E. GANGL: Naloge naprednega slovenskega učiteljstva. Slavnostni govor ob 25letnici Zaveze na; slavncstnem zborovanju v Narodnemdomu dne 7. t. m. (Po stenografiičnem zapisniku.) Bratski zbor! Mili slovanski bratje! Na poziv predseditiika naše Zaveze, tovariša Luke Jelenca, nai na današnjetn | slavnostnem zborovaniju, ko obhajamo 25letnico svoje osredtije organizacije, govorim slavnostni govor. — Moja naloga je ,lahka ih težka obenem. V prcslavo tega svojega jubileja smo izdali dvojie obširnih tiskanih del. Tovariš Jelenc je spretno in vestno sestavil spo| minški spis, ki kaže v luči nepotvorjene resnice uspešno in vsetransko četrtstoletno delovanje naše Zaveze. Naše glasilo pa j— Učiteljski Tovariš — izpopolnjuje s svoMo slavnostno števiilko oimenjieni spominski pspis. prikazuje pravo stanije naše organizacije in odkriva sliko našega šalstva in našega stanu ter kaže njiju resnični položaj i— brez olepšavan@a im brez pretiravanja. Ta ogromTii material, zbran v dveh publikacijah, razlioen in vendar skladen med seboj, dopolmujoč in razširjajoč drug drugega, govori sam najlepši slavnostni govor. To je govor dela! Govor dela. Te žive besede md ne kaže ponavljati: lepše ie ni mogoče izpjegovoriti, nego ie izšla iz ust resnice, porddjce zgodovine! — Zapisana ob pravem času, se oblikuje pred ¦nami v nazorno sliko bojev in naporov, ki :so bivše in sedanje naše delavce nopresta- o sprenrliali, odkar so stopm v službo naši upni stvari na poljie stanovske organiza-. ije, služee napredovanju našega narodnega šolstva. Ta govor dela — to moramo priznati! '*— pravi, da naše in našega šolstva materialne koristi ne odgovarjajo porabljeni duševni in telesni energiji. Malokdo in malokaj šteje toliko nasprotnikov, skritih in javnih sovražnikov, kakor učiitelijstvo in šolstvo, bi si enega brez drugega ne moremo misliti Vzrokov temu nasprotovanju je več, ali danes jih ne bomo preisikovali. Sicer pa je vsakemu, ki je tukaj navzoč, predobro znano, zakaj ima kulturno delo sovražnike. ki znano mu je, kdo in kje so ti sovražroki. Enega vzrokov pa, ki stoji izven politike, kakor to besedo danes splošno razutnevaio, ne moremo zaniolčatii, in to je, da idealno stremljenje ne obrodi takoj z jnaterialnim plodom, ampak da to stremfenje zahteva materialne podlage in mateTialnih žrtev, da se ne razgubi kot studenec v peščeni zemlji, ampak da se naposjed iin polagoma pretvoiri v stvarno korist. Ne smemo pa zamolčati, da je baš ta Psihološka vzročnost neumevanja in nenaklonjettosti daJa temelj in izvor politiškemu viharju. Nič ni lažjega, nego v masi zbudiiti materialen pohlep, ki se slep in ne~ niasiiten preliva v strast, ki postane lepe Sloveške natuire najgrša stran! S takimi ^trastmi, ki jih ravnajo a priori sovražne i'oke, je lahko delovati proti ideiam in idiea'om, ki nimajo razen svoie lepote in v sebi zagotovljiene bodočnosti nobenega drugfega orožja nasproti razdivjanimi ki razdirajočiim elmentom! (Odobravanje.) Tako so se mnogotere stavbe našega aela podirale takorekoč sproti. Kar je ob 5'bki hrani dirgetajoča roka gradila, to je 'zpodnašal val sovražne sfle. V mnogotero Srce. v mnogotero rodovino, v mnogotero vas in _mesto ie bilo vrženo seme sovra- u  štva, ki je s pohotno strastjo iizkušalo zadušiti vse, kar je tamkaj vzklilo že dobjrega in plemenitega. Tako je bilo naše delo dva^krat težko in