Leto XLIV - št. 85 - CENA 25 SLT stran 2 Mldll C Bodo učitelji brez plač? Častni vojni znak smrdela Romanu Mar guču po mrhovini Kranj, torek, 29. oktobra 1991 „„ska banka Kram FORMU Na Glasovi preji je Viktor Zakelj spraševal dr. Dimitrija Rupla Država jamči preživetje naroda "Jaz sebe skušam označiti kot nekoga, ki je za nekaj in ne proti nečemu. Predvsem danes, ustvarjamo slovensko državo, je zelo važno zbirati ljudi, ki za nekaj so," je odgovoril dr. Rupel na Žakljevo oceno, da je gost Glasove preje večplastna osebnost, ki je v načelu vedno Proti nekemu občemu toku, proti vsemu, kar nosi oznako "uradno". . Kranj, 25. oktobra - Čeprav k bil za dr. Dimitrijem Ru-Mom, profesorjem, slovenskim *unanjim ministrom in intelektualcem, ki že od konca šestde-Setih let kritično sodeluje v slo-Venski politični javnosti in je pisec 20 knjig, kot ga je označil voditelj Glasove preje Viktor Žakelj, naporen dan sodelovanja na mirovni konferenci v Haagu, je deloval dinamično, na trenutke ostro, jasno in tudi pikro. Ta hip skušam biti predvsem ustrezen zunanji minister, je dejal. In sem tudi vesel, da lahko to delam. To stvar se leto in pol resno grem in žal moram tisti predal, ki se mu reče literatura, esejistika in profesura, zapreti. To se žal godi tudi drugim slovenskim intelektualcem, ki so se predali političnemu kolesju. Nad sto let trajajočega spora med kulturo in politiko zdaj sicer ni, vendar sta kultura in univerza zaradi tega ogromno izgubili. Slovenski intelektualec je danes politično veliko bolj razgledan in mora sprejemati tudi politično odgovornost, kar mu prej ni bilo naloženo. Vendar smo pred resnimi premisleki o delitvi dela v slovenski družbi in o razsipanju slovenskih nacionalnih sil. Slovenci moramo zgraditi državo, ki bo varovala narod. Ljudje želijo predvsem normalno in svobodno živeti in to lahko dosežemo samo v lastni državi. Vsi narodi, ki imajo državo, so ponosni na svoj narod. Njegova nova stranka, Demokratiča-na stranka Slovenije, ne bo slepo poslušna Demosu, ampak bo ohranila svojo identiteto. Mi nočemo biti strojček za potrjevanje sklepov nekega Demosovega cekaja. Mi smo stranka, ki sedaj nekaj velja, ki je jeziček na tehtnici. Zato bo moral Demos krepko premisliti, kako bo ravnal z nami. Z novim položajem smo dobili tudi izsiljevalni potencial, je dejal o razkolu v Slovenski demokratični zvezi gost Glasove preje. O čem sta se pogovarjala dr. Dimitrij Rupel in Viktor Žakelj preberite v četrtkovem Gorenjskem glasu na Odprtih straneh. # J. Košnjek, slika G. Šinik b ^«v|je, 28. oktobra - Minulo J**»eljo je bila v Poljanski dolini ^hniva športna prireditev, ki g 1° prizadevni domači organi-jjto>ji, z Lojzetom Oblakom in *°sem Ovsenikom na čelu, u'tienovali pentatlon za pokal ^•"niorja. Prireditev je bila ki podobnih pri nas - J^ovalci pa so se pomerili v ^ttem kolesarjenju, veslanju, ii'jskem teku in gorskem kole-* rfenju. Zaradi vetra je peta |0 ttoga, polet z jadralnim padali odpadla. Na tekmovanju se .zbrala vrsta naših reprezen-Uh°V v raz,'^nm športnih pano-j ^ ki so tekmovali v skupinah , "Hreativci. Gorski tekači, ki ytol,lr .... ... rt. v K ki J JeMi od Hotavelj do Blegoša, |L£*fetno palico prejeli od gor-4 " kolesarjev pred zadružnim *om na Hotavljah. Več o pri !^tv na športni strani. Foto: AV^M&fclik V soboto nas je zapustil zadnji jugoslovanski vojak Svobodni in varni Državljani Slovenije, Republika Slovenija je zdaj svobodna, je v soboto nekaj po enajsti uri sporočil v Kopru Milan Kučan. Slovenija je danes postala varna, je povedal Janez Janša, Igor Bavčar pa je zaželel, da svoje samostojnosti ne bi nikdar več branili z orožjem. Kranj, 29. oktobra - Celotni slovenski politični vrh, predstavniki vseh struktur slovenske vojske in milice ter številni prebivalci obale so v soboto dopoldne počastili trenutek, ko je slovensko ozemlje zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade. Slavnostni govorniki, predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, ministra za obrambo in notranje zadeve Janez Janša in Igor Bavčar ter koprski župan Aurelio Juri so z izbranimi besedami označili ta zgodovinski trenutek. Svobodni smo in varni, imamo vse pogoje za mednarodno priznanje, prav tako pa prihaja čas, da se lahko obrnemo k reševanju gospodarskih in socialnih vprašanj. Obenem pa Slovenija zahteva, da se zbudi demokratična vest Evrope in zaustavi vojno na Hrvaškem. Srečanje v Kopru so izkoristili predstavniki slovenske oblasti tudi za srečanje s predstavniki italijanske in madžarske skupnosti v Sloveniji in s predstavniki Slovencev v Italiji. S predstavniki Slovencev v Italiji pa se je isti dan pogovarjal tudi italijanski zunanji minister De Michelis. • J. Košnjek § Slovenci v Beogradu tujci Zadnji zvezni vojak je odkoral iz Slovenije, kar je za slovensko državnost izjemno pomemben dogodek. Vendar pa vojne s tem nikakor še ni konec, v mislih imamo seveda gospodarsko, ki se vse bolj razplameneva. Od tega, kako grde oblike bo dobila, bo. odvisno, kakšna bo meja na Kolpi Cariniki so zdaj tam presneto sitni, na Hrvaško te spustijo s 5.000 dinarji v žepu. Še bolj sitni so za Slovence, ki pripotujejo v Beograd, saj imaš lahko v denarnici le 1.200 dinarjev in niti pare več. S tolarji pa tam tako ali tako ne moreš nič plačati. Preostanejo torej marke in Slovenci smo potemtakem v svoji bivši prestolnici res postali tujci, kar se že pozna tudi pri hotelskih računih. Vse to so seveda le zunanji izrazi gospodarske vojne, prave fronte, kjer so žrtve velike, so odprte med državnimi organi in institucijami ter bankami, boji pa se hočeš nočeš vse bolj prenašajo v poslovni svet. Nobena skrivnost ni, da je pretrganje plačilnega prometa z drugimi republikami zelo prizadelo slovensko gospodarstvo, saj izgublja četrtino svojega trga, ki ga v kratkem času ne more nadomestiti, posredno pa vpliva tudi na zmanjšanje izvoza, saj so mnoga slovenska podjetja tam imela kooperante ali kupovala surovine. , Veliko manjši udarec je ukrep NBJ o blokadi deviz slovenskih bank v tujini, kije težko uresničljiv, vendar ga ne gre podcenjevati, saj so, denimo, italijanske banke že postale zelo previdne, začasno so ustavile posle z jugoslovanskimi bankami, k čemur jih je seveda spodbudila tudi odločitev NBJ, da v tujini ne bo več odkupovala dinarjev, kar je njena prvobitna naloga. Tudi začetno navdušenje nad tolarjem pri sosedih je že splahnelo, v Italiji in Avstriji je njegova vrednost že padla, menjava pa je omejena. Je k temu prispeval tudi poskus hrvaškega vdora v slovenski denarni sistem in prostodušna napoved, da bo tolar propadel v šestih mesecih? Z mednarodnim priznanjem Slovenije bo marsikateri problem rešen, nikakor pa ne bo končana gospodarska vojna, če bodo naši bratje tako hoteli, saj vseh njihovih potez nikakor ne moremo opravičiti s težavami, ki jim jih je povzročila uvedba tolarja. Ironično bi nemara celo lahko rekli, da so pri tem še najbolj odkriti Srbi, ki naravnost pravijo, da bo gospodarska vojna trajala, dokler ne bo političnih odločitev in je zato trenutno daleč najbolj trd sogovornik. Na Balkanu se stvari včasih po svoje zasučejo, iz enega v drugo nasprotje, morda bodo pa kmalu dober gospodarski partner, dobri poslovneži tudi takšne možnosti ne zavračajo. • M. Volčjak Groblje - S koncertom Komornega orkestra RTV SLovenija Canie-rata Labacensis pod vodstvom dirigenta Marka Letonje se je v gro-beljski cerkvici pri Domžalah končal letošnji jubilejni festival komorne glasbe Koncerti Groblje. Na sliki: v Vivaldijevem koncertu je kot solistka na oboi nastopila mlada Tanja Petrej, študentka ljubljanske akademije za glasbo in članica svetovnega mladinskega orkestra. - L.M. — Foto: Aleš Gorišek Prazniki po novem Slovenska skupščina naj bi 21. novembra sprejela Zakon o praznikih in dela prostih dneh, ki, kot že naslov pove, določa praznike, s katerimi se obeležujejo dogodki, povezani z zgodovino naroda in države, kulturo in tradicijo, kot dela prosti dnevi pa so opredeljeni verski prazniki. Predlog zakona, ki ga je pretekli teden sprejela slovenska vlada, določa kot praznike: 1. in 2. januar (Novo leto), 8. februar (Prešernov dan - slovenski kulturni praznik), 27. april (Dan ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda), 1. in 2. maj (Praznik dela), 25. junij (Dan državnosti), 1. november (Dan spomina na mrtve) in 26. december (Dan opredelitve slovenskega naroda za samostojno in neodvisno državo). Dela prosti dnevi pa bodo poleg navedenih praznikov še: velikonočna nedelja in ponedeljek (Velika noč), bin-koštna nedelja (Binkošti), 15. avgust (Marijino vnebovzetje) in 25. december (Božič). Od skupno 14 praznikov sta dva že na nedeljo, če pa kateri izmed ostalih pade na dela prost dan, se po predlogu zakona ne bo prenašal na delovnik. • §. Ž. Dva koncerta za begunce Ljubljana, 25. oktobra - Rdeči križ Slovenije je konec tedna v Sloveniji naštel že 22.696 beguncev s sosednje Hrvaške, kar za državo pomeni že precejšnje materialno breme. V gorenjskih občinah je okoli dva tisoč beguncev, pretežno nastanjenih pri družinah svojih znancev, prijateljev in solidarnih ljudi, veliko pa jih imajo tudi v občinskih nastanitvenih centrih. V jeseniški občini je po uradnih Dodatkih 506 beguncev, v kranjski 571, v radovljiški 499, v Skofji Loki 266 in v Tržiču 92. Nekateri so se že vrnili, vendar še vedno prihajajo novi, kajti začasno podpisanemu miru na Hrvaškem zaupa vse manj ljudi. Rdeči križ in Karitas skušata beguncem čimbolj olajšati življenje v pregramstvu, prav tako solidarna pomoč številnih ljudi, tudi na Gorenjskem. Minuli četrtek sta bila na Gorenjskem spet dva koncerta, katerih izkupiček sta organizatorja namenila za begunce. Na Primskovem so prisluhnili rocker-jcm, na Bledu pa so v Festivalni dvorani priredili komorni koncert za mir. • D. 2. -|-n-rXn nnnn yi|i n-jprgr IT \% ITUrjal •»11. iipi PJjOlfi nniTSrsr a n~nn tfc£fcL= -ititOmi TTIT&T -nnTttJn m^m^GiAa 2. stran NOVICEINDOGODKI Torek 29 oktobra 19| ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR MIHA NAGLIC Tujim vojskam v spomin Letos res ni kakšno navadno leto. Dogodki, ki jim lahko brez pretiravanja rečemo zgodovinski, se vrstijo še naprej. Človeku sploh ni treba daleč in že naleti na ljudi in stvari, ki presegajo domači, v našem primeru gorenjski okvir. Minuli petek nas je tako počastil minister Rupel, ki se je na poti iz Haaga ustavil v Kranju ter pred bralci našega časopisa in na spodbudo Viktorja Žaklja razpredel nekaj res zanimivih vtisov in pogledov na mednarodne možnosti slovenske države. In ko smo se v poznih večernih urah vračali na domove, so po nekaterih slovenskih krajih tulile sirene in urbi et orbi (mestu in svetu) oznanjale, da je še zadnji jugoslovanski vojak zapustil domačo zemljo. V soboto dopoldne pa smo lahko v koprskem pristanišču prisostvovali slovesnosti, na kateri je naš gorenjski rojak, general Janez Slapar, predsedniku Kučanu raportiral, da je borbena naloga, prejeta v tisti slovesno začeti in bojevito preživeti junijski noči, opravljena: na slovenskih tleh tujih vojakov ni več! Trinajst nesrečnih stoletij, skozi katera smo morali Slovenci služiti tujim vojskam, se je tako izteklo. Karantanci, naši svobodni predniki, so se v prvi polovici 8. stol., napadeni od Obrov z vzhoda, obrnili po pomoč k svojim severnim sosedom Bavarcem. Vir nam poroča: "Knez Borut je dal naznaniti Bavarcem, da gre proti njim obrska vojska in je prosil, naj mu pridejo na pomoč. Oni so tudi takoj prišli, premagali Obre in utrdili Karantance in so jih podvrgli podložništvu (frankovskih!) kraljev, in enako njihove sosede. In nato so odvedli s seboj na Bavarsko talce. Med temi je bil Borutov sin Gorazd, za katerega je njegov oče prosil, naj se vzgoji v krščanski šegi in napravi za kristjana; tako se je tudi zgodilo. Za Hotimira, sina svojega brata, je zahteval isto. Vse to se je zgodilo okoli L 745." (Zgod. Slovencev, 1979, s. 123) Svojim sosedom na severu in zahodu smo nato služili celih dvanajst stoletij, vse do let 1918 in 1945, ko nas je "osvobajala" vojska bratov z jugovzhoda, vojska, ki smo jo dolgo imeli za svojo, v zadnjem letu pa se je izkazala za tujo in okupatorsko. Res pa je tudi, da je trditev o tem, kako smo se Slovenci ves ta čas bojevali le za tuje interese, po svoje zgrešena. Mar niso tisti Slovenci, ki so se borili v avstrijskih enotah proti Turkom in Italijanom, branili svoje zemlje?! Krivični bi bili spominu na vojščake Andreja Turjaškega kije porazil Turke pri Sisku (1593), soldatom maršala Radetzkega, ki je natepel Italijane pri Custozzi (21. 