St, 271 Prttihi fli&M t i>mwmwii in f l> faiuja. UiM« ponfetjek. vssfc dan zjntsai.y^£atftve Asittega At 20. L uMropie. Dopial naj a^p^tiiajo on platna m m »prejem** rokopisi te M Izdajata* ki odgov* Aot«> Gerbec. — Lastnik tiskarna Eš&cat. Tuk tiskarne Edinost u nese: L f.—. S mesece L 19.50, pol let* L M — te celo lato L Ca laoatmatvo atesečno 4 Ure vet — Telefon nrednlftv* te aprave ft. ll-ST- v iclrttk IS« novembra 1923« Posamezna številka 20 cent. Letnik XLVII DINOST Posamezne Številke v Tista In okolici po 30 cent — Oglasi se računate t otoae CH aun4 — Ogtaat trgovcev In obrtntkev nun po 40 cent zalivate, poslanica te vabil« po L 1.—. oglasi denarnih zavedot po L 1 — Mali oglasi po 90 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglas«, naročnina In reklamacije aa poBl)a]o izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica a* Franflika Asiškeg* «ev. 20, L nadstropje. — Telefon uednlftva In uprave 11-47. Preora pustolovcev na Bavarskem Poraz Ludendorffa m Hitlerja je bil tako nagel in tako klavern, kakršnega ni nihče pričakoval, kdor se je dal zapeljali po velikobesedju nemških fašistov. Največ pozornosti je pri vsej stvari vzbudil nastop najznamenitejšega generala svetovne vojne Liidendorffa. Vsi časopisi so enoglasnega mnenja, da je Ludendorff po tem klavrnem koncu fasistovskega puča v Mcnakovem politični mrtvec. Svojo slavno preteklost -je zaključi! z neslavnim koncem. In če pomislimo, kaj pomeni to za tako slavohlepne-g.t r:aža, kot je general Ludendorff, tedaj se smemo čuditi govorica m o posku-šenem samomoru. Puč je torej potlačen, vendar pa bi se motil, kdor bi sedaj prerokoval mirni razvoj notranjepolitičnih sporov v Nemčiji. Že samo ozadje vse zadeve v Monako vem je zelo zanimivo in poučno. Generalni komisar Kahr se je na zelo prekanjeni način otresel neljubega tekmeca Ludendorffa in pa nevarnega pustolovca Hit'eria. Posebno Hitlerjevci so zelo hudi na Kahra, ki mu očitajo izdajstvo. In resnično je bilo Kah-rovo zadržanje precej čudno. Tisti izgovor, da so ga pučisti z revolverjem v roki prisilili vstopiti v novo fašislovsko vlado, je malo verjeten. Bržkone bi se naciionalisti zahvalili za takega ministra svoje vlade, ki bi bil tako nezanesljiv. Stvar je malo drugačna. Generalni komisar Kahr je danes pravi diktator na Bavarskem, Njegova politika je v prvi vrsti bavarska. On je znan kot zelo vdan rodbini Wittelsbachovcev in kot zagrizen nasprotnik marksizma in vsega, kar po marksizmu diši. V boju proti levičarjem je izkoriščal pomoč nacijonalistov, toda kot premeten politik se ni nikoli nameraval spuščati v negotove in vratolomne pustolovščine, posebno ne v družbi s Hitlerjem in Ludendorffom. Ludendorff je Hohenzol-lernovec. Hitler pa republikanec. Kako je mogla uspeti vstaja pri takih* načelnih razlikah voditeljev puča! Precej verjetno je, da sta Ludendorff in Hitler padla v past, ki jima jo je nastavil generalni komisar Kahr. Dvoumni položaj Bavarske napram Berlinu se ni s tem nikakor zjasnil. Nasprotno, stališče bavarskega separatizma je s Kah-rovo potezo ojačeno in Berlin je slejkoprej brez moči napram Bavarski, Posebno če Kahr ostane še naprej na svojem mestu. Zakaj on je vendar zatrl oni puč, njemu ne more torej nihče očitati, da je proti državi in da zasleduje separatistične težnje, ko pa se je v odločilnem Irenutku postavil na stran Reichs\vehra. Kako naj mu pride Berlin do živega! Kakšne važnosti je zatretje puča z ozi-rom na vrnitev bivšega nemškega kron-princa, mora vsakdo uvideti. Morda si ni slučajno izbral baš ta trenutek za povratek v domovino. Vsekakor pa se kronprinc ne bo mogel odtegniti vplivom monarhistične struje, ki ne bo odnehala od delovanja za izpostavo monarhije. Sicer so monarhisti oslablieai, ker so razcepljeni. Medtem ko so pruski monarhisti za hišo Hohenzollern-cev, se Bavarci zanimajo bolj za Wiitels-bachovce. Poleg tega se pruski moftarhisti dele v pristaše cesarja Viljema in v pristaše kronprinca. Spričo te politične razdrapa-.nosti med monarhisti samimi je jasno, da je notranjepolitični položaj v Nemčiji zelo zamotan. Treba je imeti pred očmi dejstvo, da je republikanska ideja med Nemci še razmeroma malo močna in da s poslabšanjem razmer raste želja po nekdanji POGAJANJA ZA MORNARSKI PAKT SPET NA MRTVI TOČKI RIM, 14. Danes so se nadaljevala pogajanja med zastopniki Mornarske zveze in vladavini tudi med množico. Zakaj množice [zastopniki brodolastnikov. Bil je mavzoč /iaaavmi iuai meu ^ »— t ^-r. tudi on. Mussolini ter komisar za trgovm- ne vedo, da bi tudi monarhija ne mogla iz- tuch brisati posledic izgubljene vojne. , tsko mornarico on. Ciano. V koliko je generalni komisar v zvezi z raznimi monarhistićnimi težnjami, je težko sedaj dognati. Toda način njegovega nastopanja, njegove izjave glede razmerja do osrednje vlade ter njegove odredbe proti proletarskim strankam, nam dokazujejo, da deU mož po nekem načrtu in po ukazih neke zakulisne sile. In pri vseh teh dogodkih igra Berlin »ino žalostno vlogo. Danes se more že reči, da se je težišče Nemčije pomaknilo proti jugu, na Bavarsko. Neodločna in negotova berlinska vlada ne more obvladati položaja. Nagla potlačitev monakovskega puča jc berlinski vladi prej v škodo kot v korist. Če bi se bi*i prevratniki obdržali na površju, bi bila berlinska vlada primorana odločno nastopiti in prišlo bi do zjasnitve položaja. Tako pa je nastalo tako dvoumje, da se vsakdo vprašuje: kaj pa sedaj? Seveda berlinska vlada se mora poleg tega ukvarjati tudi z vprašanjem prehrane ljudstva, z vprašanjem brezposelnosti, tako da se ne more vreči z vso silo na reševanje notranje politike. Toda sposoben državnik mora znati obvladati še tako težka vprašanja vseh strok. Časi so resni in težki, zato je treba velikega duha, tega pa v Nemčiji danes zastonj iščemo. Razpad Nemčije gre torej svojo pot dalje. Potlačitev puča ni rešila niti enega vprašanja: ne v zunanji politiki, ne v gospodarstvu in tudi ni prinesla nobene jasnosti v notranji politiki. Kot glavna stvar ostane še vedno spor med Berlinom in Bavarsko. Tudi stališče socijalne demokracije je dvoumno, Moč osrednje vlade se kafce edino v postopanju proti komunistom. V tem sta Berlin in Monakovo skoraj soglasna in to vkljub socijalni demokraciji. - Sedaj nastane vprašanje, koliko časa bodo socijalni demokrati se trpeli, da se bodo nasprotniki proletarskih strank nemoteno pripravljali na odločilni naskok. Zakaj ni nobenega dvoma, da se pravo desničarsko gibanje ni še začelo. Hitlerjev poraz je dokazal, da niso Nemci vneti za fašizem in njegove metode. Vodilni krogi sami so se ga pač poslužili, nikakor pa ne bodo dopustili, da bi jimzra-stel črez glavo, kakor se je to zgodilo v Italiji- Sicer soodiočuje tudi inozemstvo; Nemci si ne morejo privoščiti take vladavine, nad