dvakrat naporno. To pa tudi zato, ker mora vsak zaveden učitelj in vsaka zavedna učiteljica brez prestanka opravJjati dvoijrai posel: za svoj stan in za svojo šolo! Drugirn stanovom so dani vsaj1 eksistenčni pogoji, da ni treba zanje imeti posebnih skrbi. Ostajajo jim torej le službene dolžnosti. Drugače je z uoiteljstvom. Služba saraa ubija telo in duha — kar je še ostalo zdravih sil, te črpa boj za obstanek. Tako delo na dve strani, intenzivno delo dan na dan, leto za letom, je gotovo težko. To ve samo tisti, ki se je sam že ukvarjal z njim. (Klici: Res je!) Bolj pa nego z materiainimi uspehi moramo biti zadovoljini z moralnimii. — Ti so naše zadoščenje, ker nam dajejo vero v, pravičnost in dobroto svoie stvari ter nam in zanamcem zagotavlšiaiio jasnejšo bodočnost! Naša naloga. • Naša naloga je zapisana v naših dušah. Začrtala sta jo tja z nesmrtnimi svopimi deli Komenisky in Rousseau, največja duhova, ki ju zmore zgodovina pedagogike. Prvi utemeljujie princip materinske šole in realnost, nazornost pouka; drugi kaže pot k največji učiteljici — prirodi — s klicem: V prirodo, v prvotnost nazaj! Iz obojega kipi vrelec našega duševnega gibanja: materinstvo — nauk ljubezn'i; irealnost — šola življenja; priroda — domovina; prvatnost — enakost, bratstvo! Nad vsem tem duševnim svetom, realizujoč se y deian^jih, plava nauk požrtvovatae l'jtubezni brez farizejskih primeskov, kakor ga ie učiil učemik Kristus: Ljubi svojega bližniega kakor samega sebe! (Odobravanje.) Vse to uveljaviti v živJjen}u in svetu — to ie naša naloga! To nalogo izvršuiemo v šoli tako, kakor ukazuje državni šolski zakon; izven šole tako, kakor dovoljuje to državni osnovni zakon in kakor to ni zaibranjeno avstrijskim državljanom. Ako bi ne delali tako, bi bila ta dvorana danes prazna! Vsaj kranjsko napredno učiteljstvo bi bilo zbrano v drugih to drugačnih prostorih! (Klici: Takoje!) Dvojma naša naloga, ki sem jo omenil prej — dfelo za stati iin delo za šolo — mora teči vzporedno, da se na eno stran na škodo druge strani preveč ne izrabijo sile. Levica se bori za eksi&tenco, desnica deli duševno hramo. Ta ustvarjajoča moč izvira iz enega telesa in enega duha. Strniti se mora premnogokrat v odporno silo, kadar je treba braniiti čast in pravico. DoJžnost živega človeka veleva, da moiraš ohranjati samega sebi, samemu sebi ustvariti trdno m&teralno podJago, ako hočeš z uspehom in vnemo služiti vzvišeni nalcK <n. Glad ne siti lačnih, bolezen ne zdravi bolnih. Glad in boilezen pa iščeta sredstevi itn pO'ti, da ubijeta sama sebe in da stopi na njiju tnestx> životvoraa, deloljubna sila. Tako je program naše naloge določen formalno in bistveno. Treba je le razumevanja in poglobitve. Smer in sraoter vzgojnega dela*. O versko - nravni vzgoji, kakor jc< zahteva § 1. državnega šolskega zakonai, sem obširno govorM na Zavezhii skupščini v Novem mestu leta 1910. — Tista izvajanja so bila od naše strani proKramatrčnega značai|a. Pristaviti ali odvzeti jim nimamo ničesar; tudi nihče drugi n.i tega stori]. Zato sto5e danes, kakor so stala takrat in kaikor ostanejo vedno. O tem ni treba no>bene besede yeč! Slovensko učiteljstvo mora znreraj imeti pred očmi dejstvo, da je učiteljstvo najšibkejšega plemena med slovanis-kimi! narodi. Na nas pritiska sovražnik od vseh strani. V nas samdh je pojem enakopravnosti zavit v senco protekcije