7. 1848), junakom Doberdoba in soške fronte, če bi jih vse po vrsti razglašali za tuje plačance. Da ne govorimo o Maistrovih borcih, o slovenski partizanski vojski in - ne nazadnje - o Titovi vojski, ki je slovensko mejo spet pomaknila nazaj na zahod, skoraj do naših etničnih meja. Skozi služenje v tujih vojskah smo ohranjali svojo borbeno kondicijo in naposled dosegli tudi vojaško osamosvojitev. Prej omenjeno dejanje kneza Boruta je pomenilo vključitev Karantanije v zahodni svet in začetek pokristjanjevanja. Toda: "Z izročitvijo uprave v roke frankovskih grofov, s prihodom frankovskih fevdalnih gospodov, z naglim širjenjem podložništvu med Slovenci, z uvajanjem frankovskega zemljiškega gospostva je bil presekan organski slovenski razvoj v fevdalizem. Tako so Slovenci postopno v velikanski večini postali ljudstvo podloinikov." (n.n.m., 124) Dejanja tistih, ki so se letos in v minulih stoletjih vojskovali za Slovenijo, pa so tista, ki omogočajo, da se Slovenci umestimo v novo ureditev Evrope kot samostojna nacija, kot narod z lastno, suvereno državo. Lastna vojska je torej conditio sine qua non, brezpogojni pogoj naše svobode. . Jutri zaseda tržiška skupščina Tržič, oktobra - Jutri, v sredo, 30. oktobra, bodo zasedali vsi trije zbori Skupščine občine Tržič. Odborniki bodo obravnavali problematiko izvajanja programov na področju družbenih dejavnosti v letošnjem letu. O svojem delu bo odbornikom poročal Odbor za pripravo programa ob 500-letnici tržiških trških pravic, skupščina pa bo spregovorila tudi o prometni varnosti v Tržiču. Na dnevnem redu bosta predloga za dve imenovanji in sicer za direktorja Centra za socialno delo Tržič ter za vršilca dolžnosti urednika Radia Tržič. Komisija za preimenovanje ulic še ni končala z delom, zato ji bodo pristojnosti verjetno podaljšane do konca mandata skuščine. Odborniki bodo imenovali enega novega člana v Odbor za pripravo programa ob 500-letnici tržiških trških pravic, dobili pa bodo tudi odgovor na delegatsko vprašanje glede dveh nedokončanih akcij v mestu, to je odvodnjavanje na Cesti JLA in telefonskega omrežja v Preski. • D. D. KUPON (Izrežite skupaj z vašim naslovom) za brezplačen mali oglas v Gorenjskem glasu Besedilo za objavo I 1 I I I I I I l l l I l I 1_L I_I_L i l l l_I_L I_I_L Kupon pošljite na: ČP GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Opomba: za brezplačno objavo je besedilo lahko le v obsegu do 50 znakov Ne pozabite upoštevati presledkov in potrebnega prostora za ločila Prosimo, da pišete z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI Oglas nad 50 znakov, pod šifro in oglase po telefonu zaračunamo po ceniku. Pri prostorskem urejanju večja vloga krajevnih skupnosti Bodo občini pomagali lokalni arhitekti? Večina že sprejetih prostorskih odločitev v radovljiški občini je spornih, med njimi tudi odločitve o podvozu v Lescah in o trasi avtomobilske ceste. V občini se zavzemajo tudi za to, da bi bile inšpekcijske službe neposredno odgovorne občinski skupščini. Če so doslej inšpektorji o ugotovitvah, nepravilnostih in pomanjkljivostih poročali le svojim nadrejenim, naj bi po novem predvsem skupščini. Radovljica, 25. oktobra - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na zasedanju 25. oktobra med drugim obravnavali tudi prostorsko problematiko v občini, predvsem nov način dela, s katerim naj bi izboljšali urejanje prostora. Predlog je, da naj bi pri prostorskem načrtovanju večjo vlogo dobile krajevne skupnosti in da naj bi po možnosti vsaka imela "lokalnega arhitekta" oz. strokovnjaka, ki bi skupaj s krajevnimi organi pomagal občini pri izbiri najboljših prostorskih rešitev. Krajevne skupnosti naj bi s pristojnimi občinskimi organi sodelovale že pri pripravi prostorskih dokumentov, hkrati z večjo možnostjo odločanja o prostoru in prostorskih posegih pa naj bi prevzele tudi večji del odgovornosti. V občini so mnenja, da je postopek prek krajevnih poslancev predolg, in da način dela, kakršnega predlagajo, omogoča, da se bodo doslej več pogovarjali o vsebini kot o samih postopkih. hinjski Bistrici, Gorjah, Otočah, na Brezjah, v Kropi itd.), pri tem V občinski upravi za urbanizem ugotavljajo, da so za številne prostorske probleme v občini krivi dosedanji "planski procesi", ki so zaradi "socrealističnega pristopa" potrebovali veliko prostora in ga razvrednotenega tudi zapravili. V preteklosti je bilo bolj pomembno, da so bili vsi posegi zajeti v načrtih in da so bili načrti medsebojno usklajeni, manj pa je bila pomembna vsebina oz. vprašanje, za kakšne posege gre. Stroka se je večkrat uklonila politiki, politika pa je izhajala iz tega, da je prostora dovolj in je celo spodbujala industrijo in druge, da so načrtovali. V Begunjah, na primer, so cesti celo naredili "trebuh", samo da je industrija lahko gradila. Ker so bili stanovanjski bloki še pred nedavnim znak napredka, so jih zgradili po domala vseh večjih krajih v občini (v Bo- pa se niso dosti ozirali na krajino in na to, ali bloki sodijo v to okolje. V Bohinjski Bistrici so (po blejskem zgledu) načrtovali nov "trgovsko-turistični center", vendar je pred poldrugim letom postavljena nova občinska politična oblast prižgala rdečo luč in delno zaustavila tudi druge stare težnje. Načelnik uprave za urbanizem Janez Urbane ugotavlja, da bo treba novelirati vse zazidalne načrte, in sicer zato, ker izhajajo iz družbenega plana, poudarjajo skoncentrirano, blokovno gradnjo, ne upoštevajo dejanskih razmer v okolju in pomenijo nasilje nad prostorom. Ko je odbor za prostorsko načrtovanje preverjal že sprejete prostorske odločitve in dokumente v občini, je na primeru načrto- Renato Repše, svetovalec za urbanizem v občinski upravi za urbanizem, je dejal, da so krajevne skupnosti imele doslej predvsem "papirnate možnosti" za sodelovanju pri načrtovanju prostorskih posegov v kraju in da je bilo veliko načinov, kako se jim je dalo izogniti. Način prostorskega urejanja, kakršnega zdaj predlaga uprava za urbanizem oz. občinska vlada, jim daje tudi dejanske možnosti. V vsaki krajevni skupnosti ali za več skupaj bi deloval lokalni arhitekt oz. strokovnjak, ki naj bi predvsem dobro poznal kraj ter njegove posebnosti in prednosti. Izbrali naj bi ga v kraju samem, sodeloval pa naj bi po eni strani z vodstvom krajevne skupnosti in z drugimi krajevnimi organi, po drugi pa z ustreznimi strokovnimi službami občinske uprave. V občini so takšen način dela že preskusili (v krajevnih skupnostih Begunje, Gorje, Ribno, delno tudi v Radovljici in v Lescah) in imajo z njim dobre izkušnje. Nove turistične možnosti Tržiča Oživi naj stari Ljubelj Tržič, oktobra - Dve tržiški zasebni podjetji TGT in BiTTRA sta izvršnemu svetu ponudili ureditev starega prelaza Ljubelj v zanimivo turistično točko, ki naj bi privabila turiste in goste tudi s Koroškega. Zamisel, da bi oživili stari cestni prelaz Ljubelj, ki menda velja za najstarejši gorski prelaz v Evropi, je že stara. Turistično društvo Podljubelj je tu v snežnih zimah prirejalo sankaške tekme, poleti pa družabne izlete vaščanov do te razgledne točke in že večkrat resno predlagalo, da bi bilo treba to točko izkoristiti in jo turistično oživiti. Stari mejni prehod še stoji, vendar je vsako leto bolj načet. Velja pa skupaj s staro ljubeljsko cesto za tehnični in kulturni spomenik Tržiča. Dve tržiški zasebni podjetji TGT in BITTRA sta se odločili, da bi cesto uredili za peš pot, na mejnem prehodu pa bi za začetek zgradili manjši objekt, ki naj bi služil za planinsko zavetišče, prodajo spominkov in tudi za gostinsko ponudbo. V bistvu naj bi bil to planinski mejni prehod. Zanimanje za to turistično točko je veliko tudi na avstrijski strani, saj bi z njo dobili novo izletniško točko za turiste, ki prihajajo na Vrbsko jezero in radi pešačijo. Z vrha starega ljubeljskega prelaza je zelo lep razgled, možna pa je tudi krožna planinska pot čez Korošico in Veliki vrh na Kofce in od tu nazaj v Podljubelj in na Ljubelj. Znano je, da je zelo dobro obiskana bližnja soteska Čepa na avstrijski strani, okrog 100 tisoč obiskovalcev pritegne, večina teh pa bi se zagotovo povzpela tudi na vrh Ljubelja, ki je bil včasih, še v stari Jugoslaviji, znan po avtomobilskih in motornih dirkah. Vsekakor je to točka, ki bi z oživitvijo pomenila novo, privlačno turistično točko Tržiča. Prenočišč tu gori ne bo, kajti vsak turist oziroma planinec se lahko tu zadržuje le od sončnega vzhoda do sončnega zahoda. Če bi oba podjetnika dobila koncesijsko pogodbo za uporabo starega ljubeljskega prelaza v gostinsko-turistične namene, sta iz izkupička pripravljena celo sama vzdrževati cesto od sedanjega mejnega prehoda Ljubelj do starega ljubeljskega prehoda. Če bi izvršni svet pohitel s koncesijo, bi čez zimo pripravila vso dokumentacijo, spomladi pa bi že postavila montažni objekt in najkasneje junija 1992 bi bil že namenjen prvim planincem in obiskovalcem. V Tržiču se zavedajo, da bo s karavanškim predorom. Ljubelj izgubil potnike, zato pa naj bo toliko bolj turistično privlačen. Prvi kamenček v mozaiku preureditve širšega turističnega kompleksa Ljubelja naj bi torej prispevali prav domači podjetji TGT in BITTRA.