Poštnina plačana v gotovini. L«t« *IX„ št. 72. Ljubljana, nedelja 27* marca 1938. Cena 1 Din Upravmsivo Ljubljana Knafljeva 5 - Telefon št 3122 3123. 3124, 3125 3126 Lnseratni oddelek: LJubljana, Selen-burgova ul - Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon 5t. 2455. Podružnica Celle Kocenova ulica 2. - Telefon št 190 Računi ori pošt ček zavodih: Ljubljana št. 11 842. Praga «alo 7«, 180 Wien St 105 241 Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Dm 25.—. Za Inozemstvo Din 40 — Uredništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. telefon 3122. 3123. 3124 3125 3126 Maribor. Grajski trg št. 7, telefon St. 2440, Celje. Strossmayerjeva ulica Stev. I, telefon št. 65 Rokopisi se ae vračajo. Angleško stališče Mednarodna javnost menda že dolgo ni pričakovala nobene izjave odgovornega evropskega državnika s tolikim zanimanjem, s kakršnim je pričakovala za četrtek napovedani govor angleškega ministrskega predsednika Chamberlaina. Od Anglije je v veliki, ako ne v naravnost odločilni meri odvisen razvoj nadaljnjih dogodkov v Evropi. O današnjem evropskem položaju se gotovo ne da trditi, da bi bil jasen, miren in brez napetosti. Zato je splošno zanimanje za stališče Anglije pač dovolj razumljivo in utemeljeno. Chamberlainov govor smo objavili v obširnem izvlečku, ki je podal vse njegove misli. Citatelji so si zato že sami lahko ustvarili svojo sodbo o njem Zabeležili smo tudi že mnoge odmeve, ki jih je vzbudil po svetu. Redkokdaj je razlaganje angleških državniških govorov, ki so v skladu z angleško tradicijo vedno sestavljeni zelo previdno in z vsemi mogočimi pridržki, tako soglasno, kakor je sedaj raz^sanje Chamberlainovih izjav. Že to dejstvo samo priča, da je bil angleški ministrski predsednik to pot izjemoma jasen in odločen in da o nekaterih važnih točkah ni dopustil nikakih dvomov glede svojega stališča. S poudarkom je podčrtal potrebo, da se Anglija čim hitreje in čim bolj oboroži, ker je to najboljše jamstvo ne le za angleško, temveč tudi za splošno varnost. Potreba oborožitve se je vlekla kakor rdeča nit skoro skozi ves njegov govor in mu vtisnila svoj prav posebni pečat. Angleški državniki in diplomati presojajo mednarodno dogajanje s treh vidikov: z vidika angleške obrambe in angleških potreb, z vidika angleških obveznosti do zaveznikov ter z vidika angleških odnošajev do onih držav do katerih London nima nobene formalne obvestnostj razen one iz pripadnosti Društvu narodov. Chamberlain je poudaril. da se Anglija ne brani obveznosti tam. kjer gre za njene življenjske interese, a tudi ne tam. kjer jih je z raznimi pogodbami že formalno prevzela. Rezervirana ie pa glede prevzemanja novih obveznosti v zadevah v katerih njeni interesi niso ali še niso prizadeti v toliko meri. da bi bili že sedaj potrebni posebni dogovori. Priznati je treba in vsi odmevi se v tem strinjajo, da je Chamberlain že s samo jasnostjo glede izvajanja angleških že prevzetih obveznosti storil velik korak naprej, Vpoštevati je treba, da se vse te obveznosti nanašajo na resnično pomoč z angleško oboroženo silo. Zato je tudi Chamberlain tako poudarjal, da mora biti Anglija dobro oborožena. tako da bo pripravljena ne le za obrambo, temveč tudi za protinapad, ako bi bil potreben po prevzetih obveznostih ali v življenjskem interesu Velike Britanije. Ponovno je Chamberlain, deloma posredno deloma pa izrecno, poudaril angleško zavezništvo s Francijo Rekel je med drugim, da sta obe zapadni velesili »po dolgoletnem prijateljstvu trdno povezani in obe odločeni, braniti in ohraniti skupne interese ter skupne ideale demokracije in svobode.« Tako odločno menda po vojni, gotovo pa v zadnjih letih, ni govoril o zavezništvu s Francijo še noben angleški vodilni državnik. Še posebej je opozoril, naj nihče ne dvomi, da bo Anglija v primeru potrebe svoje obveznosti izpolnila do kraja. Tretji del Chamberlainovih izvajanj je veljal odnošajem Anglije do onih držav, napram katerim ni vezana po nikakih formalnih pogodbah. Take države so v Evropi vse razen Francije, Belgije in Portugalske, pri sedanjem mednarodnem položaju pa je najbolj aktualno angleško stališče do Češkoslovaške. Chamberlain je to na par mestih tudi odkrito povedal Rekel ie. da Anglija zaenkrat napram tem državam, torej tudi napram Češkoslovaški, ne more prevzeti nikakih n-»vih obveznosti, poudari) pa. da se Anglija v sed.u njerr mednarodnem položaju ne more ctsii '.ereciiati na dogodkih kjerkoli v Evropi In pristavil je še dt- ni izključen primer, ko bi »morn.o nekoč an-g.eško orožje intervenirat" povsod, kjer l i to bilo potrebno p > sodbi angleške vir d; ali na o>no\r'. pakta DN«. Opozoril ie tudi na staro resnico, da bi bodoča vojna »gotovo ne ostala omejena samo me, ki so prevzeli t;rmain: obvez nosti«. Na položaju Češkoslovaške je Anglija tako zelo interesirana da ie Chamberlain pripravljen nuditi angleško posredovanje za ureditev položaja mogoče. Na Češkoslovaškem so s Chamber-lainovimi izvajanji zadovoljni Zadovoljni so z njimi tudi drugod po svetu pa naj so jih sprejeli s simpatijami ali antipatijami, saj so bile z njimi odstranjeni mnoge nejasnosti. In v današnjem mednarodnem položaju že to mnogo pomeni Pol stoletja ie deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! SAMOZAVEST ČEŠKOSLOVAŠKE Bratski češkoslovaški narod pripravljen žrtvovati vse za neodvis* nost svoje domovine — Nov nemški socialistični minister London, 26. marca, h Berlinski dopisnik »News Chronicla« objavlja razgovor z nekim nemškim državnikom iz najbližje okolice kancelarja Hitlerja, ki je izjavil, da se Nemčija nikakor ne namerava vmešavati v notranje zadeve češkoslovaške republike, pač pa zahteva, da češkoslovaška vlada primerno postopa s sudetskimi Nemci. Ko je dopisnik opozoril na bojevito pisanje nemškega tiska proti Češkoslovaški, je dobil odgovor, da nemška vlada ne more biti odgovorna za vse kar pišejo in počenjajo prevročekrvni narodni socialisti Na ;zrecno vprašanje, ali namerava nemška vlada na kakršenkoli drug način izsiliti avtonomijo češkoslovaških Nemcev, je predstavnik nemške vlade na-glasil, da so vse te vesti netočne, ker v merodajnih nemških krogih o tem sploh ni govora, čeravno tudi listi, ki so v službi nemškega zunanjega ministrstva, toliko pišejo o avtonomiji Na vprašanje, ali je kancelar Hitler že definitivno formuliral kake pogoje glede sporazuma s Češkoslovaško. ie dobil dopisnik lista odgovor, da je stališče kancelarja Hitlerja od vsega začetka nespremenjeno Hitler zahteva samo fair postopanje in direkten sporazum med vlado in sudetskimi Nemci. Dopisnik zakliučuie svoje poročilo z ugotovitvijo, da je za razmerje med Nemčijo in Češkoslovaško zelo značilno dejstvo, da je nemški tisk zadnje dni postal zelo zmeren in da je docela izginila prvotna agresivnost. Posredovanje Ansili j e v Frasi in Berlinu London, 26 marca o »Daily Telegraph« objavlja vesti iz Berlina, da sta pričela angleška poslanika v Berlinu in v Pragi vplivati na obe vladi, da bi se nemško-če-škoslovaški spor končno poravnal. Po informacijah lista »News Chronicle« se nemški diplomatje že pogajajo s češkoslovaško vlado za ureditev vprašanja sudetskih Nemcev Nemški službeni krogi češkoslovaški vladi niso stavili nikake zahteve po avtonomiji za Nemce, neso so vse doslej zahtevali le, da se iim prizna enak položaj kakor ga uživajo Čehi. Nemški socialisti ostanejo v vladi Praga, 26. marca, b. Socialni demokrat dr Ludwig Czech. posle- nji izmed treh nemških ministrov v češkoslovaški vladi, je včeraj popoldne podal ostavko na svo.e mesto ministre narodnega zdravja, ven lar po njegov odstop nij v zvezi s kapitulacij mi nemških aktiv:stiönih strank pred Henlei-nom Nemška sooialno-demokratskfl stranka je namreč snoči stporočila ministrskemu prei sedmiku d» Hodži 'a bo v vsoh bojih Češkoslovaške za njen obstoj stala neomajno na strani češkoslovaškega naroda Czech je odstopil zaradi notranjih razmer v nemški socialno demokratski stranki. V sporu med ministrom Ozechom in pos'an^em Jak-sohem se je namreč večina v stra.nki postavila na Jalsf-hevo ©tran in je zato minister dr Czech izvajal kowekvPnpe in odstopil. Z volitvami novega predsednika stranke in crove uprave pa bo ta notranja km,a zaključena. Praga, 26 marca h Danes je bil izredni kongres nemške socialne demokratske stranke. Ker je dosedanji predsednik stranke, minister dr Czech, odstopil, je kongres soglasno izvolili za predsednika stranke poslanca Venceslava Jakscha. Kongres je sklenil nadaljevati politiko aktiviz-ma in bo stranka še nadalje ostala v vladi. Danes je stranka že nominirala svoje nove zastopnike v vladi. Kot naslednik ministra Czecha bo stopil v vlado novi predsednik stranke, poslanec Jaksch in sicer kot minister bre2 portfelja. za ministra za narodno zdravje pa bo imenovan češki so-cialno-demokratski poslanec Ježek. čsl. mladina za združitev vseh narodnih sil Praga, 26. marca. br. Danes ee je oglasila pri predsedniku viale di. Hodži velika deputacija češkoslovaške nacionalne mladine ter mu iztočila o'širno spomenico, v kateri se izreka za nacionalno fronto vseh češkoslovaških političnih skupin tn zagotavlja. da se bo mladina do zadnje kuplje krvi borila za samostojnost im neo lvisnos Češkoslovaške. Mladina zahteva, da mom.jo opustiti v teh resnih čnsiih vse svoje posebne interese in se združiti v skupno fronto za obrambo najvišjih državnih interesov. Min ;s tiski preliscdnik dir. Hodža se je de-putaciji za fco manifestacijo nacionalne solidarnosti iskreno 7ahvalil ter n,aglasil da pozdravlja vsako akcijo, ki stremi po združitvi vseh narodnih sil Pomembne izjave ministra Machnika Praga. 26 marca. b. Minister narodne obrambe Machnik je včeraj sprejel britan skega letalskega atašeja, polkovnika Franka Beaumonta. ki se te dni poslovlja od Prage, in mu v slovo izrekel naslednje besede: V času splošne napetosti in v sedanjem resnem položaju ste imeli priliko opazovati delo naše armade Videli ste njeno hladnokrvnost in njen velik r-izvoj. videli ste napredek na vseh področjih ter opazili naše stremi len je po pov/digi naše armade na času pnmerno višin-o Gotovo ste se tud1 prepričali da zas'eduie naša vojska /ključ no le obrambne namene vendar ste gotovo tudi spoznali da je pripravljena za resne naloge. Končno je minister Machnik prosil britanskega atašeja, naj s svojimi poročili doprinese delež k spoznavanju Češkoslovaške v Angliji. Prezidentova zahvala narodu Praga, 26. marca. h. Predsednik republike dr. Beneš je dobil v zadnjih dneh od zasebnikov in organizacij nešteto pisem, resolucij in spomenic, v katerih izražajo svoje neomajno zvestobo republiki in svojo odločnost. braniti njeno samostojnost in neodvisnost z vsem: silami. Ker prezidentu republike ni mogoče, da bi se posameznikom zahvalil za izraze zvestobe m udanosti, objavljajo današnji listi njegovo splošno zahvalo. Vodja sudetskih nemških poslancev pri dr. Hodži Praga, 26. marca. AA. (ČTK). Ministrski predsednik dr. Hodža je sprejel danes predsednika parlamentarnega kluba sudet-ste stranke dr. Kunda. V parlamentarnih krogih podčrtavajo, da je to prvi sestanek med Hodžom in Kundom po pristopu nemških aktivističnih strank v sudetsko nemško stranko. Novi manjšinski ukrepi na vidiku Praga, 26. marca, AA. (Havas). češkoslovaška vlada bo v kratkem objavila deklaracijo o novih ukrepih, namenjenih praktični uporabi enakopravnosti nacionalnih manjšin. Dr. Hodža bo govoril v ponedeljek Praga, 26- marca. br. Danes Je bilo uradno objavljeno, da bo ministrski predsednik dir. Hodža v ponedeljek ob 18.45 podal po radiju izjavo o vseh perečih notranje in zunanjepolitičnih vprašanjih. Henlein bi rad izsilil volitve Praga, 26. marca. b. Včeraj je zasedal glavni odbor sudetsko-nemške stranke. Henlein je pri tej priliki govoril o položaju, ki je nastal po poslednjih dogodkih. Pozornost je zbudila zlasti njegova izjava, da nemških demokratov in socialnih demokratov, ki se edini niso priključili njegovemu gibanju ne smatra več za člane nemške narodne skupnosti. Zato je mnenja, da se je vse sudetsko nemštvo podredilo njegovemu vodstvu. To dejstvo je po njegovem mnenju sedaj prav tako zadeva češkoslovaškega naroda in države kakor onih evropskih velesil, ki so interessane na razvoju ali na dogodkih v notranjosti češkoslovaške države. Stvar češkoslovaškega naroda je, da postopa sedaj v skladu s tem dejstvom. Dolžnost državne uprave je. da s tem preokretom računa. Prva Henleino-va zahteva je razpis novih volitev v vse zakonodajne in upravne korporacije. Vsem državljanom, posebno še sudetskim Nemcem. naj bi bila čimprej dana prilika, da zavzamejo napram poslednjim dogodkom stališče. Gre pa obenem za veliko odločitev državnih oblasti samih, da likvidirajo dosedanji politični sistem, kar je po Hen-leinovem mnenju nujno potrebno, ako naj spet zavladata mir in red. Sudetski Nemci so dokazali, da so vredni del nemškega naroda. Iz teh izjav je razvidno, da Henleinov pogum raste. Vprašanje avtonomije ga trenutno ne zamma toliko kolikor razpis novih volitev, ki bi jih seveda zase smatral kakor nekak plebiscit. Na drugi strani je zanimiv njegov namig, naj se državne oblasti odločijo za 1'kvidacijo dosedanjega političnega sistema v državi, kar praktično pomeni, da bi se morali čehoslovaki sami odreči demokratični obliki svoje vladavine. Tudi ta zahteva zbuja sum o posebnih direktivah ki so seveda v skladu s celotno narodno socialistično koncepcijo. Vsem nemškim upravičenim zahtevam bo ugodeno Pariz, 26. marca br. Znani francoski publicist Jules Sauerwein objavlja v »Paris Soiru« razgovor s predsednikom češkoslovaške vlade dr. Hodžo. ki je med drugim izjavil; Naš m'ir, ki smo ga pokazali zlasti v teh kritičnih dneh, ko je bila vsa Evropa do skrajnosti vznemirjena, dokazuje, da je naša vest čista. Mi stremimo za tem, da rešimo vse probleme, ki se pojavljajo v našem nacionalnem in državnem življenju. Prizadevamo si najti modus vivendi, ki: je vsekakor boljši, kakor pa trajne krize. Hočemo in tudi bomo rešili vprašanje sudetskih Nemcev, to jamčijo že naša iskrena prizadevanja od leta 1918 dalje. Dali smo narodn m manjšinam pravico proporla v javni upravi. Sedaj, ko je soudeležba narodnih manjšin že zagotovljena pri občinah ln samoupravnih korporacijah, bo zšel odlok, ki bo uredil njihovo sodelovanje tudi v državni upravi. Kolikor dopušča naša demokratična ustava, borno zadostili vsem upravičenim zahtevana sudetskih Nemcev. Najvišji cilj naše republike je mir, in to ne samo mir med narodi ln državami, marveč v prvi vrsti mir v naši državi sami Želje Poljakov in Ukrajincev Praga, 26. Ciarca* o. Glasilo poljske manjšine na češkoslovaškem »Dzennik Polski« je objavilo članek, v katerem navaja zahteve poljske manjšine. Poljaki hočejo predvsem priznanje enakih pravic kakor Jih uživajo Čehi. Zlasti naj bi se sorazmerno nameščali v državnih uradih in podjetjih in priznala naj bi se jim popolna svoboda razvoja na kulturnem in gospodarskem področju, število njihovih šol naj bi se tako povečalo, da bi bilo v pravem razmerju s češkimi šolami v nečeških kra-jih. List poroča, da je opažati tak pokret tudi med ukrajinsko manjšino na Češkoslovaškem ter izraža prepričanje, da bo dr. Hodževa vlada izpolnila vse želje sk>> vanskih manjšin. Londonski politični krogi po Chamberlainovih izjavah London, 25. marca. b. Program angleške zunanje politike, kakor ga je v četrtek začrtal v svojem govoru premier Chamberlain je še vedno predmet živahnih razprav v londonskih političnih krogih, zlasti tudi v zunanjepolitičnih odborih posameznih strank. Opozicija je pričakovala Cham-berlainova izvajanja z veliko napetostjo, ker je še tik pred govorom zatrjevala, da bo od Chamberlainovih zunanjepolitičnih izjav odvisno, kakšno stališče bo zavzela napram vladi. Politični položaj po Chamberlainovih izjavah izgleda sedaj približno takole: Večina konservativnih poslancev smatra Chamberlainove izjave za zadovoljive in je mnenja, da bi sedaj ne bilo več primerno nastopati kritično proti vladi. To pa seveda ne pomeni, da bo sedaj naenkrat prenehala politična akcija onih poslancev v konservativni stranki, ki zagovarjajo odločneiše zunanjepolitične smernice Anglije v Evropi v sodelovaniu z ostalimi demokratičnimi državami. Vsekakor pa na splošno prevladuje mnenie. da se je Chamberlain s svoiim četrtkovim govorom zelo dobro izkonal iz naoartov onozicne. ki je zaradi zunanje politike zbujala nerazpo- loženje proti vladi. Provincialno časopisje, ki je močno vplivalo s svojim pisanjem na definitivno stilizacijo Chamberlainove izjave, je postalo sedaj bolj umerjeno. Do-čim pa je večina v spodnji zbornici v glavnem zadovoljna s Chamberlamovimi izjavami glede ČSR, so v poučenih krogih mnenja, da se bo pojavila v parlamentu še zelo ostra kritika proti vladni politiki glede Španije in Italije. Samo laburisti še nadalje napadajo politiko angleške vlade glede srednje Evrope na splošno. Na posebnem sestanku laburističnih poslancev in zastopnikov delavskih sindikatov je bilo odobreno besedilo posebne proklamacije, ki vsebuje med drugim naslednji točki: 1. potreba sklicanja sveta DN in 2. predlog za sodelovanje vseh miroljubnih držav. Na splošno prevladuje mnenje, da je šel Chamberlain s svojimi svarili na nemški naslov ter z zagotovili francoski vladi mnogo dalje kakor angleška vlada 1. 1914. tik pred izbruhom svetovne voine glede Belgije. V tem vidijo tu definitivno opustitev izolacijskih tendenc, ki so bile doslej zastopane tudi v vladi po nekaterih vplivnih ministrih. Katoliška duhovščina v hitlerjevskl Avstriji Nova okrožnica dunajskega nadškofa — Hitler in Gorlng zopet ostro napadata Schuschnigga, ki ga hočejo obtožiti poneverbe državnega denarja Dunaj, 26. marca. h. Pri gornje-avstrij-skem deželnem glavarju Heimgruberju se je zglasila danes večja deputacija katoliške duhovščine, mu izrazila svojo lojalnost in ga naprosila, naj ji dovoli sodelovanje pri učvrstitvi narodno-sociali stičnega režima v Avstriji. Deželni glavar je izrazil svoje zadovoljstvo nad tem korakom katoliške duhovščine in obljubil, da bo zahteval v tem pogledu potrebna navodila vrhovnega vodstva. Dunajski kardinal in nadškof dr. Inni-tzer je izdal danes obširno okrožnico avstrijski katoliški duhovščini. Okrožnica objavlja ukrepe glede sodelovanja cerkve z državo. Opozarja, da so katoliški duhovniki in verniki dolžni podpirati državo in da katoliška cerkev v Avstriji brezpogojno priznava Hitlerja in njegov režim. Kardinal Innitzer se nato zelo pohvalno izraža o uspehih narodnega socializma v borbi proti boljševizmu. Nadškofova okrožnica strogo naroča vsej katoliški duhovščini, naj se odslej v svojem delu omeji izključno na dušebriž-ništvo in naj se nikjer ne vmešava v politiko. Na koncu pravi, da pomeni zedinjenje Avstrije z Nemčijo uresničenje božje ideje narodne skupnosti, in poziva voditelje katoliških omladinskih organizacij, naj nemudoma prestopijo v narodno-socialistične mladinske organizacije. Berlin, 26- marca. AA. Kancelar Hitler je v svojem govoru snoči v Kön gsbergu izjavil, da je v Berchtesgadnu predlagal Schuschniggu, naj ljudstvo v plebiscitu izbira med njim in Schuschniggom, kipa je odgovoril, da bi to bilo proti avstrijski ustavi. Sedaj so iz spisov ugotovili, da je Obnovljena akcija madžarskih nacistov Budimpešta, 26. marca. b. Veliko po- | zornost v tukajšnjih političnih krogih je zbudila izvolitev narodnega socialista Hubaya or dopolnilnih volitvah v okraju Lcvasberenyju ki ga je doslej polnih 18 let zastopal v parlamentu pred kratkim umrli legitimist Griger. Pri dopolnilnih volitvah je leg timistični kandidat zbral zase komaj polovico za nacista Hubaya oddanih glasov. Kakor sodijo v tukajšnjih političnih krogih, ta preokret v mnenju volileev ne gre samo na račun povečane narodno social stične propagande, ki je bila v zapadni Madžarski že doslej izredno velika, temveč še bolj na račun avstrijske priključitve Nemčiji. Madžarski nae sti 90 dobili nov pogum in pred volitvami so ves volilni okraj dobesedna preplavili z letaki agitatorji in volilni^ ^vtomob li V Bud mpešti so ,=e seda; pojavile go vcrice da bo v kratk m prišlo na Ma džarskem do velikih notranjepolitičnih sprememb. Morda se te govorica širijo samo pod vplivom narodno socialistične propagande, ki je neumorno delo, in pod vtisom izvolitve Hubaya. toda znač lno Je, da se sploh razširjajo, ker dokazuje, da so v mnogih madžarskih krogih že izgubili hladnokrvnost. Samo ped vplivom narodno soc alistične propagande sta na primer te dni izstopila iz stranke malih poljedelcev pod vodstvom Tiborja Eckhard-ta poslanca Rakowsky in Matoleszy. Nacisti so namreč razširil-' govorice, da to kmalu nastopil nov režim, ki se bo povsem naslonil na Nemčijo in ki bo izvedel agrarno reformo s podržavljenim kapitalom. Za nacistično propagando med madžarskimi kmeti so značilna prav ta gesla, k naj vplivajo na socialno slabše situiira-ne državljane. Pri vsem tem je zanimivo, ia madžarski odgovorni krogi pod vti-wm »anS'usa« sami pričakuj1"jo preokret a desno in ker čutijo vroča tla ped no-'am: dopuščajo vso to propagandno ak-c Jo od spodaj nemoteno da bi zbudili domnevo .da vlada sama taki preorientaciji ni nasprotna. Schuschnigg odšel v Berchtesgaden samo zato, da bi pridobil na času, ker je mislil, da se bo položaj razvijal ugodno za avstr jsko neodvisnost, in ker je hotel organizirati tujino proti nemški državi Dunaj, 26. marca. br. Danes je na velikem shodu na Dunaju otvoril maršal Gö-ring avstrijsko plebiscitno kampanjo. V svojem govoru, ki je trajal dve in pol ure, je najprvo izrazil svoje veselje nad združitvijo Avstrije in Nemčije ter se nato obširno bavil z razvojem odnošajev med Nemčijo in Avstrijo pod Schuschniggovim režimom. Z izredno ostrimi izrazi je kritiziral postopanje bivšega kancelarja Schuschnigga, ki mu je očital, da je sistematično sej al razdor med Avstrijo in Nemčijo ter s tujimi bajoneti skušal vzdr-žat svoj režim. Govoreč o Schuschniggo-vem plebiscitu, je med drugim izjavil, da bo o tem govorilo še sodišče, ker bo nemška vlada obtožila Schuschnigga zaradi goljufij. Pošteni ljudje se za svoje ideje in ideale bore do skrajnosti, Schuschnigg in njegovi ljudje pa so pobegnili in nekateri še celo odnesli s seboj državni denar. Kako silna je bila Schuschniggova patriotska fronta, dokazuje že samo dejstvo, da se je zrušila v pičlih 7 minutah. Na koncu svojega govora je Göring razvil obširen gospodarski program za Avstrijo v okviru nemške štiriletke ter napovedal graditev avtomobilskih cest, železnic. elektrarn, za glavno nalogo pa postavil zgraditev prekopa med Dunavom in Renom. Razširjenje nemških vojaških zakonov Dunaj, 26. marca. br. Danes je izšel odlok, ki odreja vojaško obveznost po nemških zakonih tudi za področje Avstrije. Odlok določa, da se morajo javiti k naboru vsi 20-letm mladeniči brez razlike narodnosti in vere. Zidje bodo prav tako morali zadostiti svoji vojaški dolžnosti, vendar pa ne bodo smeli nositi orožja, marveč bodo dodeljeni raznim pomožnim formacijam. Vsi uradi morajo računati v markah Dunaj, 26. marca. br. Po odloku vlade morajo vse državne ustanove od ponedeljka dalje računati samo še v markah. To velja zlasti za pošte, davčne urade pa tudi občine in druge javne korporacije. Na ta način bo marka kmalu uvedena kot edino plačilno sredstvo na ozemlju Avstrije. Izdajateli „Morgena" aretiran Dunaj, 26. marca. AA. »Völkischer ; obachter« piše. da so aretirali izdajatelja leta »Morgen« Maximdljana Freiberga. Aretirali so ga po pregledu uprave in vodstva Usta. Proračun definitivno sprejet tudi v senatu Govornik JRZ o nalogah nove ljubljanske Akademije znanosti — Senat za nedoločen čas odgoden Beograd, 26. marca p. Senat je danes zaključil svoje proračunsko delo in vladna večina v njem je difinitivno sprejela proračun in finančni zakon za prihodnjo poslovno dobo. Poleg zaključka debate o finančnem zakonu, v katero sta danes posegla še senatorja Milan Marjanovi«; (JNS) in glavni govornik vladne večine v senat-ski proračunski debati dr. Lujo Vojnovič. je bilo danes na dnevnem redu še nekaj točk, ki so bile vse naglo rešene. Seja se je pričela nekoliko po 10 uri. O zapisniku se je razvnela polemika med senatorjema dr. Andjelinovicem in Stefanovi-čem. Slednji je zahteval, da se v zapisniku ugotovi, da je bil proračun ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje soglasno sprejet. Dr. Andjelinovič je to v imenu opozicije odklonil in ovrgel Stefanovi-čeve trditve. Vladna večina je seveda sprejela tolmačenje senatorja Stefanoviča. V nadaljevanju debate o finančnem zakonu je davi prvi govoril senator Milan Marjanovič, ki je kritiziral vladno finančno politiko in se zavzemal za reformo davkov in monopolov, nato pa obširno govoril o političnih prilikah v državi. Zadnji govornik je bil zastopnik vladne večine dr. Lujo Vojnovič. Obširno je govoril o aktualnih kulturnih vprašanjih in zahteval, da se spomeniki naše stare kulture ohranijo, ker so ogromnega pomena za našo državo in zgodovino. Dalje je izvajal, da imamo v Jugoslavjii preveč visokih šol in tudi preveč akademij. Novo ljubljansko Akademijo znanosti more pozdraviti le pod pogojem in v nadi. da bo širila jugoslovenski duh in da ne bo postala leglo kulturnega separatizma, da o političnem niti ne govori. Potrebna bi nam. bila prav za prav le ena sama akademija za vso državo. Senator dr. Andjelinovič: To pomeni, da ste proti ljubljanski akademiyfl Mene je »Slovenec« zaradi tega napadal Tako — se je dr Andjelinovič obrnil proti slovenskim senatorjem — vidite, güvori tudi ugleden član vaše vladne večvne! Dr. Vojnovič je iiaglasil nadalje: Sem za akademijo v Zagrebu ker je edina jugoslo-venska, ker jo je ustanovil pokojni Štros-majer. V tej edini veliki jugoslovenski aka- demiji bi se morale ustanoviti tri sekcije: srbska, slovenska in hrvatska in vse bi morale med sabo sodelovati v slogi in ljubezni, podpirajoč se na književnem in znanstvenem področju. Po mojem mnenju bi bila to najboljša rešitev tega vprašanja. Z Vojnovičevim govorom se je debata o finančnem zakonu zaključila in senat je prešel k definitivnemu glasovanju o proračunu in finančnem zakonu. Od 69 prisotnih senatorjev je 53 glasovalo za, 16 pa proti. Pri glasovanju je bila prisotna vsa vlada. S tem je tudi senat dokončno zaključil razpravo o proračunu in finančnem zakonu za 1938/39. Državna bolnica na Cetinju Nato je senat prešel k razpravi o načrtu zakona za razširjenje zdravstvenih ustanov. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Dragiša Cvetkovič je kratko obrazložil načrt ki ima popraviti krivico, storjeno Cetinju, in omogočiti, da se tam zgradi nova bolnica. Načrt je bil brez debate, v načelu, podrobnosti in definitivno soglasno sprejet. Prav tako je bilo soglasno sprejeto tudi poročilo odbora za prošnje in pritožbe o podpori naseljencu Obrenu Simiču iz Starega se la. Tožba dr. Golie proti dr. Krames*]u Kot četrta točka je bila na dnevnem redu razprava q poročilu imunitetnega odbora o zah/.evT pravosodnega ministra, da se senata dr. Albert Kramer izroči sodišču zaradi tožbe o zakonu o tisku. Gre za tožbo predsednika apelaci jskega sodišča v Ljubljani dr. Golie zaradi ponatisa interpelacije. ki jo je bil dr. Kramer vložil lani v senatu o njegovem postopanju. Imunitetni odbor je ugotovil da je zadeva postala brezpredmetna zaradi zadnje tiskovne amnestije. Senator dr. Kismer je kljub temu povzel besedo in na kratko pojasnil zadevo. Izvajanje amnestije ni odvisno od njega, vztraja pa še danes na navedbah, ki jih je bi! podal v interpelaciji. Dnevni red senata je bil s tem izčrpan. Dr. Mažuranic je nazadnje še sporočil, da bo prihodnjo sejo senata sklical pismeno. Mussolini obišče Trst „Fašistična vlada bo čuvala interese Trsta tudi v novem mednarodnem položaju" Kini, 26. marca. k. Kot veliko senzacijo so zavzemale le malo manj važno mesto so listi danes objavili vest, da bo Musso- j v tržaškem prometu — češkoslovaška, Malim v kratkem obiskal Trst. kjer že 17 let " ~ " * - - - --- ni bil. Mussolini je včeraj sprejel posebno tržaško delegacijo, ki mu je poročala o lokalnih stvareh. Mussolini je delegaciji obijubil, da b > obiskal Trst, in jo je zagotovil, da bo fašistična vlada z vso skrbjo čuvala interese Trsta tudi v novem mednarodnem položaju. Tržaški listi so objavili gornjo vest z naslovi čez cele strani. Glasilo fašistične stranke za Julijsko krajino »Popolo di Trieste« pravi v svojem komentarju med drugim: »S priključitvijo k Nemčiji je postala Avstrija, ki je bila v trgovinskem prometu Trsta na prvem mestu, del druge politične enote, katere promet gravitira proti severnim lukam. Ostale države, ki džarska, Poljska — pa bodo morale odslej vzdrževati stike s tržaško lukp ne več preko ozemlja male Avstrije, nego preko dežele velike Nemčije. Zgodovinski dogodek 11. marca bi lahko napravil na nas vse drugačen vtis, če bi postala naš mejaš kakšna neprijateljska država, predvsem pa, če bi imeli v Rimu drugačnega voditelja in drugačno vlado. Spričo vedno znova podanih dokazov pa vemo, koliko je zanimanje vodje za Trst V njegovih rokah so tudi sedaj tržaški življenjski interest Frdno pričakujemo razvoj situacije v njenih gospodarskih odtenkih in si ne prikrivamo, da bodo morda spremenjene razmere naložile Trstu novo pomembno in delikatno funkcijo.« izfavi Mussolliilfa In grofa Ciana Ob obletnici sklepa prijateljske pogodbe z Italijo je prineslo »Vreme« posebni izjavi talijanskega ministrskega predsednika Mussolinija in zunanjega ministra grofa Ciana. Mussolini je med drug'm rekel: »Beograjska sporazum je bil rezultat čvrste odločitve Jugoslavije in Italije, da stvorita med seboj trajne pogoje za varnost in mir. Sporazum je postavil osnove za trdno in aktivno sodelovanje naših dveh nardov. Izkušnja prvega leta je pokazala, kako zelo je sporazum zakoreninjen n kako zelo odgovarja življenskim interesom obeh držav. Z ustvaritvijo pogojev za trajni in zanesljivi mir sta Jugoslavija in Italija dali Evrop' jasen dokaz o osnovnih smernicah svoje politike. Od takrat sta lojalno in tesno sodelovali in s tem pokazali Evrop-' pot, na katero mora kreniti, da se z odnosi med državami stvorijo konstruktivna in trajna dela.« Grof Ciano je med drugim izjav'1: *Z beograjskim sporazumom sta naši dve vladi hoteli označiti početek nove dobe v zgodovini politčnih odnošajev med Jugoslavijo ia Italijo. Danes, ob prvem letu vztrajnega in soglasnega dela, lahko z zadovoljstvom gledamo na dosežene uspehe in s čvrsto vero pričakujemo uspehov tudi v bodočnosti. Politčno sodelovanje med Jugoslavijo in Italijo je postalo realnost. Svoje trdne osnove ima v trajnih interesih naših dveh držav, v potrebah njunega geografskega položaja in v odločnost obeh, da ohranita sporazum, ki pomenja mir in varnost Tudi mi s svoje strani vidimo v tem sporazumu enega čvrstih temeljev italijanske zunanje politike in smo prepričani, da je docela v skladu s trajno interesno solidarnostjo obeh držav, pa tudi z imperativno potrebo Evrope po miru, stabilnosti in delu.« Minister Alfieri v Beogradu Beograd, 26. marca. AA. Danes popoldne ie prispel z zagrebškim brzovlakom v Beograd italijanski minister za narodno kulturo Dino Alfieri. Na postaji so mu priredili svečan sprejem. V imenu predsednika vlade ga je pozdravil minister Nova-kovič, poleg njega pa prosvetni minister Magaraševič, šef Centralnega presbiroja dr. Kosta Lukovič, italijanski poslanik In-deli itd. Z Alfierijem je prispel v Beograd tudi naš poslanik v Rimu Boško Hristič s soprogo. Beograd, 26. marca. AA. Danes popoldne je ministrski predsednik in zunanji minister dr. Stojadinovič sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu italijanskega ministra za narodno kulturo Dina Alfierija. Beograd, marca AA. Italijanski minister za ljudsko prosveto Dino Alfieri, ki je jKjpoldne prispel v Beograd, je zastopniku agencije Avale izjavil za jugoslovenski tisk med drugim: »Ponudila se mi je prijetna priložnost, da preko tiska te prijateljske države izrečem svoje izredno zadovoljstvo, ker me je duce določil za zastopnika fašistične vlade v Beogradu pri slovesni otvoritvi razstave -.talijanskega portreta v teku stoletij Leto dni po obisku grofa Ciana v Beogradu in kma lu po obisku dr Stojadinoviča v Italiji je to druga nrMožnost. ki jo je duce fašistične Italije izbral, da pokaže, koliko mu je na srcu poglobitev prijateljskega razmerja med Jugoslavijo in Italijo Temelji tega koristnega sodelovanja so omogočili razvoj programa, narekovanega z sporednostjo interesov obeh narodov ki imata razen skupnih mej tudi skupne zgodovinske, gospo darske in duhovne interese. Po 15 letih raznih dogodkov sta se oba naroda znašla pri obrambi solidarnih interesov in danes aktivno sodelujeta, da dosežeta skupne ideale. Ta sporazum, ki je že prestal težke preizkušnje, ni le kakšno diplomatsko delo ali pa čisto umska tvorba. Ta sporazum čutita oba naroda globoko in ga jasno hočeta obe vladi. Obe vladi razvijata in razširjata obstoječe zveze in sta se samo ravnali po kategoričnem imperativu; s tem dokazujeta, da sta prava mandatorja dveh mladih, krepkih in volje polnih narodov, ki hočeta nadaljevati pravo delo miru, blagodejnega za njune interese in za interese Evrope. Vesel sem in prijetno počaščen s poslanstvom, da lahko jugoslovenski vladi in ju-goslovenskemu narodu prinesem fašistične pozdrave in pozdrave vsega italijanskega naroda, ki je globoko prežet z iskrenimi čustvi prijateljstva do Jugoslavije.« Senator Volpi pri dr. Stojadinov, Beograd. 