in nasiija. Obrnimo poglede kamorkoli, kijer prebiivajo Slovenci, nikjer ne vidimo enakcK pravnosti drugod, nego na nedolžnem papirju! Kjer bi se slovenski element spričo svojih duševnih in telesnih vnlin lahko pospel na višjo kuilturno in socialmo stofpnijio, tamkaj se izprevrže enakopravnost y zayoro, ki ustavlja naše napredovanje, da se drugorodno ljudstvo preko nas uveljavlja na vsakem polju našega ozemilja! Mi pa plačujemo denarni in krvni davek — in č& drugače ni, celo z navdušenjem! (Odobravanje.) Enakopravnosti pa stopa na vrat tudi strankarsko koristolovstvo, ki se pase pri nas doma na lastnem narodnenn telesu. Ti^ja beseda zveni po mestih, koder gre glas našemu jeziku! Nezvestobi do narodnih, torej skupnih potreb in koristi je ime izdajstvo! (Klici: Tako ie!) Potemtakem ni nič čudnega, ako trpl tudi naše šotlstvo. Ali moremo sploh govoriti o svojem šolstvu tam, kijier ga ni?! Naše Gosposvetsko polje — kakor Kosovo polje, kakar Bela gora! Kosovo poJje je zopet osvojeno, Bela gora zažiga visoke plamene narodnega navdiušenja — naše Gosposvetsko polje leži mrtvo na dnu tujih valov! Knežja kamen na njem, kakor nagrobni spomenik naro>dove moči in slave! (Gromovito ploskanje.) Zakaj tako? Nimamo narodne zavednosti, tiste narodne zavednosti, ki je iskrena, nesebična in požrtvovalna, ki bi kakor vesaljni potop preplavila vse naše mas(e, razžarilai vsa srca, ojačila vse šibke in omahujoče, ki bi ka'kor vsetnogoča sila mladega, jakega, samozavestnega življenja prešinila vse naiše duše s kategoričniim imperativom: Slovenec mora služiti najprej samemu sebi! (Dolgotrajno ploskanje.) Narod je skupina posameznikov. Ako je vsak posameznik šibak, je tudi oetota skupina šibkih. Treba je jakih posaraezni1'kov, ki ustvarjaijo jako celoto — narod. Naša nataga je, da ojačimo vsako osebnost, jo pre.pojimo s samozavestjo, s spcštovannem do samega sebe, io prepričamo, da je sestavni del celote, nje eriakopravni in eoakovredni član — naša vzgoja mora biti narodna! (Klic_i: Res je!) Uveljaviti se moramt) v tekmovanju z drugimi narodi, zakaj ti hrte naprej mimo nas in preko nas, vedjno poudarjajoč s ponosom svojo naTodno pripadnost. V tem tekmovaniju ne stoji človeik poileg človeka, ampak narod poleg naroda. OboTožiti moramo z uma svetlim m,©čem ves svoj narod, da izide iz kulturnega, gospodarsk&ga, socialnega tekmovanja kot zmagalec, da si vsaj utrdi pozicijo in upraviči eksi^stenčno pravico! Samo prepevanje rodoljubnih pesmi ne dviga naših sil! Pesem iizzveni — srce ostane mrtvoi Treba je zbuditr.ponos, ki datje tudi šibkemu moč: Ako sem pripadnik malega naroda, toliko siilnešije moram razvijati svo.je zmožnosti1, da se ohranim in ne zatonem v morju tujinstva, ki išče od mene samo koristi, a mi ne priznava najprimitivnejšrh pravic! Zato stoji y našetn programu na prvem ntestu zapi.sana narodnost! Na ves glas in iz globočine svojega prepričanja povem: Smo in ostanemo propagatorji narodnostne Ideje! (Gromoyito odobravanje.) Ta1 nas usposoblja za eksistenčni bo§ in nas uvršča y število kulturnih narodov. obenem nas pa uči, da ne smemo služiti tej ideji nasprotnim idejam in narodnemu napredovanju sovtažnim tendencam, strujam in organteacijam — zlasti ne tistira, ki }im je narodinost poganstvo! (PJoskanje.) S službo tujitistvu se uklepamo v spone odvisnosti m se cepimo v nezavestno in