* D. Dolenc vane gradnje avtomobilske ceste in drugega tira železniške proge ugotovil, da je večina dosedanjih odločitev prostorsko spornih. "V občini ne nasprotujemo gradnji drugega tira, sporno pa je to, da je za križanje ceste in železnice v Lescah predviden podvoz. Podvoz bi bil za kraj prevelik objekt, prizadel bi tudi nekaj hiš," pravi Janez Urbane in poudarja, da bi bilo mogoče najti rešitev, ki bi bila za kraj bolj sprejemljiva. Izvršni svet je že razpisal natečaj za prometne in prostorske rešitve, rezultati natečaja pa bodo znani novembra, ko se bodo v kraju lahko tudi odločali med predlaganimi rešitvami. In kaj je sporno pri avtomobilski cesti? Janez Urbane pojasnjuje, da republiška uprava za ceste (na podlagi delegatskega vprašanja) preverja tri različne trase ceste v dveh različnih variantah (poglobljena in nepoglo-bljena). Občinski odbor za prostorsko načrtovanje se zavzema za podaljšano južno traso, ki bi se izognila Brezjanskemu polju in Podvinu in se zarezala v gozd nedaleč od Mošenj. Analiza republiške uprave za ceste bo znana sredi novembra, takrat pa se bo tudi začelo usklajevanje med republiko in radovljiško občino, na republiški ravni pa usklajevanje med ministrstvi. V upravi za urbanizem so precej kritični tudi do podiranja starih stanovanjskih stavb na Prešernovi ulici v Radovljici in do gradnje novih. Kot so povedali, je za nadaljnje obnavljanje ulice zmanjkalo denarja, pa tudi sicer se jim zdi gradnja nesmiselna, saj se v občini še niso "prešteli" oz. odgovorili na vprašanje, koli' ko novih stanovanj potrebujejo-Ker so na Prešernovi še nameravali rušiti stare hiše in na njihovem mestu graditi nove bloke, se je po besedah Janeza Urbanca vmešala stroka in se vprašala: zakaj rušiti stavbe, ki so "zdrave", kot so bile "zdrave" tudi vse prejšnje. Razpisali so natečaj, na katerem naj bi dobili strokovne odgovore na vprašanje, kaj storiti z že izpraznjeno hišo na Prešernovi ulici in sploh z ulico. • C Zaplotnik Bodo učitelji brez plac? Kranj, 28. oktobra - Že v petek smo poročali, da je slovenski minister z* finance Dušan Šešok na tiskovni konferenci po seji slovenske vlade opozoril na problematiko zbiranja davkov, ki da je v občinah najmanj učinkovita. Kot najslabšo je na tem področju omenil občino Kranj, zato smo zaprosili za pogovor predsednika občinske vlade Vladimirja Mohoriča-Zagrožene sankcije republike utegnejo hudo zaostriti položaj nekaterih družbenih dejavnosti. Obveščeni ste, da republiško ministrstvo za finance ocenjuje delo davčne uprave v Kranju kot skrajno slabo. Kot ukrep, ki naj prisili obči* no v ureditev stanja, je najavljena ustavitev proračunske izravnave, ki j° kranjski proračun dobiva iz republiškega in predstavlja šestino sredstev v občini. Kako komentirate to oceno in kakšne bodo posledice? V zvezi z davčno afero (če jo tako imenujem) je potrebno povedati, da davčna uprava izterja le 10 odstotkov pobranih davkov v občini, saj pobira davke le od kmetov in obrtnikov. 90 odstotkov davkov se zbira preko SDK in ko smo v proračunu ugotovili zaostajanje pr1' hodkov, smo zahtevali poročilo in pojasnilo tudi od SDK. Tega poročila, kljub temu da je od naše zahteve minilo že precej časa, nism? dobili. Davčna uprava nam o svojem delu poroča in le posamezni primeri, po nestrokovni oceni, kažejo, da so bile zahtevane akontacije davčnih zavezancev prenizko izračunane. Brez opozoril je sedajtU ocena o slabem delu, ki jo bo potrebno strokovno razčistiti, ukrep prenehanja republiške proračunske izravnave pa nas lahko zelo pr'' zadene. Prav sedaj namreč pričakujemo tudi poračun te izravnav* (po sprejeti renominaciji proračunov), znane pa so težave našega pr°" računa - zato je nastala tudi učiteljska stavka - ko nam republike nekaterih stroškov (kredit za stanovanja Tekstilindusa in zbiranje z* bazen) ne prizna. Ukinitev izravnave bi pomenilo, da ne bo denarj3 za učiteljske plače. Mi smo v kontaktih s finančnim ministrstvom 'I republiško davčno upravo in upamo, da bodo nesporazumi in očitk' strokovno razčiščeni. Presenečajo nas očitki ministra Šešoka, saj Je bilo tik pred tem v pogovorih s tem ministrstvom le drugače ugoi-Mali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjeno 24 ur_dncvno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan 7.—13.30, ob sredah do 16.30 / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Cena izvoda <■- TCR, Tisk časopisov in revij, Li"'jijana / Uredništvo ..Jali oglasi: telefon: 217-960 — sprejemamo neprekinjt..„ Naročnina: trimesečni obračun - naročniki imajo 20% popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Časopisje oproščen plačihi prometnega davka (Uradni list RS, 7/91) slT Torek, 29. oktobra 1991 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN- (3©SM^©[£EGLAS Jutri zasedata družbenopolitični zbor in zbor združenega dela Seje v stilu nadaljevank družbenopolitični zbor slovenske skupščine ima še posebej težave z dnevnim redom, saj nikakor ne more priti do konca in zato so njegove seje že podobne nadaljevankam. Jutri bo spet zasedal, prav tako pa tudi zbor združenega dela, medtem ko ima zbor občin "prosto". , Ljubljana, 29. oktobra - Družbenopolitični zbor. ki je moral že nekajkrat prekiniti zasedanje za-rj*di nesklepčnosti v popoldanskih urah, bo začel sejo jutri ob '0. uri. Nadaljeval bo razpravo o °snutku zakona o pokojninskem ln invalidskem zavarovanju, v zalogi pa ima še nekaj zadev sta-reJŠega datuma: obravnavo pred- loga za izdajo zakona o varstvu okolja, predlog dopolnjenega zakona o državljanstvu, soglasje za izdajo soglasja k gradnji kapelice na Kredarici, problematiko beguncev s Hrvaške in predlog dopolnjenega zakona o povračilu škode, povzročene z agresijo na Slovenijo. Zbor čaka tudi usklajevanje z drugima dvema zboro- Poslanci sprašujejo in predlagajo Tudi na zadnjih sejah skupščine je bilo zastavljenih nekaj poslanskih vprašanj in predlaganih nekaj pobud. Poslanci Ivo Daneu, Ivan Vodopivec in Viktor Žakelj so vprašali, kako je bilo potrošenih ^5.426.000 dinarjev, namenjenih za turistično promocijo Slovenije. Dr. Lev Kreft je vladi in ministrstvu za notranje zadeve predlagal nitjo ceno za nov slovenski potni list obenem pa je vprašal, ali je v visoki ceni 1200 tolarjev upoštevan tudi davek na osamosvojitev. Zanima ga tudi. kakšno politiko bo vodila vlada pri zamenjavi drugih osebnih dokumentov. Liberalnodemokratska stranka je predlagala, naj Slovenija uredi vprašanje političnega azila, saj k nam ne prihajajo samo begunci, ampak tudi ljudje, ki beže iz političnih razlogov ali zato, ker nočejo pod orožje. Vlada naj zato čim prej pripravi zakon o političnem azilu. Franc Potočnik je vprašal, zakaj namenja vlada samo 200 milijonov tolarjev za razvoj demografsko ogroženih področij. To je štirikrat manj, kot je bilo predvideno. Aleksandra Pretnar pa predlaga sprožitev postopka, da bi mednarodno sodišče v Haagu ugotavljalo vojne zločine, storjene na Hrvaškem. Pobuda je bila posredovana izvršnemu svetu. ma. Gre za zakon o denacionalizaciji, predlog zakona o zadrugah, za predlog zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, za predlog zakona o Agenciji za privatizacijo in o Skladu republike Slovenije za razvoj. Jutri ob 10. uri bo začel s sejo tudi zbor združenega dela republiške skupščine. Razpravljal bo o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kot edini zbor pa je uvrstil na dnevni red osnutek zakona o gozdovih. Pri sprejemanju lastninske zakonodaje je v slovenski skupščini še vedno zastoj. Nesoglasje med vlado in zborom združenega dela Kasarne tu nočemo N» 16. skupni seji družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela 'i zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Skofja Loka, dne 21. °ktobra 1991 so delegatke in delegati soglasno sprejeli naslednjo izjavo: »Veseli smo, da v našem mestu ni več osovražene Jugoslovanske armade, ■ slovenska zastava ponovno vihra v loški kasarni Vendar vojaški objekti * mesta ne sodijo, še posebej ne v tisočletna mesta, kot je Skofja Loka. Kasarne motijo normalen ritem življenja tudi v obdobju, ko ni slutiti vojne "evarnosti Dokazov o grozotah, ki jih je v času vojne deležno sosedstvo *ojaških objektov, je v zadnjem času nedaleč od nas preveč. Vojna za Slonijo je v Škojji Loki zahtevala eno smrtno žrtev. Če bodo za svobodo Slovenije tudi v prihodnje padale žrtve, naj ne bodo nepotrebne. Nočemo, bi sredi Škofje Loke na njene prebivalke in prebivalce še naprej prežala btentna nevarnost. Zato zahtevamo, da se prostoru, ki ga zaseda kasarna, premeni namembnost iz vojaške v tako, ki bo v zadovoljstvo in korist *kofji Loki in njenemu prebivalstvu. Kasarne tu nočemo.« Predsednik občinske skupščine Peter Hawlina Skupščina o občinskem prazniku Bo radovljiška občina praznovala U. decembra? Radovljica, 25. oktobra - Zbori radovljiške občinske skupščine bodo na zasedanju 5. novembra odločali tudi o tem, kdaj naj bi v °bčini praznovali občinski praznik: ali tako kot doslej, 5. avgusta, la dan, ko je bil na Vodiški planini 1941. leta ustanovljen Cankarjev bataljon, ali 11. decembra, ko je obletnica rojstva Antona Tomaža Linharta. Poslanci vseh treh zborov bodo tokrat glasovali le o drugem predlogu in če ga bodo sprejeli z večino, bo občin-ski praznik 11. decembra, sicer bo še naprej 5. avgusta. Ker gre za Pomembno spremembo statuta radovljiške občine, bo statutarni sklep sprejet le, če bosta zanj glasovali več kot dve tretjini poslancev. O tem, kdaj naj bi bil občinski praznik, je skupščinska komisija za protokolarne zadeve razpisala javni natečaj, na katerega je do roka prispelo sedem predlogov. Socialistična stranka, stranka demokratične prenove in zveza borcev predlagajo, da bi občina še naprej praznovala 5. avgusta, Demosove stranke in nekateri posamezniki (Janez Resman, Janez Globočnik) se zavzemajo za 11. december, Alojz Nečimer z Bleda pa je predlagal, da bi praznik Posvetili Antonu Tomažu Linhartu ali dr. Josipu Plemlju. • C. ^foti (preveč) podjetnim funkcionarjem jjfabljana, 28. oktobra - Vlada v senci (pri Stranki demokratične pre-.