katero bi se mogle po pravici spodtikati zap. države. Na noben način ne bo Francija doDustila, da bi se Hohenzollernci zopet povzpeli na prestol. To je pribito. In dalje: vsaka nemška vlada z izrazito revanšnimi smotri bi ne samo razkačila Francoze, ampak ozlovoljila tudi Angleže. To so pač dovolj tehtni razlogi, ki velevajo desničarskemu pokretu višjih in zakulisnih krogov na Bavarskem in v ostali Nemčiji silno previdnost. Čuječi sovražnik ob Renu strogo nadzoruje, kaj se v Nemčiji godi. Morda je v tem razlaga tudi za tako nagli in sramotni konec Hitlerjeve in Ludendorffove akcije v Monakovem. Politični pustolovci so torej šli, potem ko so izvršili svojo nalogo, katero so jim naložili zakulisni mojstri. Kot lutke so zaplesali navezani na vrvice, katere so držali v rokah premeteni in brezobzirni zakulisni spletkarji, ki delajo takozvano . Končno prinaša čitanka med drugimi tudi sliko predsednika Čehoslovaške republike T. G. Masa.ryka. Knjiga je bila, kakor rečeno, tiskana na Dunaju in se uporablja v dunajskih čeških šolah. zurne samo ob sebi, da sc more dovoliti t.Vna izjema samo izjemoma in kadar jo priporočajo posebni krajevni pogoji (ako jc šola iz.-, ven okrožja bližja ako so bolje poti itd.,) kar pa ne velja, kakor že zgoraj omenjeno, glede okrožja italijanske Sole v Babićih. — Izkazalo se je, da so neutemeljene eritoibe glede zadržanja komisarja g. Padovana v Marezigah« ki je le izvrševal naredbe podprefeklure. Le enkrat se je videl prisiljenega vreči iz urada nekoga, ki si je radi šole v Babićih dovolil pripombe, ki so bile napram oblastvu malo spoštljive, in izjave, ki so bile v narodnem pogledu malo ortodoksne. Tsko odgovarja g. Reina našemu poslancu. Njegov odgovor je dragocena listina, ki bo za večne čase živa priča o naši šolski mizeriji. Obenem nam jc dal g. šolski skrbnik uraden dokaz, kuko upravičeni so protesti DNEVNE VESTI GLAS LJUDSTVA ^Goriška Straža > od 12. t. m. objavlja proteste sledečih občin proti poitalijan-čenju naših šol: Protest Sv. Križa aa Vipavskem: Podpisani očetje Šoloobveznih otrok v svetekriški občini s tem odločno ugovarjamo nameri in poskusu rimske vlade, da vpelje italijanščino u ačni jezik v ljudske Sole, v katere mocajo hoditi naši otroci. Že blizu sto lat aićva ▼ naši občini rod za rodom blagor ljndskošolskega pouka, ki se ie vedao dajal v slovenskem jezika, kateri se tudi edini glasi ob domačih ognjiščih — v svetiščih naših družin, kakor tudi v naši cerkvi — v svetišču božjem. Dasi imamo že po naravi pravico, da se naši otroci poučujejo v materinem ieziku, je vendar tudi italijanska vlada »osorno obetala, da nam te pravice ne bo £rat3a. Zato naj nas vlada sdaj ne demoralizira s takim činom, ki bi nas moral prepričati, da hoče biti država tvorba nasilja, ne pa — k«kftr smo se zanašali — moralna in pravna ustanova. (Sledi 200 podpisov družinskih glavarjev). Protest Kanala- Podpisani stariši naših šoloobveznih otrok v Kanalu protestiramo najodločneje proti ministrski odredbi, ki določa, da se poučuje v prvih razredih slovenske ljudske Kole v italijanskem ačnem jezika h> hi vsebuje načrt, po katerem b£ slovetgSiaa v nekaj letih popolnoma kot ačni jezik. To od- redbo smatramo za kcfvično in ne vzgojno. Nimamo pa nič proti tamu« ako se uvede italijaalčfina ko« ačai predmet v višjih razredih ljudske šole. Odločno ogovarjamo tudi nepravilnemu in nedopustnemu postopanju šolskih oblastev, ki so učence višjih razredov (letnikov) vtaknila v prvi letnik, kjer se poučujejo ▼ italijanskem učnem jeziku, kar ni le krivično m ne vzgojno, marveč tudi v nasprotju z ministrsko odredbo, ki je že itak krivična. (Sledi 42 podpisov slovenskih starišev). Protest Atc. Podpisani stariši iz občine Avče odločno protestirajo proti uvedbi italijanščine kot učnega jezika v ljudsko šolo in zahtevajo, da se obdrži materinščina (to je slovenščina) kot učni jezik, ker le na ta način bo imela šola uspeh. Izjavljajo pa, da nimajo nič proti temu, da se poteg drugih poučuje tudi italijanščina kot predmet, temveč smatrajo to celo za potrebno in koristno. (Sledi 124 podpisov slovenskih očetov m mater). _____ Slovani m nJIKioini oloaa o Trsta Z ozirom na članek, ki smo ga priobčili i. novembra pod gornjim naslovom, nam pišejo iz italijanskih krogov: Čeprav že osemdesetletnemu mi je — kot staremu nekdanjemu trgovcu -— v živo zadovoljstvo, ko mi je dana prilika, da čitam v lokalnih listih spomine iz prošlih časov. . ' Tako sem v minulem tednu prejel od dragega prijatelja prevod vašega izvrstnega članka o važni vlogi, ki so jo imele nekdaj srbske in slovanske tvrdke sploh. Izkažete mi veliko uslugo, ako sprejmete v svoj cenjeni Hst v podkrepitev vaših izvajanj nekaj podatkov, ki naj pnpom°-rejo sedanjim generacijam k boljšemu razumevanju, kolik delež so imele tu kolonije in med temi ne zadnji srbska m albanska kolonija. Srbska naselbina se je povzpela do take višine, da se je premoženje nekatenn njenih pripadnikov cenilo na milijone. Izmed teh naj omenimo imena, glede katerih se je Trst ponašal, da jih je mogel sprejeti v svojo sredo. , . Naj začnem s pokojnim Gopčevičem, ki je bil lastnik 33 ladij dolge vožnje in uvoznik velikih množin žita iz Rusije. Se obstoječa razkošna palača ob velikem kanalu priča, s kolikovnemo je ta človek prispeval k procvitu Trsta. Potem družina Kvekvić, katere hči se je poročila s črnogorskim knezom Danilom I, ki je bil umorjen v letu 1861. na kotorskem obrežju. Kot prispevek k zgodovini bodi še omenjeno, da se je to ženitovanje vršilo z velikim sijajem na stanovanju Kvekvi- ćevem na trgu Ponterosso nasproti pravoslavni cerkvi. V prvem nadstropju stanuje sedaj družina Brunner. Krsto Opnić, ki je vse svoje premoženje zapustil svojemu vnuku Aleksandru. Hči tega poslednjega živi še danes v Trstu. Naše mesto se še spominja, s kakim razkošjem se je vršila leta 1S78. poroka te hčerke s srbskim polkovnikom Konstanti-novićem. Iz tega zakona je izšla hči, ki se je omožila z Mirkom, drugim sinom pokojnega črnogorskega kralja Nikole. Krsto Škuljević, ki je vse svoje premoženje več milijonov zapustil srbski cerkveni občini. Iz družine Ehiković je izšla soproga jugoslovenskega ministrskega predsednika Pašića. Tvrdke Kovačević, Radjenković Frusić, Petrovič in Kovačević, Teođorović, Cirko-vić, Sirović in Damnjanović, Pamučina, Trifić, Aničić, Ristić, Konjcvić, Črnogorče-vić, Kabiljo, Salom, Musaiia itd. — so bile vse mogočne. Kakor srbska, tako se je tudi albanska naselbina ustalila v našem mestu. Naj omenimo le najvažnejše trgovske tvrdke: Filip Alaba, bratje Bunci, bratje Steffa, Jurij Cioba, Nikola Taftali, Spiro Baba-cuchi, Jurij Bisduni, Peter Dodmasei, bratje Simoni. Vse te tvrdke so bile močne po kapitalu in živahnem prometu, medtem, ko je danes ostal o njih edino le