nesamostojno drobnjav, namesto da bi se približevali ideailu narodne samobitnosti in avtonomije! Iz niarodne ideje, pojimoivane tako, kakor, ie tu povedano, izhaja kot logična posledica napredno mišljeniie, ki kaie pot do svobode. kakot jo zagatavlja vsem narodom državni zakotiik in 'kaikor spi v našem pričalkovanju. (Klici: Res je!) Kdori poleg narodnosti kaj drugega postavljal nego naprednost, ta izrablja narodnost Vi svo»!o korist in torej izrablja v svojo korist tudi tisto skupino ljudi, ki so poimenovani z dotično nairodnostjo. Napredovanje v ročnostih, spretnostili itd. izobrazuje le formalno; bistveno vpliva na narodovo dušo resnična naprednost, ki odtrga ljudstvo od hlapčevanja in uslužnosti tujim ejementom, ki daje duši razmah m polet ter udarj celoti karakteristiko in značaj! Zato teče v našem programu vzporedno s principom natodnosti princip naprednosti: emancipacija nairodnega bistva od vseh tujih vplivov! (Odobravanje.) A naš program bi bii nepopolen, zato eflostranski, ako bi v njem pogrešali princio demokraUzma. Uveljavljenje demokratizma takoj izbriše med nanii vsako razliko, torej nam postane tuj poijem nižjiih in višjih, prvih irt zadnšiih. Pravega učatelja, ki ni demokrat, si rre morem misliiti, zlasti sloyeniskega ne!  (Klici: Tako je!) Kolikor ubožnejša, kolikor bednejša je mladina — ta naš \n našega ljudstva najdražji zaklad — toliko bolj se nagibljiem k njej v vdanosti in ljubezni, ves njen^ zanjo in zaradi nje! Lačniim je treba hrane, bolnim zdravila! Demokraško čuvstvovanje' mi brani prknavati prvenstvo enemu stanu, bodisi katereimukoli; temveč mi demokraško  čuvstvovanje prepričevalno govori, da smo vsi pripadniki enega naroda, sinovi irr hčere ene matere — bratje in siestre med seboi ena rodovina, ki moramo skupno družiti sv&je moči, z miedsebojno podporo krepiti drug drugega, da1 ustvarimo zavedno in silno. boja zmožno in zmage vredno cdoto! (Ploskanje.) Demokraško prepričanje mi veleva, da je vsak pGisamezniik vreden svojega spoštovanja, da ima vsaka individualnost svojio ceno in veljavo, ki jo morami jaz — duševno jačji — dvigati in likati, da ii dam človdca vredno in spodobno obličje! Demokraško prepričanje ubija vsak šovinizem — daje duševnim in telesniTn sHam svobodno pot, da se ob zakonih resnice. pravice, lepote in dobrote uveljavljajo, kamorkoili jih zove poklic i.n dolžnost! Kadar prepoji demioikratizem vsa sir^ ca, tedaj se zlomi nasilje im terorizem, zavist in pohlepnost — nauki ljubezni pridejo do veljave: človeštvu se vrne človeško življenje1! (Hrupno odobravanje.) Narodna vzgoj'a —¦ napredno mišljen]e — demokraško čuvstvovanje: to je bistvo našega programa. To bistvo popolnoma odgovarja \7.go\\n nalogi današnjai šole, torei je skladno z zakonitimi zahtevami in s pravicami, ki jih irna do šoJstva kulturno človeštvo! O vsakem teh troje principov bi se dalo govoriti in razpravljati posebe. Tod!a to ne sodi v okvir današnjega dne. Tudi nimamo danes namena prepričevati, ampak samo konštatirati moramo to, kar je! Kulturno edinstvo — moralna moč. Slovensko napredjio učiteljstvo je § temeljnimi idejami svoje organizacije sto- piio preko miej svoje ožje domovine. Če bi se to ne zgodiilo hotoma, bi se zgodilo nehotoma; zaikai moč naših temeljmih idej je tako silna, da ne pozna nobene umetn© meje: višia je kot vsaka gora, globlja je od vsakega