°ve) in predstavnika Socialistične stranke Slovenije in Liberalno de-O.0kratske stranke, so na tiskovni konferenci konec preteklega tedna ^Javili namero, da v Skupščini Republike Slovenije zahtevajo spre-I ^ zakona, ki bo urejel nezdružljivost javnih funkcij z aktivnim jJ*tništvom zasebnih podjetij. Kot je povedal Emil Milan Pintar, HjtalO rned ministri in njihovimi pomočniki kar devet podjetnikov ti 5*raJn' čas Je- ^a se m°žnost zlorab na funkcijah prepreči. Vse de-Pkratične države imajo to področje posebej urejeno, pri čemer pred j stopom funkcije pri vsakem preverijo premoženjsko stanje in pod-f0n'Ško lastnino ter preprečujejo možnost zlorab vpliva, zvez in in-(t ^acij funkcionarjev. Zakon bi moral upoštevati mnoge funkcije m di v SDK, Narodni banki itd.), dosedanje pobude in zahtevki pa tt° bili uspešni. Mnoga znamenja kažejo, da prihaja do zlorab -sl enjena sta bila minister za trgovino Maks Bastel in predsednik ^Pščinske zakonodajne komisije Anton Tomažič - še več pa ni do-IRlivih. Po nekaterih informacijah je bil predpis, ki bi urejal to po-pr \)e v ministrstvu za zakonodajo, že pripravljen, vendar je bilo p dlagateljstvo zakona, na zahtevek nekaterih prizadetih v vladi, l{t n|scno in blokirano v ministrstvu za pravosodje. Po mnenju Mi-setinca, bi moral biti zakon tudi v interesu funkcionarjev, saj jih Lj°. zaščiti pred zlonamernimi govoricami in lastno skušnjavo. Po- .n'k.' so pripravili predlog za izdajo zakona s tezami, predlagajo i(*ud' imenovanje skupščinske komisije, ki naj razišče vsa mnoga ^'čenja, ki se pojavljajo v javnosti. • S. Ž. glede tega problema še ni razčiščen, tudi po preteklem četrtku ne, ko je bil gost zasedanja zbora združenega dela predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. Obe strani sta ena drugi pojasnili ^vo-ja stališča. Zbor združenega dela vztraja pri ugotovitvi, da cilj nove lastninske zakonodaje ni večja ekonomska učinkovitost, ampak zgolj prerazporeditev ekonomske in politične moči. Predsednik vlade pa je poslancem tega zbora dejal, da se kraja družbene lastnine še vedno nadaljuje, in da upa, da na seznamu tistih, ki zlorabljajo sedanje zakonske nedorečenosti, ne bo imen poslancev tega zbora. Zbor občin pa je pretekli teden zahteval sklic skupne seje vseh zborov, na kateri bi odločali o usodi lastninske zakonodaje, vendar je zbor združenega dela to pobudo zavrnil in zagrozil, da se poslanci tega zbora zasedanja ne bodo udeležili. Edini zakon, ki je bil pretekli teden v skupščini sprejet, je bil dopolnjen zakon o upravnih taksah. Tako so lahko občinski upravni organi že včeraj začeli sprejemati vloge za nove slovenske potne liste. • J. Košnjek Loška klavnica mora do 1996. leta iz mesta Selitev na Trato? Skofja Loka, 28. oktobra - Če naj se klavnica do 1996. leta zares umakne iz starega dela Škofje Loke, kot je bilo ob soglasju za obnovo na sedanji lokaciji lani dogovorjeno med njo ter občinsko upravo in krajani na drugi strani, ji mora občina v treh letih preskrbeti nov prostor. Izvršni svet je sredi junija obravnaval več možnih lokacij, v "ožji i/bor" je tedaj uvrstil lokaciji na Trati in v Formah, strokovnjakom pa naročil, naj obe Še enkrat preverijo po ekonomski in ekološki plati. Primerjalna analiza je pokazala, da je za prestavitev klavnice primernejša lokacija na Trati kot v Formah. Lokacija na Trati je v območju industrijske cone, kjer omogoča racionalno izrabo še prostih površin in že zgrajene komunalne in energetske infrastrukture. Rešiti je treba le vprašanje izvennivojskega križanja ceste od Kidričeve ceste proti delu industrijske cone in naselju Trata. Lokacija na Trati je za okrog polovico cenejša kot v Formah zaradi komunalne opreme, saj je že omogočeno dvostransko napajanje z vodo, priključitev na kanalizacijsko omrežje, povezano s čistilno napravo, dvojni način napajanja z električno energijo, telefon, dana je tudi možnost priključitve na plinovod. Vplivi obratovanja klavnice na okolje, zlasti na onesnaženost zraka, bi bili zaradi uporabe plina malenkostni, povečala bi se le ogroženost podtalnice, ki pa se z ustreznimi kvalitetnimi gradbenimi rešitvami lahko zmanjša. Lokacija na Trati je ugodnejša tudi z zemljiško-lastniškega vidika, saj je zemljišče v lasti Mercatorja-Mesoizdelki, ki ima na Trati že hladilnico mesa. Za preselitev klavnice na Trato se je na osnovi primerjalne analize pred dnevi ogrel tudi občinski izvršni svet. Strokovne službe morajo najkasneje v treh letih omogočiti Mercatorju-Mesoizdelki gradnjo klavnice na novi lokaciji. Kot je bilo razbrati iz razprave, bo najtrši oreh (spet) usklajevanje s krajevno skupnostjo Trata, ki se otepa vseh novih možnih onesnaževalcev okolja. Njen najtrdnejši proti-argument bo v tem primeru gotovo varstvo podtalne pitne vode. • H. Jelovčan STRANKARSKE NOVICE Kapitalizem naj omeji socialna pomoč Stražišče, 24. oktobra - Slovenski krščanski demokrati in socialni program, se je glasil naslov predavanja Vladimirja Mohoriča, predsednika Izvršnega sveta občine Kranj in predsednika občinskega odbora SKD, na srečanju članov in simpatizerjev te stranke v Stražišču. Šmartinski pevski zbor, je večer, ki se ga je udeležilo okrog 60 poslušalcev, začel z Zdravljico, nastopil pa je tudi Vokalni kvintet Folklorne skupine Sava Kranj. V predavanju je bilo poudarjeno, da vse krščanstvo temelji na ljubezni, zato ni čudno, daje v krščasnkih strankah poudarjen socialni program. Kapitalizem ni ideologija pač pa prosto uveljavljanje tržnih zakonitosti, ki lahko vodijo v izkoriščanje, zato jih je potrebno korigirati s socialnimi ukrepi. SKD se zavzemajo za to, da se Slovenci iz naroda proletarcev preobrazijo v narod imetnikov, imetnikov stanovanj, delnic naše industrije, nasprotovanje direktorjev in njihovih strank pa je podobno ravnanju nekdanje buržoazije, ki je želela oropati kmete in delavce. Socialna pomoč je seveda odvisna od stanja v gospodarstvu - tu dna verjetno še nismo dosegli - vendar socialni programi zaslužijo posebno pozornost. Ohranijo naj se pravice delavcev, ob podaljševanju delovne dobe pa naj se podaljšujejo tudi porodniški dopusti, ki naj jih bodo deležne tudi nezaposlene matere. Nezaposlenim pa naj se pomaga predvsem z izobraževanjem. Po krajši razpravi so navzoči izvolili sedemčlanski krajevni odbor SKD Stražišče (tudi za območje Bitenj in Orehka), kar je pozdravil predsednik krajevne skupnosti Rok Zibret, za predsednika pa je bil izvoljen France Šifrer. S poročanjem o delu SKD v medijih niso zadovoljni, saj menijo, da so premalo prisotni, članek o Elanu so ocenili kot skrajno neobjektiven. Časopisu Slovenec želijo hitrejšo rast. Tajnik občinskega odbora Marko Žibret je povedal, da so v prostorih stranke na Tavčarjevi (nekdanji hotel Evropa) uradne ure, organizirano pa lahko ponudijo nekatere izobraževalne oblike in strokovno pomoč (instrukcije) šolajočim. • Š. Ž. Socialistična stranka Slovenije Slovenija, nevtralnost in demilitarizacija Ljubljana, 29. oktobra - Socialistična stranka Slovenije organizira danes, 29. oktobra, ob pol petih popoldne na Komenskega 7 v Ljubljani okroglo mizo z naslovom "Slovenija med nevtralnostjo in demilitarizacijo". Za sklic te okrogle mize je več razlogov. Ta stranka je že aprila letos predlagala skupščini razpravo o nevtralnosti, ki bi bila opredeljena v novi ustavi in slovenski zunanji politiki. Ta tematika postaja sedaj spet aktualna z nastajanjem nove ustave in samostojnostjo države Slovenije, razen tega pa mora imeti Slovenija v zunanji politiki jasne opredelitve in cilje. Uvodno besedo bo imel dr. Anton Bebler, ki je nevtralnosti posvetil zadnje čase precej člankov in razprav. • J. Košnjek Častni vojni znak TO Romanu Marguču Kranj, 28. oktobra - Podporočnik Roman Marguč iz pokrajinskega štaba teritorialne obrambe Gorenjske, doma iz Škofje Loke, je na sobotni slovesnosti ob umiku jugoslovanske armade iz Slovenije v Kopru prejel častni vojni znak teritorialne obrambe Sloveniji za hrabrost in izjemni uspeh v boju s sovražnikovo oklepno kolono 27. in 28. junija letos na Brniku. i Roman Marguč junaštva v desetdnevni poletni vojni ne pripisuje le sebi. Pravi, da je bilo veliko hrabrosti tudi med drugimi teritorialci. ki pa jih danes, žal, nihče ne vidi. Njegovo moštvo je usodnega 27. junija zadrževalo pet tankov JA, vgnezdenih ob letališki stezi na prostoru bivše vojne eskadrilje. Ko so se tanki premaknili proti drugi strani letališča, je padlo povelje za napad. »Nad tanke smo šli s pehotnim orožjem,« se spominja Roman Marguč. »Kljub temu smo enega uspeli onesposobiti, drugi so odpeljali. Po tem smo se umaknili, ker je bil napovedan zračni napad na letališče. V štabu, kamor sem se vrnil, sem skrbel, da so imeli fantje suhe uniforme. Sušili smo jih v škofjeloški predilnici in jih vozili nazaj na fronto. Naslednji dan sva z Nevenom Soičem, s katerim sva vseskozi tesno sodelovala, vzpostavila stik z oklepno enoto JA na Brniku, ki se je predala. Z njim sva šla do njih, jim preskrbela zdravniško prvo pomoč, hrano, vodo, sokove, ko celo oficirji iz kranjske vojašnice niso upali tja. Še istega dne so se tanki z vojaki vrnili na Vrhniko. Njihov komandat je kasneje izjavljal, da od nas niso dobili niti vode, ni pa povedal, da je sam ni upal dati vojakom, ker se je bal, da smo jo zastrupili. Sprva je zavrnil celo zdravniško pomoč.« Roman Marguč je bil tudi med iskalci pogrešanega vojaka Petra Petriča iz Cerkelj, ki so ga našli mrtvega. To je bil zanj eden najbolj pretresljivih dogodkov iz minule vojne. Zraven je bil tudi, ko so uničili objekte JA na Suhi. »Ali me je bilo strah? Takrat nisem imel časa razmišljati o strahu. Odgovarjal sem za deset, petnajst teritorialcev, mokrih, prestrašenih, ki jih je bilo treba bodriti. Imel pa sem strašen apetit, morda je bil ta odsev napetosti.« Na slovesnosti v Kopru je posmrtno prejel častni vojni znak TO Slovenije tudi Peter Petrič. • H. Jelovčan, foto: G. Šinik STRANKARSKE NOVICE V Tržiču slovenski demokrati Tržič, 24. oktobra - Na 3. kongresu Slovenske demokratične zveze je, kot smo poročali, prišlo do razkola na SDZ - SND in odcepljene skupnine, ki se bo, kot kaže (tak je predlog pred ustanovitvenim kongresom) imenovala Slovenska demokratična stranka. Najbolj nazorna razlaga za tako ime je v trdni odločenosti članov nekdanje SDZ, da ta stranka postane del na Slovenskem nujne sredine, med liberalnimi demokrati na levi in krščanskimi demokrati na desni, večina SDZ pa je z novo narodnjaško identiteto zaplula na skrajno desno. To smo slišali na prvem pokongresnem sestanku članov občinskega odbora nekdanje SDZ v Tržiču, katerega namen je bil, da se odločijo in izberejo. Ob zelo skromni udeležbi, so se vsi navzoči zavzeli za kolektivni prestop v novo stranko s tem, da vse odsotne čiane pismeno povprašajo o tem. Ugotovili so, da se položaj stranke v Tržiču (natančneje v njegovi občinski skupščini) ne bo spremenil, Demos pa, kot smo slišali, slabo deluje. Z dobrim delom se ne more pohvaliti niti poslanski klub. Da bi poživili strankino življenje in njen ugled, so se dogovorili, da organizirajo, ob ponujenem obisku dr. Franceta Bučarja v Tržiču, javno razpravo o aktualnih političnih razmerah, sodelovali pa bodo tudi pri oblikovanju nove programske zasnove Radia Tržič. • Š. Ž. Stranka demokratične prenove Obisk italijanskih levičarjev Ljubljana, 29. oktobra - V Ljubljano je prišla na obisk delegacija Demokratične stranke levice Italije (PDS). Razen z delegacijo gostitelja, Stranke demokratične prenove Slovenije, se bodo Italijani sešli tudi z drugimi slovenskimi strankami levice in Svobodnimi sindikati Slovenije, obiskali pa so tudi skupščino, izvršni svet in poslanski klub italijanske narodnosti. Delegacijo je sprejel tudi predsednik predsedstva Slovenije Milan Kučan. Liberalnodemokratska stranka Regionalizem v novi slovenski ustavi Novo mesto, 29. oktobra - Ker smemo upati, da bo nova ustava le sprejeta in ker je ustavna ureditev regionalizma eno osrednjih neusklajenih vprašanj, sklicuje Liberalno demokratska stranka Slovenije danes opoldne v Novem mestu posvetovanje o regionalizmu v novi slovenski ustavi. Vprašanje stranke na tem vprašanju ni nikakršna kaprica, ampak želja, da tudi nova ustava zagotovi ustrezni regionalni razvoj. Na posvetovanje so vabljeni člani ustavne komisije, člani Bučarjeve usklajevalne skupine, predsedniki parlamentarnih strank, dolenjski poslanci in strokovnjaki