spomin. Koliko bogastva so si znale nakopičiti te tvrdke! Danes pa ne obstoja niti ena več in nobena druga iz niih dežele se ne more niti od daleč primerjati z njimi. Tu pa je treba pripomniti, da je imel Trst pred svetovno vojno zaledje z nad sto milijonov prebivalcev, izmed katerih je 52 pripadalo avstro-ogrski monarhiji. Zbog svojega srečnega zemljepisnega položaja, je lahko Trst imel velik promet z bližnjim in daljnim Vzhodom in Balkanom. Dalje je Trst služil kot vez z Rusijo preko Varšave in z mnogimi drugimi severnimi deželami, kakor z Bavarsko itd. Odveč bi bilo povdarjati kolike važnosti je za naše mesto grška naselbina, kajti vsakdo ve, da zavzema ta naselbina najvažnejše mesto glede prometa z Vzhodom. Tudi nemška kolonija je mnogo prispevala k razvoju prometa v Trstu. O tem pričajo ladjedelnice, čistilnice petroleja in riža, plavži, tvornice linoleja itd. Vse države se zavedajo, kolike važnosti so za razvoj prometa v trgovskih mestih ravno naselbine drugih narodov. Radi tega so jim šle in jim gredo Še danes na roko. Ali naj bo ravno v Trstu drugače?! iolskl skrbnik Reias o šolskih iawmi v gflfeifiil Naš istrski poslanec dr. Ulikse Stanger je prejel od šolskega skrbnika Reine sledeče pismo: Spoštovani g. poslanec! V odgovor na Vaše pismo mi je čast Vam sporočiti sledeče: Od 1. 1921.' jc obstajala Babićih šolska podružnica, ki je bila odvisna od slovenske ljudske šole v Marezigah. V avgustu letošnjega leta je prosilo 41 družinskih očetov iz Babićev, naj se ustanovi za njihovih 61 otrok redna italijanska šola. Ta šola je bila takoj ustanovljena in 1. oktobra t. 1. otvorjena. Okrožje tc šole obsega davčne občine Babici, Centor in Rojci, ki so vse zelo oddaljene od Marezig, a prav blizu Babice m. šolo obiskuje sedaj 61 otrok. Čim je bila ta šola otvorjena, so bili nekateri otroci italijanske šole napadeni s kamenjem od svojih tovarišev iz Marezig in nekateri jitariši niso hoteli- pošiljati svojih otrok v šolo v Babićih, dasi so jih bili vpisali vanjo, ko je bila še navadna podružnica in ni še bila iz-premenjena v italijansko šolo. Ko sem bil obveščen o tem od občinskega komisarja v Mare žigah, sem najprej poskrbel s pomočjo kr. karzfbinerjev, da se prepreči nadlegovanje otrok italijanske Šole ter sem zapovedal komisarju« naj prepove vpisovanje otrok iz Šolskega okraja Babici v šolo v Marezigah. Ta odredba je imela namen na eni strani, da prepreči nedopusten manever, na drugi strani pa je popolnoma utemeljena po določbah deželnega zakona od 30. marca 1870., it. 20, ki predpisuje v svojem 9. in 10. paragrafu, da morajo otroci obiskovati šolo svojega okrožja. Naslednji § 11. sicer res dopušča izjemo glede te dolžnosti, toda samo v slučaju, da to dopuKsjo prostori šole izven okrožja, kar pa ne velja glede slovenske liudske iole v MareziOah. Sicer sa sc ra- pašega ljudstva proti šolski politiki v naiih krajih. Ves odgovor je prežet z nekakim ba-> hanjem nad tako «gladkim poitalijančenjcm slovenske šole. S kakimi sredstvi se jc to doseglo, o tem priča najlepše priznanje šolskega skrbnika samega, da je uporabil kr. karabinerje celo proti šolskim otrokom. Kar se pa tiče prošnje onih 41 družinskih očetov, na katere se sklicuje g. šolski skrbnik in s katerimi opravičuje poitalijančenje šole v, Babićih, je tudi znano, kako jc prišlo do tt» prošnje, namreč tudi s pomočjo karabinerjev. Da osvežimo ta dogodek, naj ponatisnemo tu v celoti tozadevno poročilo iz Marezig, ki smo ga objavili v «Edinosti» od 16. okt. t. 1.: *Na šolo v vasi Babici so nam poslali italijanskega učitelja. Delo za poitalijančenje šole je začel sam vaški načelnik, ki jc hodil od kmeta do kmeta in izpraševal, ati ho-čejo italijansko ali slovensko šolo. Vsi — razen par njegovih prijateljev — so odgovorili. da želijo, naj ostane šola, kakršna je bila prej, t. j. slovenska. Nekaj dni pozneje pa. je hodil zopet po občini in to pot v sprem-t stvu brigadirja iz Marezig in še enega kara-i binerja. Nekateri stariši so odgovorili, da hočejo imeti italijansko in slovensko šolo, drufi pa so se zbali karabinerjev in se uklonili. Tako je dosegel vaški načelnik svoj namen s pomočjo karabinerjev. Sedaj se stariši v skrbeh povprašujejo, kaj se bodo magli nji-, hovi otroci naučiti od učitelja, ki ne razume otrok ne oni njcga!» Torej, karabinerji tu, karabinerji tam, pri stariših in pri otrocih. UšileljsEci slndakat „Esa" Šolska vodstva sežanskega okraja so prejela v italijanskem jeziku pisano okrož-! nico, ki se glasi: «Poroča se Vam, da se je v sežanskem šolskem okraju, z začasnim sedežem v. Gorjanskem, ustanovil učiteljski sindakat «Eia». Namen tega sindakata je postaviti temelje (cementare) bratskemu razmerju med učitelji okraja, pomagati pri rešitvi šolskih vprašanj, pospeševati rešitev ekonomskih' vprašanj učiteljstva, v kolikor se to da v okviru zakonitosti in v soglasju z interesi države. (Nazione.) Naslanjajoč se pri vsem na pravi patrijotični čut in izvršujoč do najmanjše natančnosti svoje dolžnosti napram naši vladi. Članarina znaša L 5 mesečno, ki se bo uporabila — odstevši upravne stroške, za ustanovitev učiteljske knjižnice okraja. Vsi, ki se imajp namen včlaniti, naj to javijo, ustno ali pismeno, predsedniku pri«* pravljalnega odbora Avreliju Vittori-ju voditelju šole v Gorjanskem. Seja, v kateri se bo izbralo vodstvo, se bo sklicala z novo okrožnico. Te seje se bodo smeli udeležiti vsi učitelji in učiteljice, uslužbeni v našem okraju, če so aH niso priglasili svoj pristop. Za učiteljski sindakat «Eia» pripravljalni odbor: Predsednik Aurelio Vittcri, šolski voditelj; tajnik Kenda Ferdinando, šolski voditelj; blagajnik Steinmajer Franc, učitelj; zaupniki: Kosmina Giovanni, šolski voditelj; Pibernik Giovanni, učitelj; Sciuka Francesco, uč. vod.; Vlacovich Giovanni, uč. vod. Sežana, 9. novembra 1923.» Slovenci smo dobre duše in vajeni še izza avstrijskih časov, da so se nam mogotci dobrikali in nas vabili v svojo sredo; a bili smo tudi vajeni, da se je z učiteljstvom delalo, kakor se dela z intelektualnim delavcem, ki zna ločiti vino od vode. Sindakat hoče postaviti temelje bratskemu razmerju med učitelji? S čim? Z razbitjem njihovih, v izključno stanovski in ne politično pobarvani organizaciji, združenih vrst? In pa s tem. da se vprežejo učitelji v jarem tiste stranke, ki se baha z napadi na naše narodne domove, — ki išče denuncijante v učiteljskih vrstah — ki je dosegla, da se naše šole izpreminjajo v po-tujčevalnice? Iščete bratstvo (kako čudno cinično zveni ta beseda po dogodkih zadnjih dni), dobro — včlanite se v učiteljski zvezi, gotovo vas bo sprejela, ker je nepolitična in izključno stanovska. Tudi tam uveljavite lahko svoje misli, ako so nestrankarske in ako imajo namen koristiti šoli kot taki, tudi tam lahko pospešujete rešitev