sloveniji še vedno omejuje zbiranje na prostem, kar pomeni, da telovadba 1000 gibov zunaj na prostem tudi februarja ni dovoljena. Zato je akcija Telovadimo doma preko malih zaslonov v sodelovanju z lokalnimi televizijami še vedno aktivna. S skupnimi močmi smo naredili korak naprej in motivirali veliko število prebivalcev k vsakodnevni skrbi za svoje zdravje, kljub omejitvam, ki smo jih deležni že mesece. Kar nekaj lokalnih televizij se je odzvalo in uvrstilo vadbo 1000 gibov v svoj jutranji program, za kar smo izredno hvaležni. Tudi tisti, ki so omejeni s prostorom, so se odločili in predvajajo film enkrat do trikrat tedensko.
nem interesu na področju športa in rekreacije ter status humanitarne organizacije na področju zdravstvenega varstva. Že več kot pet let nas podpira Ministrstvo za zdravje.
Na našo pobudo so se odzvale naslednje lokalne televizije: ETV HD (Zasavje), STV (Savinjska TV), AS televizija (Murska Sobota), TV Vaš kanal, VI-TEL (Primorska TV), TV Bled, TV Medvode, R Kanal+ (Ribnica), PeTV (Ptuj), Koroška TV, KTV (Ormož), Koroška Regionalna TV, Vascom TV (Pivka), Zasavska TV, Gorenjska TV, GO TV (Goriška), E-Posavje TV, ORON TV (Notranjska TV), SIP TV, ATM TV (Kranjska Gora), BKTV, KTV Slovenska Bistrica. Z opcijo sedem dni nazaj lahko telovadbo predvajate vsak dan
Za ta korak smo se odločili zaradi negotovosti časa omejenega gibanja, ki je posledica ukrepov stroke za zajezitev epidemije. Vemo, da veliko ljudi nima interneta in ne more spremljati telovadbe prek https://www.youtu-be.com/watch?v=hFCVlIfMCww, zato je akcija Telovadimo doma preko malih zaslonov zelo pomembna za celotno družbo. Na ta način Društvo Šola zdravja v sodelovanju z lokalnimi televizijami prispeva svoj delež pomoči vsem prebivalcem Slovenije. Radi bi poudarili, da smo prostovoljska organizacija in imamo status NVO v jav-
kadarkoli želite. Preverite, če vaš operater spremlja katero od navedenih lokalnih televizij in se pridružite jutranji telovadbi prek malih zaslonov.
Obe povezavi do zoom vadbe 1000 gibov vsak delovnik ob 8. uri in zoom vadbe z dodatnimi vajami za moč ob ponedeljkih in sredah ob 15. uri sta javno dostopni na naši spletni strani https://solazdravja.com/ in našem fa-cebook profilu https://www.facebook. com/Dru%C5%A1tvo-%C5%A0ola--zdravja-509270455793983. Pridruži se lahko kdorkoli. Vsi ste dobrodošli!
neda galijaš
DRUŠTVO IZGNANCEV DOMŽALE
Zveza združenj borcev za vrednote NOB Slovenije - Koordinacijski odbor žrtev vojnega nasilja je ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, 27. januarja 2021 zaradi epidemije koronavirusa pripravi-
la spominsko prireditev v virtualni obliki na facebooku ZZB NOB Slovenije Slavnostni nagovor je imela pisateljica, filozofinja, sociologinja in esejistka Spomenka Hribar. Tako s to slovesnostjo kot drugimi spominskimi prireditvami smo se spomnili vseh žrtev nacizma in fašizma, vseh, ki so trpeli v nemških, italijanskih, ustaških in madžarskih koncentracijskih taboriščih po Evropi, še posebej pa slovenskih internirank in internirancev, ukradenih otrok, zapornikov, izgnancev, beguncev, talcev in drugih žrtev vojnega nasilja, med njimi tudi žrtev vojnega nasilja, ki se združujejo v Društvu izgnancev Domžale.
Mednarodni dan žrtev holokavsta praznujemo v spomin na dan, ko je bilo 27. januarja 1945 osvobojeno največje nacistično taborišče Auschwitz - Birkenau. Pogled v zgodovino pokaže, da je bilo v koncentracijskih taboriščih med drugo svetovno vojno skoraj 59.000 Slovenk in Slovencev. Največ na Rabu - 15.000, Gonarsu 5000, Renicciju 5000, v
Mauthausnu 4200, Dachauu 4000 in Auschwitzu 2350. Največ Slovenk in Slovencev je umrlo v tržaški Ri-žarni, podružnici Auschwitza, in sicer več kot 3000. Ko seštejemo vse te številke, pridemo do grozljivega podatka, da je bilo vseh Slovenk in Slovencev, ki so med drugo svetovno vojno končali v plinskih celicah, krematorijih ali bili drugače nasilno pobiti, umrli od lakote in bolezni, skoraj 13.000. Če k tem številkam dodamo še 80.000 ljudi, ki so bili v zaporih po Sloveniji (Ljubljanski zapori, Mariborski zapori, celjski Stari pisker, Begunje, Koper in Novo mesto), prav toliko izgnancev in beguncev, 20.000 ljudi na prisilnem delu, konfinaciji in vojnem ujetništvu ter 4000 ustreljenih kot talci, potem vidimo, kako visok davek so žrtvovali naši predniki, da imamo danes svobodo.
Zato moramo ohranjati spomin na naše žrtve vojnega nasilja, na partizane, na zmagovito zavezniško koalicijo, katere del smo bili. Ohranjanje spomina in vrednot NOB pa naj bo tudi opomin, da se kaj podobnega, kot se je dogajalo pred 80 leti, ne bi nikoli več ponovilo.
Vera Vojska
Foto: arhiv
Vrnjena pravica za zdravniško in klimatsko zdravljenje
Sporočamo vas, da nas je Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945 obvestilo, da je od 1. 1. 2021 vrnjena pravica za zdravniško in klimatsko zdravljenje žrtvam vojnega nasilja - določena v Zakonu o žrtvah vojnega nasilja.
Društvo izgnancev Domžale
i8 | slamnik	številka 2 | februar 2021 | letnik lxi
DRUŠTVA
slamnik@kd-domzale.si
Pust in veseli dan
Pustni teden je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.
medobčinsko društvo sožitje
Samo praznovanje pusta sega v predkrščansko dobo. To izročilo so prevzeli Rimljani in si v spomladanskem času ustvarili več praznikov, ob katerih so se tudi šemili.
Ob pomenu besed maškara, pustna šema obstajajo še izrazi: pustar, pustnjak, fašenk, kurent ali korant. Izraz pustnik označuje tudi meseca februar in marec. Kot splošna beseda ima kurent pomen pustna šema v
kožuhu, z zvonci okrog pasu in posebnim pokrivalom, ki je znana v vzhodni Sloveniji.
Tudi v našem društvu smo se na pustni torek, 16. februarja 2021, udeležili pustovanja, tokrat kar doma prek zooma. Za pusta sem se našemil v klovna. Bili so še kavbojci, mačka, miška, kokoška, žaba, Pika Nogavička, roker, gospodična.
Pogovarjali smo se o pustu in pustnih običajih. Mentorica Maja je pripravila pregled najbolj znanih pustnih šem, značilnih za različne dele Slovenije. Skupaj smo se pogovarjali o pustu, prebrali smo pustno pesem in se šli igrico pantomima Ugani, katero žival prikazujemo.
Na koncu smo se vsi zavrteli ob poskočnih pesmih Račke ter Kavbojci in indijanci. Druženja smo bili vsi zelo veseli, saj smo se spet videli.
Gregor Novak
Čas sprememb in dvigovanje zavesti
V Društvu Leteča želva smo veliko časa v karanteni posvetili izobraževanju na področju Zhineng Qigong ter odkrivanju in spoznavanju svojih notranjih procesov.
DRUŠTVO ZA KAKOVOST ŽIVLJENJA leteča Želva Ko enkrat začneš raziskovati, kdaj se nekatera čustva izrazijo in kateri dogodki jih izzovejo, se kot zavestni opazovalec samega sebe začneš zavedati, kako majhna sprememba dnevnih misli lahko spremeni ves potek dneva.
Ko sem se v zadnjih mesecih sprehajal po Domžalah, sem opazil veliko sprememb. Pogledi usmerjeni v tla. V očeh someščanov in someščank sem pogrešal iskro življenja, nasmešek, pogum. Občutek sivine, ki je obdajal mlajše in starejše, me je zaskr-bel. Ljudje so prestrašeni merili, ali je med nami dovolj razdalje, ali nosim masko ali kiham in kašljam, mi mogoče teče z nosa. Poskušal sem ostati miren in sprejemal njihove odzive. Z redno vadbo Zhineng Qigong lahko svoje misli in čustva hitro umiriš, ne vstopaš v stanje kolektivnega strahu in tako lahko trezno razmišljaš o svojih namerah in ciljih ter jih tudi dosegaš.
Postavil sem si vprašanja: Kako lahko kot posameznik pripomorem k boljšem, pozitivno naravnanem vzdušju v domačem okolju? Ali imam pri tem že kakšnega somišljenika? Ali ne leži na vsakem posamezniku odgovornost, da družbi prispeva svoj pozitivni pečat in tako skupaj gradimo okolje, primerno za zdrav razvoj sebe in naših otrok? Ali se spomnimo svojih moralno etičnih vrednot in drug drugemu pomagamo v stiski? Po svoji redni vadbi sem se odločil za misijo: Kadar bom zunaj, bom nekomu podaril nasmešek, kar bo, pa bo. Začel sem pred trgovino, kjer smo stali v vrsti. Prijazno sem nagovoril gospo pred mano, ki se je nasmehnila nazaj in mi zaupala: »Veste zelo pogrešam svojo prijateljico, redno sva se
dobivali na kavici zunaj in poklepetali.« Drugi dan sem pred lekarno osebi pred menoj omenil, kako zanimiva se mi zdi sedanja situacija, ker se je svet prvič malo ustavil. Kamorkoli greš, čakaš v vrsti. Prisiljen si se ustaviti in razmišljati karkoli že, prej pa smo le drveli skozi življenje. Tudi ta gospa se je nasmehnila in pritrdila, da pa je že naveličana vseh ukrepov, je dodala. Pozneje sem stal pri okencu v lekarni in začutil farmacevtko, ki me je stregla, da je res slabe volje. Strogo, morda malce živčno me je gledala izza maske, njene oči so bile nemirne in po tonu glasu je bilo slišati, da ji bo najbolj odleglo, ko bo lahko šla domov. Bil sem prijazen in vljuden, a ni dosti pomagalo. Na koncu pa sem rekel: »Gospa zelo lep nasmešek imate za masko.« Takrat se je ustavila kot vkopana, njena energija se je spremenila, skozi očesne gubice sem videl, da se je široko nasmejala, vrnil sem ji širok nasmešek in moja dnevna misija je bila uspešno zaključena. Še en lep dan. Ker se redno sprehajam ob Kamniški Bistrici in po drevoredu mengeško-domžalskega polja, sem opazil veliko smeti ob poti. Zaradi ukrepov se je število obiskovalcev teh poti povečalo, s tem pa tudi količina smeti. Naslednjič sem s seboj vzel vrečko in očistil del poti. Velika vreča je bila hitro polna, zato moram naslednjič vzeti kakšno več. V meni se je zbudil velik občutek izpolnjenosti, zadovoljstva in sreče, da ob naslednjem sprehodu ne bomo gledali robčkov, mask, ovitkov sladkarij in pločevink. Vsak dan je z majhnimi dobrosrčnimi dejanji lepši.
Podobni kratki pogovori in dejanja so v moje življenje vrnili upanje, da lahko skupaj zgradimo nekaj le-
Odnos do sebe in okolice negujmo z odprtim srcem in umom.
pega. Vsem ljudem manjka pogovora, druženja, manjka pa nam tudi sočutja do narave in ljudi. Vsi, ne glede na to, da smo različnih nazorov, se pri-lagajmo situaciji, zato prispevajmo drug drugemu nekaj prijaznih gest ali vsaj: 'Dober dan' z nasmeškom. Četudi ga zakriva maska, oseba nasproti začuti drugačno prisotnost, pozitivno energijo, prijaznost in naklonjenost. Tega ne morejo ustaviti nobena maska ali vladni odlok.
Obstaja veliko poti, kako pridemo do notranjega ravnovesja, popolnega zdravja, umirjenega uma in čustev. Ko to dosežemo, naravno vplivamo na naše partnerje, družino in okolico. Z metodami Zhineng Qigong (Qigong Modrosti) skrbimo za zdravo telo in um, raziskujemo samega sebe in presegamo stare miselne okvirje, ki nam ne služijo več. Lahko se nam pridružite vsako sredo 18.30-19.30 prek zoom povezave. Za prijavo pošljite e-sporo-čilo na leteca.zelva@gmail.com ali pokličite na 030 316 016.
Vsak izmed nas lahko prispeva mala pozitivna dejanja in skupaj lahko dosežemo velike spremembe. Da se bo naša družba razvijala v pravo smer, v teh časih izzivov, se lahko držimo kakšnega nasveta starih mojstrov Daoizma (Zhi Hui Shang Bin Da Jie), za doseganje visoke stopnje modrosti posameznika:
•	Ne bodi ljubosumen. Ne razmišljaj da bi škodil drugemu. Ne govori preveč.
•	Bodi sočuten. Pomagaj vsem živim bitjem, širi ljubezen z vsemi.
•	Ne bodi razuzdan in ne varaj. Razmišljaj o dobrem delu in se žrtvuj, da pomagaš drugim.
•	Ne govori žaljivo in ne pretiravaj. Ostani pošten od znotraj navzven in ne govori vulgarno.
•	Zmanjšaj uporabo alkohola, obvladaj temperament.
•	Ne bodi zavisten, kadar gre drugim bolje. Ne strmeti k slavi in poziciji.
•	Obnašaj se pravično in ravnaj z vsemi enakovredno.
Veselim se srečanja z vami v ge-omantskem parku Martina Krpana in Arboretumu Volčji Potok, trenutno pa prek spleta. Do takrat vam želim vse dobro in nasmešek vsak dan.
Andraž Purger, učitelj Zhineng Qigonga Foto: Anja Purger
Prihaja študijski krožek računalništva
Društvo Lipa napoveduje
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE - DRUŠTVA LIPA DOMŽALE Časi koronavirusa so pokazali, kako pomembno je čim bolje se spoznati na računalništvo, saj so tudi mnogi študenti in študentke Univerze za tretje življenjsko obdobje - Društva Lipa Domžale svoje priložnosti za nadaljevanje študija v tretjem življenjskem obdobju nadaljevali po modernih metodah. Pri tem jim je veliko pomagalo tudi vodstvo društva, ki sicer poudarek daje na klasičnih oblikah izobraževanja, katerega pomemben del je druženje. Vse obdobje so svojim članom in članicam v okviru možnosti nudili podporo na tem področju, hkrati pa se odločili, da glede na njihov interes pripravijo tudi posebno obliko pridobivanja novih znanj na tem področju.
Tako kot vse skozi poudarjajo, so njihovi načrti tudi v času koronavirusa tesno povezani s prizadevanji, da se skupine čim prej srečajo. »Za študijsko leto 2020/2021 smo pripravili študijski krožek računalništvo, ki bo v obsegu 60 ur, oziroma bo v letošnjem študijskem letu odvisno od začetka dejavnosti,« pravi Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa in vabi vse zainteresirane za to obliko novih znanj, da se čim prej prijavijo v tajništvu oziroma na elektronski
naslov, kjer bodo glede na zanimanje in možnosti začetka pouka pripravili urnik in podrobneje seznanili bodoče študente in študentke računalništva s programom.
Kljub epidemiji pa se aktivnosti v okviru Društva Lipa nadaljujejo -seveda ob upoštevanju vseh ukrepov Tako je svoje potovanje v februarju v Krajevni knjižnici Daneta Zajc v Moravčah zaključila razstava idrijskih čipk klekljaric skupine Slamice pod vodstvom mentorice Marije Rupret s tematiko Mati in otrok. Razstavo si je na njenem potovanju ogledalo veliko obiskovalcev, ki so občudovali ustvarjalnost pridnih klekljaric.
Pa še ena napoved, ki, upam, bo razveselila marsikoga. Vse bolj popularna dejavnost čebelarstvo bo dobila svoj odmev tudi v Društvu Lipa. Kmalu.
Vera Vojska Foto: arhiv Društva Lipa
Tudi veterani vojne za Slovenijo pomagali ob potresu na Hrvaškem
Že pred novim letom je med veterani vojne za Slovenijo stekla akcija zbiranja pomoči prizadetim ob zadnjem potresu v Petrinji in Sisku na Hrvaškem.
Ozvvs DOMŽALE Vsako območno združenje je pomagalo po svojih močeh. Tudi v OZVVS Domžale smo donirali del sredstev, iz katerih se je nabavil bivalni kontejner.
V dogovoru s hrvaško veteransko organizacijo je prejemnik bivalnika postal hrvaški vojni veteran slovenskega rodu Miran Kobale iz Rogatca, ki je lanski potres popolnoma uničil stanovanjsko hišo na območju Siska.
Bivalnik stoji tik ob slovenski meji v kraju Hum na Sotli. Občina Hum na Sotli mu je z ustreznim zemljiščem in še dodatno nadgradnjo bivalnika tudi izdatno pomagala.
Miran, ki je tudi vojni invalid, je zelo vesel pomoči, saj je zdaj veliko bliže materi in sestri, ki živita v bližnjem Rogatcu.
J. gregorič
Bivalnik, pripravljen na pot na Hrvaško.
Obvestilo
Po zadnjem koronskem zakonu PKP8 so solidarnostnega dodatka v enkratnem znesku 150 evrov deležni tudi vojni veterani. V izogib temu, da bi se posamezniki prehitro veselili prejemka (in posledično skrbi, kam vložiti?), je treba poudariti, da so le-tega deležni samo tisti vojni veterani, ki jim je veteranski dodatek edini prejemek.
OZVVS Domžale
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
društva
Društvo upokojencev Domžale v letu 2020
Leto, ki ga kljub težavam ne bomo pozabili.
društvo upokojencev domza-
le Zadovoljni smo z letom 2020, za leto 2021 imamo nove načrte, so ob koncu leta zapisali v Društvu upokojencev Domžale, ki je v preteklem letu ob upoštevanju vseh ukrepov, povezanih s covidom-19, na občnem zboru izvolilo novo vodstvo. To si je zastavilo zelo pester program, z vrsto novosti, ki naj bi prispevale k še prijetnejšemu delu in vzdušju v največjem društvu upokojencev v naši občini.
Med pomembne naloge so si zastavili tudi pridobitev novih članov in članic, poskrbeli pa so tudi za prijetnejše vzdušje v prenovljenih prostorih v Domžalah na Ulici Simona Jenka 11, kjer je našel mesto tudi večji TV sprejemnik, ki bo v veliko pomoč pri različnih strokovnih predavanjih, k boljšemu delu pa naj bi prispevala tudi računalniška podpora. Vodstvo društva je s prostovoljnim delom zagotavljalo najmanj dvakrat v tednu uradne ure, vseskozi pa so bili dosegljivi tudi po telefonu. Posebno skrb so že v začetku lanskega leta namenili tudi nadaljevanju aktivnosti v okviru projekta Starejši za starejše, s katerim so skušali pomagati pomoči potrebnim, ki jesen življenja preživljajo na svojih domovih. Kar nekaj uspehov pa je bilo doseženih tudi pri povečanju števila prostovoljcev, ki so za omenjeni projekt nujni. V program so vključili tudi Demenci prijazno točko, ki je namenjena osebam z demenco, njihovim svojcem in vsem ostalim v skupnosti, kjer se točka nahaja. Ob
upoštevanju ukrepov jim je uspelo pripraviti nekaj oblik izobraževanja, člani in članice pa so se posebej razveselili dveh strokovnih ekskurzij, ki so tudi sicer najbolj obiskana oblika dela društva. Ena izmed večjih aktivnosti, s katero so zaključili leto 2020, je bila posebna brošura, s katero so predstavili načrtovani program za letošnje leto, hkrati pa zaželeli vsem vse dobro in jih povabili, da se jim pridružijo. V vodstvu društva so zapisali, da so se, čeprav tudi sami ogroženi, trudili, da bi z majhnimi pozornosti lepšali življenja svojih članov in članic, saj se še kako zavedajo, da majhne pozornosti delajo čudeže!
Vodstvo društva veliko razmišlja o letu 2021 in močno upa, da
Slovenski kulturni praznik v Medobčinskem društvu Sožitje
Virtualno praznovanje slovenskega kulturnega praznika
medobčinsko društvo soZitje Prešernov dan je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik - dela prost dan v Republiki Sloveniji, ki ga praznujemo 8. februarja - na obletnico smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Na ta dan poteka osrednja državna proslava, na kateri podelijo Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada za vrhunske dosežke na področju umetnosti v Sloveniji. Osmi februar se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945 naprej.
Tudi mi smo v našem društvu Sožitje 8. februarja skupaj z mentorico Majo Keržič virtualno praznovali slovenski kulturni praznik. Brali smo Prešernove pesmi in se pogovarjali o pesniku.
Gregor Novak
MEDOBČINSKO DRUŠTVO SOŽITJE, MENGEŠ
se bodo razmere čim prej uredile in bodo nadaljevali z uspešnim delom. Do tedaj pa priporočajo vsem svojim članom in članicam, da se odločajo za cepljenje, da nosijo maske, si raz-kužujejo roke in zagotavljajo varno razdaljo ter tudi sicer z zdravim življenjem poskrbijo za dobro počutje, predvsem pa naj ne hodijo okrog z že očitnimi znaki okužbe.
V društevni pisarni bodo veseli vaših klicev, saj se še kako zavedajo, da bodo tudi z vašo pomočjo, drage članice in člani DU Domžale, uspešni. Zato - ostanite zdravi in spremljajte obvestila Društva upokojencev Domžale, ki tako kot vsi, težko čaka, da se spet srečate.
VERA VOJSKA FOTO: ARHIV DU, DUŠAN MIJATOV
Akcija #dihajmoznaravo, očistimo bregove
Kamniške Bistrice
V Društvu Kreativni nomadi nadaljujemo z dobrimi deli.
Posledice neodgovornega ravnanja lastnikov psov
Dva psa brez nadzora sta ujela srno in jo raztrgala.
društvo kreativni nomadi Po
uspešni prednovoletni akciji 'okrasimo Preserje' smo se odločili, da poskrbimo za naše okolje. Pri vsakodnevnem sprehajanju ob naši zeleni osi regije - Kamniški Bistrici smo opazili veliko smeti. Sami se radi odmaknemo od množice sprehajalcev v svoj priljubljeni kotiček, kjer se mali potoček vije skozi pravljičen gozdiček in zliva v reko. Tu smo začeli z našo čistilno akcijo, za katero smo mislili, da bo trajala le kakšno 'malo vrečko' smeti. A vedno smo odšli polnih rok in vedno nam je zmanjkalo vrečk. Še vedno se vračamo ob potoček in še vedno odhajamo polnih rok smeti, ki razpadajo tam verjetno že kar nekaj časa.
Nekateri na nosilih rešujejo ljudi, mi rešujemo naravo.
Akcijo smo poimenovali #dihaj-moznaravo, saj je cilj akcije, da bi čim bolj očistili bregove reke in s tem lažje dihali lepoto, ki nam jo
Društvo upokojencev Domžale ponovno odprlo vrata pisarne
Vse članice in člane Društva upokojencev Domžale obveščamo, da smo zaradi ugodnejše epidemiološke slike in posledično sproščanja vladnih ukrepov ponovno odprli vrata pisarne Društva upokojencev Domžale.
Uradne ure bodo potekale vsak ponedeljek, sreda in petek od 9. do 11. ure. Prosimo, da ob obisku upoštevate zaščitne ukrepe; vstopanje posamezno, z zaščitno masko in razkuževanjem rok, predvsem pa zdravi.
Vedno pa smo dosegljivi na telefonskih številkah: 01 724 19 04 - v času uradnih ur 070 848 994 - predsednik 070 132 176 - tajnica 031 623 114 - SzS - odbor za socialo
Vodstvo DU Domžale
nudi narava ob reki. Pomagamo tudi vsem čudovitim živalim, ki živijo ob in v reki.
Ker živimo v času, ko se nam ni dovoljeno družiti, vas vabimo, da se tudi vi podate ob reko z dobrimi nameni in naredite nekaj dobrega za naravo. Priporočamo uporabo rokavic, in seveda, da imate s seboj vrečke.
V primeru sproščanja ukrepov bomo skušali organizirati čistilno akcijo v večjem obsegu, a da ne bi predolgo čakali, saj je smiselno očistiti bregove pred brstenjem in cvetenjem narave, vas vabimo, da ko-rajžno naredite nekaj dobrega za naš planet. Boste videli, kako dobro se boste počutili.
Pomlad prihaja, naj se razcveti brez plastičnih vrečk, plastenk, pločevink in druge nesnage, ki jo za seboj pušča človek.
DRUŠTvO KREATIvNI NOMADI
lovska druZina pšata Naša polja in gozdovi so zaradi omejitev gibanja kot posledica koronavirusa še bolj obljudeni. Večina obiskovalcev proste narave se primerno obnaša, nekateri obiskovalci pa ne spoštujejo nobene lastnine, ne poznajo osnovnega bontona in odpadke (plastenke in pločevinke) puščajo v naravi. Veliko je tudi primerov, ko lastniki psov svojih štirinožcev nimajo pod nadzorom, zato psi prosto preganjajo divjad v naravi. Takšno početje lastnikov lahko pripelje do tragičnih dogodkov, saj pregnana divjad v našem urbanem okolju zelo hitro povzroči nevarnost prometnih nesreč ali trka vozil z divjadjo, ki je največkrat usoden za divjad. Obstaja tudi velika nevarnost konfliktov z drugimi psi, ki jih imajo odgovorni lastniki na povodcih ter celo napadov spuščenih psov na ljudi.
V nedeljo, 24. januarja 2021, so lovsko družino Pšata občani obvestili o incidentu v predelu Tabora nad Ihanom. Dva psa brez nadzora sta okoli 11. ure ujela srno in jo raztrgala.
Takoj po obvestilu občanov so naši člani odšli na kraj dogodka, kjer smo našli še živo, vendar močno poškodovano srno. Očividci so povedali, da sta srno ujela večji bel pes in črn mešanec ter jo pri živem telesu tako raztrgala, da smo jo morali po navodilu inšpektorja usmrtiti. Očividci so psa pregnali, vendar je bilo za srno že prepozno.
Lovci smo o krutem dogodku obvestili policijo in lovskega inšpek-
torja, ki iščeta neodgovornega lastnika psov.
Lovci se zavedamo, da sta nam v teh težkih časih omejenega gibanja ostala na razpolago samo gibanje v domačem okolju. Lovci smo pogosto tudi lastniki in vodniki psov in se zavedamo, kako pomembno je iti na sprehod v naravo s svojim štiri-nožnim prijateljem, zato vse obiskovalce proste narave vljudno naprošamo, da upoštevajo, da so naša polja in gozdovi prostor, kjer živijo tudi divje živali, ki potrebujejo svoj mir in prostor. Divjadi bomo pomagali tako, da se držimo poti in v naravo ne hodimo zgodaj zjutraj in zvečer, ko se hrani. Lastnike psov pa prosimo, da imajo pse pod nadzorom ali še bolje, na povodcu.	MARJAN KRABONJA,
PREDSEDNIK LD PŠATA
slamnik
Dogaja se



Delavnica: Igračarije
Knjižnica Domžale, vsako sredo
Knjižnica Domžale, vsak petek
Izbr@no v Knjižnici Domžale
JOužiikjUHi.žale, vsako sohoto
1. marec, ponedeljek
Knjižnica Domžale NEKOČ, NEKJE...
PravljiCna urica in ustvarjalnica v spletni obliki / pravljičarka: Lara Nemec / priporočena starost: 2+ / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
2* marec, torek
Knjižnica Domžale POIGRAJMO SE PREK SPLETA
Zabavne miselne igre za vse generacije / razgibajte možganCke in se zabavajte z reševanjem kvizov, skrivank, labirintov, ugank, premetank / za vse starosti / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
JOGA ZA OTROKE
PravljiCna joga / prisluhnili bomo pravljici in se igrivo seznanili z asanami / spoznali bomo domišljijske dežele ter njihove junake, prek njih pa jogo, dih in sprostitev / priporočena starost: 3+ / animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19.30 | NAUČITE SVOJEGA OTROKA RAZMIŠLJATI
E-predavanje / v Času epidemije je mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji, pripravila #tre-ningmožganov, ki poteka prek aplikacije ZOOM / povezavo najdete na spletni strani Knjižnice Domžale.
3* marec, sreda
Knjižnica Domžale IGRAČARIJE
Izdelajmo igraCo / Lucija vam bo pokazala, kako izdelate igraCo iz predmetov in materialov, ki jih najdete doma: papir, lesene paliCice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice, kolaž, vrvice, ostanki
JOGA ZA OTROKE
PravljiCna joga / prisluhnili bomo pravljici in se igrivo seznanili z asanami / spoznali bomo domišljijske dežele ter njihove junake, prek njih pa jogo, dih in sprostitev / priporočena starost: 3+ / animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
NOVE PRILOŽNOSTI ZA UČENJE
Ustvarjalna delavnica za odrasle in predstavitev knjižničnega gradiva / vse, ki želite ustvariti papirnati nagelj in spoznati priroCnike za ustvarjanje papirnatega cvetja, vabimo, da si ogledate spletno ustvarjalno delavnico, ki so jo pripravili Člani Rokodelskega društva MoravCe v sodelovanju s Knjižnico Domžale.
19.30 | NAUČITE SVOJEGA OTROKA RAZMIŠLJATI
E-predavanje / v Času epidemije je mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji, pripravila #tre-ningmožganov, ki poteka prek aplikacije ZOOM / povezavo najdete na spletni strani Knjižnice Domžale.
lO. marec, sreda
Knjižnica Domžale IGRAČARIJE
Izdelajmo igraCo / Lucija vam bo pokazala, kako izdelate igraCo iz predmetov in materialov, ki jih najdete doma: papir, lesene paliCice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice, kolaž, vrvice, ostanki volne, blaga, tulci... / delavnico vodi: Lucija Capuder / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19:00 | BUTAN
Potopisno predavanje / vsako sredo se podamo na novo pot - prek e-predstavitve spoznavamo kulturo in naravo sveta ter se družimo s slovenskimi popotniki / predavatelji z nami delijo svoje popotniške izkušnje in širijo obzorja / predsta-
16 • marec, torek
Knjižnica Domžale POIGRAJMO SE PREK SPLETA
Zabavne miselne igre za vse generacije / razgibajte možganCke in se zabavajte z reševanjem kvizov, skrivank, labirintov, ugank, premetank / za vse starosti / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
JOGA ZA OTROKE
PravljiCna joga / prisluhnili bomo pravljici in se igrivo seznanili z asanami / spoznali bomo domišljijske dežele ter njihove junake, prek njih pa jogo, dih in sprostitev / priporočena starost: 3+ / animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
NOVE PRILOŽNOSTI ZA UČENJE
Predstavitev in uporaba aplikacije mCOBISS / mobilna aplikacija omogoCa dostop do informacij o gradivu v knjižnicah / poišCite in rezervirajte knjigo, revijo, Časopis ali DVD / podaljšajte rok izposoje / izdelajte svoj seznam priljubljenih knjig in ga delite z drugimi / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19.30 | NAUČITE SVOJEGA OTROKA RAZMIŠLJATI
E-predavanje / v Času epidemije je mag. Nastja Mulej, edina licencirana trenerka De Bonovih orodij razmišljanja v Sloveniji, pripravila #tre-ningmožganov, ki poteka prek aplikacije ZOOM / povezavo najdete na spletni strani Knjižnice Domžale.