s tega področja. Liberalna stranka Slovenije Protest zoper podpisovanje kolektivne pogodbe Ljubljana, 23. oktobra - Marina Bahovec je za glavni odbor Liberalne stranke Slovenije posredovala javnosti protest zoper način podpisovanja kolektivne pogodbe med zasebnimi delodajalci in delavci. "Res sem žal samo neuka obrtnica - delodajalka, ki ima poleg svojega strokovnega dela ludi dosti opraviti z gospodinjstvom, vendar so me čisto praktični, vsakodnevni, konkretni in predvsem finančni problemi pripeljali do tega, da sem se začela zanimati za pravice delodajalcev upajoč, da bom v doglednem času opazila kakšne pozitivne premike na področju delovnega prava, primerljive z razmerami v ekonomsko razvitih državah zahodne Evrope. Trdim, da v pravno urejeni državi podpisujejo kolektivne pogodbe kot dokument temeljnega pomena za gospodarstvo predstavniki delodajalcev in predstavniki delavcev. Kot delodajalka trdim, da so bile nekatere organizirane delodajalske organizacije pri sklepanju te pogodbe namerno izpuščene oziroma so bile izključene tudi iz pogajanj pred podpisom. Poznam vsaj dve taki organizaciji: Slovensko zbornico obrli in podjetništva in Združenje delodajalcev Slovenije," pravi Bahovčeva. Ne želim in ne morem razsojati o vsebini te podpisane kolektivne pogodbe, protestiram pa proti izboru partnerjev, pravi. Vsaj Z delodajalske strani prav gotovo manjkajo nekatere zakonite organizacije delodajalcev. Kar se tiče sindikata delavcev obrti Slovenije, pa vem le to, da veliko delavcev v obrti Slovenije ni vključenih v sindikat, katerega predsednik je gospod Kocman. Sklenjene pogodbe veljajo le za organizacije, ki so jo sklenile, sicer pa to lahko opravljajo le zakonite delodajalske in sindikalne organizacije. • J. Košnjek GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: ANDREJ ŽALAR Mir & Prostori za krajevno skupnost nad trgovino - V krajevni skupnosti Voglje v kranjski občini, kjer sta bili letos glavni nalogi preureditev sedanje klasične trgovine Živil v Domu krajanov v samopostrežno in priprava na gradnjo kanalizacije, so program v glavnem uresničili. Gasilci so obnovili tudi dom, s prostovoljnim delom in prispevki pa sta bila obnovljena tudi fasada in ostrešje župnišča. Preureditev trgovine pa so načrtovali skupaj z izgradnjo prizidka in v zgornjem nadstropju ureditev prostorov za krajevno skupnost. Čeprav urejanje zgornjega dela nad trgovino sodi v program prihodnjega leta, v teh dneh s prostovoljnim delom postopoma prostore že urejajo. Med obiskom v krajevni skupnosti je notranja zidarska dela na primer opravljal kar član sveta krajevne skupnosti Martin Zupane. "Več bomo na ta način naredili letos, manj bo ostalo za prihodnje leto, ko nas čakata morda kanalizacija in vzemljitev električne napeljave. Nad trgovino bodo uredili dve sejni sobi, manjšo pisarno, garderobe in sanitarije. -A. Ž. Možjanca Pred dobrimi petimi leti so na Možjaneo v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini poleti v sušnem obdobju še vozili vodo. Možjanca je bila takrat še najbolj privlačna za tega ali onega graditelja vikenda. Takratno vodstvo krajevne skupnosti Preddvor s predsednikom Jožetom Zormanom se je odločilo za program, ki so mu domačini na Možjanci v desetih domačijah sicer z veseljem in voljo prisluhnili, verjeli, da bo resnično uresničen, pa bolj težko. Voda, telefon in urejena asfaltirana cesta so bile sicer več kot želja, vendar za majhno vas, iz katere so mladi raje odhajali v dolino, težko dosegljiv urejeni normalni vsak dan. Zdaj imajo na Možjanci vodo, telefone in urejeno asfaltirano cesto. Program vodstva krajevne skupnosti in krajanov v minulih dveh mandatnih obdobjih je uresničen. Rastejo že nova gospodarska poslopja, domačije - obnovljene in nove. Možjanca ni več "pozabljena " vas, privlačna za nedeljske vikenda-še in občasne izletnike. Takšnih Možjanc bi danes na Gorenjskem našli še kar nekaj. Nikjer pa se pozaba hribovitih naselij ni umaknila sama. Odgnali so jo predvsem ljudje, marsikje celo že precej ostareli, sami. Marsikje je bil njihov glavni prispevek volja, vse drugo pa odločnost sposobnih krajevnih vodstev in včasih tudi njihov dobronamerni "očitek" možem v občini, da občina ni samo v dolini. # A. Žalar Idejni projekti mrliških Vežic - Kranj - V preddverju občinske stavbe v Kranju so od včeraj (ponedeljek) naprej razgrnjeni idejni projekti ureditve in dograditve obstoječih mrliških vežic na mestnem pokopališču v Kranju. Projekti, ki so jih v začetku minulega tedna predstavili novinarjem predstavniki Javnega podjetja Komunala Kranj, bodo v občinski stavbi razgrnjeni do 28. novembra. Ta čas bodo v knjigi pripomb v preddverju občinske stavbe zbirali tudi mnenja Kranjčanov na zasnovano ureditev. Več o idejnih projektih bodo pisali v Gorenjskem glasu v prihodnji številki. • (až) Ml m 11 I 1 m 9 Kvaliteta Gallus naši kupci! 1^ V Kranju in na Gorenjskem samo v iy(?~t\ naših prodajalnah Ženski in Moški \^K\ salon - Titov tro 7 Krajevna skupnost Preddvor Preddvor vidi razvoj v turizmu Pred obdobjem zadnjih dveh mandatov se je v krajevni skupnosti Preddvor v kranjski občini marsikomu dozdevalo, da je turizem enostavno čez noč dosegljiva dejavnost. Preddvor - Možjanca, 28. oktobra - V soboto je predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Kranj Vladimir Mohorič na Možjanci v krajevni skupnosti Preddvor svečano odprl asfaltirano cesto, ki je krajane povezala s Tupaličami in tako še bolj približala dolini in krajem v krajevni skupnosti ter občini. Sobotna otvoritev, za katero si je prizadevalo prejšnje vodstvo, ko je bil predsednik sveta KS Jože Zorman, in sedanje, ki ga vodi Uroš Premru, je bila pravzaprav, kar zadeva Možjaneo, pika na i v dogajanju velikih sprememb. Krajani so pred leti ob pomoči krajevne in občinske skupnosti zgradili najprej vodovod. Potem so dobili telefone, v soboto pa so se s cesto pravzaprav v marsičem izenačili z dolino. Predsednik vaškega odbora na Možjanci Franci Stirn se je v soboto zahvalil za pomoč pri urejanju ceste. Zahvala prav gotovo velja in bila je na mestu, saj je Možjanca danes drugačna, kot je bila še nedavno tega, zaradi širših vlaganj in skupnih odločitev. Vendar pa so zahvale najbolj upravičeni krajani sami. Tako kot tudi vsi drugi v krajih v krajevni skupnosti Preddvor, kjer so v zadnjih letih veliko naredili na področju tako imenovane gospodarsko - komunalne infrastrukture. "Preddvor si zamišljam, da bi moral biti čimbolj podoben Bo-rovljain onkraj meje," je pred letom ali dvema v nekem pogovoru razmišljal nekdanji predsednik sveta KS in sedanji predsednik gospodarske komisije Jože Zorman. Danes imajo v razvojnih možnostih krajevne skupnosti Preddvor odločno in na prvem mestu zapisano, da "Preddvorska KS vidi svoj razvoj v turistični dejavnosti." Včasih so si turizem drugače predstavljali; predvsem, da ga je s hotelom in lepim pogledom moč doseči čez noč. "Razširiti in urediti moramo cesto skozi Preddvor, zgraditi pločnike, postajališča, razsvetljavo... Kar precej cest je preozkih (na Breg iz Preddvora in iz Tupalič, Franci Štirn do hotela Bor...). Pogrešamo zazidalni načrt in načrt obnove starega vaškega jedra. Farna cerkev, na kateri smo obnovili zvonik, zdaj čaka, da dela dokončamo na fasadi in cerkveni ladji. Obrt, regulacije, izsuševa-nja, urejevanje sakralnih objektov in predvsem kanalizacija ob še kopici drugih stvari, so pogoji, da bomo v krajevni skupnosti resnično lahko govorili o možnostih in o pravem turizmu," ocenjujeta Uroš Premru in Jože Zorman. Turizem torej Preddvoru ne obrača hrbta, vendar pa uresničitev ne bo tako enostavna, kot je bilo mišljenje leta nazaj. Pa Brezje pri Tržiču spet Sveta Neža? Brezje pri Tržiču - Ceste, izgradnja vodovodnega omrežja, odvoz komunalnih odpadkov in ugotavljanje volje krajanov glede poimenovanja kraja so bile glavne točke na nedavnem zboru krajanov v krajevni skupnosti Brezje pri Tržiču. Obravnavali so kar osem cest na območju krajevne skupnosti. Na manjšem delu cest so sicer v preteklosti že dobili asfaltno prevleko, precej cest pa je še makadamskih in imajo v krajevni skupnosti z njimi veliko stroškov zaradi nenehnih popravil po vsakem deževju. Na zboru krajanov so se sporazumeli, da ima vsekakor prednost pred vsemi drugimi cesta na Visoče, za katero je že izdelan predračun, krajani pa naj bi zbrali četrtino denarja. Ker so bile zaradi vojne investicije ustavljene in se bližamo koncu leta, so realne možnosti, da se bo visoška cesta začela urejati v začetku prihodnjega leta. Kar pa zadeva cesti na Popovo in cesto Brezje - Hušica -Hudo - Kovor so se krajani na zboru odločili najprej za ko-vorsko cesto, ker bi s tem dobili lokalno krožno povezavo in uvedbo avtobusne linije v prihodnosti. Urejata se tudi že priključna cesta Hudi graben in cesta pod breškim domom organizacij. Krajani pri tem sodelujejo s četrtino denarja. Stranska cesta Ribnikar - Meglic se bo začela urejati, ko bodo rešena lastniška vprašanja, za cesto na Bistriško planino pa se bodo morali prihodnje leto pogovoriti o prispevku lastnikov posesti za vzdrževanje. Kar pa zadeva cesto na pokopališče v Kovorju, se na zboru krajanov niso strinjali s soudeležbo. Preskrba z vodo na območju KS je povezana z izgradnjo zajetja Lešanščice v Hudem grabnu, čeprav Brezje zdaj dobivajo vodo iz Žegnanega studen- ca. Nad Brezjami bo najprej zgrajen 200-kubični rezervoar, nakar bo sledila obnova primarnega cevovoda Brezje - Hušica - Hudo in potem še izgradnja zajetja v Hudem grabnu ter položitev cevovoda do Brezij. Najprej bo torej rešena preskrba z vodo na najbolj kritičnem območju, šele nato pa je predvidena povezava Žegnanega studenca - Hušica in priklop na vas Brdo. Krajani so se v nadaljevanju tudi strinjali s sofinanciranjem odvoza odpadkov v zabojnikih. Potrdili pa so tudi predlog, da se postopoma lotijo izgradnje javne razsvetljave v vseh vaseh v krajevni skupnosti. Nazadnje pa so razpravljali še o poimenovanju vasi. V petdesetih letih je bilo vasi odvzeto ime Sveta Neža. Ker v občini deluje komisija za sporna poimenovanja, se je vodstvo krajevne skupnosti odločilo (da ne bi čez čas prišlo do očitka, da na možnost niso opozorili), o ponovnem razmisleku o imenu. Na zboru krajanov so se odločili za anketo med prebivalci krajevne skupnosti oziroma vasi Brezje pri Tržiču. V anketi bodo ponudili tri možna imena: Brezje - Sveta Neža, Sveta Neža ali Brezje pri Tržiču. Če bo na podlagi ankete oziroma odločitve krajanov prišlo do spremembe imena, s tem ne bo stroškov, saj bodo krajani zaradi slovenske državnosti morali že tako zamenjati vse dokumente. Stroške za morebitno zamenjavo hišnih tablic pa bo krila občina. • D. Papler Otvoritev ceste na Možjanci - uresničena želja Možjančanov in velika pridobitev tudi za doseganje ciljev v krajevni skupnosti Preddvor vendar ta cilj za "vaško občino Preddvor" (kot predlagajo v pregledu dogajanj in problemov v K*S, da bi bilo lahko za naprej pravo ime sedanje KS) ni tako odmaknjen. Veliko temeljev zanj na področju infrastrukturne urejenosti je