ekonomskih vprašanj — v okviru zakonitosti! . . Sindakat hoče še pomagati pri rešitvi šolskih vprašanj, izvršujoč do natančnosti svoje dolžnosti napram naši vladi! j^ako si to gospodje v pripravljalnem odboru predstavljajo, je težko določiti. Kakšen pomen ima torej tak patriotični in dol-žnostno-skrupoložni sindakat? Ali morda potrebujejo vladne odredbe še sankcijo slovenskega učiteljstva? Ne, gospodje pripravljalnega odbora, s takimi okrožnicami se naše učiteljstvo nc bo dalo preslepiti. Tudi je slovenskemu učiteljstvu dobro znan način vladanja v učiteljskih sindakatih: direktorij samo-Iastno in ne glede na mnenje članov rešuje najdelikatnejša vprašanja — odgovornost pa nosi vse članstvo. Na okrožnici so podpisani tudi nekateri slovenski učitelji — med njimi je tudi takih, ki se sramujejo priznati (v slovenski družbi, seveda), da so se udinjili fašizmu. Če bi se ne sramovali, bi dejali: vsaka glava svojo pamet, uveljaviti se hočejo v taboru nasprotnikov in rešiti kar se re-, iiti da, a ker se sramujejo in ker taje —r nai se sodiio sami! SPOMINI . Bilo Jc v letu 1891. ali 1892. Raz-pisane so bile volitve v tržaški občinski za-stop. Kakor običajno je naše politično društvo sklicalo svoje zastopnike iz okolice, da poročajo o položaju v poedinib okoliških okrajih. Zaupnik tedanjega II. okoliškega okraja — Rocol-Katinara-Lonjer — in dotedanji njegov zastopnik v mestnem svetu, pokojni Ivan Marija Klun, je podal naravnost obupno poročilo, ki je izzvenelo v izjavi: v našem okraju je vse izgubljeno, tam ima sedaj Poldo Mauroner vse v rokah; svetujem vam, da niti ne hodite več v II. okraj. To poročilo je seveda silno potrlo navzoče. Kljub temu je zbor zaupnikov sklenil, naj vendar postavimo in se spustimo v lw>rbo. Veliko in važno vprašanje pa je bila oseba primernega kandidata. Sprožilo se je ime tedanjega župnika na Katinari, g. monsi-? gnora Kosca, ki je te dni slavil svojo osemdesetletnico. Zaupniki so poverili dru Slaviku in Maksu Cotiču nalogo, da pridobita g. župnika za to kandidaturo. Šla sta k njemu v župnišče na Katinari in posrečilo se jima je: po daljšem obotavljanju, sklicujoč se posebno na svoje šibko zdravje, je g. župnik privolil. Prišel je dan volitve in — zmagali smo!!! Naš kandidat je bil izvoljen. Veliko presenečenje za nasprotnike in tudi za nas. Kakor da se je dcjjojdll Čudež. V resnici pa je bila stvar taka, da narodna iskra v rečenem okraju vendar ni tako zamrla, kakor je mislil skeptični in preplašeni Klun. V glavnem pa je priborila zmago oseba kandidata. Ta blagi in dobri mož uzorni duhovnik je užival med prebivalstvom toliko spoštovanja in tak ugled, da mu je večina volilcev hotela tudi z glasovnico izkazati svojo vdanost in ljubav. Ko je bil razglašen izid volitev, smo doživeli prizor, ki nam je ostal živ v spominu. Prihitela je godba in vo-lilci — tudi stari možje — so si pred nasprotnimi agitatorji stiskali roke, skakali in plesali cd radosti. Srečen mož, Iti šteje take dneve v dobi svojega življenja. Da ie bil potem mon-signor Kosec zvest sobcrcc svojim tovarišem v mestnem svetu in da ie vestno vršil v tedanjih časih kaj težko nalogo ljudskega zastopnika — tega ni treba niti praviti, ko gre za moža, ki je vzor značajnosti, poštenja. Oživeli smo te spomine, da tudi s tem proslavimo monsignora Kosca ob njegovi osemdesetletnici. Ljudstvo ga nosi v svojem srcu. T® so razmere H Župnik Vrbka — rodom Čeh — je služboval v Istri 34 let. Zadnje čase je župnikoval v La-nišču. Sedaj pa sc mora seliti, kakor toliki drugi. Predvčerajšnjim, 13. t. m., se jc hotel odpeljati v Trst, da izroči spise ordinarijatu. Vstopil je na vlak na postaji v Buzetu pa so ga orožniki aretirali, baje zato, ker ga morajo iz njegovega bivališča, iz LanišČa, spraviti preko meje. Zdi se, da so orožniki iz Lupo-glavc v tem zmislu brzojavili onim v Buzet. Tirali so ga nazaj v Lupoglavo, ne da bi bil mogel vzeti iz voza s seboj spise in suknjo! Ali naj kaj pripomnimo"? Ne, ker dogodek sam kriči dovolj. Tečaj za srbohrvaščino ca visoki soli v Benetkah. Na beneški visoki šoli za trgovsko vedo je bil z letošnjim letom začasno odprt iečaj za srbohrvaščino. Ta tečaj je bil poverjen našemu rojaku g. prof. Alojziju Resu, Đrsgštvene vesti Slov. a kad. £er. društvo «Balkan». Ob 20.30 redni sestanek s predavanjem. Tovariši so na-prošeni, da se udeleže sestanka točno. Vsi eni akademiki, ki niso še včlanjeni v društvu, so vabljeni, da se scslanka istotako udeleže. — Ob 19^2 redna odb. seja! — Odbor. Pevsko društvo ^Sirija«. Podpisani odbor poziva vse člane in članice, da se udeleže polnoštevilno prve vaje, ki se vrši jutri ob 20.30 v društvenih prostorih. — Odbor. sta zadobili lahke poškodbe od kosov ometa, ki so padli na nju; starko so pobili po temenu, a Vergonzijevo po desni rami. Dobili sta na mestu potrebno pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je na telefonično zahtevo prihitel tja. Ker so bile njune poškodbe neznatne, sta biti ženski prepuščeni domači oskrbi. Nepošten trgovski pomočnik. Vsled ovadbe trgovca Josipa Grinez, ki je lastnik neke manufakturne trgovine pri Sv. Jakobu, je bil predvčerajšnjim aretiran njegov trgovski pomočnik Karmel M., star 29 let, stanujoč v Ro-colu. Mladenič je obdolžen, da je v presledkih kradel v trgovini razno blago, katerega vrednost za sedaj Se ni dognana. Odveden je bil v zapor. Nesreča pri delo. Pri delu v lesnih skladiščih pod Skednjem se je včeraj predpoldne ponesrečil 19-letni težak Viktor Calligaris, stanujoč v ulici Istria št. 12; pri razkladanju tramov z vagona mu je padel na levo nogo težak tram ter mu deloma zmečkal palec. Ponesrečenca so z avtomobilom »Zelenega kri-, ža« prepeljali v mestno bolnišnico. Bva otroka si prevrnila nase kuhinjsko - omaro. Sestrici Marija in Antonija Daneu, prva stara 5 let, druga 4 leta, stanujoči v Škor-klji Sv. Peter št. 105, sta se včeraj popoldne igrali doma v kuhinji pod nadzorstvom neke starejše deklice. Ta se je za hip odstranila iz kuhinje. Kratek čas, v katerem sta ostali brez nadzorstva, je otrokoma zadostoval, ,da sla zakrivila nesrečo, ki po sreči ni imela hudih posledic. Stopili sta na stolico ter pričeli iztikati po kuhinjski omari, ki pa je bila oči-vidno slabo postavljena, kajti nenadoma se je prevrnila ter pokopala pod seboj mali iztikal-ki. Razna porcelanasta in steklena posoda, ki je bila spravljena v omari, se je vsula s hudim treskom na tla. Starejša deklica, ki jo je hrup in jokanje otrok privabil v kuhinjo, izvle-klamali deklici izpod ropotije. Obe sta bili poškodovani; Marija je zadobila rano na levi nogi, Antonijo so stekleni drobci porezali po glavi. Dobili sta prvo pomoč od zdravnika rešilne postaje, ki je bil teiefonično poklican na lice mesta, kjer so Mariji rano zašivaii. Potem sta bili deklici prepuščeni domači oskrbi. Okrevali bodeta približno v 1 tednu. Nesreča dveh begunk. V takozvani hiši beguncev. ki se nahaja v ulici G. Murat št. 3, sc je snoči okoli 18. ure nenadoma odtrgal v neki sobi omet na stropu. Dve begunki, 62-letna Lucija Rovere in 21-letna Marija Ver-gonzi, ki sta se v tistem času mudili v sobi, Ves« s Goriškega Hvaležnost. Ob obletnici zmage je držal «kr. prefekture komisar* g. Peternel v Kanalu «patrijotičen» nagovor, v katerem je — po «Piccolu», iz katerega črpamo to vest — med drugim rekel tudi sledeče besede: »Goriški Slovenci moramo biti hvaležni Italiji, da nas je oslobodila iz suženjskih okov Avstrije!