Menačenkova domačija
18.00 | VIRTUALNO ODPRTJE RAZSTAVE
BREDECERAR
Virtualno odprtje razstave slik in grafik Brede Ce-rar ter pogovor z avtorico, izbranko likovnega na-teCaja v MenaCenkovi domaCiji 2020 / na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, na spletnem portalu domžalec.si in FB strani MenaCenkova domaCija / ogled razstave V ŽIVO od 17. marca dalje, v skladu z aktualnimi ukrepi ob covidu-19 / ogledu v živo se nam bo pridružila
številka 2 | marec 2021 | letnik lxi
Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ marec
22* marec, ponedeljek
Knjižnica Domžale NEKOČ, NEKJE...
PravljiCna urica in ustvarjalnica v spletni obliki / pravljičarka: Lara Nemec / priporočena starost: 2+ / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
IGOR KARLOVŠEK
V okviru mladinskega literarnega festivala Bral-nice pod slamnikom se bo Tina Bilban pogovarjala z Igorjem Karlovškom / pogovor bo potekal v živo / MIŠ Založba in Knjižnica Domžale vabita k ogledu in sodelovanju pri pogovoru / za uro in dostop spremljajte spletno stran Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
23* marec, torek
Knjižnica Domžale POIGRAJMO SE PREK SPLETA
Zabavne miselne igre za vse generacije / razgibajte možganCke in se zabavajte z reševanjem kvizov, skrivank, labirintov, ugank, premetank / za vse starosti / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
JOGA ZA OTROKE
PravljiCna joga / prisluhnili bomo pravljici in se igrivo seznanili z asanami / spoznali bomo domišljijske dežele ter njihove junake, prek njih pa jogo, dih in sprostitev / priporočena starost: 3+ / animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19.30 | NAUČITE SVOJEGA OTROKA RAZMIŠLJATI
Predstavitev in uporaba aplikacije mCOBISS / mobilna aplikacija omogoCa dostop do informacij o gradivu v knjižnicah / poišCite in rezervirajte knjigo, revijo, Časopis ali DVD / podaljšajte rok izposoje / izdelajte svoj seznam priljubljenih knjig in ga delite z drugimi / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
JSr^*, 4JUd f
Razstava: Slike in grafike Brede Cerar
Menačenkova domačija, 16. marca
29* marec, ponedeljek
Knjižnica Domžale NEKOČ, NEKJE...
PravljiCna urica in ustvarjalnica v spletni obliki / pravljičarka: Lara Nemec / priporočena starost: 2+ / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
POMENKOVANJA S PIŽAMO
Boštjan Gorenc - Pižama bo tudi tokrat gostil zanimivega gosta / ne spreglejte pogovora, ki bo potekal v živo / za uro in dostop spremljajte spletno stran Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
30. marec, torek
Knjižnica Domžale POIGRAJMO SE PREK SPLETA
Zabavne miselne igre za vse generacije / razgibajte možganCke in se zabavajte z reševanjem kvizov, skrivank, labirintov, ugank, premetank / za vse starosti / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
JOGA ZA OTROKE
PravljiCna joga / prisluhnili bomo pravljici in se igrivo seznanili z asanami / spoznali bomo domišljijske dežele ter njihove junake, prek njih pa jogo, dih in sprostitev / priporočena starost: 3+ / animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
NOVE PRILOŽNOSTI ZA UČENJE
Vabljeni k ogledu informacij o poravnavi terjatev in vpisu prek spleta / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19.30 | NAUČITE SVOJEGA OTROKA RAZMIŠLJATI
Predstavitev in uporaba aplikacije mCOBISS / mobilna aplikacija omogoCa dostop do informacij o gradivu v knjižnicah / poišCite in rezervirajte knjigo, revijo, Časopis ali DVD /
Pomenkovanja s Pižamo
KnjižnicaDomžale, 29. marca
Razstave
KNJIŽNICA DOMŽALE OSAMOSVOJITEV: SKORAJ VSE O POTI K LASTNI DRŽAVI
Razstava ilustracij Damijana StepanCiCa bo na ogled od 8. do 27. marca.
MENAČENKOVA DOMAČIJA BREDA CERAR
Ogled razstave bo možen od 17. marca dalje, v skladu z aktualnimi ukrepi ob covidu-19.
GALERIJA DOMŽALE LUCIJAN BRATUŠ: NA VSO MOČ
Razstava bo na ogled od 11. do 31. marca.
Info*
Galerija Domžale
Mestni trg 1, Domžale
(trgovski kompleks Vele)
Odprta v Času razstav: od torka do petka od 10.00 do
12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do
12.00; ob praznikih, nedeljah in ponedeljkih zaprto.
Knjižnica Domžale
Cesta talcev 4, Domžale T 01 724 12 04 ali 01 722 5 0 80, info@dom.sik.si, www.knjiznica-domzaie.si
Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Ljubljanska 61, Domžale
T 01 722 50 50, info@kd-domzaie.si,
www.kd-domzaie.si
Menačenkova domačija
Cankarjeva ulica 9, Domžale T 01 722 50 50
DomaCija je odprta od torka do petka od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure ter sobote od 10. do 12. ure. Predhodna najava obiska na telefon 01 722 50 50 ali 031312199 ali e-naslov menacenk@kd-dom-zale.si ali info@kd-domzale.si.
vume, uiaga, iuii_i ... / ueidvniLU iuui. ijUi_ija Capuder / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19:00 | ALBANIJA IN KOSOVO
Potopisno predavanje / vsako sredo se podamo na novo pot - prek e-predstavitve spoznavamo kulturo in naravo sveta ter se družimo s slovenskimi popotniki / predavatelji z nami delijo svoje popotniške izkušnje in širijo obzorja / predstavljajo bol) ali man) znane kotičke Zemlje.
marec, četrtek
Knjižnica Domžale PRAVLJIČNE URICE
Popotovanje v svet pravljičnih Junakov in ustvarjanj / priporočena starost: 4+ / čakajo vas zabavne in iskrene prigode pravljičnih Junakov / pravljičarka in animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
V VETRU SPOMINOV-ZGODBE S KAMRE
Domoznanstvo Je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše Je / predstavljamo vam zgodbe, ki Jih tudi z vašo pomočjo pripravljamo v Knjižnici Domžale / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
5.	marec, petek
Knjižnica Domžale IGRARIJE
Vključujejo tudi spletno delavnico / otroška igra Je izjemno pomemben del odraščanja in Je stara toliko kot človeštvo samo / igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v čarobni svet iger, ki Jih enostavno in hitro lahko naredite doma / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
6.	marec sobota
Knjižnica Domžale
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE
Predstavljamo ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega meseca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bol) približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati.
vljajo bolj ali manj znane kotičke Zemlje.
11.	marec, četrtek
Knjižnica Domžale PRAVLJIČNE URICE
Popotovanje v svet pravljičnih Junakov in ustvarjanj / priporočena starost: 4+ / čakajo vas zabavne in iskrene prigode pravljičnih Junakov / pravljičarka in animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
SPREHOD PO MORAVČAH - PROMOCIJSKI VIDEO IN PREDSTAVITEV DOMOZNANSKE ZBIRKE
Domoznanstvo Je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše Je / predstavljamo vam zgodbe, ki Jih tudi z vašo pomočjo pripravljamo v Knjižnici Domžale / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
Center za mlade Domžale LIKOVNA RAZSTAVA TEŽKE BARVE
Odprtje virtualne razstave pastelov avtorice Karo-line Radotič / prek spletne strani www.czm-dom-zale.si.
Galerija Domžale
LUCIJAN BRATUŠ: NA VSO MOČ
19:001 Razstava slik / kako bo, glede na aktualne razmere (virtualno ali v živo) potekalo odprtje, bo znano naknadno / z avtorjem se bo pogovarjal Juri) Smole.
12.	marec, petek
Knjižnica Domžale IGRARIJE
Vključujejo tudi spletno delavnico / otroška igra Je izjemno pomemben del odraščanja in Je stara toliko kot človeštvo samo / igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v čarobni svet iger, ki Jih enostavno in hitro lahko naredite doma / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
ZVEN BESED
Branje odlomkov / tokrat Je na vrsti Juri) Kozjak, slovenski Janičar / Vlada Republike Slovenije Je leto 2021 razglasila za leto Josipa Jurčiča - z branjem odlomka se posvečamo avtorju prvega slovenskega romana / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
8. marec, ponedeljek
Knjižnica Domžale NEKOČ, NEKJE...
Pravljična urica in ustvarjalnica v spletni obliki / pravljičarka: Lara Nemec / priporočena starost: 2+ / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
9* marec, torek
Knjižnica Domžale POIGRAJMO SE PREK SPLETA
Zabavne miselne igre za vse generacije / razgibajte možgančke in se zabavajte z reševanjem kvizov, skrivank, labirintov, ugank, premetank / za vse starosti / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
13* marec, sobota
Knjižnica Domžale
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE
Predstavljamo ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega meseca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bol) približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati.
15* marec, ponedeljek
Knjižnica Domžale NEKOČ, NEKJE...
Pravljična urica in ustvarjalnica v spletni obliki / pravljičarka: Lara Nemec / priporočena starost: 2+ / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
avtorica 25. marca od 10. do 12. ure / vstop prost.
17* marec, sreda
Knjižnica Domžale IGRAČARIJE
Izdelajmo igračo / Lucija vam bo pokazala, kako izdelate igračo iz predmetov in materialov, ki Jih najdete doma: papir, lesene paličice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice, kolaž, vrvice, ostanki volne, blaga, tulci... / delavnico vodi: Lucija Capuder / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19:00 | BELORUSIJA IN ČERNOBIL
Potopisno predavanje / vsako sredo se podamo na novo pot - prek e-predstavitve spoznavamo kulturo in naravo sveta ter se družimo s slovenskimi popotniki / predavatelji z nami delijo svoje popotniške izkušnje in širijo obzorja / predstavljajo bol) ali man) znane kotičke Zemlje.
18 • marec, četrtek
Knjižnica Domžale PRAVLJIČNE URICE
Popotovanje v svet pravljičnih Junakov in ustvarjanj / priporočena starost: 4+ / čakajo vas zabavne in iskrene prigode pravljičnih Junakov / pravljičarka in animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
POGLEDI PRETEKLOSTI - VIRTUALNI SPREHOD PO POTEH KULTURNE DEDIŠČINE
Domoznanstvo Je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše Je / predstavljamo vam zgodbe, ki Jih tudi z vašo pomočjo pripravljamo v Knjižnici Domžale / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19* marec, petek
Knjižnica Domžale IGRARIJE
Vključujejo tudi spletno delavnico / otroška igra Je izjemno pomemben del odraščanja in Je stara toliko kot človeštvo samo / igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v čarobni svet iger, ki Jih enostavno in hitro lahko naredite doma / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
OB SVETOVNEM DNEVU POEZIJE
Za vas ob svetovnem dnevu poezije pripravljamo prispevek, ki nas bo popeljal v prve pomladne dni in nas opomnil na branje, pisanje, objavljanje in učenje poezije / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
2 O• marec, sobota
Knjižnica Domžale
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE
Predstavljamo ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega meseca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bol) približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati.
INUVL KKILUZ.INUS I I Z.A UULNJL
Projekt Brihtologi & Brihtarije se ]e zaradi razmer s covidom-19 preselil na spletno stran Knjižnice Domžale, v virtualno obliko / letos vas bo na spletni strani Knjižnice Domžale vsak mesec pričakala nova zanimiva tema, podkrepljena z zanimivimi video posnetki, kvizom, miselnimi ugankami ter izborom leposlovnega in strokovnega gradiva.
21\* marec, sreda
Knjižnica Domžale IGRAČARIJE
Izdelajmo igračo / Lucija vam bo pokazala, kako izdelate igračo iz predmetov in materialov, ki Jih najdete doma: papir, lesene paličice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice, kolaž, vrvice, ostanki volne, blaga, tulci... / delavnico vodi: Lucija Capuder / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19:00 | MALEZIJA IN SUMATRA
Potopisno predavanje / vsako sredo se podamo na novo pot - prek e-predstavitve spoznavamo kulturo in naravo sveta ter se družimo s slovenskimi popotniki / predavatelji z nami delijo svoje po-potniške izkušnje in širijo obzorja / predstavljajo bol) ali man) znane kotičke Zemlje.
25* marec, četrtek
Knjižnica Domžale PRAVLJIČNE URICE
Popotovanje v svet pravljičnih Junakov in ustvarjanj / priporočena starost: 4+ / čakajo vas zabavne in iskrene prigode pravljičnih Junakov / pravljičarka in animatorka: Natalija Trebušak / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
OBUJAMO SPOMINE - POUČNA POT BLATA MLAKE
Domoznanstvo Je del kolektivnega spomina, kolikor več vanj prispevamo, toliko bogatejše Je / predstavljamo vam zgodbe, ki Jih tudi z vašo pomočjo pripravljamo v Knjižnici Domžale / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
26 • marec, petek
Knjižnica Domžale IGRARIJE
Vključujejo tudi spletno delavnico / otroška igra Je izjemno pomemben del odraščanja in Je stara toliko kot človeštvo samo / igra krepi voljo, razvija motorične sposobnosti, spodbuja gibanje, učenje in raziskovanje ter aktivira domišljijo / animatorka vas bo popeljala v čarobni svet iger, ki Jih enostavno in hitro lahko naredite doma / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar)..
27* marec, sobota
Knjižnica Domžale
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE
Predstavljamo ožji izbor prebranega in pregledanega gradiva tekočega meseca zaposlenih v Knjižnici Domžale, ki smo ga izbrali za vas z namenom, da vam še bol) približamo in priporočimo gradivo, za katero menimo, da bi ga bilo škoda spregledati.
podaljšajte rok izposoje / izdelajte svoj seznam priljubljenih knjig in ga delite z drugimi / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
31* marec, sreda
Knjižnica Domžale IGRAČARIJE
Izdelajmo igračo / Lucija vam bo pokazala, kako izdelate igračo iz predmetov in materialov, ki Jih najdete doma: papir, lesene paličice, vžigalice, zobotrebci, vata, škatlice, kolaž, vrvice, ostanki volne, blaga, tulci... / delavnico vodi: Lucija Capuder / dostop na spletni strani Knjižnice Domžale (rubrika koledar).
19:00 | SLOVENIJA
Potopisno predavanje / vsako sredo se podamo na novo pot - prek e-predstavitve spoznavamo kulturo in naravo sveta ter se družimo s slovenskimi popotniki / predavatelji z nami delijo svoje popotniške izkušnje in širijo obzorja / predstavljajo bolj ali manj znane kotičke Zemlje.
Slamnikarski muzej Domžale
Kajuhova 5, Domžale
(domuje v Godbenem domu Domžale)
T 01 724 84 08
Možna predhodna najava obiska na telefon 01 722 50 50 ali 040 722 831 ali 041 809 667 ali e--naslov: slaninikarski.niuzej@kcl-clomzale.si ali info@kd-domzale.si.
Galerijski atelje
Ulica Matije Tomca 6, Domžale
Koledar dogodkov
Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo
Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v aprilu 2021 pošljite do 19. marca na naslov: koledar@kd-domzale.si.
* Zaradi trenutnih razmer se lahko odpiralni časi razlikujejo od napisanih. Svetujemo predhoden klic.
		
kJ	MI	04 £ ^fEkfi!
I
IGOR KARLOVSEK
Knjižnica Domžale, 22. marec 2021
založba
KniEnin]
Domžale
mM
22 | slamnik
iz NAŠIH VRTCEV IN SOL
NINA MAV HROVAT
Živa šola ali dovolj je daljave!
Dejstvo šolanja - izobraževanja in vzgoje 'na daljavo', ki smo mu ne zgolj priče, temveč ga živimo že praktično leto dni, prinaša v našo temeljno družbeno stvarnost povsem novo dimenzijo.
Pogosto si ljudje predstavljajo, da so bralci tisti ljudje, ki berejo umetniška literarna dela, leposlovje.
KOLUMNA • VZGOJA BRALCEV
KAKOVOSTNE IN POUČNE KNJIGE
Vsak študent ve, da obstajajo tudi poučne knjige in mnogi izmed njih so največ knjig prebrali prav v času študija. V dobi računalnikov in pametnih telefonov se nam zazdi, da se informacije prej in bolj ažurno najde na spletu, a prav tako, kot za vse ostalo, velja, da je branje iz knjige bolj poglobljeno. Poučne knjige pa imajo še eno prednost - predstavljajo preverjen, zanesljiv, celovit in pregleden vir informacij, za razliko od spleta, kjer je ravno to pogosto največji problem. Poučne knjige so informativne, poljudnoznanstvene in nelepo-slovne. Sem spadajo tudi učbeniki, enciklopedije, priročniki, knjige o različnih vedah, ki spodbujajo širši vpogled. Pomislite, koliko takih knjig ste v življenju prebrali? Najbrž jih je precej in verjetno jih precej še boste. Kot velja za vse prebrano, je tudi poljudnoznanstvena in strokovna besedila bolje brati iz knjig, saj omogočajo daljšo osredotočenost misli, širijo pismenost in večajo besedni zaklad. V zadnjem času sem prebrala nekaj poučnih knjig, ki bi jih priporočila v branje, ne glede na to, ali spadajo med mladinsko literaturo ali literaturo za odrasle, saj so meje včasih zabrisane. To so: knjiga o temeljnih konceptih, s katerimi opisujemo svet 50 abstraktnih izumov (Tina Bilban), o pomenu branja Berem, da se poberem (Miha Kovač), o podnebni krizi Plan B (Boštjan Videmšek, Knjiga leta 2020) in knjiga o vzgoji Vse smo poskušali (Isabelle Filliozati). Odrasli pogosto mislijo, da je otrokom vedno treba vsebine približati s pomočjo zgodb, pravljic, zato se poslužujejo slikanic in knjig, ki morda res nosijo informativno vsebino, a je kombinacija pravilnih podatkov in domišljije tako prepletena, da otrok težko loči, kaj je res in kaj ni, pogosto so zgolj komercialno, 'zaslužkarsko' naravnane in se včasih skrivajo pod oznakami 'terapevtsko', 'ekološko', 'zdravo' ipd., zato take knjige odsvetujem. Poleg tega, da bralca zavajajo, postavljajo pod vprašaj tudi zaupanje v druge, kakovostne in preverjene knjige. V poplavi zavajajočih in manipulativnih informacij, ki smo jih vsakodnevno deležni, je blagodejno, da poučna knjiga predstavlja zanesljiv, preverjen vir. Slaba oziroma 'kvazi poučna' literatura odvrača bralce, predvsem če knjiga s pootročenjem, zavajanjem ali napačnimi podatki 'poneumlja'. Kako naj vemo, da je nekaj dovolj kakovostno, da to lahko ponudimo mladim bralcem? Vsekakor je dobro prebrati kakšno recenzijo, strokovno oceno, preveriti strokovnost avtorja, urednika ipd. Pri od-
ločanju so v pomoč tudi nagrade in oznake, npr. zelo dobrodošla je oznaka Zlata hruška, s katero Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska-center za mladinsko književnost in knjižničarstvo že od leta 2010 podeljuje Zlate hruške, znak kakovosti otroških in mladinskih knjig. Uredniški odbor vsako leto pripravi Priročnik za branje kakovostnih mladinskih knjig, kjer knjige, ki po vsebini in izvedbi izstopajo, uvrstijo med odlične izdaje leta in dobijo
<6 V poplavi zavajajočih in manipulativnih informacij, ki smo jih vsakodnevno deležni, je blagodejno, da poučna knjiga predstavlja zanesljiv, preverjen vir. Slaba oziroma 'kvazi poučna' literatura odvrača bralce, predvsem če knjiga s pootročenjem, zavajanjem ali napačnimi podatki 'poneumlja'.
znak Zlata hruška. Zlate hruške boste našli na seznamih v knjižnicah in na spletu. Pa ne mislite, da to pomeni, da morate vedno počakati in brati le knjige preteklih let, ko bodo že preverjene! Nikakor. Dobri bralci bodo kaj hitro ugotovili, katera knjiga si zasluži njihovo pozornost in katera ne. Prav zato je smiselno veliko pozornosti pri ponujanju kakovostnih knjig nameniti prav otrokom, saj takrat, v otroških in mladostniških letih vzgajamo bralce, takrat postavljamo temelje za spoznavni, kognitivni, čustveno-oseb-nostni, socialni razvoj in t. i. vrednostni sistem, moralne vrednote. Učimo se vse življenje, a najbolj intenzivno učenje in najglobje občutke doživljamo in spoznavamo prav v zgodnji mladosti. Mišljenje se pri otrocih razvija iz lastne aktivnosti, prek asimilacije, akomodacije do deduktivnega mišljenja in kasneje abstraktnega, pri čemer ima najpomembnejšo vlogo govor, zato je pomembno, da se tudi ob knjigah veliko pogovarjamo. □
oš rodica Pričujoči zapis je nastal v začetku letošnjega februarja, v obdobju, ko so se naši najmlajši ponovno vrnili v vrtce in osnovne šole, prav tako so se vanje že malo pred tem vrnili otroci, ki obiskujejo institucije s prilagojenim programom, vsi ostali pa ostajajo v procesu 'šolanja na daljavo'.
Zadnji meseci t. i. izrednega stanja pandemije terjajo od nas temeljit premislek o preteklosti, sedanjosti in predvsem prihodnosti tako na vsebinski ravni izobraževalnih procesov, ciljev in standardov, s kvantitativnega, posebej
pozorno pa s kvalitativnega vidika. Kar pa nas mora posebej skrbeti in za kar bi morali najglasneje zastaviti svoj glas, z vso odgovornostjo, pa je proces vzgoje, ki ga mladi živijo v sooblikovanju z vrstniki ter v odnosu, ki ga do njih vzpostavljamo zanje odgovorni odrasli, v tem primeru pedagoško osebje.
Če smo v pomladanskem času preteklega šolskega leta še upali, da gre zgolj za enkratno izkušnjo, ki ji v prihodnosti ne bo več ponovitve, nam je jesensko obdobje v tem šolskem letu dokazalo, da temu ni tako, pa naj bo to zaradi pandemije same kot tudi zaradi odločitev odločeval-cev v naši državi. Če smo uspeli s tehničnimi pripomočki in sodobnimi sredstvi komunikacije doseči, da so vsi mladi pridobili možnost 'priklopa' ter s tem ažurnega spremljanja in sodelovanja v učnem procesu, smo kaj hitro ugotovili, da to prinese tudi veliko preveč časa preživetega za ekrani, preklapljanje na druge spletne kanale, dodatno izpostavljenost spletnemu nasilju, pomanjkljivo fizično in športno udejstvova-nje, predvsem pa pri vsakem posamezniku izjemno pomanjkanje priložnosti za rast v njegovi čustveni, psihični, socialni in ustvarjalni dimenziji, saj le-te potrebujejo resničen stik z drugimi, ki vključuje pogled iz oči v oči, čutenje, neposredno komunikacijo.
Učno delo smo v času 'šolanja na daljavo' prilagodili in ga seveda morali tudi okrniti. Oblikovati je bilo treba čim bolj jasne vsebine v obsegu, za katerega smo presodili, da ga bodo zmogli uspešno opraviti otroci, najmlajši s spremljanjem in podporo staršev, obenem je bilo treba upoštevati specifike posameznih otrok kot tudi družinskih okolij. Razlike med posameznimi otroki so precejšnje, prav tako so velike razlike v zmožnostih in naravnanosti staršev. Rezultati dela so bili in so za mnoge, ki so še vedno v procesu 'šolanja na daljavo' od vseh teh
dejavnikov odvisni. In ti rezultati so v tem obdobju vedno bolj zgolj reproduciranje samo, brez razmišljanja, razumevanja in uporabe. Dolgotrajna izvzetost iz šolskega okolja, socialne in vrstniške dinamike so medsebojne razlike poglobile. Vzgojno-izobraževalno okolje naj bi bilo po svojem vrednotnem izhodišču in zavezanosti prostor premoščanja teh razlik in obenem okolje, v katerem se uči, spodbuja in podpira mišljenje, ustvarjalnost, umetniško izražanje in dobra komunikacija, vpeto v mrežo sodelovanja in učenja življenja v medsebojni različnosti.
Morebiti so nam realno sliko najhitreje prikazali prav najmlajši otroci, ki v svoji spontanosti zmorejo podati direkten odziv, kar so po besedah staršev glasno pokazali in povedali. Bilo jim je dovolj, želeli so si družbe vrstnikov in prave šole. Večina njih, kar je dobro.
V vseh teh mesecih prav vsi, ki delamo z otroki in mladimi, prejemamo sporočila staršev, ki ube-sedijo svojo razpetost med opravljanjem službenih obveznosti na domu oziroma delovnem mestu ali pa stisko, ker so ostali brez zaposlitve, skrbjo za družino, vsakodnevnimi opravili ter spremljanjem otrok v njihovem učnem procesu. V socialni izoliranosti je mnogo več priložnosti za medsebojne konflik-
številka 2 | februar 2021 | letnik lxi slamnik@kd-domzale.si
te in hkrati manj možnosti za njihovo konstruktivno reševanje. Z omejitvijo prehajanj iz enega socialnega kroga v druga, širša okolja, se je zelo omejila možnost, da bi te stiske kdo opazil, nanje opozoril, ukrepal. Najbolj pa zaboli zavedanje, da se posamezni otroci znajdejo v zanje nerešljivih razmerah in da kot družba zgolj blažimo posledice. Pa bi morali vedeti, da bo njihova ranjenost imela dolgoročne posledice zanje, za bližnje in vso našo skupnost.
Zagotovo je v nekaterih družinah ta čas tudi priložnost, da so se
med seboj člani bolje povezali, a zavedati se moramo, da mladi nujno potrebujejo izstop iz relacije odnosa zgolj s staršema in ožjo družino. Da morajo imeti možnosti se veseliti, žalostiti, jeziti, radostiti, upati, pričakovati, si želeti, hrepeneti, se pogovarjati, poslušati, slišati, vse to v širšem socialnem okolju, saj bodo le tako lahko zaobjeli perspektivo človečnosti - sebe v odnosu do drugega. To mora biti bistvo pedagoškega procesa, živečega v vzajemnem odnosu, ki ga usmerja odrasli, s tem, da je osebno prepričljiv, primerno komunicira, varuje dostojanstvo posameznika in si za mlade vzame čas, jih sliši, razume, spodbuja, vodi in spoštuje.
Zato nam ne sme biti vseeno, ali naj bodo vrtci, šole in univerze zaprti ali odprti. In ne sme nam biti vseeno, kako bomo z našim delom nadaljevali v tem, še vedno pan-demskem času in po njem. Mladim bomo verodostojni le tako, da bodo naše besede skladne z dejanji, s katerimi jim bomo dokazali, da jih spoštujemo in nam je zanje in njihovo prihodnost še kako mar. Že danes!
PS: Če bodo v času do objave članka nastale spremembe, jih seveda pozdravljamo, a poudarki vsebine ostajajo isti.
EMA CERAR, OŠ RODICA FOTO: EMA CERAR
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
G
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU
SLAMNIK
glasilo občine domžale
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2	slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
V CENTRU ZA MLADE MARCA DOGAJA
TEČAJI TUJIH JEZIKOV
Zbiramo prijave za začetni in nadaljevalni tečaj, izvedel se bo tisti za katerega bomo prejeli več prijav. Za nizozemščino zbiramo prijave samo za začetni tečaj.
„	v	v
IZBR@NO V KNJIŽNICI DOMŽALE
Izbral in uredil: Janez Dolinšek
NIZOZEMŠČINA, TORKI, 18:45-20:15 2ACNEM0 2. 3. 202J
Vodi: Maya Choghari, mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike
FRANCOŠČINA, TORKI, 17:30-19:00 zAÍNEMO 2. 3- 2021
Vodi: Tanja Manigoda Stanojevic, dipl. prof. francoskega jezika in književnosti
Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 30. letom. Tečaj obsega: 30 ur / 15 srečanj v Cena: 45€ ob minimalno 6 udeležencih
12. IN 19. 3. 2021, OB 18. URI
OKRASNI KROŽNIKI ZA NAKIT
Delavnica je sestavljena iz dveh srečanj, na katerih boste iz modelirne mase izdelali svoj unikatni okrasni krožnik. Material boste lahko pred delavnico prevzeli v Centru za mlade Domžale. Vodi Urška Grošelj, akademska restavratorka.
PREDAVANJE ZA STARŠE: DRUŽINSKA E-PRAVILA
4
2. 3. 2021, OB 18. URI
BREZPLAČNO SPLETNO PREDAVANJE
Interaktivno spletno predavanje in priporočila za starše glede varne in uravnotežene uporabe računalnikov, pametnih telefonov, tablic. Kdaj svojemu otroku kupiti svoj računalnik ali tablico? Kako je z omejevanjem uporabe, postavljanjem pravil in dogovori? Vodi: Špela Reš, univ.dipl.psih., Logout
MEDGENERACIJSKA DELAVNICA: VELIKONOČNE DRSANKE
Na delavnici boste spoznali tehniko okraševanja pirhov, s katero na že obarvana jajca spraskate svoj motiv. Vodi Klara Cerar, grafična oblikovalka.
Cena: 5 €/za mlade do 30 let brezplačno
SVETOVALNICA ZA MLADJI
Se počutiš nelagodno zaradi trenutnih razmer? Potrebuješ pogovor? V CZM ti je na voljo brezplačna svetovalnica. Rezervacija termina je obvezna.
ČVEKETALNICA
Bi se rad/a družil/a? Pogrešaš klepet z vrstniki? Pridruži se nam na čveketalnici. Čveketalnica bo potekala prek ZOOM-a in je namenjena mladim do 30. leta. Termini bodo objavljeni na FB, IG in spletni strani.
SPLETNA VADBA ZA MLADE
Vadba je namenjena izključno mladim do 30. leta in je brezplačna.
Sklop delavnic kvačkanja je namenjen mladim do 30. leta. Delavnice so primerne za začetnike in so brezplačne. Vodi: Diana Šercer Stojanovič
17., 24., IN 31. 3. 2021 OB 17. URI
Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale
knjige za odrasle
Debora MacKenzie Covid-19
CICERON, 2020
Verjamem, da marsikomu po letu dni poslušanja o koronavirusu in bolezni covid-19, ki jo ta virus povzroča, niti približno ni do branja knjige z naslovom Co-vid-19. Sploh, ker ne gre za najnovejšo kriminalko Tadeja Goloba, ki sicer tudi nosi naslov Virus, ampak za povsem znanstveno razlago dogodkov iz prve polovice leta 2020. Avtorica knjige je novinarka, ki za poljudnoznanstveno revijo New Scientist že tri desetletja spremlja izbruhe epidemij, s tem povezane virološke raziskave ter razvoje cepiv. Zato v knjigi izvemo, da pandemija, ki se nam je zgodila in se žal še dogaja, niti približno ni bila nepričakovana in bi nanjo morali biti veliko bolje pripravljeni. Izvemo, da dejstvo, da se je virus prenesel z netopirjev, ki so znani gostitelji številnih virusov, niti približno ni nič novega in presenetljivega ter kako bi se nevarnosti takih prenosov lahko izognili. Pa o tem, zakaj je sploh prišlo do tako množičnega izbruha, zakaj tega nismo znali dovolj hitro zamejiti, kaj bi bilo treba glede tega ukreniti v prihodnje, kakšni virusi in epidemije nam še grozijo, kako lahko včasih ravno prepustna cepiva, ki dopuščajo okuženost, preprečujejo pa bolezen, vplivajo na mutacije virusa v bolj nevarne oblike ... Čeprav gre za znanstveno monografijo, je napisana v zelo berljivem jeziku, knjiga pa se na trenutke bere kot napeta zgodba. (J. D.)