že postavljenih. Zdaj sta pravzaprav najbolj pomembna glavna cesta in kanalizacija. Banka bo najbrž slej ko prej sama spoznala, da je njeno mesto tudi v Preddvoru. Ob sprotnem uresničevanju načrtov, kakršen je ta hip izgradnja prizidka in adaptacija doma ter ureditev nekaj cest v Novi vasi in Tupa-ličah pa bo nenazadnje tudi turizem vsak dan bolj doma v Jože Zorman Preddvoru. • A. Žalar MARMOR HOTAVLJE Gorenja vas tel.: 064/68-210 PRIDITE - PRESENEČENI BOSTE NAD PONUDBO IN KVALITETO! Turistično društvo Cerklje na Gorenjskem Letos tretjič Sedem najtežjih Pod pokroviteljstvom Gorenjskega glasa in ETE Kamnik bo 8. novembra v kino dvorani Zadružnega doma v Cerkljah prireditev z izborom najtežjih kme-čih pridelkov. Cerklje, 28. oktobra - Čeprav se Turistični delavci v Cerkljah v kranjski občini zaradi vojne še vedno spopadajo z denarnimi težavami, tradicionalna prireditev za izbor najtežjih kmečkih pridelkov vseeno bo. Predsednik organizacijskega odbora prireditve in hkrati podpredsednik Turističnega društva Cerklje ter predsednik občinske turistične zveze Kranj Janez Kuhar nam je pred dnevi povedal, da težav letos sicer ni i0 ni konec, vendar "vsaj to prireditev, od številnih drugih načrtovanih, bomo organizirali." Nekakšen uvod v letošnjo gorenjsko oziroma vseslovensko prireditev Najtežji kmečki pridelki, ki bo v Cerkljah v kino dvorani Zadružnega doma v petek, 8. novembra, ob 19. uri, je bila že prireditev pri Cirilu Zupi-nu v Gradu pri Cerkljah, ko so tudi letos izbirali najtežji krompir. Na prireditvi Turističnega društva, na kateri 8. novembra ne bo manjkalo tudi glasbe in humorja, vodil pa jo bo znani radijski napovedovalec Silvo Teršek, bodo tokrat izbirali sedem najde-belejših pridelkov z Gorenjskega oziroma Slovenije in sicer: krompir, zelje, repo, rdečo in krmilno peso in rdeče ter krmilno korenje. "Organizacijski odbor se je odločil, da tokrat na prireditvi pridelkov ne bomo tehtali. Vsakdo naj bi jih stehtal doma in potem sodeloval na "licitaciji". Le v primeru, ko bo šlo za preverjanje, bomo pridelek tudi stehtali. Sicer pa vsakdo lahko sodeluje s po enim pridelkom vsake vrste. Pripravili smo trideset lepih, praktičnih nagrad, ki so jih prispevali obrtniki in podjetja z našega območja. Vstopnice za prireditev pa bodo v predprodaji v Turistični pisarni v Cerkljah pri Mari Tarmanovi," je pojasnil Janez Kuhar. Povedal pa je tudi, da je imelo društvo zaradi vojne v Sloveniji in odpovedi razstave cvetja in lovstva kar 500 tisoč takratnih dinarjev škode. Odpovedati so morali zato tudi načrtovano prireditev Družina poje in za 22. sep- Janez Kuhar tember predvideno srečanje gorenjskih turističnih delavcev. "Se dobro, da nas pri plac11" najemnine za turistično pisarno Hribarjevi hiši Gorenjska ban** razume, da smo v težavah. Si£* pa delo in dejavnost v društvu * zdaleč nista zamrla. Do konca J ta bomo na primer ocenili 8voS i0 ske lokale na našem območju j potem januarja najboljšim podel vrtnice." • A. Žalar GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE UREJA: DANICA ZAVRL ŽLEBIR Inštitut na Golniku slavi častitljivih 70 let Ustanova s tradicijo Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo na Golniku je svoj jubilej slavil z znanstvenim simpozijem. Golnik, oktobra - Redke so zdravstvene ustanove na Slovenskem, ki bi učakale častitljivih 70 let kot Golnik in ob tem ves čas ohranjale kontinuiteto. Na Golniku se od nastanka dalje ves čas ukvarjajo s Pljučnimi boleznimi in so na tem področju v sedmih desetletjih dosegli opazen razvoj. Inštitutu, ki je bil ves čas korak pred drugimi zdravstvenimi ustanovami, pa ta čas ni preveč naklonjen, saj se mo-r* zaradi preživetja ukvarjati s kopico banalnosti, kakršna je, deni-Do, okvarjeni rentgenski aparat in pomanjkanje denarja za novega, več o ustanovi njen direktor prof. dr. JURIJ SORLI. »Inštitut na Golniku je nastal v obdobju epidemije tuberkuloze v začetku stoletja, čeprav obletnico povezujemo z gradnjo tako Jfrienovane železničarske stavbe. Po vsej Jugoslaviji so hkrati nastajale tovrstne klinike, ki so se spoprijemale s tedaj zavratno boleznijo, ki ji medicina še ni vedela vzroka in načina zdravljenja. Zato so v sanatorijih tedaj bolnikom nudili čisto okolje, zdravila, dobro hrano, veliko sonca in čistega zraka, skratka tistega, za kar so tedaj verjeli, da zdravi tuberkulozo. Prva klinika te vrste Je bila zgrajena v Davosu v Švici, vse spoznamo po enakem slogu, njihova značilnost so bile dolgotrajne zaprte skupnosti, kakršno Je opisal Thomas Mann v Čarobni gori: skupnost bolnikov, zdravnikov in strežnega osebja, duh izrazite povezanosti, ki kljubuje bolezni. Med drugo vojno so Nemci presodili, da je Golnik Najprimernejši kraj za splošno regionalno bolnišnico in uvedli vse oddelke od kirurgije do porodnišnice (mnogi v vojnem času rpjeni Gorenjci imajo v rojstnem ''stu zapisan rojstni kraj Golnik), dokončali so železničarsko stavbo, sezidali stavbo za nalezljive bolezni. Po vojni je bilo zaradi "ednih razmer veliko tuberkuloze in na Golniku je nastal Jugoslovanski inštitut za TBC. Po letu 1952 je postal republiška ustanova, v samoupravnem obdobju pa nikogaršnja, saj je Gorenjska trdila, da smo Univerzitetni klinični center, ta pa, da ob pretežno gorenjskih pacientih predstavljajo regionalno ustanovo. Tako srno sedeli na dveh stolih, Gorenjska pa je kot regionalno bolnišnico razvijala Jesenice. Po voj-JJ1 smo na Golniku zdravili tuberkulozo vseh vrst, od otroške do ženske genitalne, in sicer boljke iz vse Slovenije in drugih krajev Jugoslavije. Zdaj poleg pljučnih zdravimo tudi notranje bolezni, večidel za bolnike z Gorenjskega, med katerimi prevladujejo Kranjčani in Škofjeloča-ni.« Koliko je Golnik pomenil v svetu nekoč in koliko danes? »Ko smo še zdravili tuberkulozo, je bil Golnik v evropski konici, kasneje pa je počasi zdrsnil na jugoslovansko raven. V okviru dežel Alpe Jadran smo priznani kot vodilni, čez ta okvir pa žal ne sežemo, ker bi za tak razvoj potrebovali ogromna vlaganja v raziskovanje, da bi ohranjali vrh. V zdravstvu se je vedno vlagalo v zidove, kupovali smo aparature in to ne tako, da bi jo maksimalno izrabili tudi z ustrezno izurjenimi ekipami. Za Golnik to ne velja.« Kdo se danes zdravi na Golniku? »Golnik je republiška hiša, ki v 40 odstotkih "servisira" Gorenjsko, prav toliko ljubljanske občine, ostalo pa zdravi ljudi iz drugih slovenskih krajev in širše. Za Gorenjsko je zlasti interna bolnišnica, medtem ko je širšemu prostoru namenjena kot inštitut za pljučne bolezni. Golnik je imel včasih čez 1000 postelj na raznih koncih od Petrovega brda do Tupalič, dokler je bila bolezen še zelo razširjena. Pozneje so se te zmogljivosti krčile, standard pa se je izboljševal. Včasih je bila za tuberkulozo povprečna ležalna doba eno leto, danes se zdravi pretežno doma, razen hujših bolnikov, ki ležijo v bolnišnici od 50 do 60 dni. Se tuberkuloza spet pojavlja? »Na tuberkulozo ne smemo nikoli misliti kot na bolezen, ki je ni več. Slovenija ima tako pogostost te bolezni kot razviti del Italije, Avstrija. Gre večinoma za priseljeno TBC. Tudi zdaj, ko imamo okoli 20.000 beguncev, nastajajo ugodna tla za to bolezen: prihajajo ljudje iz predelov Hrvaške, ki so slabše zdravstveno preskrbljeni, prihajajo v stresu, ki jim je zmanjšal odpornost, tudi njihova tukajšnja gostota povečuje možnost razvoja bolezni. Prej je ekonomska migracija prinašala s seboj tuberkulozo, zdaj jo politična. Tudi ekonomsko razslojevanje družbe bo spet prineslo obrobne skupine in z njimi bolezen. Razviti svet je že domala pozabil na tuberkulozo, a je z razvojem narkomanije, promiskuitete, aidsa spet doživela izrazit skok. Te vrste tuberkuloze se zelo težko zdravijo, ker jo spremlja še neodpornost organizma. V Sloveniji smo s samo štirimi odstotki tuberkuloze relativno na dobrem, toda to lahko naglo postane drugače, če bomo nadzor izpustili iz rok.« Katere pljučne bolezni zdaj zdravite na Golniku? »Na Golniku zdravimo pljučne bolezni, ki so posledica onesnaževanja mikro in makro okolja, od raka, kroničnega bronhitisa, vse več je bronhialne astme, bolezni, ki nastajajo zaradi delovnega okolja, bolezni umetnega prezračevanja. Od ostalih notranjih bolezni, ki jih zdravimo na Golniku, pa smo najbolje razvili zdravljenje bolezni prebavil in srca. « Kako ste opremljeni kot vodilni slovenski inštitut za pljučne bolezni? »Opremljenost je zadovoljiva, kar zadeva bolnišnico, medtem ko je v inštitutu prav mizerna, kajti vlaganja so bila zadnja leta nikakršna. Pri načrtovanju medicinske opreme, kjer je tehnološki razvoj nenehen, smo doživeli neznanski zaostanek. Ta čas se je primerilo, da nam je popolnoma odpovedal rentgenski aparat. Lani smo hoteli na podoben način, kot so za aparaturo zbirali denar v kranjski občini, tudi mi zbrati za nov rentgen, vendar se je zataknilo. Rentgen je tako star in izrabljen, da je prišlo celo do uradne prepovedi uporabe. Decembra imamo zagotovilo proizvajalca, da bomo lahko nadome- stili zgoreli del in bo aparatura spet lahko delala. Za program financiranja, ki je bil s strani občin zavrnjen, pa upamo, da se bo to leta 1992 drugače obrnilo.« Kako uspete v teh razmerah ohranjati dokaj visok standard bolnišnice? »Z zagnanostjo kolektiva, ki naredi z obstoječimi aparaturami kar največ. Nič novega nismo zgradili na Golniku, zadnja je bila obnova "železniške stavbe" pred 11 leti. Nismo vlagali v zidove, v aparature pa le toliko, da so bile takoj izkoriščene. Ta varčnost je dediščina zasebne miselnosti, kakršna je vladala v nekdanjih sanatorijih, saj je bilo za vsako vlaganje treba misliti, kaj bo prineslo. Ta mentaliteta je na Golniku ostala, vendar nas tolikšna varčnost zdaj tepe.« Kako lahko ustanova funkcionira v mačehovskih razmerah? »Samo na račun visoke zavesti ljudi. Zavedali so se, da morajo dati visok prispevek, ne da bi bili nagrajeni z visokim dohodkom in lagodnimi življenjskimi razmerami.« Ob obletnici pripravljate tradicionalni znanstveni simpozij. O čem bo beseda? »Letos je 28. simpozij, tema pa ena najbolj množičnih bolezni na svetu, kronična pljučna bolezen, ki bolnikom ogrozi srce in lahko bistveno skrajša življenje. Ta tema je izbrana, ker moramo v Sloveniji še veliko napraviti in opozarjati na pomen bolezni, ki se celo v strokovnih krogih zanemarja in podcenjuje. Na simpoziju, ki je bil vselej mednaroden, letos sodelujejo domači strokovnjaki, čeprav smo imeli v načrtu povabiti tudi ljudi iz tujine. Širšo udeležbo pričakujemo na simpoziju Pljuča in okolje novembra v Trstu, kjer se bomo srečali strokovnjaki dežel Alpe Jadran.« • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik Seminar o izvajanju stanovanjskega zakona Zanke novega stanovanjskega zakona Center za izobraževanje in svetovanje pri Fakulteti za °Sranizacijske vede v Kranju gostil številne izmed ti-s*ih, ki se bodo v prihodnje ukvarjali s prodajo sta no J*aj in sklepanjem stanovanjskih pogodb v podjetjih *r drugih institucijah. *r*nj, 23. oktobra - "Kako izvajati stanovanjski zakon" je bil delovni JJ*slov seminarja, na katerem so gostje - Mira Becele, pomočnica repu-*"$kega ministra za varstvo okolja in urejanje prostora, svetovalka ^ftita Hočevar, Ignac Pavlin, predstojnik Centra za izobraževanje in Rovanje in Zvone Zrimšek - poskušali čim podrobneje in čimbolj °nkretno razložiti udeležencem, za katere je bila dvorana skoraj Nemajhna, vse postopke in ukrepe za izvajanje novega stanovanjske-te zakona. Pomočnica republiškega ministra za varstvo okolja in urejanje Prostora, Mira Becele, se je posvetila predvsem novostim, ki jih pri-naŠa stanovanjski zakon. Po njenih besedah je ključ za razumevanje Ce'otnega zakona njegov 4. člen, v katerem se ves stanovanjski fond PSdeli na štiri tipe stanovanj. Tako smo dobili z novim zakonom la-.J)a, sekundarna in najemniška stanovanja. V kategoriji najemnikih stanovanj pa so precejšnje spremembe in tudi nekaj enačenj poreznih kategorij stanovanj, ki niso primerljiva. Tako npr. sedanjih jalnih stanovanj nikakor ne moremo enačiti s prejšnjimi solidarnostnimi stanovanji, prav tako pa sedanjih službenih stanovanj ni ^ogoče enačiti z dosedanjimi kadrovskimi. Med najemniškimi staranji se pojavlja tudi kategorija profitnih stanovanj, ki jih pri nas reiutno še nimamo. To bodo stanovanja, ki jih bodo podjetja šele gradila. Predstavljala bodo višji stanovanjski standard, saj so mišlje-|jJa kot večja, luksuzna stanovanja, katerih najemnina bo tudi temu rr,rnerna. Po besedah Mire Becele, je bilo ravno pri obravnavanju te *ategorije v skupščini precej pomislekov liberalno usmerjenih raz-Pravljalcev, saj so nasprotovali strogo profitnim razlogom za najema- ^e takih stanovanj. J Program seminarja je bil dokaj obsežen, kljub temu pa so števil-J udeleženci zastavili celo vrsto vprašanj in tudi kritike niso bile g.dke. Večkrat omenjena kritika je letela na postavko "ožji družinski J*0", na katerega se lahko prenese stanovanjska pravica Nekateri l^leženci seminarja so bili prepričani, da bo to prineslo številne ma-s "Jacije in zlorabe. Mira Becele je na to kritiko odgovorila, da bodo ki »nje zlorabe vsekakor manjše, kot so bile pred tem, v stari postav-tjj*« Nikakor ni mogoče z enim zakonom preprečiti iznajdljivosti lju-[0l Je še poudarila. Velike težave se bodo porajale tudi pri prodaji in Ckovanju stanovanjskih hiš. Tu bo postopek točkovanja, ki je pritajen ocenjevanju stanovanja, bistveno bolj zapleten, saj bo potreb-e Parcele deliti, za kar pa bo po mnenju ene izmed razpravljalk, n°rnesečni rok prekratek. • M. Peternelj Otroci s Hrvaške med našimi šolarji Rad bi domov, pravi Viktor Kranj, 28. oktobra - Med vojnimi begunci s Hrvaške, ki so našli zavetje pri sorodnikih, prijateljih, znancih v Kranju je zlasti veliko otrok. Da bi njihovo življenje daleč od doma in vojne vihre teklo po čimbolj normalnih kolesnicah, so gostitelji precej šoloobveznih otrok vključili v pouk v naših šolah. V osnovni šoli Jakoba Aljaža na Planini, ki je še donedavna nosila zgovorno ime "bratstvo in enotnost", imajo trenutno deset begunskih otrok. ti. Otrok je premalo, glede na različno starost so raztreseni po razredih; da bi lahko oblikovali posebne oddelke, v katerih bi poučevali hrvaško govoreči učitelji po hrvaškem programu, zato ne pride v poštev. »Otrokom smo preskrbeli učbenike, dajemo jim malico in ponudimo kosilo. Največji problem je jezik. Naši učitelji se trudijo, jim posebej raztolmačijo, česar ne razumejo. Spremlja jih tudi šolska psihologinja. Žal mi je, če jim šolanja pri nas ne bodo priznali, kot berem v časopisih.« Med šolarji s Hrvaške smo v petek dopoldne našli samo dva, vsi drugi so bili v popoldanski izmeni. Brata Viktor in Igor Filima sta doma iz Zagreba, v šolo na Planini sta prišla zadnja, 22. oktobra. Igor, ki je v petem razredu, je povedal: »K sorodnikom v Kranj naju je pripeljala mama in se potem vrnila v Zagreb. Strah me je bilo bombardiranja, posebej prvič. Skrbi me za očeta in mamo. Sošolci so me zelo lepo sprejeli. Rad hodim v šolo, tu imam že prijatelje. Nova šola je večja, bolj urejena kot tista v Zagrebu.« Viktor je v šestem razredu: »Ko so bombardirali, smo šli v kleti. Bilo me je strah. S starši se vsak dan slišimo po telefonu, če moreta, prideta čez soboto in nedeljo v Kranj. Rad bi šel domov.« • H. Jelovčan, foto: G. Šinik »Prvi dve deklici, sestrici, sta prišli že 9. septembra iz Nove Gradiške. V Kranju sta bili na počitnicah pri teti in ko se je na Hrvaškem začelo, ju je zadržala in takoj vpisala v šolo,« je povedala ravnateljica Antonija We-iss. »Drugi otroci so iz Karlovca, Borovega naselja, Pakraca, zadnja sta prišla brata iz Zagreba, ki sicer ni krizno območje, vendar pa tam tudi nimajo pouka. Otroci so se na splošno dobro vživeli v novo okolje, šolo resno jemljejo, sošolci so jih zelo lepo sprejeli. Po njihovem vedenju v šoli bi lahko sodili, da so pozabili na vojne strahote, ki so jih doživeli doma. Drugače je najbrž zunaj šole. Kranjski sorodniki pripovedujejo o njihovih travmah, nočnih morah...« Hrvaški otroci v šoli Jakoba Aljaža delajo po našem učnem programu. Kot pravi Antonija VVeiss, hrvaškega programa šola nima niti ga ne more organizira- DELAVSKI ODVETNIK ODGOVARJA Varstvo pravic delavcev - potek rokov Vprašanje: Kakšni so roki v postopkih za varstvo pravic delavcev? Ali ugovor zoper sklep zadrži izvršitev sklepa? Odgovor: Delavec ima pravico pristojnim organom v organizaciji oziroma delodajalcu vložiti zahteve za uveljavljanje njegovih pravic iz delovnega razmerja ter pravico do ugovora zoper sklepe, ki jih ti organi sprejemajo o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih. Delavec mora biti pri uveljavljanju in varovanju svojih pravic iz delovnega razmerja aktiven. Zato pa mora paziti na potek rokov, ki jih določa delovna zakonodaja. Za roke, ki so določeni z delovno zakonodajo, ki veljajo za postopke varstva pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev velja, da začnejo teci: • prvi naslednji dan, ko je delavcu vročen sklep, s katerim se odloča o njegovi pravici, obveznosti in odgovornosti, in sicer je rok za vložitev ugovora 15 dni, razen v disciplinskih postopkih, kjer je 8-dnevni rok; • prvi naslednji dan, ko je delavec zvedel za kršitev pravice, rok za vložitev zahteve je 15 dni; • prvi naslednji dan, ko je delavcu vročena dokončna odločba o organizaciji, rok za sodno varstvo je 15 dni. Ugovori zoper sklepe oz. zahteve za varstvo pravic ali predlogi za sodno varstvo so vloženi pravočasno, če so izročeni pristojnemu organu pred potekom roka. Pristojni organ v organizaciji oz. delodajalec mora odločiti o zahtevi oziroma ugovoru delavca v 30 dneh od dneva, ko je bila vložena zahteva oziroma ugovor. Ugovor delavca zoper sklep o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih zadrži izvršitev sklepa do sprejema dokončne odločitve. Ugovor delavca pa ne zadrži izvršitve sklepa v primerih, ko se delavcu določi osebni dohodek, ko se ga začasno odstrani z delovnega mesta in prerazporedi na drugo delovno mesto, ko se ga začasno razporedi na drugo delovno mesto, če gre za nujne primere, ko se delavcu naloži delo preko polnega delovnega časa, ko se nujno začasno prerazporedi delovni čas in ko se delavcu odredi čakanje na delo. Pravna služba Sveta kranjskih sindikatov Aljoša Drobnič, dipl. iur. VESTI Pohod v neznano Sekcija za planinske izlete in pohode pri kranjskem upokojenskem društvu spet vabi na planinski izlet, tokrat v neznano. Odpravili se bodo v četrtek, 14. novembra, ob 7. uri z avtobusom izpred kina Center v Kranju. Oprema naj bo planinska (tudi dežnik), hodili bodo kaki dve uri. Po kosilu, ki je zajeto v plačilu vsakega posameznika, se bodo pozno popoldne vrnili domov. Izlet v neznano, izdajo le to, da ne na Gorenjsko, vodita Igor Kloar in »Perestrojka«. Prijave sprejemajo v društvu, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek dopoldne. Slovenija prevzela vojaška stanovanja Ljubljana, 25. oktobra - Republika Slovenija je po umiku Jugoslovanske armade prevzela tudi njen stanovanjski fond. Po trditvi 5. armadnega območja je teh kakih 8000 in so vredna okoli 500 milijonov mark. To je Slovenija storila na podlagi ustavnega zakona o osamosvojitvi in na temelju dejstva, da ni dala soglasja k zveznemu zakonu, s katerim so bili potrjeni posebni pogoji odkupa stanovanj iz tega fonda. Za ta stanovanja bo skrbelo obrambno ministrstvo, ki jih bo del oddvojilo za potrebe pripadnikov TO in policije, del pa jih bo najbrž doletela privatizacija po novem stanovanjskem zakonu. Kot je na seji skupščinske komisije za urbanizem in stanovanjsko problematiko povedal namestnik obrambnega ministra Miran Bogataj, je bilo z vojaškimi stanovanji precej težav. Kljub dogovoru o izpraznitvi je JA skušala po zakonu, ki v Sloveniji ni veljaven, prodati približno 1400 stanovanj, dodeljevala je stanovanja lojalnim častnikom, prihajalo pa je tudi do nasilnega vseljevanja. Težave so imeli tudi zaradi pomanjkljivih podatkov 5. armadnega območja o stanovanjskem fondu JA, saj tam očitno tega področja niso nadzirali. JA tudi trdi, da je dokumentacijo o stanovanjih ukradlo hrvaško notranje ministrstvo. Zaradi vsega je začela Slovenija enostransko prevzemati stanovanja, da ne bi propadla. Stanovanjske pogodbe sedanjih stanovalcev preverjajo, prazna pa bo obrambno ministrstvo, kot je že omenjeno, deloma namenilo lastnim potrebam. Višja cena oskrbnega dne Tržič, oktobra - Na zadnji seji tržiškega izvršnega sveta so člani potrdili 20-odstotno povišanje cen oskrbnega dne v Domu starostnikov Petra Uzarja v Tržiču. Kot oddelek za gospodarstvo in družbene dejavnosti je bil tudi izvršni svet mnenja, da je glede na splošno povišanje cen živil, dviga materialnih stroškov, amortizacije in drugega, uprava doma upravičena do 20 - odstotnega povišanja cen oskrbnega dnein 5-odstotnega povišanja dodatne oskrbe. Od 1. novembra dalje bo tako povprečna cena oskrbnega dne v Domu Petra Uzarja 254 SLT, najvišja 274 in najnižja 242 SLT. • D. D. Krvodajalska akcij: Rdeči križ Slovenije novembra spet pripravlja krvodajalske akcije v več slovenskih krajih. Od 8. do 15. novembra bodo odvzemi krvi tudi v radovljiški občini. V Bohinjski Bistrici bo odvzem krvi 8. novembra, v zdravstvenem domu na Bledu pa 11., 12., 13. in 14. novembra. 