« Ker ne maramo povzročati odgovornemu uredniku «Edinosti», ki je že preobdolzen s obtožbami, novih preglavic, se nočemo spuščati v razpravljanje o vprašanju svobode in suženjstva. Kr. prefekture komisar zna biti včasih tudi moški in odločen, da bi lahko marsikomu izmed nas služil za vzgled. «Je pač vera naroda plamen, ob kojega gor-koti se tajajo sovrašiva oseb, in strank.» To so ■— po *Novi dobi» — tudi besede iz njegovega kanalskega govora. Obup «Nove dobe*. Svoj denunejantski članek « Slovenski nacijonalizem in šoia», ki ga prinaša tudi v italijanščini, zaključuje «Nova doba» s sledečim značilnim stavkom: *Ako se pa da sploh kaj doseči za naše ljudstvo bodisi v šolskem ali gospodarskem vprašanju, smo mi prvi, ki se zato brez protestov zavzamemo », Torej celo «Nova doba» dvomi, da se da sploh kaj doseči za naše ljudstvo v sedanjih razmerah. Slovenski tečaj na tehničnem inštitutu v Vidmu. Iz merodajnega vira doznavamo, da so priprave za otvoritev slovenskega tečaja v Vidmu v polnem teku. Pouk se prične približno okoli 20. t. m. v prostorih videmskega «Istituto Tecnico» na Garibaldijevem trgu. Temu poslednjemu zavodu je priključen tudi ^Licco scientificos, zavod, ki bi s svojimi 4 razredi odgovarjal prejšnji višji realki oziroma realni gimnaziji in je edini zavod, ki pripravlja srednješolce za študij medicine, tehnike in realnih znanosti. Opozarjamo, da takega zavoda ni v Gorici. Jata srak v Goric!. Ker sc Je število tatvin v Gorici znatno pomnožilo, si tega neveselega dejstva nemoremo drugače razlagati, kakor da je k nam priletela cela jata srak iz tujih krajev. Sicer smo bili tega blagoslova vedno deležni, ampak v tako nevarno-obilni meri, kakor v poslednjem času pa le ne. Divjanje vojne. Tudi število nesreč, povzročenih po vojnem strelivu, se v poslednjem času tako množi, da bo treba kmalu izdajati dnevna poročila kakor za časa vojne. Ples norca. V nedeljo je znorel Franc Koncu t iz Vedrijana v Brdih. Iz sten je pobral slike svetnikov, jih zmetal na kup cunj ter pričel plesati okoli njega. S1 trudom so ga prepeljali v norišnico sv. Osvalda, kjer se je že enkrat prej nahajal. Ponarejen tisočak. V soboto je kupoval Do-minko Rudolf iz Renč dva prstana pri urarju Wa tt-u v Raštelu in jih je hotel plačati s tisočakom. Ker se j c urarju zdel tisočak sumljiv in ker so bili tudi drugi mnenja, da }e tisočak ponarejen, je poklical Watt orožnike, ki so Dominko-ta aretirali. Dar sv. Martina. Amabile Colocchiatti ie jBasigiiana v Furlaniji je presenetil sv. Martin s kai nenavadnim darom. V nedeljo je nam-' reč Colocchiattijcva žena povila trojčke, tako da šteje njena družina po par letih zakonskega življenja že 6 dečkov. Književnost In umetnost Josip Ribičič: Kraljica palčkov.. «V kraljestvu palčkov*, drugi del. Vglasbil Marij Kogoj; lesoreze izdelal Avgust Černigoj. Založilo v proslavo svoje petdesetletnice «Go-riško učiteljsko društvo*, 1873—1923. Natisnila tiskarna « Edinost» v Trstu, 1923. — Str. 31. Cena broš. izv. L 4. »Kražjica palčkov* je otroška pravljična Igra v treh dejanjih. Nastopajo: kralj palčkov, palčki svetovalci, palček norček, palčki paži, palčki odposlanci, deklica * Anica« (kraljica palčkov), čarovnica, vile, palček vratar, palčki stražniki, palčki kuharji in palčki delavci. Nastopajo tedaj razen čarovnice Iste osebe, kakor v prejšnji avtorjevi igri (1. deluj —-«V kraljestvu palčkov*. ^Kraljica palčkov« je nadaljevanje prve igre, vendar je igra zaokrožena tako, da je tudi drugi del celota zise. Vendar tisti, ki pozna prvi del, razume bolje in bolj* uživa drugega. Vsebina prvega dela: Deklica Anica se izgubi v gozdu. Najdejo jo palčki in izvolijo za kraljico. Anica pa ni srečna, hoče k mamici. Palčki iščejo zaman mamico, ker jim je pojm mamica nepoznan. Ker je Aničino trpljenje v hrepenenju (po materi) veliko, se je usmilijo vile in jo odpeljejo domov, palčkom pa podtaknejo porcelanasto punčko. Palčki so uverjeni, da je «kraljica» umrla in jo pokopljejo v silni žalosti. Vsebina drugega dela: Čarovnica izvari Čudodelno pijačo in z njo oživi «umrlo kraljico^. Ali palčki spoznajo nato, da manjka «kraljici» razum in srce! In zopet priskrbi čarovnica čudodelne pijače — in «kraljica-> dobi razam, srce in hrepenenje. In z razumom je kraljica spoznala, da njeno mesto ni med palčki, s srcem pa je zi&repenela v daljo med ljudi. V daljavi je videla mladega pastirja in čula je vabljivo pesem njegove piščalke. In hrepenenje jo je odgnalo v svet. Žalujoče palčke so potolažile vile, ki so dale palčkom pijačo pozabljenja. In palčki, ki so (v 1. delu) sumničili vile, da so otrovale kraljico in se zato sprli z njimi, so se zopet sprijaznili z vilami. In zopet gre vse svojo staro in mirno pot. To bi bila vsebina obeh delov. Navedel sem jo le zato, da bralec uvidi nadaljevanje. «Kraljica palčkov» morda nima toliko dejanja, jc manj efektna od prvega dela, vendar pa je bolj dovršena, bolj enotna, bolj enostavna. Ako bo mladina razumela pojm hrepenenje — potem bo vse doseženo. Josip Ribičič je zelo produktiven pisatelj. Poleg nadarjenosti za zidanje, kombiniranje in poleg duhovitosti ima tudi veliko mero volje za delo. Spretno zna zajeti in izobličiti izbrani snovi in kaže veliko rutino. Težišče njegovega ustvarjanja je igra, manj lirična in nagnjena k razglabljanju in pouku. V igri je Ribičič v svojem elementu, v igri se čuti posebno doma in dobro mu je tam. «Kraljica palčkov je tako dobro delo, da bi ga bili veseli tudi veliki narodi. Slike napravljajo radi pestrosti barv ugoden vtis. Figure pa so premoderne. Siccr pa naj govorijo o tem tisti, ki so kompetentni. K. S. Pesnik Vladimir Nazor, Nazor se je rodil 1. 