Ciril Kosmač
Lovim pomladni veter
BELETRINA, 2020
F
II
f.OVIM POMLADm VETER
Lani je ob dvojnem jubileju Cirila Kosmača, 110. obletnici rojstva in 40. obletnici smrti izšla knjiga Lovim pomladni veter. Uredila sta jo pisateljeva hči Nanča Kosmač Kogej in Andraž Gombač. V knjigi so zbrane njegove manj znane novele, ki jih je objavljal v revijah in časopisih. V njih piše o tigrovskem uporu, nasilju fašizma, partizanih in o njegovi vasi. Kosmač je bil tigrovec in je bil najmlajši obtoženec na prvem tržaškem procesu leta 1930. Kosmač je največ zgodb napisal o ljudeh iz svojega Slapa ob Idrijci, čeprav je prepotoval svet in živel v prestolnicah Evrope. Njegovo življenje je polno nenavadnih zgodb. Tudi on je prevozil svoj 'Tour de France'. Med drugo svetovno vojno je iz Pariza pred prihodom nemške vojske od-kolesaril v Marseille ter od tod prek Španije in Portugalske v London. V svojih novelah piše o navadnih ljudeh, njihovih tragedijah, obsesijah, ljubezni, nesrečah in usodi. Vsi njegovi junaki iščejo srečo. Preproste, a izjemno izmojstrene zgodbe. (S. S.)
Paul Dolan
Srečni do konca dni: opuščanje mita o idealnem življenju
UMco, 2020
Domneva narekuje, da bo naša sreča rasla, če bomo imeli več denarja, več uspehov in večjo intelektualno veljavo, vendar se val sreče, ki ga prinaša upoštevanje teh meril, toliko bolj zmanjšuje, kolikor višje po lestvici se vzpenjamo, in se nazadnje lahko celo preobrne. Če hočemo biti srečnejši, moramo presedlati iz naravnanosti, ki pravi 'še več', na tisto, ki pravi 'ravno dovolj'. Kaj pa povezava med dohodki in srečo? Če jemljemo zadovoljstvo v življenju za naše merilo sreče, potem asociacija z naraščanjem dohodka bledi, vendar nikoli popolnoma ne izgine. Do zadovoljstva v življenju v resnici lahko vodijo zelo različne ter pogosto precej nepričakovane poti. (K. G.)
Tom Phillips
Ljudje: kratka zgodovina o tem, kako smo vse zamočili
UČILA INTERNATIONAL, 2020
TOM PHILLIPS
ljudje
uf 1
a
Humorna pripoved o človeški zgodovini, katere rdeča nit je nabor raznovrstnih napak, zablod ali pa zajebov, kot jih avtor sočno poimenuje. Od začetkov vrste do danes so bili naši možgani vzporedno z izjemnimi civilizacijskimi dosežki sposobni spočeti nedoumljive norosti, ki so skozi človeško zgodovino ohranjale pekel na zemlji primerno temperiran. Zanimivo branje, ki pokaže, da se ljudje ničesar ne naučimo iz preteklosti in da smo na nek način obsojeni na ponavljanje lastnih napak. (G. J.)
knjige za otroke in mladino
Maša Ogrizek
Ljubo doma: zgodbe o bivališčih, pohištvu in gospodinjskih aparatih
ZTT- EST, 2019

'-i
ü
M

j*.-
V knjigi Ljubo doma se sedemletna Polona, bratec Rok in njuna družina selijo iz sončne Primorske v sivo Ljubljano. Poloni se zdi, da se ne končujejo le počitnice, ampak da je konec tudi njenega življenja, saj se iz prostrane vile selijo v majhno blokovsko stanovanje. A v Ljubljani spoznata Sovico, ki se mora včasih pretvarjati, da je plišasta igrača in ta jima pomaga spoznati mesto in spremeniti stanovanje v dom. V samo zgodbo o selitvi, navajanju na novo okolje in ustvarjanju novih prijateljskih vezi, so spretno vtkane zgodbe o zgodovini bivališč, pohištva in gospodinjskih aparatov. Lahko uživamo ob branju kratkih zgodb, lahko pa knjigo listamo kot zanimivo poučno branje. Knjigo krasijo ilustracije ilustratorke Tanje Komadina. Zelo zanimiva knjiga nosi tudi znak zlata hruška, znak za kakovost. (S. Z.)
Ida Mlakar Črnič
Kako sta Bibi in Gusti prezvijačila hrib
DIDAKTA, 2020
i.'C
ŠkM
'i i
Pisateljica Ida Mlakar Črnič nas spet razveseljuje z novimi prigodami junakov Bibi in Gusti. Tokrat želi njuno 'odpujslanstvo' osvojiti hrib. Prikupna pujska Bibi in Gusti prebredeta potok, prečkata travnik z mislijo, kako bo lepo, ko bosta na vrhu hriba. Nad to Bibino idejo Gusti ni ravno navdušen. Izgovor najde v vetru, ki naj bi močno pihal, lahko bi padla v prepad ali pa bi ju ugrabile čarovnice ... Ugotovita, da na hrib vodijo 'navzgoršnjice', navzdol pa 'navzdolšnjice'. Kako naj ubogi Gusti hodi na hrib, če pa ima obute 'sitne' čevlje, ki jokajo, stokajo, ga grizejo . Bo Bibiju in Gusti uspelo 'prezvijačiti' hrib? Zabavno slikanico z velikimi tiskanimi črkami je imenitno ilustrirala Kristina Krhin. (N. P.)
Marius Marcinkevičius Abir
Založba Pivec, 2020
«V
Na vsake toliko se med novo izdanimi slikanicami pojavi kakšen presežek, ki ponovno dokaže moč slikanic, ki lahko nagovarjajo tako otroke kot odrasle. Slikanica Abir Založbe Pivec vsekakor je tak presežek. Zgodba govori o prašičku Prašičku in kravi Adeli, ki se lepega zelo sončnega mrzlega dne odpravita drsat na zaledenelo jezero. Kmalu pa pod ledeno skorjo uzreta par oči, ki jima skuša nekaj povedati. Začnejo si pisat na led, Prašiček in Adela z zgornje strani, neznano bitje, ujeto pod ledom, pa s spodnje. To seveda povzroči simpatično zmedo, ker sporočila drug drugega z obeh strani vidijo napisana zrcalno. K sreči se beseda kisik z obeh strani prebere enako (palindrom), zato Adela in Prašiček vendarle do-jameta, da je bitje pod ledom v stiski in nujno potrebuje kisik . Dih jemajoče ilustracije litovske ilustratorke Line Dudaite pričarajo toplo optimistično vzdušje in skupaj z duhovitimi prebliski protagonistov zgodbe ter domiselnimi grafičnimi dodatki zaokrožijo slikanico, ki slavi življenje, nas uči empatije, občudovanja narave in uživanja v vsakem trenutku. (J. D.)
io | slamnik
KULTURA
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
DVAJSET LET GLASBENE USTVARJALNOSTI (3. DEL)
V letu 1989 se je orkester že tako številčno okrepil, da za manjše nastope razen kontrabasista nismo potrebovali pomoči.
Solist Aci Bertoncelj in dirigent Tomaž Habe, N. K. Mengeš, 28. dec. 1990.
Sopranistka Norina Radovan in dirigent, Domžale 29. 12. 1992
Tomaž Habe
Odlično sta se izkazala fagotista dr. Igor Ivanetič in ing. Bogdan Šmon, ki sta prav zaradi orkestra opustila igranje klarineta in zapolnila vrzel med pihali. Vse več je v orkestru igralo izšolanih glasbenikov. Še večji elan pa so člani orkestra dobili z izvolitvijo nove predsednice orkestra Jane Bogataj - Gregorc , ki je s svojo delavnostjo in zagnanostjo pomagala uresničiti marsikateri projekt.
Tradicionalne novoletne koncerte smo vedno predstavili v treh krajih. Leta 1989 v Kulturnem domu Mengeš 23. decembra, v Kino dom Kamnik 26. decembra in v Hali Komunalnega centra 27. decembra. V sporedu sta za-zvenela valčka Jutranji listi ter Zlato in srebro, Tosellijeva Serenada, Tango Jalousie, Anina polka, Pescijevi Ciganski biseri, Ipavčeva V mraku in Lazzareva Chitara romana s solistom baritonistom Ivom Kordašem. Seveda sta v programu sodelovala tudi zbora: MPZ Svoboda Mengeš z zborovodjem Matevžem Goršičem in MPZ Cante-mus Kamnik z zborovodjem Janezom Klobčarjem. Skupaj s tercetom Maka-ma so zapeli Vino in pivo iz opere Faust, Res lepo iz muzikala My Fair Lady, Zbor deželanov iz opere Marta ter Vesela družba Franza Suppeja. Ker se je v tem obdobju nabralo že toliko arhiva lahkotnejše, revijske in plesne glasbe, smo se odločili, da ob dvajsetem novoletnem koncertu pripravimo tudi elitni ples. Žal je bila dvorana Komunalnega centra v Domžalah preskromno opremljena. Izvedli smo ga ob koncertu 22. decembra v Športni dvorani Kamni, pod pokroviteljstvom Zlatarstva Janez Banič, s cvetličnimi aranžmaji Ar-boretuma Volčji Potok ter ob podpori kar 13 kamniških podjetij in podjetnikov. Dogodek je bil napovedan tudi v osrednjem slovenskem časopisu Delo, ki je med drugim zapisal: »Novoletni koncerti letos še bolj slavnostno.« V kamniškem občinskem glasilu pa smo lahko prebrali: »Ideja, da bi se Kamni-čani zavrteli ob zvokih revijskega orkestra in večno zelenih klasikov, je bila stara že nekaj let. Končno je dozorela. Dvorana, izkazala se je za izredno akustično, je bila nabito polna (700) ljudi. Gostje so bili navdušeni, pokazalo se je, da Kamničani te vrste zabave pogrešajo in z dolgimi aplavzi so potrdili, da bodo hvaležni za kakršnokoli podobno zabavo s plesom tudi v bodoče. Seveda je bil aranžer in dirigent Tomaž Habe duša in gonilna sila v prizadevanjih in izvedbi vseh dosedanjih koncertov.« Ob mizah je bilo možno naročiti enega od dveh menijev, imenovanih po skladateljih: Verdi in Rossini. Vso gostinsko ponudbo sta pripravila Florjan in Janko Mlakar. V plesnem programu je izmenjaje ob simfoničnem orkestru igrala še zasedba Big banda s številnimi inštrumentalnimi solisti ter vokalno skupino Jubilus in tercet MKM. V tem delu je sodeloval celo harmonikar Božo Matičič, legenda kamniške zabavne glasbe. Žal vsi niso mogli sedeti pri pogrnjenih mizah, tako da je bilo možno dogajanje in koncert spremljati na tribunah. V sami organizaciji je sodelovala številna ekipa, ki pa brez predsednice orkestra Jane Bogataj, dirigenta ter zvestega sodelavca in napo-
vedovalca Toneta Ftičarja ne bi uspela. Jubilejni koncert je bil ponovljen 26. decembra v Domžalah, 27. decembra pa v Mengšu. Generalna pokroviteljica je bila Skupščina občine Domžale. V programu smo slišali največje uspešnice preteklih let. Prireditev je z izvedbo Waršavskega koncerta oplemenitil svetovno priznani pianist Aci Bertoncelj, s citrami nas je navdušil Tomaž Plahutnik (v moji skladbi Nostalgija in priredbi Kodrove skladbe Cvetje v jeseni). Ob orkestralnih delih Mozarta in Čajkovskega sta bila še solista, sopranistka Irena Baar in tenorist Marjan Trček v izboru iz del: Dežela smehljaja, West Side Story, Planinske rože, Netopirja in za zaključek Verdijeva Napitnica. Ob slednji se je ob zborih iz Prodane neveste in Trubadurja pridružil še zbor Jubilus, ki sem ga prav za to priložnost sestavil in pripravil sam. V časopisu je bilo zapisano: »Simfonični orkester Domžale - Kamnik je s takim koncertom praktično edini simfonični orkester v Sloveniji, lahko pa bi rekli celo v Evropi.« Nad koncertom sta bila navdušena dirigenta Anton Nanut in Igor Švara ter glasbeni urednik RTV Slovenija Janez Mar-tinc. Sicer pa so vzorec novoletnih koncertov povzeli po vsej Sloveniji. Tesne stike sva navezala z dirigentom Vrhniškega komornega orkestra Markom Fa-bianijem v izmenjavi izvajalcev in notnega arhiva. Ob tej priložnosti je Dom-žalčane nagovoril tedanji župan Ervin A. Schwarzbartl. Enaindvajseti koncert je orkester prvič izvedel brez zbora. Ponovno se mi je pridružila naša vrhunska, žal že pokojna sopranistka Irena Baar. Skupaj z basistom Zoranom Po-točanom sta zapela Šaljivi mačji duet G. Rossinija. Poslušalce je navdušila z Gounodovo Ave Marijo in v zaključni skladbi še z valčkom Pomladni zvoki. Za basista Zorana Potočana sem napisal orkestralno spremljavo za Schuber-tovo Serenado in Podmoskovske večere. Koncert so popestrili še trije solisti: harfistka Pavla Uršič Kunej ter violinista Branka Bečaj in Janez Klobčar. Ker se je izredno okrepila trobilna sekcija (pozavna, tuba) je bila uvodna skladba Slavnostna koračnica Edvarda Griega. Brez valčkov ni novoletnega vzdušja. Slišali smo valček iz baleta Coppelia, Valovi Donave in Straussove Pomladne zvoke. Koncerti so bili: 20. decembra v Domžalah, 21. decembra v Domžalah in 27. decembra v Kamniku. Začele so se težave s termini nastopov zaradi dvojnega članstva nastopajočih tako v simfoničnem orkestru kakor v godbah. Tega leta se je novoletnim pridružil še Praznični koncert godbe Domžale z dirigentom Frančk-om Kuharičem in zasedel naš ustaljeni termin. Dvaindvajseti novoletni koncert je bil posvečen 30-letnici mojega umetniškega delovanja, hkrati pa tudi poslovilni, saj so se mi obveznosti tako nakopičile, da časovno nisem zmogel
nadaljevati z vodenjem orkestra, s katerim sem bil tudi organizacijsko močno povezan. Poleg pouka, vodenja mešanega pevskega zbora sem prevzel še Simfonični orkester Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, hkrati sem pripravljal učbenike za nižjo in srednjo stopnjo ter honorarno sodeloval na RTV Ljubljana - Pet pedi in pozneje Veseli tobogan. Prvi iz cikla ob zaključku leta 1992 je bil združen z elitnim plesom v Športni dvorani Kamnik, 28. decembra je bil ponovljen v Mengšu, 29. decembra pa v Hali Komunalnega centra v Domžalah. Koncert so popestrili trije mladi solisti: vzhajajoča zvezda, sopranistka Norina Radovan, tenorist Vladimir Čadež in prva trobenta radijskega simfoničnega orkestra Matej Rihtar. Na koncertu se je orkestru pridružil še Domžalski komorni zbor z dirigentom Karlom Leskovcem. Poslušalce je navdušil Zbor sužnjev iz opere Nabucco, Kaj veseli bi ne peli iz Prodane neveste ter Zellerjev Ptičar. Tenorist je v moji priredbi zapel Curtisovo Non ti scordar in arijo iz operete Melodije srca, v duetu sta nas vokalna solista navdušila z odlomkoma iz West Side Story, vala navdušenja pa je bila deležna arija Olimpije iz Hoffmanovih pripovedk in virtuozna izvedba na trobenti Arbanovega Beneškega karnevala. Brez dunajskega priokusa J. Straus-sa ne gre. Slišali smo valčka Vino, žene in pesem, Na lepi modri Donavi ter Ra-detzkyjevo koračnico. Spored sta po-
vezovala Barbara Božič in Tone Ftičar. V predprazničnem času sva z zborovodjem Karlom Leskovcem in komorno zasedbo simfoničnega orkestra izvedla 25. in 26. decembra prvi Božični koncert z naslovom Raduj, človek moj.
Dirigentsko palico sem predal Aleksandru Spasiču, s katerim sva bila sodelavca na SGBŠ, sicer pa je bil zaposlen kot dirigent asistent v ljubljanski Operi. Programsko je nadaljeval z usmeritvijo, ki sem ji postavil temelje v preteklih letih. Po uverturi iz opere Na-bucco smo v arijah prisluhnili sopra-nistki Bernardi Brkovič, mezzosopra-nistki Editi Garčevič, tenoristu Andreju Debevcu ter baritonistu Slavku Sa-vinšku. (Donizetti, Verdi, Bizet). V Ha-baneri in Napitnici se je pridružil solistom še zbor, ki je ob orkestru izvedel še zbor sužnjev iz Nabucca. Zborovski del so izvedli pevci Domžalskega komornega zbora. Tako kot vsa zadnja leta je koncert z besedo povezoval Tone Ftičar. Štiriindvajsete novoletne koncerte je dirigent Aleksander Spasic zaznamoval s tremi odličnimi solisti. Basist Zoran Potočan nas je prepričal z dvema arijama - izstopala je arija Filipa iz Verdijevega Don Carlosa, Matej Zupan v drugem stavku koncerta v W. A. Mozarta za flavto in harfo (Bronka Prinčič) ter v sui-ti Fantasie brillante na teme iz opere Carmen. Navdušili sta tudi izvedbi orkestralnih skladb Offenbachovega Or-feja iz podzemlja in polka J. Straussa
Pod bliskom in gromom. Koncerte je povezovala Betka Šuhelj. Vsi trije koncerti so bili zadnje dni decembra: 27. v Mengšu, 28. v Srednji šoli Rudolfa Maistra Kamnik in 29. v Domžalah. Na željo občanov kamniške občine in Zveze kulturnih organizacij Kamnik sem z re-vijskim orkestrom Lithopolis in godali Camerata Labacencis (RTV Slovenija) izvedel Veronikin praznični ples. V Športni dvorani Kamnik je bil v prvem delu koncertni program, v katerem so poleg omenjenih še tercet Katrinas, solist na violini Žiga Brank, sopranistka Mateja Arnež, citrar Tomaž Plahutnik in orkester Mandolina iz Ljubljane. Program sta popestrila plesna tekmovalca Katarina Peranič in Matjaž Spre-itzer, katerega oče je timpanist Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik od same ustanovitve. Tudi ta dogodek je bil deležen številnih pohval in obiskovalcev iz celotne Slovenije. Tradicionalni 25. novoletni koncert sva vodila oba dirigenta Aleksander Spa-sič in jaz. Prvi del programa je izbral in dirigiral A. Spasič. Uvodna skladba je bila uvertura k operi Carmen, končal pa z Napitnico iz opere Traviata. V osrednjem delu so bile arije Puccini-ja, Leharja in Donizettija, ki sta jih zapela redna gosta koncertov Irena Baar in Marjan Trček. Za drugi del koncerta sem izbral suito iz opere Porgy in Bess, dve slovenski deli, Lesjakovo Ne čakaj na maj in Sepetovo Pogled z gradu s solistko na klavirju Evo Bohte. V vir-tuozni skladbi Dinicuja Hora stacat-to se je na harmoniki predstavil solist Andrej Trampuž, za zaključek pa Hay-dnova Ura in Rože z juga Johanna Straussa. Ker sem prepričan v moč in kvaliteto slovenske ustvarjalnosti, sem na vsakem koncertu izvedel vsaj eno slovensko delo. Za pomembne uspehe na glasbenem področju in bogatitev kulturno-umetniškega dogajanja v Kamniku sem prejel nagrado Toneta Brejca, priznanje Veronika, ki jo je podelil IS Skupščine občine Kamnik in zlato Kersnikovo plaketo Kulturne skupnosti Domžale. Še vedno pa smo bili v zagati s prireditvenim prostorom. Prvi koncert okroglega jubileja je bil v Srednji šoli Rudolfa Maistra 28. decembra, 29. decembra v edini koncertu primerni dvorani Kulturnega doma Mengeš in v soboto, 30. decembra, v Hali Komunalnega centra Domžale, ki kljub dobremu ozvočenju Dada Perica ni idealen koncertni prostor. Pomembnost koncertov za prostor občin Domžal in Kamnika je ob zaključku programa z nagovorom in dobrimi željami izrazila takratna županja občine Domžale Cveta Zalokar.
Novoletni koncerti simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik so bili spodbuda številnim profesionalnim kot tudi amaterskim glasbenikom, godbam, zborom in simfoničnim orkestrom od Pirana do Lendave in od Jesenic do Črnomlja. □
Simfonični orkester in Domžalski komorni zbor, Hala komunalnega centra, 29. 12. 1992
Domžalski komorni zbor in del Simfoničnega orkestra, Hala komunalnega centra, 29. 12. 1992
Tercet Katrinas, Nina Kompare in Andres Arnšek, Domžale, 29. 12. 1998.
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2	slamnik | 13
slamnik@kd-domzale.si
KULTURA
KOLUMNA • ODTIS ČLOVEČNOSTI	LENART ZAJC
KNJIŽEVNOST IN ŠOLSTVO
Šolstvo in otroci sta občutljivi družbeni temi.
Lisice Crtomirja Freliha
Razprave, kakšno naj bo sodobno šolstvo, se zdijo kot zgodbe o jari kači in steklenem polžu - brez konca in kraja. Ce šola po prepričanju določenih psihologov zagotavlja otrokom več pravic in svoboščin, spodbuja otrokovo ustvarjalnost in gradnjo lastne zavesti o tem, kaj je prav in kaj ne. Ce pa naj bi bila šola prostor, ki otroku daje jasno vedeti, kje so njegove meje, kje se pravice končujejo in začenjajo dolžnosti, spet po prepričanju drugih krepi otrokovo stabilnost ter mu vliva mir in zaupanje do učiteljev. Seveda, odvisno s katerega zornega kota pogledamo, držita obe prepričanji, in na stroki naj bi bilo, da bi presodila, kako uravnoteženo voditi šolski proces, ter z jasnimi navodili učitelje zavezovala k podajanju snovi in načina, kako naj bo snov podana. Hipotetično bi bilo do tu vse lepo in prav, če se ne bi prav stroka izogibala odgovornosti za odločitve in to raje prelaga na ramena učiteljev. Stroka je namreč ves čas pod pritiskom te ali one politične opcije, ki bi si rada nabrala politične točke ter naklonjenost staršev in babic otrok do naslednjih volitev in to tudi skozi izobraževalen sistem.
Pred dobrima dvema desetletjema sem prvič sam opazil posledice tega strokovnega liberalizma, oziroma še bolje rečeno, nejasnih navodil. Takrat sem sam poučeval zgodovino in filozofijo na eni ljubljanskih gimnazij in sem se ob neki priložnosti pogovarjal z enim svojih kolegov, ki mi je odkrito priznal, da se v četrtem letniku še najraje izogne drugi svetovni vojni. Pač, to je občutljiva tema, in če bi predaval o njenem dejanskem poteku, vzrokih in posledicah, bi mu sitnarili starši, naklonjeni slovenskemu do-mobranstvu, če pa bi skušal snov prilagoditi tako, da bi bila do domobran-stva razumevajoča, bi ga pestili starši, ki želijo, da njihovi otroci poslušajo predavanja o poteku dogodkov, kot so dejansko bili. Najlažja rešitev je bila seveda, da so bili dovolj v zaostanku, da so drugo svetovno vojno v Sloveniji obdelali tako na hitro, da vzrokov in posledic slovenske kolaboracije z nemškimi in italijanskimi okupatorji niti niso obravnavali.
Drugi takšen primer je umik Dnevnika Ane Frank s spiska obveznih šolskih čtiv, ki se je zgodil pred slabima dvema letoma (se pravi, vsaj za to neumnost ne morem kriviti trenutne vlade). Ko sem to izvedel in se pozanimal zakaj tako, sem dobil pojasnilo, da Dnevnik Ane Frank pravzaprav ni umaknjen, le odločitev, ali bo ali ne bo obravnavan, je odslej prepuščena učitelju. Dnevnik Ane Frank je pač nekoliko zastarelo čtivo in otroci ga težko berejo, se pravi, učitelj naj bi presodil, ali so njegovi učenci sposobni razumeti to temo. Moram reči, da je to eden bolj bedastih izgovorov, ki sem jih slišal v zadnjem času. Dnevnik se bere tekoče, je razumljiv, celo precej sodobno napisan in pisala ga je najstnica, deklica, ki bi lahko bila vrstnica svojih bralcev in je tudi zato otrokom še bližje. To, da je dnevnik pred izdajo knjižno obdelal njen oče, mu pač ne moremo šteti v zlo, ali mu zaradi tega odrekati avtentičnosti. Rekel bi, da je Dnevnik nedvomno otroku bistveno lažje čti-vo kot recimo Solzice Prežihovega Vo-
Virtualni ogled razstave in pogovor med avtorjem ter vodjem galerije Jurijem Smoletom, ki je potekal kar v umetnikovem ateljeju v Radomljah, nam je razstrl vso zgodbo okoli lisic, ki so se naselile v tokratni avtorjev projekt.
ranca ali pa recimo Lukec in njegov škorec Franceta Bevka ter druga dela slovenskih klasikov, ki še vedno ostajajo na spiskih predpisanih čtiv. Pri tem seveda ne mislim, da bi bilo treba ta dela umakniti iz otroškega branja, nasprotno, ostati morajo, pa ne le zato, ker gre za dela vrhunskih slovenskih pisateljev, pač pa tudi zato, ker otroku književnost na popolnoma drugačen način približa razumevanje zgodovine in določenega obdobja. Ce zgodovina temelji na dejstvih, njihovih vzrokih in posledicah, na racionalni faktografiji, deluje književnost nad racionalnim poljem, saj se dotika naših emocij. Branje strokovne zgodovinske literature nas pač ne more spraviti v jok, tudi če prebiramo o milijonih mrtvih, saj gre le za številke, če pa te milijone povežemo z njihovimi življenji, dobijo popolnoma drugačno emocionalno težo. Prav te zgodbe posameznikov jih učlovečijo, da se skupaj z njimi veM Prepričan sem, da je večina naših učiteljev ne le tako pedagoško kvalitetnih, pač pa tudi dovolj človeških, da poznajo otroke, ki jih učijo in svoje postopanje prilagajajo potrebam vsakega njim zaupanega malega posameznika. Kar pa za svoje delo nujno potrebujejo, so jasna navodila strokovnih služb in jasno začrtano, kaj morajo v svoji snovi obravnavati, saj se le tako v resnici lahko izognejo pritisku tistih staršev, ki bi želeli, da šola otroke indoktrinira v njihovo politično ideologijo.
selimo, smejimo in jočemo. Prav tu je resnična težava Dnevnika Ane Frank, saj številki 1.500.000 judovskih otrok, ki so končali kot žrtve nacizma in fašizma, daje človeški obraz, ki ga je veliko težje izbrisati oziroma razvrednotiti iz zavesti mladega bralca kot pa le številko. Pač, priznati si moramo, da je delu evropske, še bolj pa slovenske politike veliko do tega, da se te zločine čim bolj izrine iz zavesti prihajajočih generacij. Ravno stroka pa bi morala poskrbeti, da do te pozabe ne prihaja.
Potrebujemo torej permisivno ali restriktivno vzgojo v šolah? Bi rekel, da ne prvo in še manj drugo. Slovenci imamo izvrstne učitelje, za večino katerih sem prepričan, da so sposobni presoditi, kdaj otroci in mladina potrebujejo restriktivnost in v katerih trenutkih permisivnost. Prepričan sem, da je večina naših učiteljev ne le tako pedagoško kvalitetnih, pač pa tudi dovolj človeških, da poznajo otroke, ki jih učijo in svoje postopanje prilagajajo potrebam vsakega njim zaupanega malega posameznika. Kar pa za svoje delo nujno potrebujejo, so jasna navodila strokovnih služb in jasno začrtano, kaj morajo v svoji snovi obravnavati, saj se le tako v resnici lahko izognejo pritisku tistih staršev, ki bi želeli, da šola otroke indoktrinira v njihovo politično ideologijo. □
galerija domžale Skladno z ukrepi ob covidu-19 so se ob kulturnem prazniku odpirali muzeji in galerije, kar je Domžalam prineslo kulturni pridih tudi v živo, vzporedno pa so potekali različni spletni kulturni dogodki v sklopu programa Živa je kultura. Vsekakor v Galeriji Domžale nismo zamudili razstave priznanega domačega ustvarjalca, akademskega slikarja, grafika, mag. umetnosti in profesorja za grafiko, Crtomirja Freliha. Vir-tualni ogled razstave in pogovor med avtorjem ter vodjem galerije Jurijem Smoletom, ki je potekal kar v umetnikovem ateljeju v Radomljah, nam je razstrl vso zgodbo okoli lisic, ki so se naselile v tokratni avtorjev projekt (pogovor je na ogled na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale). Ceprav so lisice avtorjeve spremljevalke že iz otroštva v Bohinju, jih je tokrat pripeljal k nam dobesedno iz bohinjskega gozda z vsemi značilnimi človeškimi lastnostmi -
zvitost, pretkanost, zloba - ter jih postavil v kontekst sodobnega časa in prostora. V domišljenih risanih zgodbah običajno nastopajo v paru, ki se v bohinjskem narečju pogovarja oziroma sprašuje o stvareh, ki se jih morda sploh ne bi, pa se jih zaradi svoje nečimrnosti, a hkrati na odrezav, hu-morno umerjen način odraža aktualne politične situacije (tudi koronske), splošne družbene problematike, kulturno in umetniško povpraševanje pa tudi vsakdanje iskrice okoli vremena, športa, počutja itd. Z drugimi besedami: Frelihove Lisice so likovne basni z globalizacijskim pridihom, ki nas zagotovo ne pustijo ravnodušne, temveč nas z nasmeškom na ustih spodbudijo k poglobljenemu razmisleku o človeških dejanjih ter življenju tukaj in zdaj. Vzporedno z močno motivno sporočilnostjo pa moramo Frelihove Lisice gledati (oziroma videti) kot premišljen likovni konstrukt v obliki knjige umetnika, ki se ponaša z avtorsko
risbo akademske natančnosti in avtonomnosti. Med umetniki se je v zadnjih letih povečala produkcija umetniških knjig, k čemur zagotovo prispeva sodobna tehnologija, a hkrati so postale pomemben umetniški medij z različnimi avtorskimi vizualnimi govoricami, prijazno nam dostopnimi tudi v tiskani obliki. In tu je pred nami knjiga umetnika Crtomirja Freliha, ki jo z navdušeno previdnostjo prelistamo. V sodelovanju z avtorjem jo je izdala Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov s podporo Ministrstva za kulturo in Kulturnega doma Franca Bernika Domžale. In ne pozabimo tudi na pristen stik z umetnostjo v galerijskem prostoru, ki nam je v epide-mijskem času pogosto okrnjen, saj je celovito živo doživljanje umetniških del eno najpomembnejših estetskih izkušenj. Razstava je odprta še do 27. februarja.
KATARINA Rus KRušELJ Foto: Borut Krajnc
DUTB NEPREMIČNINE
S
ŠKRJANČEVO
ZAZIVITE MED NARAVO IN MESTOM
Stanovanja v neposredni bližini središča Domžal v idilični soseski Škrjančevo.
Bližina narave, mirno in urejeno okolje, zasebno otroško igrišče znotraj soseske. ~
www.skrjancevo.eu | 041 498 708
Leto izgradnje 2009 | Leto prenove 2019 | Neto tlorisne površine stanovanj od 102,08 m2 do 142,37 m2 | Škrjančevo 51 in 55, Radomlje pri Domžalah | način prodaje, t.j. po sistemu kdor prvi ponudi, prvi kupi.