26. marca. AA. Predsednik via dt -'• -'ojadinovič je sprejel danes italijanska natorja in bivšega ministra grofa Beležke Po slovenčevsko Kakor pri nobeni drugi stvari. »Slovencu« tudi pri poročilih iz narodne skupščine in senata ni prav nič mar, ali so resnična aH ne. Glavno je, da lopnejo po nasprotniku. Zlasti o govorih in akcijah poslancev in senatorjev JNS piše dosledno tako izmišljeno in zavito, da mu javnost pač ne naseda več, niti ne samostojno misleči ljudje med njegovimi lastnimi čitatclji. Zato tudi nismo smatrali za potrebno, da bi njegove neresnice popravljali ali zavračali. Popolnoma v duhu znane »Slovenčeve« morale je tudi. da na osnovi kakega svojega neresničnega poročila pišejo potem še cele članke. Zgodilo se je to v zadnjem času tudi z lažnivim poročilom, da je senator dr. Andjelinovič napadel novo ljubljansko Akademijo znanosti in umetnosti ter druge slovenske kulturne institucije. »Slovenec» prav junaško zlorablja okoliščino, da listi Andjelinovičevega govora niso objavili, pa se zanaša, da javnost itak ne bo mogla zvedeti, kako je v resnici govoril. V dolgoveznem članku obrekuje zato dr. Andjelinoviča, da je nasprotnik in sovražnik slovenskih kulturnih institucij, poleg tega seveda pa še senatorja dr. Kramerja in Puclja, da se z njim strinjata. Ne pride nam na misel, da bi s »Slovencem« polemizirali, saj je jasno, da gre zopet samo za staro igro: bobneče besede naj bi premotile njegove čitatelje, da ne bi preveč gledali dejanj, ki so tako daleč od besed. Katoliško akademsko starešinstvo »Slovenec« poroča o občnem zboru Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva, ki ima na dogajanja in vsmeritve v svojem taboru razmeroma velik vpliv. Pred leti je bil predsednik društva bivši minister dr. Andrej Gosar. Zadnji čas je predsedoval univ. prof. dr. Viktor Korošec, na sedanjem občnem zboru pa je bil izvoljen za predsednika gimnazijski direktor Bogu-mil Remec Kakor izhaja iz poročila, se je sprememba v predsedstvu izvršila sporazumno z dosedanjim predsednikom. Soglasno je bilo sklenjeno, da društvo »pristopi kot pomožna sila h Katoliški akciji.« „Hrvatski dnevnik" v novi tiskarni »Hrvatski dnevnik«, glavni organ politike dr. Mačka, se tiska sedaj v zasebni tiskarni »Mercantile«. Kakor poročajo zagrebški listi, se bo kmalu preselil v novo tiskarno, ki bo po svojem lastništvu bližja vodstvu dr. Mačkovega tabora. Znani zagrebški veletrgovec Pcnic, ter poslanca dr. Scholl in dr. Reberski so namreč ustanovili novo delniško družbo, ki si je uredila svojo tiskarno. Priprave se že toliko napredovale, da bo »Hrvatski dnevnik« izšel v novi tiskarni in v novi obliki že za Veliko noč. Zanimiva preorientacifa Zagrebška klcrikaoia »Hrvatska straža«, Se je doslej vedno delala tako, kakor da hoče nos ti zastavo med hrvatskimi separatisti. Zaradi tega je hila mnogokrat huda, ali se je vsaj kazala hudo tudi na našega »Slovenca« in ljudi okrog njega. V zadnjem času pa se bolj in bolj opaža zanimiva preorientac ja. V včerajšnji številki n. pr. zagrebški list kar v polnih treh kolonah ponatiskuje neresnična in zavita »Slovenčeva« poroč la o govorih pri proračunski razpravi v senatu. Najbrž bodo imeli prav oni, ki že več časa zatrjujejo, da je politika abstinence skupin okrog »Hrvatsk? straže.< vedno manj simpatična in da gospodje samo še gledajo kako bi se na najlažji način preusmerili. Radicevski „Seljački dom" o mednarodni situaciji Službeno glasilo HSS >Seljački dom J ob javlja članek o koncu Avstrije. Članek ponatiskuje deloma tudi »Hrvatski dnevnik« in mu daje s tem še bolj značaj olicioznega stališča. Med drugim beremo v njem: »Avstrije ni več. Kaj sedaj? Bolje je, da ne ugibamo. Vidimo samo, da se je v temeljih spremenila evropska situacija. Mnogi problemi, katerih reševanje se je tako dol go pripravljalo, bi mogii ravno zaradi tega ker še niso rešeni, izzvati nova iznenadenja. a tudi težke konflikte. Nihče ne ve. kaj bo jutri. Nikdo nikomur več ne veruje in vsak vleč? na svojo stran. Na eni strani vidimo slepo odločnost, na drugi strani preveliko previdnost, ki je podobna že slabosti. Svet ve. katera stran ima prav. Z malo dobre vo lje na obeh straneh pa bi bilo vendarle še mogoče zagotoviti mir. Odstraniti je treba vzroke nezadovoljnosti ljudstev in držav, pa bo na svetu mnogo manj mržnje. Potem bo prenehala tudi potreba po takem oboroževanju.« Rani v Beogradu Kakor poročajo listi, so se mudili te dni istočasno v Beogradu bani dr. Ružič iz Zagreba, dr. Jablanovič iz Splita, dr. Lukič iz Niša, Novakovič iz Skoplja. Ivaniševic s Cetinja ter namestnika bana Rajič iz Novega Sada in Krečkovič iz Sarajeva Malo pred njimi je bil v Beogradu tudi ban dr. Natlačen iz Ljubljane. Kakor se službeno zatrjuje, so prišli vsi banj v prestolnico, da urede proračune svojih banovin, ker sedanji proračuni s koncem tega meseca izgube svojo veljavo. Zagrebški mestni proračun V četrtek je bila proračunska seja zagrebškega mestnega sveta. Od županstva predloženi proračun izkazuje skupno s fondi 297 milijonov dinarjev izdatkov in ravno toliko stroškov. Mestne davščine in doklade so v glavnem ostale nespremenjene, na novo sta uvedeni le gasilska taksa in taksa za odvažanje smeti. Po uveljav-ljenju proračuna bo 250 doslej pomožnih mestnih nameščencev nastavljenih stalno. Pri proračunski razpravi so se razni govorniki pritoževali, da daje Zagreb državi in banovini neprimerno več, kakor pa od njiju dobi. Banovina prejema od Zagreba skoro polovico svojih dohodkov-, namreč polnih 70 milijonov dinarjev Zopet drugi govorniki so dokazovali in se pritoževali kako zelo je Zagreb s strani države zapostavljen v primeri z Beogradom n baje še tudi v primeri z nekaterimi drugimi mesti. Zahtevali so med drugim, naj jo zgledu Beograda tudi zagrebška občina doseže španska vojna stopila v odločilno fazo V Londonu napovedujejo pod vtisom Francovih zmag skorajšnji konec državljanske vojne v Španiji London, 26. marca. br. V angleških političnih in vojaških krogih zasledujejo z veliko pozornostjo razvoj državljanske vojne v Španiji. Splošno prevladuje prepričanje, da je španska državljanska vojna stopila v odločilni štadij in da mora sedaj priti do končne odločitve. Z zmago republikancev nihče več ne računa. Po mnenju londonskih vojaških krogov sta Barcelona in Madrid izgubljena. »Time-sov« dopisnik v republikanski Španiji poroča, da so mednarodne brigade že docela demoralizirane. Oblasti se poslužujejo najradikalnejših sredstev, da bi vzdržale red in disciplino. Na veliko streljajo vse, ki širijo malodušnost in nezadovoljstvo. Na frontah je inicijativa popolnoma v rokah frankovcev, ki pri svojih zadnjih pohodih tudi niso več naleteli na resen odpor. S tem, da se jim je posrečilo v dolžini 70 km zasesti glavno cesto Saragosa -Leridai - Barcelona, je zveza med Madr-dom in Barcelono dejansko že prekinjena. ker je tudi železniška med otnema mestoma že pod topniškim ognjem frankovcev. Barcelone ne more nihče več rešiti. Španska državljanska vojna se je odločila pri Teruelu Nacionalisti so po zasedbi Monegrila zlahka obkolili Sierro Alcub-biere. ki je republikancem služila za varen obrambni zid in za izhodišče napadov proti Sara gos i S tem ?o se nacionalistom tudi že odprla vrata v Katalonijo. »Even'ng Standard« poroča, da je barcelonska vlada ponovno pozvala Francijo, naj ji dobavi potrebne količine orožja in municije, predvsem pa letal, ker je sicer polom republikancev neizbežen. Renubli-kancf se morajo boriti prot; silni premoči frankovcev. ki so založeni z najmodernejšimi letali in topovi. »Daily Herald« poroča, da ie italijansko zunanje ministrstvo sporočilo Chamber-lainu. da bo Franco aerila zavzel Barcelono in bo s tem državljanska voina v Snanfji zakHučena. Glede na to bo Tta-IHa v ori čet ku mala umaknila svoip prostovoljce iz Šnaniie. Angleški vladi bo v t°m primeru dana prilika, da že na mai-skpm zasednniu sveta Dništva narodov vntMfra vprašanje o rnlošnem neznanju italijanskega kolonijskega imperija. republikanskega tabora Barcelona, 26. marca. A A. Uradno ob-javliajo. da so nacionalistične čete prodrle do San Julian de Janzo, Barluenge in Monflorite. V odseku Buiaraloz je bil odbit hud napad sovražne konjenice. Republikansko letalstvo je s strojnicami napadlo sovražno pehoto pri Oseri in ob cesti Gel- sa-Madrid. Sovražnik se je moral umakniti. V osrednjem odseku pri Somosierri so nacionalisti zavzeli vas Elcardoso. Francovo vojno poročilo Salamanca, 26. marca. AA. Maroške čete ao pod poveljstvom generala Jagueja zavzele Bujaraloz kakor tudi višine pro Almoldi in Penai bi. Republikanske čete so se le slabo branile. Istočasno je druga kolona maroških čet prišla do Monegrifla v ravnini pri Sierra de Alcubierre. Sedaj se pripravlja, da zavzame to mesto, kjer so glavne utrdbe republikanskih čet severovzhodno od Saragosse. Po uradnem poročilu se prodiranje na-cionalstov na aragonski fronti nadaljuje. V severnem odseku pri Huesci so Fran-cove čete prekoračile reko Flumen in zavzele tri vasi, med katerim sta Santa Eulalia in Lamayor. Zaključeno je čiščenje ozemlja okoli Huesce :'n so nacionalisti južno od nje ujeli 453 miličnikov, čete, ki so prekoračile Ebro, so zavzele Agilar de Ebro in Oserò ter so se sedaj združile 8 četami, ki se bore v južnem odseku. Drugi del teh čet je zavzel Almodo, Bujaraloz, Alborte in Olivar. Republikanske čete so se umaknile čez reko Guadelope in Bercantes. Na tem mestu so Franco ve čete ujeli 200 miličnikov. Po padcu Bujaraloza se republikanske čete umikajo proti vzhodu. Bujaraloz je oddaljen 75 km cd Leride . Franco ob meji Katalonije Sarago-sa, 26. marca. AA. Čete generala Franca napredujejo na 24 km široki fronti, ki se razprostira med Huesco in Teruelom. Sedaj so že ob meji Katalonije in prodirajo severno od Ebra v smeri proti Leridi. južno pa v smeri proti morju. Včeraj so zavzele več vasi in so samo še kakih 8 km daleč od meje pokrajine Castellon. Boji pri Madridu Madrid. 26. marca. AA. Na bojišču pri Samosierri. ki je 60 km severno od Madrida, so republikanske čete zavzele po krajšem boju El Cardozo. Prodiranje republikanskih čet se nadaljuje v smeri Mon-teza. El Cardozo je strateško važno mesto, ki omogoča republikanskim četam, da obstreljujejo z ugodnih postojank sovražne postojanke. Francove čete so podvzele protinapade, pa so bile odbite. Južno in severozahodno od Madrida so republikanske čete ponovno zavzele nekatere postojanke, ki so jih včeraj osvojili nacionalisti. Japonski porazi Hankov, 26. marca o. Tukajšnji vojaški opazovalci potrjujejo da japonska pr.jtfi-ofenziva v Šantungu in Sanwju ni uspela. Janonci so se nanjo sicer dobro pripravili, toda kitajsko letate; vo je ž« spočetka erri o njihov zalet in eo se borbe zaključile nazadnje tako. da so morali Japonci p eim-stiti Kitajcem celo nekatere 6voje postojanke, ki so jih zavzeli že prel meseci. Neihujši poraz «o Japonci tokrat doživeli pri Lingč-eniTn in v šantungu vzdolž železniške proge Tiencifi—Pukov. Bivši krvnik se je obesil Dunaj, 26 marca, o Prvi in zadnji krvnik povojne Avstrije Lang je v zaporih izvršil samomor Smrt na vešalih je bila v Avstriji uvedena po socialističnem uporu v februarju 1 1934. Lang je obesil več socialističnih in hitlerievskih upornikov, med njimi znanega Planeto. Ko je bila sedaj Avstrija priključena k Nemčiji, je bil takoj aretiran. Letalska zveza Praga—Pariz Praga. 26. marca. AA. Dne 28. marca bo ■iveden letalski promet med Prago in Pari-'om z edinim pristankom v Strasbourgu. Dosedanja vmesna oostaia Nürnberg se ukine. Polet iz Prage v Pariz bo trajal 3 ure :n 40 minut. 29 novih letališč v Italiji Rim, 26. marca AA. Ob l51etnioi ustanovitve italijanskega letalska bodo 27. marca slovesno otvorili 29 letališč 26 skladišč i;n 5 novih zavodov mei njimi šolo za praktično letalstvo v Florenci. Upokojitve učiteljev Beograd, 26. marca. p. Upokojeni eo učitelji ter učiteljice meščanskih šol: Pavla Miklavec v Celju. Hočevar Makg, upravitelj na I. moški v Ljubljani, Marija Lapajne v Ljubljani Oskar Mol v Trbovljah in Ludvik Primožič v Ljubljani. od države, da jo v tej ali oni obliki oiško-duje za zemljišča, ki jih mora občina brezplačno poklanjati za razne državne zgradbe. Občinske volitve v vrbaski banovini Jeseni je bilo prekomasirano tudi nekaj občin po drugih banovinah, čeprav mnogo manj kakor v dravski banovini. Zaradi teh prekomasacij je banska uprava v Banjalu-ki za 8. maja t. i. razpisala nove občinske volitve v sedmih občinah vrbaske banovine. Nemirni spomenik S tj epana Radica Predlansko jesen so odkrili v Petrinji Stjepanu Radiču spomenik, ki je bil poprej že par let provizorično postavljen na dvorišču Seljačkega doma v Zagrebu. »Hrvatski dnevnik« se v včerajšnji številki pritožuje, da je spomenik še danes v tako nedo-vršenem stanju, v kakršnem je bil pri odkritju. Se vedno je samo napol dograjena ograja okrog njega, trg pa je baje zelo zanemarjen. List pravi, da ima mestna občina v svojih blagajnah pol milijona gotovine. pa zato apelira na njo, naj že vendar enkrat ograjo dogradi in trg primerno uredi. Mednarodni šahovski turnir v Lodžu Lodž, 26. marca. n. v 5. kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Foltys s krepkim napadom na Najdorfovo kraljevo krilo spravil svojega nasprotnika v tako stisko, da je kmalu kapituliral. Dr. Tarta-kovver je prišel v Caro-Kannovi obrambi proti Pircu v slabšo pozicijo, vendar pa je končno z žrtvovanjem figure izsilil remis. Gerstenfeld je v indijski obrambi igral mnogo bolje kakor Kolski in je končno zmagal. Appel je porazil dr. Seitza, StaW-berg je remiziral z Eliskasesom, Fryd-mann pa je porazil Sulika. Pri nadaljevanju visečih partij iz 4. kola je ga. Menšikova spravila s krasnim napadom Steinerja v tako stisko, da je kapituliral. Pire je prodrl s svojim prostim kmetom in porazil Regedzinskega. Stanje po petem kolu: Pire 4. Gerstenfeld 3 in pol. Regedzinski 3 (1), Stahlberg 3, Eliskases 2 in pol (lì, Appel, Foltys, Frydman in dr. Tartakower 2 in pol, Kolski in Steiner 2 (1), Najdorf in Sulik 2, Menšikova in Petrov 1 (1), dr. Seitz 1. Coubertinovo srce v Olimpi]! Atene, 26. marca. AA. V navzočnosti prestolonaslednika, prosvetnega ministra, atenskega guvernerja, francoskega poslanika, članov mednarodnega olimpijskega odbora, uprave grškega olimpijskega odbora, zastopnikov krajevnih oblasti ter velike množice so ob 11. pokopali srce ustanovitelja modernih olimpiad Pierra de Cou-bertina. Na eni strani spomenika so v sta-rogrščini vklesane besede: Olimpi ja sprejema srce njega, ki je oživel olimpiado, na drugi pa napis, ki spominja na to, da je bila I. olimpiada v Atenah I. 1896. za vlade Jurija I. Pri slovesnosti je govorilo več ljudi, med njimi maršal dvora Merkatis v imenu grškega odbora. Govoril je tudi predsednik olimpijskega odbora De Latour. Nato so prečitali pismo Coubertinove vdove, ki se v duhu pridružuje tej slovesnosti in zahvaljuje za spoštovanje, izkazano spominu njenega moža. ter izraža obžalovanje, ker ne more osebno prisostvovati svečanosti. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Anticiklon nad srednjo Evropo je popustil, ostal pa je še nad sredozemskim morjem in v vzhodni E vre kjer je jasno vreme. Hladni zrak iz višjih zemljepisnih širin se širi čez britansko otočje na vzhod in jugovzhod ter ustvarja v Nemčiji in v Alpah mraz dež in sneg. Toplo vreme je še v vzhodni polovici evropskie celine. Nad Atlantikom se pojavlja nov antciklon. V Jugoslaviji je pretežno oblačno vreme, bolj oblačno je v južnh krajih. Toplota je nekoliko poskočila. Najnižja toplota Užice —2 najvišja Jaša-Tomič 21 C. ZemunSka vremenska napoved: Povečanje oblačnosti v vsej državi, posebno v zahodni polovici in v severnih krajih, kjer bo deževalo in bodo ponekod nevihte. Snežiti utegne v bosanskih gorah. Toplota bo v več j severni polovici padla. Zagrebška: Temperatura se bo dvignila. Nebo bo oblačno južni vetrovi se bodo še ojafiili. Dunajska; Zmanjšanje oblačnosti, precej hladno, možnost padavin. Naši kraji in ljudje Dr« Anton Schwab Ot 70 letnici slovenskega skladatelja V ponedeljek zvečer se bo oddolžilo »Celjsko pevsko društvo« po iniciativi vzornega svojega predsednika g. prof. K. Finka in svojega umetniškega vodje in dirigenta g- Peca šegule s samostojnim koncertom izključno jubilantovih, skladb v priznanju dr. Schwabovh velikih zaslug za slovensko glasbo. Gotovo je zbor »Celjskega pevskega društva« zastavil ■«se svoje zmožnosti, javil važne dokumente o žitju, bitju in skladateljskem delu bratoKako si mogla pustiti, da te je čisto tuj človek poljubil? Ali pa si ga morda poznala?« Tisto ne, ampak on je rekel, da pozna mene.« PREPROSTA REŠITEV »Če je nekdo dolžan 2537-58 dinarjev in plača polovico svojega dolga, — koliko mora potem še plačati?« »še drugo polovico!« SODOBNO »Gospod knj'govodjia, pod kaj ste knjižili vsoto, s katero je naš blagajnik pobegnil?« ;>Pod t sik oče izdatke.« pani skladatelji Risto Savin, dr. Anton Schwab. Alojz Mihelčič, Karel Sancin, Ciril Pregelj, Avgust Cerer, dr. Franjo De-lak in Slavko Mihelčič. Spored bodo izvajali: orkester Glasbene Matice v Celju, Celjsko pevsko društvo, »Oljka«, »Celjski zvon« in Celjski oktet, solotocke bosta pela profesorica solopetja ga. Helena Lapaj-netova in g. prof Mirko Močan, samostojno klavirsko točko bo izvaja' g. Slavko Mi-heičič. Kot sklepno točko bedo izvajali veliki orkester ter združeni mešani, moški in ženski zbori s sopranskim solom skladbo ravnatelja Karla Sancina »Himna Celju«. Otvoritev likovne razstave in razstave celjskega tiska bo v nedeljo 1 maja dopoldne, vprizoritev Savmove opere »Matija Gubec« bo v ponedeljek 2. maja zvečer, literarni večer v sredo 4. maja, koncert pa v petek 6. maja zvečer. Zamisel Celjskega kulturnega tedna je pozdravila javnost z ve'ikimi simpatijami. Vse priprave kažejo, da bo ta velika celjska kulturna prireditev v vsakem pogledu na višku ter Celju v čast in ponos. neštetokrat prehodil naše planine in preplezal najbolj strme stene Julijskih Alp. Napravil je celo vrsto prvenstvenih tur na Triglav, Jalovec, škrlatico, špik, Pri-sojnik in na druge velegorske vršace. Pred leti je v družbi dr. Mihe Potočnika in dr. Stanka Tominška naskočil »Zermattskega leva« Matterhorn, 1. 1936. se je s Skalaši povzpel na švicarske vrhove Dom 4554 m, Weisshorn 4512, Taschhorn, lani pa na najvišje vrhove francoskih Dauphinej. Lepo število njegovih planinskih tovarišev že krije hladna zemlja. Postali so žrtve divjih velegorskih sten. Kot vodja reševalnega oddeika SPD je Jože že lepo število mrtvih spravil s skoro nedostopnih pečin in jih spremil v dolino k večnemu počitku. Precejšnje število jih je, ki jim je v zadnjih trenutkih rešil življenje. Koliko noči je prečul v divjih stenah v mrazu, dežju, snegu in viharju, tega planinska kronika ne ve. Bil je priča pretresljivih prizorov, ko je svojcem rešil edinega sina smrti, ali jim mrtvega spravil v dolino. Marsikdaj so mu solze polzele po licih, na glas pa je jokal takrat, ko so njegovega najboljšega planinskega tovariša Miho čopa ponesli k večnemu počitku. Sicer pa je Jože vedno vesel in židane volje. Kot izvrsten družabnik, planinski tovariš in gorski vodnik je dobro znan tudi onkraj mej naše ožje domovine. Pred leti je sodeloval pri snemanju prvega ju-goslovenskega planinskega filma »V kraljestvu Zlatoroga«, kasneje pa v filmu »Triglavske strmine«. Jože je vseh 15 let član jeseniške »Skale«, njen soustanovitelj, Kalodont-ova ustna voda čudovito osvežuje samo 3 od 10 nimajo zobnega kamna! Mecf tisoč! jih je te malo, ki ne frpa na zobnem kamnu. Nihče ni vare rt pred njim ~ in s fem pred izgubo zob I Borite se zoper nevarni zobni kamen z rednim čiščenjem zob s Sargovim Kalodonfom! Kajti edino Sargov Kalo* dont vsebuje v Jugoslaviji učinkoviti sulforicinoleat proti zobnemu kamnu» SARGOV KALO D 0 NT podpredsednik in vodja plezalnega in reševalnega odseka. Po smrti zaslužnega predsednika Mihe čopa je bil izvoljen za predsednika »Skale«. Vrlemu alpinistu Jožetu Copu k njegovim jubilejem čestitamo tudi mi z iskreno željo, da bi ostal čil in zdrav še dolgo vrsto let! M. S. Nervina kožica ifColesuwii t Za Vaše kolo izdelujemo gume, notranje in zunanje. Izdelujemo jih iz korda, iz istega materijala, iz katerega izdelujemo avtomobilske gume. ZA NAŠE GUME VAM JAMČIMO! Pridite v našo prodajalno, oglejte si in prepričajte se ! upliva na ves organizem. Dobro sredstvo za odvajali, ki zanesljivo deluje in ima prijeten okus, je >W-»I.S.8r.rMt/3t Mednarodni šahovski turnir v Ljubljani Ljubljana, 26. marca. Lista udeležencev mednarodnega šahovskega turnirja v Ljubljani kot jubilejne prireditve Ljubljanskega šahovskega kluba, je že popolna Na turnirju, ki bo od 11. do 27. aprila, bodo sodelovali od tujih mojstrov Stahlberg (Švedska), dr. Tartakower (Poljska), Foltvs (Češkoslovaška) in Szabo (Madžarska), od jugoslovenskih mojstrov dr. Vidmar, Pire, Kostič, dr. Astaloš, dr. Tri-funovič, Brüder, Tot, Nedeljkovič, Vidmar ml., Preinfalk in amaterja Furlani in Šorli. Žrebanje bo 11. aprila ob 11. dopoldne, isti dan pa se bo tudi že začelo prvo kolo in sicer od 14.30 do 19.30 in od 20.30 do 22.30. Nadaljnja kola bodo v naslednjih dneh ob istem času. Prosta dneva bosta 18. in 26. aprila m ju bodo uporabili za odigra-nje prekinjenih partij. Poslednje kolo bo izjemno od 9. do 13 in od 15. do 17. ure. Takoj po končanem 15. kolu bo ob 18. slavnostna skupščina Ljubljanskega šahovskega kluba, zvečer istega dne ob 20.30 pa bodo službeno razglasili rezultate in razdelili nagrade, na kar bo zabavni večer z glasbenim sporedom. Čas razmišljanja je določen na 18 potez na uro s prvo kontrolo po dveh urah. Igrali bode po pravilih svetovne šahovske zveze. Nagrad bo osem in sicer prva 5000, druga 3000, tretja 2500, četrta 2000, peta 1500, šesta 1000, sedma 750 in osma 500 din, Nenagrajeni bodo za vsako točko prejeli po 50 din. Ljubljanski šahovski klub bo vsem udeležencem nudil brezplačno stanovanje in hrano ter plačal potne stroške. Za očetovski dan ali proti? Članek g. Avgusta Juha. v katerem je zagovarjal potrebo praznovanja očetovskega dne, je zbudil nekatere zanimive odmeve. Objavljamo naslednji dve pismi, ki smo ju prvi prejeli in ki vsako po svoje utemeljuje piščevo stališče: Odločno proti • • • S Na praznik smo citali članek g. Avgusta Juha, ki se vnema za očetovski dan. Ne moremo se vsi strinjati z njegovimi nazori. Ali ni dovolj narodnih praznikov, v katerih ee prav za prav možje-očetje čutijo v žarišču vsega dne? AH ne bi materinski dan. ki je moral toliko stoletij čakati, da je dobil svoio veljavo, izgubil na lepoti? In dailje: ali g. pisec omenjenega članka ne misli, da se bodo kmalu dvignili tudi strici in bodo hoteli imeli svoj dan, potem pa še tete, svaki in tašče? . .. Zdasti se je tre ta spomniti, koliko je nezakonskih mater, ki bi jim ravno očetovski dan prizadejal bolečino. In še več je otrok, ki bi bili na ta dan nesrečni Nasprotno pa materinski dan tudi nezakonskim materam in otrokom prinaša srečo v srce. Kakor bi očetovski dan prizadel mnogo nesrečnih mater in otrok, tako pa materinski dan zbode in morda vzpodbode nekatere očete. Pisec omenjenega članka priznava, da je z materinskim dnem materi še premalo izkazoma hvaležnost. No. torej bi bilo umestne je, da vsi v pni vrsti še bolj skrbimo, da poetane ravno materinski dan izredno svečan praznik wega našega naroda. Če srno še za sam ta praznik premalo zreli in če so že politične razmere ustvarile iz enega praznika kar dva, bi prav gotovo tudi očetovski dan zadela ista usoda. Zatorej skrbimo predvsem, da bomo |>oglobili spoštovanje do materinstva, ki je kot miseri j še vse neka j več kakor očetovstvo Konec koncev pa pravi oče v lepem in mogočnem materinskem pravniku najde mnogo zlatega zadovoljstva. S tem mu je dano polno zadoščenje in je vsak poseben očetovski praznik odveč. Miran Du tee. Za očetovski dan Veliko pozornost je vzbudil članek g. sodnega viš. olicijala Avgusta Juha. >Za očetovski dan« v petkovi številki >Jutra;<. Vsaj pri meni. Želeti bi bilo, da bi g. Juh ta dan v svoji pobudi tudi že Jutra«, tudi o^e. Zidanice so se odprle Kleti so se odprle, zidanice so se prijazno nasmehnile na bregovih, v vrhih pa je vstalo življenje. Jug je razburkal neprevreti mošt, da je silil skozi čepe, lezel iz sodov med dogami, cmaril na dan tam, kjer ni bilo dovolj zarogoženo in gospodarji so se spravili k pretakanju, da se pijača scisti, ter da pred večjim delom opravijo še žga-njekuho, zakaj potem, ko pride oranje in kop za to ne bo časa. Sonce se je razžarelo. Zbudilo je iz spanja zemljo, da je zadihala s polnimi pljuči, vsrknila vase topel jug in rodila cela jezera zvončkov, trobentic, vijolic, ob mo-čva.rah pa je vzdramila k življenju tudi zlate kalužnice, ki se pozibavajo v vetru ter pozdravljajo oživelo lesko, na katero so se začeli vesiti cvetni j>estiči, da bi zazvonili pozdrav pomladi. Lesovi so zaživeli. Razposajeno vrvenje in otročje veselo šče-betanie ptic prihaja iz njih, se jača in jača ter prehaja slednjič v mogočno pesem — himno pomladi, pa se zopet za hip umiri, da je čuti žvrgolenje posameznih pevcev, dokler se glasovi znova ne strnejo in zao-rijo novo, še lepšo in veličastnejšo melodijo. Krog hiš smukajo škorci. Ogledujejo se za lesenimi domovi, ki vise po hruškah, jih ocenjujejo, se pomenkujejo o njih, potem pa se naselijo vanje, ali pa odletijo žvižga je dalje. Ves dan se čujejo po zidanicah udarci na sode, ki donijo votlo in glasno, da od- meva daleč po bregovih. Gospodarji hodijo na široko krog kleti, pokušajo pijačo, cmo-kajo z ustnicami in vzdigujejo kozarec proti luči, potem pa pokimajo in izpijejo. Vi-ničarji nosijo vodo, umivajo sode in vlivajo drože v velike pučele. Ko pa je kateri žejen, stopi k škafu, zajame s kozarcem in srkne. «Bo, gospodar!« pravi in važno po-kima, gospodar pa se nasmehne in reče: »Nimam slabih goric«. »Stopi na krožico, Tomaž! Ne bo ti škodilo«. »Casa ni, Vinc. V trg moram po žveplo. Pretačem«. »Na krožico, pravim!« In oni pride ter ostane dolgo, zakaj v kleti se sčasoma nabere precej ljudi, ki jih je pot pripeljala tam mimo. V goricah režejo. Suhe rozge visijo križem kražem, veter jih maje in cefra z njih vlaknasto kožo, se opira v trhlo kolje, ki ga je sneg spravil iz ravnotežja ter potrgal z njega slamo s katero je bila nanj privezana rozga. Rezači ogledujejo rozge, premišljajo in računajo potem pa odrežejo kakor je pač treba. Tri očesca morajo ostati, pa še bik ali vlačenca, da se bo več pridelalo, zakaj denarja je treba. Ponekod vozijo v gorice gnoj. Odlagajo ga v grabicah in preštevajo spotoma, koliko novega kol ja bo treba časih pride iz zidanice gospodar z veliko rukanco v rokah, zasadi jo v gorico, obrne zemljo in pravi: »Prhka kop bo letos. Zima je zdrobila grudje«, potem pa zakoplje jamo, kakor bi ne bilo dobro, če bi se videla zemlja. Deca viničarjev luka v kleti. Strgana je, suha telesa ji drgetajo kljub toploti, ki jo sipi je k zidanicam sonce in težaki ji ponujajo vina. »Pij, Mart nek, da te ne bo zeblo! In malo kruha eleni na zob, da boš imel kaj prida žeje, zakaj zapomniti si moraš, kdaj so virt pretakali.« In deca pije, vliva vase vino ter se poslanja po priklečjaku, se nasmiha težakom pijano in čudno, oni pa se pogovarjajo: »Zapojili smo jih, siromake! Da, otrok je sestradan, pa rukne par krožic in je okajen, še starejšega se prime, zakaj ni preslabo to pitje, posebno šmarnica ima precej moči v sebi. E. pa pravijo, da je šmarnica zanič! — Bo vraga zanič! Naj bi je le ruknil, gospod, par krožic, pa bi videl kako bi jo čutil. Siromaki itak nimamo drugega kot to bore šmarnice, pa nam še te ne privoščijo.« Proti večeru je veselo po vrhih. Sodi donijo močneje, verigo rožljajo po njih krepkeje in težaki se pogovarjajo glasneje. V zidanice prilukajo tudi ženske, plaho in tako — po opravkih seveda. Gospodarja bi rade povprašale, po prašičkih, po ogonu krompirja, ali po navlu sena, ki bi ga vzele na odslužek. Roke stiskajo pod predpasnike, oči pa se jim svetijo in pogled bega za penami, ki se delajo na škafu, v katerega teče vino, a nosovi jim vlečejo vase prijeten vonj po kislini. »Zajemi Ji si, Faruna! Danes se kroži ca ne pozna«. »Nisem žejna, gospodar.« Na pro&ijo sem prišla.« »Lažje boš povedala! Pa kruha deni na zob, boš lažje pila!« Sramežljivo pride k škafu ln pije po po-žirkih, potem pa se žeja odpre in kozarec za kozarcem se zgublja. »Potrebna sem ga bila, gospodar! Boglonaj!« Od Drvanje se čuje šumenje vode, ki pada čez zajezo pri mlinu. Mlinar postaja pri zaporih, gleda proti Pohorju, kjer bo kmalu zatonilo sonce in se čehlja po glavi. Stiska je zdaj za mlinarje, zakaj kmetom je žito že pošlo. Mnogi že čakajo na ječmenovo setev ter jedo krompir, regrat in drugo zelenjavo, da bi prihranili moko, kolikor je še imajo. Iz zidanic se tu pa tam začuje vrisk, pozibavlje se nad kočami dokler se ne razgubi... Iz viničarije na koncu vrha se je zaslišal ženski vrišč, loputanje vrat in jezni moški glasovi, naenkrat pa je pribežala iz hrama skuštrana viničarka, scefrana jan-ka je vihrala krog nje, z rokami je otepala po zraku kakor bi si hotela zavarovati glavo. Za njo je planil čez par hipov mož, kos vrvi je držal v roki ter klestil z njo za ženo, ali zadel je nI. Pretakarji so se zbrali pred kletmi, poslušali so vrišč in se smejali, in nekdo je rekel: »Polanček že spet pretepa babo. Napil se je. živina, pa ne vé, kaj dela. Ta je si- rota! Sleherni dan ji namaže s konopcem hrbtišče, zato je suha in izpita ko po-lovnjak v avgustu.« Gledali so za njima, kako sta se podila po goricah, se zaletavala v kolje, in tu pa tam je kateri treščil na tla, se naglo pobral ter bežal dalje. Ona si je lajšala beg s tem, da je podirala za seboj kolje, ki je padalo možu pred noge, ga tolklo po glavi ter se mu zapikovalo v obleko. Preklinjal je in rohnel, ona pa ga je obmetavala oberoč s prostaškimi imeni. Ko pa se ji je približal, je zacvilila ter se pognala dalje z novo silo. V srednji grabici jo je ujel. Zgrabil jo je za lase, ji podstavil nogo in jo treščil na tla, potem pa jo je ometal z vrvjo, dokler ni skočila pokonci ter se zakadila vanj s tako močjo, da sta se oba zvrnila na zemljo. Dolgo sta nropla, se grabila za grli in se bila po obrazih, naenkrat pa je on izdavil: »Sakrament, saj se menda ne misliva zaklati! Saj me boš razpraskala!« Nehala sta se tepsti. Vstala sta, si rekla dobro besedo, potem pa sta Šla drug ob drugem proti domu. Pred viničarijo go-podarja Tunžeka sta se ustavila in on je med smehom dejal: »Krožica starega bi nama zdaj ne Škodovala, gospodar. Pošteno sva se spotila.« Dali so jima piti in zložno sta odšla. V gozdovih pod vinogradi grabljajo listje. Mlade grabljačice se hihitajo v pesti in se nekaj pogovarjajo, potem pa zgrabijo nosača košare, ga vržejo v listje in mu ga na tlačijo za robaöo in hlače, da je Gospodarstvo Pred pogajanji za povečanje našega izvoza lesa v Italijo J tev 50 do 350 din. Za kinematografe zna- I tich, dr. Janko Pretnar in Emil Podfcraj- . šfl naerrada nrl filmih fn».v«»i « i §©k); »Methan Exploatacija K. D. N. S. Stri- žič in drug«. Novi grad pri Boš-an ju ob Savi (likvi'.ator N. S. Strižič. Zagreb). Ponovno smo že poročali, da se nam no združitvi Avstrije z Nemčijo odpirajo nove možnosti za izvoz lesa zlasti na italijanski in madžarski trg, kjer je doslej Avstrija krila večino uvozne potrebe. Po informacijah iz Beograda se vršijo med Rimom in Beogradom že pogajanja o eventualnem povečanju našega izvoza lesa v Italijo s posebno glede na okolnost, da je Avstrija po združitvi z Nemčijo prepovedala izvoz gradbenega lesa in so vsi avstrijski produkcijski presežki rezervirani za potrebe Nemčije. Beograjske informacije pravijo, da bo v kratkem prišlo do oficielnih pogajanj med našo državo in Italijo o povečanju našega izvoza lesa. Doslej .ie bila Avstrija na italijanskem tržišču naš glavni konkurent. V dobi pred sankcijami sta Jugoslavija in Avstrija krili okrog 80% celotne uvozne potrebe Italije in je bil po večini naš delež nekoliko večji nego avstrijski. Za Saša sankcij se je situacija spremenila in je Avstrija postala skoro izključna dobaviteljica lesa Italiji. Pa tudi lami je bil avstrijski delež mnogo večji nego naš. Leta 1937. je Avstrija krila 74% italijanske uvozne potrebe v mehkem rezanem lesu (prejšnje leto 83%), Jugoslavija pa 24°/o (prejšnje leto 5°/«). V letu 1936. je odpadlo še 11% italijanskega uvoza na ruski les, lani pa Italija ruskega lesa ni uvažala, pač pa je uvažala malenkostne količine iz Rumunije. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji bo za Italijo odpadla možnost nakupa lesa v Avstriji. Za naš izvoz v Italijo nastajajo s tem docela nove perspektive. Že danes lahko računamo s tem, da bomo našli popolno nadomestilo za eventualno izgubo nemškega trga. Zaenkrat pa po informacijah iz Beograda ni niti računati s tem, da bi v bodoče docela prenehale možnosti za naš izvoz v Nemčijo. ■ir Glede mehkega okroglega lesa za potrebe italijanskih žag je novo nastali položaj za Italijo precej neugoden, kajti iz naše države izvažamo predvsem rezan les ker nimamo zaradi prometnih težkoč na razpolago večjih količin okroglega lesa. Doslej je Italija krila preko 90% vsega svojega uvoza hlodov za žage iz Avstrije. Iz naše države izvažamo v Italijo v večjih količinah le tanj-še hlode kot celulozni les, vendar je Avstrija doslej krila tudi pretežni del italijanske uvozne potrebe v celuloznem lesu. Lažje bomo v bodoče dobavili Italiji tesani les, zlasti glede na okolnost, da je prej Italija v znatni meri krila svojo potrebo v tesanem lesa iz 9lovenije, kjer so se producenti nekako specializirali za izvoz traimov v Italijo. Že danes pa se moramo zavedati, da bomo mogli izkoristiti novo nastale možnosti za izvoz lesa v Italijo le tedaj, če tomo s povečanim uvozom italijanskega blaga našli ustrezajočo kompenzacijo. Zato ne more biti dvoma, da se bližnja pogajanja z Italijo ne bodo nanašala samo na vprašanje povečanje izvoza lesa iz naše države v Italijo, temveč tudi na vprašanje, kako povečati uvoz italijanskega blaga, da ne pride do novega naraščanja naših klirinških terjatev. Znano je, da smo morali v smislu januarskih sklepov stalnega italijansko jugoslovenskega go-stpodarskega odbora začasno omejiti naš izvoz v Italijo, da preprečimo nadaljnje naraščanje naših terjatev, dokler ne bomo mogli na podlagi večjega uvoza izkoristiti izvoznih možnosti. Zaradi teh ukrepov je naš izvoz v Italijo, ki se je v zadnjem četrtletju lanskega leta gibal na višini okrog 60 milijonov din mesečno, v januarju padel na okrog 29 milijonov din. Le počasi je pričel sialdo naših terjatev nazadovati in znaša sedaj še vedno okrog 195 milijonov din. Pričakovati pa je, da bo spričo naših ukrepov za olajšanje uvoza iz Italije kmalu prišlo do občutnejšega zmanjšanja tega salda. Slične spremembe bodo nastale na madžarskem trgu. Tudi Madžarska je pretežni del svoje uvozne potrebe v mehkem rezanem lesu (54%) krila v Avstriji, medtem ko je na Rumunijo odpadlo 34%, na Jugoslavijo in Češkoslovaško pa po 6°/o. Avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa v Madžarsko je znašal 316.000 m3 in se bo v bodoče dosedanji delež Avstrije razdeli! na Češkoslovaško, Jugoslavijo in Rumunijo. Uvozno potrebo Madžarske v mehkih hlodih j>a je krila že doslej v višini 55% Češkoslovaška, dočim je odpadlo na Avstriio 42°/o in na Rumunijo 3%-V bodoče bosta Češkoslovaška in Rumunija glavni dobaviteljici mehkih hlodov na madžarskem trgu. Povečane izvozne možnosti bo izkoristila zlasti Češkoslovaška, ker 6e bo niein izvoz lesa v Nemčijo najbrž občutno zmanjšal. Avstrija je bila lani tudi glavni dobavitelj jamskega lesa. ki ga je lani uvozila 189.000 m3. Tudi v tem pogledu si bosta avstrijski delež razdelili predvsem Češkoslovaška m Rumunija. Pri kritju madžarske potrebe celuloznega lesa pa bo prišla v poštev tudi naša država, zlasti Slovenija. Ljubljanski proračun odobren Z odločbo finančnega ministrstva od 18. marca t. 1. je odobren proračun mestne občine ljubljanske za leto 1938/39 v višini 117.8 milijona din. Obenem je potrjen pravilnik o izvrševanju proračuna z določbami glede občinskih davščin. Razglas o proračunu s pravilnikom o njegovem izvrševainju je objavljen v »Službenem listuc od 26. t. m. V primeri s predlogom proračuna j'e bila izvršena sprememba v tem, da je finančno ministrstvo črtalo predvideno 100% povišanje uvoznine na premog za splošno porabo in za industrijske namene in se bo tudi v novem proračunskem letu pobirala doseda uja trošarina 5 din od tone pri premogu za privatno kurjavo iin 2.50 din od tone pri industrijskem premogu. V primeri s predlogom trošarinske tarife, je spremenjena tudi trošarina na šampanjec. Občina je prvotmo predlagala, da bi zuašala trošarina za penino in vsa druga boljša peneča vina 25 din od litra, po odobreni tarifi pa bo pobirala, kakor doslej, na šampanje«--30 din od steklenice, na boljše domače peneče vino pa 15 din. Nadalje je črtano povišanje trošarine na oglje »Likalit« od 4 na 10 par pri kilogramu. Izvršene so tudi nekatere druge manjše spremembe. Tako 6e nasproti predlogu zniža trošarina na samotno opeko in samotno moko od 5 na 3 din za 100 kg. Pri končnih pripombah trošarinske tarife je znižana pristojbina za pivo, ki se uvaža v mesto, od predlaganih 0.25 na 0.05 din za liter in pristojbina za tranzitno blago od 1 din na 0.50 din za 100 kg. Gibanje klirinških računov Po najnovejšem izkazu Narodrae banke o gibanju klirinških računov od 22. marca so je saldo v naših terjatvah v obeh starih klirinških računih z Italijo v tretji četrtini marca zmanjšal za 4.1 na 46.1 milijona lir. Zmanjšanju za 4.1 milijona lir ali za 9.4 »milijona dim stoji nasproti povečanje salda v novem dinarskem klirinškem računu za 6.6 milijona rlin. Celotni saldo se je torej v tem tednu zmanjšal za 2.8 mdljona din in znaša sedaj okrog 195 milijonov din. Dn« 24. marca je Narodna bamka izplačala po novem kliringu z Italijo klirinške nakaznice do Štev. 11.847 od 24. decembra 1937. V kliringu z Nemčijo se je saldo naših terjatev v tretji četrtini marca zmanjšal ia debel in napet, kakor sneženi mož. Jezen nekaj godrnja, vlači Ustje izza hlač, ostali pa se norčujejo iz njega. V vasi belijo gospodinje zunanjosti lesenih hramov. Vrhnje janke imajo zataknjene za pas, da bi se jim ne umazale, spodnje pa so strgane in preluknjane, da se skozi nje bliskajo rdeči jančjaki, ki so na spodnjem koncu obšiti s kosmatim trakom, — pridno vlačijo z ometihom po steni, da jim janke pozvanjajo po zraku. Treba je hiteti, zakaj vuzem je pred vrati, a Je še toliko dela: treba je pobeliti notranjost hramov, iztresti prah iz posteljnine, poribati pode, pa tudi v kuhinjah je treba napraviti red: postrgati s sten saje, ki so postale že mastne, da tečejo po steni, očistiti pomivjake ter pomiti žlice in drugo tako orodje na katerem se čez leto nabere nesnaga. Ko leže na Slovenske gorice večer, se vrvenje umiri. Pretakarji se vračajo do-riov, se nekaj časa motajo krogr žen, potem pa gredo ležat. Gospodinje spravljajo ometihe, otroci pa dremljejo na pragih. Od nekod daleč se čuje klokotanje vode za vasjo šelestijo v toplem nomladnem vetru osamele breze, v zraku pa zdal zdaj zaplahuta netopir, se vozi po njem, skače za veščami in se časih zaleti v steno, kjer obti« za minuto, cmiha, kakor bi tožil nad bolečino, potem pa odleti dalje. Hrami se polagoma zapirajo in spanec se tiho prikrade nad Slovenske gorice. Ignac Koprivec. 0.47 na 13.09 milijona mark in znaša P'0 današnjem tečaju marke ta terjatev okrog 189 milijonov din. V kliringu e Turčijo se je saldo povečal za 0.5 na 12.3 milijona din, v kliriogu ß Poljsko pa za 0.1 na 12.9 milijona iitiin. Od pasivnih kliringov zaznamuje Maring s Češkoslovaško zmanjšanje našega dolga za 4.2 na 134.9 milijona Kč in kliring z Rumunijo za 0.7 na 10.8 milijona din, medtem ko se je naš klirinški dolg v Švici povečal za 0.05 na 2.49 milijona frankov, v Madžarski za 0.1 na 36.0 milijo no din in v Bolgariji za 0.06 na 0.65 milijona din. Dne 17. marca je znašal saldo grško-ju-slovenskih bonov v obtoku 55.0 milijona drahem, saldo blokiranih terjatev pri Grški banki pa 20.6 milijona din. Stanje Narodne banke Najnovejši izkaz Narodne banke od 22. marca zaznamuje povečanje zlate podlage za 12.3 na 1777.0 milijona din (lani 1649.7), medtem ko so devize izven podlage narasle za 4.2 na 385.0 milijona din (lani 646.3). Menična in lombardna posojila so se v tretji četrtini zmanjšala za 3.0 na 1586.8 milijona din (lani 1692.6). Obtok bankovcev se je povečal za 16.4 na 5656.7 milijona din (lani 5269.4). Obveznosti na pokaz pa so se v istem času dvignile za 25.5 na 2792.3 milijona din (lani 2078.7); predvsem so se povečale privatne žirovne naložbe za 43.1 na 1610.4 milijona din (lani 1011.7). Vrednost zlate podlage skupaj s premijo je znašala 22. t m. 2283.4 milijona din, kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznosti na pokaz kritje v višini 27.0% (prejšnji teden 26.86%). Gospodarske vestì = Sklepi Suzorja. Ravnateljstvo Suzor-ja je včeraj zaključilo evoje zasedanje. Razen o vprašaii,ju nalaganja zrnatuih premij-skiih rezerv starostnega zavarovanja, bi jih motra po naročilu ministrstva rezervirati za štirimilijardno državno posojilo, je ravnateljstvo razpravljalo še o celi vneti drugih aktualnih problemov, tako o sanaciji zagrebškega OÜZD o posojilih Sušaku in Se-nju za razna javna dela v skupnem znesku 17 milijonov, o novi kolektivni pogodbi z organizacijo zdravnikov socialnega zavarovanja in o tesnejšem sodelovanju z drugimi zdravstvenimi ustanovami. Ravnateljstva je sklenilo, da se že letos prične graditi nova palača OUZD v Sarajevu, za katero so stroški proračumani na 7 milijonov din, adaptirani pa bosta poslopji v Tivtu in v Tuzli. Glede zahteve ljubljanske občine, da bi ji okrožni urad o stopil del svojega zemljišča za novo cesto, je ravnateljstvo Suzorja dalo svoj pristanek pod pogojem, da mestna občina ljubljanska odistopi okrožnemu uradu drugo zemljišče. Sklenjeno je bilo nadalje, da se zdravilišče v Kasmdolu pri Sarajevu preuredi v zdravilišče za jet iene. Zdravilišče v Laškem bo po načelnem p Ide- j pu spremenjeno v zavod za zdravljenje revmatičnih bolezni.. Zavod bo urejen na I znanstveni podlagi in ga bodo vodiii strokovnjaki zagrebške medicinske fakultete. V Primo r ju bodo skušali ustanoviti še drugo zdravilišče za zdravljenje kostn© jezike. = Tarifa za plačevanje avtorskih nagrad za gledališka in slična dela. V »Službenih novinah« od 25. marca je objavljena tarifa za plačevanje avtorskih nagrad za dramska, dramsko muzikalna, kinematografska, pantominska in sli ina dela, ki jih pobra na vsem področju naše države pooblaščeno avtorsko pravno posredništvo Udruženje jugoslovenskih dramskih avtorjev UJDA. Tar fo je potrdilo prosvet no ministrstvo dne 7. marca t. L in velja do konca tekočega leta. Gledališča plačujejo nagrade po sklenjenih pogodbah v smislu uredbe o narodn ih gledališčih. Di-letantska gledališča plačujejo za priredi- ša nagrada pri zvočnih filmih (pavšal za g?asbo) : pri letnem kosmatem prometu do 36.000 dn 360 din na leto; pri letnem I kosmatem prometu do 750.000 din 1% od prometa; pri letnem kosmatem prometu do 1,250.000 din znaša nagrada 1% za promet do 750.000 din, za promet preko tega zneska pa 0.75%; pri letnem kosmatem prometu do 1,750.000 din znaša nagrada 0.9% za promet do 1,250.000 din, za presežek pa 0.55%; pri letnem prometu do 2,250.000 din znaša letna nagrada za promet do 1,750.000 din 0.8%, za promet preko tega zneska pa 0-35%; priletnem prometu preko 2.250.000 din znaša nagrada 0.7%. Za glasbo, ki se izvaja poleg filma (s plošč ah drugače) se plača 10 do 20% zneska za filmsko glasbo. Promet se ugotavlja na podlag! podatkov, ki jih potrdijo finančna oblastva. Pavšalna nagrada velja samo za ona podjetja, ki pravočasno in v naprej sklenejo pogodbe 9 pooblaščenim posredništvom UJDA in plačajo nagrado mesečno. Onim podjetjem, ki ne plačajo nagrad o pravem času, oe poviša tarifa za 100%. Tar fa velja tudi za one pogodbe, ki se sklenejo naknadno za čas od 26. maja 1937, kolikor z veljavnimi pogodbami ni določeno drugače. = Kompenzacije. Strokovni odbor za kompenzacijske posle pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine je imel 23. t. m. svojo sejo, na kateri je razpravljal o prošnjah za kompenzacijske posle, ki so bile predložene zavodu in Narodni banki. Glede Zedinjemih držav je odbor odobri uvoz avtomobilov v kompenzacijo za naš izvoz buhača, rezancev sladkorne pese, fižola, zajčjih kož, od divjačine in kostne moke. Za Madžarsko je odobril uvoz nefazoniranega železa, bele pločevine itd. v kompenzacijo za izvoz žehzne rude. Za Belg jo pa je odobril uvoz raznega blaga v kompenzacijo za izvoz hra-stovine. = Naraščanje industrijskih podjetij na področju beograjske industrijske zbornice. V teku lanskega leta je bilo na področju beograjske industrijske zbornice ustanovljenih 42 novih industrijskih podjetij, odpadlo oa je 18 podjetij, tako da se je skupno število industrijskih podjetij povečalo na 24. = ' Naš izvoz koruze v Anglijo. Iz Beograda poročajo, da se je v zadnjem času razvil v znatni meri izvoz koruze v Anglijo. Doslej je bilo preko Splita poslanih že 1800 vagonov, do konca meseca pa se bo ta količina povečala na 3000 vagonov. Anglija kupuje našo koruzo po ceni 96 din za met stot. pariteta Indjija. =Francoski frank je padel pod polovico prejšnje zlate vrednosti. Francoski frank se je Š3 v januarju letošnjega leta gibal v Curihu na višini 14.50, potem pa je polagoma popuščal in je pred padcem Chautenipsove vlade notiral 14.05 — 14.10. V početku marca pa je pričel znova popuščati in 6e je sfdaj ustalil na višini okrog 13.35. Od začetka leta je torej frank ponovno izgubil 8% svoje vrednosti. Francoska banka je morala zaradi tega povišati nakupno ceno za zlato, ki znaša sedaj 36.473 frankov za kilogram čistega zlata, medtem ko je znašala oficielna cena zlatu pred 26. septembrom 1936 (pred prvo devalvacijo) samo 16.920 frankov. Cena zlatu se je torej v primeri e prejšnjo ceno no zlati pariteti vsč nego podvojila (narasla za 122%), kar pomeni, da je frank padel pod polovico prejšnje vrednosti. Celotni padec franka od jeseni 1936 znaša sedaj 55%. = Iz trgovinskega registra. V trgovinski register so se vpisale nastoprne tvrdke: »Eska«. tvornice pletenin, družba z o. z. v Ljubljani (osnovna glavnica 200.000 din; poslovodje Soss Karol. pos. in trg. in Soss Meta); Souvan-Co, izdelovanje in prodaja modnega in konfekcijskega blaga ter trgovina z manufakturo, konfekcijo in modnim blagom (družbeniki Souvam Leo ml., trgovec, in Sever Ferdinand, krojaški mojster, oba v Ljubljani): Ubald Nassimbeni, stavbno podjetje v Mariboru (družbenika Ubald Naesimibeni etavbnik, in inž. Ubald Nassimbeni, stavbnik): Nardin A. in drog — parna pekarna, Celje; Rudolf Sever, izdelovanje in prodaja tapetniških izdelkov: Ra. kuš Franjo, carinsko posredništvo v Mari-boni; Germuth & Snobe, trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki, d. z o. z. v Podvelki (osnovna glavn. 100.000 din); F. Stross, sinova, tekstilna barvarna in apre-tiura v Ptuju; »Pohorje« lesna industrija E. M. Kostič v Slovenski Bistrici. — Pri Akcijski Bon-Bon«, Vetrinjska 12. • Naročnike »Našega vala« obvešča uprava reviie. da bodo prejeli številko za prihod-nr t^den šele v nedeljo oziro.na v ponedeljek. Krivdo za to neprije'no zamudo nosi postna uprava ki potrebuje za prevoz ek-spresnih paketov s programskim delom od Lrubliane do Beograda okoli 60 ur. brzi vlak pa prevozi to progo v devetih urah Uprava »Našega vala« je podv7p|a vse potrebne ko rake da se takšai ßlueaji ne bodo vefi ponavljali. delno sliko. Slava ni verskega značaja, marveč pestro zborovanje ciganskega zvija s petjem, glasbo in seveda tudi z obilno jedačo in pijačo. Slavnostna molitev se glasi takole: >Bibijako. sasti pe, thaj an-de lače čavro pe!« Ta molitev pa prav za prav n' molitev .temveč vesela zdravica: 5>V tetkino zdravje n v zdravje njene de-čice.« Ves dan so cigani od najstarejših do najmlajših na prostem okrog slike svoje zaščitnice veseljačili v vsem žaru svojega temperamenta, B li so najrazličnejši I koncerti, iz katerih so se dali razumeti seveda samo odlomki .potem pa spet mešanica nedovršenih govorov. Slišali so se klici: »M sija jugoslovenskih ciganov ui mala stvar. Jaz sem za koncentracijo ciganskih sil...« Prehitro pa so take pro-gramatične govore prekinjale prešerne zdravice ki pa seveda tudi nso bile nikdar izrečene do kraja. Med beograjskimi cigani je tudi nekaj bogatašev, ki pa so se tetki Bibiji izneverili in niso pršli na slavo, pač pa so se slave udeležili vsi c -gani, ki študirajo na univerzi. Samo neka lepa filozofka se je tetki B bij i izneverila- Vse to je bučni ciganski zbor ugotavlja! s pikrimi opazkami. * Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice * Gospodarska zveza v Ljubljani sporoča svojim trgovskim prijateljem, da ni več pri njej uslužben g. Verbi e Anton. + Obnova dela na cesti skozi št. Vid. Jutri 28. t. m. bo podjetje Pograd« d. d. začelo spet z delom na državni cesti skozi Št. Vid. Zato bo cesta skozi Št. Vid zaprta in promet bo začasno usmerjen takole: V Št. Vidu se promet odcepi od drž. ceste in se preloži na banovinsko cesto Št. Vid—Tacen do Vižmarij. odkoder se usmeri na banovinsko cesto Ježica—Vižtnarje in se pri železni ški cuvamici v fetainežicah spet priključi na državno cesto. Novost pri uporabljanju kreme za čevlje u— V teh težkih časih, ko nas dnevno presenečajo zgodovinski dogodki je potrebna strjenost vsega našega ljudstva v enotni narodnostnoobrambni fronti. Pozivamo vse podružnične člane, vse narodno-obrambne delavcev, zastopnike društev in novinarjev ljubljanskega tiska, da se udeleže občnega zbora ljubljanske podružnice Bran-i-bora v Sredo, 30 matca t. I. v sejni u— Izlet v Postonjsko jamo s sodelovanjem pevskega zbora Glasbene Malice ljubljanske. »Putnik«; priredi na velikonočni ponedeljek 18. aprila izlet v Postojno z ogledom vseh predelov Postojnske jame. V jami I bo koncert celokupnega pevskega zbora i Glastene Matice. Na velikonočni ponedeljek vozi v ta namen posebni vlak iz Liubljane v Postojno, ki odhaja iz Liubljane ob pol 11. in se vrača zvečer zopet v Ljubljano. Koncert v Postojnski jami bo ob 15. Vcžnja, prispevek za potni list in vstopnina v iaino, vse skupai stane 75 din. Prigla;e sprejemajo vse biljetarnice Putnika. pri prijavi je plačati znesek 75 din, izročiti 2 fotografiji s jx>trebni mi podatki vred. Podrobnosti še ia-vimo. Plašče, površnike nudi v največji izberi po nizkih cenah FRAN LUKIČ Stritarjeva u I. 9. u— Članstvo četniškega udruženja, pododbor Ljubljana, vabimo na članski sestanek. ki bo v pe'ek 1. aprila ob 20. v predavalnici »Grafike« M a sa ryko va ce-ta 14/V. nadstropje. — Uprava. ■ KINO SLOGA, tel. 27-30 Danes ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri SHIRLEY TEMPI,E Sirota mala bogatin k a. slave postavijo na oder tudi njeno čudo- pavzročile veliko nepismenost. V okraju , . , . - je nad 70 odstotkov * nepismenih prebval- «voran' mestnega magistrata z običajnim * * /1 n Airnim D > ^ n. . U » J ... X_ ! . _ .. cev. Najvažnejše sredstvo za pobijanje nepismenosti bi bila otvoritev novih sol. Zgraditi bi moral najmanj 17 takih šol in v vsem okraju bi moralo delovati najmanj 100 učnih moči. V vsej Hercegovini se je po uradni statist ki povečalo število šol za 90 odstotkov, učiteljev pa za 226 odstotkov v dobi od leta 1917. do leta 1936. To zboljšanje šolskih razmer pa cd-pade po večini na druge okraje. Tako n. pr. je imel trebinjiki okraj ob zaključku vojne 10 šol in 14 učiteljev, pred dvema letoma pa je imel 2f> šol in 56 učiteljev. V isti dobi pa se je v ljubuškem okraju povečalo število šol samo za 30, število uči-teljstva pa za 50 odstotkov. Največ novih šol so zgrad li v vzhodni Hrcegovini. * Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2 dnevnim redom. Bran-i-bor, podružnica v Ljubljani. Buffe »Rio« "Mrtova Buffe »Rio« zendvlči po 1 Din. Prej ati slej m flf boste tudi • mM Vi, gospa, W nosili samoff*. TRIKO PERILO Buffe »Rio« Izredno dobra vina čez ulico 2 Din cen. MOŠKI! Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALEN E IM PO I'fc.NC E, za spolno oslahlje uust, za ojaCenje spolne lunkcije, poskusite originalne hormonske VI HA GE tablete. Ooblte jih v vseh lekarnah: SO tablet Din 14___ 100 tablet Olii il7.—, 300 tablet Dtn • ?ke pevske zbore in ti bodo v nedeljo nasto- u— Lepe in dobre moške obleke lastnega izdelka priporoča po zelo zmernih cenah ' A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. 7. u— Veliko zanimanje je med glasbo lju- ! bečim občinstvom vzbudil pevski nastop na- i še srednješolske mladine. Nič manjše pozor- i nosti ne zasluži pevski koncert, ki ga priredi v nedeljo, 3. aprila ob pol 11. dopoldne ! v frančiškanski dvorani mladina vseh ljub- j ljanskih meščanskih šol pod vodstvom svojih j pevskih učiteljev. Na to izredno zanimivo prireditev opozarjamo pevsko Ljubljano že danes. Ljubljana ima devet meščanskih šol, namreč sedem državnih in dve zasebni, ki jih obiskuje nad dva tisoč dijakov in dijakinj. V prvih dveh razredih meščanskih šol je petje obvezen predmet, v drugih dveh pa neobvezen. Učenci se združijo v mladin- IS eorogskth jezika poucaoa mesečnik Xoropa'Jìomeseìna naročnina I2din„£àka metoda" rjubljana, gosposoetsha 12. s praktičnim odskočnim pokrovom >60.—. Po poštnem povzetju diskretno razpošilja Air M UavraiiCič, »potekal, n glavni depo: Farm Kern. Laboratorium «VIN-VII«, »potekal Mr. B. Bogdanovtč, Zagreb, Langu\ trg S- (Ogl. reg. S. br. 26856/37.) ♦ Društvo Naša skrinja izda za praznike pravo domače Dečvino blago in revijo »Na-še noše«. Opozarjamo občinstvo in trgovce. + Opozorilo na prilogo in oglas. V petko- j vi številki »Jutra« je glavna kolektura srečk j drž. razredne lo'erije Al. Planinšek priložila 1 svoje letake. Ker jih je bilo premalo za iz- i polnitev vse naklade in zato nekateri rita- ' telii niso prejeli letaka, jih tvrdka danes ponovno prilaga. »Jutro« z letaki bo zato, danes razposlano v kraje, ki so petkovo številko »Jutra« prejeli brez letakov. Opozarjamo tudi na oglas gl. kolekture Al. Planinšek v današnji številki »Jutra«. * Izrcpana trgovina v Žahnici. V nedavni noči je neznanec vlomil v Kozinčevo trgovino v Zabnici in odnesel mnogo tobaka, cigaret, gnjati. klobas, jajc. moke in drugih špecerijskih cobrot. Ko^inčevj imajo nad 700 din škode. Le tobak ki ga je tat izgubil, so dO'ili na/iaj Solijo, da se je bil zli- j kovec že podnevi skril v hiši. • Občni zhor dijaškega in podpornega društva v Ljubljani bo v ponedeljek 4. aprila i ob 18.30. v pisarni ravnateljstva Akademskega kolegija v Ljubljani. Kolodvorska 22 z običajnim dnevnim redom. * Pavle Sedmak, Kaplan Martin Čeder-mac. roman 250 strani. Miško Kranjec. Kapi-tanovi. roman 400 strani, univ. prof. Kidrič, Zgodovina slovenskega slovgtva. 180 strani vse tri knjige 50 din. Slovenska matica, Ljubljana. + Za veliko noč izleti v Trst. Idrijo, Be netke ali Firenze in v Graz Prijave in informacije v izleini pisarni M 0KÒRN. Ljub-liana, hotel Slon. tel. 26.45. Vhod iz Prešernove ulice. ♦ Za posebni vlak v Budimpešto se iz lavantlnske škofije sprejemajo prijave samo do 31. t. m. Prospekti, informacije in prijave pri: *Putniku«, Maribor. Celje, i Ptuj, ' pili s sporedom, ki bo vsakega zadovoljil, saj bomo slišali izvečine narodne, pa tudi težje umetne pesmi iz slovenske in jugoslovenske glasbene literature. Lep spomenik — I dar pokojnim Ogled spomenikov dolžnost Interesentov Stalna razstava — nizke cene FRANJO KUNOVAR, kamnoseštvo Tel. 49-09. Sv. Križ — Ljubljana u— Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani vabi svoje člane na redni občni zbor. ki bo 4. aprila ob 17. v Geografskem institutu univerze. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor eno uro pozneje. — Odbor. u— Podružnica CMD v Mostah priredi jutri ob 20. v dvorani šole Moste predavanje »Koroška v sliki in besedi« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Fellacher Julij. Ker je tema sedaj zelo aktualna, vabimo vse. Vstop prosti u— Registrirne blagajne in knjigovod-stvene stroje, Vam strokovno popravi Bo- j ris V. Simandl, Ljubljana, Dvofakova ulica i 3, telefon 24-07. Fotoamaterji, dvoje je važno kako je film razvit in koliko vas razvitje stane. Mi Vam razvijemo film kvalitetno za 2.— din Odlične kopije 6x9 po 1.— din. Povečave 18x24 à din 6.—. Filmi .sveži, 26 Sch. 10.— din. Filme Vam vložimo tudi ob nedeljah dopoldne. Fotomaterijal Franjo Mavec nasproti hotela Union, Miklošičeva cesta 6 u— Ljubljanski komorni kvartet kcncerti-ra v veliki filharmonični dvorani v ponedeljek 4. aprila ob 20. Na tem koncertu sodeluje znana odlična naša pianistka gdč. Zora Zarnikova. Spored obsega godalna kvarteta Brahmsa in Arniča ter kvintet Cesarja Fraucka. Na koncert že danes opozarjamo. u— Občni zbor mestne ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metod« v Ljubljani bo jutri 28. t. in. ob 5. popoldne v Liubijani, Breg št. 8/II. ZVOČNI KINO SOKOLSKJ DOM V SlftKI. TELEFON 41-79 Mala SHIRLEY TEMPLE poje, pleše in igra v zabavnem filmu ZLAn KODRČKI v dopolnilo Paramountov zvočni tednik in izvrstna šaloigra v 2 dejanjih BUSTER UJETNIK Predstave v nedeljo ob 3., 5., 7. ln 9, v ponedeljek ob pol 9. uri. Prihodnji spored: ORLOVO GNEZDO Pomagajte svojemu zobozdrf -niku. da Vam ohrani zobe! Tisoii zobozdravnikov priporočajo KOLYNOS zaradi megnvega antl septičnega ln ustne bak terije uni čujočega učinka Uporaoijalte Ko lynos ln s tem varujete svoje zo be ln dlesna Povečajte blesk svojega smehljaja S KOLYNOSOM. Varfujte — kupite veUko tubo! MOŠKE STRAPAC OBLEKE od Din 290 - do 390-KAMGARN OBLEKE, volno od Din 390 - do RNE. MODNE OBLEKE od Din 590 - do 890 - Pri «os »• oblatit* «lagoni» o. dobro <•> ctooti Noie lin« modna oblak*, cene od Din 590 - do 890 -so ii blago ki ne tooslo|o is dragim Inozemskim blagom. TIVAR OBLEKE: anton brumec. uubuana —*—^m Pr*i*rnow« «lica «aspra« glavna (sils o— Jadransko straža priredi v sredo SO. t m. ob 20. v restavraciji »Zvezdi« svoje zadnie predavanje v tekoči ßeziii. Predaval bo dr Branko Verčon: »Sredozemski prostor v novejši mednarodni politik «. Vabljeni Čiani in prijatelji JS Vstop pr<>st. n— Občni zbor Zveze gospodinj bo 7. aprila ob 16. Gradišče 14 z običajnim dnevmm redom. Po občnem zboru referat o mlečni preskrhi mesta Ljubljane, ki ga bo podal g. inž. kem. Albin Nerima. Gospodinje, zanimajte se! Kolesa — motorji u— Studijski tečaj ženskega pokreta. Opozarjamo. da bo v ponedeljek 28 t. m. predava) gospodarski referent ».Iutra« v dvorani Zveze gosjxxiinj. Gradišče št. 14. Tema: Valutne spremembe in njih vpliv na gospodarstvo. Odbor prosi vljudno udeleženke, da pridejo pravočasno, ker se bo predavanje začelo ločno oh 18.15. S UEBOIJ i DRUG. LJUBLJANA u— V vlogi Rosine v »Seviljskem brivcu« bo gostovala ena najslavnejših koloraturk, Poliakinia Ada Sari. Obenem opozarjamo na edino izvedbo »Vraga na vasis s Pio in Pi-nora Mlakarjem, ki bo v ponedeljek. 4. aprila v operi. ARMATURE ZA PLIN, VODO IN PARO tovarna LÜTZ, LJUBLJANA - ŠIŠKA, TELEFON 32-52. Iz Celia e— gahovskj turnir. Celjski šahovski klub je te dni zaključil svoj glavni turnir za 1. 1938. ki se .ga je udeleževalo 8 šahi-s to v Prvak je postal g. Miro Modic s 5 Sn pol točke izmed 7 dosegljivih, drugo mesto si je priboril g. inž. Sa jo vie s 5 točkami, tretje in četrto mesto si delita s 4 in pol točke Mirko Fajs in nž Iskren Pipuš. Turnir je pokazal, da Sp pojavljajo med celjskimi šahisti nove, nadarjene meči. e— Moška In ženska podružnica CMD v Celju opozarja vse člane in članice, da se v č m večjem številu udeleže občnega zbora 31 t m, ob 20. v mali dvorani Narodnega doma. e— Umrl je včeraj na Ostrožnem 28 pri Celju v starosti 66 bt ugledni in priljubljeni posestnik g. Jakob Videnšek. Pogreb bo jutri ob 15. iz h še žalosti na okoliško pokopališče Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem naše iskreno so-žalje! KINO METROPOL ob 16.15. 18.15 in 20.30 »U S P A V A N K A« (Benjamin Gigli). Matineja ob 10 15 in 14. uri ^JETNIKI OTOKA SMRTI«. e— Obupno dejanje občinskega reveža. V petek si je 58-letni občinski revež Mar-t n Mastni k iz Zavrha pri Dobrni prereza] žile na levi roki. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer mu je zdravniška pomoč rešila življenje. Mastnaka je 1. 1914 povozil neki voz in mu zmečkal levo Dogo, k so jo morali potem v celjski bolnišnici odrezati. Tako zmanjšana spodobnost za delo in revščina, ki se je pridružila v zadnjih letih, sta končno gnali Mastnaka v obup. e— Sredpostni sejem Včerajšnji ž vinski in kramarski sejem v Celju je bil slabo obiskan. Prodajalcev je bilo manj nego sicer, še bolj pa je nazadovalo število kupcev. Vzrok je v zmanjšani aktualnosti sejmov v mest h, gospodarski krizi in visokemu datumu. Iz Maribora a— V Ljudski univerzi predava v ponedeljek univ prof. dr. Ivšič iz Zagreba o mednarodnih gos|>odarskih in socialnih problemih. V petek 1. aprila predava novinar R, Rehar o slovanstvu v utooiji in v stvarnosti. a— Mariborski pododbor Udruženja rezervnih oficirjev in ratnlkov vabi sveje člane na XII. redno letno skupščino, ki bo v ponedeljek 28. t. m. ob 20 v dvorani restavracije »Novi svft« (Povodnk), v Mariboru. Jurčičeva ulica 7. a — Iz magistralne službe. V smislu sklepa četrtkove ta ine seje mestnega sve'a so napredovali: ravnatelj mestnega knjigovodstva Joža Harle, mestni nadoficlal Ljudovit Zorzut. mestni uradnik Viktor Lavrenčič, mestna uradnica Draga Kocjanova. otroška vrtna ri ca Zofija Razborškova ter namestnik vodovodnega mojstra Anton Zupanek. Vpo-kojena s>ta tehnični uradnik MEI» Ivan Tičar 'n niesi'ni •••luna Mati'a Zoreč. SREČA VAS KLIČE! V kratkem sezopet prične NOVO KOLO DRŽ. RAZR. LOTERIJE Ali že imate srečko? — Obrnite se čimprej na našo hišo sreče in pooblaščeno glavno kolekturo državne razredne loterije REZJAK — MARIBOR Gosposka ulica 25 — Telefon 20-97 Cela srečka stane Dm 200.—, polovica Din 100.— in četrtinka Din 50.- KINO UNION, danes ob 16.. 18.30 in 20 45, »T A R A N T E L A« (Jeanette Mac Donald) Ob 10. in 14. matineja »Viteza brez strahu«. e— Dve žrtvi napadalcev. v petek okrog 20. ie neki moški pred gostilno »Livado« na vznožju Starega giada napadel 37-.etnega Josipa Baudaša, slugo v Mohorjevi tiskarni v Celju, in mu z nekim ostrim predmetom prerezal levo lice. V četi tek je v Jelovcu pr Radečah neki moški napadel 27-ietnega papirniškega delavca Ivana Odlazka iz Starega dvora pri Radečah in ga za bedel z nožem v desno roko. Poškodovanca se zdravita v celjski bolnišnici. e— štiri hude nesreče. Ko je 32-letni, v tekstilni tovarni »Metka« zaposleni kurjač Lovro Ožek z Lave nalagal v četrt» k okrog 10. v tovarni premog v kotel, je bušnil iz peči plamen v Ožka in ga hudo opekel po obeh podlaktih. Pr" smučanju na Golteh je pade! 2J-letni sin inšpektorja katastrske uprave Josip Didek iz Celja v sredo tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. V petek je' nekj avtomobil na cesti v Medlogu pr Celju povozil 60-let-nega zidarskega mojstra Josipa Stojana iz Celja. Stojan je dobil hudo poškodbo pod desnim očesom. V Vojniku si je 21-letna hčerka posestnice Justina Ribičeva v četrtek pr padcu zlomila desno nogo. Vsi ponesrečenci .razen Stojana se zdravijo v celjski bolnišnici. a— V iorek premiera V torek 29. t m. ie v Narodnem gledališču premiera znane italijanske zalavne komedije »Dva ducata rož«. Režija J. Kovičeva. v glavnih vlogah nastopijo: Jože KoviČ kot Alberto Verani, Branka Rasbergerjeva kot Marina, Milan Ko-šič pa ko' Tomaso Snvelli. a_ Splošno zanimanje zbujajo krasni dobitki velike tombole našega Rdečega križa, ki so že nekaj dni razstavljeni v izložbah tvrdke VVeka na Aleksandrovi cesti. Samo ob sebi je razumljvo, da se ljudje zanimajo zlasti za prekrasno štiri-sedežno limuzino (Opel), ki tvori glavni dobitek bi žajoče se največje tombole, kar jih je bilo doslej v Mariboru. Tablice za to veliko tombolo, ki bo v nedeljo 3. aprila na Trgu Svobode, se že dobe v predproda ji. Tablica stane po Din 5.—. SANATORIJ ZA ŽENSKE BOLEZNI, MARIBOR, vogal Prešernova ul. 31 — Tomšičev drevored 4, dostopen tudi članicam bolniških blagajn, vodi specijalist za ženske bolezni dr. Ipavic Benjamin. a— Mariborski trg se seli na Vodnikov trg in Sirossmajerjevo ulico. Regulacijskim delom na novem Glavnem trgu so sledila se daj kanalizacijska dela na starem Glavnem trgu. jutri pa prenavljalna dela na starem Glavnem trgu v zvezi z novim regulacijskim načrtom o katerem smo ponovno izčrpno poročali S ponedeljkom 28. t. m. se predeli mariborski trg na Vodnikov trg in naprej v drevored vzdolž Strossmajarjeve ulice do starega mestnega pokopališča. Ob velikih tržnih dneh l.o promet v tem delu mesta zabranjen izvzemšj dovoz k hišam. Razpored trga bo naslednji: Zelenjava in eadje prideta na Vodnikov trg. Vojašniški trg ostane rezerviran za slan i na rje, kakor je bilo doslej. Mesarji pridejo v dveh vrstah v Strossmajerjev drevored od Vodnikovega trga do Orožnove ulice. V nadaljevanju drevoreda do Slovenske ulice ter eventualno naprej do starega mestnega pokopališča pridejo lončarji. »Bolgari« ter drugi prodajalci. V podaljšku SDodnjega dela Vodnikovega trga do Drave bodo prodajalci drv. do čim bo za perutninski trg rezerviran prostor na samem Vodnikovem trgu. Ta odredba ve. Ija do preklica Verjetno je. da se trg tudi po končani regulaciji Glavnega trga ne bo vrnil več na Glavni trg. ampak se bo med tem v smislu informacij že uredila nova mestna tržnica na pro=toru stare dravske vo-iašnice. Na Glavnem trgu ostaneio zaenkrat še samo branjevci z južnim sadjem, ki se bodo sproti, kakor bodo pač napredovala regulacijska dela, premeščali na prosta mesta. a— Usodna pomota. Ko je predsnočnjim vozil koroški vlak. je nenadoma obstal pri drugi zapornicah v Studencih ln je lokomotiva dala signal s piskom. Studenčani so drveli skupaj, ker so bili prepričani, da se je morala pripetiti kakšna nesreča. Naenkrat ie bila okoli stoječega vlaka množica ljudi, ki -o pa razočarani odhajali, ko se ie dognalo, da ie nekdo potegni' v stranišču zasilno zavoro misleč, da je omenjeni ročaj zasilne zavore namenjen izplakovanju stranišča. Preskrblte si nove srečke državne razredne loterije v ZADRUŽNI HRANILNICI v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 6. Prvo žrebanje bo 13. In 14. aprila L L «— Bona dela ISfe za takoJSnji nastop vodovodnega inštalaterja in kuharico za srbsko kuhinjo. Informacije daje Borza dela med uradnimi urami. a— Mlinsko vreteno je preluknjalo levo nogo 19 letnemu mlinarskemu pomočniku Ivanu Kovačiču. ki je bil zaposlen v KlojČni-kovem mlinu v Framu. Mlinsko vreteno se mu je po nesrečnem naključju zarilo v levo nogo « toliko silo. da mu jo je preluknjalo do kosti, ki je tudi ranjena Prepreljali so ga v mariborsko bolniànico in je njegovo stanje zelo resno. a— Aretacija bivšega »konzula«. Precej zanimania in komentarjev je zbudila v Mariboru aretacija Feryja Klausa, ki se je gibal v boljših mariborskih krogih in ki se je izdajal za »bivšega konzulat. Aretiran je bil zaradi suma. da je ogoljufal razne osebe ter je sledila aretacija na prijavo nekega mariborskega odvetnika, ki je zaprosil policijo, da odvzame F. Klausu potni list. da ne bi mogel pr«ko meje. dokler ne uredi nekaterih svojih obveznosti. .Mariborska policija je uvedla obširno preiskavo, da se zadeva te ovadbe fio temelja razčisti. a— Na tramu v hlevu obešenega so našli v Grabnem vrhu 77 v občini Velka hlapca in dninarja Franca Roner ja. Obesil se je tako da se je 6 prsti dotikal tal. Star je bil 25 let. Samomor je izvršil iz obupa. KINO UNION, teL 22-21 Ob 15, 17, 19. in 21. uri velezabavna šlagerburka Die verschwundene Frau Pavel Kem p — Theo Lingen — Hans Moser — Lucie Englisch OD DANES NAPREJ SENZACLIONALEN POMORSKI VELEFLLM Podmornica D—1 Podmornica na dnu morja — nepozabni prizori KINO MATICA 21-24 junaštva in tovarištva — vsi za enega, eden za vse! 0b 15., 17., 19. In 21- ari 1 Alatine ja ob pol 11. uri po znižanih cenali GOSPODARJI VIHARJA Žena je izginila...! Ob 10.30 dop. matineja: Smeh! Nestroyjeva komedija Lumpacij vagabund Smeh! Cene od 2.50 do 6.50 din. Tel. 22-21 Iz Hrastnika h— Prvi lirastniški vikar odhaja. Pred dobrimi osmimi leti se je ustanovila v Hrastniku dunovui;a Prvi je bil na to mesto poslan kaplan Alojzij Žalar. V začetku ,e I opravi a siu-ebo božjo v Logarjevi dvorani . ______ „ „ , , , bt« •___i.... u ,„i,„ i®» ' ; ,,L ,. i uorup josip soisKi nadzornik v pokoiu; koi zasilni cerkvi, v teku tet pa je nabial .