1876 na dalmatinskem otoku Braču. Tam je preživel svoja mlada leta, študiral pozneje v Spitlu in končno poslušal matematiko in naravoslovne vede na gra-škem vseučilišču. Pozneje je služboval v nekaterih krajih Istre in deluje sedaj kot pedagog v Crkvenici. V očetovi hiši je stal precej pod vplivom italijanske kulture. Cital je Danteja, Tassa, pozneje Homerja in Miltona. Pesni-kovaii je pričel že s .13. letom. Kot 14-letni deček je imel že natisnjene svoje prve pesmi. Od tedaj naprej je izšlo izpod njegovega peresa nebroj pesnitev, nekaterih z zgodovinskim ozadjem, kakor «Kosovo» in «Kraljevič Marko». Ukvarjal se je tudi s prevajanjem in je prevedel Macbetha. Prevoda Dantejevega «Pekla» ni dal še v tisk. Predvsem pa je njegova zasluga v tem, da je pridobil antiko za hrvatsko poezijo. Nekaj lapega in obenem važnega so njegove pesmi v istrskem narečju. Emil Gaborktu: Akt. št. 113, roman, poslovenil E. V. «Splošna knjižnica» št, 8 v Ljubljani 1923, Založila in natisnila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani 536 strani. Cena broš. Din. 22.—, vez. Din. 28.—. Akt št, 113 je roman tiste vrste, kjer se dejanje kopiči in razpleta vsak hip v novi napetosti, polno spletk in borenja, roman, kakršnega ljubijo bralci, ki berejo knjige za zabavo in razvedrilo. Tem vsem bo gospa Fauvelova junakinja, ki jim bo izzvala mnogo sočutja, ko bo drhtela še kot mlado dekle, pa tudi ves Čas, ko jo preganja nepošten brat njenega nekdanjega ljubimca. Sočustvovali bodo z nesrečnim blagajnikom Prosperjem in se veselili dobrotljive usode, ki pošlje nesrečnemu mladeniču tako spretnega rešitelja. «Akt št. 113* je sicer detektivski roman s kompliciranim in zavozlanim dejanjem in z drznimi čini, ki pri vežejo bralca, vendar se giblje vedno v primernih mejah in računa z realnimi značaji in s človeškimi slabostmi in vrlinami. Knjiga je lepo opremljena in je vzlic svoji obširnosti dobiti po zelo zmerni ceni po vseh knjigarnah in pri založnici Zvezni s knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8. DAROVI Mesto cvetja na grob Pavlini Rojčevi, Dorn-berg, daruje Alice Pečenko L 30 «Šolskemu društvu*. Na svatbi Jagodič—Slokar je nabrala vesela družba L 70 za « Šolsko društvo Cenjenim darovalcem srčna hvala! NAŠI DUAKI STRADAJO. — SPOMINJAJTE SE POVSOD IN VEDNO DIJAŠKE MATICE! Gospodarstvo. Čemu enoten tip vina ? Leta, ki so pretekla od 1. 1880. do danes, so pokazala, da je naš narod precej dovzeten za zadružništvo. Ta kratka doba je prinesla skoro vsaki občini po vsaj eno zadrugo; v tej kratki dobi so se iz malih zadrug razvile mogočne zadružne stavbe, na katerih slovi danes več ali manj vse naše gospodarsko življenje. Da je zadružništvo tako vzcvetelo, se moramo v prvi vrsti zahvaliti možem, ki so z bistrim očesom zrli v bodočnost, spoznali potrebe našega naroda ter uvideli, da je edino potom zadružništva mogoča gospodarska osvoboditev našega naroda. Ti ljudje se niso ustrašili največjega truda, s katerim je bilo spojeno razširjanje zadružne misli. Ko so ustanavljali zadruge, so za posamezne zadruge pridobili le pičlo število članov. Šele pozneje, ko so ostali videli, da prinaša zadruga članom gotove koristi ali pa, ko je pritisnila potreba, so se jeli polagoma vpisovati v zadruge. Potreba, krvava potreba je torej olajševala delo ustanoviteljev zadnig. En sam primer: Ko je bila 1. 1896. med Avstrijo in Italijo sklenjena trgovinska pogodba, ki je dovoljevala uvoz gotovih vrst italijanskih vin, tedaj so se pričeli vinogradniki zbirati okoli vinarskih zadrug; pozneje ko je pogodba zapadla, so te zadruge popolnoma zaspale. Isto pot je moralo napraviti tudi zadružno delo po vojni, t. j- od dneva dalje, ko smo bili priključeni novi državi. Mislimo v prvi vrsti na ustanavljanje in utrditev vinarskih zadrug; ostale zadruge so se več ali manj avtomatično oživele. Zadružno delo po vojni je bilo toliko bolj težko, ker je vzela vojna našemu narodu, ki je bil vsled vojne tako težko prizadet, podlago, na kateri sloni zadružništvo, t. j. medsebojno zaupanje. Nedolgo potem, ko so bili naši kraji z eno samo ravnodušno potezo odrezani od enotnega gospodarskega organizma, ko so prišli naši kraji poleg tega pod državo, ki je druga na svetu po proizvodnji vina, ne-dolgo potem so vstali možje, ki so pričeli z organizacijo vinarskih zadnig. Ti možje so pač gledali nekoliko v bodočnost, računali so s številkami in številke so jim neizpodbitno pokazale, da bo v kratkem času nastopila v naših krajih huda vinska kriza. Račun je bil lahek; napravil si ga je lahko vsak priprost vinogradnik; prorokovanje lahko. A kaj zato, ko smo še vedno vino drago prodajali! Pisec teh vrst se je pred kakimi 2 leti v svojem idealizmu vzne-voljen zagnal proti nekemu že izkušenemu organizatorju, češ zakaj ničesar ne stori za organizacijo vinarskih zadrug, ko vendar ljudstvo že godrnja, ker ne more prodati vina. Tedaj mu je ta hladno odgovoril: «Poskušali smo, ne gre; ura še ni prišla, voda še ne sega do 4rla». In ura se bliža, a mi se šele sedaj pripravljamo; bolje pozno kakor nikdar. Od letošnje pomladi dalje je zadružna misel silno veliko pridobila. Naš vinogradnik je že napravil prvi, najiežji korak nasproti rešitvi iz sedanjih naravnost neznosnih gospodarskih razmer. Izročil je najdražje, kar je imel, pridelek svojih rok, zadrugi; sam ne bo mogel več prodajati po lastni volji vina, njegovo vino se bo zmešalo v velikanskih sodih z drugim, ki ni gotovo tako dobro kakor njegovo, in prodano bo po isti ceni kakor druga vina, dasi je vredno več... Priznamo: precejšnja žrtev je to; a sedanje gospodarske razmere so jo zahtevale. Končno pa je to le žrtev, vsled katere trpi le oni «jaz» in ki na drugi strani prinese le korist. - Ako je posamezni vinogradnik napravil ta korak, zakaj bi ga ne napravile posamezne vinarske zadruge? Ako je to storil vinogradnik s priprosto izobrazbo, zakaj ne bi tega storile zadruge, ki jih vodijo možje, kateri imajo gotovo boljši vpogled v razvoj našega gospodarstva kakor priprost vinogradnik? Mislimo na posamezne vinarske zadruge iz vse Vipavske, ki naj bi oddajale svoje vino v zvezno klet, pa naj si bo ta v Gorici ali kje drugje, da bi na ta način prišli do enotnega tipa vina. Treba je, da se končno že enkrat otresemo one krajevne ozkosrčnosti! Ako enkrat to storimo, smo najmanj na polovici poti; kajti potem nam ostane le tehnična stran, ki ni ravno tako težko izvedljiva. Seveda je treba za to zmožnih ljudi, primernega časa in primernih sredstev. Saj končno stojimo tu pred analogno *žrtvijo», ako je to sploh kaka žrtev, kakor jo je napravil posamezni vinogradnik, ko je oddal vino M zadrugo! Saj je pri tem tudi — recimo — njegova «individualnosti precej trpela, alf to na račun gmotne koristil Seveda je tre&t ba proč z vedno istimi pomisleki! VemorJ da je kakovost vipavskih vin precej razA lična; a zdi se nam, da je to vprašanje pačf najlažje rešiti. In to po enostavnem gospo-; darskem zakonu: pri normalnih razmernih (prevozni stroški, carine itd.) odgovarja/ cena za enoto kakovosti blaga. O nasprot* nem nas ne bo nikdo prepričal in vsaki poizkus, da bi se izognili temu zakonu, je. zaman. Na. podlagi tega zakona je rešitev vpra* šanja cen zelo enostavna: posamezna za« druga da vino v zvezno klet po