DUTB, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, Slovenija nepremicnine.dutb.eu nepremicnine@dutb.eu
Za DUTB prodaja
KREAT1VDOM
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
io | slamnik
kultura
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
Kulturni praznik nekoliko drugače
Kako varljivo je včasih življenje, saj nas mnogokrat potiska v velika pričakovanja, a se ne zgodi vedno po naših načrtih.
Življenje se rado poigrava z nami, še posebej, kadar od prihodnosti veliko pričakujemo ali kadar se nam zdi samoumevno, da bodo načrtovani dogodki vsestransko uspešni. Minulo leto in začetek letošnjega nas postavljata na bolj realna tla. Lahko načrtujemo veliko prireditev in dogodkov, ki nas veselijo, pa so vendar vsi načrti pod velikim vprašajem.
Tudi rek »Če si nekaj resnično želiš, se tudi uresniči« za ta čas, ki ga živimo, ne velja več. Ko se je začela ta neprijazna bolezen, smo bili verjetno vsi prepričani, da bomo nadlogo z lahkoto premagali ali pa da bo sama po sebi poniknila in bomo spet živeli brezskrbno kot dotlej. Odgovor pa vsi poznamo.
Življenje je treba spremeniti, kar nam je nedoumljivo. Sprejeli naj bi nekaj, na kar nismo pripravljeni - da naj ne bi imeli kulturnih prireditev ob kulturnem prazniku in številnih drugih prireditev, druženja in stikov s prijatelji ... Vse to se nam je do nedavnega zdelo nemogoče - pa vendar ni več druženj, ni stikov s prijatelji, ni predstav ne koncertov in tudi ne vsakoletne prireditve ob prazniku kulture.
Le v srcih nam je ostal Prešernov dan, ki naj bi nas spomnil na številne velikane kulture. Morda se nas tokrat dotaknejo globlje, saj smo bolj umirjeni in imamo nekoliko več časa za premislek. Ko bi se le večkrat znali spomniti naših prvih učiteljev kulture - svojih staršev. Vedno so nas učili lepega vedenja,
BREDA CERAR
Razstava slik in grafik izbranke likovnega natečaja v Menačenkovi domačiji | 16. marec - 16. april 2021
Virtualno odprtje razstave in pogovor z avtorico, 16. marca 2021 ob 18. uri na spletni strani Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, spletnem portalu domžalec.si in FB strani Menačenkova domačija. Ogled razstave v živo od 17. marca dalje. Ogled v živo z avtorico 25. marca od 10. do 12. ure. Obisk razstave v skladu z aktualnimi ukrepi Covid-19. Vabljeni!
MENAČENKOVA
Vstop prost
DOMACIJA10 let
©
MENAČENKOVA DOMAČIJA
Kulturni dom Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si I Odprta v času Franca Bernika razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. Domžale	od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE
Kajuhova 5, 1230 Domžale (domuje v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. www.kd-domzale.si	muzej@kd-domzale.si I Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00
T: 01/722 50 50	do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto.
Tudi z banderom dobro pripravljeni v leto 2021
Čeprav je še čas epidemije in je v večini novic glavni junak vsakodnevnih zgodb covid-19, se v naših kulturnih in drugih društvih marsikaj dogaja.
spoštovanja drugih, pozdravljanja ljudi, ki jih srečujemo, in obzirnosti do soljudi. Če bi zmogli vsaj delček te kulture ponotranjiti in jo po-nesti s seboj v življenje, bi bil za vse ljudi in celo življenje najlepši kulturni praznik.
Seveda pa se kar čez noč svet ne more spremeniti, zato živimo, kot nam narekuje čas, ki ni dobronameren nikomur, tudi kulturi ne, čeprav bi si to želeli.
Vse kaže, da je kultura tudi to, da si s pomočjo digitalne tehnike lahko ogledamo marsikateri koncert ali prireditev, ki je namenjena temu prazniku. Tako lažje preživi-mo dni, ki bi jih sicer v živo doživeli na prireditvah ob dnevu kulture.
Vsak izmed nas lahko v teh dneh v mozaik dneva kulture vgradi svoj delček tako, da vzame v roke knjigo ali se vsaj spomni na soljudi, ki so morda z nami soustvarjali lepši in boljši svet, a jih ni več med nami. Iskreno upamo in želimo, da bo prihodnost kulturnim dogodkom bolj naklonjena in spoštljiva do vseh ustvarjalcev kulture, ki v srcih dobro mislimo.
Vsem ljudem ob dnevu kulture smo iskreno želeli lepo praznovanje! Upam, da se je uresničilo.
Alojz Stražar
OBČINA DOMŽALE
folklorno društvo groblje domžale Tudi v Folklornem društvu Groblje, kjer ste o njihovih aktivnostih v dosedanjih več kot desetih letih lahko brali skoraj v vsaki številki našega glasila. In ker jih že nekaj časa v njem ni, bi lahko nekdo zmotno razumel, kot da se pri njih nič ne dogaja. Da temu ni tako, nam v prijaznem kratkem pogovoru pove dr. Franci Hribovšek, predsednik društva in lanskoletni dobitnik zlate plakete Občine Domžale.
skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območni izpostavi Domžale, predvsem pa vsem članom, ki so redno hodili na vaje in so bili pripravljeni za nastope ter odzivni za akcije,« s ponosom pove dr. Hribovšek, ki se, skupaj z vsem društvom, rad spominja izpolnjenega letnega plana nastopov. Še posebej so jim v lepem spominu ostali nastopi v Arboretu-mu, kjer so kar dvakrat zaplesali za Občino Domžale, za vse pa je nepo-zabljeno tudi romanje k sv. Notburgi
Na licu bandere bo znak društva, na emblemu bo grb Občine Domžale, na hrbtni strani bo lik sv. Notburge in v vseh roglih bo pšenično klasje. Ban-dero je v izdelavi ter bo plačan in prevzet do konca letošnjega marca, slovesno razvitje bo na prvem primernem javnem dogodku.
Na povabilo občine, Javnega sklada za kulturne dejavnosti ter Zveze kulturnih organizacij SKD so folkloristi zaplesali tudi 8. februarja - na slovenski kulturni praznik,
Dr. Franci Hribovšek
Tako izvemo, da so računovodja, predsednik društva, umetniška vodja ter člani nadzornega odbora že pošteno opravili svoje delo ter za občni zbor v letu 2021 pripravili pregledana poročila. Ta bodo zanesljivo pokazala, da je Folklorno društvo Groblje Domžale v letu 2020 odlično delalo. Pripravljen je tudi načrt dela za letos, ki je pospremljen s finančnim planom. Z vsemi materiali se je že seznanil upravni odbor, tako da bo, pravi predsednik - ko bodo razmere dovoljevale - občni zbor imel lahko delo.
»Poročila za 2020 so ugodna in društvo bo lahko nemoteno nadaljevalo z delom, čim bodo ukrepi za preprečevanje okužb nehali delovati. Zahvala za to gre Občini Domžale, Krajevni skupnosti Jarše - Rodica ter Javnemu
v Groblje. Na žalost zaradi epidemije nekaterih prireditev niso uspeli izvesti, posebej jim je žal otroškega festivala in gala mednarodnega folklornega večera, zaman pa so se pripravljali in veselili tudi gostovanja na festivalu folklornih veteranov v Srbiji.
Nova prekmurska koreografija in izdelava tej primerne kostumske podobe malce zamuja, ampak vse noše bodo gotove in prevzete do konca tega meseca. S postavitvijo na oder pa se bo, žal, moralo počakati na boljše čase. Pa še na eno novost vas opozarjamo, ki bo pripomogla, da bo Folklorno društvo Groblje Domžale še bolj prepoznavno. Upravni odbor se je namreč odločil, da se, zaradi boljše predstavitve društva in kraja, v javnosti pojavlja z bandero društva.
ko so sodelovali pri občinskem praznovanju v okviru slovenskega kulturnega dne Živa je kultura.
V veliko čast je Folklornemu društvu Groblje Domžale in vsem, ki poznamo dolgoletno prizadevno ustvarjalno delo umetniške vodje društva Nevenke Unk Hribovšek, da je prejela priznanje Maroltova listina za leto 2020. Iskrene čestitke za vse opravljeno delo pri ohranjanju kulturne dediščine na tem področju, spoštovana gospa Nevenka!
Pa še na eno čestitko ne smem pozabiti: minister za kulturo je namreč Folklornemu društvu Groblje Domžale podelil status nevladne organizacije! Iskrene čestitke!
Vera Vojska Foto: Viljem Kaker
Tudi to je kultura
Pogrešamo vas
Že vrsto let Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan, najbrž še niste pozabili, kako slovesno so obeležili svojih prvih 70 let uspešnega dela, v svoj program vsako leto vključi tudi slovesnost ob 8. februarju -slovenskem kulturnem prazniku. Z mašo v škocjanski cerkvi se spomnijo vseh svojih pokojnih članov in članic, obudijo spomine na njihovo sodelovanje ter mašo povežejo s kulturnim programom, v katerem imata pomembno mesto glasba oziroma petje.
Ob 70. rojstnem dnevu Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan je bilo priložnosti za spomin na vse, ki so kadarkoli sodelovali v društvu - ne glede na to, katero področje so pokrivali, še veliko več, saj so pripravili vrsto ogledov nekdanjih domačih gledaliških predstav, v katerih smo lahko občudovali nekdanje, danes že pokojne, člane oziroma članice društva. Na prijetnih srečanjih ni manjkalo pogovorov o tem, kako je
bilo nekoč, spomnili so se nekaterih nenavadnih dogodkov in obujali spomine na nekdanje člane in članice, ki so vsak zase pustili svoj pečat v zgodovini društva. Predvsem pa je bilo govora o prijateljstvu in odličnem sodelovanju generacij in njihove povezanosti vseh sedmih desetletij uspešnega dela društva.
Maša za pokojne kulturnike in kulturnice je bila vsako leto zelo lepo obiskana, postala je tradicionalni prvi kulturni dogodek tega društva v posameznem letu in priložnost, da se pokojnim članom in članicam zahvalijo za njihov prispevek društvu, hkrati pa njim in njihovim sorodnikom povedo, da jih niso pozabili, niti niso pozabili skupnega dela, ki je pomembno izpostavljeno v vsej njihovi zgodovini. Hkrati pa je bila maša tudi priložnost za čudovite besede - tako navadno slavnostnega govornika kot dobskega župnika Jureta Ferleža o pomenu kulture, iskreni hvaležno-
sti in vlogi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan na področju kulture - ne samo v domžalskem, temveč tudi slovenskem in celo mednarodnem prostoru. Hkrati pa je bilo srečanje ob slovenskem kulturnem prazniku tudi priložnost za nastop kulturnikov, s katerim so pravzaprav začenjali posamezno festivalsko leto v okviru programa kulturnega poletnega festivala.
Žal je letos tudi na ta vsako leto nepozaben kulturni dogodek vplivala epidemija, ki pa ni povsem preprečila dogodka, saj je maša za vse pokojne člane in članice Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan 9 februarja 2021 potekala virtualno ter bila lep uvod v 21. kulturni poletni festival Studenec 2021. Držimo pesti, da korona ne bo preveč vplivala nanj ter da se bodo lahko uresničila želja in upanje Lojzeta Stražarja, predsednika društva, da bo kultura ostala magnet, ki privlači, nas plemeniti in nam bogati življenje.
Vera Vojska
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2	slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
kultura
VESELJE DO SLIKANJA IZVIRA IZ SVOBODE
MILAN PIRMAN, SLIKAR SAMOUK
Razstava v Menačenkovi domačiji
Cveta Zalokar Foto: Miro Pivar
ilan Pirman je širši domžalski javnosti poznan kot direktor občinske uprave Občine Domžale v času županovanja Cvete Zalokar. Pozneje je svojo profesionalno službeno pot nadaljeval na državni ravni, na področju okolja in regionalnega razvoja, zadnja leta pa kot revizor in inšpektor na področju javnih financ. A ob poklicnem delu, ki ga zaznamujejo številke in predpisi, je v zadnjih letih našel nov izziv in veselje v slikarstvu. Počasi so začele nastajati slike na platnu, več kot sto se jih je že nabralo, in ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku je bila v Mena-čenkovi domačiji odprta tudi razstava z naslovom Zimska krajina.
Kakšni so spomini na tvojo delovanje v Domžalah?
Lepi. To je bil čas, ko so nastale nove občine, ki so od prejšnjih prevzele lokalne funkcije, državne funkcije pa so prevzele upravne enote in posamezna ministrstva. To je bil čas večjih projektov, ki so zaznamovali naš prostor: avtocesta na relaciji Dragomelj-Trojane, izgradnja plinovodnega omrežja, izgradnja manjše obrtne cone v Jaršah, priprava podlag za obrtno industrijsko cono Želodnik, ki pa žal še do danes ni zaživela. Vzporedno pa smo skrbeli za spodoben nivo vzdrževanja komunalne infrastrukture ter objektov družbenih dejavnosti na področju otroškega varstva, šolstva, kulture in športa.
Kakšno delo opravljaš v zadnjih letih?
V zadnjih 15 letih opravljam delo na področju revizije in inšpekcijskega nadzora javnih financ in sem tipičen dnevni migrant na relaciji Domžale-Ljubljana.
Kdaj in ob kakšni priložnosti si spoznal in v sebi odkril veselje do slikarstva?
Prve slike segajo v leto 2014. Na pobudo domačega slikarja in kiparja Jožeta Vajde sem naslikal prvo sliko. Njegove vzpodbudne besede in napotki so me vodili in kmalu so nastale nove. Veselje do slikanja pa izvira iz svobode, ki jo slikanje omogoča. Tu sem sam svoj gospod. Slikam, kar sam hočem, kadar sam hočem in toliko časa, kolikor sam hočem.
Kdo ti je pomagal pri spoznavanju likovnega sveta in likovne tehnike?
Kot rečeno, mi je prve napotke dal Jože Vajda. Nadaljeval sem pa kot samouk. Prek socialnih omrežij sem spoznal veliko slikarjev in njihovih del. Med seboj si izmenjujemo izkušnje in vzpodbude za nadaljnje delo.
Kje vse si iskal motive za svoje slike?
Največ v naravi. Na mojem telefonu je več sto fotografij, nekatere so že, nekatere pa še bodo podlaga za prenos na platno. Poleg narave slikam tudi kulturno krajino, naša starejša mesta. Da ne pozabim: živalski svet, pse, jelene, kozoroge, konje ... Naslikal pa sem tudi nekaj portretov.
Narava v vseh letnih časih je vsekakor tvoja najljubša tema. Kako jo doživljaš in kaj ti pomeni?
Da, narava v vseh letnih časih. Narava nam nudi življenjski prostor, nas obkroža, nam nudi prostor za sprostitev. Na srečo obstaja še kar nekaj naravnega prostora, v katerega človeška roka še ni v popolnosti posegla. Naša naloga je, da jo ščitimo zase in za svoje naslednike. Upam, da tudi moje slike prispevajo k temu zavedanju.
Fotografije svojih slik redno tudi objavljaš na facebooku. Kakšni so odmevi in od kje vse prihajajo?
Večji del slik objavljam na facebo-oku. Odmevi so večinoma pozitivni, prihajajo pa z vseh koncev sveta.
V	času slikarskega udejstvovanja sem navezal več sto stikov z ljudmi, ki nas druži nastajanje in ustvarjanje slik. Del jih prihaja iz slovenskega okolja, okolja bivše skupne države, veliko pa tudi iz evropskih držav. Mislim pa, da ni kontinenta, iz katerega ne bi prejemal odzivov na svoja dela. Sem član različnih javnih in zasebnih skupin, katerih skupna nit je slikarstvo. To mi omogoča, da vidim izdelke številnih aktualnih ustvarjalcev, enako pa so moje slike dostopne in vidne širši javnosti. Člani teh skupin so tako slikarji kot tudi ljubitelji njihovih del.
Kje si doslej predstavil svoja dela?
V	obliki razstav na dveh razstavah v Ljubljani in na zadnji, ki še
poteka v Domžalah. Okrog 20 slik pa sem predstavil tudi na spletnih tekmovanjih. V dokaj močni konkurenci so moje slike zasedale spodbudna mesta. Na ta način sem lahko ocenil, kako slike ocenjuje mednarodna javnost, tako strokovna kot laična.
Kako je prišlo do samostojne razstave v Menačekovi domačiji?
Pred slabim letom mi je direktorica domžalskega kulturnega doma prvič omenila možnost razstave v njihovih prostorih. Konkretna ponudba in potem tudi realizacija pa je prišla ob letošnjem kulturnem prazniku, ko sem pri zasnovi razsta-
ve sodeloval s kustosinjo Katarino Rus Krušelj.
Razstava bo na ogled odprta še ves februar. S kakšnim sporočilom bi nanjo povabil domžalsko likovno občinstvo?
Razstava z naslovom Zimska krajina je priložnost za pobeg v naravo, ki je naslikana na platnu. Je priložnost za pobeg iz turobnega okolja, ki ga je zaznamovala epidemija, ki je s tečajev vrgla celoten svet. Prav z razstavo, ki je po daljšem času spet odprta za obiskovalce, se odpirajo možnosti, da se iz virtual-nega sveta počasi spet vračamo v normalen svet.
Kateri pa so sicer tvoji najljubši slikarji?
Zgodovinsko izvirajo iz kroga impresionistov, iz slikarske smeri, ki je nastala v drugi polovici 19. stoletja, kot posledica pomirjanja strasti romantike. Začetnik te smeri je bil znani francoski slikar Claude Monet. Impresionisti so motive črpali iz prizorov vsakdanjega življenja. V naravi so videli kombinacije barv, ki se menjajo pod vplivom svetlobe. Poznam pa veliko aktualnih slikarjev, katerih slike so vredne ogleda. Izvirajo iz domačega in tujega okolja. Da katerega od domačih ne bi izpustil, jih ne bi posebej našteval. Lahko pa omenim portrete Tadeja Žugmana, pred katerimi lahko le stojiš in strmiš, koliko znanja, energije in časa je v njih.
V okolju izven Slovenije ter naše soseščine pa pogosto pogledam dela, ki jih naslikajo Andrew Lucas iz Velike Britanije, Barbara Szatan iz Poljske, Andre Farni-er iz Francije, Alim Adilov iz Madžarske, Arthur Voronov iz Ukrajine, Vladimir Volegov, Ior Sakha-rov, Natalija Vesenkova, Viktor Yu-shkevich, sestri Anna in Elena Si-dorkina iz Rusije ter Clara Cabral iz Portugalske.
Imaš kakšne posebne načrte glede svojega likovnega udejstvovanja v prihodnosti?
Naravi in njenim motivom bom ostal zvest. Poleg slovenskih krajev, planin in gora, ki sem jih že slikal (Bled, Bohinj, Cerknica, Kamnik, Kranjska Gora, Ljubljana, Piran, Portorož, Velika planina, Vršič, Triglav, Jalovec, Grintavec), je čas, da nastane tudi kakšna slika Domžal. Ne vem pa še, ali iz aktualnega časa, ali iz časa, ko so nastajale Domžale, za kar je večino gradiva še v črno-beli tehniki. □
C R N O B E L I
Na fotografiji iz leta 1985 so bratje Marko, Janko in Toni Omahna iz Krtine, ki so kasneje ustanovili skupino Gamsi. Na začetku njihove glasbene poti jih je s harmoniko spremljal Tone Habjanič in s kitaro njihov oče Janez Omahna. Foto: Vido Repanšek
23
24
25
26
27
io | slamnik
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
pogled na domžalsko preteklost
slamnik@kd-domzale.si
110 LET DRUŠTVENEGA DOMA DOMŽALE (3)
V decembrski in januarski številki Slamnika sta bila objavljena prva dva dela zapisa o zgodovini in dogajanju, povezanem z Društvenim domom Domžale. Pred nami je tretji del. V letu 2020 je namreč minilo 110 let od zaključka njegove gradnje in slovesnega odprtja. V eni najlepših domžalskih stavb danes domujeta Kulturni dom Franca Bernika Domžale in Glasbena šola Domžale. Ker je žal je stanje zaradi korone preprečilo kakršno koli manifestativno obeleževanje, smo se odločili, da ob tej priložnosti s preglednim zapisom opozorimo na ta pogumni in ambiciozni projekt.
Gradivo zbrala: Cveta Zalokar
V prvem nadaljevanju smo spremljali gradnjo pod okriljem Katoliškega izobraževalnega in prosvetnega društva, ki jo je vodil in usmerjal ter ga tako rekoč iz nič uspešno tudi dokončal takratni domžalski župnik Franc Bernik. Ko so Domžal-ci pred 110 leti gradili svoj društveni dom, ki je stal takrat še sredi polja, so stopili skupaj in zelo dobro vedeli, da sta kultura in medsebojno druženje, čemur je bil v prvi vrsti namenjen, bistvenega in življenjskega pomena za obstoj slovenskega naroda in njegovega vsestransko bogatega življenja in prihodnosti. Spoznali smo, kako zelo so se veseli ob odprtju, ki so ga obeležili z veliko prireditvijo, ki je potekala 28. avgusta 1910. V drugem delu smo spoznavali pestro in raznoliko dogajanje v Društvenem domu do začetka prve svetovne vojne leta 1914, med drugim potek prvega gospodinjskega tečaja leta 1912, ki se je zaključil z veliko razstavo.
Pri pripravi zapisa sem si pomagala z različnim gradivom, v katerem so kronisti in zgodovinarji v različnih delih že pisali o Domu. Med njimi naj posebej izpostavim poleg zapisov Franca Bernika tudi Matjaža Bro-jana, Staneta Stražarja, Katarino Rus Krušelj, Tončka Ravnikarja, dr. Miroslava Stiplovška, Tadejo Capuder, Vero Vojska in Matjaža Karlovška.
Društveni dom med prvo svetovno vojno
Leto 1914 je zaznamovala vojna, zato je dejavnost na gledališkem podro-
Wfcr- ---v.
4
1 1 V h'
Vojaki v Društvenem domu v Domžalah, razglednica z žigom 12. junij 1916. (Vir: arhiv Knjižnice Domžale)
čju povsem zamrla in sta bili uprizorjeni le dve predstavi (Stari in mladi; Dekle z biseri). Že 15. oktobra 1914 je Društveni dom postal vojašnica, v njem je bilo nastanjenih 152 vojakov, med drugim večina rekrutov 97. pešpolka, ki so v domu ostali vse do maja 1915. Bivali so v dvorani, na galeriji in v zgornjih sobah. Sicer pa je bilo v tistih dneh v Domžalah skupaj nastanjenih več kot 1000 vojakov.
Dom je bil vse do leta 1917 predvsem kasarna za vojake, ki so jih pošiljali na različne fronte, vmes pa dvakrat tudi bolnišnica za vojaške ranjence, od avgusta 1915 poimenovana »K.u.K. Feldmarodenhaus in Domschale Objekt 2«, 12. septembra 1916 pa je bila v Domu urejena bolnišnica, ki je nosila ime Feldspital 19.
Vse do leta 1917 je bil Društveni dom kasarna, od koder so pošiljali vojake na fronte, v Domžalah so se ustavljali na poti na Soško fronto
Številni vojaki med prvo svetovno vojno na Železniški postaji v Domžalah (Vir: arhiv Matjaža Brojana)
Vojaki 27. pešpolka cesarske vojske, nastanjeni v Domžalah
DRUŠTVO VERJAMEM VATE LJUBLJANSKA CESTA 104
1230 DOMŽALE www.verjamemvate.si
PROSTO MESTO
V DNEVNEM CENTRU
Pogoj za vpis:
- status invalida po Zakonu o socialnem vključevanju
- zmerna motnja v telesnem in duševnem razvoju
• od 18. leta dalje
Pošljite prošnjo na: drustvo.verjamem.vate@gmail.com
številni vojaki, med drugim tudi 27. cesarsko kraljevi polk.
Vojaška oblast je Društveni dom vrnila Katoliškemu izobraževalnemu društvu spet 11. decembra 1917, česar so bili zelo veseli.
Leto 1920: V Društvenem domu skrito orožje, Franc Bernik pa sumljiva oseba
Po vojni se je z vso intenzivnostjo nadaljevalo s številnimi prireditvami, nastopi, srečanji in uprizoritvami gledaliških iger. Med drugim so februarja 1920 uprizorili tudi Jurčičeve Rokovnjače. S tem v zvezi je povezana anekdota, ki jo je z obiljem cinizma opisal Bernik v drugi knjigi Zgodovini fare Domžale. Dva dneva po društveni predstavi se je namreč v Domu izvajala obsežna preiskava, Bernika kot predsednika društva so tako v Domu čakali trije oboroženi orožniki, vsi z 'nasajenimi bajoneti'. Na poziv preplašene oskrbnice je prihitel v Dom, v knjigi je takole opisal potek zanimivega pogovora.
»V nedeljo ste imeli predstavo?« je poizvedoval orožnik mrkega obraza.
»Da, Rokovnjače smo igrali,« je pojasnil Bernik in nadaljeval: »Vse polno ljudi je bilo. Igra je izvrstno uspela. Ste bili tudi gospodje navzoči?«
Pa se gospodje orožniki niso dali premotiti. Vztrajali so pri svoji 'uradni resnosti' in nadaljevali z poizvedbo: »Pri igri se je streljalo.«
Bernik je hitel s pojasnilom: »Seveda! Glavni junak je v igri ustreljen. Ali naj v ta namen igralec vzame v roko lesen pihalnik, pa naj reče 'puf'?
In zato naj mi pobiramo vstopnino?! Igra je življenje!«
»Streljalo se je z vojaškimi puškami!« je nič kaj prijazno zatrdil orožnik.
»Tega pa ne vem! Pri nas vsak igralec sam preskrbi orožje!« je pojasnil Bernik, tokrat v vlogi režiserja in tudi organizatorja predstave.
»Vi imate tu v domu zalogo vojaškega orožja!« je jasno in glasno obtožil nič kaj prijazen strogi predstavnik oblasti.
»A tako! Sedaj vas pa že razumem! Gospodje, oprostite! Sedaj bom pa jaz vodil,« je stvari vzel v svoje roke Bernik in poklical: »Manca, prinesi vse ključe hiše! Pojdi naprej in odpiraj! Vi greste za njo in si vse prostore natančno oglejte. Jaz grem zadnji, da kaj ne skrijem; obenem pa za pričo, da ste si res vse prostore ogledali!«
In natančno so si vse ogledali, pa o željno pričakovani 'zalogi voja-
škega orožja' seveda ni bilo ne sluha ne duha! Bernik je malo cinično zaključil, da se ob tem ni našlo nič sumljivega!
Takole pa je France Bernik dogodek opisal v društveni kroniki:
»Ta predstava je imela zelo zanimivo predigro. Ko je šel župnik v torek iz šole dopoldne ob 11., je bil poklican v Društveni dom, kjer so ga vrh stopnic pričakovali stražmojster in orožnika, vsi trije z nasajenimi bajoneti. Stražmojster mu naznani, da je prišla od sodnikov ovadba, da se je v nedeljo v Društvenem domu pri uprizoritvi »Rokovnjačev« streljalo z vojaškimi puškami in zahteva te puške od njega. Prepričan je bil, da so v Društvenem domu kdove kakšne zaloge orožja. Župnik jim zatrdi, da v Domu ni niti jedne puške, ne vojaške in sploh nikakršne. Pozove jih, da naj se sami v tem prepričajo in si vse prostore ogledajo. Gre-
Velikonočna procesija skozi Domžale leta 1916, med udeleženci tudi številni vojaki, nastanjeni v Društvenem domu (iz M. Pirc: Tonček Ravnikar moj ati)
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
pogled na domžalsko preteklost

Igralke in igralci Revčka Andrejčka, ki so ga domžalski obrtniki uprizorili v začetku leta 1928 (vir: Matjaž Brojan, Domžalci in njihov čas).
Nastopajoči v dramskih predstavah so se le redkokdaj fotografirali. Kadar so jih povabili k skupinski fotografiji, so to opravili na dvorišču Društvenega doma. Posnetek je s predstave Najdena hči (iz arhiva Matjaža Brojana)
Domžalski orli pred Društvenim domom okoli leta 1930. Pod praporom (v sredini) sedi predsednik Janez Kovač. (vir: Matjaž Brojan, Domžalci in njihov čas)
Igralci Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva so od svoje ustanovitve do konca 30. let 20. stoletja skupaj uprizorili okoli 140 predstav. Na sliki v kostumih, zbrani pred Društvenim domom.
do na oder. Nikjer nič, stražmojsterpa ves čas zatrjuje, da bodo iz tega še velike reči nastale in trdi, da je kak srbski oficir bil pri predstavi preoblečen navzoč. Župnik mu odvrne: »Takih prijaznih srbskih oficirjev, ki so pripravljeni vsak hip naše društvo ovaditi, nam tudi v domišljiji ne zmanjka!« Konec tej preiskavi je napravil Vinko Končan, ki je pritekel in rekel: »Tri vojaške puške je dal za ta večer društvu na razpolago gerent Cerar, eno lovsko puško
ustni mojster Peitler in eno samokres Franc Končan. S tem je bila ta velika afera srečno poravnana.«
Pestra kulturna dejavnost v Društvenem domu med letoma 1920 in 1933
Med gledališkimi predstavami, ki so jih v Društvenem domu uprizorili v okviru Katoliško izobraževalnega in prosvetnega društva, velja omeniti predstavo Ben Hur (1921), v kateri je
igralo kar 24 igralcev, Desetega brata (1924), velik uspeh sta doživeli igri Quo Vadis (1925) ter Roža Jelodvorska. V Društvenem domu pa so dobili možnost nastopanja in organizacije prireditev tudi drugi.
Med pomembnejšimi dogodki in prireditvami, ki so se odvijali v Domu, velja omeniti, da sta leta 1924 v Domu nastopila širše uveljavljena in znana operna pevca Anton Šubelj in Jože Gostič.
Leta 1928 pa so se uprizarjanja dramske predstave lotili tudi domžalski obrtniki, o katerih je Ilustrirani Slovenec zapisal, da se »odlikujejo po svoji stanovski zavednosti, solidarnosti in družabnosti«. Najprej so odigrali predstavo Revčka An-drejčka, kasneje pa še Desetega brata. Ves prihodek pa so namenili v humanitarne namene, med drugim tudi »vprid« Godbenemu in Dobrodelnemu domu.
OTVORITEV V DOMŽALAH
Letak ene od mnogih prireditev v Društvenem domu, iz leta 1936 (iz arhiva Župnije Domžale)
Leta 1930 je Pevsko društvo Domžale priredilo v Domu koncert in dobiček podarilo Dobrodelnemu domu
v	Domžalah. Izvedle so se tudi številne predstave osnovne šole, podmladka Rdečega križa, otroškega vrtca, razne akademije ter predstave Orlov in Orlic.
Večino dogodkov in gledaliških predstav je kot režiser pripravil Franc Bernik, leta 1931 pa se je uveljavil z režijami tudi Konrad Stražar, leta 1933 pa Bernik je kot prvo režijo zaupal Cankarjevega Kralja na Betajno-
vi	še enemu domačinu, Ladu Muller-ju, ki je naslovno vlogo Kantorja sam tudi odigral.
Leta 1933 je bilo Katoliško izobraževalno in prosvetno društvo zaradi političnih razlogov razpuščeno, a župnik Bernik se je modro odločil in poskrbel, da je skrb za Društveni dom prevzela župnija, saj bi sicer postal lastnina države. Kljub prepovedi pa so se v društvenem domu še naprej odvijali različni dogodki in predstave. □
Optika fp Claras
Tí a
srtiff
Xca v S/0„	
	f Obiščite
	nas v \
t	Mercator 1
\	centru I
	Domžale! /
A ¡¿s«** ^líWDomLair y	Imm <
y i Hl i A	IZKORISTITE
i- A	OTVORITVENO AKCIJO!
-15 %......NA VSE!