morja! Narodnost, napred[nost dn demokratizem so skupna duševna svojina vsem kulturnim narodom, zato je pa stan, ki gradi vso svojo in svojega naroda eksitsteneo na ta temelj in ki s priznavalnjem teh idei opravičuje in utemeljuje svosjo ddavtoost, svojemu narodu prijatelj in dobTotniK, kakor drugega prijatelja m dobrotnifca nima. (Odobravanje.) Če bi mi samd tega ne storili, bi ideje — gojene v nas in medsebojno pospeševane v nas — same šmiile v daljo, iščoč kulturnega edinstva z vsemi oniimd, ki golte in pospešujelo našiim idejaro slične ideje, ki torej svoje duše hranijo z isto hrano. Ideje in ideali so ohranfU slovensko učitelistvo, zakaj kruha ni bilo in ga ni v tofiki množini, da bi on dajal in zagotavljial obstanek. Tako smo se — telesno lačni —• zgrnild v kulturno strujo, ki si krči pot. med skalinamd i'n trnjem v daljo in širjavo, sprejema vase vsakega in vse, ki hočejo s povzdiigo moralnih sil svojega ljudstva to ljudstvo dvigniti na nivo kulturnega človeštva ter to svoje ljudstvo vzporediu ob stran drugiim plemenom istih čuvistev, in enakih streimljerij. Ker smo Slovenci yeja na mogočncm sloivanskem debla, ne mo«re že po prirodnem zakonu pot naše kulturne struje držati nikamor drugam, nego le v isto smer in na ista mesta, kjer se more in mcwa združiti z drugimi enaikimi kulturnimi stru$axnii v veličasten m silovit veletok. Sami avtariteta, cenimo avtoriteto državne obtlaisti vn tistih fundamefitov, ki drže državo kvišku. Treba j'e v, velikem telesu državnega ustroja mdru in reda, da se da posameznim narodom prilika do &ksistence, razvoja ki napredka. Že ker smo učitdii svcjemu ljudstvu. mu ne smemo jernat'i teh prvotnih pogajev življenja, pač pa sraemo in moramo zahtevati v njegov prid, da se z našim narodom ne ravna drugače, nego z drugimd narodi, kii imajo iste dolžnosti, ki pa nima z njimi naš narod istiih pravic. (Klici: Res ie!) Nismo torej revolucijonaren element v smislu politiškega natolcevanja in državne nevarnosti. pač pa smo revolucionairen element v smislu probujanja duševnih sil, v smislu preobrazbe čuvstvovanja in v smislu kulturniega zbližanja in kuiturnega edinstva z ostalimi slovanskimi narodi! (Gromovito. doilgotrajno ploiskamje.) Tem smt» najbližji po krvi, jeziku im srcu! Zato pa smo — spoznavši svoj narod in svojo nalogo — slovenski napredni učitelii stopili v najožije stike z ostalim slovansikim učite-ljstvom, in sicer namenomia vn hotoma, ker nam tako veleva lju1bezen do 'naroda in domoiviine! (Klioi: Tako je!) Od drugod nai prihaja k' naim), kar je dcbrega, leoega in plein»ri»itega; od nas naj se izteka drugam, kair jiim je treba in kar hočejo, da se dvignejo njLhovi duševni kapitali! Saj ne gre nič v izgubo, kar pride k nam 'in kar gre od nas — vse ostane naša skupna psibiška last, razdeIjena v enem velikem domu med vse PTiipadnike iste rodovine po načelu bratstva in enakosti! Naš ukaz veleva: Spoznavajmo se med seboj, podpirajmo se med sebai — potem bo naše kulturno edinstvio istinito in plodonosno, potem zraste doma in nasproti tujinsbvu naša moralna moč kot prvi produkt našega kulturnega edinstva! (Odobravanje.) Politiška zavednost — materialna neodvis. nost. Kulturno edjnstvo nam odpira zakladnice duševnih vrlin in kapitalij. Vodomet mieioe kvišiku svoje vode, pada sam vase nazaj, da se z tiovo silo požene proti solncu. Tako naše