___,__. ... , . , ,. ' ™ . i a ni £ n „ : podnredsedn k Pretnar Mirko, šolski nad- Iz Gornjega grada gg— Občni zbor podružnice CMD ie bil te dni. Vodila ga je zaslužna predsednica ga. Minka Košeninova, ki je javila, da g. K ranic zaradi bolezni odložil mesto tajnika in da je vodil v zadnjem času tajniške posle g. Il-aš Ivan "Sklenilo če je poslati dolgoletnemu tajniku pismeno zahvalo za njfgovo delo. Iz poroči! je posneti, da je bilo delo podružnice dokaj živahno. — Centrali v Ljul-liani se je poslalo 960 din. Dramska prefissava. ki jo je podružnica Driredila v teku leta. je usi eia prav dobro. Predsednica je pozvala navzočno članstvo, da se prijavi za romanje CMD na Oplenac. Pri vo'itvah novega odbora je bilo sklenjeno, da ostane dosedanji odbor tudi v boloci, poslovni dobi pod predsedstvom ge Minke Košeninove. Za tajnico pa se je izvolila ga. Nada Lohn i kova. Pri slučajnostih se je med drugim sklenilo. da se priredi v maju dramska predstava. zvezana z družabmm večerom gg— (Nebna vest. Tukajšnji kazenski sodnik g. Beljan Mihael je nastopil daljši l>ole-zenski dopust Za časa njegove o tvornosti ca nadomes'uje sodni pristav g. Krmavner Boris. ki je b'l doslej v službi pn sreskem sodišču v Tržiču. gg— Sokol pripravlja dramsko predstavo »Namišljeni bobvk« z.a krneč aprila. Iz Ptuja j— Zadruga državnih nameščencev je imela občni zbor v torek v Narodnem domu. Iz poročil predsednikov uprave in nadzorstva gg. Primca in Gorupa posnemamo, da obstoja zadruga že 16 let. V letu 1937. je pristopilo 57 novih članov, tako da jih šteje zadruga zdaj 287. Z naraščanjem članstva se je povečal promet. Blaga je bilo prodanega za 1.171.835 d narjev, kar znese na vsakega člana povprečno 4083 dinarjev. Kljub temu, da je delala zadruga z majhnim dobičkom, je razdelila članom na koncu leta znesrk 47 705 dinarjev. Ostalo je še 7771 dinar čistega dobička, ki se je razdelil: v rezervni sklad 30%, v pokojninski sklad 2% in za članske namene ess'n. Lastna poslovna sredstva zadruge. deleži In skladi, so znašala ob koncu lanskega leta 167 219 din. kar predstavila več kakor polovico obrtne glavnice Z odobravanlem je bil sprejet predlog sodnika g. dr. Lipiča, da si zadruga postavi svoj dom. Novo upravo sestavljajo: predsednik Prime Albert, šef davčne uprave v Ptuju, podpredsednik dr. Linič Lovro. sod-n'k; blagajnik Pertekel Karel, uradnik okraineera sodišča: tainik Kogei Jožef, višji oficial. odbornik Gabrijel Franc, uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev. člani nadzorstva so: predsedn'k Gorup Josip šolski nadzornik v pokoju; po Sloveniji za današnje čase ogromno vsoto. 700.0'X din in zgradil v letu 19o6. v H.ast niku moderno cerkev, ki pa še ni popolnoma uolova Za tako delo more imeti človek prav železno voljo m velikansko vztrajnost. In to je imel e. Žalar. Ker se ni pečal s poiitiko temveč se je brigal v prvi vrsti za zgradoo cerkve in je bil zelo socialno čuteč cio (saj je pošiliai v letih hude gospodar»'«» kri-Zi de:avske otroke čez veiike počitnicc ua kmete > Slovenske gorice, da so se ta^-, to-le:uo i'fouiog'i). ga je veliko s'.evilo l'rast-nicii.iov vzljut :lo in spoštovalo. Želimo, da b» Lil ludi ujegov naslednik tak. Delo haja,očeaa a. i^jaija v Hrastniku je pa oiio nag-ji,er.o s tem, da mu je podelil »kof mesto župnika v eni najlepših in najl>ogatei»ih župnij lavantinske škofije, v St. Petru pri Mariboru. h— Osebna vest. Iz Hrastnika v Ljubljano je na lastno prošnjo premeščena oiroška vrtnarica ga. Amalija Beltramova. ki ie bila v Hrastniku zvesta članica v~eh narolno-kulturnih društev. Gospe j Bellramovi želimo na novem mestu mnogo zadovoljstva. Na njeno meslo pride iz Ljubljane gdč. Angela •lavornikova. b— Potovalna higienska razstava, ki je nameščena v Logarjevi dvorani, je bila ves Leden prav dobro obiskovana. Posebno privlačna so bila predavanja tujih in domačih predavateljev in predvajanja poučnih filmov Opozarjamo, da bo danes zadnji dan razstava že takoj po julrnji maši odprta. Popoldne ob 15. bo pa zaključno predavanje vodilnega zdravnika protltubcrkulozneca di-panzerja v Ljubljani, s. dr. Josipa Pro lana. Kdor še razstave ni posetil. naj to stori danes! h— Sam si je vzel življenje v duševni zmedenosti rudar An'on Kardon. bivajoč na Logu. V nedeljo 20. t. m., ko ie šla žena k zdravstvenem predavanju se je obesil na vrata svojega stanovanja. Obupneža so pokopali na Trlovljskem pokopališču. Zapustil ie 5 otrok od katerih tO še 3 nepreskrbljeni. Lahka mu bodi zemlja! h— Zvočni kino Soko! predvaja danee ve-iefilm jžetev«. Iz Ljutomera lj— Ljutomerska zelena bratovščina je nedavno zborovala. Navzočne je pozdravil predsednik g. dr. Marko Stajnko in nato nazdravil kraljevskemu domu in kralju Petru II., ki so mu zborovalci zaklicali lovski zdravo. Dalje se je spomnil umrlega člana Frana Repiča in preč tal tudi pozdrav zveze. V poročilu je predsednik omenil minilo slabo letino, ki sta jo povzročila slabo vreme in povodenj, pri čemer je bilo uničeno mnogo divjačine, čuvajske izpite, ki so se vršili v preteklem letu v Ljutomeru, tekmo psov, ki bo v Mariboru, lovsko razstavo v Ljubljani in Berlinu in drugo. Tajnik g. Ciril Rajh je naštel podrobno delo društva v preteklem letu. Poročilo gospodarja je podal g. dr. Crii Porekar, blagajniško pa g. Fran Srešen. Preglednika računov gg. dr. Farčnik in Perko sta predlagala razrešnico blagajniku m celotnemu odboru. Pri volitvah ni bilo izpre-memb. Zbor je sprejel med drugim nastopne predloge: Vsak lovski čuvaj naj vodi seznam pokončanih roparic in vseh važnejših dogodkov v lovišču: orožnike, ki zasledijo lovskega tatu. bo društvo nagradilo: lovski čuvaji naj se nagrade za pokončane roparice: društveno glasilo »Lovec« nai se poveča na dosedanji obseg, honorar bodi enak lanskemu, uredniku naj se dado svobodnejše roke pri 'zhtri snovi; odstrel veveric nai se za eno leto omeji; v tem letu nm se vrši v Radermi lovski sestanek Društvo je pripravljeno subvencionirati psarno, za katero pa žal še ni re-flektanta. zorn'k v pokolu; tainik Mokole Zdravko, proeovnl uradnik: odbornika Osole Franio in Komel Franc. Večji del teh članov že dolga leta uspešno vodi zadrugo. j— Izguba nabavi'alnih kniig. Na cesti od Senčarjeve treovine proti Ljutomerski cesti 'n do bolniškega pokopališča na Ro-goznici sta se v sredo zeublli dve nabav-ljalni knjigi na ime Kurkovič. trgovina v Domavi. Najditelj se prosi, da knj gi spet vrne lastniku. Lep češkoslovaški dan v Ptuju Ptuj, marca Pred dnevi ftfa prispela v Ptu) na povabilo Jugoslovensko-čoŠkoslovaške !ige ljubi lanski konzul češkoslovaške republike g. inž. Mihovsk? in predsednik izvrševal nega odlo-ra JCL v Liubliani g. dr. Stare. Na postaji so ju pričakali odborniki lige. župan g. dr. ' i'" -u • d^nt mesta g. inž. makv Markovič. Na mnogih hišah s>o plapolale na čast bratskemu go-tu državna zastava. Oba gosta s'a se napotila v mestno gledališče. kjer sta imela zanimivi predavanji z zvočnim filmom o Češkoslovaški v vojni Ln miru. Vsi prestori gledališča so bili do zadnjega zasedeni. Precej občinstva je moralo oditi, ker ni bilo več prostora. Prireditev je otv ori I predsednik JCL dr. Viseniak z iskrenim nozdravom obeh gostov in je občinstvo z navdušenjem vzklikalo g. konzulu in Češkoslovaški. Občinstvo je z največjim zanimanjem sledilo predavanjem Val navdušen ia ie izzval zlasti film o češkoslovaški vojski, katera strumnost in oprema ie zbudila pri občinstvu občudovanje. Po končani prireditvi je bil družabni večer v Narodnem donu, ki sta se ga udeležila oba go-ta S toplimi besedami se jima ie za'valil predsednik ptujske JČL c. dr. Viseniak za lepi predavanji in naglasil. da bo narodnim Ptujčanoin ostala ta prir^dit^v v najlepšim spominu. V imenu mestne občine ie pozdravil gosta župan g. dr. Remec. Govorili so še zastooniki Sokola in raznih narodnih društev, med mimi gg. dr Šalamun in dr. Regula. G. dr. Mrgole ie ooudarial hvaležnost vst>h iugosloveivkih študentov v Pragi. ki ne bodo nikdar pozabili gos'oliubl a, ki so ga bili deležni v Pragi Ln na drugih čeških univerzah. Preišnio nednlio ie bila še posebna predstava za dijašlvo. ki je isto'a,ko narv>'-nik> v«e gledališka prostore in sledilo z nepopisnim navdu?eniem izvajanjem £g konzula in prof. Sedivega iz Maribora, kakor tudi filmom. ki so pred vaiali. Obe nrired'tvi sta bili v znaku nezlomljivega bratstva in zvestobe m»d iugosloven-skim in češkoslovaškim narodom. ZA SMEH IN KRATEK ČAS VLJUDNOST »Ali ste bili vi tisti, ki mi je snoči pri-mazal klofuto?« jžal, ne.« rJET »Nekam slabe volje si videti. Kaj pa U Je?« »Oh. moja žena se je vrn Ia s potovanja.. Pred ne-caj dnevi sem ji pisal, da sedim vsak večer doma in delam. Danes pa jo prišel račun za elektriko in je znašal komaj tri dinarje.« VREME »Kako vam je letošnje pomladansko vreme všeč?« s-Zelo. Moja žena je že teden dni tako prehlajena, da ne more izpre govor ti niti besede.« Oskrbništvo DOMA NA KOMNI ODDA slovensko planinsko društvo v Ljubljani. Postojanka je udobno urejen planinski dom, oskrbovan vse leto in dobro frekventiran. Intercsentje morajc biti popolnoma verzirani v vseh poslih večjega obrata, vešči voditi propagando ter vse administrativne posle Kavcija zna£a Din 50.000.—. — Pismene ponudbe z navedbo referenc in predložitvijo spričeval je treba poslati najkasneje do 1. aprila pisarni slovenskega planinskega društva. Aleksandrova cesta 4/1. Z odkrušeno skalo ]e padel v prepad Škofje I/oka 26 morca Na severnem obronku Ljulmika se je v sredo v zgodnjih jutrnih u a'i zgodili hu Ia ' nesreča, ki le po srečnem naključju ni zahtevala smrtne žrtve. V torek pnn'>či st i se Heinriharjev lovski Čuvaj Logonder Nejče in («uzelj Pavle odpravila na Lji.'n '< n»i i divje petelit.e. Mtd potjo sta se ustavila v i koči na Gabrovem kjer sta kakšno uro ; peičivalo nato pa malo nred peto uro ub a-1 la, pot proti vtIiu. Pridružil se jima ie še j Volčič Franc Ko je trojica obč!a vrh. je , krenila nroti izredno strmemu in nevarnemu ! severnemu obronku l/ogonder. ki je pos'al j nestrpen, ko je zaslišal peti petelini, i; šel spre» aj. Naenkrat pa s'a njegova tovariša. I ki sta sa b'ila še malo po» rej opomini: Ia. naj bo pazljiv, opazda da se je Logomlni odluščila ?koke r pr'soel zdravnik dr. Koman m nn'il prš' odovan"u vso oomoč. V četrtek ria so Log"ndri ni nosiViiri prenesli iz Ljnbnika v ftkofjo ]jO-ko. nato pa sra s Hemri^jevim avtom o I-peljali v bolnišnico. Legender ima praske po vse*m telesu, a največ se je potolke' v kolku. Zdraviti se bo moral ffotovo več tednov. Med padanjem po drči fe bil izgubi1 I/o-gonder pu^-o. k'obuk denarnico s 60 di-rarii in srebrno uro VsP te p^^met» nozneie naSli H'i'e nes-e*»» v> fcrvo k~u5-Ij'vo skn'ov'e Pnvi'o s;"er d^ L;- 'vik ni nevaren. v°nd»r tv« je severno pobočje iz-le'n'kom od^vptnvaM. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo ie za pol stoletja! FORMALNOST >Oče, zakaj sta ri pa žen n ln nevesta dala pred oltarjem roko?« <0. to je samo formalnost. Take kakor med boksarji, ki si jo dajo prtd vsakim spe pacioni.« METLA »No, prijatelj Kakor sem slišal, ste s«e oženili. Kako ste pa kaj z ženo zadovol}-n ? Kakšna je?«. »Zelo pridna In skrbna. Ce pridem ponoči še tako pozno domov, jo dobim z metlo na hodniku.« ŽALOSTNO »Kaj se pa tak održiš?« »Oh, včeraj so mi opl-cnili blagajno in pobrali vse do zadnjega d narja.« »Prava rsč; Pri meni napravi žena to vsak teden.« VEČER V PARKU Pozno zvečer sta prišla v skrit kotiček parka. Sedla sta in iznenada jo je on vprašal : »Ali vas smem poljubiti?« »No, al mislite ,da sem prišla sem čakat avtobus?« CESNJEVE KOSCICE Smola je šel z otroki na izlet. Ob robu gozda je sede) v travo. Cez nekaj časa pride Pepček, najstarejši; »Oče, daj, pregrizni mi tole koščico!« Oče je to storil. Malo nato pride Micka, k ji dobrodušni Smola pravtako pregriz-ne koščico. Ko je tudi Marica, najmlajša, prinesla kcščico, da bi jo oče pregriznil, vpraša oče: »Otroci, kje ste pa dobili toliko ko-šče?« Pa reče Pepčeik: »Tamle doli jih je š? cel kupček I« IZ ŠOLE Učenci so dobili domačo nalogo, ki se je glasila »V čem živali prekašajo ljudi?« Tonček je napisal teile; »Pavom zrase sama od sebe lepa obleka iz telesa Mojà mami ne zrase. Velblod je lahko dolge dneve brez pijače, moj oče pa tega ne zmore.« LEPA PONUDBA »Gospodična, ali me boste prišli obiskat na stanovanje?« »Hm, ali se boste dostojno vedli ?« »Častno b' sedo vam dam No ali boste prišli'« »Hm. če je tako. pa res ne vem, čemu bi hod la ... « ZIDARSKA »Ti, Pepe, ali polir že ve, da s- je ogro* je okoli hiše podrlo ?c »Mislim, da Se, ker leži pod njim.« Pet nalili mušketirjev v Milanu Pod Galerijami. — milanski promenadi. Onstran velikega stolnega trga ki ima tla v,sa v mozaiku, mežikajo lučne reklame v enakomernih presledkih V vseh barvah se =vet:;o s streh in zidov, migljajo, se preliva >, potujejo črke; ves trg je ovenčan s pisanimi lučmi. V sredi pa, kakor veličastna silhueta. — milanska stolnica. Ogromna m široka, z neštetimi majhnimi, v nebo stremečimi stolpiči Bei filigran kakor pravljičen grad... Gneča Vpitje. Ropot avtomobilov m cestnih železnic. Elegantna, pihana množica se vali po pločniku, pod oboki n steklenim svodom Galerij. ». J^ua pa ti sploh misleš . .« (sledila je ■•na onih srbskih, pri nas udomačenih kletvic ki kažejo bujno domišljijo, nam s svojo krepko tolažilnostjo ob neštetih prilikah sladijo življenje, so dika m ocvirki na--c govorice in brez dvoma najvažnejša obogatitev slovenskega jezika moderne dobe). Presenečen se ozrem. Po vsem. kar sem videl in slišal sodeč, razpravljata za mano prijateljsko — dva Kranjca. Nosita znake komercialne šole. Sam sem ^e bil že davno odvadi! nositi znak svoje fakultete (filosofia-lettere), ker se človek s tem tukaj takoj izda. da je »matricola«, po naše »bruc«. (Sicer pa je to izrazita značilnost Italijanov, da nosijo stalno razne fantastične znake v gumbnieah ) Nagovorim svoja rojak m kmalu stopamo med veselim pogovorim po mozaiku, pod stekleno kupolo Galerij. Z začudenjem smo dognali, da človek sorazmerno z oddaljenostjo od domovine tako propada, da v inozemstvu celo Šta.ierc prizna Kranjca za rojaka in obratno. Vsekakor pa ia olajševalno okoliščino takoj povem, da sem bil v teku svoje srednješolske kariere že preživel eno leto v Ljubljani. Moja nova znanca me vprašata. ali še vem, kaj je ob veselih prilikah kakršna je to srečanje, na Slovenskem na vada. Seveda mi je znano. »To se zalije!« Izkaže se nato, da smo že vsi nekoliko prodrli v tajnosti laške vinske karte. V finem vinskem lokalu, v katerega vstopimo kmalu nato. se namreč takoj zedmimo. da naročimo buteljko »Moscato di Rodi«. Sestanka naslednjega večera sem se udeleži! tudi jaz. Prišli so razen mojih dveh novih znancev: študent politehnike in ob enem Ljubljančan, ki tedaj še ni bi! švj carski mednarodni akademski prvak v smu-ških skokih, in mlad ljubljanski vijolinist. dirigent in komponist, ki je z obžalovanjem dognal, -da je to poslovilni večer, ker se odpeljejo prvi trije prihodnje jutro domov. malo na počitnice. Nadalje je izjavil, da je »luštkano«, da je prispel naš tenor 7, očali, ta »zlati fant«, šele s polurno tenorsko zamudo na sestanek. Še pet minut pozneje, če ni bilo več, je s še bolj tenorsko samodopadljivostjo nastopil splošno občudovani tenor in inženjer, k; je šele ne-! davno odnesel v Aleksandri ji prvo pevsko nagrado. Ob prvem jutrnjem svitu smo s še nekoliko meglenimi glavami zapeli našim trem tovarišem v slovo: »Majolka, ti si kriva...« Stanujemo vsi blizu skupaj v Citta degli studi, zato se pa vsak večer dobimo, odkar smo se vrnili po božiču. Med našimi stanovanji je »samo« četrturna razdalja, za milanske razmere prava malenkost, temu tukaj pravimo »v neposredni bližini«. Če se nam pa mudi, imamo pred vrati: cestno železnico, avtobus, »filovio«. — Ne veste, kaj ie to Predstavite si cestno železnico s kolesi avtobusa ah pa avtobus z električnim vodom' Pa vi v Ljubljani sploh ne veste, kaj je tramvaj! Mislite si dolg voz aerodinamične linije, ki spominja nekoliko na cepelir. na tračnicah, vrata se ob postajah avtomatično odpirajo in zapirajo. Eden izmed nas je nekoč prav nedolžno slonel ob teh vratih, pa bi bi! skoro padel ven, ko so se nenadoma odprla. Sprevodnik, ki si je dovolil to šalo (vrata odpira in zapira na vzvod, ki sproži mehanizem na zračni pritisk) se je škodoželjno nasmehnil. Sprevodniki v teh vozovih udobno sede. tako da morajo vsi potniki mimo njih ker je dovoljen vstop le pri enih \ratih, izhod pa pri drugih. Mi. seveda zaradi sporta, včasih kljub temu smukneinu v gneči mimo. nc da bi kupili voznega listka V neki slaščičarni (slaščičarne nadomestujeio tu kavarne in so tudi tako dolgo odprte) smo imeli nekega večera ustanovni cbčni zbor našega »Društva nedolžnih slovenskih mla-deničev v Milanu«. Udeležilo se ga je !e nas pet mušketirjev v odsotnosti tenorjev. Le-ti tvorijo namreč tukaj posebno kasto, ki se odlikuje po nadpovprečni samozavesti in drugih svojstvenih lastnostih. Kar pa je takih, ki pojejo v Scali, jih lahko vidiš dopoldne med 11. in 12 uro pod Galerijami, spoznaš jih pa po tem. da imajo ploske noge in širokokrajen črn klobuk na umetniških kodrih. Pa o tem pozneje. Najprej pa veleva/ne sklepe občnega zbora! Predsednik (naš vijolmski virtuoz in kompo-{ nist) izjavi, da že kompooira društveno himno in da bo stori! vse za itahjansko-ju-gosloveruko zbližanjc s posebnim ozirom na nežni spol. V tem pogiedu je že pokre-nil vse potrebne korake, ne izvzemši razčiščen ja raznih nesporazumov. Neki zastopnici nežnega sjx>la, ki ga je vprašala, a!i je »stanco« (po laško: truden), ie bi! včeraj zvečer prijazno in potrpežljivo razložil, da ni Stanko ampak kranjski Janez. Kakor vidite, ie delo društva res truda polno. Saj se je g. predsedniku pripetil sličen primer tudi v mlekarni. Povzročil je splošno veselosi v lokalu, ko je naročil. »Mascalzone!« (laško: lopov) namesto: »Maschcr-pone« (laško: vrsta sira) Blagajnik jc nato obljubil, da se bo tudi on dižnl tradicije slovenskih klubov in nani /ato žc sedaj z veliko prepričevalnostjo zagotovil, da bo blagajna vedno pasivna. Z velikim odobravanjem ic bila nato sprejeta resolucija revizorjev, da se bosta dala podkupiti res samo v nujnih primerih in z veHkim vsotami. Ganjeni smo se razšli. Zdaj pa o tenor j. h: »Zar as ečaie i vi, | gospod io. ovde jedem šara/, kad a pjevate?« Biio je na večer, ki ga je prebila z nami znamenita italijanska pevska pedagoginja, ki je preživela tud: nekaj časa v Jugoslaviji in dobro obvlada srbohrvaščino. V Aleksandri j i uspeli tenor je pokazal na svoj želodec in jo je vprašal, ali začuti tam vijak oziroma »šrauf« kadar peje. Slavna pedagoginja je začudeno zanikala. »Imate pravo,« je naš tenor hitro priznal: »I ja ga ne osecam.« Kmalu nato pa jo je vprašal: ».Teli sisate ili jedete tonove?« Zopet se je začudila pedagoginja: »Pa ja ne sisam ni ne jedem tonove. Ja samo pjevam...« — »Imate pravo. I ja samo pjevam...« Tako jc šlo ves večer. So pač tenorji... »Pa to vam je zaista interesantno,« je zadnjič razlagal in potegnil iz vsakega žepa po en kos pečatnega voska — »Porta fortuna«! In strme smo poslušali, da ščiti pečatni vosek pred prehladom, angino in sploh vsakršno nesrečo. Ko pa smo teden dni pozneje našli mnogo obetajočega tenorja prehlajenega: »Znate, ne može sve da učini cera lacca ...« (laški izraz za pečatni vosek). Nekaj veselih prigodb; ne vse in morda tudi ne najbolj vesele: toda značilne za nas studente v tujini, »cesto & praznim želodcem. pa vedno židane volje.« da uporabim bese-dc, ki sem jih šele nedavno bra! v tein listu. Pozdrave pošiljajo domov, na Slovensko: pet mušketirjev in en tenor! Milano, marca. 1938. Preis Fran/o, no bi si človek mogel misliti, že je držal neki 13-letnik, tudi iz Binklja in šolar tretjega razreda, v rokah kamen in ga zalučal proli bežečetnu Florjamčicu. Nesreča je menda hotela, da je vprav tedaj obrnil Florian-cic glavo in kamen mu je priletel z vso filo v glavo. .. Doma Florjančič ni hotel z besedo na dan. nič ni pravil o tem, kaj se mu je pripetilo na Kamnitniku. \ prav to pa je bilo zanj še '»olj usodno. Tretji dan so že morali po zdrav- nika dr. Hubada, ki je odredSl takojSen prevoz fantka v bolnico. Izkazalo se je, da je črepinja prebita... V bolnica so poskusili z nesrečnim Florjamčičem vse, da bi ga ohranili pri življenju, toda zaman Nastopilo je vnetje možganske mrene in v soboto popoldne t>e je končalo mlado življenje. Poslednje dneve je pretrpel bolečine, da bi omajaie kamen na cesti. Njegovi vzdihi so se čoli prav von, na prosto. Nenavadna smrt je vzbudila rsplošno sočustvovanje s preostalimi. Na milanskem velesejmu Kakor lani, bo rudi letos na 19. velesejmu v Milanu šolska razstava, ki bo opozarjala obiskovalce na vse probleme šolstva. Lani jc imela ta razstava sijajne uspehe, ki pa se bodo letos še stopnjevali, ker je razstava razširjena. Razstava je razdeljena na tri oddelke: oprema, dekoracije, didaktični pripomočki. Prvi oddelek kaže učilnice z najmodernejšo in naj pripravne j-šo opremo. V drugem oddelku je bogata zbirka reprodukcij umetnin, fotografij in tudi originalnih slik. V tretjem oddelku pa so najboljši pripomočki splošnega nazornega in strokovnega pouka Tudi ljubitelji glasbe bodo našli na 19. velesejmu v Milanu paviljon, ki jim bo nu- Krokanje gospoda Drete Gospod Dreta ima časih svoje dni. ko obrede vse znane iokale po mestu. Zadnjo soboto je bil spet v štirih. S seboj pa ni imel prav mnogo denarja. V vsakem lokalu je dal takoj pri prihodu en dinar napitnine, in je porabil polovico denarja, kolikor ga je še imel, pri izhodu pa je dal še po en dinar napitnine. Koliko denarja je imel v začetku s seboj, če po odhodu iz četrtega lokala ni imel v žepu niti dinarja več? Pošljite rešitve do petka na dopisnici. V kotu naj bo pripis »Uganka kluba Metle«. Med pridne reševalce bo stric Matic razdeli! nekaj lepih knjižnih nagrad. Gospod Smola in znamke Ta teden je imel gospod Smola med Met-larji dovolj pomočnikov. Stric Matic je kar strmel, tako ga je pismonoša zasipal z rešitvami. In še skoraj vse so bile pravilne! dii obilico užitkov in pobud. Tej svrhi služi nekdanji modni paviljon v Via del Commercio (Cesta trgovine). Paviljon so lani popolnoma preuredili. V paviljonu bodo razstavljeni najrazličnejši glasbeni instrumenti. Obiskovalci razstave bodo prisostvovali tudi preizkušnjam teh instrumentov, imeli pa bodo tudi bogato izbero radijskih aparatov, gramofonov, gramofonskih plošč, itd. V tem paviljonu razstavljeni radijski aparati pa niso v zvezi s posebno radio-razstavo, pri kateri so udeležene mnoge tvrdke. Glasbena razstava bo imela tudi svoje programe, ki bodo po svoji umetniški višini velika privlačnost. Koliko znamk je moral gospod Smola kupiti? Po 50 par 94. po 3 dinarje 1 in po 10 dinarjev 5. Med reševalce je stric Matic razdelil po žrebu 10 knjižnih nagrad, in sicer dobe: Mirica Bajt, klria, Via Sabotino 4, »Roman treh src«. Ivan Galinec, Prevalje, roman »Misteri-ja«. Ignac S tih. Sužid 46 pri Kobaridu romaa »Lucifer«. Tatjana Lazar. Novo mesto, Ljubljanska 22, roman »Ugrabljeni milijoni«. Ferdinand Čerrtigoj, Fontaine l'Evéque.. Rue du Répos 15, Belgija, roman »Blagajna velikega vojvode«. Stane Megušar. Ljubljana, Prekmurska L. roman »V krempljih inkvizicije«. Josip Pobežin ml., Rogaška Slatina, Alojzija Terzer. Pevma — Osiavje 93, Leonard Gašperšič, Stržišče 16 in Vinko Levsiek, Hudi konec 10, Ortr.ek pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svet«. Lep dar: Zgodbe brez groze vrnitvijo izletnikov) v češkem domu. Tu se bomo prisrčno pogovorili o bodočem skupnem delovanju in o okrepitvi stikov med Cirilmetodarji v Sloveniji in v prestolnici. Kr. banska uprava v Ljubljani je dovolila svojim uradnikom in nameščencem, ki se želijo udeležiti izleta, dopust od 30. aprila do 3. ìr.aja; ti dnevi se jim ne štejejo v redni dopust, železničarje naproša vodstvo izleta, da pravočasno nakažejo 10 din za režijske stroške in 40 din za avtobus na Oplenac. Prav vsi izletniki, ki reflektirajo na sdcupno prehrano in prenočišče, pa se naprošajo, da takoj sporočijo to vodstvu izleta, da bo lahko zaaralo j>ostelje, kajti sicer bo tiste dni v Eeogradu stiska za prostor. Kakor je iz navedenega razvidno, bodo izletniki lahko ogledali toliko, kakor ob nobeni drugi priliki. In ker je po takem pričakovati, da bo število pri javi jencev izredno naraslo, piiporočamo, da se tisti, ki želijo na Oplenac, nemudno prijavijo in vpošljejo prijavnino. Po deželi se prijavite svojim podružnicam, v Ljubljani pa pri vodstvu CM D ali pa pri blagajni Bonačeve trgovine v šelenburgovi ulici. Pivkov dom Sokola Maribor L Najlepše počaščenje so kol sk e ga prvoborttelja Cirilmetodarji bodo ob izletu na Oplenac ogledali številne zanimivosti v Beogradu Za hrano, prenočišče in prevoz je poskrbljeno število izletnikov, jih bo poseben avtobus odpeljal tudi na Avalo in sicer za 24 din tja in nazaj. Vodniki po Beogradu so preskrbljeni. V muzejih in na italijanski razstavi pa bodo izletnikom tolmačili umetnine bije slovenski umetniki, ki stalno bivajo v Beogradu. Vobče je izlet Cirilmetodarjev na Oplenac vzbudil med beograjskimi Slovenci izredno zanimanje in pozorno zasledujejo navodila v nedeljskih številkah »Jutra«. Gg. senator dr. Kramer. gospa škarjeva, ravnatelj Fer-jančič in Slavko Ferjančič, Stanko Čop in ravnatelj Miloš štibler so izkazali vso svojo pomoč, da je izletni odbor uspel v svojih željah. Lepo število beograjskih Cirilmetodarjev se bo pridružilo romanju na Oplenac. Po končanem ogledovanju Beograda pa se želijo beograjski Slovenci sestati z izletniki. Sestanek bo najbrž zvečer (pred Ljubljana, 25. marca Tako, zdaj je pa že v polni meri poskrbljeno, da bo izlet Cirilmetodarjev na Oplenac najlepše uspel. Venomer se prijavljajo novi izlstniki iz vseh slovenskih krajev; obenem pa je vodstvo izleta tudi že poskrbelo vse potrebno v Beogradu, kakor tudi v Mla-denovcu in na Oplcncu. Vodja. izleta g. Tone čotar se je pravkar vrnil iz teh krajev in nam je povedal naslednje podrobnosti: Predvsem glede hrane In prenočišča. Kdor bo hotel obedovati v znameniti restavraciji dvornega posestva na Oplencu, Jjo plačal za kosilo 20 din, v Mladenovcu pa bodo kosila po 14 din v znanih hotelih Kazino, Kosmaj, Makedonija in Taliovo. V Beogradu bodo izletniki lahko na hrani v bavljalni zadrugi, v »Gorici -, v Slovenski menzi in v : Jadranu . Kava s kruhom bo po 3 din kosilo 10, večerja 7 din, v »Jadranu pa 12 in 8 din. Prenočišča bodo po 6 din v Borzi dela, po 12 din v Nabavljal-ni zadrugi in v obeh Učiteljskih domih, po 20 din v hotelu »Dunav« in po 32 din v hotelu -Wilson . Rezerviranih bo 290 postelj. Ker bo precej izletnikov nočevalo pri sorodnikih ali znancih, je dovolj prenočišč zagotovljenih. Izletni odbor pa nujno prosi vse ki reflektirajo na prenočišče, da obenem s prijavo takoj vpošljejo naslednje podatke (zavoljo skupne prijave): ime in priimek, rojstni kraj, pristojnost in poklic. Državni uradniki in člani nabavljalnih za-Urug naj navedejo številko članske knjižice -Ji legitimacije. Za otroke je zagotovljena -etrtinska voznina, do glavne proge pa polovična. In zdaj: kaj vse si bodo lahko izletniki ogledali? Prav gotovo bo izlet na Oplenac nudil nenavadno mnogo. Izlet je namreč prirejen ravno v srečnem času, ko bo Beo-g: ad lahko pokazal vse tisto, kar si izletnik žeJi ogledati, čeprav so sicer ob pordel j k ih muzeji v Beogradu zavoljo čišče-Jij« zaprti, je vodstvu uspelo doseči, da bo slovenskim izletnikom obisk dovoljen. Ogledali si bodo lahko muzej kneza Pavla, nani je vojni muzej ter italijansko razstavo portretov, ki je že samo vredna izleta v Beograd. Nadalje je znižana vstopnina na c "grajski velesejem, ki bo takrat ravno odprt (po -5 din za osebo). Izletniki bodo nadalje obiskali Dedinje in Topčider, Ka-'tniegdan, mošejo, pokopališče z grobnico hraniteljev Beograda, zemunski most, Narodno skupščino. Precej številna deputarla bo sprejeta v avdijenci pri Nj. VeL kraljici Mariji. Ako se prijavi zadostno Maribor, 26. marca Dne 29. marca poteče prva obletnica smrti velikega carzanskega junaka, odličnega Sokola in vzornega narodnjaka dr. Ljudevita Pivka. Telesno je umrl, toda njegov duh. njegove. ideje živijo ter so posebno žive in tvorne v vrstah Pivkove so-Kolske družine v V. mestnem okraju v Mariboru, ki pripravlja za 2. aprila spominsko Pivkovo akademijo v večjem cb-šegu. . Sokol Maribor L hoče zvesto in zgledno nadaljevat, program, ki mu ga je zastavil njegov ustanovitelj ter prvi starosta, nepozabni pokojni dr. Pivko. Pivkova sokolska družina se pripravlja na razvitje prapora za, deco, ki bo 12- junija t. 1. Prihodnje leto bo razvitje naraščajskega ter društvenega prapora ob priliki 10 letnice obstoja in razvoja Sokolskega društva Maribor I. Društvo, ki šteje Okoli 800 pripadnikov, med temi 300 telovadečih članov in Iti je med najvzorneje delujočimi sokolskimi društvi v državi, pa si je v okviru Sokolske Petrove petletke postavilo za c lj, da zgradi v V. mestnem okraju v Mariboru Pivkov dom Sokola Maribor I. Dosiej so vneti in navdušeni člani nabrali že dobro tretjino zneska, ki je po- Brez skrbi kadite in Vaši zobje ostanejo snežnobeli, če uporabljate za nego zob: . treben za dosego tega cilja. Novi dom naj bi bil teplo, domačnostno in prijetno zar vetišče Pivkove sokolske družine, kl hodi vztrajno in dosledno za svetlimi in vzvišenimi sokolskimi cilji, ki jih je svoji ljubljeni družini začrtal nepozabni ataman in i>očka« dr. Ljudevit Pivko. Ob težki izgubi, ki je doletelo Pivkovo sokolsko družino ob p re rani smrti nepo- zabnega vod'telja je dozorel sklep, ki predstavlja najvišji cilj, ki si ga je moglo društvo postaviti ob tej trpki izgubi, da se v V. mestnem okiuju postavi čim preje ponosen Sokolski dom, ki bo nosil ime nesmrtnega Sokola in neustrašenega car-zanskega junaka. Obenem pa naj bo ta dom živ dokument sckolske požrtvovalnosti ter uspehov številne Pvkove sokolske družine v Mariboru, ki se ob pivi obletnici smrti svojega voditelja globoko sklanja nad njegovim, s cvetjem posutim grobom. Obenem s P vkovo sokolsko družino pa se te dni klanja ves nacionalni in Sokolaki Maribor manom enega najpleme-nitejših sinov jugoslovenskega naroda. zobno kremo, kl izpolni, kar obljubi. Otroška razposajenost povzročila smrt Čkofja Loka, 25. marca. V ponedeljek ob 11. je krenil izpred mrtvaške veže ljubljanske bolnice žalni sprevod. Svojo poslednjo pot je liaslopil šolar petega razreda v škofji Loki, tesarjev sin iz Binklja, Florjančič Rudolf Čudne, a hkrati kaj značilne okolnosti so povzročile Florjan-čičevo smrt. Bilo je pred 1-1 dnevi, v nedeljo, ko so se otroci igrali na starološkom Kamnitniku. Bila jih je cela kopica iz osnovne in meščanske šole. Pekli so ludi krompir. Na nesrečo je posegel po že skoraj pečenem krompirju Florjančič. pograbil je en krompir in zletel z njim po bregu navzdol. 