ZAKAJ OPTIKA CLARUS?
■	Okulistični pregledi potekajo večkrat tedensko v vašem kraju.
■	Brez čakalne vrste za okulistične preglede.
■	Sodobne ambulante v sodelovanju z najboljšimi specialisti okulisti in optometristi.
■	Zaupajte pregled svojih oči strokovnjakom Optike Clarus.
■	Brezplačna manjša popravila očal v vseh poslovalnicah.
■	Več kot 100 blagovnih znamk različnih modelov korekcijskih in sončnih očal.
*
BREZPLAČNA IZMERA DIOPTRIJE
v poslovalnici DOMŽALE:
Naročite se na: 01/777 09 16 ali 030 641 283
Obvezna predhodna najava preko telefona. Unovčljiv je do 31. 3. 2021.
io | slamnik
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
POLITIČNE STRANKE
slamnik@kd-domzale.si
lista reza / rok učAKAR GRAšlč, GENERALNI sEKRETAR
Korektne novice proti Krami in šari
V času, ko smo več ali manj zaprti med štirimi zidovi, če ne to, pa vsaj znotraj meja svoje občine, bi morali svoj čas še posebej posvečati vsem možnim informacijam. Najsi bo to vlečenje na uho, kaj sosedje obrekujejo na svoji verandi, kaj in s kom se pogovarjajo družinski člani ali pa ogled poročil na televiziji. Večja težava nastane na spletu ...
Najprej smo težava mi, bralci, ki smo postali povsem ležerni, nekritični in natanko takšni, kakršne si pristranski mediji (ki so težava številka 2) želijo. Če v realnem svetu informacije filtriramo - in natanko vemo, da je sosodov Lojze, ki ga je Micka oklicala za mrtvega, povsem čil in zdrav - se na spletu, kjer je vse instantno in ponujeno na pladnju, obnašamo drugače. Smo vse drugo kot izbirčni ... Smo termiti, ki obkoljejo nebogljeno drevo, gosenice, ki se neusmiljeno spravijo na balkonsko cvetje, in kobilice, ki lomastijo po krajini. Enostavno srebamo vase vse, kupujemo neverodostojne novice, laži pa še dalje krožijo med neveščimi bralci.
S tem, ko informacije - bodisi resnične bodisi za nos privlečene - sprejememo, smo običajno že na pol poti, da jim tudi verjamemo. In
it Želim vam čim manj Krame in šare in obilico kvalitetnih, točnih, zanesljivih in objektivnih informacij.
že smo tam, kjer je zmanjkalo muh! Čemu bi verjeli nacionalki, da na Hrvaško ne smemo brez negativnega izvida na koronavirus, ko pa medij Krama in šara poroča, da so vse dobro-voljne duše vabljene v razpuščeno južno sosedo, kjer koronavirusa ni na spregled.
Ljudje izjemno radi slišimo in vidimo tisto, kar želimo. Če ni res, se lahko sklicujemo na tisti netočni medij (o katerem smo že sicer pošteno dvomili, kajne?), če je res, pa toliko bolje za nas (v takem primeru smo natanko vedeli, da lahko zaupamo strani Krama in šara).
Lažne novice se ne bodo poslovile čez noč; na nas je, da se na Kramo in šaro in podobne medije pošteno požvižgamo. Bralec je zadnje sito, da lažna novica postane resničnost, zato je naša odločitev, ali nečemu verjamemo ali ne, ključna.
Besedilo na željo avtorja ni jezikovno pregledano.
LTD / soNJA oREšEK
Dvotirnost - da ali ne?


Na izredni seji občinskega sveta so nam predstavili projekt nadgradnje železniške proge -dvotirnost, ki naj bi potekala od Ljubljane pa vse do postaje Jarše - Mengeš, nato pa bi progo speljali proti Letališču Jožeta Pučnika Brnik. Dober projekt, hitrejši transfer potnikov, ga podpiramo, saj podpiramo tudi trajnostno mobilnost v občini, ki v svoj projekt vključuje tudi nadgradnjo prometnih povezav cestnega in železniškega prometa. Skrbi pa nas za center Domžal, saj dvotirnost prinaša velik poseg v določena območja, pa naj gre za poglobitev železnice ali samo dograditev drugega tira, prestavitev obstoječe postaje malo severneje ali poglobljena ter morebitno zaprtje Ljubljanske ceste. Ogromne spremembe, o katerih bo treba še veliko razmisleka ter iskanja za center Domžal bolj realne in občanom prijaznejše rešitve. Ne smemo pozabiti na Depalo vas, kjer nameravajo s tem projektom zapreti kar štiri nivojske prehode čez železnico ter cesto na novo preurediti, kar bi vas povsem obrnilo na glavo. Kako je potekala komunikacija s tamkajšnji občani, kako bo tam in v Stobu z dostopom do kmetijskih zemljišč, saj se v najbolj zahodnem delu očine kar veliko ljudi še vedno ukvarja s kmetijstvom, nam zaenkrat ni
lmm / metod marčun
Prihaja 'METRO'!?
M Hrup tovornih vlakov z veliko vagoni bo vse pogostejši, saj se bo z nadgradnjo železniške proge povečala tudi frekvenca tovornega prometa. Pa ne bilo to bolje speljati po gorenjski strani?
znano, a jasno je, da bodo projektanti morali na teren, med ljudi in si konkretno ogledati morebitne posege v okolje ter znali prisluhniti in slišati ljudi, ki se jih bo ta morebitna nadgradnja železniške proge najbolj dotaknila in posledično tudi spremenila kvaliteto bivanja.
Ob poslušanju projektantov pa ne morem mimo tega, da je ta 'projekt stoletja', kot ga je kolega poimenoval, močno usmerjen predvsem na tovorni prometa do Brnika. Kljub razpravam o potniškem prometu se vse bolj nagiba prav k tovornemu.
Upam, da se bodo upoštevala mnenja občanov, da bomo slišani, predvsem tisti, ki jih projekt neposredno ogroža, da bomo skupaj našli dobro rešitev in bodo Domžale ostale prostor zadovoljnih ljudi.
-/-"s
,-1 ^ - '
Prometna ureditev in vizija razvoja sta ključna dejavnika pri zagotavljanju uspešnega prostorskega načrtovanja in dvigovanja kakovosti življenja. V Domžalah je bilo v preteklosti zaznati nekaj neuspešnih in šibkih poskusov za izboljšanje prometnih povezav z Ljubljano, zato večino prevozov občani še vedno opravljajo z osebnimi avtomobili, saj primernih alternativ ni.
Naše ceste so močno preobremenjene, imamo pa privilegij železniške povezave, ki pa je nismo uspeli ali želeli prepoznati kot racionalno in izvedljivo rešitev. Zato pohvala Ministrstvu za infrastrukturo, ki je podalo pobudo za nadgradnjo železniške proge št. 21 Ljublja-na-Kamnik.
Projekt ni nepričakovan vsaj za tiste, ki smo ta potencial zaznali ter mu namenili velik pomen že v volilnem programu stranke LMM. Nujno pa bo treba modificirati predstavljene rešitve z izvedbo vkopane in delno nad-krite železniške proge skozi Domžale. Železniška postaja z vključenimi kolesarskimi in peš potmi bi tako postala pomembna prestopna točka v navezavi z avtobusnim postajališčem in garažno hišo. Tudi železniško postajo Jarše - Mengeš, kjer se načrtuje vozlišče z novo progo proti letališču Brnik, bo treba urediti z pod-
it Električni vlaki bodo prispevali k znižanju hrupa in onesnaženju okolja, do leta 2030 pa se predvideva celo do stoodstotni porast števila potnikov. Prioriteta ostaja potniški in ne tovorni promet, ekonomska računica pa ne sme preglasiti vidika kakovosti življenja in varnosti.
vozom pod novo cesto Želodnik-Vodice. Večja hitrost vlakov prinaša skrajšanje potovalnih časov, z vidika varnosti pa se zahteva ukinitev nivojskih prehodov tudi v Depali vasi, kjer bi jih lahko smiselno nadomestili z podvozoma in vzporedno povezovalno cesto.
Pogajalska izhodišča bodo brez jasne razvojne in arhitekturne ureditve Domžal otežena. Ker gre za eno pomembnejših vpadnic v glavno mesto z veliko dnevno migracijo, se ponuja tudi možnost širjenja turizma. Kakšen pa bo izplen, končna smiselna varianta, ki bi Domžale lahko potegnila iz desetletja stagnacije in spanja, kot so to naši predniki storili pred dobrimi 130 leti, ko so železnico pripeljali v Domžale, pa kmalu ...
nsi / ljudmila novak, poslanka evropskega parlamenta
Luč na koncu predora vse svetlejša
Na rednem februarskem plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Bruslju smo z veliko večino dokončno potrdili reševalni sklad za okrevanje po pandemiji covida-19. Mehanizem vsebuje povratna in nepovratna sredstva v skupni vrednosti 672,5 milijarde evrov, od katerih pa bo Slovenija dobila 5,2 milijarde evrov denarja.
Uspešnost sklada se bo merila predvsem na podlagi dobro pripravljenih nacionalnih načrtov držav članic. V vsakem načrtu bo moralo biti najmanj 37 odstotkov sredstev namenjenih reševanju podnebnih sprememb, najmanj 20 odstotkov pa digitalnim aktivnostim, s čimer Evropski parlament in Evropska komisija zasledujeta cilj Zelenega dogovora in podnebno nevtralnost do leta 2050.
Menim pa, da moramo v tej luči zasledovati tudi akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Evropska unija letno proizvede več kot 2,5 milijarde ton odpadkov. V nenehni želji po gospodarski rasti in blagostanju državljanov namreč proizvajamo vedno več novih izdelkov, zaloge surovin se na svetovni ravni hitro zmanjšujejo, količine odpadkov pa povečujejo.
Zato sem v Evropskem parlamentu tudi podprla nov akcijski načrt za krožno gospodarstvo. Na ta način bomo zmanjšali količino odpadkov in tudi porabo surovin.
<6 Znanost je tokrat preprosto prehitela industrijo ... Zdaj je čas, da industrija in logistika znanost tudi dohitita.
Zagotovo pa je trenutno najpomembnejša tema za vse nas potek cepljenja proti covidu-19. V Evropski uniji je bilo do prve polovice februarja cepljenih več kot 17 milijonov ljudi. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je priznala, da v tem obdobju ni šlo vse po načrtih, predvsem glede zamud z dobavo cepiv.
A znanost je tokrat preprosto prehitela industrijo, saj je novo cepivo, ki je varno in učinkovito, nastalo v zgolj desetih mesecih, kar je zgodovinski dosežek. Zdaj je čas, da industrija in logistika znanost tudi dohitita.
Novica, da bo nemški proizvajalec cepiva Bi-oNTech začel s proizvodnjo cepiva v novi tovarni v nemškem Marburgu, kar naj bi znatno povečalo oskrbo EU s cepivom, je zelo spodbudna. BioN-Tech načrtuje proizvodnjo kar 250 milijonov odmerkov v prvem letošnjem polletju.
Cilj, da bo do konca poletja cepljenih 70 odstotkov odraslih v EU, tako ostaja nespremenjen. Verjamem, da nam bo uspelo, s čimer se bomo v drugi polovici letošnjega leta lahko približali normalnosti pred izbruhom virusa.
nsi / tadeja šuštar, poslanka in svetnica
Demokracija v času epidemije 2. del
iSBfc
V prejšnji številki Slamnika ste lahko s strani poslanke LMŠ prebrali, kako smo koalicijski poslanci neodgovorni, nekolegialni, nedržavotvor-ni, strahopetni ter nižamo standarde demokracije. Naj ob tem pojasnim nekaj dejstev.
Drži, da smo spomladi spremenili poslovnik tudi s pomočjo opozicijskih poslancev zaradi razmer v zvezi s koronavirusom. Predlagali smo, da bi se vse seje državnega zbora lahko izvedle v t. i. hibridni obliki. To pomeni v živo za tiste, ki bi se seje lahko udeležili, ter od doma za tiste, ki se seje v živo ne bi mogli udeležiti. Pri tem predlogu žal nismo imeli podpore opozicije. Na koncu smo uspeli le toliko, da se hibridne seje lahko izvajajo izključno kot izredne seje. Tako mora državni zbor za svoje redno delo danes vedno sklicevati izredne seje.
Opozicija pa je tokrat predlagala celo tajno glasovanje na daljavo, tudi za okužene poslance. To pa odpira številne pomisleke. Kako se lahko opravi netvegan stik s poslancem, ki je okužen? Potrebno mu je osebno predati glasovnico ter omogočiti osebno oddajo okužene glasovnice v skrinjo z vsemi ostalimi glasovnicami ter vpis v imenik. Kljub vsem ukrepom ni jasno, kako preprečiti nevarnost okužbe, če se na istem mestu zadržujejo okuženi in zdrave osebe. Kako prešteti okužene glasovnice tako, da se spoštujejo roki, ki jih določa poslovnik, pa tudi ustava. Medtem ko se morajo vsi oku-
M Spomladi je bilo za opozicijo problematično že izvajanje rednih sej državnega zbora na daljavo, danes pa bi isti poslanci želeli, da se na daljavo uvede celo tajno glasovanje. Kdo je tu nekonsistenten?
ženi državljani strogo držati karantene, bi okuženim poslancem dovolili glasovanje na domu?
Spremembe, ki jih v opoziciji predlagajo, so po mojem mnenju v praksi neizvedljive. Naj poudarim tudi to, da možnosti tajnega glasovanja izven parlamentarnih prostorov v veliki večini držav ne poznajo, nekatere države pa imajo to zapisano v poslovniku, vendar tega nikoli ne izvajajo (ZDA). Tu se zastavlja tudi etično vprašanje. Ali je moralno, da bolne poslance nekdo sili v glasovanje na domu? V takšnih situacijah je vsakemu najbolj pomembno to, da čimprej ozdravi. Zasluži si počitek in mir, ne pa prihodov volilne komisije za tajno glasovanje. Slišali smo o tem, kakšni pritiski so se vršili nad poslanci, za katere so upali, da bodo prestopili na drugo stran.
Spomladi je bilo za opozicijo problematično že izvajanje rednih sej državnega zbora na daljavo, danes pa bi isti poslanci želeli, da se na daljavo uvede celo tajno glasovanje. Kdo je tu nekonsistenten?
nsi /peregrin stegnar,predsednik oo
Bomo prisluhnili resoluciji o razglasitvi izrednih podnebnih in okoljskih razmer?
Ob nedavnem pozivu generalnega sekretarja OZN Antonia Guterresa in ob spremljanju seje odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v državnem zboru se mi je porodila misel, kako nujno je tudi v lokalnih okoljih začeti s pogovori in uveljavljanjem zmanjševanja ogljičnega odtisa. Če ne bomo spremenili našega obnašanja, se bomo v tem stoletju soočili s katastrofalnim povišanjem temperature za več kot tri stopinje. Zato vsakega od nas in vse svetovne voditelje poziva, naj v svojih okoljih in državah razglasimo izredne podnebne razmere, vse dokler ne bo dosežena ogljična nevtralnost. Do zdaj je kar 33 držav sveta razglasilo podnebno krizo, zato tokrat upravičeno pričakujemo izvajanje priporočil resolucije tudi pri nas. Verjamem, da je v Sloveniji in tudi v naši občini le dozorelo spoznanje, da sta največji grožnji človeštvu prav okoljska in podnebna kriza, ki nas čakata, če ne bomo speremenili našega ravnanja.
Resolucija sicer zasleduje pet strateških ciljev, med temi je najpomebnejša preprečitev globalnega segrevanja prek 1,5 °C, zmanjšanje emisij za vsaj 55 odstotkov glede na leto 1990 in ogljič-no nevtralnost do leta 2050. Po prepričanju stro-
64 Verjamem, da je v Sloveniji in tudi v naši občini le dozorelo spoznanje, da sta največji grožnji človeštvu prav okoljska in podnebna kriza, ki nas čakata, če ne bomo speremenili našega ravnanja.
kovnjakov je zasledovanje danih zavez v resoluciji dolžnost, ki ji je treba v skladu z nujnostjo varovanja habitatov živalskih in rastlinskih vrst tudi slediti. Prav tu pa je naša občina (skupaj z ostalimi občinami) najbolj poklicana, da varuje naravne vire in omili vpliv degradiranih območij.
Ob tem je nujno opozorilo hitrega in pravičnega ukrepanja na okoljskem in tudi podnebnem področju. Velja opozoriti tudi na grožnjo energetske revščine, o kateri govorimo, ko gospodinjstva več kot 10 odstotkov mesečnih prihodkov porabijo za stroške energije. V naši občini je takšnih gospodinjstev menda več kot 40 odstotkov. Če je občina Domžale 'prostor zadovoljnih ljudi', zato upravičeno potrebujemo več aktivnosti tudi na tem področju.
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik | 11
slamnik@kd-domzale.si
v	1
POLITIČNE STRANKE | PISMA BRALCEV
ZELENI SLOVENIJE / GREGOR HORVATIČ, OBČINSKI SVETNIK
Kdo sabotira zeleni dogovor v Sloveniji?
SD / KRISTINA HAFNER
V programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020-2023, ki je bil sprejet marca 2020, je bil načrtovan prenos 110 milijonov evrov iz leta 2019. Glede na zadnje podatke iz leta 2019 ostaja neporabljenih 70 milijonov evrov.
Sklad za podnebne spremembe je namenjen zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Ker je Slovenija med zadnjimi v EU (vir: Observer) pri prehodu na OVE, se logično postavlja vprašanja: Zakaj v letu 2019 ni bilo izkoriščenih 110 milijonov evrov v namene, za katere so bili zbrani?
Zakaj je še v letu 2020 ostalo 70 milijonov evrov neizkoriščenih iz leta 2019?
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je bil s strani prof. dr. Petra Novaka obveščen, da imamo v Sloveniji tehnologije za zmanjšanje emisij, ki so primerne za domačo uporabo, lastniki le-teh pa potrebujejo le podporo za postavitev proizvodnje za preverjanje tehnologije.
-	pridobivanje sintetičnega dizla iz lesnih odpadkov/RDF s kapaciteto 300 l/h sintetičnega dizla. Gre za domačo proizvodnjo dizla iz OVE, ki ga vsi prodajalci goriv zdaj uvažajo.
-	gorenjska firma je razvila napravo za so-proizvodnjo elektrike, toplote in hladu na lesne sekance z visokim izkoristkom, primerna za šole, lokalne skupnosti in večje kmeti-
Spoštovane občanke in občani,
it V programu porabe sredstev sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020-2023, ki je bil sprejet marca 2020, je bil načrtovan prenos 110 milijonov evrov iz leta 2019. Glede na zadnje podatke iz leta 2019 ostaja neporabljenih 70 milijonov evrov!
je. Namesto da bi postavili konkurenčno proizvodnjo in zaposlili nekaj deset delavcev, se ukvarjajo s preživetjem.
- Slovenija se utaplja v smeteh, plačuje drag izvoz RDF v tujino, ni pa v stanju vložiti v po-industrijsko napravo za uplinjanje odpadkov in proizvodnjo sintetičnih goriv.
Slovenija mora imeti domače osnove za projektiranje sodobne tovarne za ponovno uporabo vseh gorljivih odpadkov.
21. novembra 2021 bo v Glasgowu na Škotskem potekala 26. konferenca COP o podnebnih spremembah. Slovenija bo predsedujoča EU. S čim se bo lahko pohvalila na konferenci?
Vir: Povzeto po zapisu prof. dr. P. Novaka, Alpe Adria Green
v minulem letu, novembra 2020, smo sprejeli Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Domžale za leto 2020 in leto 2021, torej o zmanjšanju oziroma povečanju proračuna. Proračunska sredstva so se zaradi razglašene epidemije nekje drastično zmanjšala in nekje povečala, sama menim, da tam, kjer v tej trenutni in prihodnji situaciji sploh niso pomembna. Znašli smo se na nezavidljivi točki, sredi epidemije. Občinska uprava je nekatere proračunske postavke zmanjšala, nekatere povečala ali zamaknila, predvsem zaradi izdanih poplačil ali zamikov projektov. Nikjer pa nisem zasledila, da bi se povečala sredstva na področju šolstva za nakup računalnikov za otroke iz socialno ogroženih družin, torej tam, kjer so najbolj potrebna. Otroci brez ustreznih računalnikov za pouk prek spleta oziroma njihovi starši so iskali pomoč pri učenju na daljavo. Spet so bila društva tista, ki so iskala donatorje. Vse pohvale za pomoč in dobrodelnost! Me pa veseli, da so se sredstva povečala na področju IKT ter pripravi sodobnih informacijskih projektov na področju šolstva, e-Hrambe in podobne vsebine. Naj omenim nerazumnost, da so se zaradi epidemioloških razmer in zdravstvenih ukrepov zvišale cene prevozov učencev, čeprav je izobraževanje kar nekaj časa potekalo na dalja-
<4 Vsem staršem, učiteljem in vzgojiteljem izrekamo pohvale za požrtvovalno in odlično opravljeno delo. Socialni demokrati Domžale se bomo še naprej zavzemali za dobrobit skupnega življenjskega prostora.
vo. Socialni demokrati smo predlagali rekonstrukcijo železniškega potniškega prometa v Domžalah, kar bo v prihodnje tudi realizirano in bo koristilo večini občanom.
Gibanje, kolo, skiro oziroma športni rekviziti predstavljajo zdravje naših otrok, ki se je zaradi epidemije, ki vpliva na prosto gibanje otrok, omejilo. V minulem letu je bilo obljubljeno, da bodo naši šolniki v Dragomlju dobili kolesarnico, vendar je še do danes niso, pa bilo to potrebno.
Vsem staršem, učiteljem in vzgojiteljem izrekamo pohvale za požrtvovalno in odlično opravljeno delo. Socialni demokrati Domžale se bomo še naprej zavzemali za dobrobit skupnega življenjskega prostora. dela občinska uprava ... Dovolj!?
PISMA BRALCEV
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja.
Spominsko obeležje Aciju Bertonclju
Obdobje covida-19 nam je vsem prineslo veliko izzivov, ki smo jih deležni vsak na svoj način. V tem času smo se tudi mnogi umetniki poglabljali v svojo resničnost ter raziskovali nove možnosti prikaza teh notranjih razsežnosti.
Akademski kipar Jurij Smole je bil v lanskem letu izbran na anonimnem razpisu, da ustvari umetnino kot poklon Občine Domžale velikemu glasbenemu geniju Aciju Berton-clju, ki je s svojimi koncerti osrečeval in širil estetsko zavest vseh nas v Domžalah ter širše prek meja.
Ob tem me vedno znova prevevajo številni spomini. Tako se Acija dobro spominjam, ko je prihajal v naš dom in moji prijateljici Nadi Kremžar in meni igral na našem ne preveč dobro uglašenem klavirju. Nepozaben spomin je popotnica, ki mi jo je podaril ob mojem potovanju v ZDA, saj mi je kot 12-letnici je zaigral skladbo Rapsodijo v modrem G. Gershwina.
Tudi Jurij je pustil svoj prav poseben spomin na naši parceli tik ob mojem ateljeju, ko je pred mnogimi leti klesal granitni kip ter z njim zaznamoval našo okolico in soustvaril del forma vive.
Lahko rečem, da sta se mi oba globoko vtisnila v spomin. Zato sem vesela, da so njune energije povezane v čudovitem mozaiku na fasadi Kulturnega doma Franca Berni-ka v Domžalah. Velikokrat, ko se sprehajam skozi Domžale v tem koronskem obdobju, se ustavim pri mozaiku, in ko nekaj časa v tišini zrem v muzikalno razgibano mozaično podobo, ki predstavlja lepoto obeh avtorjev, se mi dozdeva, da slišim glasbo ... Da jo igra Aci ... Nekaj podobnega se mi je zgodilo pred leti v Chicagu, ko sem občudovala mozaike Marca Chagalla z naslovom Štiri letni časi, ki se nahajajo v Chase Tower Plaza. Ob vrhunskih umetninah tako velikokrat začutim neizmerno lepoto sreče.
Ponosna sem, da sem Acija poznala in občudovala, da je Jure umetnik, ki ga spoštujem,
njega in njegova dela. Združitev obeh umetnikov prek mozaika bo Kulturnemu domu Franca Bernika v Domžalah vklesala novo energijo umetniškega prebujenja generacijam, ki prihajajo.
Hvala obema za večen spomin.
Vera Terstenjak
Kaj vse je kultura v Domžalah? Mnogo in še več
Tako je bilo zapisano v napovedniku osrednjega občinskega dogodka v počastitev slovenskega kulturnega praznika - po spletu, seveda. In seveda, sem si ga ogledal - po spletu, seveda. In kaj sem videl oziroma slišal? Ne, to ni bilo mnogo in tudi ne še več. Veliko besed, ampak za tako priložnost premalo razmišljanj. Kulturni praznik bi si zaslužil mnogo več kot zgolj predstavitev nekaj več kot dvajsetih kulturnih društev v dvajsetih minutah ter s približno enako minutažo še predstavitvijo Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, Knjižnice Domžale in Glasbene šole Domžale. Spoznali smo njihove predsednike oziroma predstavnike ter direktorice javnih zavodov in nekatere nosilce programov KDFBD ter šivalko slamnikov. (Sodelavci posameznih programov KDFBD so dobili celo več minutaže kot direktorica). Ampak to so bile zgolj bolj ali posrečene ali celo neposre-čene besede, kjer se bistva sporočilnosti kulture in umetnosti sploh ni moglo čutiti. Presenečen sem bil že z izbrano lokacijo prvega prizora (isto tudi ob zaključku), z že zelo dolgo nede-lujočo fontano v parku pri Občini Domžale in z 'idilično' domžalsko cerkvijo v ozadju - 'kultura v Domžalah? Mnogo in še več'.
Ob obilici kratkih predstavitev pa sem pogrešal tudi besede o dveh temeljnih prireditvenih programih v naši občini - namreč gledališkem in koncertnem programu Kulturnega doma Franca Bernika, ki z umetniškim pro-
gramom ter vrhunskimi domačimi in tudi tujimi umetniki ponujajo našim občanom smetano na kulturni torti, programi, ki so resnični umetniški dosežki in tudi presežki. Zagotovo so tudi nekateri programi ljubiteljskih kulturnih društev vredni izpostavljanja, a ustvarjalcem tega filmskega prispevka to ni uspelo. Poleg tega tudi nikjer ni bilo nobene informacije o avtorjih tega filmskega izdelka. V naslovni špici sem sicer opazil zapis: From Mestni kino Domžale. Mestni kino Domžale ni pravni subjekt, ampak se pod tem nazivom v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale opravlja kinematografska dejavnost. Vsekakor pa bi bilo na mestu, da se ob javnem avtorskem delu avtorji tudi predstavijo oziroma da se v odjavni špici tudi zapišejo.
Kultura in umetnost pa dihata in živita v Domžalah tudi zaradi akademskih likovnih umetnikov, akademskih glasbenikov, literatov, arhitektov, gledališčnikov ..., ki živijo in ustvarjajo v Domžalah; pa tudi založnik in filmska prudukcijska hiša imata sedež v Domžalah. V tem filmu so bili spregledani. Tudi ti prispevajo svoj velik delež h kulturni podobi našega kraja.
Vsak tak izdelek potrebuje sporočilno in estetsko vrednost, še toliko bolj, če je pripravljen kot slovesni dogodek, žal pa ob ogledu tega filma nisem mogel dobiti vtisa, da kultura diha in živi v Domžalah. Vem pa, kako diha in živi.
Milan Marinič
POJASNILO
Zaradi številnih vprašanj in mnenj v zvezi s filmom z naslovom Domžale, kjer kultura nastaja, diha in živi, prikazanem v okviru prireditev ob letošnjem kulturnem prazniku, pojasnjujemo, da je film naročila, zasnovala in organizirala snemanje Občina Domžale. Sodelavci Kulturnega doma Franca Bernika Domžale (Cveta Zalokar, Jure Matičič, Katarina Rus Krušelj, Ana Cajhen, Jurij Smole in Roman Kos) smo v njem sodelovali le s predstavitvijo mnenj s področja svojega delovanja.
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE 1000 LJUBLJANA Glavarjeva 47
E-pošta: zlatkojajcanin.dzm@gmail.com Splet: www.mentalno-zdravje.si Telefon: 031/643-782 Telefon: 041/341-081
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMŽALAH ZA LJUDI S ČUSTVENIMI TEŽAVAMI
Obveščamo vas, da DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE v Domžalah organizira dopolnilno mentalno zdravljenje - skupine za samopomoč pod vodstvom izkušenega terapevta. Terapije potekajo v Zdravstvenem domu Domžale dva krat mesečno ob četrtkih z začetkom ob 18. uri. Udeležba je brezplačna.
Če ste depresivni, nevrotični, žalujete, imate socialno ali kakšno drugo fobijo, psihosomatske motnje ali kakšne druge čustvene težave,vas vabimo, da nas kontaktirate na telefonsko številko 031/643-782, da se dogovorimo o vaši prisotnosti na skupini.
Vljudno vabljeni!
DRUŠTVO ZA MENTALNO ZDRAVJE Predsednik: Zlatko Jajčanin
io | slamnik
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
GLAS MLADIH
SKOZI PRAKSO IZPILIŠ INTUICIJO
ANDREJ ŽABNIKAR, PREDSEDNIK MLADINSKEGA SVETA DOMŽALE
Glas mladih je v teh časih premalo slišan. Čutiti je, da so mladi postavljeni na drugi tir, v veliko situacijah se morajo znajti sami in po svoje.
Mateja A. Kegel Foto: Špela Trškan
A med vsemi mladimi obstajajo tudi svetle izjeme, ki ne le, da morajo in poskrbijo zase, pač pa želijo narediti več tudi za sovrstnike, druge mlade. Jih aktivirati, zbuditi in jim pomagati živeti življenje tudi izven šolskih in študijskih okvirov. Eden takih mladih je 26-letni Domžalčan Andrej Žabnikar. V našem mestu je obudil študentsko organiziranje, pozneje je prevzel vlogo predsednika Mladinskega sveta Domžale (MSD), uspešno pa jadra tudi v poslovnih vodah. Vse to pa bogati tudi s študijem, danes podiplomskim, ki ga je spremljal skozi vso njegovo pot. Zakaj je odlična motivacija za mlade in številnih lahko v navdih, pa v (pre) kratkem pogovoru.
Že kar nekaj let si vključen v mladinsko organiziranje v Domžalah, kako bi sicer ocenil delovanje?
Glede na mojo izkušnjo je za mlajše otroke bolje poskrbljeno kot za mlade, kar je po eni strani logično in morda pravilno. Za najmlajše se večkrat angažirajo tudi starejše generacije, medtem ko se za mlade ne, pač pa se moramo sami. V Domžalah je veliko pasivnosti med mladimi, ne bi pa mogel krivde za to pripisati samo eni stvari, na to vpliva več dejavnikov. Večkrat sem že zasledil, da so mladi v drugih mestih bolj aktivni kot v Domžalah. Tudi to je bil razlog, da smo se pred leti zbrali in želeli organizirati dogodke za mlade, čeprav nismo imeli predhodnikov, ki bi nas čez to vodili. V Domžalah je bilo to obdobje, ko nekaj let ni bilo študentskega organiziranja. Ko smo začeli, smo začeli iz nič, brez predhodnega znanja. Če se ozrem nazaj, bi naredil marsikaj drugače, bolje, je pa to zagotovo tudi posledica tega, da se ne generira več aktivnosti za mlade v Domžalah.
Trenutno si še v vlogi predsednika MSD, kjer pa se počasi poslavljaš. Kateri so bili ključni projekti preteklih let?