povprečni ceni, izračunani na podlagi cen v dotičnem' okraju (za sortirana vina velja pač izjema); zveza teh zadrug prodaja potem mešanico teh vin po povprečni ceni, izračunam nat podlagi cen, po katerih je kupila vino od posameznih zadrug. Na ta način pridemcf do enotnega tipa vina. Čemu enoten tip vina? Odgovarjamo na; to vprašanje, ki smo si ga stavili že v začetku, šele ob zaključku teh vrst. Dandanes se razpečava v svetovni trgovini bla-< go, ki ima gotovo znamko, gotovo ime.) Tako je tudi z vini; o tem smo se lahko prepričali takoj ob prihodu Italijanov v/ naše kraje. Italijanski trgovci so vrgli na: naš trg gotove tipe vina: «Chianti», itd.; «Chianti» lahko piješ v Berlinu kakor vk Trstu; francoskega šampanjca piješ lahko po vsem svetu, dasi ni iz francoskih vin, dovolj je, da ima to znamko, to ime. V kon« kurenčnem boju nastopajo danes lahko edino enotni tipi vina. Na Vipavskem se je pojavilo že veliko tujih trgovcev, ne samot letos, ampak tudi prejšnja leta, ki so zahtevali velike množine vina z enaka barvo, z enakim okusom in z isto množino: alkohola. Ti trgovci so slišali govoriti a «vipavcu«, a ko so vprašali po takem vinu, ga ni bilo nikjer: od okraja do okraja, od vasi do vasi, od kleti do kleti, v isti kleti različna vina, različne cene. Teh ovir se hoče trgovec iznebiti. Sicer so tudi veliki trgovci še v času, ko smo bili pod Avstrijo, vsa naša vina mešali, boljšali aH slabšali v velikih kleteh in so jih potem pošiljali v svet pod gotova znamko, gotovim imenom, ki ni bilo na-; vadno nikdar «vipavsko.» Navsezadnje saj imamo že v mestih enoten tip «vipavca»; ako ne drugje vsaj na gostilniških tablicah. Povsod ista cenal Tudi ista kakovost, dasi je bilo vino kupljeno v različnih krajih in tudi po precej različni ceni! To čudno uganko jc lepo razvozljal italijanski gospodarstvenik Fe-derico Flora, ko je pred par dnevi zapisal, da porabijo gostilničarji v vseh italijanskih mestih, ki so postavila carino na vino, vsako leto okoli 5 milijonov hektolitrov vode. Vstvaritev enotnega tipa vina bi torej prinesla velike koristi tudi onim krajem, ki pridelujejo vino boljše kakovosti; kajti vino, ki se danes toči po mestnih gostila nah navadno ne doseže kakovosti najšibkejšega vipavskega vina; kam izginejo boljša vina, smo že povedali zgoraj. Tem razmeram more odpomoči edino stroga kontrola razpečanega vina, ki bi jo lahko izvajale naše vinarske zadruge; toda ta kontrola je mogoča edino, ako razpolaga* mo z enotnim tipom vina. T& in ono Usodni damski Čevlji. V poletni vročini se je letos v Parizu pripetilo več slučajev tajinstvene smrti med lepoticami pariškq družbe. Oblasti so bile v veliki zadregi, kajti po smrti lepotic ni ostalo nikakih sledov, ki bi pojasnili to čudovito epidemijo. Končno je nek zdravnik, čigar družico je tudi zadela žalostna usoda, da je umrla na nepojasnjen način, napel vse sile svojega znanja in prakse, da ugotovi vzrok bri/lke izgube. In kaj mislite? Snrt je nastopila radi zastrupi jenja z barvo datnskih čevljev, ki se je v potu nog razkrojila in prodrla skozi kožo v kri. Nadaljna zdravniška preiskava je dognala, da so lepotice tem bolj izpostavljene nevarnosti nepričakovane smrti, čim bolj kričeča je barva in čim bolj tanka je koža, iz katere so sešit« čevlp. Čevlji so namreč pobarvani z zelo strupenim anilinovim barvilom, ki z lahkoto prodira skozi tanko usnje. Piej, ko so dame nosile še nogavice, ne pa pajčevine, kakor dandanes, jih je tkanina varovala pred te vrste strupom. Sedaj pa so modni damski čevlji, zlasti oni pariškega izvora, smrtna nevarni in zato se priporoča pri nakupu največja opreznost. PODLISTEK Ljudmila Pivkova: ICRIMINJIL (33) Več noči me je obiskoval mesec. Nikdar nisem vedela, kako pozno je, a bilo mi je ljubo, kadar je pokukal v celico. Vselej sem se zbudila in sem potem čakala, dokler je sijal v celico. Bil mi je kakor zaveznik, ki mi ga ni nihče branil. In ali ni rafiniran užitek sedeti na postelji v kaznilniški celici in opazovati mesec, kako se giblje po tleh in steni? Noči sledi dan, ki je tak, kakor ostali dnevi, dolg, neskončno dolg v moji samoti. Strežnice sem prosila, naj mi priskrbe knjige. Obljubile so. Naslednjega dne so me klicali v pisarno. Gospodična Slavka je tam. Ljubezniva Slavka hiti pripovedovati in bi mi rada nekaj za&e-petala, neko tajnost. Opozarjam jo, naj govori le glasno, da ne oteži naloge gospodu sod- _ ______ /niku, ki je bil -tako dober, da je dovohl raz- kor voda v peska, toda mače je, »ko so govor. Slavka mi pravi, da se zanima javnost — *-------—** ' * za nas. Ker je g. Sitte tako takten, da ima baš posla tam pri pisalni mizi, mi Slavka naznanja, da so intervenirali poslanci v parla- mentu. časopisi pišejo in pri sebi ima v ro-L Spravljam se na delo. V čitanki sem si iz Kavmlrti _ At ml »La 1__t____ D •• i t .1. i i__• . . , . . kavniku — da mi, ako hočem. Prijateljica tako hiti govoriti, da ji jedva sledim, ono stvar v rokavniku pa odklanjam. G. Sitte bi opazil in tega ne maram. Prosila sem jo, naj mi pošlje knjige, ne leposlovja, francosko slovnico prosim, staro, kakoršnokoli. Obljubila mi je in čakala, da ji pripeljejo sestro. Jaz sem se vrnila v celico. Istega dne sem prejela francoske knjige, tSechtlovo čitanko in vadnico. Sedaj imam vsaj predmet, ob kojega lahko pripenjam svoje misli. Neverjetno povzdiguje človeka v kriminalu vest, da se zanima javnost za njegov slučaj. Interpelacija v parlamentu pospeši proces in morebiti se zdaj hitreje bliža doba osvoboditve, da ne poginemo v teh zidovih. MisK so tako živahne in razburljive, da ne morem /liti gledati v svoje nove knjige. hVuja« si domisliti, kdo ae zanima zame. Bodisi no praški vplivni znanci, morebiti dr. MosO, Morebiti dr. Ploj na Dunaju, morebiti dr. Jurtela v Ptuju. Zavedam se sicer, da je interes «javnosti* zelo plitva stvar, ki kmalu zaleže kalo- tili naše zadeve energični možje. Značaj dr. 'Musila ali delavnost dr. Ploja mi pravita, da se stvar nc ustavi več, dokler ne bo dovršena in v tem je lučka moje nade. brala članek, toda ne gre tako lepo, kakor sem se veselila. Izbrala sem-si Lafontain-ovo basen, ki se jo učim na pamet. Počasi mi gre. Po celici hodim in govorim na glas verz za verzom. Kljub vsej dobri volji se ne morem prvi dan naučiti več ko šest vrstic. Drugo jutro pa ne vem ničesar več. Začenjam iznova. Do večera jih znam kakih deset in niti tretji dan ne morem daleč od začetka. Da imam tako trudne možgane! Učenje na izust odločno ni prikladna zabava zame, za moj neprenehoma napeti živčni sestav. Čitam torej rajši prozo, razne sestavke v Čitanki, izmed kojih so mi nekateri jako všeč, zlasti Souve-strove slike, ki me spominjajo lastnih mlauifli let. Tedaj sem bila tudi jaz zaljubljena v tega starega sentimentalnega autorja, ki mi sedaj iznova vzbuja navdušenje. * Neka strežnica mi trka na vrata in naznanja, da sem v Časopisih. Vse je baje popisano o komisarja Janku in o očetu in o sestri. Gospodične (paznice) so tudi čitale in nas po-milovmle. Časopis bo dobila in mi ga prinese. Veselila sem ae časopisa, toda zaman. Strežnica je bodisi pozabila ali mi ga iz kakega dragega mraka ni mogla prinesti. Vendar mi ie Ijabo i to, da so «gospodične* čitale. 