1'red- Jackson Gregory: 94 Juana Castanares Roman »Lahko noč, Guera Perrigo,« je preSerno zakli-cal, si poveznil klobuk na glavo in izginil Sam ni vedel, ali mu je odzdravila ali ne, tako naglo so se bila vrata zaprla in zapahnila za njegovim hrbtom. Ne da bi okrenil glavo, je stekel k svojemu konju, skočil nanj in odjahal proti Bluesmokeškim hribom. Previdno se je vzpel na vrh skalnega prelaza. ki je vodil iz rodovitne doline v puščavo Kmalu je imel konj namesto kamenite steze mehak pesek pod kopiti. Jezdečeva postava, črna senca v mesečini, je počasi izginila. Guera je ta čas upihnila svečo in počenila ob ugašajoči žerjavici počrnelega ognjišča na tla Rdečkasti svit oglja ji je zadostoval Čutila je potrebo, ostati skrita, čeprav si je spet in spet ponavljala, da jo samo razdraženi živci begajo in ji vdihujejo misel, da tisto, kar ie slišala, ni bil belec Vkljub Hawkovlm zatrdilom se ji je zdelo da še zmerom nekdo preži zunaj v temi; nekdo, čigar bližina pomeni zanjo strašno grožnjo. Nekdo ki je čakal samo pravega trenutka, ko bo ostala čisto sama, neznatna postava, ki gleda skozi okno in se plazi proti vratom — Kolikanj je prej želela, da bi ostal Hawk pri nji! Le komaj se je bila premagala, da ga ni po prosila, naj jo vzame s seboj — kamor koli, samo proč odtod! Zato je tudi stiskala ustnice, da ne bi sklenila rok in ga jela rotiti, njega, ki ji je bil skoraj tujec! Ljubezniv je bil in vesel, hkratu pa hladen in tuj. Še preden se je poslovil, niso bile njegove misli več pri nji, ampak so romale svoja pota, namenjena njegovim lastnim koristim Kar strpeti mu ni bilo od neučakanosti, da bi se vrnil v Bluesmokeške hribe, tja, kjer je bil tudi Biondino. Ali je bil Biondino res še tam? In če bi bil Biondino zdajle tu, kaj tedaj? Ce je kdo sledil Hawka, kdo drug naj bi bil kakor Biondino? Nemara da se skriva kje zunaj; nič se mu ne mudi. ko ve. da se vsako minuto veča razdalja med njo in med tistim, ki bi ii edinil mogel Dri-hiteti na pomoč' Čedalje huje jo je prevzemala zavest samote in zapuščenosti. Pri tem je čutila, do se sama vse bolj in bolj poganja v strah Prej jo je bil splašil nedolžan šum, in zdaj ie bila spet brezglasna tišina tisto svinčeno breme, ki jo ie tiščalo in dušilo v nji sleherni up. In Hawk je bil prepričan, da je vse v redu — Ali se je res tako trdno zanašal kakor je kazal proti nji? Kaj je konec koncev vedela o njem7 Samo to. kar je sam priznaval- da je v resnici tisti kapitan Colorado, ki ni bil na nič boljšem glasu kakor Viktor Biondino. Seveda se je vedel proti nji neoporečno in obzirno, kadar je bila z njim sama in s tem izročena njegovi oblasti. Bili so celo trenutki, ko mu je po samem pogledu v njegove oči neomejeno zaupala. A potem so je vendarle spet obšli dvomi o njem. Ravno prejle, ko je skušal veselo in ljubeznivo kramljati z njo, se ji je zdelo, kakor da bi bile njegove misli drugje in bi komaj čakal, da se poslovi Ali je mar z njo vred čutil navzočnost tujega bitja. Ali je z njo vred vedel, kako je človeku, kadar ga obliva ledena zona? Ali je bil tako neustraien, kakor se ji je zdelo? Ali je tudi njega premagoval občutek, da se tu v senci nekdo skriva? In ali se ui morda samo dvizal, da bi ušel svinčenki neznanega morilca? Ali je bil ta Rdeči kapitan pogumen mož ali strahopetec? »Tako silno se mu Je mudilo odtod! Ze ves čas odkar sem prvič začula tisti sumljivi šum! Govoril je nalašč glasneje kakor prej in mi zatrjeval, da ni nikjer žive duše tu in da se mora podvizati —« Ta čas, ko je Hawk v mesečini jezdil po puščavi so Gueri udje odreveneli od negibnega čepenia Napeto je prisluškovala v temo, vsak trenutek pripravljena, da tuja roka pritisne na kljuko Misli, ki so ji brez miru blodile med sedan;ostjo in nedavno preteklostjo sem ter tja, so bile ponovile že vsak njegov gib. vsak stavek, ki ga je bil izrekel. Kaj je bilo neki vzrok zadnjih besed »Lahko noč. Guera Perrigo!« Ali je morda vedel — Netopir Je prifofotal skozi okno. Malo je manjkalo. da ni glasno zavpila, tako pri kraju je bila s svojimi živci. Kakor ukleta je gledala za živaljo, ki se je opotekala med svetlobo in senco sem J ter tja. Ko Je vendar že odletela, Je skočila iz svojega kota, da bi zaprla težke oknice. Komaj je vzdignila roko, je segla skozi okno tuja roka in jo neusmiljeno stisnila v zapestju. Na prvi mah je od strahu odrevenela, tako, da se ni mogla ne ganiti ne zakričati. A kmarn se ji je utrgal iz grla prvi krik — in drugi — — krik za krikom; divje je bila okrog sebe in se skušala izviti prijemu, ki ji je tri zapestje kakor jeklena spona. Kri, ki ji je bila najprej od groze zastala, ji je zdaj piala po žilah kakor ognjena reka. Še enkrat je glasno zavpila in dala duška strahu, ki jo je davil. V okviru okna se je bil pokazal obraz Njegovih črt v poltemi ni bilo razločiti, in to ga je delalo Še strašnejšega S prosto roko je na vso moč udarila po njem. a že je bila tudi ta ujeta v železni primež Od strahu je napol omedlela, megla se ji je delala pred očmi. kolena so ji klecala — še hip, pa bi se bila zgrudila na tla. Mučilec je moral začutiti nenadno ohlapnjenje njenih mišic in je zato duhaprisotno porabil trenutek. da je zgrabil obe njeni zapestji v eno roko-Z drugo se je spretno kakor mačka pognal na okensko polico in skočil v izbo. Mislila je, da je Biondino, pred katerim je trepetala od strahu, odkar je bila prvič začutila na sebi pogled njegovih hladnih, okrutnih sinjih oči. Kljubovati mu. je bilo toliko kakor upirati se plazu, ki drevi z višave, prositi ga usmiljenja pa enako zaman, kakor upati milosti od krvoločne zveri v pragozdu Upanje, ki je skoraj nezmagljivo, je mahoma zamrlo v nji Ledeni otok v tropskem morju Tehnična utopija, ki utegne postati čez 1000 let resnica — Vse kar nam daje zemlja, nam lahko nudi tudi morje Od nekdaj občutimo ljudje mraz kot nekaj neprijetnega in se ga skušamo na vse načine ubraniti. Pa mraz vendarle ni tako nepotreben, kakor se zdi. V najnovejšem ča-öu prihaja tudi ta neizogibni spremljevalec našega podnebja do neke veljave. Ne mislimo tu na zimski sport, ki mu je mraz nujno potreben, ampak na mraz kot proizvajalca ledu. Led smo doslej uporabljali samo pri pripravljanju in pa pri shranjevanju živil in poživil, v bodoče pa ga utegne tudi tehnika na veliko pritegniti v svojo službo. že zdaj služi led do neke mere kot gradbeni material v rudarstvu in sličnih obranih. kjer se ga inženjerji poslužujejo pri vrtanju jaškov v mehkem, vodenem, močvirnatem terenu. Mraz se naveže na primerne raztopine; amonijak, tekoči zrak, 3d se potlej speliejo po ceveh ob obodu jaška. Mrazotvorna raztopina v ceveh povzroči. da mehki obod jaška zmrzne in za kopače ni nevarnosti da bi se stene pod-iiule. Tako zmrznjene stene drže prav tako dobro, kakor obzidane. Neki inženjer je prišel na srečno misel, da bi se dale s pomočjo ledu dvigati potopljene ladje, špranje, skozi katere je vdrla voda, bi se zamašile z umetnim ledom, pa bi se potlej v trup pritisnil zrak, ki bi iz ladje izrinil vodo. tako da bi ladja zaradi lastnega vzgona splavala na površje. Narejeni so bili že tudi načrti, kako bi se z zmrzovanjem terena s pomočjo ogromnih nrazotvornih strojev zajezile plitvine proti visokemu morju, tako da bi se dobljena zemlja lahko posušila in poselila. Zlasti Nizozemci in Nemci, ki imajo ob Severnem morju obilo ploskih otokov in kopnin, ki lih morajo z velikanskimi nasipi braniti pred vdorom morske vode. so se mnogo cavili z vprašanjem, kako bi se dali ti nasipi zamenjati s pregradami ledu. Neki dr. Gerke je že napravil podrobne načrte: oto-ki bi se po dolgih ceveh zvezali s kopnim. Po ceveh bi črpalne naprave potiskale na otoke tekoči zrak. ki bi se tamkaj razcepil v mrežo drobnih hladilnih cevi, okrog katerih bi morska voda zmrznila v debele ledene stene ki bi branile kopnno pred morjem. Ako bi bilo vzdrževanje takih ledenih pregrad predrago, bi se kasneje za njimi še zmeron lahko zgradili navadni nasipi iz kamna ali betona. Med najzanimivejšimi načrti izkoriščanja ledu v gradbene svrhe so bil' nedvomno ledeni plavajoči otoki na Atlantiku, ki naj bi služili za pristaiame prekomorskih letal Ti otoki bi se zgradili na slčen način. kakor se grade rudarski jaški ali nasipi Med ladjami, ki bi se vs;drale sredi Oceana, bi se razpela mr-ža drobnih kovinskih cevi, po katerih bi se tako dolgo pustil krožiti tekoči zrak. dokler se okrog njih ne bi odsedla več metrov debela plast ledu, ki bi poslej kakor ogromna ledena ploščad plavala po morju Samo nekaj sred-njevelikih ladij bi zadoščalo da bi s svojimi mrazotvornimi napravami ubranile to ploščad tudi v najhujši vročini pred odta-jsnjem. Zadnji čas se je vprašanju Izkoriščanja ledu v gradbene svrhe oglasil tudi znameniti francoski mženjer Claude, ki je nekako pred 10 leti s svojim tovarišem Bou-cherotom izdelal fantistične načrte za pridobivanje elektrike iz morja. Claude je namreč nameraval graditi na tropskih morjih velikanske plavajoče električne centrale, ki bi za proizvajanje električnega toka izkoriščale toplotno razliko morske vode med hladnim dnom in topi m površjem. Zdaj pa inženjer Claude prihaja 7. novim načrtom ledenega otoka v toplem Sargassovem morju sredi Atlantskega oceana med Severno Afriko in Mehiko. Ta otok bi po zamisli inženierja Claudea ne W1 samo največia električna centrala, ampak tudi največja kemična tovarna na svetu. V Sargassovem morju bi na tistem mestu. kjer je najbolj plitvo, razpletli po dnu velikansko mrežo hladilnih cevi. po katerih bi se pustil krož ti tekoči zrak. dokler ne bi iz zemlje zrastel umetni ledeni otok. nekako tako k^knr Helgoland. Ta bi ležal zelo ugodno, ker bi se ob njem ravno srečevalo mrzlo talno vodovie od severo-zanadne afriške obale z eorkim morskim tokom ki prihaia ori Fiorile TonVif-na razlika teh voda b1 bila no OaiK'eov'h načrtih neizčrpni vir električnp pn°rgne Na otoku bi se postavile elektrarne, k' bi proizvaiale milijone kilovatov električne energlie. Del -""•«rile H služil za to. da «e nof toliko kakor prav tu. In na vsem tem naravnem bogastvu bi zrasla Claudeova kemična industrija. S pomočjo elektrike bi se iz zraka pridobivale neizmerne množ ne dušika, iz morskih mahov, alg in iz živali pa tisoč drugih dragocenih snovi. Ali program kemične industrije na tem J ledenem otoku, bi bil še dosti obširnejši. Vse snovi kar jih poznamo, se namreč nahajajo raztopljene tudi v morski vodi. Navzlic današnjim visoko razvit™ kemičnim postopkom pa doslej mnogih dragocenih elementov iz morske vode ni bilo mogoče pridobivati Toda kar ne zmoremo ljudje v svojih retortah in epruvetah, v tem so mojstri morski prebivalci: rastline in živali. ki umeio izločevati Iz morske vode prv'ne, ki jih je v njej komaj zaznavna množina In te snovi, ki se v morskih živalcah in rastlinah na veliko kopičijo bi v glavnem služile za surovine Claudetovi kenrčni industriji Na ta način bi se lahko pridobival baker v obliki h^mociamina dobljenega iz mehkužcev rakov, koral in nekaterih alg Jod bi dobavljale vse alge po-čenši s tistimi, ki jih niti ne vidimo s pro- sti očesom preko drobnih kremen častih alg, katerih lupinice na debelo pokrivajo morsko dno, pa do velikanskih vrst, ki nalik velikim zelenim krpam plavajo po morski površini. Dobivali bi srebro Iz nekaterih vrst koral in rjavih alg, ki bi mimo tega dajale tudi velike množine bora in cinka. Tovarne bi nadalje izločale mangan ln cink iz morske trave, rubidij iz raznih školjk, fluor pa bi dobavljala neka posebna vrsta majhnih koral. Fosforja in arzena je v vseh morskih živalih na pretek. Kemična industrija na tem ledenem otoku inž. Claudea pa bi na poseben način e pomočjo elektrolize pridob'vala tudi zlato in sicer mnogo ceneje, kakor se zdaj pridobiva v rudnikih na kopnem. Otok, kakršnega si je zamislil Claude, bi nas torej na mah rešil skrbi za mn- ge dragocene surov ne ki jih sicer težko pridobivamo po znosnih cenah v zadostni množini. Ali kakor rečeno, je ta ledeni otok v polarnem morju zaenkrat samo utopija. Površni računi kaželo, da bi že skromen model takega industrijskega eictorada veljal nekaj desetin milijard dinarjev. Davčna posvetovalnica »o -m ■» rrlce kon^p zewiHi» Mohnvle in iisrp oa rede seveda na stotisoče vrst morskih živali, ki Jih v svetovnih morjih nikjer ni Osnovni zakon o neposrednih davkih, ki ga ne dopolnjujejo n ne izpremlnjajo samo dodatni zakoni in uredbe marveč tudi vsakoletni finaačni zakon, je tako zapleten in obsežen, da se nestrokovnjak težko spozna v njem. Zato smo se odločili. da otvorimo za naročnike našega 1 sta v nedeljski steriliti posebno rubriko, ki bo dajala na vedno češče nam prihajajoča vprašanja kolikor mogoče poljudno, vendar pa strokovno tn stvarno pisane odgovore, pojasn la in nadete. Do sedaj smo odgovarjali na takšna vprašanja posamič in pismeno Z otvoritvijo posebne rubrike pa to prakso opuščamo in na vprašanja, ki smo jih prejeli v zadnjem času. odgovarjamo danes že v listu. Z davčno posvetovaln co bo marsikdo obvarovan tudi pred kazenskimi posledicami, ki so zlasti v davčni zakonodaji zelo občutne in povzročajo davčnim zavezancem cesto tud težje gmotne pretrese Da 00 naš nasvet vsestransko zadovoljiv. je seveda neobhodno potrebno, da bo vsako vprašanje podano z zares potrebno jasnostjo in točnostjo. Vprašanja naj bodo naslovljena na uredništvo s-Jutra«, pod tem pa naj stoji cznačba (Davčna posvetovalnica) * S, R. na R. Sava vam je v zadnjih letih odnesla večji kos plodne zemlje. zemljari-na pa je ostala neizpremenjena. Kaj vam je storiti, vprašate, da bo odgovarjal zem Ijiški davek dejanskemu stanu? Javite zadevo pristojni katastrski upravi, ki bo ugotov la novo nastalo posestno stanje, uredila kataster in zmanjšala katastrski čisti dohodek v razmerju z oosegom odplavi jfnega zemij šča. Na izgubljeni del zemljišča odpadajoči davek s samoupravnimi dokladam vam bo odpisan s l januarjem tistega leta. ki bo sledilo ncvo urejenemu stanju. Odpis davka za pretekla leta je izključen. P. B v K. — Ali morate plačevati 1»/» doprinos k uslužbenskemu davKu od svojih dohodkov in v katerem primeru? — Ta doprinos plačujejo samo uslužbenci,, ki mesečno ne prejemajo nad 4.000 din (Bržčas ste tudi vi med takšnimi.) Doprinos sa izračuna po odb tku eksistenčnega minima. ki znaša za vas kot davčnefa ob-vezanca 400 din, za vsakega vaš ga otroka do 18 let. če vam jih je bog dal, pa 100 din na mesec. A. P. v N m. — Ali boste tudi leto» oproščeni plačevanja davkov radi drvetih otrok? — Da če finančn zakon za leto 1938/39 dosedanjih zakojnaldh določb ne po izpremenil, če od živih otrok najmlajši še ni prekoračil 14. leta staresti in če vsota vaš h davkov po vseh davčnih oblikah ne bo prekoračila 500 din Na samoupravne doklade se oprostitev ne nanaša. T L. v M. — Davčna uprava vam je za I. 1931 predpisala pretirano visoko pridob-nino. k! je, kakor pravite prd nobenim pogojem ne morete plačati. Kaj naj storite, da vam bo breme olajšano? — če je na vaše pritožbo reklamacijski odbor pri finančni direkciji izdal odklonilno odločbo. pa Sc proti tej riste pritožili na upravno sodišče v Celju, je postal plačilni nalog pravomočen in se davek dokler je izterljiv po zakonu ne da niti zmanjšati, niti odp sati Na utenrP'eno. z 10 din kol-kovanr prošnir na varr finar>*na di- rekci!p -'nvm t rvir^p-—r o^r""'"- Druo-pr-a zhoda zaenkr°t ni! L M. v Lj. — Na vaše vprašanje ne moremo določno odgovoriti, preden ga toč- neje ne formulirate. Pred vsem: ali ste a obratom popolnoma in trajno, torej ne samo za nekaj časa tn prehodno prestali? Ali ste prestanek davčne obveanosti prijavili pristojn davčni upravi v 14 dneh od dne. ko ste prenehali z obratom? J. T. v T Zakaj so vam lani predpisali 10% kazen na osnovno pridobn>no ? —. Skoraj gotovo niste v določenem roku vložili davčne prjave in se tudi na pismeni poziv davčne uprave v osmih dneh niste zganili. Saj lahko vprašate, kaiko Je 8 stvarjo, pomagalo pa vana najbrž ne bo. A. S. v T. — Kak0 bi naj prišli do potrdila o plačanih davkih? — Nič ne poveste. zakaj vam je to potrdilo potrebno, če ga rabite za se, zahtevajte od domače davčne uprave davčna knjižico (stane samo 2 din), v katero vam bodo vpisali vsa plačila, če pa se moratf s potrdilom izkaza t' pri kakšnem oblastvu, stopite prav lako k davčrl upravi, toda ne brez kolka za 10 in 20 din. M K. v L. — Finančni organ vas je zalotil, da za služkinjo letos niste Kupili davčne karte, in da bost., kaznovani, vam je rekel. — Zaprl vas sicer zaradi tega ne bodo. pač pa boste, če se vam ne posreči se zlepa pobotati, morali odTajtati petkrat ni davčni znes»k. to je 250 din ln povrhu še 50 din za takso M. P. v S. 1. — Čudno Sp vam zdi, da vani je davčna uprava pri zadnjem plačilu davkov prištela 46 din zamudnih obresti. ki jih doslej ni »te nikdar plačali. — če je znesek pravilno izračunan, ne moremo prekontrolirati Davčne uprave pa smejo po zakonu zahtevati 6°/« obresti, če davek n plačan, ko izteče skrajni rok za plačilo. Ker ne poveste, za kakšno obliko davka gre. vam tudi ne moremo povedati, kdaj najkasneje bi ga morali plačati. Iz Jullfske krajine Nadaljnji dve posojilnici v izredni likvidaciji »Gazzetta Ufficeiale« je zadryje objavila spet dva o 1 loka inšpektorata za kredit in varčevanje po katerih je bilo odrejeno izredno likvidacijsko postopanje v ernia!u enotnega zakona o kmetskih ici obrtniških üosoikiicah za Delavsko in kmečko posojilnico v Renčnh ter za Ljui fi ko posojilni o v Knežaku. Obe sta bili že neka. časa v red"? likvidacij:. Sedaj pa sta zašl v tak položaj la sta morali delno ustaviti svoja izplaÄla. Posojilnicama so bjlj ukimjen vs kreditni posli. Pri prvi eo bili imenovani za konrsar-ia goriški a vokat Delfino Pacli'la. za č ane likvidiacfii'e'cega na i zornega olibani pa Ludvik Lucchesi (LnkežiČ) Oskar Casa in G'ii-io Vittori, prj drugi 7a komisarja dr. Btmo Battaglia rini. za nmizorni^-p Pa dr Adolf Kinke'a Fm.nre Koren in Fran Urb^n'"!*. Kmečka rw*oHiliric« nn Ore su ki je bila >d km(\a novembra 1036 v likvidno^. i° sr>et obnovila svoje re ino nodlovn n 'e. '"e- j» niena sanaci ia in prpo^novn v o'; viri žp perorai omenjenega zakom uspela Po odloku, ki je bil te ohjnvliem 90 je i*i«ro oofilnvanije omejilo n« področje občin Ore« in Opor Pula in oglje iz čičarije Po niFfitjh od Trsta do Pule je ogli" fflav-•Mi iii z-i -t'^fim-'ìin '»rpiSiviWv j' or ' edi-10 '(«st i»»f> kll.rivi> ,*„ v (>r„ vplik ' r>| čina'. '►•üM-nv'jflVi v čiča ii' La "i «o •jst.reke oblagt i prepovedale k voz oglja iz pokmine deloma zaradi teaa> ker ga Jo .v PuJi. pa budi po irugih tnesrib od časa do časa zmanjkaio, tako da eo castale v prehrani prebivalstva občutne mota je Sei.» je puteki »Corriere I&triano« v ''aljšem članku ostro obeležil ve-s prob'cm. ki se tudi e prepovedjo izvoza ni reMl. List ugo'aviji, «ia se je poevilo v Pirli spet v^Jiko poma.rrfka-nje kuriva in ljudje ne najdejo niti vro ča oglja, med tem ko gla je v Ttsfu (v p^sel-nji pokrajini") oa pre'ek. Ptiteki trgovci oc'ja ravnjapo kot davni vzrok tega no'avn okoliško, d:» po prevozni etmški ra Trst pri 1<\> ke za S lir m niši kakor za Pinlo in t*? poleg tega ogijc v Trstu po uradnem ce-nšku prodaja tu M za pet lir ceneje kakoT v Puli. Po mnenju lista bi morale ob1 asti prsi li'i producente, da bi znižali dohavn«> cene oH tu namen lenemu s trsk im mestnim konwunKntom. ker bi Hilo le tako mogoče zavarovati imer?se konzu-merrtov na eni in trgovcev, ki i maio ori stoto! le no 10 lir Vosm^^^a Wvfka na 4m°i strani Toda mrlarii v Čičariji so bili hudo prizadeti že po prepovedi izvoda f>cr ri iz tv>krajine ker si mo-mjo prps' r' ovle Se za nad^r" r"'i 10 lir odnosno ("za oHje. namproe^o v istrska mesta, in če narf bi Re or^rrove,1 izvoza iz pokraf-ne boli ri "Ovozno izv^j-la. kakor zahteva jo to fstr»1ri trgovci bj morali prr 'rvKN-ftTìte fvriv» *~>V«> orrus*'^. Večerni tečaji družbe „Italia Redenta1' Italijanska šolska družba »Italia Rifritta«, ki že dolga leta deluje v Julije' tužH pred dnevi, izpolnjuje ustanova tudà m tem področju v potnd meri svojo nalogo — vzgajanja ® izobraževanja ljudi v strogem nacionalnem ftuhu. Znano je. da 60 vsi o'roci. ki zahajajo v njene šole po deMi strumno organizirani v baliV<:h edinicah S socialnimi akcijami je družba v precej^nr meri povzdignila zanimanje fa s voi* deAo Lani ie v Julijski Krajini ustanovila 9 novih šol 7 v tetri in 2 na Goriškem, vse v zapuščenih in od večnh kulturnih centrov zelo oddaljenih krajih. Z večernimi tečaji za oìraslp eku^a dr.riha na eni »trani odpravki nemsTneni®». ki ie je v Istri še zmerom precej, rn-c-dtpm ko je druwl malone izeini'a že pred vojno, na irti gì strani pa sVu«n Inidi navd hn'ri z italijansko odno«no fn£ist.ični miseln s t-io in jim vliti tudi tnko zavest To zimo 'v družbo po JtrlijsV Krajini pri">Mi'i kak^vh tečajev, katerih se i k"kr>^ beV*-' -Pt"- oorlo*. ndeleSiVi okme 10 000 tj^di Te*a.iS «o se delili v non ovne v'ä :e f^TO^om" kme-MH-e '-n "-osrvVr-ske Prlrp-Ifl" so tvd: vp^ posebnih tefHiev ra zbonovn" neti0. V-eh tečfliev fP b-Vi v fctri «'-"ro" t.^ko rfat^i v r*ul«kf okojj-».;. v T^^riiHSčin'. Ptz^s^V t~r okroer Motovrin». knk^nih 1(K» na Go 's em. okm-kailov z 2959 prostori. Listi ki p^roč-^o o tem. sklepar> da se je število praznih prostorov zmanjkalo v prvi vrst ' za-adi tea, ksr se ;e eradnVi oae»lo'.ii v zadn» h dvph letih zelo omejili Po njihovem mneiru bo treba s^vtSirsko dela vnos» sne* pospešiti, '« se ne bi znova pojavilo pomanV-an;p etano vani in lokalov 'er povi^-v'e n°ì nuin^. Nove v»ste glasbilo. Znana domača tvrd-ka za glasbila F Prenre v Conci jp razstavila te dr<5 v razstavnih predorih nod-ietja »Borieca teTsrte« novo vrsto ghsbila. harmonij ameriškega (sijema, v ka^errri je vdelano ha-m^n-ka. Gl »b:1o otsera pku >-no 222 tipk. ima pedale in po'! igr Ini om ée priročno napravo za uravnante z abnega •oritV-a Izum je zelo posrečeno delo domačih rok in uma. Za tajnika krajevne fašistične orern'za-oije v Črnem vrhu pri Idriji, je hi! te dni imenovan Luctiano Di Pi'zza Dosedanji tajnik Ugo de CHlia ie bil o. stavljen. NIČ NTE STAVE K slavnemu milnchenskemu zdravniku tainemu svetniku von Nussbamwu je orišel njegov stari znanec lastn;k pivovarn r K rott. Potožil mu Je. da ga trga no nogah in vprašal ga le. kai bi mu Pomagalo — Raznvčliai-te o tem. gospod Krott. — mu je odgovoril Nusshaum — in če odkrijete pravo sredstvo, mi pridite to povedat Potem bova oba milijona ria. — Tako torej! — fe zagodrnial Krott. — Kai oa sicer pomaga nroti t »mu? — Pijfp čim mani in drz'te noše leno -avnn ;n na 'ooIpju — Ravn«' -«e ^m rio va^m nasvetu Ko-liko etn n>> dolžan9 — To n;Č ne stane, gospod Krott, p® tudi nifi Q0 pa na ca, Nedelja 27. marca Ljubljana 8: Vesel pomladanski pozdrav (Fantje na vasi). — 9:: Napovedi, poročila. — 9.15: Cerkvena glasba (radijski komorni zbor Ldr. F. Kimovecj m orgle L prof. Rančigaj]). —- 10: Postni govor (dr. Kimovecj. — 10.15: Plošče. — 10.30: Prenos akademije izseljemške zbornice. — 12. Vtselo rajanje (plošče). — 13: Napovedi. poročila. — 13.20: Opoldanski koncert radij, orkestra. — 16: Brata Golob igrata harmon ko. — 17.: Delo in stroški pri vzdrževanju vinograda (g. A. Flego). — 17.20: Veselo popolane: radijski orkester g. M. Jelačin, pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30. Nac. ura: Juraj Bjankini — 19.50: Harmoniko igra g. L Cimerman. — 20.30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove. — 21.15: Plošče. — 21.30: Radijski orkester. — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih igra radijski orkester. Ponedeljek, 28. marca Ljubljana 12: Glasbeno slrke (plošče).— 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Zdravstvena ura: Strela in druge izredne poškodbe (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Fibich: Na večer (simf. pesnitev — plošče). — 18.40: Kul- turna kronika: Janez Mencinger ob 100 letnici rojstva (prof. Fr. Vodnik). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. uras Romantika Poljanske doline (g. Jože Bekš). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Prenos iz Celja: Koncert Celjskega pevskega društva, dir. g. Pec šegula. — 21.30: P!ošče. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Veseli zvoki Radijskega orkestra. Beograd 17.05: Lahka godba orkestra ter narodne pesmi in napevi. — 20.10: Prenos orkestralnega koncerta iz Budimpešte. — 22.15: Pesmi. — Zagreb 17.15: Violinske in klavirske skladbe. — 20: Rezervirano za prenos. — 22.20: Godba za ples. — Pr-.ga, 19.30: Operetni večer. — Sofija 17.30; Narodna in lahka glasba. — 19.30: Simf. koncert. — 20.45: Nadaljevanje koncerta — 21.40: Ples. — Varšava 20: Lahka glasba. — 21: Skladbe Szymanowskega. — Dunaj 10.50: Nemška lahka in narodna muzika, — 12: Orkester. — 16: Pester venček melodij. — 17.30: Koncertna ura. — 20: Orkestra'ni koncert. — 21. Mali orkester iz Kölna. — 22.20: Godba za ples, — Berlin 19.10: Lahka glasba. — 20: Koncert vojaške godbe. — 22.30: Nočni koncert in ples iz Kölna. — München 19.10: Glasbeni komadi po željah. — 20: Stari in moderni plesi. — 21.10: Koncert godalnega kvarteta. — 22.30: Lahka glasba za. lahko noč. — Stuttgart 19.15: Vedra muzika za delopust. — 21: Koncert orkestra in pevskega zbora. — 22.45: Prenos Hen-rchove opere ^Beatrice*. — 24: Koncert filharmoničnega. orkestra. Torek, 29. marca Ljubljana 11: šolska ura: Kako nastane pravljica (g. Ljudevit Mrzel). — 11.30: Prenos odkritja sponvnske plošče donu Juriju Bianchini ju iz Splita.. — 12: Pesmi severnih Slovanov (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Za kratek čas (plošče). — 18.40: Duhovni obraz Slovencev (dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Prihod Omar paše La« tasa v Bosno 1.850. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Koncert francoskp glasbe (Radijski orkester). — 20.30: Prenos koncerta iz Splita. — 21.30: Nadaljevanje koncerta Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Pevski koncert ge. Anton:ie Šuštar - Maroltove, pri klavirju prof. M. Lipovšek). Reoerad 16 45: Plošče in orkester. — 13.20: Ruske romance. — 20' Narodne pesmi. — 20.30: Komorna glasba. — 21.43: Plošče. — 22.15: Srbske pesmi. — Zagreb 17.15- Orkestralni koncert. — 20: Klavirski koncert. — 20 30: Slavnostni koncert iz Splita. — 22.30: Godba za ples — Praga 19.15: Baialajka. — 18.30: Zvočna 'gra — 20.55: Pesmi za violino in orkester. — 22.15: Lahka godba in ples. — Sofija 17.30: Vojaška godba. — 18.30: Narodne pesmi. — 20: Pesmi: — 20.45: Ruske romance. — 21.40: Lahka in plesna muzika. — Varšava 20.45: Prenos Wagner-jeve opere »Rensko zlato«. — Dunaj 11.23: Kmečke godbe. — 12: Orkestralni koncert. — 15.30- Otroške pesmi. — 16- Mali orkester. — 1830: Zborovsko peri'e. — 20: Avstrijska narodna rlnsba. — 21.15: Du-na*sW vPčPr — 22 30- Ve^ra muzika iz Hamburga. — Berlin 19.10- Plesi. — 19 40: Koncert solistov. — 21.10- Mali orkester. — 22 30: Kakor Dunaj. — München 19.10: Šppnski glasbeni motivi 20.50- Orkestralni in klavirski koncert. — 22 30- Kakor Berlin. — Stuttgart 19.15: Zabaven spored s plošč. — 19 45: Iz zvočne skic'rke. — 21: Večer Händlove frlasbe — 22 25- Lahka in plesna muzika. 24: Nočni koncert MitVte f» teh df*h n n CMD in darujte za njen sklad ! KrallestTo mode ga poživimo z lepo cvetlico ali pomladanskim Šopkom Naš model ima vrhu tega ie srčast» vrezane žepke, ka jih družita dva navpična šiva (2 skica). Naslednja skica predo'-uje vzor klasičnega kostuma s spredaj rahlo zaokroženo jopico, malimi revirji in vrezanima žepkoma. ki ju zapirata dve zaokroženi zaklopki. K izrazito svetlemu kostumu predlaga moda temno, kontrastno bluzo (3. skica). Tu jc še kostum z ravno jopico v obliki malega palotoja, ki se posebno poda manj vitkim postavam Ta jopica ima prešite, moške reverje m enako prešite manšete na rokavih. Na vsaki strani sta po dva vrezana žepka (zadnja skica). Brez, kostuma ne gre Judi leto* ie kostum tisti liubljenee nio cre in elegantnega ženskega sveta brez katerega si v modnih ateljejih sploh ne morejo misliti prave pom'adi Kakor poz'mi ni ženske, ki ne bi hfepeneia po lepem krznu, tako tudi spomladi ni nobene, ki si nt bi želela lahkega, pomladnega kostuma. Tu se zopet enkrat srečavajo na isti točki ženske želje in meda, in kakorkoP se morda ta izdatek upira marsikateremu skopo odmerjenemu, pomladnemu proračunu — brez kostuma ne gre... Pri letošnjih kostunvh se moda v večini primerov čim bolj približuje klasičnemu ideal u kostuma, to 'e; strogemu, moškemu krom jopice i vrezanim' žepi m korektni-m reverji. Razen tega so 'etošnje jopice precej daljše od lanskih ter imajo izrazito razširjena ramena, dočim so rokavi normalni in natančno vstavljeni Ob pasu so rove jopice zmerno tajlirare. klasične oblike imajo tri gumbe, ki izmed njih zapenjamo samo srednjega Od zimske mode so nekateri pomladni kostumi prevzeli dol-£e, ozke jopice, ki segajo do polovice krila. Posebnost letošnje pomladne mode pa so kostumi z kratkimi jopicami v obliki malega paJetoja, ki v ravni liniji pada na boke, a je ravno zadosti široko krojen, da se jih ne oprime V nasprotju z jopicami so krila krajša m doka: tesna Seveda dovoljuje moda tudi krila s posameznimi, vstavljenimi gubami ali graciozna krila, ki so naokrog plasirana, vendar so tašne obiike manj običajne. i J'rtff&trtvHf' f /fadel^/t -f.* Novost so krila z naramnicami in vrezanimi žepki, ki so nekakšna koni-a moških hlač. Najnovejši gumbi za kostume so ploščati in kovinasti, kakor gurnbi na livreiah ali pa so iz blaga in obrobljeni s kovina-stim obročkom, mnogi pa so lahno izdol- Proti zaprtju Ogi« rti s br 3/36 dee SO. H. 1«36 beni in tvorijo male skledice. Na višku mode so črtasti kostumi, kar pomeni zopet nekakšno posnemanje sloga moških oblek. Jopica takšnega kostuma more biti seveda lc »klasično« krojena, vitke in visoke dame si lahko privoščijo z dvema vrstama gumbov zapeto obliko. Pri El.FTNA KONFKKC1JA Ma* ÙJ& w A HI BOH prinaša vedno najnovejše ! Moda kompietov se nam vrača s kombinacijo različnih barv. ki j« letos tako celi imo Zato so letošnji kompleti večinoma kontrastni, bodisi da je obleka vzorčasta in jopica enobarvna ali pa da sta jopica in obleka uc iz enobarvnih vendar kontrastnih tvori v Tako so mnoge temne obleke okrašene s svetlimi garniturami, odgovarjajoče jopice pa so iz svetlega blaga garniture Obleka na naš; skici je iz lahkega, črnega blaga m ima rokave, sedlo in v pentljo zavezani pas iz tirkiznc svile. Iz tirkizne svile, pretkana z vrsto" ažurja je tudi kratka, ravna jopica. črtastem krilu pa si moda rada dovoli različne sestave, ki prav originalno učinkujejo (1. skica) Mnogi elegantn*'. črn' ali temnomodri kostumi iz svile ali lahkega, volnenega blaga imajo dolge, ozke jopce ki se tesno oprimejo bokov. K takšnemu kroju spadajo maili revtrji ali odprt dečji ovratnik, ki Tia&i Vi postanete lepša . •. aito «Jpraviw soacne pege in ostale nečistosti obraza — a to dosežete nalboi.e z uporabo r,a dan ciin 12 — hib noe Oin 17.—. Dobiva se povsod Navo dlla daje ln po pošt! rarpošlija Lekarna pri »Sv. CIRILU IN METODU« Mr. Boris Praunsperger, Zagreb. Svačičev trg 17. mm potnice so ZAJAMČENO PRALNE, L.\?!KO ZA LIKATI in N E P R EM O C Lj I VE Zahtevajte povsod zajamčene pótnJce! ! Zdravniška posvetovalnica Marija. Ljubljana: Iz podatkov, ki jih navajate v pismu sklepam, da imate bodisi srčno napako, ali pa da imate tkzv. ploske noge. V prvem, kakor v drugem pnmcru je potrebna zdravniška preiskava. Treba bo torej zdravit' srce, odnosno si boste morali omisliti posebne vložke za čevlje. Sama menjava oblike čevljev (športni, nizka odnosno visoka peta) vam ne more koristiti. Ista: Proti drugi neugodnosti priporočam. da namažete noge parkrait s 5% for-maÜnovim špiritom, ali pa, da jih posuiete s kakim praškom zoper potenje nog, ki ga dobite v vsaki lekarni. Mokronog: Mislim, da jc imel prvi zdravnik prav, ko je reko!, da imate pove-eno maternico odnosno nožnico. Na podlagi vsega tega so razumljive težave, ki jih imate z mehurjem, in ostalo. Težje je odgovoriti na vprašanje, da-Ii je potrebna operacija? To jc odvisno predvsem od rezultata ugotovitve pn pregledu in v drugi vrsti od težav, ki vam jih povzroča to stanje, o čemer odločate seveda predvsem sami. Priporočam, da vprašate tozadevno kakega specialista za ženske bolezni za svet Možnost zanositve seveda obstoja. M. Laško Zdi se mi, da imate vnetje j živcev Ako vam niso zdravilla, ki vam jih je predpisa! zdravnik, pomagala, nc preostane drugega, kot da greste ponovno k zdravniku, da vam predpiše še druga sredstva Taka vnetja so včasih zelo trdovratne narave iu jc pogosto zelo težko kar v začetku pogoditi pravo zdravljenje. I. P. Gorno: Ako vam dela golša take težave vam svetujem kljub Vasi starosti, da se daste operirati Pred operacijo jc treba seveda točno pregledan srce in ostale organe. Na podlagi preiskave je šele možna končna odločitev. Kopanje pred spanjem vam odsvetujem. Kopljitc se raje popoldne in sicer samo v mlačni, ne pa v topli vodi. A S. T.: Po vašem opisu sodeč mislim, da imate verjetno kroničen bronhialni katar Bolečine, ki jih čutite pri dihanju, pa so posledica starega vnetja reberne mrene. Bili ste že pri zdravniku, ki vam je dal neka zdravila. Vznemirja vas pa. da se vam ne bi stanje poslabšalo. Za svojo osebo tega ne verjamem, zlasti ko mi pišete, da imate vedno enako težo. kar smatram za dobro znamenje. Zato svetujem da se kar naprej držiie navodil zdravnika, in da se ne vznemirjate po nepotrebnem, keT nimate nobenega povoda. Oboroževanje Finske Finska vlada Je predložila državnemu zboru v Helsinkih proračunski predlog, ki predvideva 2710 milijonov finskih mark izdatkov za oborožitev finske vojske. Za oborožitvene Investicije se bo pobirala po-sebra 20 odstotna doklada na direktne davke. BABYMIRA KREMA SE USPESNO UPORABLJA ZOPER SPUSCAJE. KANE, PRASKE, OPEKLINE, HRASTE, L1ŠAJE LN VSE NEČISTOSTI K02E PRI OTROCIH IN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO. DOBIVA SE V VSEH IiEKARNAH IN DROGERIJAH PO CENI DIN 10,— ZA ŠKATLICO. A H V Kopenhagenu je konec februarja nenadoma umrl dolgoletni danski prvak Erik Andersen. — Za mednarodni mojstrski turnir v Ljubljani je kot četrti inozemec vabljen Švedski prvak, velemojster G. Stahlberg. Turnir se začne v ponedeljek, 11. aprila. Ob 11. dopoldne bo žrebanje, od 14.30 do 18.30 ter od 20.30 do 22.30 pa prvo kolo. To bo tudi za ostala kola igralni čas. Zadnje kolo bo 27. aprila. Katalonska «tvoritev Beli: Pot rov Orni: Pir« (Lodž, I. kolo 2«. marca.) 1. D 2—d 4 Sg8—f6 2. Sel—13 e7—efi 8. c2—04 d7—d6 4. g2—g3 Katalonska je trenutno v veliki modi 4. -- d5:c4 5. Ddl-al-h Sb8—«17 6. Lfl—g2 s 7 —a6+ 7. Sb 1—0.3 _ Ta8—b8! Najbolje. Trdnjava Hak mora z diagonale love« g2. 8. Da4:c4 b7—b5 9. Dc4—d3 L"8--b7 10. 0—0 Lf8—d6 V poštev je prihajalo tudi c5. 11. Lf4. c4. 12 Dc2. Tc8. 