Med ključnimi projekti je bilo zborovanje vseh članic MSD, kjer so bili prisotni vsi aktivni mladi in ne samo v politični ali aktivistični sferi, pač pa tudi taborniki, skavti ter lokalne mladinske organizacije, kot sta Društvo mladih Jarše in Študentska organizacija Domžale. Imeli smo več športnih dogodkov, tudi večji športni projekt za mlajše, organizirali smo namreč košarkarski turnir, kjer je bilo sodelovanje brezplačno, dogodek pa izkoristili tudi za anketo med mladimi. Namen le-te je bilo ugotoviti, kaj mladi pogrešajo v Domžalah. Odgovori pa so bili zelo mešani, saj jih nismo želeli usmerjati z vprašanji. Je bila pa to predvsem mlajša populacija. Organizirali smo tudi finančno izobraževanje mladih v sodelovanju z družbo Vezovišek & Partnerji, imeli smo brezplačno delavnico za mlade, kjer je vsak od njih dobil tudi knjigo, saj je bilo za toliko znanja, kot ga to področje zajema, izobraževanje relativno kratko.
Dobili smo vpogled v to, kako s svojimi financami delati v življenju, saj se moramo običajno vsega tega naučiti sami in z dragimi lekcijami. Boljše pa se je to učiti, ko imaš še manj financ in manj tveganja. Za zadnje letnike srednjih šol smo organizirali brezplačne priprave na maturo, izkazalo pa se je, da bomo naslednjič potrebovali veliko večji prostor, saj je povpraševanja ogromno. Preden se je začela korona, smo se pridružili tudi vseslovenskemu zbiranju oblačil z imenom Od ljudi za ljudi ... Domžalčani so se v tej akciji pokazali za najbolj solidarne, so največ doprinesli k akciji, saj smo zbrali veliko več, kot smo pričakovali.
Koronakriza je prinesla svoje izzive tudi številnim mladim -kako ste se soočali z njim?
Na začetku je bilo jasno, da bomo nekje morali pristopiti h akciji, a znotraj MSD se nismo toliko formalno aktivirali, saj so številni mladi kolegi pomagali pri civilni zaščiti in drugih organizacijah. Smo pa lokalnim osnovnim šolam pomagali zbirati računalnike in tiskalnike in to, še preden se je organizirala kakšna nacionalna akcija. Osnovne šole so pomoč zelo dobro sprejele in marsikoga smo razveselili na ta način. Veliko učencev se je prijavilo tudi na našo učno pomoč, kjer smo prek drugih organizacij in MSD pomagali mladim pri učenju. Smo se pa tudi mi prvič srečali z ZOOM-om in drugimi aplikacijami, ko smo brezplačno inštruirali učence na daljavo.
To pa niso bili edini projekti v času koronakrize na daljavo, kajne?
Osnovnim šolam smo ponudili tudi brezplačne delavnice. Z dovoljenjem staršev so devetošolci hodili k nam, kjer smo se skupaj pogovarjali o njihovih težavah, življenju. Cilj je bil okrepiti njihove prednosti, talente, jih opomniti, česa vsega so zmožni. Projekt v Domžalah je vodil Ti-len Hočevar, ki je bil tudi pobudnik,
še danes je, ostali pa smo mu pomagali, kolikor smo lahko. Prej smo to izvajali na treh osnovnih šolah -Rodica, Venclja Perka in Domžale, zdaj pa Tilen s projektom nadaljuje prek ZOOM platforme. Mladi delavnice še vedno radi obiskujejo.
Dotakniva se tvojih začetkov Študentskega organiziranja v Domžalah... Po nekaj letih stagnacije na tem področju si pred leti uspešno obudil študentsko organiziranje s ŠOD-om. To je dejansko bil nov veter v našem mestu. Kaj se je dogajalo, kje je danes?
S študentskim organiziranjem sem se srečal z vstopom na fakulteto, ko sem prvič videl, kaj se na tem področju dogaja. Ko je bilo v Domžalah še aktivno, sem bil premlad in nisem sledil. Začelo se je pa tako, da sem dobil idejo, da bi Domžale poleg CZM, ki še vedno odlično deluje, dobile še študentsko organizirano mladino. Zbral sem okrog prijatelje, pomagali so mi starejši, ki so še vedno zaupali v mlade, dajali so mentorstvo in pomagali pri izgradnji tega, da smo šli naprej. Najprej pa smo se srečali s tem, kako sploh organizirati sestanke in prepoznati potrebe. Začetki so vedno težki in glavni del je držati motivacijo, ker šele potem se generirajo ideje. Danes je ŠOD v mlajših rokah, za katere verjamem, da ga bodo po sprostitvi ukrepov še naprej uspešno uporabljali za organiziranje projektov za mlade. Smo pa imeli za seboj kar nekaj projektov, ki smo jih financirali tako iz lastnih kot proračunskih sredstev. Nismo pa nikdar postali del zveze ŠKIS, kjer bi lahko dobivali več sredstev za večje projekte v Domžalah, ampak smo avtonomni na nivoju lokalnega organiziranja.
Pa je v Domžalah dovolj mladih, ki se želijo formalno povezovati, aktivirati?
Mogoče jih zgrešim, ampak moje izkušnje so take, da enostavno po-
znam premalo tistih, ki bi se formalno organizirali za neko aktivnost. Večkrat sem videl, da se je kakšna družba zbrala in neformalno naredila projekt. Mogoče se ljudje tudi ustrašijo, ko rečemo formalno, čeprav je to enako, le da organizirani lahko sodelujemo še z občino in drugimi društvi. Cvetijo pa organizacije, kot so taborniki, skavti, kjer je veliko aktivnih mladih, ki delajo s srcem.
Sicer pa... biti mlad in uspešen ne pomeni le študij, mladinsko organiziranje, ampak tudi preboj v poslovni svet, ki je tebi zelo dobro uspel. Morda več o tem?
Mogoče sam ne vidim tega na ta način, ker še vedno gledam na nas mlade, kot da se učimo skozi poskuse in napake. Če smo uspešni, vidimo šele na koncu zgodbe, ko se zadeva izteče. Vedno pa sem med študijem zraven tudi delal v privatnem sektorju in poleg tega stremel tudi k temu, da bi organiziral mladino v Domžalah. Je bil velik grižljaj, ko pogledam nazaj in pomislim na vse skupaj, bile so velike oči, veliko učenja in napak.
Kako ti je vse to uspevalo časovno?
Vsi imamo 24 ur, ampak če si izberemo tri prioritete, bo nekaj trpelo. To lahko iskreno rečem. Če ne držiš fo-kusa na eni stvari, bo tista stvar trpela, in to je nekaj, kar sem zagotovo preizkusil v teh letih.
Pa imate mladi dovolj možnosti za razvoj v našem mestu?
Če se primerjamo z Ljubljano, imamo manj možnosti takoj pri roki. V bistvu se je od časa, ko je v Domžalah potihnila mladinska aktivnost pred nekaj leti, veliko študentov začelo udeleževati dogodkov v Ljubljani, saj v našem mestu ni bilo nikogar, ki bi organiziral kaj zanje. Po drugi strani je težava tudi v tem, da je v poplavi informacij čisto mogoče zgrešiti informacijo o dogodku v tvojem mestu. Stoodstotno pa podpiram idejo Centra za mlade, ki si želi skupaj z drugimi mladimi vzpostaviti portal, kjer bi bile vse informacije za mlade zbrane na enem mestu. Tudi možnost, da se izobražujejo, rastejo. Danes namreč ne vidim veliko možnosti za osebno rast ali dogodkov, ki bi se jih mladi lahko udeležili, seveda tudi zaradi korone. Si pa seveda želim, da bi domžalska mladina čimprej spet dobila možnost za udeležbo, izobraževanje in organizacijo projektov. Res ni tako zelo težko.
Kako bi sicer ocenil Domžale skozi oči mladega Domžalčana - od gospodarstva, življenja nasploh? Kaj pogrešaš v našem mestu? In pa kaj so tiste prednosti, ki jih velja izpostaviti?
Prva stvar, ki mi pade na pamet, je, da to ni kraj, kjer bi se mladi zadrževali. To me malo skrbi. Formalno okolje obstaja, neformalno pa ni prostora, kamor bi mladi prišli, se družili, zato se družimo po lokalih. Ni prostora, kjer bi se dogajale aktivnosti za mlade. Na gospodarskem področju se že dolgo časa govori tudi o startupih, spodbujeval-nikih, generatorjih za mlade podjetnike. Najbližjega imamo v Kamni-
ku ali Ljubljani, medtem ko v Domžalah takega prostora, kamor bi prišli ljudje z idejami in tam našli pomoč, ni. Seveda je to moje videnje, vidim pa tudi, da se premika počasi naprej, začetek je projekt Štartaj Domžale, ki se odvija vsako leto, a stanje je, kakršno je. Z vztrajnostjo bo tudi to področje lahko cvetelo. Težava je tudi v tem, da težko najdeš prostor brez pretirane najemnine, da bi nekaj ustvarjal. Kar sem pa opazil, je to, da so mi ljudje in obrtniki v Domžalah bili pripravljeni pomagati in sodelovati z menoj, čeprav sem bil zanje neznanec. Opazil sem, da te ljudje v Domžalah v splošnem ne bodo ovirali, ampak ti bodo pomagali k cilju, pa četudi le z dobrim nasvetom. To je res prijetno presenečenje.
Kaj pa tebe izpopolnjuje? Kdaj si najsrečnejši?
Mogoče ne najsrečnejši, ampak najbolj pomirjen sem, ko prispem na vrh gore, kar upam, da mi bodo vreme in razmere spet kmalu omogočale. Bistvo je to, da se umakneš, zamenjaš okolje, v tistem trenutku ni nič drugega, kot ti in veter, nič okoli tebe. Drugače je pa zame nekaj najboljšega, pa najbolj pristnega druženje s prijatelji. To je malenkost, ki me res vedno napolni z energijo. Velikokrat pozabimo na to.
Kakšni so tvoji cilji . kot mladega, uspešnega in predvsem inovativnega Domžalčana?
Zaenkrat so cilji usmerjeni k dokončanju magistrskega študija in zaključku odprtih projektov. Obe aktivnosti sta večletni, zato si težko zastavim še kak dodaten nov cilj, saj bodo že ti narekovali moje življenje še vsaj nekaj let.
Kaj bi sporočil mladim, kaj je pomembno v času študija, odraščanja, da je življenje bolj bogato, izpopolnjeno?
Da stvari, za katere misliš, da bi delovale, najprej preizkusiš sam, jih spremeniš iz teorije v prakso. Če ne drugega, boš razumel, zakaj je teorija takšna, kot je. Skozi prakso pa nekaj spremeniš, izpiliš intuicijo in nezavedno znanje, ki ga nosiš seboj.
V našem življenju smo skoraj konstantno priklopljeni na internet. Informacije, ki tako prihajajo iz celotnega sveta, največkrat negativne in prevelike za enega človeka, nas lahko pustijo z občutkom nemoči, da sploh lahko kaj spremenimo na bolje kot posamezniki. Vendar v svetu, v katerem mi lahko delujemo, nismo tako nemočni, kot bi pomislili. Če mi ne verjamete, naredite danes en preizkus. Napravite ENO nepričakovano dobro dejanje za nekoga, kogarkoli. Opazujte, če se je zaradi vas svet okoli vas, pa četudi le za trenutek izboljšal. Če se je, potem vi nosite odgovornost in zasluge za to dobro voljo in izboljšavo. V nasprotnem primeru, če takih in podobnih dejanj ni, pa imate prav, morda smo res nemočni in to boste lahko videli z lastnimi očmi, ko se ne bo nič spremenilo, bi se pa lahko. Razveselite nekoga danes in videli boste, da imate lahko pozitiven vpliv na okolje. □
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
šport
Skoraj popoln uvod v spomladanski del sezone
Resda so prijateljske tekme eno in prvenstvene povsem nekaj drugega, a še kako veseli dejstvo, da so domžalski nogometaši pozitivni trend iz pripravljalnega obdobja prenesli tudi v prvenstvo. Z dvema zmagama in remijem so tako že skočili na četrto mesto prvenstvene lestvice!
nk domžale Pred drugim (spomladanskim) delom sezone so Dom-žalčani na zadnjih treh prijateljskih srečanjih vsakič slavili s 4:1 in še kako je bil opazen optimizem pred novimi prvenstvenimi tekmami. Povsem pravilno in zasluženo, saj so varovanci Dejana Djuranovica na uvodnih treh srečanjih spomladanskega dela vknjižili sedem točk, le napaka ali dve pa sta jih ločili od popolnega izkupička devetih točk.
Za uvod so jim 10. februarja nasproti stali Mariborčani. Nenavadna tekma na razmočenem terenu je poskrbela za šest zadetkov, po tri na vsaki strani. Znova so se Vijolice rešile domžalskega oklepa, potem ko so domači ob Kamniški Bistrici že vodili s 3:1 ob polčasu. Za vodstvo rumene družine je po strelu Zenija Husmanija z avtogolom poskrbel Rok Kronaveter, hitremu izenačenju pa sta sledila dva zadetka Domžal. Za prvega je z bele točke poskrbel Senijad Ibričic, za drugega pa Dario Kolobaric po napaki mariborske obrambe. Gostje so se vrnili v igro v 67. minuti, ko je z glavo ob neodločni obrambi predvsem vratarja Grega Sorčana zadel nekdanji domžalski nogometaš Rudi Požeg Vancaš. Marsikdo je pomislil na novembrsko srečanje omenjenih tekmecev v Mariboru, ko so Domžalčani vodili z 1:0 in 3:2, a na koncu zelenico zapuščali sklonjenih glav po porazu s 3:4. In res, le tri minute po prejetem zadetku je sledilo novo medlo posredovanje Sorčana, ki mu je žoga med rokama spolzela v mrežo po strelu Cre-tuja. Točka proti favoritom za naslov ni neuspeh, a grenak priokus izgubljene priložnosti je ostal.
Sledil je obračun proti aktualnim prvakom Celjanom, ki so ga Domžalčani opravili z odliko. Pove-dli so že v drugi minuti, ko je strel Kolobarica domači vratar Matjaž Rozman odbil, a le do povratnika
po poškodbi Tilna Klemenčiča za hitro vodstvo rumenih. Varovanci Djuranovica so prevladovali tudi v nadaljevanju, in kar sta 'iz oči v oči' z vratarjem Rozmanom zapravila
Tamar Svetlin in Arnel Jakupovic, je s pomočjo domače obrambe (av-togol Vrbanca) znova poskrbel Hu-smani za končnih 2:0. »Dobre predstave smo kazali že v pripravljalnem delu, ko smo tudi ostali neporaženi, verjamem pa, da bo temu tako tudi v prihodnje. Vslačilnici vlada vzdušje, kot ga že dolgo ni bilo, in tudi občutek pred tekmo je temu primeren,« je po tekmi pozitivno klimo, ki vlada v ekipi, potrdil Klemenčič.
Za drugo zmago v nizu pa so morali nato nogometaši v rume-
nem gristi do zadnje minute. Proti Tabor Sežani so se ob koncu polčasa znašli v zaostanku, a v drugem delu mirno nadaljevali in vršili pritisk na goste iz Primorske. Za pod-
jetnejšo igro so bili nagrajeni z dvema zadetkoma, oba so Domžalčani dosegli s prekinitve - za prvega je v 60. minuti z izjemnim strelom poskrbel Jakupovic, za drugega pa v 89. minuti po kotu, ki ga je izvajal Ibričic, Vukliševic. S to uspešno serijo so Domžalčani po 22. odigranih krogih že skočili na četrto mesto na prvenstveni lestvici in tako že trkajo na evropsko poletje. Tja, kamor tudi odkrito ciljajo.
DOMEN JARC FOTO: FB/NK DOMŽALE
kk helios suns Potem, ko so si košarkarji Helios Suns hitro in prepričljivo priigrali vstopnico med šesterico ekip, ki se bodo v naslednjih treh mesecih borile za kar najboljši položaj pred vstopom v sklepni del sezone, so lahko zadnje prvenstvene tekme odigrali bolj sproščeno.
Zaradi napornega ritma nastopov v mehurčku Lige ABA 2 v Banjaluki v januarju je trener Dejan Jakara ob zaključku prvega dela prvenstva odpočil nekatere nosilce in večjo minuta-žo namenil drugim varovancem. Morda je tudi zaradi tega - ob slabši strelski predstavi Blaža Mahkovca in Ka-leba Josepha, ki sta skupaj zadela le tri izmed 14 metov - prišlo do poraza proti Šenčurju konec preteklega meseca s 64:70. Srečanje je bilo sicer vse do zadnjih minut izenačeno, Domžal-čani so šest minut pred koncem prišli le na dve točki zaostanka (60:62), a nato dosegli vsega še štiri točke. Pri Sunsih sta se s 16 točkami najbolj izkazala Tadej Ferme in Reginald Keely, ki je v statistiko vpisal še šest skokov.
Na naslednji tekmi proti ECE Triglavu so Domžalčani začeli zelo podjetno in strelsko navdahnjeno, tako da so bili ob polčasu celo v lovu za 'stotico' (51:40). V tretji četrtini so nato zapretili Kranjčani, ki so se približali tudi na štiri točke, a so domači napad odbili na varno razliko in zadnja četrtina je bila tako zgolj formalnost. Prvo ime srečanja je bil ob končni zmagi Domžalčanov s 83.69 Bine Prepelič, ki je bil s 18 točkami in sedmimi skoki prvi strelec in skakalec tekme. Enak točkovni izkupiček je ob petih asistencah vknjižil tudi Ferme.
Zadnja tekma uvodnega dela prvenstva je bil kar derbi med Krko in Heliosom. Po prevladi Novomešča-nov v prvem polčasu, ki so ga domači
košarkarji dobili za osem, se je v drugem polčasu začela igra nihanj z obeh strani. Prvi so 'padli' Domžalčani, ki so zaostajali že za 20 točk, a se nato z nizom 17:2 vrnili v igro. Nova serija Krke je razliko spet premaknila do dvomestne številke, a je pozneje po domžalski seriji Mahkovic tri minute in pol do konca s prostim metom znižal na 68:70. A Krka je odgovorila z dvema trojkama in dvomov o zmagovalcu je bilo konec. Domžalski voz je tokrat s 26 točkami ter po petimi skoki in podajami vlekel Mahkovic, a en sam razigran košarkar je bil premalo.
Krka je tako po 18 tekmah prvega dela prvenstva zasedla prvo mesto s 16 zmagami, z razmerjem 13 zmag in 5 porazov sta sledila Šenčur in Helios, v Ligo za prvaka, kjer se ekipam pridruži Cedevita Olimpija, pa sta se uvrstila še Rogaška in Podčetrtek. Prav proti slednjemu pa Helios konec februarja začenja drugi del sezone. Verjamemo, da zmagovito!
DOMEN JARC FOTO: FB/HELIOS SUNS
Damjan Vukliševič je z izjemnim skokom poskrbel za osmo domžalsko zmago v sezoni.
Prepričljivo v skupino za prvaka, zdaj se začenja zares
Sproščen zaključek prvega dela domačega prvenstva, reprezentančni premor, povratek mladih pod obroče in tudi dobrodelna nota za pomoč šolarjev so zaznamovali februar Košarkarskega kluba Helios Suns. Baterije so napolnjene, že konec februarja člani namreč začenjajo bitko za kar najboljše izhodišče pred izločilnimi boji.
Druga liga je nazaj* - Radomlje in Dob z najvišjimi ambicijami
Dobre štiri mesece je trajal 'prisilni' premor v drugoligaški nogometni druščini, vse od oktobra.
Nogometaši Doba po mesecih čakanja znova na skupnih treningih
nogomet A čakanja, da se sezona 2020/21 nadaljuje, je zdaj konec, in tako v Dobu kot Radomljah so odločni, da 20. marca, ko naj bi se sezona po prekinitvi zaradi koronavirusa in zimskem premoru nadaljevala, jesenskega zmagovitega niza ne bodo prekinili.
»Odločitev, da se vrnem na trenersko mesto, je bila povsem enostavna, saj fante in to okolje dobro poznam,« nam je v pogovoru pred spomladanskim delom sezone zaupal stari in novi trener Doba Javornik, ki je pred devetimi leti spisal najlepše poglavje nogometa v Dobu - v dodatnih kvalifikacijah za 1. ligo so nogometaši v modrem kar s 6:0 nadi-grali kranjski Triglav, a so se takrat v Dob na čelu s predsednikom Bojanom Gasiorjem odločil, da v prvo-ligaško zgodbo ne misli vstopiti. Še.
Leta pozneje so Dobljani še vedno v vrhu 2. lige. Po jesenskem delu, v katerem je bilo odigranih 12 srečanj, so trenutno na tretjem mestu z 28 osvojenimi točkami, dve za drugo novomeško Krko in pet za so-
sedi iz Radomelj. »Z uvodnim delom sezone smo lahko zadovoljni. Fantje so na zelenici delovali dobro in tudi izhodišče pred spomladanskim delom je pravo,« se jesenskega dela, ki ga je sicer še vodil Simon Sešlar, dotakne Javornik in doda: »Imamo svoje ambicije in cilje.«
Ti so v zadnjem obdobju povezani tudi z Nogometnim klubom Domžale, kjer Javornik deluje kot vodja Mladinskega nogometnega centra (MNC) Domžale. Kluba sodelujeta na vseh starostnih ravneh, in Javor-nik verjame, da bo ta vzajemnost na obeh straneh prinesla pozitivne rezultate. »Z našima mladinsko in kadetsko ekipo Doba se želimo prebiti v prvo ligo (mladinci so po sedmih odigranih tekmah prvi, kadeti tretji op. a.). Ob tem pa seveda kar najbolje pri nogometaših premostiti ta zahteven prehod iz mladinske v člansko selekcijo,« nekatere cilje razkrije nekdanji nogometaš in trener velenjskega Rudarja, ki prizna, da pot, predvsem mentalna, pri mladih nogometaših ni bila lahka: »Ni bilo
enostavno za nas trenerje in strokovne delavce. Veliko truda in energije je bilo vložene v to, da so fantje videli, da gre res za skupno zgodbo. Da prehod ali posoja iz Domžal v Dob ni korak nazaj na njihovi poti, ampak zgolj ena stopnica. Dokaz za to sta
na primer Tibor Stankovic in Benjamin Markuš, ki sta se po posoji v Dob vrnila v Domžale. Zdaj je to zgodbo lažje peljati, ko nam fantje zaupajo. Skušamo jim ponuditi priložnost, da se izkažejo, dokažejo. Bolje to, kot da pobegnejo drugam.«
Po dolgem čakanju so nogometaši, ki nimajo profesionalne pogodbe, v drugem delu februarja vendarle lahko začeli s skupnimi treningi. »To je bilo težko obdobje za vse. Ko ne moreš trenirati, kot bi želel, ko moraš nekaterim reči, da naj trenirajo sami, ker nimajo profesionalne pogodbe,« se obdobja, ki se je vlekel vse od novembra do sredine februarja, s cmokom v grlu spominja Javornik. A zdaj so tudi drugoliga-ši nazaj in že zavzeto trenirajo, da bodo konec marca v optimalni formi. »Zato tudi odhajamo na priprave v Čatež, da bomo drugi del sezone res pričakali na najvišjem možnem nivoju.«
Najprej jih od 20. marca dalje čakajo tri prvenstvene tekme po razporedu, nato pa se bo liga razdelila na dva dela - na ligo za prvaka in ligo za obstanek. In tako Dob kot Radomlje bosta imela v zgornji polovici v tem skrajšanem koledarju tekem svoje ambicije. Visoke, najvišje.
DOMEN JARC
io | slamnik
ŠPORT
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
Nejc do klubskega rekorda, Nika in Maja za las prekratki
Prvo, člansko, poglavje dvoranskega dela sezone je že za atleti. Z njim je med tekači iz Atletskega kluba Domžale najbolj zadovoljen Nejc Povše, ki se je podpisal pod svoj prvi absolutni klubski rekord, za poletni del pa napoveduje še enega.
Judo v živo, a le na daljavo
Osnovnošolci, člani Judo kluba Domžale, v času zaprtja šolskih telovadnic vadijo na medmrežju, prek spletnega portala. Za komentar o pomembnosti gibanja otrok v času epidemeje smo povprašali judo učitelja.
ak domžale Tokrat so domžalski atleti po dolgih letih ostali brez medalje z državnega prvenstva v dvorani, a kljub temu z nekaj vidnimi dosežki. Atletska dvorana v Češči vasi pri Novem mestu je v februarju gostila obe kvalifikacijski tekmi in nato še prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice. Na drugi kvalifikacijski tekmi je s šestim mestom in časom 51,21 sekunde v teku na 400 metrov navdušil Nejc Povše, s čimer je izboljšal absolutni dvoranski klubski rekord, ki ga je pred tem s časom 51,24 na Dunaju leta 2012 postavil Luka Marolt še kot starejši mladinec. Nejc je v štafetah 4 x 100 in 4 x 400 metrov že (so)lastnik klubskih rekordov v kategoriji starejših mladincev, zdaj mu je to prvič uspelo
tudi na individualni ravni. »Z nastopi v dvorani sem lahko zadovoljen, menim, da so dobro izhodišče za sezono na prostem. V čast mi je, da sem postavil nov klubski rekord, ki je bil zagotovo motivacija ob nastopih v Novem mestu. Zdaj je pred mano še tisti na prostem, želim se spustiti pod mejo 50,50 v teku na en stadionski krog,« je po nastopih povedal Nejc, ki bo lovil mejnik 50,61 sekunde, kolikor je 400 metrov že davnega leta 1996 pretekel 'najhitrejši Domžalčan na tej razdalji' Damjan Barič.
V isti disciplini je nastopila tudi Nika Šter in s časom 1:02,50 osvojila 14. mesto. S tem časom je za tri desetinke zgrešila klubski rekord v kategoriji mlajših mladink, ki ga že 14 let drži Ajda Sitar (1:02,21). Tudi
ta dosežek Ajde je bil postavljen na Dunaju, saj so v preteklosti slovenska državna prvenstva v krožnih tekih potekala v tujini, novozgrajena dvorana v Novem mestu tekme gosti šele tretje leto. Pred tem so atleti pozimi 'romali' v Linz, na Dunaj ali v Zagreb.
Teden dni pozneje, 13. februarja, na državnem prvenstvu Nejc svojega dosežka ni izboljšal, s časom 52,20 je osvojil enajsto mesto. Napad na najboljšo osmerico in nov osebni ter klubski rekord mu je preprečila taktična napaka ob koncu prvega kroga, ko se je pustil zapreti preostalima tekmovalcema, in priložnost za nov rekord je splavala po vodi. Nika Šter je na prvenstvu Slovenije za člane in članice v teku na 200 metrov izboljšala svoj osebni rekord v teku na 200 metrov in s časom 26,85 osvojila 16. mesto. Najvišje je na članskem prvenstvu sicer posegla mladinka Maja Per, ki je v teku na 800 metrov osvojila peto mesto s časom 2:19,66, a zgrešila primarni cilj - klubski rekord med mladinkami na tej razdalji, pod katerega je podpisana Manca Velkavrh (2:18,83/2005).
A Maja in Nika bosta imeli novo priložnost za osebne in klubske mejnike še v marcu, ko bosta zahvaljujoč rahljanju ukrepov in boljši epidemiološki sliki na sporedu še prvenstvo Slovenije za starejše in mlajše mladinke in mladinke. Tokrat zagotovo tudi v številčnejši domžalski zasedbi.
DOMEN JARC FOTO: PETER KASTELIC
»Obžalujem, če se starši ne zavedajo posledic neaktivnosti otrok. Njihov krvožilni sistem se najbolje razvija v osnovnošolskih letih. V našem klubu ostajamo optimistični. Prek spletne vadbe se da veliko narediti, ni vse slabo! Seveda so izzivi z motivacijo, vendar pa opažam, da imamo nekaj otrok, ki radi športajo tudi na daljavo. Prek kamere lahko bolj natančno opazujemo njihovo vadbo in gibe ter jih sproti korigiramo. Marsikateri že naporen dan skupaj pospremimo s smehom in ostajamo povezani,« pravi Špela Sedlak, učiteljica juda.
»Vadimo dva do trikrat tedensko prek spleta. Trudimo se, da smo inovativni pri pripravah treningov, a je težko. Tudi nam. Ni osebnega stika, težko motiviramo otroke, judo je vendarle kontakten šport. Pogovarjamo se o teoriji juda, delamo raznolike vaje za moč in predvsem ohranjam stik, kar me zelo veseli. Ekipni duh nas povezuje,« pravi Ervin Fazlic, učitelj juda.
Judoke so povedali ...
»Meni je še zmeraj bolje trenirati v telovadnici, ampak v tej situaciji tudi to ni slabo. Mislim, da trenerji opravijo odlično delo.« Jakob (OŠ Venclja Perka)
»Vse je super.« Tevž (OŠ Drago-melj)
»Treningi na daljavo so kakor pekel, ker je v moji sobi grozno vroče in nas učiteljica Špela priganja. Drugače se imamo v redu, le judo mete je težko izvajati, ker nimam nobenega nasprotnika, a nič zato, saj, kakor sem že omenil, nas Špela priganja in imamo kondicij-ske vaje.« Anže (OŠ Dragomelj)
»Trening je super, ker veliko delamo za moč, ampak bi bilo veliko bolje biti v telovadnici, ker bi se lahko naučili tudi nove mete za izpit za višji pas v judu.« Aljaž (OŠ Rodica)
»Fajn se imamo, je pa v telovadnici bolje! Je bolje kot nič. Vsaj pogovarjaš se lahko.« Rok (OŠ Rodica)
ŠPELA LAMPE RISBA: LINA
m M
Nejc Povše po dolgih letih treninga zasluženo do prvega 'svojega' klubskega mejnika.
Namizni tenis postaja bolj barvit šport
Kot vam je verjetno znano, so barvne omejitve v namiznem tenisu zelo pomembne.
namizni tenis Zaradi velike hitrosti žogice in kratke igralne površine ter s tem povezanega hitrega reagiranja (zato je namizni tenis najhitrejši šport z žogo) mora biti vidnost žogice in loparjev kar najboljša, barve morebitnih motečih elementov (tekmovalni dresi, tla, ozadje, svetloba) pa točno definirane. Zato se igra na mizah zelene ali modre barve, barva žogic je bela (lahko tudi oranžna na modrih mizah), gumijasta obloga loparjev pa na eni strani rdeča, na drugi črna. No, in ravno pri barvah oblog loparjev prihaja do velikih sprememb, ki bodo uveljavljene s 1. oktobrom letos. Barve na splošno pri ljudeh vzbudijo številna čustva, pri barvnih prevlekah za loparje za namizni tenis pa nič drugače.
Na letnem zasedanju Mednarodne namiznoteniške zveze (ITTF) je več kot 75 odstotkov delegatov z vsega sveta glasovalo za razširitev barv oblog. Rezultat ni bila le presenetljivo velika večina, ki se je zavzela za nove oziroma dodatne barve, temveč tudi jasna izjava, ki odobrava spremembo paradigme materialov. Izbira barv je imela že od samega začetka dve omejitvi: barvo žogic (bela, oranžna) in črno barvo obloge na eni strani loparja - na drugi pa bi bila lahko ali (tako, kot do zdaj) rdeča, ali pa ena izmed štirih novih dovoljenih barv - roza, vi-
jolična, zelena ali modra. Skladno s tem je bil cilj opredeliti nove barve in odtenke, ki se bodo jasno razlikovale od barv žogic ter črne obloge. Morda se sliši nepomembno, ven-
Prihajajo nove barve gumijastih oblog na namiznoteniških loparjih; na fotografiji so loparji z novimi možnimi barvami, po testiranjih so bile izbrane roza, vijolična, zelena in modra.
dar je bila to zelo zahtevna naloga, saj je paleta barv in njihovih gradacij velika.