kulturmp edinstvo — naša moraltia moč! Vse iz sebe, vase, zase! To ideino gibane — to vzletanje k Mejni svobodi, ta razmah duha odpira oči, kaže lastno ceno in silo, budi samozavest ter rodi zdravo in pametno politiško zavednost. In komu je politiške zavednosti bol) treba nego Slovencem? Bolj nego danes ie živela v nas takrat. ko smo taborili pod milim niebom, visoko dvigajoč svoj narodni prapor, prepevajoč svoje vn ostalih slovanskiih plemen narodne diavorije. Nava'1 tujiostva se Je razbil ob naši odporni sili —• slovemska beseda je dobila svobodno pot povsod, kjer režejo Slovencem toruh pravioe in zakona! Vstopnica, izdana našemu narodu na mejdan kulturnega pokreta in uvdjavljenia narodne samoibitnosti, je dobila najvišiio sankcijo! — Proroška beseda velikega Čeha Palackega o moči in veličini Slovanstva je dobšla v niašem ozemlju tak odmev, da so mogočno in samozavestno zabobneli naši koraki po slovenskih tleh! Tako bodi tudi od^lej naprej do konca dmi! (Ploskanje.) Iz politiške zavednosti zraste narodna vera v ustvarjajočo silo svojega duha in telesa. Politiška zavednost pričara iz mačehovske zakrknjenosti dejanjsko enakopravnost,. katere posledlica je narcjdova materialna neodvisnost. Od duševno usužnjenega in s tujo glavo mislečega naroda ne moremo pričakovati samotvornega izrabljanja Lastirih moči v lastno korist, ker manjtka spoznavania in poznania samega sebe — torej tudi ne more bilti onih posledic, ki vodijo vsak narod do ideala državljanskih pravic — do s^obode! (Klici: Tako je!) Naše kulturno edinstvo', naša moralna moč in naša politiška zavednost so sredstva v dosego namena, (ki ga rruora biti deležen ysak irarod, ako ise hoče vzdržati in ohranki — in to je materiahia neodvisnost, ki je Slovencem poitrebnejša, nego kateremukoli drugemu narodu! Tako^hoče voditi slovensko napredno učiteljlstv,o svoje ljudstvo po zakonito dopustnrh po.tih do tistega časa in kraia, ko bo realizovana pesnikova beseda: Na svoji zerrulji — svoj gospod! (Ploskanje.) Veliko kulturno Slovanstvo. Bratje! Naš skupni Meal pa je veliko kulturno Slovanstvo! Govorili bi prazno besedo, ako bi ne poznali moči in vrlin svojega Ijudstva. Bili bi sleparji, sainopašniki in zavodniki, ako bi y okvirju svok države in z iluzornimi sanjanii zahtevali to, kar je nemožno in nedopustno. Ampak giobočina in neofnaijTiost našega prepričanja je povdjfujoča sila, ki stoji na čelu naših vrst. ki se oglaša iz slehrne naše duše, da irnamo voljo, zatorej tudi moč, da vkljub vsem zaprefcam, obrekovanjem m nasprotovaMiem svofemu Ijudstvu vn svoji domovini v blagor in korist, a nikomur na škodo uveljavimo svoj program! Tako se glasi moj in naš slavnostni govor! (Glaisno odobravanje.) ^ Končali snjo eno razdobje! Drugo — večje po svo^lih pravicah in jačje po svojih zahtevah — stoji pred nami. Mi stopamo vanje. hrepeneč po ddu. ki hodi posve^ čeno blaginji nŁ«ega ljudstva, ki si nai samo, duševno silno in materialno močno, da to, kar gre vsakemu kulturnemu narodu: sebi življenie — domovini sjavo! In samo tako ljudstvo bo dalo tudl nam to, kar nam gre! Naša Zaveza! Na tvoj naslov so izgovorjene te besede! Vsa srca, združena v tebi, bijejo z enim udarcem; vse diuše, zlite v tebi, mitelijo z eno mislijo: Na delo! Na delo! Na ddo! Z delom k prosveti — z bojem k svobodi! (Dolgotrajno, hrupno odobravanje. Govorniku čestitajo.)