11 Tfl —dl 0-0 12. SR—c5 Lb7 g2 13. Kgl e«—co črni ni^ra iskati pm'i.igrc. ker sicer postane sčasoma stehest točk cfi in c7 nevarna. 14. pcS—e4 h7—hfi! De7, 15. de5:, Leo:. 16. Sh7:. Sh7:, 17. Dd7:. 15. figo—f3? Napaka, Pmvilno 15. de5: Le5:, 10. Sf3. Sel:. 17 De4:. Ld6 z enako pozicijo. 15. _ SrR:e4 16. Dd3:e4 S "7—f6 17 De4—c2 c5—e4 Ta l-mct orarne za belega zek> T>»n'ijof<*n, 18 Sf3—d2 TIS—eS 19. fid?—h3? Zopet napaka. Črni skaknč f»e hoče vnesti na ii Volno pol:ie d5 Zato 'o bilo treba igrati S12—fl—e3. 19. — Sf6~d5. 20. SbS—c5? Po tej ponovni si alti potez.! Je beli le h-eubl'en. fikak.ič d5 jc nam"e" tu npp im^tin močre^i nego T>cl ter omogoči črnemu tudi izvedbo napada. 20. — 31. I>cS:o6 22. Lcl—e8 23. Tal—cl 24. Dc5—a3 I/16:c5 Dd8—d7 P7—g5 Tl>8 b6 ti—15! Proti sledečemu pro-om fi jc beli bre-/. moči. 25. Tdl_r-5 Tb6—g6 Tudi trn java pomago pri napadu. Ne takoj fl radi 26. Db3! Lti. Le3—cl f5—f4 27. 11)1—fl c7—c6 28. f2—f3 e4:f3+? Mnogo laže jp šla Rfvei - e4—«3 in Lei je mrtev. 01 »a s Petro vom sva bila v časovni H'iPk.i. 29. Da3:f3 30. Lcl:e3 31. Df8—li5 32. Tc5—<\5 Tudi tako je pade! kmet. 33. Te5:e3 34. Tfl—«JI 35. Ksr2—gl »i. h2:g3 Tu.ii 36 Td7-f 36. — 37. Kcrf—g2 38. Kg?—ffl 39. T t —f1 40 T«r1— b2 41. Tfl—fS Br^z -otrebe dajo beli d;««reca kmeta. SJ5—e3 +1 Te8:e3 Kg8 -g7 Dd7:d4 D« 4:«3 De-3—e4 4-Ì f4:g3 KfS ni bolje. De-1—eS-P DeS-et-^ De4—f5 Df5—cn4-' Dc5—dS 41. 42. Dh5—ff4 43. 44. Kb2—gl 45. Dd4—37+' 46. Tf3:f64- 47. K"1!—t? 4«. Dn7—h7 19 Kf2—f3 50. Kf3—e3 51. Dh7—a7 l>eli se vda. D'":a2 -p6 Tgf:-f6 Oe^—'16 K~7:gG K "6 f6 p6—en KfR—e5 Dd6—f64-* K«5_d6 DfR—*>7 VasVn Pire. Ženska vodi dvorno gledališse V Stockholm u je biLa imenovana igralka Paulina Brunius za upravnico endotne-ga dvornega gledališča, in sicer drame, Bnmiusova je prva ženska, v tej funl&cif- Nove italijanske radijske postaje Halt*» gradi zdaj nove radijske postaj* v Aneon', Caiani ji in Milanu, v Tripolisa In Adis Àbebi. Poleg tega grade v Rimo tri radijske postaje m kratke valove. Križanka št. 21 Besede pomenijo: V<»ù.»r!lvno: 1 hobotnica, 6. oveaT, 11. institut. 16 sadje tropske Amerike, 18. de-l roke, 19. vladarica. 20. zgodaj. 21. kratica za dolžinsko mero, 23. zlato ("francosko). 2-4. 2. oseba veldnika francoskega glagola aller, 25. angleška trdmjava na a atekem polotoku 26. pojon, 27. gora med Ložem in Kočevjem. 31. oče, 32. zeinski plim, 33. mesto v Traci ji. 34. okvir. 37. francoski otok v Indijskem ocoanu. 40. reka v sabotai Aziji. 43. ineok*. 45. pcedJoc, 46. reka v Sibirijri, 47 ploskovno mera, 48. va-habitski emirat v Arabiji, 49. pie tenka, 51. sho . 53. hodnik ß stotnovjem. 55 mento v Turčiji. 56. cestna vzpon, 57. človek v vzgojni dobi. Navpično: 1. balkanski denar, 2. oni (er-bohrvatsko). 3. dežela Or.emVletje in prignali pastirji ovce s paše domov, je bilo treba misliti na nakupovanje sena V goratih prede ih kmetje nis-o prodajali sena. ker so sami imeli dosti živine. In teko je moral Rustoiu često v nižine k Dunavu. Tam ni osta! samo zaradi kupčije, ampak si je tudi privoščil malo veselja Popiva! ie in plesa! s kmečkimi dekleti rumunske narodne plese. Na neki takšni zabavi se je zaljubil v deklico mlado, čedno in kipečo nižavko. Ko se je oglasil pri njenih starših, je dob:I takoj pristanek za poroko, moral pa je obljubiti, da bo zgodil hršico kakor vsi kmetje ki imajo nekaj zemlje. Za Rustoia to ni bilo težko, kajti imel je staro nogavico in v nogavici polno du-katov Kupil je ko« zemlje in postavit kočo iz 'esa m ilovice Potem jc bHa svatba Pnpelja1 je mlado ženko v lepo novo hišico in zakonsko življenje se je začelo kakor vsako takšno življenje oa kmetih Rustoiu pa je bil po opravkih mnogo z doma. Trgoval je z živino in senom. Hišo je morala upravljati njegova žena. ki je samotarila ob statvah, kjer je tkala obleke za svojega moža i.n za Silužinčad v hiši. Ker se pa hudič nikoli ne prekriža in j tudi ne ure v cerkev, je našel priiliiko. da j se je vtihotapil k mladi Rustočijevi ženi. Poslal je k nji mladega hlapca, ki je bil pri hiši tudi za pastiirja. V tega fanta 9e je kmetica zaljubila. Vsa va>? je govorila o tem. da Rustoieva žena vaira svojega moža. samo on ni vede' tega. Zgodilo se je, kakor se dogaja ponavadi: vsi vedo. kaj žena dela samo mož ne ve ničesar. Gospodar pa je ime! med hlapci zvestega služabnika, ki mu je prinesel na uho vest Ko je to izvedel, je Rustoiu dejal ženi, da pojde zopet na pot. Naročil je, naj pripravijo vse potrebno, ker ga ne bo dolgo nazaj Žena je ubogala Ko ie i-zginil z do-ma se je zopet zabavala s hlapcem. Toda Rustoiu je skleni! ro pot svoje kupčije v zelo kratkem času Sede! ie po j tem na konja m pognal proli domu Skril se je pri nekem kmetu in od tam opazoval, če je res. da ga žena vara s hlapcem. Nekega dne je videl, da je hlapcc izginil v hišo Stopit je urno za njim Psi niso niti zalajali, ker so pozna! gospodarja, ki jih je dobro hranil. Tako je dospel do vrat v sobo. kjer ga je žena varala s hlapcem. Potrkal jc vljudno na vrata. »Kdo jc zunaj.« jc vprašala žena. »Draga ženka. tvoj mož je doma!« jc odvrnil Rustoiu. Odpahnil je vrata. Izza njih se mu je žabi iskal hlapcev nož. Rustoiu se mu je spretno izognil, rek.ši: »Počakaj, dečko! Ni vredno, da zaradi ženine nezvestobe prelije mož kapljico krvi. Žena, ki vara moža, nima ča.sti.in ni vredna najmanjše žrtve! Nc bom ti storil nič ža'ega — — lahko se mi kar. izgu-niš' izpred oči! Saj poznaš staro pravilo: Če psica ne pomiga z repom, je pes niti ne povoha!« — ' - Hlapec se jc izgubil v temo, nihče izmed vašcanov ga ni več videl. Mlada kmetica pa sc je opravičevala: »Ljubček, možiček' Grešila sem, pred Bogom in ljudmi sem velika grešni ca! Odpusti mi? Kajti nisem jaz kriva, temveč on! Zalezoval me je kjer mi jc le mogel rvriti na j>ot' Nisem se gn mog'a otresti ! Odslej pa ti bom zvesta, prisegam, da se nc mi!« »Žena«, je dejal Rustodu, »rad bi ti odpustil u greh, samo če bi bila naSla kakšen drugi kraj. kjer bi me varala. Ker ai pa onečastila domače ognjišče, t» ne morem odpustiti. Ukrenil bom, kar sem sklenil!« Tedaj je žena z&javkala: »Nikar nc povečuj moje sramote! Ubila se bom, obesila se bom, da ne ostane ta madež na menil Kaznuj me kakor hočeš, samo odpusti mi!« »Tako je! K esala se boš!« je dejad Rustoiu in lei tz hiše. Na dvorišču je poklical hlarpca ter mu naročil, naj privede muzik ante, da bodo svìrali svatbene pesmi. Godci so prišli in so udarili svojo pesem. Vsa vas se jc zbrala pred Rustoicvo hišo, vse je vrelo skupaj, radovedno kaj ae bo izcimilo iz nezveste Rustoin jeve žene. Vao noč 90 «virali muzikanti in ko je napočilo jutro, je Rustoiu pozval k sebi v hišo vse vaške od-ličnike in jim naročili, naj pripravijo konje in vozove. Potem so naložili na voze vso balo, ki jo je prinesla Ruetoinjev« žena k hiši. Nezvesta kmetica se je rooraiia na-lišpati kakor za poroko. Zenicam, ki so spraševale, čemu vse to."je Rustoiu pojasnjeval da »e bo svatba ponovila. Nezvesta žena je doumela, da se ji obe- bom nikdar več pregrešila. Odpusti ta strašna sramota. Hotela se je ubiti, toda Rustoiu je preprečil njeno nakano. Ko se je imela vsesti na voz z balo, je prosila Rustoia: »Mož, prosim te, dovoli mi, da se še enkrat naipijem vode iz tvojega vodnjaka!« Rustoiu je dovolil, da «me z voza, toda okrog stoječim vaSčanom je pomignil, naj pazijo, da ne skoči v vodnjak. Ko je hotela planiti v vodo, so jo zadržali in Rit-štoru jo je posadil kraj sebe na voz. V drugem vozu so sedeli godci in svast-je. Neprestano so muzicir&li in peli, tudi streljali so vmes in med glasnim ukan jem je prispel voz t gosti na dvorišče roditeljev nezveste Rustoinjevc žene. Dvorišče se je kmalu napolnilo z radovednimi vaščani Bilo je še več radovednežev kakor tedaj, ko prude medvedar s svojo zverino. Rustohi je ukazal, naj zložijo z voza. vso balo njegove žene, potem je stopil pred očeta nezvest» ice in dejal : »Tast, s sijajem in slavo sem odpelji«! tvojo hčer na svoj dom, s sdjajem in slavo sem ti jo privede! nazaj! Obdrži si jo, jaz ne maram več zanjo!« Tako je uredil Rustoiu svojo ločitev. In čeprav je že dolgo, odkar ie Rustoiu umrl, živi njegova zgodba Se danes in gre od ust do ust med ljudmi Hrana vpliva na človeka Človek je to, kar jé - Podgane s francosko in japonsko hrano — Dieta in telesna velikost — Posledice nedostajanja anorganskih soli ter vitaminov A in B — Iz česa nastajajo otekline v prebavilih Eno leto po poroki... V severni Indiji so ugotovili nekaj zanimivega. Rodova Sikhov in Patancev, ki rase ta v isti umazanosti kakor prebivalci Madrasa v južni Indiji, imata krepke, zdrave in visoke može, ljudje iz Madrasa pa imajo majhne in po-kvečene postave. Siksi in Patanci se hranijo z mJekom, mesom, jedo mnogo zelenjave, krompirja io pšeničnega kruha, v Madrasu pa jedo ljudje riž, papriko, tarna-rinde in posušene ribe. Sir Robert, McCarrison od indijskega zdravstvenega urada, ki je opazoval te stvari, je začel eksperimentirati. Neke podgane je hranil s hrano povprečnega angleškega delavca, z belini kruhom, mezgo kuhanim mesom, bravino, ribo, kuhano zelenjavo in čajem, druge je hrani] tako, kakor se hranijo Sikhi in Patanci, tretje pa kakor se hrani prebivalstvo Madrasa. Prve so se razvile v velike, težke živali z zelo bojevitim temperamentom, druge so bile okrogle in prijazne ter so imele rožnate oči. po postavi so bile velike kakor s-angleške«.', toda njih kožuhi so bili gladki in temperament jim je bil mehak. Tretje, »Madi-asačanke«, so bile zdrave, toda nič obilnejše od večjih miši. Tako je sir McCarrison na nazoren način pokazal, kakšen vpliv ima hrana na temperament in rast. Eksperiment;ral jr- je še dalje. Nekim podganam je dajal mastno h-,;je kuharice in sklenila je, da bo vzela kuhal-nico sama. v roke. Ko je naslednjo nedeljo Stongraeber prišel na obed. mu je vdova postregla z jedrni, ki jih je bila sama pripravila. Učinek je bil strašen — zanjo. Naslednji dan je namreč prejela poslovilno pismo svojega zaročenca., ki jo je obveščal, da. se je odločil poročiti se — z vd ovino kuharico. In pri tem je tudi ostalo. Poroka se je izvršila tc dni. 2bw&ettii0 milC; tes domače, ofo £ tv no no mu if o! ANE Letalec zasleduje razbojnika Veriga skoro neverjetnih dogodivščin m;f T' < m '■•' j? * i -/ k, i,. V ' " Vi ''< 'M- / . ■ '- : ' ' ' , fÄw H- vv' s r lit J <> -.j... >.,. j. .— " J ' ■ r' r 1 " " ' " • X. ■ -t .rf.ft.rt . Slika z ene J zmed čestih lepotnih tekem v Oregonn (U.S. A J Dva nevarna razbojnika in morilca, Joseph SabaticT in Michel Bassou, sta ušla iz kaznilnice v Albiju na Francoskem. V tej kaznilnici dobi lahko vsak jetnik, če se dobro vede, ob koncu tedna po eno knjigo iz kaznilniške knjižnice. Ko je v zadnjih dneh knjižničar zjutraj delil nove knjige in je imel obe roki polni dela, jc dobil nenadno hud udarec s steklenico po glavi, da se je nezavesten zgrudil na tla. Sabatier in Bassou, ki sta izvršila ta nenadni napad, sta se splazila nato do višjega paznika svojega oddelka. iMed potjo je bi! Sabatier iztaknil lopato za premog in jo uporabil kot orožje. Nekoliko korakov naprej sta zločinca pobila nekega drugega paznika, preden so mu mogli presenečeni tovariši priskočiti na pomoč. Med padcem je izgubil ključ, s katerim sta si zločinca nato z bliskovito naglico odprla vrata na dvorišče. Tam sta našla dve kolesi, s katerima sta ušla skozi glavni izhod, ki je bil za čudo odprt, na prosto. Za ubežnikoma se je začel pogon. V najkrajšem času so obvestili orožni št vo. ki je takoj zasedlo vse ceste v okolici Begunca sta bila medtem ostavila kolesi in sta ukradla avto, ki je stal ob cesti. To cesto so zar- prli na ta način, d? so postavili velik kmečki voz preko nje. Kaznjcnca, ki sta pribr-zela po cesti, sta poskusila utreti si pot : med to oviro in obcestnimi drevesi. Zale- j tela sta se z vso silo v neko drevo. Preden j so pritekli orožniki, sta planila nepoŠko- i do vana iz razbitega avtomobila in stekla \ vsak v svojo smer. Bassou je izginil v bližnjem gozdu, Sabatier je pritekel na neko kmečko dvorišče, kjer je odkril drugo kolo s katerim je zdirjal naprej. To kolo je bilo last nekega policijskega uradnika Medtem je prejel predsednik albijskega letalskega kluba sporočilo o begu obeh zločincev Takoj jc pripravil svoje športno letalo in ju je začel zasledovati. Njegovo letalo sc jc pojavilo baš v trenutku, ko je avto z obema razbojnikoma trešči! v drevo in letalec jc potem videl, kako jc eden izmed obeh izginil v gozdu, drugi pa se je polastil kolesa. Tega je zasledoval. Zločinec sprva ni opazil, da leti športno letalo za njrm .^ele ko se je spustilo nižje in je pilot odda! nanj dva strela, je skočil s kolesa in stekel preko polj proti gozdu. Tam je letalcu izgini! izpred oči Ta gozd je orožništvo hitro obkolilo in keT ni verjetno, da sta zločinca iz njega že pobegnila, upajo, da ju bodo kmalu prijeli. Ruski mis'jonar Spiri donov si je za svoje torišče izbral ogromno ozemlje Ja-kutov v Vzhodni Sib riji. Pogani so bili navdušeni nad njegovimi pro-povedmi in ga zlasti prosili, naj jim pripoveduje kaj o peklu. Misijonar je z navdušenjem slikal večni ogenj, strahovito vročino in peklensko kotle, v kater h se praži jo duše nevernikov. Vkljub vsemu pa se noben Jakut ni dal krstiti. Spiridonov se je čudil , naposled pa mu je eden izmed prostodušnih paganov ie razodel skrivnost. -Če sene dam krstiti, pridem v pekel aline? > Gotovo, sin moj...- »Potem je dobro, tam je toliko ognja in gerkote.« ★ Minesottski škof Whipple je prišel na svojem misijonskem potovanju v ndijan-sko va3 iu je odložil svojo prtljago v šotoru nekega pagana. Vprašal je nato va-škega načelnika, dali so njegove stvari varne v šotoru. O seveda so, oče, saj tu daleč na okoli nt nobenega kristjana.: VSAK DAN ENA »Rahlo, le rahlo vlecite... Zob. ki mi ga hočete izdreti, je zob modrosti...« (»Everybodys weekly«) XIII. kolo V Ljubljani „derby" z repka tabele ln odločilna bitka med Ljubljano in J edinstveni za zadnje mesto — V Zagrebu stična prireditev za prvo Ze četrto Iigaško kolo v marcu se bo to nedeljo zaplesalo. Potem '"o 3 aprila prešle ,ek zaradi Poljakov, diuga ne lelja v apri.u bo zopet zasedena, s prvenstvom. potem pa priile velikoneč. i odmor. Te širi zaporedne nedelje pa skoraj ne ajo Prti do safte. Dana-nja trinajsta prvenstvena nedelja ima po običaju polno z s? b) in si er: Jesfinsfvo—Ljubljana Ob 15.30 na igrišču Ljubljane s pred-tekmo Ljubljana II — Mars ob 13.45 Jeleni je bilo pj veliki t.e.oin s,a be o-zeienih v Beogradu samo 0 u. Jtvliustvo je ti en t»; no ma poseinjem niest.u z en ki m š evilom točk kakoj jih mm,a Ljublana in Concordia, tota z obupnim količnik m. V traiu.isrih bitkah je zeleni te ;grapki napad zab.i -est gclfvo popravljalo prositi vn»?ra dela sv >_ j„ga kol-čnika. tem manj, ker je belo-zeleo« ob.amba čv r- a in trenotno najboljši del ffioš; va. A na.- nai, a ? Za Jedii.s.vo j • trener postavil novo nap: I,alno vrsto, o k te-ri pravi, da bo d.k /-na tja do p venstvi.: Lah- Cankar, Vovk. Ceboh'n Er, er. Na'o-s'ed je prodrla m ada garda, naposle 1 so šli »izstreljen; kanon'« mei stiro ze'ezje. Napa, alci ki ne znajo skoro niti zi t enotek držati siluaei.ie in ne zna o iz najzrelejših Situacij kar po vist.i izhit.i nobenega izkupička. žp zdavnaj caso ve? spada': v s'o-v&nsko nogometno reprezentanco. Mlat i bodo morda ■■fra ter tja zatajili, na ve e 7- dive pa se belo uioiyiH le uveljaviti. Da vidimo prvi poskus v nedeljo! Tudi za atrakcijo bo prec krhljcno Danes bodo d-živeli gledalci na nogomet-ni tekmi mei Jedirstvona la Ljubljano še >rav posebno senzacijo. Šef aerodroma g rf. Rape se te ljnheznivo odz^a' prošnji SK Ljubljane ter bo sam z letalom pripeljal šego za lo igro na igrišče ter jo ob dnloče-nem čcsii spusti! na sredino igrišča. Dogodek kakršnega čtozdaj še ni bilo na I ju ' ) i i rs k ' b : gr: 5 ? ih ! Ha5 —FSK. E-"ni poraz ie v jesen' pri. sadejal Hašku R^K. -1:1 za Bsk je bil i v Beogradu. Medtem so »plavi« s-Vavali na mes^i in se bot to na njeni obran li — prv( če bolo obv'adali Ha ska pri njem doma. Vsekakor bi to vgli^a bitka. BASK—Sla v.ju. Baskovci imajo priliko za revainšo /a tesni poraz v Sarajevu: z 0:i so se te aj vrnili domov. Sedaj so v dobri formi. d,očim so Sarajevčani precej šibki. Jugoslavija—CcncordLa. Doma je Concordia z 1:0 odnesla eno izmed ol^eh jesenskih zmag. Po visti bi bilo tako, da bi sedaj beognaski r cči origli na vrsto. Izid zanima tudi nos ker sta obe moštvi s'ai z Ljubljani in Jedinstvom v pasu ki je g'ede izpada iz lige še zelo nevaten. Gradjanski—Hajduk. V Splitu je jeseni bilo 1:1, tokrat !>o o »purgerji« nemara drugače zasukali nogome-taško uso lo D očim je domačin v dobri in prav dobri formi, boleha »maptor s mora« zope' za w svojih periodičnih kriz. Njegov usiteli v Zagrebu bi bi največja senzacija dneva. , k^lts v Smalti LNP V Mariboru, Celju in fckoven bitke za mesta v podsavezni tabeli Borci v pa savezu imaio na vis',i drugo ol desetih kol. V Celju. fa v Mariboru in v Čakovcu se bodo lotili za prvo mesto v poisavezu, za tisto legitimacija, ki da e naie in možnosti za korak no prej. Danaà.jn spored je: Maribcr—Krani. Vse okolnnsti govorijo za čist. uspeh mariborskih črno-belih. Kranjca-nj so pravkar prepustili obe točki Ča.Vov-čanom. in ©ieer doma. pa je m isni s ojpci prestoiničnih listov z najiia/l r-nejšimi izjavami: in kombinacijami glele izža te tekme. Zanimiva je iz a-va, ki jo je v zvezi s to tekmo pedal sam predsednik Fife g. Rimet, ki p:avi med rugim, da t »o Jugoslaviji eno tavao namn-hala Po'jsko točno s 5:0 in bo prišla potem v Frairc jo ea finalne tekme. Mi mi limo, la je stari gospod iz Fife vendarle preve'dk opVmV. — V razgovoru o našem nogometu je g. Rimet povedal tudi to, da iz na&ta no katerem mai bi Jugo lav;j-i prišla v finalne tekme names'o Avstriji1, ne bo nič. Naša država ;e bila za te tekme izžrelvnn v popo'noma drugi skupini kV or Avarila ;n b; zato v primeru, če Avstrija re« ne bo nr'Sto^ i'a. prišla Sve'ekn avtom-tióro v nn-slelnje kolo. V ostalem pa se je za morebiti izpraznjeno mesto po Avstriji začela zanimati Latvija, ki ie igrala z njo kvali- | liikaoijeke tekme io ie bila baš po Avatri^ izločena iz nadaljnje konkurence. Nača državna reprezentanca, ki zblna zdaj moči na Fruški gori, bo v s edo 20. t. m. igrala zadnjo tekmo za treu.ing p.oti reprezentanci Novega Sa a. lgia.ci se bodo nato vrnila v planinski dom na Vencu in tamkaj počakali do nedelje zjirtrnj. ko jih lodo odpeljali v Belgrad V prestolnici l»o-do naio od jutra pa do začetka tekme 6 pravi jen i v hotelu »Palača«. Včeraj je b la v Zagrebu glavna skupščina naš^a teu-iškega sa veza, o kutere poteku še nimamo polrobnih troročil. Prav prej skupščino objavlja včerajšnja beograjska »Politika« hud uipad. v katerem oMta teniškemu savezu precej iz,latne m'hkiicije z velikimi denarji, ki jih je zaslužil pn tekmah za Dav'sov jxika] in še raznih «?rugih zelo donmsnih prireditvah. Razen teoa trli list. da je bil nekdanii igralec bpocraj~kera »Boba« CeìkoK, ki je z, aj velika zvezda ma'èarskega ten'eo. pno lan Madžarom za 30 0^0 din na roko. To so hude ugotovitve, na katere bo moral teniški savez prej ali e'ej nekaj oIgovorit-i. Naš sport pa brez afer rcß ne more živeti! Razpis tekmovanja za prvenstvo T,ZCP v alpsk! kombinaciji na Zelenic! Ljubljanski ziirs';o-8portni rol-ive7 razpisuje tekmovanje za pr verstvo v a'p-k! kombinaciji (smuku in 6lalomu) na Zelenici | vega vpada v deželo hi čezmeren občutek v nedeljo 3. aprila t. I. Slalom bo dopoldne k nepravllaemu dejaaju zavedla. Vel ko ob 9., smuk pa popoldne ob 14. Pravico tekmovanja imajo vsi pri JZSS verificirani tekmovalci (če nimajo zabrane starta). Pri-javnine ni Prijave je treba posai neposredno podsavezu r LZ^Pt-i pridržuje pravico morebitne izrremembe tega razpisa. SK Jadran. V s^oto dne - aprila ob 20. bo v prostorih g. M. Sokliča — PieJ konjušnico 4. Trnovo — XVIII. redni lelni občni zl»or. V primeru nesklepčnosti bo nov občni zl)or ob vsaki udeležbi 61 nstva pol ure kasneje. Vse moreb;tne pre Uoge je trebi poslati tajništvu. Ker je ta občni zlw zlasti važen zara d reorg?ni7^ei.ie klubi, pitisimo članstvo kakor tudi prijatelje naj se ga udeležb P:ačojte pravočasno 7ar-«taln članrino! Dnevni red i? običajen ter na pogled v kluTovem tajništvu. vse ni «rove iolro;'ev;1no. Le naprej, brez miru!... Ljubljanska sokolska župa Danes ima svoj občni zbor Ljubljanska sokolska župa, po številu članstva in po in-tenzivnosti svojega dela ena prvih v državi. Tudi v preteklem ietu se ie kljub vsem oviram in težkočam v polni meri udejstvo-vala tr lepo razvijala. Redno je telovadilo 57 društev, dočim 21 društev ni moglo vzdrževati telovadbe, po večini iz razlogov, za katere krivda ne zadene vodstva prizadetih društev. Kljub temu je bilo v smislu strogih sokolskih predpisov 10 teh nctclo-vadečih društev v teku preteklega leta raz-puščenih, ostalim je bil stavljen še rok letošnjega leta, da si ustvarijo pogoje za telovadbo. V 57 društvih, ki so telovadila, je znašalo število telovadečih pripadnikov 6261. za 533 več kakor 1. 1936; od tega odpade na člane 853, na članice 520. na moški naraščaj 1080, na ženski naraščaj 737. na moško deco 1574, na žensko deco 1497. Skupno število vseh sokolskih pripadnikov, telovadečih in netelovadeč h, znaša v ljubljanski župi 12882. NTa telovadeče pripadnike odpade 48%. Povprečen obisk na telovadno uro ie bil 90. Število netelovadečega članstva se je zmanjšalo za 544 članov in 284 članic. Skupno število pripadnikov je konec 1. 1937 znašalo 5894 članov in 2163 članic. 1059 moškega in 747 ženskega naraščaja ter 1598 mo ke in l^Oó ženske dece. Po črtanju 10 društev, ki niso telovadila, je župa ob koncu pretek'ega leta štela 50 društev in 18 čet. skupaj torej 68 edinic. Od teh jih ima ^0 svoje domove, 33 pa letna telovadišča Domovi in telovadišča predstavljajo vrednost okrog 20 milijonov dinarjev in so obremenjeni še z dolgovi v skupnem znesku 7 4 milijona. V okviru Petrove petletke si hočejo zgraditi lastne domove še društva Ljubljana II. Ljubljana-Moste, Bloke. Brezovica. Kočevje. Šmartno, Št Vid nad Ljubliano in Zaiog Nadaljnjih 14 društev hoče že obstoječe domove povečati. odnosno dograditi. 8 draštev si je postavilo v program nakup zemljišča za te-lovadišče. Na področju ljubljanske občine je 10 sokolskih društev. Poleg mesta Ljubljane obsega župa še 5 srezov ljubljansko okolico. Litijo, Kamnik. Logatec in Čabar. Skoro vsa društva so imela tudi v preteklem letu javne nastope in akademije. Okrožni zleti so bili v Sodražici, v Komendi pri Kamniku, v Borovnici in v št Vidu nad Ljubljano. Lastnega župnega zleta župa lani ni imela, pač pa so se njeni pripadniki v večjem številu udeležili dtugih župnih zletov. zlasti novomeškega z!eta 6. junija in mariborskega 28. junija. Dne 9. maja je župa priredila velik obrambni zbor Gla vnega zbora v Ljubljani se je udeležilo 3218 pripadnikov, vseh zborov istega dne pa 7141 pripadnikov iz 60 edinic. Sokolsko društvo t Črnomlju bo priredilo v torek 29. t. m. točno ob 20. v svoji dvorani filmsko predavanje sO Pragi, broi^ki Češkoslovaški, njeni vojski if- Seiko!-itvu«. Predavala bosta g ing. Stanislav Mi^ovsky, kenzu! ČSR v Ljubljani in predavatelj ZKD g. Ve-koslav Bučar. Ob tej priliki se lodo predvajali deloma zvočni, deloma barvasti filmi o Pragi, ČSR, češkoslovaških legioaarjih. češkoslovaški voiski in o IX. vse okolskem zletu v Pragi. Prireditev ima značaj manifestacije za bra'ski ceškoslov. narod, zato že danes opozarjamo občinstvo, da se te izredno zanimive prireditve udeleži. Ljubljanska sokolska druStva in odbor JčL priredijo jutri ob 21. v dvorani kina Mat ce filmsko predavanje o bratski češkoslovaški republiki. Poleg filmov iz življenja obeh prezidentov, češkoslovaške armade, kongresa legionarjev itd. bo na sporedu tudi gTandiozen film IX. vse sokolske- ga zleta v Pragi 1932. Vabimo sokolsko članstvo, da poseti ta večer v polnem številu. Vstop prost, vstopnice si nabavite danes in jutri pri blagajni kina Matice. Za mladino pa bo danes ob pol 11. v sokol-skem domu v šiški predavanje o lepotah ČSR in EX. vsesokolskega zleta v Pragi 1332. Bratje vodniki in sestre vodnice, pripeljite sokolsko mladino k predavanju. Vstop prost. Sokolska župa Ljubljana ponovno vabi vse svoje edinice. da se danes ob 11. zanesljivo udeležijo župne glavne skupščine v mali dvoran: na Taboru Udeležba za vse edinice častna dolžnost. Sokol f,hib!.jana-$lška priredi danes ob pol 11. filmsko predavanje o bratski ČSR in IX. zletu v Pragu 1932 za sokolsko mladino. Vstop prost. Bratska društva naj pripeljejo svoje oddelke v polnem številu. Uprava. Ljäf&ljanski prepiri pod Francozi Kako sta se sprla dr. Simon Reya in dr. Ivan Repič V ljubljanskem mestnem arhivu je polno zanimivih starih listin, ki na omogočajo vpogled v življenje meščanov v stari Ljubljani. Nemara vas utegne zan ma-ti naslednji konflikt dveh uglednih starih Ljubljančanov za časa prve francoske zasedbe. Takrat, Ijd so zas.dli Francozi prvč naše kraje, so morali dajati ljubljanski mehčani svoje konje njihovi vojski na uporabo. Konje je imsl v razvidu ter je rkrbel za njihov vp® dr. Ivan Repič. mestni in dež: Ini svetnik. Ker se je nekoč namenil divizij^ki general Jean Bap i^.e Bernadette (pozneje švedski kralj Karel XIV.) odpeljat iz Ljubl;ane v Gorico, so bili francoski častniki prisiljeni isftati v mestu živali, sposobne za to vožnjo. Zvedel so, da ima ljubljanski odve^nk dr. Simon Izidor pL Reya štiri iskre konje. Da bi pa Reipč, osebni prijatelj Reye, preprečil sleherno nj-govo razburjenje, ustregel željam Francozov Ln dosegel, da bi ostal Bernadotte nak'.onjen mestu n deželi, je prosil v navzočnosti francoskega častnika Reyo. naj posodi svoje konje za vožnjo do Vrhnike, kveijemu do Logatca. Reya je jel ves razburjen zabavljati čez mag strat, kakor da mu naprav-lja sam? neprilike, medtem ko drugim vse spregleda. Repč mu je povedal, da so iskali konje že pri ba.renu pl. Hallerste:-nu, ne da bi jih dobili, ter da je dal celo nem ščan pl- Ruard za namene vojaštva svoje konje. Ko vse dobrohotno prigovarjanje pri Rey', ni nič zaleglo je postal francoski častnik nestrpen. Ker se Reya le ni hotel omehčati, je ukazal častnik ključavnico na hlevskih vratih kratko in malo kar odtrgati in konje odpeljat . Nato je odšel Repič k Reyi, da bi ga potolažil z zagotovilom, da dobi konje v nekaj dneh nepoškodovane zopet nazaj, kar se je pa zgodilo ž? nas'ednjega dne. v Ljubljano jih je pripeljal čvrste, kakor so bil prej, neki vodnik. Tisti dan okoli desetih dopoldne pa je srečal Repč Reyo na trgu in mu javil, da so njegovi konji že doma R ya je za-grab 1 Repiča z desnico za prsi, s palico v levici pa začel mahati m vpiti; »Lcjpov, drugo plačaj ml konje, a iaz ti bom dal diplomo!« Ker Repič ni razumel smisla Reyev h besedi, ga je vprašal, kaj vendar misli s tem. Ne da bi mu karkoli odgovoril, je Reya mrmraje oihitel dalje. Repič je šel na Rcyev dom, kjer je pojasnil ves dogodek Reyevi sopregi ter jo prosil, naj se porazgovori sama z možem o neljub in mučni zadevi. Navzlic temu pa je ostalo vse pomirjevalno prizadevanje brezuspešno. Repič je kmalu potem zvedel, ka'"-;o grdo ga je Reya obrekoval v kavarni, kjer je med drugim pripov:doval, da ga je leto dni brezplačno redi, menda zgolj zato, da mu zdaj prejeta dobrote po-p.ačuje z nehvaležnostjo. Repč je hodil zare3 nekaj mesecev k Reyi kosit, in sicer med svojo odvetniško prakso. Reya je ko ga j? Repič vprašal, koliko mu dolguje za uslugo, tako plačilo cdSclonil. Užaljen Repič je bil prepričan, da bo spoznal Reya siasoma svojo zm:to in mu je ponudil roko v spravo. Vendar se je zelo motil, zakaj Reya ga je še kar naprej v javnih presterih blatil, zato ni preostalo Repiču nič drugega, kakor da se pritoži na mei'tnezn magstratu z: neopravičeno obrekovanje grda pregreha, ki nt samo oprašča človeka sleherne dolžne hvaležnost nasproti cipravijivcu, temveč jo hudo kaznuje še deželni vladar, kakor tudi da je pr.sto-pek, storjen na javnem trgu, zločin, ki je podvržen prav za prav kazenski preiskavi. V zadoščenje je zahteval R«pič v pritožbi samo to, da nasprotnik pr .pozna svoj pregreàek, da opravljanje vpričo vseh. ki so ga slišali, prekliče in da ga ne bo nikoli več grdil. A še nekaj več je storil dobr čnik Repič. Zavzel se je namreč za to, da bi postopal mestni magistrat tudi ob priliki, ko bo razpravljal o pritožbah ,ki sta ju nap'rila zoper Rejro gospoda Fiate r n Debelak, kolike r mogoče obzirno, in to predvsem glede na starost ln temperament obtoženca, češ, saj je drugače dr. R ya pošten ln odkritosrčen mož, ki sta ga le pritisk sovražniko- krivde pa je tudi v tem, da je nedostatno razsoden. Vsebina ostalih dveh pritožb zoper Reyo, datiranih prav tako 11. maja 1797, ki sta omenjfni spredaj, je tale; Jakob Debelak, magistratni ekspedtor, je prosil V kavarni Dominika Juga dne 9. maja 1797. Reyo, naj dovoli zapreči konje, da bodo prepeljali seno izpred špitalskih vrat v skladišče. Toda komaj je prošnjo zrek^i, že je Reya vstaj z zefe ter začel zaničlji-vo govoriti o magistratu, Debelaku pa je zapretil, češ da ima že pištolo pripravljeno zanj, če ga zaleti v svoj hiši. Za priče so bih navedeni protcmedicus Jelovžek, Ksaverij Do m: an in Franc Pirnat. Debelak si je prizadeval Reyo potolažit, vendar zaman. Reya se je izražal zelo sovražno proti magistratu, ne da bi hotel razen tega pritožnilca pripoznati za magistralnega uradu ka. Peter F.ster. magistratni svetnik, je navedU v svoji pritožbi zoper Reyo: Dne 10. maja 1797 zvečer je prišel v gostilno Nikolaja Mark i Sa se vsedel v veži in rekel Francu Pi matu: »Vi ste, kolikor vern, gospodu Frankh? mu. razne govorice zaupali.« ter še dodal: »Tudi mi magistratni ne bomo molčal, marveč bomo onega (pokazal je na Revo) na odgovor poklicali, ker se je drznil našega tovariša drja. Ivana Repiča zaničevati. M=ne je nahru-lil in me pahnil na ulico, da sem s poškodoval levico Mogoče je, da sem v razburjenosti ko sem se zavzel za čast magistrata, rabil kakšne neumestne besede, ki pa n:so mogle biti razlog sa to, da bi Reya mene kot magistratnega ura In ka zaničeval.« Flster je določil za pričo Franca Pirnata, Andreja pl. Premerstei-na n dr. Jurmana ter je prosil, za izdatno zadoščenje ker Reya ni žalil le njega samega .marveč tudi magistrat vobče. Mestni magistrat je pozvad drja. Simona Izidorja pi Reyo dne 12. maja 1797 ua rotovž ,da s? zagovarja zaradi razžalitve drja Ivana Repiča, Petra Fistra n Jakoba Debelaka. Zaslišani Reya je izpovedal, da je štor'! očitana mu dejanja, ker ie bil slabe volje ter je imel dovolj neprijetnosti ob času bivanja francoek h čet v Ljubljani. Prosil je odpuščanja in je zagotavljal, da kaj enakega ne bo več zagrešil. 2u.pan dr. Jožef Gollmayer je obtožencu priporočal, naj vnaprej opušča podobna dejanja ter ga je tuli opozoril na posledice. Tako se je zadeva mirno končala. Alojzij Poto^nk Iz življscfa na deželi FARA. P: ed dnevi smo pokopali tragično umrlega Ivana Jurkoviča s Hriba pr Fari. Prišli so njegovi številni prijatelji in znanci, saj je bil med najbolj pri-Iju bi lenimi fanti v Kost slu. Pred hišo so mu gasilci zapeli sVigred« s spremljova-njem godbe. Ogromna množica ljudi je spremljaia pokojnika na zadnji poti. Na poikopatiSču so mu gasilci zapeli poslov 1-no pesem in ob igranju godbe so mu vsi gasilci izkazali poslednjo čast. Tragična smrt pokejn ka je zadela vse tem huje, ker je bil zaradi svoje poštenosti priljubljen in je moral prav zavoljo tega v smrt. Ivan je" b i organizator koslelskih kmetov, zato je bil znan tudi d mg je. Naši kmetje so vedeli, komu smejo zaupat , ko so glasoval pri zadnjih občinskih volitvah za one ljudi, ki so naredili ž? mnogo dobrega za občino. Seveda so njemu na-sprotn ki to zamerili. Prvi je začel g. župnik, ki je rekel pokojnikovi materi, da je nien sin korrun'st. Zdrava pam t nam veleva, da zavoljo tega, ker je nasprotoval politiki g. zupmka, še m moire biti komunist. Ker z besedo niso opravili, so začeli z grožnjami. Neki fant je Ivanu pret i celo z nožem. Zavoljo takih groženj je b;l Ivan zadnje dni pred smrtjo že ves preplašen in je vedno govoril, da ga bo n: kdo Končni rezultat je bil. da ga je vse to v trenutni blaznosti privedlo do smrti. Danes, ko Ivana ni več med nanv, se nam zdi. da je umrl za nas. ki emo odkriti Kostelci. Njegovim staršem, bratu in sestri izražamo svoje iskreno sožalje, našemu Ivanu pa ohranimo Časten spomin! RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 1515 ter 20. zvočni film iz pariškega podzemlja »Kralj potepuhov«. Za dodatek Paramountov zvočni tednik. SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes no. vi Češki velefilm >Na ledeni plošči«. Igrajo: F. Smolik, Lida Baarova, Zvoaimir Rogo» i. dr. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 uri. Nedelja. 27.: Rdeče rože. Izven. Znižane eo- ne od 20 din navzdol. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek. 29.: Bela bolezen. Red A. Bcnedettijeva salonska igra »Rdeče rože« spada med najuspelejša dela letošnjega dramskega repertoarja. Delo je izvrstno, k uspehu pa so pripoaiogli odlični člani Mira Danilova, Slavčeva. Jan in Sancin. šolska vodstva izven Ljubljane opozarjamo na Golievo mladinsko igro rSneguljčico<, v petek S. aprila ob 15. Cene sedežem: 10, 6. 4. in 3. stojišča a 2. din Prijave posameznih šolskih vodslev, sprejema uprava gl®* dališča. Začetek ob 15. konec ob 17. OPERA Začetek ob 20. Nedelja, 27. ob 15.: Grofica Marica. Izven. Znižane cene. Ob 20. Traviata. Gostuie ga. Zlata Gjungjenac. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 28.: Zaprto. Torek, 29.: Jakot-inec. Red B. Sreda. 