Zato je izbira barv potekala korak za korakom. Na začetku so barvni prostor opredelili po CIELAB (standardiziranem barvnem prostoru), ki definira zaznavne barve v tridimenzionalnem prostoru. Na prvem velikem naboru vzorcev, ki je vseboval vse barve z razvrščenimi odtenki, so lahko vizualno ugotovili, kateri vzorci zagotovo ne pridejo v poštev in kateri bodo testirani. To je število barv precej zmanjšalo. Za vsak kritični barvni odtenek so nato izdelali
vzorce v treh različnih odtenkih, ki jih je bilo treba preizkusiti tudi na namiznoteniški mizi ter v igri. Testirali so na dveh različnih lokacijah - enkrat z naravno dnevno svetlobo v ozadju in enkrat v profesionalnem salonu z umetno svetlobo. Seveda so se obrnili tudi na strokovnjake na turnirjih za povratne informacije (eden takšnih zelo pomembnih turnirjev je bil v npr. Singapur-ju) in odziv je bil pozitiven. Drug zanimiv vidik preizkušnje je bilo odkritje, da so se zlasti vrhunski športniki zelo previdno odzvali na spremembe barvnih oblog loparjev, saj so podrobnosti zelo pomembne.
Po tem preizkusu so opredelili štiri nove barve: rožnato, vijolično, zeleno in modro ter dovoljene barvne prostore, v katerih blagovne znamke zdaj lahko razvijajo nove izdelke. V okviru ITTF so s temi spremembami začeli previdno, da bodo lahko v prihodnosti dodajali še morebitne nove barvne odtenke. Številni igralci in igralke se že veselijo zdaj sprejetih novih barv, saj bo vsakdo imel sedaj na voljo več barvnih opcij oziroma kombinacij. Tisti, ki pa imajo še vedno rajši klasičen videz, pa se bodo seveda tudi po 1. oktobru 2021 lahko držali sedanje barvne kombinacije rdeče in črne gume.
BESEDILO: JANEZ FOTO: ARHIv ITTF
Peta obletnica smrti Vida Vavpetiča
Devetega februarja letos je minilo pet let, odkar je od nas za vedno odšel eden največjih domžalskih šahistov Vide Vavpetič.
Za seboj je pustil neizbrisno sled pri razvoju šaha na Domžalskem in tudi v širšem okolju. Dejavno se je vanj vključil že davnega leta 1953, zatem pa je v njem vsestransko aktivno deloval: kot tehnični vodja, organizator, pri urejanju tajniških in finančnih zadev, predvsem pa kot ka-petan in izvrstni ekipni igralec. Ka-petan je bil tudi v zlatem obdobju domžalskega šaha, v 70. letih prejšnjega stoletja, ko je ekipa sodelovala v prvi zvezni šahovski ligi bi-
vše Jugoslavije, ko je bila ta šahovska velesila.
Poseben pečat je pustil na področju delavskega šaha z vodenjem ekipe Papirnice Količevo, kjer je bil zaposlen kot analitik. Desetletja je bil gonilo Šahovskega društva Domžale na vseh področjih, kapetan v pravem pomenu besede, združeval je vse šahiste društva, bil je desna roka vseh predsednikov društva. Z nami se je družil, dokler je mogel in s svojo navzočnostjo, brez odvečnih besed, pripovedoval, da mu šah veliko pomeni in da ga še kako zanima prihodnost društva in mladih šahistov. Bil je tudi mentor generacije mladih šahistov, iz katere je izšel še danes najboljši slovenski šahist Luka Lenič. V njegov spomin je ŠD Domžale organizirale tri memorialne turnirje, četrtega pa so preprečile korona omejitve. Vsekakor bo društvo pripravilo naslednji spominski turnir, ko bodo razmere to dopuščale.
JOŽE SKOK
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
OBRAZI DOMŽAL
ČAS JE ZA ... PRVI DOMŽALSKI ZGODBORIS
ALJOŠA REBRAČA, MLADI DOMŽALSKI UMETNIK
Domžale in Domžalčani smo polni presenečenj. In vsakič znova odkrijemo še kakšen mlad, nadarjen up, ki se skriva, dokler ga ne izbezamo na plan.
Mateja A. Kegel Foto: Špela Trškan
Tokrat je do nas prišla informacija o mladem, nadarjenem, predvsem pa vsestranskem 28-letnem Aljo-ši Rebrača, in poklicali smo ga ... ter izvedeli marsikaj. Čeprav gre za domžalski javnosti dokaj neznanega umetnika, pa je njegova pot vse prej kot kratka in enolična. Res pa je, da je bolj poznan kamniškemu občinstvu, čeprav živi v našem mestu. Tam je namreč obiskoval srednjo šolo in ker v Domžalah ni našel 'prostora pod soncem' za svoje umetniške stvaritve, je odjadral v kamniški Mladinski center Kotlovnica.
Aljoša je doštudiral južnoslovan-ske študije na oddelku za slavistiko Filozofske fakultete, že od malih nog pa se ukvarja z umetnostjo. »Vedno sem nastopal že v osnovni šoli, sodeloval v različnih gledaliških krožkih. To se je nadaljevalo tudi v srednji šoli v ŠC Rudolfa Maistra, kjer sem nastopal v gledališki skupini Rudolfi,« pravi o svojih začetkih, za katere meni, da je bilo ključno tudi povezovanje z vsemi ljudmi, kar je peljalo v ustanovitev umetniške skupine Oksimo-ron. »Cilj je bil narediti resno umetniško skupino, ki je malo nad šolskimi, srednješolskimi, a hkrati ni čisto profesionalna, čeprav v tej skupini sodeluje veliko profesionalnih umetnikov, a se sam ne štejem mednje,« skromno poudari Aljoša Rebrača.
Drugo mesto na Dnevih vina in poezije
Med enega pomembnejših projektov, ki ga je zagnal skupaj s kolegoma Maticem Mačkom in Urbanom Kavko, pa je večer slam poezije v MC Kotlovnica. »To so bili sploh prvi taki večeri v Sloveniji in Kotlovnica nikoli ni bila tako polna kot takrat, ko smo imeli tudi po sto in več ljudi na dogodku. S časoma so se tovrstni dogodki začeli odvijati tudi drugod po Sloveniji, povezali smo se v Slam zvezo, znotraj katere smo delovali kot Pest Besed, organizirali državno prvenstvo, ki še vedno poteka znotraj zveze, sodelujemo pa tudi na evropskem prvenstvu slam poezije. Res pa je, da smo se sčasoma utrudili, nismo več tako aktivni na tem področju,« dodaja mladi ustvarjalec.
Sčasoma je Aljoša začel tudi s pisanjem poezije tako v slovenskem kot srbskem jeziku. »Dolgo časa nisem nikamor pošiljal, lani pa, ko je imel Kamnik natečaj, je bila moja pesem izbrana za drugo najboljšo. Prav tako pa sem na nacionalnem tekmovanju Beletrine Dnevi poezije in vina v kandidaturi za najboljšo pesem osvojil drugo mesto.«
... in sledil je kabare
Pot ga je nato ponovno peljala na gledališke odre, kjer so v okviru
Oksimorona v Kotlovnici pod okriljem Manje Vezlove začeli ustvarjati kabareje. »Manja je zbrala različne ljudi iz kulturniških krogov, take, ki že imamo nekaj izkušenj, in začeli smo ustvarjati na zelo visokem nivoju. Najprej v MC Kotlovnica, nato pa tudi drugod, tudi v KUD France Prešeren. Moram povedati, da v tem ka-bareju sodelujejo sami res kvalitetni umetniki in talenti,« dodaja Aljo-ša Rebrača. Sledilo je obdobje, ko je organiziral tudi različne razstave, ki jih je pospremila drugačna otvoritvenega zgodba (tudi citiranje poezije ob električni kitari), predvsem pa predstavljanje neuveljavljenih umetnikov iz Domžal in Kamnika ter bližnje okolice.
In nato so se zgodili stripi. »Moj navdih je bil Ivan Mitrevski. Če ne bi bilo Ivana in njegove čudovite osebnosti, ki zna tako lepo spodbujati ljudi v različne smeri, tudi teh stripov ne bi bilo. Ivan je imel več čudovitih stri-parskih delavnic, nekaj sem imel tudi individualne pomoči z njegove strani, ko sem risal...« in nastale so te izvirne stvaritve, ki jih tokrat vidite tudi v Slamniku. In od kod zgodbe, ki jih Aljoša 'ustripi'? Predvsem 'neumnosti' iz njegovih profilov na družabnih omrežjih, kot pravi. Sicer pa velja omeniti, da je bil projekt strip delavnic izveden v MC Kotlovnica v sklopu projekta Večgene-racijskega centra Ljubljana, ki pa se financira iz sredstev Evropske unije iz Evropskega socialnega sklada in s strani Občine Kamnik, kar da samemu projektu še dodatno težo.
Moj navdih je lahko prav vse
Stripi so pogosto družbeno politična satira, zato je vprašanje, če mu je politika v navdih, na mestu. »Meni osebno zagotovo je. Se pa poskusim malo distancirati od vseh stvari, take neumnosti se dogajajo, da ne vem, kako ne bi bile v navdih. Enostavno se človeku nekaj zgodi, kot neka reakcija na vse to dogajanje. Sicer pa je moj navdih lahko prav vse - od aktualnega dogajanja do politike. Sprocesiram v sebi, nato pa to izrazim na duhovit način. Vse skupaj je lahko zelo bizarno, smešno, a po drugi strani zelo grozljivo, odvisno kako človek reagira,« dodaja sogovornik.
O striparjenju smo povprašali tudi njegovega mentorja Ivana Mitrevske-ga, znanega domžalskega umetnika, ki je te delavnice v lanskem letu izvajal prek interneta, saj časi, v katerih smo, niso omogočali drugačne komunikacije z udeleženci. In prav tam je tudi 'našel' mladega umetnika, katerega zapisi so se mu zdeli kot nalašč za t. i. twittostripovsko uprizoritev. A kot pravi njegov mentor, so Aljoševi twiti najbolj zabavni in pikri ravno takrat, ko se s politiko ne ukvarja. Stripi, ki so predstavljeni tudi tokrat v Slamniku, pa so bolj komentar na vsakdanje življenje.
Uprizoritev Smrčalke
Seveda pa je iz tega sodelovanja nastala še ena nova zgodba, dobesedno Zgodboris. Predstavljajte si, da vam nekdo pripoveduje zgodbo, zraven pa jo drugi v živo riše. Prav to počneta Aljoša in Ivan. Gre namreč
za še enega od projektov, ki se razvija v Kotlovnici in v katerem sodelujejo tudi mladi domžalski talenti. »Napisal sem svojo pravljico z naslovom Smrčalka, Ivan pa jo je prestavil v dinozaverski svet, zgodboris pa sva izvedla prek spleta, v živo. Gre za simpatičen format za vse ljudi, ki ni predolg. Trenutno smo še res v virtu-alnem svetu, a želja je prenesti zgod-boris v živo, o čemer smo že govorili,« pravi Aljoša Rebrača. Seveda je njuna želja, da bo to naredili prav v Domžalah, ideja je na velikem platnu v Češminovem parku, na način, kot se izvaja domžalski mestni kino.
Skozi pogovor je bil ves čas izpostavljen MC Kotlovnica kot prostor, kjer so našli mesto številni domžalski mladi umetniki, zato nisva mogla mimo vprašanja, zakaj tega ne počnejo v Domžalah. Zakaj v svojem mestu ne ustvarjajo in bogatijo naše kulture. »Obiskoval sem gimnazijo v Kamniku, zato sem si nekako ustvaril
družbo tam, bili smo iz različnih krajev, zbirali smo se v Kamniku, najprej v gledališkem krožku, nato Oksimoro-nu in tako me je privabila tudi Kotlovnica. Iskreno ne vem, kako je s tem v Domžalah, vem samo, kaj se dogaja v Berniku, za mlade pa nič ne vem, da bi se. Me pa veseli, da smo v Kamniku našli prostor in ljudi, ki se trudijo in mladim dajejo možnosti, da se izražamo, realiziramo svoje ideje,« iskreno pove Aljoša Rebrača. Ob tem dodaja, da v Domžalah ni neke kulturno umetniške scene za mlade, edino, kar vidi kot pozitivno luč, je Blunout, ki pa se težko primerja z vsem dogajanjem, ki ga mladi najdejo v Kamniku.
Vsekakor pa smo Domžalčani lahko ponosni na še enega inovativ-nega, prodornega in neustrašnega umetnika, ki se ne boji poskusiti premikati meje kulture na področja, ki še niso bila preizkušena. Verjamemo, da bomo tudi o Aljoši Re-brači še slišali in pisali. □
36 | slamnik
okolje
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
Odpadki v kanalizaciji povzročajo težave v delovanju sistema
Upravljavci kanalizacijskih sistemov opažamo, da se v kanalizaciji pogosto znajdejo stvari, ki tja ne spadajo ter povzročajo težave pri odvajanju in čiščenju odpadne vode.
Odlaganje hrane in drugih odpadkov v kanalizacijske odtoke ima številne negativne posledice za delovanje kanalizacijskega sistema in okolje. Kaj se torej zgodi, če v odtoke in stranišče mečemo odpadke?
Ostanki hrane in drugi biološki odpadki
Tovrstni odpadki v kanalizaciji privabljajo podgane, ki se zaradi obilice hrane zadržujejo v kanalizacijskem omrežju in s prenašanjem bolezni lahko ogrožajo tudi naše zdravje. Pravilno je, da odpadke odložimo v rjavi zabojnik ali na kompostnik.
Odpadno jedilno olje
Če ga zlivamo v stranišče ali odtoke, se maščobe odlagajo na stene, nato pa se nanje vežejo druge nesnage ter zmanjšujejo preseke cevi in tako ma-
Lakota pa praviloma ruši vlade ter povzroča nemire in vojne. To je osnovni motiv agroterorizma, ki je bistveno cenejši in učinkovitejši kot klasična vojna.
Krompirjeva plesen se hitro razširi po nasadih krompirja z virulenco, ki lahko uniči ves pridelek. Prvi izbruh je bil leta 1845 v ZDA, sledili so po vsej Evropi. Strašna tragedija se je zgodila Ircem, saj je med letoma 1845 in 1849 v času velike krompirjeve lakote umrlo od 750.000 do dva milijona ljudi. Številni zgodovinarji opisujejo to tragedijo Ircev kot genocid, ki ga je sprožil niz kriminalnih odločitev britanske vlade, ki so bile začinjene zaradi verske vojne med angleškimi protestanti in irskimi katoliki. Dve tretjini irske ornice sta bili v lasti angleških veleposestnikov, ki so jo s prisilo spreminjali v bolj donosne pašnike. Ob tem so se morali znebiti Ircev, ki jim je bil krompir glavni vir hrane, saj ga je odrasla oseba pojedla dnevno skoraj kilogram. Poleg te usodne navezanosti le na eno kulturo so zaradi lakote oslabljeno ljudstvo morili še tifus, griža in skorbut. Leta 1948 so nesrečniki potrojili površine pod krompirjem, vendar je gliva spet uničila ves pridelek. Dokončen udar po ubogem ljudstvu je povzročila epidemija kolere, ki je leta 1849 pomorila kar 36.000 ljudi. Leta 1845 je Irska imela 8,1 milijona prebivalcev, ob popisu prebivalstva leta 1851 pa so jih našteli le še 6.552.385. Sledilo je množično izseljevanje v ZDA, ki je do leta 1854 'odneslo' med 1,5 do 2 milijona Ircev. Trpljenje Ircev je opisal pisatelj Liam O'Flaherty v pretresljivem romanu Lakota.
Hrana v kanalizaciji privablja nezaželene goste.
šijo kanalizacijo. Pravilno je, da ga shranjujemo posebej (v plastenkah ali steklenicah) in odložimo med nevarne odpadke. Predate ga lahko v okviru organiziranih akcij zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah, ki potekajo dvakrat na leto, ali v Centru za ravnanje z odpadki Dob.
Pripomočki za osebno nego: vlažilni robčki, vatke, palčke za ušesa, vložki, tamponi
Če tovrstni odpadki pristanejo v stranišču, zamašijo črpalke kanali-
Izbruh krompirjeve plesni se je po desetletju polegel, vendar je spomin na smrtonosno lakoto in bolezni ostal. Morda so vojaški strategi prav na irskem primeru dobili hudičeve zamisli o biološki vojni v obliki agroterorizma. Leta 1916, torej sredi prve svetovne vojne, je bil po dolgem času prvi močnejši izbruh krompirjeve plesni in to v Nemčiji. Nekateri analitiki so prepričani, da je bil to načrtno vodeni agroteroristi-čen napad, kajti veliko pomanjkanje krompirja, osnovne prehrane Nemcev, je nedvomno pripomoglo k njihovemu porazu v prvi svetovni vojni.
Iz Novega sveta je v Evropo kmalu prišla še druga huda nadloga z imenom trtna uš. Prvič so jo našli leta 1863 v Angliji, pri nas se je pojavila leta 1880. Invazija uši je zdesetkala vinograde. Leta 1897 je bilo na Kranjskem okuženih več kot 80 odstotkov vinogradov, ki so jih morali posekati in izkopati korenine trt. Rešitev je bila obnova nasadov na podlogah ameriške trte, ki je naravno odporna proti trtni uši. Pri nas je uničenje vinogradov pomenilo predvsem izpad prodaje vina, kar je bila ločnica med lakoto in preživetjem malih kmetij predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini in na Bizeljskem. Zato lahko rečemo, da je trtna uš povzročila prvo množično izseljevanje 'viškov' slovenske populacije v ZDA, kar slikovito dokumentira Janez Trdina v svojih knjigah. Miha Seručnik pa je leta 2011 pri Založbi ZRC izdal knjigo Tr-tna uš, ta strašno drobna pošast.
Še enega Amerikanca moram omeniti in to je koloradski hrošč. Neznanec je skrivno živel na divjem sorodniku krompirja in so ga pr-
zacijskega sistema in tako povzročajo okvare na sistemu. Pravilno je, da jih odlagamo v črne zabojnike.
Nevarni odpadki: barve, laki, odpadna olja, zdravila
Če se te snovi pojavljajo v odpadni vodi, je oteženo čiščenje odpadne vode, hkrati pa tako nevarne snovi prehajajo v okolje. Pravilno je, da jih zbiramo posebej in oddamo v okviru organiziranega zbiranja nevarnih odpadkov v premičnih zbiralnicah ali pa jih odpeljemo v Center za ravnanje z odpadki Dob, kjer je njihova oddaja za uporabnike brezplačna.
V	času epidemije povečana uporaba pripomočkov za enkratno uporabo
V	času epidemije je še posebej pomembno, da s svojimi odpadki rav-
vič opisali šele leta 1823. Ko so beli priseljenci začeli saditi krompir, je hrošč preskočil nanj in na poti proti vzhodu začel uničevati krompirjeve nasade. Leta 1874 je prišel do Atlantske obale in kmalu zatem je bil v Evropi. Vsa žarišča so bila uspešno uničena do leta 1922, ko je v Franciji pobegnil izpod nadzora in preplavil Zahodno Evropo. Pri nas se je pojavil leta 1946 in postal 'razredni sovražnik' št. 1. Najprej so bile organizirane akcije ročnih pobiralcev, pozneje pa so nam Američani dobavili primerne količine DDT-ja, pri nas je bil to Pantakan, s katerim se je hrošč 'držal na kratko'. Takrat se še ni vedelo, kako nevaren je DDT za zdravje narave in človeka. Vedelo pa se je, kako izjemen razmnoževalni potencial ima koloradski hrošč. Potomstvo ene samice bi v poldrugem letu štelo 8 milijard osebkov, ki bi potrebovali za prehrano 1500 ha krompirjevih nasadov. V Sloveniji bi za uničenje vseh krompirišč v poldrugem letu zadostovalo že 40 samic, polnih jajčec, ki bi jih spustili na nekaj njiv. To so počeli Anglosasi, ko so od leta 1938 na območje nacistične Nemčije v maniri agroterorizma izpuščali tisoče 'brejih' samic koloradskega hrošča. Na ta način so zahodni zavezniki že drugič 'napadli' krompir, osnovo prehrane Nemcev.
Tudi pri nas smo doživeli desant škodljivca, ki ga je izvajala korpo-racija Bayer Crop Science. V igri je bila čim hitrejša registracija nove generacije pesticidov pod imenom neonikotinski insekticidi. Ti strupi še niso bili registrirani, torej še niso imeli dovoljenja za uporabo, zato je bilo treba organizirati inva-
namo odgovorno. V tem času se je povečala uporaba pripomočkov za enkratno uporabo, kot so robčki in krpe za razkuževanje, zaščitne rokavice in maske. Ti odpadki prav tako ne spadajo v straniščno školjko, am-
zijo neznanega, vendar dovolj 'strašnega' škodljivca, ki bo izničil vse pomisleke glede okoljskih in zdravstvenih tveganj. V jedru vsega dogajanja je bil koruzni hrošč, katerega ličinke objedajo korenine koruze. Od kod se je vzel? Prišel je seveda iz ZDA in se v Evropi pojavil leta 1992 na Balkanu. Bolj natančno v nekaj tednih so ga najprej odkrili v okolici letališč glavnih mest balkanskih držav (Skopje, Beograd, Sofija, Bu-
66 Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen.
karešta, Budimpešta). Oho, zanimiv podatek, saj koruzni hrošč ni mogel prečkati Atlantika v zadostnem številu med letalsko prtljago kot slepi potnik, še manj pa bi bil sposoben ocean preleteti. Kako je torej prišel hkrati v okolico letališč glavnih mest petih balkanskih držav? Dej-
pak v zabojnik za mešane komunalne odpadke.
Hvala, ker skupaj z nami skrbite za čisto okolje.
Javno komunalno podjetje Prodnik Foto: JKP Prodnik in Pexels
stvo je, da je skupinski 'pristanek' vitalne populacije hroščev na balkanskih letališčih krasno sovpadal z začetkom postopkov za registracijo neonikotinskih insekticidov, ki jih proizvaja Bayer, in planiranim začetkom njihove množične uporabe. Ali je bil koruzni hrošč nosilec agroterorističnega udara v Evropo, tako kot je bil že dvakrat prej koloradski hrošč? Točno to, zadostuje že nekaj stotnij oplojenih samic v škatlici! Moderni terorist je bioterorist! Semena, škodljivci in bolezni, posebej gensko spremenjeni, to so orožja prihodnosti! Tajno vneseš novega invazivnega škodljivca ali bolezen in takoj ponudiš zdravilo. S tem izsiliš izjemno dovoljenje za uporabo brez predhodnih varnostnih študij in ocen. In tako se je zgodilo. Ko se je koruzni hrošč približal hrvaško--slovenski meji, so pristojni zagnali vik in krik in 28. januarja 2005 sprejeli paket ukrepov za zajezitev 'invazije'. Bojne formacije 'pristojnih strokovnjakov' so imele glavni štab v FURS, podporo pa v Uradu za kemikalije RS. Dovolj je bilo nekaj najdenih hroščkov, ki jih je veter zanesel s Hrvaškega, in že je bila suspendirana kemična varnost Slovenije. Izmislili so si šest kilometrov širok 'varnostni pas' okrog 'žarišča' napada in to tamponsko cono začeli takoj polivati z neonikotinskima insekti-cidoma tiametoksamom in klotiani-dinom, ki nista bila registrirana. Torej so uporabili strupa, ki nista imela dovoljenja za uporabo v Sloveniji, sta pa pozneje povzročila štiri katastrofalne pomore čebel. Tako to delajo korporacije in njim priležni prodani lažnivi 'strokovnjaki'.^
Eno izmed večjih težav v kanalizaciji predstavljajo vlažilni robčki in druge krpice, ki povzročajo zamašitev cevovodov in okvaro črpalk.
kolumna • kam greš, človek?
UČNE URE AGROTERORIZMA
anton ko
Zaradi prenesenih škodljivcev in gensko spremenjenih patogenov nihče ne more napovedati, kje in kdaj bo neki agens ogrozil pridelek na ogromnih površinah in povzročil hudo lakoto.
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
letnik lxi | februar 2021 | številka 2	slamnik | 37
slamnik@kd-domzale.si
objave
Vidim tvoj obraz, slišim tvoj glas. Še korak mi je znan, ko pogledujem okoli zaman. Zakaj te več ni?
Srce boli, boli, le spomini še žive.
ZAHVALA
Z žalostjo sporočamo, da nas je v 60. letu starosti prekmalu zapustil
Franci Dolenc
iz Zaboršta pri Domžalah
Ob bolečini in nenadni izgubi moža, očeta in dedija se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem ter sodelavcem in sodelavkam zahvaljujemo za izrečena pisna in ustna sožalja, cvetje, sveče in spodbudne besede. Hvala za poslovilni govor gospodu direktorju iz Pekarne Pečjak.
Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Svetelju za poslovilni obred. Hvala Pogrebni službi Vrbančič.
Žalujoči: žena Jana ter sin Bojan in hči Sonja z družino
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Tako tiho in skromno, kot je živela, se je en dan pred svojim 89. rojstnim dnem od nas poslovila naša ljuba mama, babica, prababica, sestra, teta in prijateljica
Ivanka Cerar
z Bevkove ulice 7 iz Doba Ob njenem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena ustna in pisna sožalja, za cvetje, sveče, darove za svete maše in ostale darove za cerkev.
Zahvala župniku g. Juretu Ferležu za lepo opravljen pogrebni obred in sveto mašo, pevcem, Pogrebni službi Vrbančič in Društvu upokojencev Dob. Zahvaljujemo se tudi njeni zdravnici dr. Mojci Zajc - Kraševec, sestri Tini in patronažni službi Domžale za skrbno in čutečo pomoč. Hvala vsem, ki ste nam stali ob strani in se kljub težkim razmeram poslovili od naše mame. Zelo te bomo pogrešali. Vsi tvoji
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
V 86. letu starosti se je od nas poslovil dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat
in stric
Ivan Kunavar
iz Domžal
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darove in sveče. Skupaj z nami ga ohranjajte v lepem spominu.
Vsi njegovi
V 90. letu se je poslovila naša mama, babica in prababica
Amalija Mlekuž
iz Domžal
Hvala za izrečena sožalja. Srčno se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Domžale za skrb in nego v njenih zadnjih letih življenja.
Vsi njeni domači
V	vsej nemi bolečini srce še ni dojelo, da te nebo je vzelo, najdražji moj.
V	SPOMIN
Minilo je žalostno leto, odkar za vedno zaspal je, dragi
Srečko Brodar
s Hudega pri Radomljah
Hvala vsem ki se ga spominjate in v lepem duhu ohranjate.
Viktorija
Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ...
V SPOMIN
Klara Završnik
iz Domžal
Mineva 10 let, od kar si nas zapustila in v naših srcih ogromno praznino pustila. Hvaležni smo za vse lepe spomine, in verjemi, da ne mine dan, da ne bi mislili nate. Močno te pogrešamo!
Vsi tvoji, tvoji
Vsak se komu v dar rodi, s srečo ga mladost obsije, a pride čas, nasmeh, se pogreni, upanje za hip mu skrije. Le kdo ve, kaj je to življenje, sreča, ki vzdrži trpljenje? Drug drugega v oči poglejmo, ker lahko nas jutri več ne bo. Vsi ljudje hitimo le, kot da se več ne poznamo, radi imeli bi prav vse, prav vse, kar je, a prazni nas vse to, kar imamo. (U. Vlašič)
V SPOMIN
naši dragi mami, babi, sestri, teti in prijateljici ...
Olgi-Ivi Urbanija
rojeni Korošec iz Ihana
ki nas je 10. januarja 2021 zapustila v 75. letu starosti. Zahvaljujemo se vsem - sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem - za prijazno besedo tolažbe v času njenega zadnjega slovesa. Iskrena hvala vsem, ki ste ji bili blizu, ki vas je cenila, in vsem, ki jo nosite v svojih srcih. Zelo te pogrešamo in vedno boš z nami.
Vsi, ki te imamo radi
Tako tiho, skromno si živela, takšno tudi si življenje imela,
zdaj rešena vseh si bolečin, za teboj ostal bo lep, a boleč spomin.
ZAHVALA
V 85. letu je zaspala ter nas zapustila naša draga žena in mama
Frančiška Lesjak roj. Sluga
iz Spodnjih Jarš
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjene sveče in cvetje, darovane svete maše in besede tolažbe. Zahvaljujemo se urgentni službi Domžale za hitro pomoč in osebju Nevrološke klinike v Ljubljani za skrb v njenih zadnjih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Matjažu Križnarju za lep poslovilni obred in Pogrebni službi Vrbančič, ki so našo mamo pospremili na njeni zadnji poti. Vsa toplina njenega srca bo vedno ostala z nami.
Mož Tone, sin Borut in sin Marko z družino ter vnuka Kristjan in Martin
Na svetu si, da gledaš sonce, na svetu si, da greš za soncem, na svetu si, da sam si sonce in da s sveta odganjaš sence.
(Tone Pavček)
Na dolgi življenjski poti od Moravške gore pri Gabrovki, Stoba, nekdanje Ulice Toneta Tomšiča v Domžalah, Vrbe pri Lukovici do Cerknice je v centru za starejše v 88. letu za vedno zaspala mama, sestra, babica in prababica
Marica Semeja
rojena Dušak
Od nje smo se v ožjem družinskem krogu poslovili 30. januarja 2021 na pokopališču v Šentvidu pri Lukovici.
Žalujoči: sin Sandi Kraševec z družino
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti, noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Alojza Kekca
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za vsa izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala g. župniku Klemenu Svetelju za lepe besede in poslovilni obred. Zahvala tudi pevcem, trobentaču, združenju Sever in praporščaku. Hvala tudi Pogrebni službi Vrbančič.
Vsi njegovi
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V 74. letu starosti nas je zapustil mož, oče in dedek
Martin Blatnik
iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in sočutne besede. Posebna zahvala dr. Mariji Vode in sestri Simoni za pomoč in podporo.
Hvala g. župniku Klemenu Svetelju in Pogrebni službi
Vrbančič za lep poslovilni obred.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči vsi njegovi
Angelov pesem naj nas osrečuje, namesto strahu naj ljubezen zmaguje, božje naj dete mir nam deli, svetloba nebes naj v srcih žari.
ZAHVALA
V 83. letu starosti nas je zapustila
Štefanija Ulčar
roj. Koderman iz Nožic
Iskreno se zahvaljujemo domačim, sorodnikom, gospodu župniku Gašperju Mauku, dr. Mojci Zajc Kraševec za vso njeno pomoč, sosedom, prijateljem, Cvetličarni Na Ovinku in Pogrebni službi Vrbančič.
Najlepša hvala za izrečena sožalja, podarjene sveče in darove za maše.
Vsi njeni
io | slamnik
objave
ŠTEVILKA 2 | FEBRUAR 2021 | LETNIK LXI
slamnik@kd-domzale.si
Srce tvoje več ne bije, bolečine hude ne trpiš, nam pa žalost srca trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni.
ZAHVALA
Tiho je odšla od nas
Marija Kovič
(18. 8. 1935-2. 2. 2021) iz Zaloga pod Sv. Trojico, Dob
Ob slovesu mame, babice, prababice in tete se vsem iskreno zahvaljujemo za tolažilne besede, izrečena sožalja, cvetje, sveče in ostale darove. Lepa hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za opravljen pogrebni obred, Pogrebni službi Vrbančič, pevcem in zaigrani žalostinki.
Hvala vsem, ki ste bili z nami v mislih v teh težkih trenutkih.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 95. letu starosti je svojo življenjsko pot sklenila naša draga mama, stara mama, prababica, praprababica, tašča, sestra in teta
Marija Videmšek
rojena Slapar, po domače Cajhnova Milka iz Doba
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za besede sožalja, sveče in darove za svete maše.