12. Mn Dunaj? . . V petak 23. novembra so me klicali dol v pisarno. Tudi sestro so poklicali in iB sve istočasno, Ela je razburjena, da nas menda že — izpuste domov, jaz sem pa nekoliko bolj skeptična. Rada bi se veselila, moj Bog, kako se bom radovala, kadar bo stvar sigurna, da smo na svobodi! Bojim se pa nade, ki se morebiti ne izpolni. Poguma sem imela dovolj, da mirno sprej-mem na primer vest: «Gospa, vi ostanete Še tukaj!» Toda to, kar sem slišala, je presegalo moie pričakovanje. , Ni bil dr. Steer. Nek drug auditor mi je čital nemško pismo z Dunaja, da je moj protest proti zaporu zavrnjen. Na mojo takratno izjavo, da imam petero majhnih otrok, ki me potrebujejo, in na izjavo, da nimam nikakega premoženja in da torej ni možno misliti, da bi mogla zbežati, odgovarjajo radikalno, ela je možnost k begu vedno in povsod. — S tem se zaključuje preiskava v Pragi in se prenaša na Dunaj. «Na Dunaj morate iti!» «Na Dunaj?» sem vprašala in se jedva obvladala. «Seveda,» je odgovoril auditor hladno. Kakor hroma sem obsedela in nisem mogla niti vstati, dasi sem zvedela vse in bi bila lahko šla. Anditor mi je jel pridigati, češ, da si moram priznati, da sem si sama kriva. °3 Tripcovich •••«•«*• • ••••«..* Ampclea • »«••.*«.. Cement Dalmatia.......................350 Cement Spalato • • • • • • ......... 217 Valuta na tržaškem trga. ogrske krone 0*13 avstrijske krone.........0.0320 0.0330 ife5kosIova5ke krone • 66.10 66.50 dinarji ..••«•••••«•» HS.M.— 26. SO le j i • .............. 1 i.25 12.— marke ........ • ■ dolarji .............22.97 23.10 francoski franki » • . ......127.20 127.60 švicarski Iranki ......... 41)2*— 405.— mgfeški funti papirnati •».••• 100.40 100-65 Roiak!! Ne labite na Šolsko druStvo! PES« mlad. rujav, z belimi lisami« se je zatekel v Barkovljah. Kdor ga vrne na naslov: Du-riava, Bovedo 394 (hiša Paba), dobi nagrado 1594 MODISTINJA, prvovrstna, Split čanka, ima veliko zalogo klobukov. Izdaluje in popravlja klobuke po najzmernejiih cenah, balon BRILJANTE, zlato, srebro in platin po najvišjih cenah. Dajem predujme na dragulje. Pertot, Via S. Francesco 15, H. (45) PLISS6 IN GUBE na harmoniko, veliki in majhni p od vitki z novimi vzorci za cele obleke. Oliva De Battisti, Via S. Sebastiano 4, III. Vhod med izložbami skladišča Schle-singer. (51) KRONE« srebro, zlato In platin kupujem. Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Albert, Trst. via Mazzmi 46. 58 KOVAČ PURIĆ v via Media Št. 6 izdeluje Štedilnike in železne rulete« po ugodnih cenah. Prodaja štedilnike oči L 160.— naprej. (59) PREPISOVANJE na stroj in roko, v slovenskem in tialijanakem jeziku, sprejmem. Nasloviti: «Prepisovanje» na upravništvo. 1588 HaD oglasi o „Edinosti Imajo najboljši uspeh. Mejvtšje c*m platojem ca kun, zlatic« lisic, dihurjev, Piccolomini 8. 1596 SOBO da v najem boljši osebi maloštevilna družina. Naslov pri upravniitvu. 1595 HIŠA, hlev, vrt, več njiv in senožet se prodajo naprosto voljni dražbi v Pikcih 17 pri Dobra vi jah (Ajdovščina) 18. novembra 1923 ob 2 uri popoldne. 1579 KMETIJSKO DRUSTVO V VIPAVI je odprlo 31. oktobra, v Trstu, Via N. Machiavelli št. 8, zalogo zajamčeno pristnega vina s prodajo na debelo po izjemno konkurenčnih cenah. V istih prostorih je odprla Zadružna Mlekarna v Št. Vidu pri Vipavi prodajalno mleka na drobno in debelo. Postrežba na dom. 1584 KRONE 1.82, goldinarji 485, 20 kronski zlati 90.50. Za večjo množino cena višja. Uraraa« Ponte della Fabbra, blizu Piazza Goldoni. 1590 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Tajnost. — Via Giulta 29. 1569 ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica via Giacintc Gallina 2, (nasproti hotel« Mon* cenisio). Telefon 31-37. Govori se slovenska KRONE 1.81« goldinarje 4.80, dvajsetkronske zlate~L 90.— Večja množina —■ cena po dogovoru. Via Pondares št. 6/1. 44 URARSKEGA učenca sprejme Albert Marc. Šturje pri Ajdovščini. 1548 verlc, krtov, dhph In ctomaOfe zajcev, D. UriNDSPACH Trsi, VI« Cttsara BattUH It. 10 n. iumMm vrata 16 33 Sprejemajo se pošiljatve po pošti« 701 z dvoriščem se proda. V hiši se nahaja dobro vpeljan« mizarska delarnida) z električnim pogonom. Ustanovljena L 1903. NadoTi Černigoj, Gorica, via Trieste ši. 18. Cistam dnaiM feiri nitt Tržaška pojollUiks in Minira registrovaaa zadruga z omejenim poroštvom uraduje v tvoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19» 1. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Ondne ore za stranki ođ 9 do 13. Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt Št telef. 25-67. NaroiaJte In širite „EDINOST" Zalogi Lutzcvlti peči! Postavlja na dom po zmernih cenah. Zastopstvo: Križe Mcks, Moja tenisa mrnt vzdržujoča vročino in hitre spremembe toplin Lonci, ponve, kozice, obličniki za pecivo Prodaja na debelo in drobno. jidlsr & Fommmm Trst, Via M5S2H© 19. mm in pritisk! vlsKoy JU2NI KOLODVOR. Trst, Tržič, Cervinjan, Portogruaro - Benetke. Odhodi: 0.15 o; 5.™ eks.; 5.35 brz.; 9.10 o.; 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.15 o.; 18— o.; 19.05 eks. Dohodi: 0.40 eks.; 5.40 o.; S.05 o.; 10.— eks.; 13.20 brz.; 15.30 eks.; 19.25 o.; 23.15 eks. Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.10 o.; 13.10 o.; 17.15 brz.; 19.20 o. Dohodi: 7.30 o.; 10.40 o.; 12.40 brz.; 16^0 o.; 18.50 o.; 22.45 o. f Trst, Nabrežina, Divača, St. Peter, P os Lojna. Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 10.50 brz.; 16.10.; 19.45 brz. Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 17.30 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz.; 23.45 o. KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (držami). Trst, Koper, Buje, Poreč. Odhodi: 5.01, 8.50, 12.35, 18.30. Dohodi: 8.30, 12.30, 17.55. 21.25. Trsi, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 11.5 o. 17.25 o. 17.25 o. Dohodi: 7.45 o.; 15.45, 21.15 o.; 23.45 brz. 23.45 brz. Trat, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12.55 brz.; 18.25 o. □ □□aaaaoaaa o o o o o o o o.n □ □ o a o aonoaaoaa □ o □ □ooaanaaaa BANCA ADRIATICA Ustanovljena leta 1905. Delniška glavnica Lit. 1S.OOO.OOO*— popolnoma vplačana. Olovni mm : Trst. Via S. NkoM 9 (Ustna palača*. — Podružnici: AB8A2IA, ŽARA. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo Jadranska Banka v Beogradu Ljubljani In Zagrebu o; □ i o a a o o o o o o a oooooooooogoaaa a oooooooaooaaaaaaaaoaoa □