30.: Tosca. Red Sreia. četrtek. 31.: Seviljski brivec. Gostuje Ada Sari. Izven. Petek. 1. aprila: Rigoletto. Proslava 25-letnl-ce umetniškega delovanja višjega režiserja prof. Osipa Šesta. Gostujeta gg. Josip Go9tiČ in Marjan Rus. Proslava prof. Osipa šesta bo definitivno v petek 1. aprila. Naslovno vlogo poje g. Primožič. Gildo gdč. Nollijeva, Madaleno ga. Kogejeva. vojvodo g. Gostič. Sparafucila g. Betetto. Monterona g. Marjan Rus. Dirigira kapelnik Zebre. Za-dtige jubilanta prof. Šesta so splosno priznane. Prepričani smo. da se bo občinstvo odzvalo vabilu in napolnilo ta večer opero. M A KlIMlRSKO OLFOAMftOB Nedelia. 27. ob 15.: Trubadur Ob 20. NeSak. Ponedeljek. 28.: Zaprlo. Torek. 29.: Dva ducata rdečih rož. Premiera. Red C. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—% Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din lv— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—-* Mali vgkis i Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« n;M * _ _ ^ ...tr n . odgovor, priložite UM " TnamKail Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem' z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na s Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Vsled preureditve lokalov dajemo na vse blago popusta K.SOSS Mestni trg 18 Brivski pomočnik I Kuharica starejši, dobra moč, do- j zmožna prvovrstne kru bi stalno službo. Rudi he ln samostojnega vod Erntner, Stoàlce 78. 6163 1 Kam pa,kam ? Beseda 1 Din. davek 3 Dm ia èuro &U dajanje Iiiò.dv» 3 Ulli, najinanjai in eoe is 17 Oln. Vsi ljubitelji ♦esele zabave in doDte vinske kapljice naj pnaejo dane» v gostilno k »FAisJLr«, Vegova ul. il», kjer -e Dodo EajDolje in najceneje zaDa-vali Na razpoke ob vsakem času razna goika .n mrzla edila. Danes in vsak »ečei igieni« flavina, petje, £u»toai n» tazpoiogo oalini-ičt. biljard ud. Zato zahajajte vttfno in ob vsaki priliki le v gosulno k »PANJU«. kjei boste vedno in točno kar na bolje postrežem. Vas vliuuno vabi in t« priporoča TONE HUC. g jjulničar. 5988-18 Gostilna Martine Zg. Šiška Daaes revija najnovejših ilajjerjev1 Priznana vina in kuhinja! 6117-18 Postrežnico sprejmem za ves dan. pošieno čleto, ki zna kuhati ln pospra vi jati. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6278 1 Prodajalko ki posodi 6000 dinsprej mem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Dobra garancija« 6276-1 Hišnika - hišnico zakonski par brez otrok sprejmem. Ponudbe s popisom pod »Sredi Ljub liane« na ogl. odd. Jutra. 6236-1 Pridno služkinjo sprejme boljša družina na deželo. Plača zelo dobro. Nasov v vseh po slov. Jutra. 6207-1 Pri Kramarju ca Dolenjski ccsti bo danes prijetna domača veselica s sodelovanjem t&mburaškega orkestra. 6115 18 V restavracijo Frankopanski dvor (Reintnghaus) na koncert prvovrstnega jazza »Akor-deon«. lzborna vina, dobra kuhinja. Jagnje na ražnju. Din 30 kg. 6313-18 Prvovrstno belokranjsko vino «Job i te po 10. 12 in 14 Din v gostilni metliške vinarske in kletarske zadruge na Sv. lakoba trgu 8 (prei »pri feiagaiu«). Čez ulico 1 Din ceneje. 6226-18 'J-'X. Bffda 1 Din davek 3 D:n za šltro ali dajanje nasiova i I »m Najmanjši bepppk n nin. Krojač sposoben krojenja, dobi samostojno mesto. Isto tudi Šivilja in prodajalka, >pretna v ročnem delu. Ponudbe pod »Kavciia pogoj« na ogl. odd. Jutra. 6320-1 Spremljevalca &a tovorni avto. ki Ima voljo izuiiti se šofiranja sprejmem. Pogoj 5000 dia kavcije v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spremljeva !ec«. 6239-1 Natakarico (prodajalko ) sprejmem, ev. oddam gostilno z de Usateso. Ponudbe na og! odd. Jutra pod ši fro s Prometno mesto* 6242 1 Šivalko (šteparico) za Anita B stroj Išče FClopčar, Kongresni trg 7. 62111 Za manjši hotel na severnem Jadranu se sprejmejo za letmo se zono dobra kuharica s spričevali, Dl»'","r,i ti&-taitar in pomožni natakar. Ponudbe pod šifro »Zmožen in posten« na ogl. odd. Jutra. 6219-1 Postrežnico Iščem za ves dan za Bežigradom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6267-1 Vezane plošče (Sperrplatten), moderno okovje za stavbe in po hištvo. Se priporoča že ieznina Zalta, Ljubljana Tyrseva 9. poleg Fia-ovca 6230 1 Vodovodni instalater samostojen delavec, ki ie obenem tudi dober klepar, dobi mesto. Franio Dolžan kleparstvo in vodovodne instalacije, Celje. 6294-1 Delavec ki vloži Din 10.000, dobi takoj mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Delavec«. 6302-1 Žagar dobi deio za polnojarmenik in ki zna delati na skobel-nem stroju (Hobelmaschine) Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Žagar«. 6299 1 Servirko prvovrstno moč. za večjo restavracijo, iščem. V po-štev prideio samo strokovno izobražene moči. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra Marbor pod »Servirka 1938-M«. 6304-1 Gospodično prodajalko, popolnoma veščo v trgovini meša nega blaga Išče trgovl na Pero Panjan. Hra stovlca. Ponudbe posla ti takoj. Nastop takoj 5955 1 Krojaškega pomočnika zmožnega boljšega dela sprejmem takoj v stal no službo, ékoberne An ton. Trbovlje. 5951- Mesarskega pomočnika iSčem, veščega vseh del v tej stroki. Ferjak Alojzij Stožice 44. 6310- Mesarskega pomočnika sprejmem takoj. Jože Mu sar, mesar, Sv. Petra c. 61 6306- Gospodična preprosta ln živahna k triletnemu otroku se sprejme. Ponudbe pod Dobra vzgoja« na ogl odd. Jutra. 6285 1 Krojaškega pomočnika lzvežbanega iščem za sta no delo. Alojzij Rovtar. Bukovica nad škof j o Loko. 6247 1 Šofer sposoben ln marljiv se sprejme s 1. aprilom. /jr->ž';n -SODO din kavči Je v gotovini. Ponudbe na ogi. odd Jutra pod »Šofer » 6240 1 Sotrudnika z vlogo Din 5 000. iščem za dobro uspevajoče mizarstvo s stalnim naročniki za nabavo mamkamčega mate-riiala za že dobljena naročila. Le resni reflektanti nai pišejo na podružnico Jutra Maribor pod značko »Deljeni dobiček«. 6295-1 Natakarica dobi službo v okolici Celja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6292-1 Šofer - mehanik samec. voiaščme prost, dobi mesto k osebnemu avtomobilu. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Šofer • mehanik«. 6293-1 Vrtnar Prodajalka galanterijske stroke. — majša moč zmožna tu dl nemščine, se takoj sprejme. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Prodajalka* 5938 1 Perfektna kuharica s prakso za sezijo v topli cah blizu mesta in mlada natakarica tudi začetnica za gostilno v mestu se išče Pismene ponudbe na ogl oddel. Jutra pod »Sezija« 6093-1 Čevljarski pomočnik dobro izvežban za moško delo (prednost ima oni, ki ie vajen na boks cvikanje), in eden za tedensko delo — se spreimeta takoj. Mesto stalno. Mirko Gostenčnik Guštanj. 6057-1 Služkinjo trezen ln pošten dobi ! Pr'dno, pošteno, varčno, stalno s užbo Prednost j dobrega kuhanja in ima zakonski par. kl Je že služIl na graščini In se žena razume na pe rutnlBO. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod 61 fro »Trezen«. 5917 1 Postrežnico mlado, inteligentno in zaupno. iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snažna«. 6222-1 Boljša družina na deželi sprejme pridno služkinio proti dobri plači. Ponudbe m ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 6207M-1 JANKO TIČEK IN NJEGOV OČF Tik nad platneno streho je bila spalnica gospoda Nosana. Vrli mož je še spal; a zdajci ga je zbudil občutek, kakor da bi zunaj pred oknom nekaj škrabljalo ... Kaj je neki bilo? Pomožnega knjigovodjo saldakontista s prakso ter popolnim obvladamem slo venščine, srbohrvaščine in nemščine, išče za skorajšnji vstop industrijsko podietie v Sloveniii. Prednost imajo absolventi trgovske akade m;ie Lastnoročno pisane ponudbe z živliemepisom ter prepisi šolskih ;n siuž benih iznričeval poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Zaupanja vreden«. 5892-1 vseh hišnih del išče tričlan ska družina. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod značko »Ptuj«. 6056-1 Sobarico ki je služila v boljših hišah •šče mala rodbina v Kranju. Naston 1. ali 15 aprila. — Ponudbe pod »Kram« na ogl. odd. Jutra. 5891-1 Vrtnarja s prakso » kulturi crainic. lepotič nega srmičevia in komfer spre'memo Posestvo Selo p Št. Vid pri Stični 58*9 I Lesni manipulant samostmen. za nakup trdeg3 in mehkega lesa. za izdela vo pragov. , kaveiio. dob' takoi m^sto Ponudbe z re feren««ni na ogl odd lu tra flu »Manipulant« 5798 1 Urarskega pomočnika spreimem za stalno službo takoj Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5794-1 Brivskega pomočnika dobrega, sprejme takoj — Josip Petrič, Tržič. 6318-1 Dva čevljarska pomočnika za Šivana in zbita dela sprejmem v stalno službo. Celokupna preskrba Mihael Černilec, Naklo pri Kranju. 6106-1 Prodajalka za trafiko se sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko: »Marljiva in vestna«. 6101-1 Frizerko in vajenko z nekai učne dobe sprejmem v stalno službo takoi. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Fri/erka« 6121-1 Vrtnarski pomočnik mlajši dobi mesto takoj. Ponudbe z zahtevo p!?če na ogl. oddel. Jutra pod »Trgovska vrtnarija«. 6122-1 Tovarniški preddelavec ne čez 35 let star ki bi bil pripraven za vsa ko opravilo in je že dalje časa samnstojno delal v kemiÄnl all sorodni stroki dobi takoj stalno mesto Ponudbe z navedbo dosedanjih— služb na ogl odd. Ju tra pod »Sposoben za vse« 5946 1 Vdovec brez otrok išče gospodinjo srednje starosti, gospodično vdovo ali ločenko z več jo gotovino, za skupno gospodarstvo v ve ikem podjetju ln trgovini na deželi. Samo resne ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Rože cvetu«. 5792-1 Pletiljo, ki lahko dobi obrtni Ust sprejmem v stalno, službo. Pon. podr. Ju tra. Maribor pod »Takojšen nastop 301 « 6025 1 Šoferja z izpitom ali začetnika sprejmem takoj za tovorni avto. Pogoj zanesljiv in kavcija 2000 dl narjev. Ponudbe na po družnlco Jutra, v Celju p :d »Ce je« 6020 1 Izurjen natakar dobi stalno mesto v Ptu ju takoj ali po dogovo ru. Ponudbe s sprlr-eva U na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 10 000« 5953 1 Dekle šole prosto sprejmem k otrokom. Predn'«t brez ali revnih staršev. Naslov v vseh posov. Ju-tra. 6159 1 Brivskega pomočnika Slovenca, mlajšega dobro Izurjenega sprejme Rudolf Josef, brivec. Tr žlč. 6042-1 Dekle — planinko, dobro kuharico, pošteno, ki ima veselje do živ je nja v planinah, iščem za mesece od junija do i clrati v damskem salo- stva želi mesta v večji gosti ni ali menai. Ponudbe na P'.«dr. Jutra-Maribor pod »Stalno mesto«. 6024 2 Knjigovodja — bi'anHst z večletno prakso v ino zemstvu. obvlada perf. nemško koresp., verzl-ran v vseh pisarniških poslih léòe mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjigovodja 1800-- 5976 2 Mlad brivski pomočnik vojaščine prost Išče — službe. Zell tudi praktl Natakarico pridno, mlado, simpatično, veščo nemščine, sprejmem takoj. Ponud be s sliko ln prepisi spriieval na gostilno — Strasser, Ljutomer. 6078 1 oktobra za planinsko po stojanko Ponudbe ev s sliko tn zahtevki na ogl odd. Jutra pod »Planin ka*. 6040-1 Služkinja pridna ln poštena, kt zna samostojno kuhati ln vsa hišna dela oprav nu. Nekaj časa bt delal samo za vso oskrbo v hiši brezplačno. Nas.ov Ivan Muiia, b amova 1 Ljuoljana 7. 5944-2 Orožniška kuharica boljša. Išče mesto k orožnikom aH tudj k boljšemu gospodu .-\ača ljatl se sprejme. Naslov po dogovoru. Ponudbe Julka K emenčlč. vina Kamnik. trgo 6044 1 Starejše dekle na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ln vestna« 6054 2 Dekle zdravo, kt zna samostoj srednjih let z dežele no kuhati iščem Dober Išče službo pri mirni postopek. Ponudbe na: ' družini z vso postrežbo. ZAGREB l'aromlin, Grubtšnooo' ie 6043 1 2 krojaška pomočnika sprejmem za vel'ke in male kose Stanko Bedene, kro-lač, Kranj. 6191-1 Poštna pomočnica s telefonskim Izpitom do bi službo s 15. aprilom. Ponudbe z navedbo pia če in event. sliko je poslati na ogl. odd Jutra pod »Poštna pomočnica«. 6058-1 Frizerko prvorazredno z večletno prakso išče za sezo no v Rogaško Slatino. Hcly Josip, Brežice. 5849 1 Plačilno natakarico perfektno v nemščini za takojšnjj nastop iš?em za (hotel) restavracijo v letovišču ln zdravilišču. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6059 1 Hišnika najraje železničarja upokojenca brez otrok sprej mem takoj za novo hišo prj kolodvoru. Prosto stanovanje, vrt in drugo po dogovoru. — Naslov Kosmos. Podplat, Roga ska Slatina. 6061 1 Sprejmemo delavca urnega, voja-člne proste ga. starega do 23 let in delavko za usnjena ga lanterijska dela. Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Soosaben ln zanes ljlv delavec«. 6077-1 Dva čevljarska pomornika takoj spreimem ki zna ta tudi šivano. Fran Črnivec. črnuče. št. 104.. Ježica pri Ljub'^ni. 6070 1 40 Stokaje — kajti mučila ga je udnica — je zlezel iz postelje, se splazil k oknu in ga sunkoma porinil kvišku. Radovedno je pomclH glavo na ulico... Pomočnik(ca) izurjen v damski in moški modi. dober prodajalec, z znanjem nemščine, dobi takoj mesto. Ponudbe s prima referencami na ogl odd. Jutra pod »Stalna dobra služba«. 6002-1 Prodajalec(ka) vešč samostoinega vodstva damskega oddelka v večji manufakturni trgovini v Liubliani, dober prodaialec in poznavalec blaga, perfekten v nemščini, dobi takoi mesto. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »Boliša moč«. 6001-1 Krojaškega pomočnika prvovrstnega, za veliko delo spreime Pučnik, Frančiškanska. 5974-1 Nočnega čuvaja povsem zanesljivega — upokojenega orožnika ali stražnika) nenporeč ne preteklosti sprejme za takojšen nastop tovarna v Ljubljani. Ponudbe z osebnimi po datk) je pos ati na ogl. odd. Jutra pod »Takoj éen nastop 777*. 5945-1 Slugo spreime špecerijska trgovina v Ljubljani. Pogoj zanesljiv in pošten, vojaščine prost, samski, starost 22— 24 let, stanujoč v Ljubljani ali bližnji okolici, poštenih staršev, imeti mora voljo in veselie do dela. Pismene ponudbe z rojstnimi podat ki, zahtevo plače in navedbo dosedanjega službovania ter zanesljivimi priporočili pod šifro »Veselje do dela« na ogl. odd. Jutra. 6154-1 Mesarskega pomočnika sprejmem takoi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6146-1 Pomočnika sprejme takoj krojaški salon Moda, Resljeva C. 8. 6165-1 Za gostilno iščem srednie starosti damo, ki zna varčno gospodinjiti, ima nekai gotovine kot kompanjonko za na Go-i enisko. Zglssiti se je Jegli čeva Ivanka Kerin, pri- 6174-1 Pletilja za Haferl-Sokne sprejme delo na dom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5888 1 Vrtnarskega pomočnika veščega tudi sadjarske st.roke spreimem. Javiti se P. Herzmansky Ljub Ijana, Večna pot 21. 8137-1 i tličje. Krojaškega pomočnika preimem tatrol v stil no delo za damsko de "». Puhan, Sv. Petra c. 27. 6088 T Dobrega lesos*rusrarir in \-a1enca tš*e za tv koi Pojina Franc. Kolo dvorska ul. 8. 6083 1 Frizerko mlajšo moč, dobro on-dulerko spreimen takoj. Služba stalna. Ponudbe Dod »Dobrn frizerka- na ogl. odd. Jutra. 6200 1 Verzirane šivilje v bluzah se takoj sprej mejo proti dobri nlači. Soss. Mestni trg 18. 6197 1 Samostojni osebi 3 6—8 000 nudim eksi «renoo velike bodo*no sti. Ponudbe na osi. od delek Jutra pod »S^H^b-na trgovina« 6205 1 Šiviljsko pomočnico popo'noma .«rniosto'«" v i7de!avl planer in ko s+lmov spreimem tnkoj kot prvo moi. nadalje o ahc-jvpnf'J obrt«^ *nle na Mirtu k"t nraktiknn. tinti. Ponudbe n* evi. ■vn T-'t;ra pod »M-»-1*! va 1938- 6194 1 Razn»šalec kruh. rriden in vesten, dob' r^rsto Brinai R^ž-na dolina. Cesta II. št 14. 6321 1 Službe išče Beseda 1 Din davek i >iu za šilro au oajanjt lasiova 5 Din Najmanjši znesek 17 ntn Poštena prodajalka želi zaposlitve, kot prodajalka, blagajničarka ali skiad.ščnica v vsaki stroki, kjerkoli Ceniene ponudbe poslati na ogl. oddel. Jutra pod »Poštena prodaialka 66«. 6095-2 ...................................................immutili, Vajenci (ke) •«iHiutuiitHuaMitHtttHHiMiuiiiiBiititiitiisiiMnfiuKnni Beseda I Din davek i Din za šllro au dajanje naslova S Din Najmanjši znesek 17 Otn. Vajenca ključavničarskega io stru-Trgovski pomočnik ! ga'skega, takoj sprejmem Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Marljiva in varina« 6136 2 manufakturist mlad. že 11 soremeniti službo v mestu. Naslov v vseh pasov. Jutra. 6049 2 V podjetje kt me zaposli vložim >5 000 din kot kavetjo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6069 2 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv vajenec«. 6153-44 Mehanične aH ključav. obrti se želi Izučiti 151etni fant. ki bi Imel oskrbo pri mojstru. Krivec Marko. Zt-blka. Pristava. 6064 44 Sodelavce agline, poštene v vseh srezth države za poset privatnih strank s I a kamgam moškim bla gom išče zastopnik ino zemskih tekstilnih tvor-ntc. Cene angro. Prednost trgovski pomoiniki in upokojenci. Pismene ponudbe z oznaibo sre za. v katerem žele delati pod »3000« na Pu-blcitas. Zagreb. I ir-i 9. 6039 5 Natakarski Prodajalka dobro lzvežbana trg. me šane stroke, z znanjem vajenec nemščine italijanščine, gg sprejme v kolodvor srbohrvaščine, želi me skl restavraciji na Pra sto v Ljub lani ali oko- gerskem. 6041-44 lici. Ponudbe na oglas. cdd. Jutra pod »As1!na= Orožniški 6132 2 r Trgovskega vajenca > predpisano šolsko izobrazbo. sprejmem. Vprašati : Ljubljana, J. Snoi, manu- upokojenec faktura, Tyrševa 17 star 48 let. sprejme služ 6178-41 bo vratarja. roJnega ču vaia alj temu slišno. — I Učenko Vešč tudi pisarniških ta Ljubljane sprejme — poslov. Ponudbe an ogl. odd. Jutra pod »To"en« 6168 2 Brivski pomočnik dober delavec, 24 let star želi nastopiti službo v več-ie^i salonu Gre tudi na sezono. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6181-2 Mlad vrtnar dobro izvežban v vseh panogah vrtnarstva, želi pre-meščeni.t. Gre tudi kot po-iročnik Ponudbe m ogl. r.dd. Futra pod »Zane*1';v vrtnar«. 6188-2 Natakar - Slovenec izuien v restavraciji v Zagrebu, svoječasno na ; me^čen v Sloveniji, so ! llden. trezen Išče name šienje v restavraciji ali boljši gosti nt, po potre-bj položi kavcijo. Ponud be na Slavko Srebrnar. 1'2 Gabron. Zagreb. Zvo nlmlrova 50. 6201 2 »Bonboniera«, pred oo^to 6202 44 Torbarskega vajenca ne nad 15 let starega ■sprejmem. Blelwe'.sova 48. 6274 44 Zastopnik ki živi stalno v Beogradu dobro vpel'an v vseh strokah znan po celi Srbiji in Macedontii išče zastopstva. Ponudbe do torka Hotel Mikiič soba 408. 6114-5 Zaslužek Pozor frizerji! Razprodajam več apar* tov za trajno ondulacl-jo po zelo nizki ceni, Viktor štraus, Kranj.— Blejska c. 17. 5265 6 Otroški voziček temno ruiav globok prodam. Khdezna ul. 13. 6123-6 Srebrno smreko 3 m visoko, ugodno prodam. Vprašajte na Aškerčeva 15. 6157-« Vinske trte žlahtne. cca 150 komadov, naprodaj. Vprašati Kolinskj tovarna. 6149-6 Mizarsko delavnico s strojnim obratom v bližini Ljubljane prodam. Sprejmem tudi druiabnika z nekaj go tovine. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5969 6 !Mn m šifro q|i rlulsnlp Beseda 1 Din lavpk 3 lasiova 5 Din Nainianjfi znesek 17 Din Tisoč dinarjev in več zaslužite mesečno Lepotično a delom doma. Pošiljam frrmiFpvi« materia: prevzamem go , , tovo blago. Mai kapital ciprese alpinske in vrt p.treben Zahtevajte prc ne rastline po zelo niz- spekte priložite znamko ! 1011 ^enah nudi Vato- r »m A A rlnlf \7 m-rr\ r* ♦ <>n> za odgovor. Miha j Io He nlg. Pančevo. Br. Jova novlča 20. 351 3 vac Adolf, Vrazov trg. 5971« L'godno prodam Otroikl športni voziček. posteljo. Mlado postrežnico 1000 din dobi I išče s užbo za ves dan. tisti kateri mi preskrbi sul- Ponudbe pod »Pridna ln no službo inkasanta, sluge Patena« ua Ogl. odd. Dekle Tno*no dobre kuhe, za nesliivo. ki bi opravlja lo tudi vsa druta go-spodlniska dela in Gospodična z znanjem jeztkov. ki bi ali kaj sličnega ali s kavcijo 5000 d;n. Ponudbe na oglasni oddel. Jutra pod »Nagrada«. 6074-2 Mesarski r°moč'iik ;rezen tn zanesljiv z nojstrskim Izpitom že-i primerne zaposlitve. Sprejme službo tudi za as sezone. Naslov v — •seh poslov. Jutra. 5834 2 Mesarski pomočnik mlad. vojaščine prost, išče sužbo za taxoj-en nasv p najraje v oiiži-•it mesta. Franc Kružlč ì mar j e pri Jelšah. 5833 2 •Jutra. 6231 2 Mizarskega vajenca sprejmem takoj. Andlo-vlc Komenskega ul 34. 6208 44 Vajenca za kamnoseško obrt sprejmem. Franc Bač ntk. knmnoseštvo. T.fuh ljana. Moste. 6235 44 Mizarskega vajenca spreime takoj V<^.'čar tanko, mizarstvo, Celje, Dečkov trg 6. 6289-44 Pouk Boljša gospodična simpatična, z višjo šol sko izobrazbo išče me razumela ter vodila sta natakarice kot ?a'*t in pomagala v gospodinjstvu, seriozna za k lletnemu deiku se sprej meta k družini v me stu na deželi. Ponudbe pod »Stalen dom na ogl. odd. Jutra. 6109 1 Čevljarskega pomočnika sprejmem za stalno. — Rant Jože, Zlato polje. Kranj. 6107 1 Mehaniškega mojstra sprejmem s 15. majem za popravilo koles, šiv. strojev ln motorjev. Ponudbe z referencami na iigl. odd. Jutra pod šifro »Mojster«. 6108-1 niča. strojepiske, ali po moi pri gospodinjstvu. Dopise na ogl. odd. Ju tra pod »Uporabna- 5830 2 Absolvent vinarske šole v Mariboru Išče službo na vetjem posestvu. — drevesni iarstvu ali trs-niiarstvu. Ponudbe na ogl. cdd Jutra pod ši Prodajalka pridna z znanjem nem Sčlne Išče službe Cenj. ponudbe pod »Vestna, dobra prodajnika* na ogl. odd. Jutra. 6253 2 Gospodična nemščine zmožna 4ell mesto prcdalalke. Oprav lja eospodinjska dela.— ..al'a'e V Ll'ib' V»■ nudbe po »Marljiv in delaven j mesto pekovskega poslovod 22« 5828 2 Frizerko dobro moč sprejme proti dobri plači salon Vre *ek. Ljubljana 7, Ce'ov 5ka 30a. 6170 1 Natakarico na ra^un. samostojno. ortkuDljlvo. pošteno, ta koj sprejme restavracija »Zvezda«. Trbovlle Nekaj kavcije potrebno. 6048-1 Mlada gospodična simpatična Išče zapo slenja v manufakturni ali kratki robi. Vešča slov. hrvatskega ln nem škega Jezika. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6026 2 Mesto hišnika sprejme zakonski par brez otrok t" koj a't poz neje. Ponudbe na o?l. odd. Jutra pod »Hi'-'k« 5939 2 Mladenič želi službo s'uee čuvaia ali h:šn:kn Zmožen kavciie. — N-'s'ov v vseh poslovalnicah Jutra. 6225-2 •e. PonnHbe na pod'uzn'co ?"tra Maribor pod šifro » Zanesljiv«. 6296-2 Brivski pomočnik dober delavec m bubištucer išče primerne službe. Gre tudi na deželo — Naslov : Liubo Kompan, Breg 35, Celje. 6290-2 Potniki jeseda I Din dave» )to t» šitro ali dajanj' ia «lova s 1 »m Nainisnl* 11 oin Mlad trgovski potnik dobro vpeljan pri vseh bolj Prodam Beseda 1 Din davek 3 Din za šllro ali dajanje nasiriva 5 Dia Najmanjši znesek 17 nia. Čevlje Od p rodim večjo kollčl no do 600 parov po ze lo nizki ceni radi pre e tke za!o^e. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodni nakup« 6218 6 Rebraste cevi litoželezne, polno'armenk in več težkih tovornih voz, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjeno«. 5899-6 Voluharje prežene! uspešno z Zel io pasto. Tuba z navodilom Din I s.50. Vi k» Hoza Din 75 Sever & Komp., L|ub liana. 5860-6 Vrtnice, nizke, holandske novejših vrst tn barv 10 komadov 60 din. Vi soke dveletne k^mad 15 plezalke vseh barv 6 — poljanke 6.—. elematis 30.—. vrtne hortenzije 5.—, mahonije 3.— me sečne jagode 50 sadik 20 dtn ter vsakovrstne cvetlične ln ze enjadne sadike ln semena razp- črno moiko obleko, sod :ke za vinotoi, stojalo. Beielj, Kolodvorska 11. 6140-6 Apno žgano z lesom potrebujemo za stalno dobavo na vagone. Ponudbe na ?rajdinger Hugo Sombor 6081-6 2 kredenci garnitura, omara za i knjige, postelja, okvirji, naprodaj. Mestni trg 7J 6u86 6 Kočija eno ln dvovprežna naravno lakirana ugodno naprodaj. Kamnik. Maistrova 3. 6084 6 Gg. Frizerji! Aparate za trajno ondu lacijo ln pribor za gotovino tn na obroke dobite po najnovejših 1'ena.h. Jcslp Pavleilč— električar. Zagreb, Deže iičeva ul. 76. 6062-6 Foto aparat Korelle. Zeiss Tesar 2.8 18X24 mm. 50 posnetkov, ugodno naprodaj. Freyer Mišiča c. 23. po-set 12—14. 6133-6 Mizarji pozor! Težki frezar rabljen ven dar v brezhibnem stanju z vsem orodjem, poceni naprodaj. Mizarske univerzalne stroje z vgrajenim elektro motor jem dobavlja že od din 6.500 naprej Peter Angelo d. z o. z. Ljub-'laca, Frančiškanska 4. 62336 Okna, vrata, peči rabljeno, toda v najbolj, šem stanju, ugodno pro-d3m : Lekarna Babovec, Ljubljana, Kor.gresm trg 6261-6 Otroški voziček dobro ohranjen, elobok, poceni naprodai. Celovška cesta 72. pritličje. 6268-6 Radi selitve ugodno prodam sobno kredenco, veliko, pripravno ra gostilno, plinski šted lnik, sobno stranišče, mizo. zašli ja vrtnarstvo Ivan Je j boje s panti. Bežigrad 13-11 mec. Maribor. Pre era o va ulica. 5493 6 Oroslav Dolenec 6319-6 šili trgovinah, bi prevzel , Ljubljana,, Wolfova ul. U kakšno kolonijalno blago ali kai sličnega ,v prodajo. Ponudbe na ogl/odd. Jutra pod »Z lastnim motorjem«. 6179-5 nudi ugodno sveče, sladka darila, materual za potce. namočeno polenovko, cepil-□i vosek. 6019-33 f Gnoj nične črpalke razpršilce Travniške brane — pluge — okopalnike — osipalnike — sejalnice Lt-d. Vam nudimo po izrednih cenah A. KFEMŽAR strojno podjetje Vid n'Lj. Zahtevajte brezplačne ln neobvezne ponudbe! * f Za oomladno zdravljenje J J pijte ZDRAVILNI Äeg. 2007/32. Beseda 1 Oln. davek a Dia ia šifro u) dajanj* nasiova 5 Dln_ Najmanjš-znc^Ptr 1*7 Din. Ščetine oprane kupi tvomlca Oražem. Bionica D>lenj sko. i'roslm najnižjo ce no ln vzorec. 5517 7 Registrirno blagajno » dobrem stanju, kupim. — Ponudbe z navedbo znamke velikosti in cene na naslov 1j2ì Sporn, Kran;. 5972-7 Vrtno klop rabljeno, z litoželeznimi no-gami event. posamezne noge kupi Kruljc speceri/a Tržaška 8. _ 6099-7 Kože na sejmu neprodane, kupim — Zdravič, Ljubljana, Stari trg. nasproti kavarne Za-iaznik. 6150-7 Štedilnik star,* 2 plošči, kupim. Pollak. Celovška c. 28a H. nadstr. 5869-7 Avto Opel 4-sedežni Cabriolet uporaba 10 litrov v prav dobrem stanju poceni naprodaj. Ogled : Rožna dolina cesta XX. št. 15. 6127-10 NAPRODAJ vsakovrstne spalnice, kuhi- j nje. najmodernejše, v priznano solidni izdelavi pri | Kurmk Jože, Zg. Šiška 51 Obrt Vsaka beseda 50 par, da vek s Din, aa šllro aU (pod hribom). Sprejemamo I dajanje naslova 5 DU» aajmanjšl znesek 12 Din Novost za dame!!! Izvršujem trajno ondu naročila in popravila. 5107-12 Vsakovrstno Racijo na najnovejšem ponistvo in najlažjem aparatu se najceoejSe, najmodernejše, » I ?deki|e » • t M ta lahko «eétatokrat capotai l »Mini vtoSki. Trgovino špecerijsko, dobro vpeljano na prometnem kraju, — takoj oddam. Poizve se : Pokopališka ul. 36, Moste. 6322-19 Prodam takoj dobro vpeljano, kompletno kroiaško delavnico s stanovanjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6298-19 V Kaštel Starem, znanem turističnem kra Ju ln v neposredni bližini Splita dam v na Jem dobro vpeljano gostilno. za ce.o leto ali samo za poletno sezono Gostilna se nahaja tik ob morskj obali. Za točne Informacije se obr tlite na gostilno Pavko-vlč, Kaštel Stari, primorska banovina. 6131-19 malo rabljeno z večimi registri 36 do 80 basov kupim takoj. Ponudbe na M. Jagodič pri tvrd-ki A. Preaz, Rogatec. 6053-26 Kratek črn klavir prodam. Suvoborska ul. 19.1 6234-26 Gramofon dobro ohranjen, znamke »Columbia« s ploščami prodam. Zadružna ul. 14 Kodeljevo. 6213-26 Kot družabnica se želim udeležiti v rentabilnem podjetju. Ponudbe 2 opisom na ogl. odd. Ju tra pod »Udeležba«. 6182-16 Tvornica glaso-virjev, harmonijev IVAN KACIN, DOMŽALE dobavlja prvovrstne moderno izdelane klavirje od Din 9 000, harmonije od 2000. Popravila, uglaševanje, pre-novljenje, najceneje. Naročila se sprejemajo v Ljubljani, Komenskega ul. 26. 6307-26 Hranilne knjižice zaščitenih zavodov. rrtd-nostne papirir delnice, ku pone dohropise 3% obveznice kupujemo r>o najvišjih cenah. Različna posojila Oblastv dovolj, pisarna Rudolf Zore LJUBLJANA Gledal, ul. 12. Tel 38-10. 6264-16 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Motorji — novi modeli »Triumph« 100 ccm in 200 ccm in »Excelsior« so prispeli. Cent ni2ke, ceniki franko. »Tribuna«, F. F. L. Ljubljana, Karlovška c. 4. 5564-10 Motor »Zündapp« 350 ccm, model 1937, malo voien. ugodno prodam. — Hudnik, fotograf, Celovška «sta 43. 6171-10 iJeaeda 1 Din davek Oln za šllro ali dajanje nasiova 5 Din Najmantš znesek 17 ntn Suha bukova drva bukove doge, celulozni les. trame, deske in mo rale kupimo. Ponuditi na »Exsportles«, Ljubljana. Tyrševa 15. 5890-15 Bukov gozd in večjo količino prvovrstnih bukovih drv, prodam. Vagonske pošiljke. Ponudbe nasloviti na : Anton Le-naršič. Blatna Bre2ovica pri Vrhniki. 6325-15 Pohištvo beseda i Din davek j Din, za šifro ali dajanj» aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 r>in Samsko spalnico ugodno proda Šušteršič Frankopanska 21. 6134 12 Moderno jedilnico prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6046-12 Spalnice moderne in kuhinje Le. drugo pohištvo po solid rüh cenah priporočam Aadlovic. mizarstvo, Komenskega 34. S20S-12 Klavir črn, v odličnem stanju, — prodam. Mestni trg 3-II, pri Jerše. 6328-26 Družabnika ki ima 20.000 Din gotovine iščem 2a dobro idočo obrt. Sigurnost zaiamčena. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Obrt«. 6309-16 Kdo posodi 2.500 Din za 3 mesece. dam 4 mesece kosilo ln večer io gratis. Rabim nujno 42 Šivalnih stroiev I Vprašati hišnico Kme J tijske družbe. Novi trg finger, Ptaft ,n drugih, po- | 3. 6271-16 grezljivh po ne.erjetno nizkih cenah, naprodaj pri »PROMET« (nasproti križanske cerkvej. Pletilni stroji razne števi-ke, navijal-ni stroj z 12 vreteni in specialni šivalni stroji za trikotažo, poceni na prodaj. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5679-29 Slaščičari pozor! Avtomat, hladilne stroje za sladoled najbolj ugodno proda G. F. Schneiter tovarna strojev 5KOFJA LOKA 139 29 Venecijanki Družabnika sprejmemo v rentabilno 6148-29 I podjetje. Prevzem vodstva pisarne ln osebno sodelovanje zaželjenn. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sto tisoče 6210-16 Zemlja je zlato! Krasne parcele ob Tyrševi cesti, prodam za gotovino ali knjižice Kmetske posojilnice liublj. Večji kompleks Edinstvena prilika. Bolje Vašega denarja ne morete naložiti, ker je cena nizka. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. 6265-16 Posojila Din 20.000 kratkoročnega Iščem. eno srednje, drugo zelo Nu<*lm popolno varnost, močno z osem železni- bresti,— ml valjarji in ležaji — rTCT^no ^solEe obresti, usrotoo t! Ki™ MM«. Jutra pod »Izredno. ugodno prodam. M. Me-gušar, Gorje. 6143-29 6238 16 Parni stroj polustabilen, 70 HP s stopničasto rešetko, fa brikat Wolf rabljen, a v. dobrem stanju, mon-V.ran v Sloveniji radi eselitve zelo poceni naprodaj. Ponudbe na •Domus« Pernat, Peking, Movi sad. 8251-29 Iščem šoferja ali sovozača zs družabnika z 8.000 Din za avtoprevoz. Ponudbe Jarčič. Maribor. Koroška cesta 108 6303-lf MORIRÀ J V „JUTRU"! Redka prilika Prodam hišo z dobro upeljano gostilno na Go renjskem blizu kolodvo ra. Avtomobilska posta Ja. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod «Ugod ni pogoju. 5687-20 Posestvo z novo sta ■ in nov'rn o-osr^^--''im poßlopjem. sado-■ ocnitrom in vln^Ta ■lom proda Ivan Oštir v Kavčah pri Velenju. 5947-20 Prodam 500 m2 ali več po 95 din v Sp. šiški ob cesti. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5970-20 6 stavbenih parcel ob Celovški cesti v bil žini gostilne Kavčič pro dam po ugodni ceni. Na slov v vseh poslov, ju tra. 5588 20 Pozor stavbeniki! Naprodaj ie krasna parcela 12.000 m2 zemliišča. njiva in travnik, odprta jama za gramoz in pesek izvrsten materijal poleg železnice 5 kilometrov od Ljubliane Cena 3 Din za m2. Pridite si ogledat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6094-20 Vila 3staiiovanjska poceni na prodaj v mestu, do 1946 davka prosta. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6080-20 Dve solnčni parceli zdraviliška lega tik igliča-stega gozda — za weekend hišice pod šmarno goro 100 m od banovinske, tik občinske ceste in pol ure od postaje Medno pod ceno prodam. Marija Tangračič, Zavrh 7, pošta Medvode. 6045-20 Parcela 500 m2 po 58 din naprodaj za Bežigradom. Strnjen sistem, vodovod in elektrika poleg. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6067-20 Dve parceli po 20.000 m ln 5.000 m ugodno naprodaj. Naslov vseh posloval Jutra 6110-20 2-stanovanjska hiša podkletena. z vrtom, v Rožni dolini blizu tram vaja naprodai. Ponudbe pod zna-ko »Hipoteka« na oči. odd. Jutra. 6173-20 Malo posestvo 15 min. od portale Rir-'V-e T^-o'l-e primern' ra uookotenes "-odam Vpraša se Cvth' Vkto-brlvec. Rimske Ton!Ice. kolodvor. 6195 20 Lokalih 8esedj> 1 Din, davek 3 Din za šifro aH dajanje nasiova i Din NajmanJfi1 znesek 17 Din Hotel z restavracijo novo zgradbo, prodam ali takoj oddam v najem v kopališkem mestu Niivice, blizu Omišia (otok Krk) s 6 sobami, 12—15 postelj, velika dvorana z inventarjem in vrtom. Naslov : Petrovič, Staklana, Sušak. 5811-19 Poslovnica Pavlekovič Zagreb, Ilica 144 prodaja in posreduje nakup vestno, uspešno in hitro: trgovin, industrij, trafik, hotelov, kavarn, restavracij, gostiln, krčm, mlekarn, vinarn. — Informacije poštnoobratno. 6089-19 Zagrebško mešč. gostilno dnevno in nočno delo, iz-vrstnoidočo, centralna kurjava, z minimalno režijo vodeno, 2 garantirano dokazanim mesečnim zaslužkom 15.000 Din, prodamo radi smrtnega slučaja za Din 35.000. Poslovnica Pavlekovič, Ilica 144. 6090-19 Trgovino mešanim blagom ln trafiko radi bolezni ta koj prodam z inventar- Kolo jahačev vzame v najem suh travnik za Jahanje v bli žini mesta, najraje na Viču Velikost 50X100 m. Ponudbe na g. Janušlča, — Ljubljanska kreditna banka. 6139 17 V najem dam s 1. aprilom garažo ln sobo. Vprašati: Zg. Šiška, Jančigajeva 300. 