Hvala gospodu župniku Juretu Ferležu za čuten obred slovesa, dr. Mariji Starbek za dolgoletno skrb in govornici gospe Veri Vojska. Hvala pevcem kvarteta Krt, Cvetličarni N&M, trobentaču in praporščaku. Zahvala tudi Pogrebni službi Vrbančič za izvedbo pogreba v teh težkih razmerah, in hvala vsem, ki ste našo mamo v mislih pospremili na pot večnega življenja.
Vsi njeni
Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki. nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
Svojo življenjsko pot je 26. 1. 2021, v svojem 91. letu starosti sklenila naša draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
Angelca Košir
rojena Kavka iz Domžal
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu. Iskrena hvala vsem, ki ste njej in nam v času odhajanja in slovesa z dejanji in mislimi stali ob strani. Hvala za izrečena sožalja, sveče in cvetje ter za trenutke, ko se je boste spomnili v svojih srcih in spominih.
Vsi njeni
Življenje sploh ni tisto, kar se zdi, je le korak na poti k večnosti.
ZAHVALA
V 95. letu starosti nas je zapustila
Silvestra Marcijan
iz Preserij pri Radomljah
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, cvetje,
podarjene sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala
osebju Doma počitka Mengeš za skrb in nego.
Hvala tudi gospodu župniku in pevcem ter Pogrebni službi
Vrbančič.
Vsi njeni
So dnevi,
ki odštevajo naše življenje in so dnevi, ki štejejo. in teh -
nam ni žal. (Janez Medvešek)
V	SPOMIN
Stanetu Krambergerju
Mengeško pokopališče je 21. januarja sprejelo še enega zavednega Slovenca. Smrt je povzročila konec njegovega življenja, ne pa konec našega razmerja ali odnosa do njega.
Ljubil je dom, družino, naravo in slovensko izročilo. Dolga leta je bil vodja narodnih noš TD Jarše - Rodica, kjer nas je družilo prijateljstvo in veselje. Skupaj smo bogatili kulturno zavest in identiteto slovenskega naroda. S ponosom in častjo smo nosili narodno nošo na raznih prireditvah ter slovesnostih po Sloveniji in tujini. Nepozabni nam bodo ostali spomini na naša skupna doživetja, kjer smo se neizmerno zabavali in se veselili naših naslednjih srečanj.
Z veliko hvaležnostjo mu izrekamo zahvalo za njegovo opravljeno delo.
Bil je eden od gradnikov kulturnega življenja v Jaršah in naš veliki učitelj. Kot mentor je uspešno posredoval svoje znanje pri razstavah starin, čajev in zelišč. Organiziral in vodil je čajanke, tako v našem kraju, šolah in širom Slovenije. Učil nas je pomena, uporabe ter nabiranja čajev in zelišč.
Podeljen mu je bil naziv častnega člana TD za njegovo delovanje in doprinos v delu društva.
Ponosni smo, da smo bili lahko njegovi prijatelji. Njegova zavest je za nas vodilo in obveza, da njegovo delo nadaljujemo. Vedno se ga bomo spominjali kot trdnega člena društva in ponosnega sina slovenskega naroda.
V	imenu društva izrekamo iskreno sožalje družini Kram-berger.
TD JARŠE - RODICA
Skrb, delo in trpljenje, tako tvoje je bilo življenje. Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči, a čeprav spokojno spiš, z nami v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
V 84. letu se je od zemeljskega življenja poslovil in preselil k bogu dragi mož, oče, stari ata, pradedek, tast, brat in stric
Alojzij Černivec
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izrečene besede sožalja in tolažbe, darovane sveče, cvetje, svete maše in darove za cerkev. Najlepša hvala za lep pogrebni obred Pogrebni službi Pogrebnik, g. župniku Francetu Mervarju, pevcem, gasilcem PGD Jarše - Rodica in dr. Mariji Klopčič za lep govor, ter vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
Kot si užival v narodni noši na zemlji, uživaj še naprej v večnosti..
ZAHVALA
V 90. letu je odšel v večnost dragi mož, oče, ded, praded, svak in stric
Stane Kramberger
iz Zg. Jarš
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darovane svete maše, sveče in rože. Hvala g. Matjažu Križnarju ter vsemu negovalnemu in zdravstvenemu osebju, ki so v zadnjem času lepo poskrbeli zanj. Hvala Pogrebni službi Vrbančič za vso organizacijo in izvedbo pogreba. Velika hvala tudi TD Jarše - Rodica za ganljivo slovo, ki bi si ga verjetno tudi sam želel. Še enkrat najlepša hvala vsem, ki so nam stali ob strani ob njegovem slovesu.
Vsi njegovi
Ti ne veš,
kako pogrešamo te mi. Spočij si trudne zdaj oči, za vse še enkrat hvala ti.
ZAHVALA
Dne 10. januarja 2021 je svojo življenjsko pot v 94. letu starosti sklenil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek in stric
Jožef Topolovec
iz Domžal
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovane sveče in cvetje, gospodu župniku za opravljen obred, pevcem Krt in Pogrebni službi Vrbančič.
Posebna zahvala podjetju Količevo karton, d. o. o.
Vsi njegovi
V	SPOMIN
Alojzij Černivec
Z žalostjo sporočamo, da je v 84. letu zaključil svojo življenjsko pot Alojzij Černivec iz Zgornjih Jarš, zadnja leta je živel v Šinkovem Turnu.
Pokojni Alojz Černivec je bil od malih nog vpet v delo na kmetiji. Najprej na domači kmetiji v Šinkovem Turnu, od sedmega leta dalje pa na kmetiji strica Damjana in njegove žene Katarine v Preserjah kjer sta si z ženo Julko (leta 1965) ustvarila dom in družino. Skupaj s sinom Tomažem in hčerko Marjano so kmetovali na njihovi kmetiji v Pre-serjah, kjer so se ukvarjali s prirejo mleka in rejo krav lisaste in črno-bele pasme. Pokojni Alojz je že takrat veljal za trdnega, delovnega, preudarnega in uspešnega gospodarja, katerega prioriteta je vedno bila njihova kmetija.
V	želji, da bi si olajšali delo in hkrati povečali kmetijo ter čredo, so po letu 1990 začeli z gradnjo novega, sodobnega hleva na prosto rejo na Gregorčičevi ulici 4 v Zgornjih Jaršah, kjer je zrasla moderna družinska kmetija s sodobno urejenim hlevom za 50 krav molznic in 50 glav mlade živine ter novi dom za tri generacije.
Leta 1995 sta se z ženo Julko in Tomaževo družino preselili na novo lokacijo v Zgornjih Jaršah, kjer so skupaj ustvarili eno najlepših in najbolj urejenih govedorejskih kmetij v Sloveniji. Ker je takratni hlev postal premajhen, so leta 2000 hlev povečali in tako omogočili prostor za 145 krav in 70 glav mlade živine črno-bele pasme na zdajšnji lokaciji ter za 60 glav mlade živine v Šinkovem Turnu.
Ti izjemni rejski rezultati in razvoj kmetije so zagotovo rezultat trdega dela pokojnega Alojza ob popolni podpori in izjemni pomoči nadvse pridnih žene Julke, sina Tomaža in snahe Helene ter vnukinj Špele, Petre in Tjaše. V zadnjih letih, ko so življenjske moči počasi pešale, sta si z ženo Julko ustvarila nov dom v njegovem rojstnem kraju - v Šinkovem Turnu, kmetijo pa prepustila sinu Tomažu in njegovi družini, ki je pred petimi leti (2016) dobila pomoč s prihodom Jerneja in treh pravnukinj, ki bodo nadaljevali delo in razvoj Černivčeve kmetije.
Pokojni Alojz je bil izjemno deloven, skrben in odgovoren kmet. Njegov odnos do zemlje je izražal njegovo globoko predanost, spoštovanje in močno povezanost z naravo. Nikoli ni tarnal, nič ni bilo pretežko, čeprav je delal od zgodnjega jutra do pozne noči. Ni kazal žuljavih rok, ni obupal v dneh, ko se je narava razbesnela in uničila pridelke ... Vedno je iskal nove rešitve, stremel k odličnosti v vseh pogledih, se veselil uspehov, novih rojstev in s ponosom spremljal razvoj Černiv-čeve kmetije vse do zadnjega diha, ko nas je tiho zapustil.
Na tem mestu bi se radi v imenu vseh rejcev črno-bele pasme ter oddelka za zootehniko Biotehniške fakultete zahvalili pokojnemu Alojzu in vsem ostalim članom družine Černivec za vse, kar smo bili deležni z vaše strani - za vso pomoč ob različnih razstavah in prireditvah rejske organizacije za črno-belo pasmo, za možnost obiskov in ogledov vaše kmetije ob vsakem času s strani študentov, domačih in tujih gostov, rejcev, strokovnjakov, profesorjev, diplomatov, ministrov, medijev ... Vrata vaše kmetije in vašega doma so bila vedno odprta za vse nas. Hvala vam za zgled in za številne trenutke, ki smo jih lahko doživeli z vami!
Ali čakate me, polja preljuba? Kako rad bi prišel, ah, rad. Ne čakajte me, nič več me ne bo, še pomnite, kdaj sem prišel po slovo.
Družini, svojcem in prijateljem izrekamo iskreno sožalje!
DRUŠTVO REJCEV GOVEDI ČRNO-BELE PASME V SLOVENIJI
SPREJEM OBJAV Zaradi trenutne epidemiološke situacije objave zahval in v spomin sprejemamo pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. Osebna oddaja je možna le po predhodnem dogovoru. Spremljajte obvestila Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in spletno stran www.kd-domzale.si
LETNIK LXI | FEBRUAR 2021 | ŠTEVILKA 2
slamnik@kd-domzale.si
slamnik | 11
objave
Člani Lions Kluba Domžale ob smrti
Francija Baloha
izrekamo iskreno sožalje družini in svojcem.
Franci je bil dolgoletni član in soustanovitelj Lions Kluba Domžale, v našem spominu bo ostal kot človek poln pozitivne energije in izvirnih zamisli. Združila nas je želja pomagati tistim, ki potrebujejo, s skupnimi prizadevanji in dejanji smo izpeljali vrsto uspešnih dobrodelnih projektov in marsikomu olajšali vsakdan.
Hvala tebi, dragi Franci, in počivaj v miru.
občina domžale
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE ZA LETO 2021
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje projektov ohranjanja kulturne dediščine na območju občine domžale za leto 2021.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 31. marca 2021.
Številka: 620-2/2021
Datum: 25. 2. 2021	OBČINA DOMŽALE
ŽUPAN TONI DRAGAR
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROJEKTOV ZALOŽNIŠTVA ZA LETO 2021
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje projektov založništva za leto 2021.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 31. marca 2021.
Številka: 613-1/2021
Datum: 25. 2. 2021	OBČINA DOMŽALE
ŽUPAN TONI DRAGAR
OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE JAVNIH KULTURNIH PROGRAMOV IN PROJEKTOV V OBČINI DOMŽALE V LETU 2021
Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje javnih kulturnih programov in projektov v občini domžale v letu 2021.
Rok za prijavo na javni razpis je možen do 31. marca 2021.
Številka: 610-1/2021
Datum: 25. 2. 2021	OBČINA DOMŽALE
ŽUPAN TONI DRAGAR
MALI OGLASI	
Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078	Kupim kmetijsko ali gozdno zemljišče, Ljubljana okolica, Domžale. t: 051 830 529
	Zamrzovalo skrinjo 300 l z novim motorjem prodam za 50 evrov. t: 031 208 199
	
Zaradi trenutne epidemiološke situacije objave sprejemamo pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si. Osebna oddaja je možna le po predhodnem dogovoru. Spremljajte obvestila Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in spletno stran www.kd-domzale.si	
SIMfiX
Domžale Masljeva 11, 1230 Domžale Kamnik Ljubljanska c. 21A (Duplica)
tel. 01 724 16 56 tel. 01 831 17 96
PRENOVLJENA SPLETNA TRGOVINA: www.slmax-slo.rom
AVTODEU - AVTOMEHANIKA - VUUCANIZERSTVO
«i
.....Wi\ ..
r^TVTrVm ti.fpr.TT7i
B^BflKnOTuflHHn
ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE
IZPOSTAVA DOMŽALE
Vir, Šaranovičeva cesta 21 a, 1230 Domžale
www.lj.kgzs.si
URADNE URE: ponedeljek in sreda: 8.00-11.00 OSTALO PO DOGOVORU TELEFON: 01 724 18 45, 01 724 48 55 E-NASLOVI: petra.burja@lj.kgzs.si lucija.susnik@lj.kgzs.si pavla.pirnat@lj.kgzs.si matjaz.malezic@lj.kgzs.si
PRENOS PLAČILNIH PRAVIC
V	skladu s spremembo Uredbe, je prenos plačilnih pravic (PP) za letošnje leto mogoč le do 28. 2. 2021. Zato morate spremembe oziroma prenose gerkov na Upravni enoti v Domžalah (tel. 01 722 01 00) urediti do petka, 26. 2. 2021, nato pa na enoti KSS urediti še prenos PP do ponedeljka, 1. 3. 2021. POZOR! Prenos PP je v tem roku obvezen tudi za tiste, ki boste v letošnjem letu spremenili nosilca kmetijskega gospodarstva. V tem primeru morate narediti spremembo nosilca že v februarju (Upravna enota Domžale). Če bi prišlo do spremembe nosilca naknadno, ne boste dobili izplačanih plačilnih pravic v okviru Zbirne vloge 2021 - izjema bo le sprememba nosilca zaradi višje sile (smrt, bolezen).
Prenos plačilnih pravic (zakup ali prodaja) je možen le elektronsko v pisarnah KSS v času uradnih ur ali po predhodnem dogovoru.
ZBIRNA VLOGA 2021
Redni rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t. i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal do četrtka, 6. maja. Vlogo je možno oddati še v zamudnem roku do 31. maja 2021, vendar se za vsak delovni dan zamude izplačila znižajo za 1 % oziroma 3 % za shemo osnovnega plačila v primeru dodelitve plačilnih pravic iz nacionalne rezerve.
V	času zamudnega roka je možna tudi oddaja kakršnihkoli sprememb, ki so nastale po oddaji zbirne vloge v rednem roku.
Kdo mora oddati zbirno vlogo?
Vložiti jo morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki:
•	v letu 2020 uveljavljajo katerikoli ukrep kmetijske politike,
•	so zavezanci za izpolnjevanje zahtev navzkrižne skladnosti,
•	dajejo v promet živinska gnojila,
•	so zavezanci za prijavo površin posebnih kultur - to so zele-njadnice in zelišča v intenzivni pridelavi, jagode na njivah, semena in sadike poljščin, zelenjadnic in zelišč, ki se pridelujejo v tleh na prostem ali v tunelih in reja polžev (natančno so opredeljene v Zakonu o ugotavljanju katastrskega dohodka),
•	bodo postali člani organizacije proizvajalcev v sektorju zelenjave,
•	bodo postali člani skupin proizvajalcev za skupno trženje,
•	so zavezanci za oddajo zbirne vloge v skladu s predpisom, ki ureja dopolnilne dejavnosti na kmetiji,
•	so vključeni v petletne obveznosti (ukrep KOPOP oziroma EK).
Zahtevki v okviru zbirne vloge so:
•	OMD plačila - plačila za kmetovanje na območjih z omejenimi dejavniki,
•	neposredna plačila (osnovno plačilo, zelena komponenta, plačilo za male kmete, plačilo za mlade kmete ter proizvodno vezane podpore za strna žita, za zelenjadnice, podpora za mleko v gorskih območjih, za rejo govedi in drobnice), plačilo za območja z naravnimi omejitvami (t. i. plačila PONO) za površine pri katerih je povprečen naklon GERK-a večji od 35 oziroma 50 %, plačila za dobrobit živali (DŽ) za govedo, za katerega je pogoj štirimesečna paša (120 dni) in zdravljenje proti zajedavcem na osnovi analize blata, kar je treba opraviti pred začetkom paše,
•	plačila za dobrobit živali (DŽ) za drobnico, pri katerem je pogoj 6- ali 7-mesečna paša (180 ali 210 dni) in zdravljenje proti zajedavcem na osnovi analize blata, kar je treba opraviti pred začetkom paše,
•	KOPOP (kmetijsko okoljska podnebna plačila),
•	ekološko kmetovanje.
Zahtevke za Dobrobit živali za govedo in/ali drobnico je treba vložiti pred začetkom paše, zato je za drobnico zadnji dan za oddajo zahtevka 5. maj! Zahtevek za DŽ se lahko odda šele 8 dni po prejemu izvida koprološke analize blata, v nasprotnem primeru bo za zaključek vloge treba priti še enkrat.
Kaj je treba narediti pred vnosom zbirne vloge?
Urediti podatke vaše kmetije v Registru kmetijskih gospodarstev, pri čemer je pomembno, da imate:
•	prijavljena VSA zemljišča, ki jih obdelujete,
•	prijavljene površine, ki odražajo dejansko stanje v naravi tako po rabi kot po površini,
•	da imate vpisanega namestnika, če na kmetiji ne živite sami,
•	stanje brez napak tipa ERR (npr. prijava kmetijskih zemljišč na nekmetijski rabi), zaradi katerih je vnos onemogočen.
Pravilno prijavo zemljišč in odpravo napak lahko uredite najpozneje en dan pred vnosom zbirne vloge na Upravni enoti Domžale (stavba Občine, II. nadstropje), za kar se je treba predhodno naročiti. Stranke sprejemajo glede na abecedni vrstni red vašega priimka:
A-C in R-Ž Kristina Krničar Medved: 01 721 08 43 Č-P Nuša Škarja: 01 721 08 48
Kaj potrebujete za vnos zbirne vloge?
Ko boste prišli na vnos, imejte s seboj:
•	dva izvoda izpolnjenega in podpisanega t. i. navadnega pooblastila (predpisan obrazec dobite na lokaciji KSS ali na spletu) v primeru, če na vnos ne pride nosilec,
•	število posameznih kategorij živali na dan 1. 2. 2021,
•	seznam kaj (bo)ste kje sejali in izmere posameznih poljin, na katere je razdeljena posamezna njiva, seznam prejemnikov in količina oddanih živinskih gnojil,
•	odločbe za 2020 (neposredna plačila in plačil za OMD) -obvezno, če so bila plačila znižana zaradi kršitev navzkrižne skladnosti,
•	zapisnik morebitne kontrole v 2020,
•	številko bančnega računa nosilca v primeru spremembe nosilca ali TRR glede na preteklo leto,
•	če boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za govedo, identifikacijske številke goveda, ki jih boste pasli,
•	če boste uveljavljali ukrep dobrobit živali za drobnico, urejen in ažuren register drobnice na gospodarstvu (zelena knjiga),
•	identifikacijske številke avtohtonih pasem, če jih boste uveljavljali v okviru KOPOP ukrepov,
•	v primeru novih površin v okviru KOPOP nove analize zemlje ter gnojilne načrte in kolobar do vključno leta 2025,
•	podatki o količini (litri) neposredne prodaje kravjega mleka, vključno z mlekom, uporabljenim za mlečne izdelke za neposredno prodajo in prodanim prek mlekomata.
Če želite pregled, imejte s seboj registre živali (RGG - rumena knjiga, RDG - zelena knjiga, RPšG - vijolična knjiga).
Kako in kdaj se naročiti na elektronski vnos zbirne vloge?
Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih zahtevkov je obvezen in bo možen tudi na Izpostavi KSS Domžale. Tako kot pretekla leta se je za vnos OBVEZNO predhodno treba naročiti. Osebno ali po telefonu se lahko naročite samo v času uradnih ur, seveda pa je možna prijava tudi prek elektronske pošte. Zaradi nemotenega dela imamo v času uradnih ur uvedena dežurstva, zato lahko pokličete na katerokoli od naših stacionarnih telefonskih številk. Če boste klicali izven uradnih ur, se vam praviloma ne bomo mogli oglasiti, a vas bomo poklicali pozneje. Če tega isti dan ne bomo mogli storiti, vas prosimo, da nas ponovno pokličete v času uradnih ur. Prosimo, da s prijavo ne odlašate in da se zaradi enakomerne porazdelitve vnosa vlog prijavite najpozneje do četrtka, 15. aprila. Prosimo, da s prijavo ne odlašate.
POVRNITEV TROŠARINE ZA 2020
Povrnitev trošarine za goriva, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije, poteka pod enakimi izhodišči kot za pretekla leta. Vrača se 30 odstotkov zneska povprečne trošarine za dizel gorivo za leto 2020. Obrazec je enak kot preteklo leto. Rok za oddajo vloge je tudi letos do 30. 6. 2021. Izpolnjen obrazec TRO-A - dobite ga na spletnih straneh finančne uprave www.fu.gov.si ali v lokalni KSS - pošljite na naslov: Finančni urad Ljubljana, Oddelek za trošarine, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana. Za izpolnjevanje zahtevka se lahko obrnete tudi na nas.
PODALJŠEVANJE VELJAVNOSTI IZKAZNIC FFS
V	24. členu Zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 (ZDUOP), ki je stopil v veljavo 4. februarja, podaljšuje veljavnost izkaznic o ravnanju s FFS in podaljša veljavnost potrdil o pregledu naprav za nanašanje FFS. Veljavnost tako izkaznic kot potrdil o pravilnem delovanju naprav se podaljša do 31.12.2021. Če bomo izvajanje omogočili na kakršenkoli drug način, bomo vse tiste, ki so osnovno/nadaljevalno usposabljanje za Izvajalce ukrepov FFS opravili na našem Zavodu pisno obvestili.
RAZPISI
Znan je okvirni terminski načrt objave javnih razpisov za leto 2021 (http://www.program-podezelja.si/sl/102-javni-razpisi/ 289-terminski-nacrt). Predvideno je, da bo večji del sredstev namenjen hribovskim in gorskim kmetijah ter ekološkim kmetijam. Če na vašem kmetijskem gospodarstvu želite investirati v razvoj in posodobitev vaše kmetije, se za podrobnejše informacije obrnite na enega izmed zgornjih kontaktov.
PRAKTIČNI PRIKAZ REZI SADNEGA DREVJA
V	marcu bomo organizirali praktičen prikaz rezi sadnega drevja. Prikaz bomo izvedli na določeni lokaciji, če pa razmere tega ne bodo dopuščale, bomo skladno z omejitvenimi ukrepi prikaz izvedli v drugačni obliki. Zato vse zainteresirane vabimo, da se prijavite čim prej na enega izmed zgoraj navedenih kontaktov, saj vas bomo na podlagi teh prijav obvestili o nadaljnjem poteku dogodka.
Petra Burja in Lucija Sušnik terenski kmetijski svetovalki
40 I slamnik
Iv
nagradna križanka
ŠTEVILKA 2 I FEBRUAR 202l I LETNIK LxI
slamnik@kd-domzale.si
kolumna • pod mestnim slamnikom
OB LETU OSOREJ
ajda vodlan
Leto je naokoli in pišem svojo dvanajsto kolumno. Vendar pa je tudi leto naokoli od prve razglasitve epidemije, 12. marca 2020. Kaj bi lahko povedala o teh dvanajstih mesecih v Domžalah? Kaj se je zgodilo in kaj se ni?
Edina stalnica v življenju so spremembe. To je bil naslov moje prve kolumne v Slamniku, marec 2020. Kolumna Pod mestnim slamnikom naj bi bila predvsem odkrivanje mestnega življenja v Domžalah. V marcu pa se je vse spremenilo. Dobro se spominjam, da sem v tistem času brala knjigo o prvi svetovni vojni in tisti znani rek 'do Božiča bodo vojaki doma'. Kot leta 1914 se je tudi ta epidemija močno zavlekla in leto je naokoli.
Kakšne so Domžale po letu sprememb - karanten, zaprtij, policijskih ur in vseh drugih ukrepov? Če pomislim na lansko pomlad, je zagotovo danes več ljudi na cesti. Vendar pa kavarne ostajajo zaprte. V mestu so izpraznjeni poslovni prostori z napisi -zaprto, oddam prostore. Koliko je takšnih majhnih posameznikov, ki jih je korona prizadela in so za vedno zaprli vrata svojih poslovalnic? Se je pa odprla nova pekarna v centru, tam na glavnem križišču, kjer decembra stoji smrekica. Tržni prostor je ob sobotah poln kot po navadi, spremenjen je režim vstopa. In seveda - maske so povsod. Vendar, mar se jih nismo
že navadili? Spomnim se tistih prvih dni, ko sem si jo nevešča natikala na obraz pred trgovino. Danes to naredim že poznavalsko, brez težav, z veliko prakse.
Stojim na stopnicah pri Tuš Domžale, 'v centru'. Manjka mestni vrvež. Manjka večja bližina ljudi - manj je objemov med znanci, manj je ukradenih poljubov na cesti, držanja za roke. Manj je velikih družb. Manj je zaupnega pogovarjanja med prijatelji. Več je razdalje. Vendar pa, koliko je zares drugače? Gneča, ki je bila prej v lekarni, je zdaj pred lekarno. Razdalja med posamezniki je morda večja, toplina pa se ni spremenila. Vsak bulji v svoj telefon. Tistih pogovorov, ki jih lahko vidimo v majhnih italijanskih mesarijah in drugih delikatesnih trgovinah, ter tistih pogovorov med damami, o katerih pričajo iz časov po drugi svetovni vojni tudi pri nas, ko so se odpirale delikatese - tega ni in ni kriva korona. Tega že dolgo ni.
Še naprej gledam in strmim. Kaj je torej drugače? Spremembe vedno so in prav noben dan, noben trenutek ni identičen prejšnjemu. Ni isti, je drugačen. Vendar pa radikalnih sprememb v
46 Manjka mestni vrvež. Manjka večja bližina ljudi - manj je objemov med znanci, manj je ukradenih poljubov na cesti, držanja za roke. Manj je velikih družb. Manj je zaupnega pogovarjanja med prijatelji. Več je razdalje. Vendar pa, koliko je zares drugače?
mestu ni, čeprav so bili ukrepi radikalni. Prepoved gibanja ponoči namreč je radikalna sprememba. Zaprtje trgovin, šol, vrtcev in drugo je radikalno. Radikalno v smislu korenito drugače. Zakaj torej v mestu ni opaznih večjih sprememb? Ker se mi nismo zares spremenili, predvsem pa ker nismo spremenili naših navad. V trenutku, ko zakli-čemo 'svoboda' ter se šole in vrtci odprejo, in ko se odprejo trgovine, je vse kot je bilo. Pričakujem, da bo podobno tudi, ko se odprejo kavarne in restavracije. Že lani spomladi smo pisali o spremembah - ljudje se bodo več
gibali v naravi, bolj bodo cenili družbo sočloveka, lokalno bo postalo pomembnejše, vsaka kava bo dragocena ... Napovedovali smo boljšo prihodnost. Tisto, kar si v večji meri vsi želimo. Toda, kaj smo spremenili? Kot družba in kot posamezniki? Nič. Ko se je spomladanska karantena končala, je bilo poletje kot poprej. Brez večjih sprememb. Mar res utopično pričakujemo, da bo zdaj kaj drugače? Ker smo dobili neke izkušnje, šli čez neko obdobje in spoznali nekaj več? Žal ni tako. Realnost je takšna, da uspehi ne pridejo zaradi radikalnih enkratnih dejanj, ki so zunaj nas. »Uspeh je rezultat vsakodnevnih navad - ne preobrazb, ki se zgodijo enkrat v življenju« (Atomske navade, James Clear).
Tržni prostor je poln zaradi navad ljudi, ki v soboto odidejo po lokalna živila, ker jim je to pomembno. Parkirišče zraven je še vedno polno vse pločevine, ker so navade ljudi takšne, da spoštujejo slovenske in lokalne izdelke, cenijo trajnostni razvoj, a hkrati te svoje navade, da parkirajo dva metra stran od vrat, niso spremenili. Spremembe se zgodijo na dva načina - bodisi se spremeni nek zunanji faktor in
se posamezniki prilagodimo. Vendar, če ta faktor ni konsistenten, se naše navade ne spremenijo dolgoročno in situacija se hitro vrne v prvotno stanje. Lahko pa mi spremenimo naše navade in okolica se bo morala prilagoditi. Pravimo, da so Domžale polne živilskih trgovin? So. Vendar so vse te trgovine polne ljudi. Pravimo, da so Domžale polne avtomobilov, ker so parkirišča brezplačna. Ne zato, ker se mi povsod peljemo z avtomobili? Pravimo, da so kolesarske steze po centru mesta premalo urejene. Koliko kolesarjev pa vidimo? Zgodba o neuspelem pisatelju gre tako, da je vedno bilo nekaj narobe - ni imel pravega računalnika za pisanje, ni bilo pravo vreme, potreboval je mir, pa je bilo preglasno, ni bilo navdiha ... Realnost pa je enostavna. Za pisanje rabiš papir in pisalo, potem se pa usedeš in pišeš.
Prepričana sem, da se bo v večji meri svet vrnil tja, kjer je bil, ker se mi ne bomo spremenili. Zatorej vas vprašam, kaj bi si želeli brati februarja 2022? Kakšne spremembe opaziti? Kaj lahko naredimo? Predvsem pa, kaj si želimo? Kakšno mesto naj postanejo Domžale? □
Kolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik.
NAGRADNA KRIŽANKA 1
Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 1-2021:
Valentin Košir iz Radomelj (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2020/2021)
nagradna križanka
2
Janez Rom iz Doba (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2020/2021)
Milena Kren iz Radomelj (2 vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika za sezono 2020/2021)
Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 l230 Domžale
Nagrade podarja:
Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska cesta 61, 1230 Domžale
Rešitev križanke je:
PREŠERNO KULTURNI
nagradna križanka 2
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Nagrade:
Trikrat po dve vstopnici za ogled filma v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za sezono 2020/2021
Pravilno geslo križanke lahko pošljete do ponedeljka, 15. 3. 2021, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska c. 61, 1230 Domžale. Imena izžrebanih dobitnikov nagrad bodo objavljena v naslednji številki.
reka v mobilni severo-telefon vzhodni Španiji
otoška skupina v kdi"'srka egn»s™nn2,rju korenina
glavna prometna pot čez večje ozemlje
ameriško otočje v aleutih
erik tul cerkveno sodišče najvišje stopnje
tropska ovij alka arabski grič iz ruševin
irena avbeu
reka v sz španiii
zvonec, brnjač
pristanišče na severozahodu honšuja
cevastitrosovnik zaprtotroskic, v konec katerem se razvi- gesla jejo askospore
mesto v srednji italui
likovni umetnik mestece
v sv. franciii
smučarka hrovat ruska vesoljska psička
stečajni dolžnik, kridatar
manjša soba
verdueva opera
1zdel0val-ka kipov
južnoameriška kukavica
robert kranjec
azuska
prebiva. tehnika usmiljen lec sirije barvanja človek tkanin
zvitek v obliki valja dlaka kozličev
aluminijev mineral
del noge pod gležnjem^ saliivka putrih
angleški režiser (ronald)
rov v rudniku
jupitrov naravni satelit
irska republikanska armada
večji ptič s črnim, kovinsko se svetu-kajočim perjem in debelim kljunom
slovenska pesnica (maida)
urejenost zalezovanje divjadi
skupina ljudstev v gani našla. njanje
nordijske
smuči madridski športni klub
rajmond debevec novinarka lozar
reka v severozahodni rusui
najsevernejši hrvaški otok
zupan pri nas pod francozi
bosanski nogometaš džeko
kant-avtor smolar
kostumo-grafinja vogelnik
POMOČ: ALKANET-korenina barvilne alkane, BRNIČ-zvonec, brnjai, DELE-angleški nogometaš Alli, ESLA-reka v severozahodni Španiji, UAL-Italec, KIANIT-aluminijev mineral, OBRAD-visoka trava s črtalastimi listi, ZALAZ-zalezovanje divjadi