4068-17 Trisob. stanovanje s kabinetom, parketira-no. dolgim hodnikom. zelo solnčno. vrtom, oddam v najem. Petrič, — Dolenjska cesta 48g. 6112-21 Beseda 1 Din, davek 3 Din za šilro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanJè; znesek 17 Din. Stanovanje dve sobi in kopalnico, odda Pristovnik Anton, Zg. Radvanje 109 pri Mariboru. 5932-21 Dvosob. stanovanje 2 pritiklinami se odda 2 1 jem. 'Potrebno cca 18 ti- J wa'em- Groharjeva 22 soč kapitala. Ponudbe Mlr'e- ogl. odd. Jutra pod ši- _6100-21 fro »Dobro vpeljana tr- | - govina« 6162-19 Dvosob. stanovanje Trgovski lokal ob glavni prometni cesti se odda lep velik za karkoli. Naslov v ogl odd. Jutra. 6172-19 Mlekarno na prometni točki, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6186-19 Brivskofrizerski salon 20 let obstoječ, promet na točka, elegantno — opremljen ugodno napro daj. Sa'cra za dame in gospode. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Za dame ln gospo de». 6220 19 Beseda 1 Din. davek Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši zrezek 17 Din. Skladišče in celo gospodarsko poslopje dva hleva, šupe itd. ter sobo dam v najem. Vse 2u-naj mitnice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6129-17 Parfumerijo I Treovino s krasnim lokalom, s por- , . ® talnimi i2iožbami, najpro- z mešanim blagom, prodam metnejša točka zagrebške °z- dam v najem. Manu-Ilice, pri tramvajskih po- {«hua se da v komisijo, stajah, prodamo s celokup- Ugodno za samico. Sigurno parfumeriisko - higien- ?a eksistenca. Natančna po- skim blagom za Din 60.000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, Ilica 144. 6091-19 Trgovino jasnila daje Krenos Zalog pri Ljubljani. 6098-17 Trgovino z južnim sadjem z mešanim blagom na ln slaščičarno na prozelo prometnem kraju metnem kraju Slovenl-ob železnici prodam ta- je oddam na račun. Po koj z vso zalogo. Potre trebna kavcija 5000 din ben kapital 300.000 din. Ponudbe n® podr. Ju-Meseini promet 100.000 tra Marlbor pod »Dobra do 120.000 din. Ponudbe eksistenca« 5934-17 na ogl. odd. Jutra pod----- Ob železnici«. 6052-19 Gostilno oddam na račun na ze- Klet pripravno za skladišče, oddam v najem. Poizve se pri Ivan Novak. Kolo prometnem in letovi ritt o va 22. 6073 17 ščarskem kraju na deže ------ U, dobro vpeljana, pred Kovačnicn nost imajo dobre ku- ivovacnico hirice. Naslov v vseh dobro vpeljano v manj-pos.ov. Jutra. oddam v najem parketirano, solnčno. z vrtom za 500 Din. Podaljšek Marmontove štev. 8. 6164-21 Dvosob. stanovanje na dvorišču oddam mir nI stranki. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6138-21 4-sobno stanovanje s kopalnico in vsem vomfortojn ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Komfort« 6284-21 Trisob. stanovanje s kopalnico na Opekarski cesti (pritličje) oddam takoj. Poizvedbe gradbena pisarna, Rimska cesta 2-L 6113-21 Trisob. stanovanje sončno, velika terasa, oddam stranki odraslih oseb z aprilom ali majem. Barborlč. Domobranska cesta. Ogled od 10. do 12. 6050-21 Komfortno garsonjero oddam takoj. Ooledati Knafljeva 13-n. 6198 21 Dvosob. stanovanje parketiiano, kuhinja in pri-tikline,, oddam ? a 1. maj. Kamniška ulica 22, Spodnja Šiška. 6314-21 Dvosob. stanovanje komfortno oddam mirni stranki. Jesenkova ul. 8 L nadstr. levo, Ilirija. 6216-21 i Moderno 4-sobno stanovanje v sredini mesta. pripravno za zdravnika oddam. Nasi, v vseh poslov. Jutra. 6260-21 Zastonj dam stanovanle tistemu, kl mi posodi 2000 do 50cv din. Naslov v vseh po-5iov. Jutra. 6229 21 Dvosob. stanovanje komfortno, s kopalnico radi premestitve oddam za april. Bežigrad, Suvoborska 19-1. 6258-21 Opremljeno sobo oddam za aprii z eno ali 2 posteljama. Soupo raba kopalnice, poseben vhod. Medvedova 5a, vi soko pritličje, poleg gorenjskega kolodvora. 6231-23 Sobico oddam, lstotam sprejmem sostanovalko. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5922-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom blizu Tabora oddam za JL april z dvema posteljama. Flignerjeva 13.—H., vrata 16. 6066 23 Dve opremljeni sobi s hrano ali brez v centru oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6076 23 Reseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje aasiova ä Din. Najmanjäi znesek 17 Din. Stanovanje dvo & i trisobno v centru mesta Iščem za maj fonudbe na ogl. odd. Jutra pod *Maj« 6217-2ia Štirisob. stanovanje z vsem modernim kam-fortom, prvenstveno v vl-U za zakonski par brez otrok iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren plačnik«. 5992-21a Enosob. stanovanje iščem s 1. majem ob Celovški cestt. Ponudbe pod »Sva sama« na ogl odd. Jutra. 5979-21a Samsko stanovanje eno sobo, predsobo, kopalnico ali prazno sobo s souporabo kopalnice Iščem za 1. april. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »April 666* 6071-21a Dve sobi vezami v L nadstr. poleg Zvezde oddam 2 solidnima gospodoma. Na sov v vseh poslov. Ju tra. 6065-23 Opremljeno sobo z uporabo kopalnice, od dam gospe ali gospodični. Dalmatinova 3- IX., levo, vprašati dopoldne 6087 23 Solnčno sobo z souporabo kopalnice oddam za 1 april. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra. 6119-23 Sobo v strogem centru oddam » zajtrkom za Din 250 me-sečno solidni gospe ali go-spodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6130-23 Sobo strogo separirano oddam takoj. Kajfež, Florjanska 4. 6125-23 Opremljeno sobo solnčno. s pasebruim vho dom oddam. Tyréeva 37 T nadstropje. 6082-23 Stanovanje petimi sobami, kopalnico in vsemi pritiklinami. iščem v bližini Tivolija ali kolodvora. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalnost«. 6192-21a Stanovanje oz. celo hišo z vrtom pod Rožnikom oddam solidni stranki. Informa clje trgovina Verbič. 6279 21 Dvosob. stanovanje pritiklinami oddam.— Naslov v vseh poslov. Jutra. 6272-21 )vosob. stanovanje sončno v centru takoj ddam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 6277 21 Dvo- in trisobno Dve delavnici veliko ln manjšo, svetlo uporabno za vsako obrt odda takoj na dvorišču V. Lesjak. šelenburgo-va 4. ________stanovanje 6103-19 t*"} kraJ? želim oddati skoraj v centru oddam, osebi s kavcijo. Naslov v vseh posloval. Jutra. 6079-17 Mesnico _____ _ z vsemi postranskimi pro- 6263-19 stor'. inventarjem ter kom- filetnim stanovanjem, na žeji n ... 'ili 'io tudi obrtno pravico, od- Llvonscni lokal dam proti odkupu 1. aprila pripraven za delavnico, 1938 oziroma po dogovoru, mlekarno ali stanovanje, — Poizvedeti pri Senveter oddam 1. aprila. Poizve se Aojziji, Pobrežje pri Ma- pri hišniku Bleiweisova ce- riboru, Finžgarjeva ulica sta 48. štev. 12. 5912-19 6305-17 Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. maj 1938« 6282 21 Lokal za trgovino aH podobno se takoj od da. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Pro metni kraj« 6283-2,1 Enosob. stanovanje oddam stranki brez otrok za takoj. Naslov v vseh poslov. Jutm. 6252-21 i Jutra. Dvosob. stanovanje v bližini Sv. Petra za maj išče stranka brez otrok. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »L 15« 6227 21a Trisobno stanovanje iščem 2 aprilom, v okolici Ljubljane, najrajši Mirje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »7—800«. 6224-21» Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo veliko, svedo, s centralno kurjavo, toplo m mrzlo vodo, v centru mesta, primerno za pisarno, oddam takoj v naiem. Poizve se Aloma Company a. z o. Z. Ljubljana, Aleksandrova c. 2. I. nadstr. 5923-23 Sobo lepo opremljeno oddam enemu ali 2 gospodoma Bleiweisova c. 48-IV (dvi gaio). 6158-23 Veliko svetlo sobo s posebnim vhodom, oddun 2—3 gospodom ali gospodičnam. Mlekarna, Krakovski nasip 10. 6193-23 Sostanovalko sprejmem poceni in ugodno. — Kačič, Hrenova 17, Žabjek. 6185-23 Opremljeno sobo I posebnim vhodom, oddam na Mirjn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6190-23 Sobo lepo opremljeno, oddam takoj dvema osebama. Poia-veaeti Mihelič, Slomškova ulica 5. 6184-23 Opremljeno sobo oddam. Rožna dolina cesta III. štev. 7. 6120-23 Sobo lepo opremljeno, s souporabo kopalnice in posebnim vhodom, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah 6151-23 Opremljeno sobo s separiranim vhodom oddam v Knafljev} -al. 13-IL 6199-23 Sobo opremljeno in sončno oddam z uporabo kopalnice gospodični. Nudim tudi hrano. Naslov ▼ vseh poslov. Jutra. 6206-23 Sobo oddam gospodični, event. t hrano. Gledališka 12. informacije pri hišniku. 6327-23 Voz sedanjosti z valjčnimi ležaji, avto-zavorami, jeklenimi kolesi in zračnimi gumami za tovore od 700 do 3000 kg uporabljiv v vsaki gospodarski stroki in po vseh, tudi najslabših potih, in kot tak najbolj ekonomičen, je prevozno sredstvo sedanjosti. Ni treba več popravila koles, prenavljanja kolesnega okovja, razdiranja karoserije itd. Čuva tovor. Zahtevajte prospekte! Jamstvo za kolesa, osi ln gume: R. LORANT, Hercegovačka 2, Beograd. Detajlne Informacije kakor tudi predvajanje na naflem prostoru na Zagrebškem sejmu od 2. do 1L aprila 1938. L Sobo za pisarno lahek obrt event. za stano vanje, ta&o) oddam. Beet bovnova 14. 6145-23 Prazno sobo tolnčno, separirano, s souporabo kopalnice, ugodno oddam. — Gajcva ulica 5 V. levo stopnišče, vrata 511 5925-23 Sobo v centru solnčno, lepo, s separatnim shodom, oddam boljšemu solidnemu gospodu (ne dijaku). Naslov v vseh po siovalnicah Jutra. 6317-23 Lepo svetlo sobo b pooeomm vaoaom od-nam dvema gospodoma g 15. marcem. Gospo-svetska cesta 13-1. 6273-23 Prazno sobo ali opremljeno eni ali dvema osebama oddam takoj. Mestni tro 17-111 levo, Bezrukov. 6212-23 Opremljeno sobo b posebnim vhodom ln s kopalnico oddam bolj 61 stalni osebi. Streliška Ul. 22.-I. 6214 23 Opremljeno sobo lepo parketirano na uli co. souporaba kopalnice takoj oddam gospodu v Flori j ansai ulici 26. 6262 23 Dvema gospodoma oddam sobo v sredini mesta s hrano ia vso oskrbo. Na.-s.ov v vseh iposiov. Jutra. 6269 23 Prazno sobo s posebnim vhodom svet lo s souporabo kopalnice v centru mesta od >dam. Naslov v vseh po jvlovalnicah Jutra. 6228-23 Opremljeno sobo Sisto, suho z elektriko poceni oddam. Cegnar-Jeva 4-1. 6254 23 Sredi mesta oddam opremljeno sobo solidnemu gospodu (gospodični). Posebni vhod i; hodnika, elektrika. Na jemnma 260. Naslov — .trecna ulica 8. 6250-23 Opremljeno sobo v vili blizu Tabora oddam gospodu. Naslov v v-seh poslov. Jutra. 6255 2: V oskrbo sprejmem boljšo tudi Ftarejšo osebo, ali oddam pralno oz. oprem, sobo s pos. vhodom.— Ciril Metodova 191, pri cerkvi sv. Jožefa. 6246 23 Mesečno sobo lepo opremljeno s po-rebnlm vhodom takoj oddnm. Naslov v vseh poslov. Jutra. 6245 23 Opremljeno sobo r centru mesta, oddam z vso oskrbo ali brez. Dvi |:alo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6259-23 Beseda i Din aaveg Din 'jb MTrc sji dajanj» nasiruM » rim Na'manl1 zn p.iptt n Din. Opremljeno lepo sobo » posebnim vhodom, v centru ali neposredni bližini, pr: boliši družini, iščem 1. aprila Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 5986-23a Opremljeno sobo i posebnim vhodom, sepa-rirano, iščem za 1. april v okolici Poljanske ceste. Po r.udbe pod Miren, točen plačnik« na ogl. odd. Ju tra. 6167-23a Prazno sobo in kabinet, iščem 1. aprila Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center 99. 6l66-23a Prazno sobo večjo v centru išče so liden gospod pri boljši, samostojni stranki s 1. majem. Ponudbe pc-d »čisto :n stalno« na osi odd. Jutra. 6232 23a Pridelki Beseda 1 Din. davek j Din ia šllro ali dajanje nasmva o Din Najmanjs; znesek 17 Din. Nekaj 1000 kg jabolk kanadk, mošančkov in bo bovcev, prodam. Slamič. Gosposvetska c. 6. 6005-33 Domač cvetlični med nudi najceneje J Me nart. Domžale. 6142 33 Med 50 kg najfinejšega, cvet ličnega pr-dam Cena pc: dogovoru. Sater Stara vas 15. p. Brežice. 6060 33 Dražbe ijeseaa i Din. davek Dio za 6Uro ali dajanj» nasiova 3 Din Najmanjfc znesek 17 Din Dražba oglja Začasna državna upra va razlaščenih oozdov v Ljubljani. Cesta 29 ok tobra 24. proda dne O. aprila 1938 tia javn dražbi cca 39 vagonov bukovega oglja lz sv" jih gozdov v Straži pr Hovem mestu. Razglas pogoji tiskovine in po jasnila se dobe pri gor njj upravi v Ljubljani ln S umski upravi v Stra U. 5950-32 GLAVNA KOLEKTURA SREČK DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJ t f.VBFXEC SREČE" AL, PLANINŠEK, LJUBLJANA, Beethovnova ul. 14 vljudno vabi cenj. igralce, da si pravočasno že za I. razred v 36. kolu nabavijo srečke v moji glavni kolekturl Pišite takoj po srečko z dopisnico ali zglasite se osebno v moji kolekturl. Jamčim za strogo solidno poslovarje. Opozarjamo, n * telje na v današnji številki priložene prospfkte. Podjeten posestnik v Industrijskem kraju išče ženltbe radi mlado pridno gospodično z do to do 80.000 din. Ponud be pod > Udoben dom« na ogl. odd. Jutra. 5911-25 OMLADNE NOVOSTI vseb oblačil, sport Kamgarn, obleke, pumparice, perilo t C. d. najceneje P R C S K C R. Sv Petra c. 14 Beseda 1 Din. davek 3 Mn za Sltro ali dajanje taainva 5 Din NajmanJ&) imMfk 17 run Objava prostovoljne javne draž be, ki se bo vršila dne 29. III. v Vel. Laščah, v hiši Hočevar Franceta ob 9. url zjutraj za njegovo posestvo. PRODAJALO SE BO: Gostilniška hiša s prlpa dajočimi gospodarskimi poslopji in zelenjadnm vrtom skupaj. Njive, travniki ln gozdovi posamič. Kozolec dvojnik z 8 okni za podreti in odpeljati. Razen inven tarja kakor vozovi, do bro ohranjena kočija Itd. Vsa tozadevna pojasnila daje Gruden Franc, Velike Lašče. 5621-32 Objava Na prostovoljni Javni dražbi v 1'odotiku se bo prodalo dne 3. 4. 1938 ob 2. popoldne več voz stelje iz Pelinoreigb, gozda. Zbirališče pri čuvaj alci drevesnice Kmetijske družbe. Interesenti vabljeni. 6256 32 Beseda 1 Din daveS j Din za šUro all dajanj? naslova 5 Din Najmanjé znesek 17 Din. 3ernardinca (samicr ) 2 meseca stara, ugodno prodam. Kolodvorska ul. 18. 6116-27 Govoreče papige naprodaj po zelo ugod ni ceni. Naslov vvseh poslov. Jutra. 6203 27 Kanarčki harcerji odlikovanj 100 din. samice 30 din, pa-rilnica poceni naprodaj, •udvik Puh. Glince c. 7 17. 6248-27 Izgubljeno deaecia i L>lii Jet-co ^ Din za šllro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 ntn Na Jožefovo se ie izgubila zlata, damska zapestna ura iz Liubl|ane do Tioian. Pošten najditeli na| jo odda proti nagradi v ogl. oddel. Jutr. 6105-28 Informacije Informacije trgovske, privatne in še .aznovrstnega drugega enačaja preskrbj po niz kih cenah iniormacij ska pisarna Sever, dediči, Ljubljana, Gosposvet ska 14. 6161-31 Svarilo Neki Strucel prodaja razno blago pod naso firmo brez naše vednosti. Ako bi se še kje pojavil pod našo firmo, naj se ga takoj prijavi žan-darmenji. Radiol d z o. z. Ljubljana. 6312-31 Informacije trgovske privatne, po-.zvedovanja itd. vrši strogo diskretno: Informacijski zavod Ljubljana. Kolodvorska 41. 6160 31 Ogorel? Zavidljivo temne polti! Hočete tudi tako ogoreti? Pišite: Milan Vrbanič, Ptuj p. 33. 6126-24 Mladenič s položajem želi dopisovati s prijetno mladenko. Dopise na ogl. oddel. Jutra pod šifro »Pomlad 777« 6096-24 Rad bi se seznanil z luštno gospodično ali gospo radi družbe in nemške konverzacije. — Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Diskrecija«. 6223-2* Vesna, Marica dvignite pismo na ogl. odd. Jutra pod »Harmonija«. 6072 24 Vsaka beseda S Din: davek 5 Din ia dajanje naslova 5 Din; najmanjs rn»sek 30 D n. Gospod v državni službi srednjih let, z gotovino, želi poročiti simpatično gospodično staro do 24 let. Dopisi na ogl oddel Jutra pod »Bri-net«. 6118-25 Državna uradnica v višjem položaju žel; poznati starejšega go di s primerno eksl stenco v svrho možitve i'onudbe na ogl. odde lek Jutra pod »Fortumi 5810-25 Inteligenten gospod samostojen z mesečnim dohodkom 5000 din -Išče idealno. l"po do 2b let staro gospodično., katoliške vere radi že nltve. Dota zaželjena Dopise je p''Siati na po družnico Jutra v Celju pod »Skromen«. 6023 25 Orodfe za poljedelce — mreže za ograje najceneje nanavite pri ZALXA — železnlna, Ljubljana, TyrSeva 9, poleg Figovca. Gradi za madrace velika izbira od 15.— do 45.— din, žima v 10 kvalitetah od 26.— do 90,— din, morska trava kg od 2.85 do 3.75, perje kg od 15.— do 80.—, puh od 120.— do 360.— nudi nova špecijalna trgovina s perilom in nevestinimi opremami F* L Coricar, Ljubljana, sv. Petra c. 30. Vsaka beseda 2 din: da vek 3 din. za dajanje naslova 5 din najmanl š! znesek 20 din Maj 39 prepozno dvignila pismo prosim ponovni odgovor na isti naslov. 6097-24 TRGOVSKI POMOČNIK specerijske stroke, vojaščine prost, sposobna ambicijozna moč. soliden in samski, z lepim prikupljivim nastopom, perfektnim znanjem nemščine, star 24-28 let, ter izurjen prodajalec dobi nameščen]e v trgovini v Ljubljani. Lastnoročno pisane ponudbe, z navedbo rojstnih podatkov in zahtevo plače, točnim opisom dosedanjega službovanja, prepisi izpričeval in povsem zanesljivimi referencami, poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: »Zaupanja vreden«. itvi dne aprila scfif voltivi upravičeni rojaki In k iz lei ìha in Qstmarke se Z „DUBLIN" lakom il najhitreje in najceneje prenovite kolesa, avtomobile, pohištvo, vrtne klopi itd. ker suši v eni noči in krije z enkratno prevleko. Dobite ga le pri tvrdki Rudolf Hafner, Ljubljana Miklošičeva c. 36 in Celovška c. 6L Tel. 35-65. IZLOŽBENI ARANŽER samostojna moč, SE IšCE za večjo trgovino z manufaktumim in modnim blagom v Celju. — Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »Aranžer«. Sodna dražba posestva obstoječega iz hiše in gospodarskega poslopja v Sp. šižki, Dolinska 6 ter več parcel v šiški in v Trnovem se vrši dne 7. aprila t. L ob uri pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 16. Cenilna vrednost Din 310.598.25, najmanjši ponudek dinarjev 207.065.— Ob vsaki priliki -se spomnite d* 00 .Jatj-OTl* .Man ogtMi* « Sloreniji a«J otpeioejit, m> ttaejia to najlittrajSa poored» ninica ca tlnlb« vseh mL a prodajo »n nakap vseb riviri, u nepremičnina. to* podjetj*. kapital, t» nit»» to aa fw drago INSERIRAJTE V „JUTRU": Boris Rihteršič: Peter pomaga Pojasnila dobita po pismeni ali ustnimi prijavi pri ekspozituri nemškega konzulata Zagreb v Ljubljani« Bleiweisova c. 14* Peter je ves izpremenjen. So dnevi, ko ne more nikjer strpeti. Teta ga hoče zaposli ti, tu, tam, pa nič — Peter se otepa vsega, še knjig ne mara več. Zvedel je novico. Teta bo oddala sobo. Stričevo sobo, ki je že prazna, kar je stre umrl. V tej zatohli sobi je bil Peter zadnje čase pogosto Velika je, da je v enem koncu mrak, če gori v drugem luč. Pohištvo, ki je prilepljeno ob stene, se izgublja v vsej prostranosti. Miza na sredi 9 starins!cimi žametnim naslanjači je kakor osamljen otok Ha oceanu. Na omari prašna nagačena čaplja, po stenah stare fetegrafije, še v okroglih okvirjih, na predalniku suha močvirska trava v vazi in knjžnici debele, debele knjige. Vse je že v knjižnic debel, debele knjige. Vse je že Izbirčnega petnajstletnika. Kdo pride v sobo? Nova učiteljica. Videl jo je že. Pred dnevi je prišla in se naselila za začetek v gost-Ini Večja je od njega, — ne, prav za prav ne bo — samo močnejša. Okrogel obraz ima, črne lase in velike oči. Snoči je obiskala teto in se z njo domenila za sobo. Videl jo je prihajati. Ko je stopla na hišni prag, je obstala, potem pa je pogledala v vežo. Visoke pete njenih čevljev so udarjale po kamenitih ploščah v veži, da je drobno odmevalo pod oboki. Odprla je kuhinjska vrata. »Ali je kdo doma?« Peter je prše! v kuhinjo šele tedaj, ko se je že razpletel pogovor. Teta je sedela za štedilnikom, nova učiteljica pa njej nasproti. Ko je še premišljal, kaj bi dejal, mu je rekla teta: »Pozdravi vendar gospodično!« Zardel je do ušes in sram ga je bilo. Zajecljal je pozdrav, potem pa je stopil proti shramb: • Učiteljica je pogledala za njim in smehljala se je, on pa je obrnil glavo stran. »Ali je vaš sin?« je vprašala teto. »O, ne, nečak. Moje sestre sin « »Študira?« »Da-a-a.« Petru je šumelo v ušesih. Zdaj bo začela teta govoriti o njem, o njegovi bolezn;, o njegovi nerodnosti. Toda ne. Učiteljico očitno ni več zanimal, kajti spet so začeli govorit: o sobi. 0 ceni. Teta je več zahtevala, učiteljica manj ponujala. Spet je bilo Petra sram. Kaj se teta tako puli za tiste dinarje, kakor bi šlo za bog ve koliko? Najrajši bi ji bil to rekel, toda med tem sta se zedinili. Hlapec poj-de zjutraj po gospodičine stvari in jutri zvečer bo gospodična že spala v sobi, ki je Petrovi nasproti. Kaj ti je, Peter? Gospodična je potem šla Petru je stisnila roko in smejala se mu je. »Kaj si tako plašen?« mu je rekla. Ko je šel potem v svojo sobo, je samega sebe ošteval. Da. tako neroden je. Prava nero- da. Ves svet se mu mora smejati. ★ Drugi dan je prišla gospodična takoj po kosilu. Štirje veliki kovčegi so jo že •akali v sobi. Teta je pobrisala prah in prezračila sobo. Peter je bil pr; njej, ko e prišla učiteljica. Hotel je oditi, toda za-ržala ga je »Aii mi ne boš pomagal?« 1 Pomagal?« V zadregi je premišljal. Da, seveda bom če---hočete.« Gledala ga je nekam posmehljivo, izpod črn h trepalnic. Potem je moral takoj priti na pomoč. Veliki kovčeg se ni dal odpreti, ker je bil preveč poln. Moral se je upreti ob pokrcv in pri tem *> ga oplazili njeni črn: lasje, ki so čudno prijetno dišali Nato je pokrov kar odskočiL »Zdaj pa omaro odpri!« Nerodno je ubogal. Pri tem je opazil, Ja so predali pokriti s starim, zmečkan m n umazanim papirjem. »Ali naj grem po novega?« je rekel in ookazal v predale. »Ni treba, papirja imam sama dovolj.« V prepihu je šumela suha močvTska :rava na predalniku To ga je motilo. Ve-°r je raznašal seme po sobi. »Kam bi dala knjige?« je potem rekla. »Kam ' V knjižnico.« »Saj je polna « »Nekaj starih knjig boni nesel drugam.« Zmetal jih je v svoji sobi na miao. Potem mu je rekla: »Zdaj te pa nekaj časa ne bom potrebovala Ce boš utegnil, pridi čez pol ure.« »Zakaj?« »Nočeš?« O, da. Toda zakaj me ne potrebujete zdaj ?« Tako. Mojega perila vendar ne boš zlagal!« Nasmejala se mu je in ga vsega zmedenega potisnila skozi vrata. Ko je prišel čez pol ure nazaj, zdaj že nekoliko samozavestneje, je bila z delom skoraj pri kraju. Ozrl se je, kje bi bilo še kaj zanj, da bi pomagal, pa ni ničesar opazil. Ni vedel, o čem bi govoril Spet je prihajal v tisto strašno zadrego. Potem se je spomnil knj žnice. »Dosti knjig imate.« Nič odgovora. »Ali so lepe knjige? Ali jih smem pogledati ?« »Smeš. Ali rad bereš?« »Ne.« »Tako? Zakaj bi pa potem knjige gledal' Mlad', fantje drugače berejo.« »Saj sem jaz tudi,« je hitro odvrnil, j.Ampak zdaj nič več.« »Zakaj?« Začudeno ga je pogledala. Skomignil je z rameni. Potem se je po- smejala: . »Fant, fant, vsaj to mi povej, kalco ti je ime.« »Peter.« »Peter. In brati ne maraš? Teta je rekla da si postal cel divjak.« Zardel je. Tako je torej teta govorila. Potem je pomislil. Saj je res. »Bo že minilo,« mu je dejala učiteljica. »K meni pojdeš v šolo.« Debelo jo je pogledal- »Kaj ali ne maraš?« Smeje še je dodala: »Obtesala te bom, da samega sebe ne boš spoznal. Ali nisi bil še nikoli v ženski družbi?« »Bil.« »Pa se ti ne pozna. Jutri pcpoldne pridi, da mi ne bo dolgčas. Tu pri vas je dolgočasno, zelo. Bolj pod večer pridi. Velja?« Prikimal je. Pogledal jo je kvišku, čudno zmedeno. Torej se ji le ne zdi tal«) smešen, kakor je mislil? Obrni se je, da bi odšel- Tedaj mu je položila roko na glavo in podrsnila z njo po laseh. »Da ne boš pozabil!« »Ne bom.« In skopaj zbežal je iz sobe, da ni niti opazil njenega smeha in roka, ki mu jo je hotela dati. * Zvečer je čakal, da je šla v sobo. Takoj nato je tudi on želel teti lahko noč. Tiho, da ga ne bi slišala je šel mimo njene sooe v svojo. Ko jo je odprl, mu Je udaril v nos vonj po starih knjigah., ki jih je bil prej razmetal po mizi. Stopil je k oknu. Njegovemu nasproti je bilo njeno okno, zakrito z belim zastaram. Ona je stala sredi sobe. Nekaj časa se niti zganila ni- Nato se je n j srna senca premikala. Zdaj se je slačila. Petra je prevzemala čudna vročica. Pritiskaj je čelo k oknu, strmel v senco na zastoru. Nazadnje je senca izginila Učiteljica je legla. Potem je še dolga stal ob oknu. Ko je v stričevi sobi ugasnila luč, se je vrgel oblečen na posteljo in se zakopal v blazine. Praga brez plina Praga, 26. marca. AA. Včeiaj je v vsej Pragi zaradi pok ver© na nekem plinovodu zmanjkalo plina. V ianosih gostilnah je nastal zastoj in so gostje ostali brez jedi Prepoved ritualnega klanja živine na Poljskem Varšava, 26. marca. AA. Parlament je proti glasovom židovskih in ukrajinskih poslancev sprejel zakon, ki prepoveduje po vsej Poljski »ritualno« klanje živine. Po tradiciji opravljajo tako klanje židovski mesarji. £idje, ki j;h je na Poljskem tri milijone. so zagrozili, da bodo uživali si mo vegetarijansko hrano, öe bi vlada sprejela ta zakon v končnem beeedMu. Tanesltfv vodič I, Obiščite nas na Zagrebškem Velesejmu 2. — 11. IV. 1938. AVTOMOBILI preizkušeni v trajnosti, sigurnosti in ekonomičnosti GENERALNO ZASTOPSTVO: PETOVAE LAVOSLAV, T ATRA-AUTO, Zagreb, Gajeva ul. štev. 42. — Tel. 71-17 NAZNANILO ♦ ♦ Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvoril novo razstavo I NAGROBNIH SPOMENIKOV | v Pokopališki ulici | ♦ v neposredni bližini Sv. Križa. — Prepričajte se o nizkih | cenah in solidnem delu. J ! FRANC BAČNIK, kamnoseštvo * LJubljana — Moste. Otroški Tonaen UvjKaHa». J«Jtncr?w}4a. mrx5f.Sc» motarJV ulelMJJ pograliM Pe selo ntslct eent! Cen fld mak»! «flIBIBlJNA« F. BATJEL. UCBU4NA, BarfovSka Podružnica: Maribor, Aleksandrova casta 20, Snrtfifanm pet* * špranji/ ó/fare oa Om H8-Harmonike od . 59'-'ahtevajfe bwp/aren cen/k' 11EINEL* HEROLD d s o j 20/. fremire Q/osb/t HARIBORšt loi Novi naslovi Frančiškanska ul. 3. SMRT! 100 krat več škode Vam napravi mrčes v stano-novanju, kot stane naš odlikovani H a m a d prašek! Zahtevaite povsod originalno HAMAD škatlico, Din 5.- (znamke) 7.a navodilo in vzorec. Tosta, Lìublnna, — Stari trg 6. ZA VSE RAZMERE ackern, regulatorje, zatvornlce, c^^sise za žage in mline i z d e !n j e in dobavlja G. F. SCHNEITER ŠKOF J A S.OKA TOVARNA STROJEV Prvovrstne reference. — Zmerne cene; Veliko zastopstvo avtomobilov najbolj znane znamke išče za vodstvo svoje velike avtomehanične delavnice mlajšega, spretnega, marljivega in energičnega m a j« üj — ^ s jugoslovenskega državljana, s perfektnim znanjem tudi nemškega jezika. Pismene ponudbe v obeh jezikih ter fotografijo nasloviti na ^Inserta«, oglasni zavod, Zagreb, Jelačičev trg 4 pod šifro sPouzdana sila«. "emr- in vec&ahvnc 'SV. PETRA NASI P 23 imi : •iiiiif;iiii;i.i.'iuM!iiiiaiHi/ii'iHiin(iHiiiii;.riii:iiiii»inmitiii:ii,!ii:i|iii iiiiiiiniiiHiiniiiiwiiiiiMii«iiiiiiwim»»iiiM>iiiiMmiiH!vf lo volno govejo d a ko (aravcoi — Kupi vsa Ko množino ARBEITER »•larihr.r Oavcka ul 15 □□□□□□□□□nnoDD 17 oralov veliko vinogradniško posestvo v dobri legi naprodaj v okolici Maribora. 10 oralov je samo vinograda, ostalo druge kulture. Vinograd dobro ohranjen. Tri ma' sivno zidane viničarije. V kleteh 300 hI skladiščnih sodov. —: Ponudbe poslati pod »Vinograd« na oglasni oddelek »Jutra« eoe nanj SAI. V AT Caj '•■pei žoicne samot n bolezni žolčnegs neburja dobite pn glavnem zastopniku ekarnl pri s» IVA^ll >,a*reb Kaptol št. 17 Prospekt« o zdravi]? nju pošljemo zastonj Ogl. reg 8. or. 27871 HEU 2 9 S 1 Cenjeno občinstvo obveščam, da sem prevzel restavracijo „PRI KOSU" v Bohinjski Bistrici. Točim pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. — Topla in mrzla jedila vedno na razpolago. Pension od 35—45 dinarjev. — Tujske sobe od 10 do 20 dinarjev, gg. trgovski potniki imajo za prenočišče poseben popust. Za naklonjenost se priporoča Albert Murn, restavrater ■mittltmimninir Sltllllttlllllllllllllltlllllüllllllllll iiii«tmNiimi>ii Krasna pomlad, novi čevlji,^ dobro razpoloženje! r LISIČJE KOŽE prvovrstno stroji, barva in izdeluje" krznarstvo BOT, Mestni trg 5. STROJI ZA ŽAGE polnojarmeniki 36 in 30 palcev, vene-cijanka, cilindrski jarmenik, cirku-larne žage, nihalna žaga, lokomobila 50 ks in 6 ks naprodaj po posebno ugodni ceni. MIROSLAV KRAS, trgovina z železnino »JUGOFURDA, Zagreb, Heinzlova 54 D (Sejmišče) Telefon 22-265 .i* VELETRGOVINA ŽELEZA IN ŽELEZNINE ERVAR 1 HODNIKOVIč ZAGREB, sedaj PETRINJSKA 3. Največja zaloga Velika izbira Solidne cene ZAHTIV!4|TE ERE5PLAČNI CENIK NAjrtlPDLNElŠE GENERALNO ZA5TDPsfVö Si p ciruNcrincD NIKDLIČEVA 10 Prvovrstna kolesa po izredno nizkih cenah najugodneje kupite pri »Tehnik« Josip Banja! LjiiaMjana — Miklošičeva 20 Radioanarati! Športni predmeti! Instalacijske filce ter vse tehnične Silce izdeluje »JUGOFILC« MENGEŠ PRI LJUBLJANI. INSERIRÀJTE V „JUTRU"! Za lepe uneve najcenejši in najpripravnejši otroški plat- ^ neiu čeveljčki z gumastim podplatom. Vel. 27-34, din 19.—, aiev 35-42 din 25. moški din 29.—. Izdelujemo jih v beli. sivi in drap barvi. eeiogumasti, laka sti čeveljčki z zaponko preko rista, zelo praktični in poceni, štev. 27-30 din 25.—, štev. 31-34 39.—, din 35.—. .Najnovejši izdelek. Fini otroški sandali, izdelani iz močnega usnja z močnim Jp usnjenim podplatom f Novi modeil Damsld čevlji iz diftina v modri barvi na zaponko preko rista in z jezikom, okrašeni z modrim lakom. Fini otroški pregibljivi san dali z okrasom in zaponko preko rista. Dobri deci za praznike, štev. 27-30 din 49.—, od 31-34 din 59.—, od 35-38 din 69.- j^f Novi spomladanski model! Lahki, udobni in poceni če-V veljčki iz usnja v rjavi oarvL Pripravni za vaé novi Kostim. Otroški lakasti čev-ljički z usnjenim podplatom. Preprosti m okusni. Vel. 23-26 din 40—, 27-30 din 59.—> štev. 31-34 din Čvrsti otroški nizki čevljički z elastičnim podplatom, toda izdelani so iz močnega usnja. Vel. 31-34 diu 49.—, štev. 35-38 din 59.—. Fini otroški pregibljivi lakasti čevljički okrašenim jezikom j preko rista, štev. 27 do 30 din 69.—, štev 31-34 Fini ženski šoini iz belega usnja, z rjavo kombinacijo, z usnjenim podplatom in zaponko preko rista. i-Liineni čevlji za gospode v sivi barvi, okrašeni lakom, so zelo lahki udobni. .vi L IN BENCINSKI TOVORNI AVTOMOBILI IN AVTOBUSI Origina ini Bfissing-Nag Dieselovi motorji, tovorni in speci j alni vozovi raznih tipov in nosilnosti OD 1 in pol DO 10 TONSKI GENERALNO ZASTOPSTVO: „AUTOPRODADA" novih je eden naših spomladanskih modelov, ki vam Po odlično služil. — Trpežni so in okusni. jLa štrapat de,10, nenadomestljivi so ti moški nizU čevlji. Izdelani iz močnega ooksa, z elastičnim ru>:ljivn,i pod-platom. Poslednji spomladanski pariški model. Čeveljčki izdelani iz modrega semiša, z rdečim ali belim obrobkom in vezalkami preko jezika. Gospodom k novim spomla anskim oblekam. Novi čevlji s solidnim okrasom,izdelani iz finega usnja, z usnjenim pod- platomr-'"- Elegantni moški nizki čevlji, na rom šivani, izdelani iz s n ja in z usnjenim podplatom. Cistite obutev z našo »LOB D« kremo, ker ** ta varuje usnje in daje sijajen blesk. Usnje postane elastično in odporno napram vsakemu slabemu vremenu. BLAGO za tapeciranfe najnovejše vzorce samo pri Sever, Marijin trg z tem Hotel „JADRAN" Dalmacija J E L S A otvori sezono 1. IV. Oskrba odlična — solidne cene — vino Ia. — Okolica z bujno vegetacijo — kopališče z ažurnim morjem in belimi jadrnicami! Ilustr. prospekti pri »Putniku« ah direktno. Kam za velikonoč? . . . ZAHVALA Vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše soproge oz. matere, gospe Frančiške Starin roj. Hribar ki so jo tolažili v bolezni, se najpresrčnejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, ki so ji lajšali trpljenje, čč. duhovščini od sv. Družine, nadalje urad-ništvu m. p. in mojim stanovskim tovarišem ter vsem ostalim, ki so pokojnico v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Vsem skupaj naša iskrena hvala! LJUBLJANA, dne 27. marca 1938. Nič več plešavosti. Javne zahvale, Čim sem začel uporabljati»MORANO«, mi je izginil prhljaj in lasje so nehali izpadati, pa sem vam zato zelo hvaležen. Ivan Zorkovič, Sunja. Uporabljal sem mnoga sredstva, da bi rešil svoje lase, a niti eno mi ni pomagalo tako kot vaša voda sMORANA«. Edino njej se imam zahvaliti, in sem jo zato ob vsaki priliki tudi drugim priporočal. Marko Kneževič, Karlovac. Z uporabo prve steklenice »MORANE« mi je izginil prhljaj in nehala srbečica ter so mi začeli rasti mladi in zdravi lasje. Ivan Paleš, Sarajevo, Mjedenica. Moram vam javiti veselo vest. da sem z uporabo vaše vode »MORANEc rešila svoje lase in se vam najlepše zahvaljujem. KATICA VILIč, Samorci. »MORANA« je čudežna voda in kot taka nenadkriljiva. Začeli so mi rasti mladi in zdravi lasje, pa se vam zahvaljujem. Miško Kalužin, VinjanL Ker uporabljam vaš preparat »•MORANO«, ki je pokazal odličen rezultat, zato ga vsakomur priporočam. Josip Jelo-ševič, Tekija. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo 3. aprila. rrrr^ ŽALUJOČI OSTALI. NAZNANILO! Matth. Hohn er, ak. d. tvornica harmonik, Trossingen, Nemčija, obvešča, da je oddala zastopstvo svojih svetovno znanih harmonik za Ljubljano edino tvrdki R. W A K BIN E K, trgovini z glasbili, Ljubljana, Miklošičeva c. 4 ZAGREB Baruna Jelačiča ul. 3, telefon 23012. BEOGRAD Kralja Petra ulica 9. OBIŠČITE NAS NA ZAGREBŠKEM SEJMU? Zapustil nas je naš nadvse ljubljeni RABIČ EBNEST Spremili ga bomo k večnemu počitku danes, v nedeljo, dne 27. LH. ob uri popoldne na pokopališče v Koroški Beli. SLOV. JAVORNIK, dne 25. marca 1S38. Žalujoča rodbina Rabičeva ifv * ZAHVALA Vsem prijateljem in znancem, ki so našo mamico oz. babičko spremili na zadnji poti ter ji prinesli cvetja, se najlepše zahvaljujemo. Posebno pa hvala g. duh. svetniku Lovšinu za prijazne besede ter zboru Glasbene matice za prelepe žalostinke. RODBINI Kremenšek — Borštnik Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Val ? LJubljani