15. novembra bo krvodajalska akcija v Kropi. Odvzemi krvi bodo od 7. do 13. ure. Prijave sprejemajo poverjenik^ RK v podjetjih, krvodajalci pa se lahko prijavijo tudi na sedežu občinske organizacije v Radovljici. SALON |pn! POHIŠTVA KRANJ, Gorenjski sejem tel.: 222-308 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOMENTAR LEA MENCINGER MESTO UMIRANJA SVOBODE Danes je devetindvajseti dan, ko Dubrovnik, mesto in nekdanja slavna republika svobode počasi umira na očeh vseh nas, vsega prizadetega in očitno tudi neprizadetega sveta. Če ne bi bilo te hladne neprizadetosti, težko, da bi kdo zdaj na pragu 21. stoletja tako dolgo časa okleval, ali naj prepreči sesutje simbola evropskih kulturnih vrednot pod obstreljevanjem neke druge kulture, ki pozna le svoje Evropi in vsemu svetu tuje vrednote prahu, ruševin, ponižanja in smrti. Ne le Dubrovnik, tudi druga hrvaška mesta postajajo nekakšni od vojnih viher okleščeni vihartiikom v gorah podobni spomeniki srečanja dveh različnih politik, dveh različnih kultur in vseh drugih različnosti, ki se sicer srečujejo tudi v miru. Ali bo že jutri morda znova vihrala zastava Libertas na du-brovniških trdnjavah, ki so skozi veke znale ohraniti svojo svobodo: mesto je znalo urediti celo odnose s Turki, sicer za ceno 12.500 dukatov letno. Vsa stoletja poslej se je Dubrovnik srečno ogibal vojnim nevarnostim, posebej tistim z vzhoda. Dubrovčani SO pognali iz mesta tudi Napoleonove vojake, toda izgubili republiko. Vendar v mestu je vedno vihrala zastava svobode. Ta simbol je zdaj meta vseh napadov jugoarmade in drugih sovražnih skupin. Z njenim zavzetjem je tako, kot bi Črnogorcem hoteli zrušili njihov Lovčen z Njegoševim mavzolejem, svetinjo kulture in narodne istovetnosti obenem. Zato dramskega igralca Tonka Lonze ni bilo sram jokati na odru Prešernovega gledališča v Kranju, ko je tik pred nastopom v okviru prireditve Croatian art forces po telefonu zvedel, da je porušena njegova rojstna vas le streljaj od Dubrovnika. Kdo lahko požiga in ruši po sosedovem in v imenu česa '.' Kdo in zakaj si želi. da bi hrvaška mesta izpraznil od bombardiranja in izolacije v nepovratni eksodus primorani hrvaški živelj? Kdo si vendar želi palestinsko usodo iz uničenih mest in vasi pregnanih hrvaških otrok ? Tudi Izet Hajdarhodžič, igralec, ki mu tako kot Lonzi sivina že prepreda lase, je Dubrovčan. Enaindvajset let zapored je nastopal na dubrovniških letnih igrah, na prostoru pred dubrovniško glasbeno šolo, ki jo je v soboto zadela granata. Ali bosta z Lonzo znova na prostem nas'opala z Držičem na kamnitih ploščah tega večnega mesta, v katerem granate ubijajo njihove pesnike na domačem pragu. Čeprav se Dubrovniku zgodi najhujše, bo za Dubrovčane in za druge pač ostal večno mesto; Lovrijenca, Stradu-na, Gruža pač ni mogoče zavzeti in odtujiti Dubrovčanom. Slavne zgodovine o svobodi in za svobodo pač ni mogoče osvojiti tako kot kamen. Zato bosta lahko Tonko Lonza, Izet Hajdarhodžič in vsi drugi iz društva hrvaških dramskih umetnikov tako kot pevci od Josipe Lisac, Tajci, Dina Dvornika in do vseh drugih, ki nastopajo na odrih doma, pri nas, kjerkoli, nastopali vedno in povsod v čast Dubrovnika in vseh Dubrovnikov pri nas. POEZIJA IN VOJNA Kranj - Tradicionalno srečanje slovenskih pesnikov na kranjskem simpoziju tudi letos ne bo izostalo. V organizaciji Društva slovenskih pisateljev in Prešernovega gledališča bodo v torek, 29. oktobra, z začetkom ob 9.30 slovenski pesniki razpravljali na temo Poezija in vojna. Izhodišča za razpravo je tokrat pripravil dr. Janez Strehovec. Med drugim je zapisal: "Vojna z vso grozo smrti, bolečino, konfliktnostjo in usodnostjo je za sodobnega pesnika sublimna in suptilna; ne da bi jo izrecno imenoval samo enkrat, jo lahko avtor odkriva in opiše v jeziku s povsem individualizirano, hermetično in na meje njegove jezika/sveta vezano liriko..." KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikarka Alenka Kham - Pičman. V foverju Prešernovega gledališča razstavlja akad. slikar in grafik Črtomir Frelih. V galeriji Lipa v Mestni hiši razstavlja akad. slikar Zmago Puhar. V galeriji AES Letališča Brnik je odprta razstava akvarelov in lesorezov Staneta Žerka. V Pionirski knjižnici bo v sredo popoldne ob 16. uri ura pravljic. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava del akad. slikarja Dušana Kirbiša. V razstavnem salonu Dolik je še do konca meseca na ogled razstava Ustvarjalnost v občini Jesenice. RADOVLJICA - V Šivčevi hiši je na ogled razstava likovnih del iz stalne galerijske zbirke. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Alojz Mulič. V galeriji Kamen razstavljajo fotografije člani Foto kino kluba Radovljica. V dvoranici radovljiške knjižnice bo danes, v torek, ob 19.30 Ivan Pipan ob diapozitivih predstavil Saharo. SKOFJA LOKA - V Groharjevi galeriji so na ogled dela slikarja erka. SA80V galeriji Fara razstavlja slikar Martin Goričanec. V knjižnici Ivana Tavčarja bo danes, v torek, ob 17. uri ura pravljic. V Mini galeriji Skupščine občine Kranj razstavlja olja na-ivec Simon Subic iz Žirov. Zaradi izrednega zanimanja je razstava slik Jožeta Tisnikarja 25 let kasneje podaljšana do 3. novembra. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V Freising baru na Loškem gradu razstavlja Janez Ambrožič. V galeriji menze v LTH je na ogled tematska razstava Janeza Pipana Medijski obraz 91 (Bernarda Marovt v Casinu Maribor). ŽELEZNIKI - V galeriji Iskra Železniki razstavljajo člani Dotika z Jesenic. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši so na ogled grafike in kipi Viktorja Klofutarja. V Paviljonu NOB so na ogled ilustracije akad. slikarja Andreja Trobentarja. Končan glasbeni festival v Grobljah KONCERT GLASBENE VEDRINE Domžale - V petek zvečer se je z zaključnim nastopom Komornega orkestra RTV Slovenija Camerata Labacensis pod vodstvom gostujočega dirigenta Marka Letonje s solistko oboistko Tanjo Petrejevo zaokrožil letošnji deseti v nizu koncertov komorne glasbe v grobeljski cerkvi. Kdo pravi, da si tudi v teh časih, ko se nam misli raje mu-de pri hudih dogodkih okoli nas, ne zaželimo koncerta z glasbo, ki lahko prepričuje vsakogar od nas, da vedrina in radost življenja še obstajata. Je bil kdaj še večji mojster muzike, ki je znal priklicati vedrino poslušalcem? Od Mozarta ga večjega zagotovo ni. Pa ne le njegova glasba, tudi ves ostali program zaključnega koncerta stilne komorne glasbe v grobeljski cerkvici pretekli konec tedna je bil naravnan na takšne "strune" tudi s serenado za godala Benjamina Ipavca in koncertom za oboo in godala An-tonia Vivaldija. Niti razmeroma hladen prostor, ki z Jelov-škovo poslikavo cerkve, letos mineva ravno 230 let od dokončanja del, ni ob zaključku tega med poletje in jesen potegnjenega festivala komorne glasbe zadržal poslušalcev, da ne bi do zadnjega napolnili prostora. Muziciranje Komornega orkestra RTV Slovenija -Camerata Labacensis je bilo tako vzneseno, da so hvaležni poslušalci s ploskanjem izsilili še ponovitev zadnjega stavka Mozartove Serenate notturne, ki tako kot ob svojem nastanku tako tudi danes preseneča glasbene ljubitelje z nenavadnim glasbenim druženjem godal in tolkal. Toda veliki glasbeni mojster, katerega dvestoletnico smrti je letos proslavljal ves svet in ne le rojstna Evropa, je pač znal sukati svoje glasbeno pero. Zato si boljšega zaključka ta festival komorne glasbe, ki letos praznuje tudi dvajsetletnico svojega nastanka, ne bi mogel zamisliti - tako kot ostale glasbene prireditve pri nas je v svoj program desetih koncertov od junija do konca oktobra prepletal poleg druge glasbe še posebej poudarjeno muziko dveh glasbenih mojstrov - Gallusa in Mozarta. Zaključek gro-beljskega festivala komorne glasbe je vsekakor tudi imeniten uvod v začetek nove glasbene sezone tako v Domžalah kot tudi drugod. Po koncertu je Marko Leto-nja, ki je kot gost dirigiral orkestru Camerata Labacensis, odgovoril tudi na nekaj vprašanj o svojem delu doma in v tujini, kjer trenutno še največ biva. Letošnji nagrajenec Prešernovega sklada trenutno pripravlja premiero baleta Bajader ruskega avtorja Minkosa in sicer v milanski Scali. Kot slovenski dirigent ste dokaj hitro prodrli na italijanske glasbene odre. Poleg dela v Scali imate tudi stalno pogodbo z opero v Veroni? Je težko prodreti med množico mladih dirigentov in to na tujih tleh? "Že poldrugo leto delam v Italiji; letos sem v Neaplju dirigiral dvema baletnima pre-mierama, nato pa je bil na vrsti balet Prokofjeva Romeo in Julija v znameniti veronski areni. Predstava je naletela na ugoden odmev, z vsega sveta si dogodek ogledajo glasbeni strokovnjaki in potem kar naenkrat postanete iskan dirigent. To mi je poleg vsega drugega prineslo podpis stalne pogodbe z veronsko opero in pa kup ponudb za zanimivo delo po evropskih opernih hišah in tudi v Ameriki. Toda za zdaj je važnejša premiera baleta v milanski Scali, marca začnemo vaditi z orkestrom, aprila pa je premiera, in pa seveda delo v Veroni." Kaj pa delo doma? "Kot svobodni umetnik pridem seveda, če me le potrebujejo. Žal pa je doma vse manj koncertov, malo je denarja, vse manj je muzike. Se pred odhodom v Italijo pa sem sodeloval tako s Slovensko filharmonijo, kjer sem debitiral kot dirigent leta 1987, dirigiral sem orkestru Zagrebške filharmonije, orkestru RTV Zagreb, za menoj je vrsta snemanj z obema Letošnje koncerte stilne komorne glasbe v Grobljah pri Domžalah so omogočili pokrovitelji: Biro M, Gallusov sklad in Gorenjski glas. slovenskima orkestroma Slovensko filharmonijo in RTV Slovenija, na Dunaju sem dirigiral orkestru Slovaške filharmonije in drugo. Priložnosti za delo doma seveda so, žal pa so zdaj zelo redke." V programu zaključnega koncerta je v Vivaldijevem koncertu za godala in oboo nastopila mlada solistka na oboi Tanja Petrej. Kaj menite o njeni nadaljnji glasbeni poti? "Glede na to, da smo imeli zelo malo časa za vaje - poleg generalke za koncert, smo se na vaji srečali le enkrat, je bilo sodelovanje po moji oceni zelo uspešno. Glasbeniki radijskega orkestra RTV Slovenija so seveda vrhunski glasbeniki in je ena vaja ob takšni profesionalnosti povsem dovolj. V takšnih okvirih se je Petrejeva, ki obiskuje prvo leto Akademije za glasbo v Ljubljani, izvrstno znašla. O tem se bo lahko prepričalo občinstvo decembra, ko bo TV Slovenija v celoti predvajala grobeljski koncert." Podobnega mnenja o mladi slovenski oboistki Tanji Petrej, doma je iz Velenja, je bila tudi večina glasbenih poznavalcev na tem koncertu. Med drugimi priznanji, ki spremljajo vašo še razmeroma kratko glasbeno pot, je tudi sprejem v svetovni mladinski simfonični orkester v Stockholmu. Od slovenskih glasbenikov sta tako začela le še Gorenc in Grafenau-erjeva. "Zame je to vsekakor priznanje. V tem orkestru bom lahko sodelovala dve glasbeni sezoni, se veliko naučila, saj sem skupaj z najboljšimi iz vsega sveta. Letos poleti smo nastopali v Stockholmu, sledila pa bodo gostovanja še drugje po Evropi in svetu. Medlem bom seveda pridno študirala na ljubljanski akademiji pri prof. Božu Roge-Iji, snemala za televizijo in radio doma in v tujini kot že doslej, nastopala na koncertih, sploh bi rada samo igrala, igrala." • Lea Mencinger, foto: Aleš Gorišek Sproščujoča komika v PG TROJNI ZAPLET PO FEYDEAUJEVO Tri krajše komedije francoskega komediografa Georgesa Fevdeauja je pod skupnim naslovom DO-RE-MI-FEY-DEAU prevedel Branko Madžarević, domiselno pa zrežiral Vinko Moderndorfer z živahnim sodelovanjem igralcev PG. klub iĆvfcnO; Potem ko so na slovenskih odrih odigrali večino večjih komedijskih, vodvilskih del francoskega findcsieclovskega komediografa Georgesa Fevdeauja (1862-1921), med njimi Hotel svobodne menjave. Dama iz Ma-xima. Bolha v ušesu, so se v Prešernovem gledališču v Kranju še nekoliko bolj na široko razgledali po obsežnem delu tega mojstra situacijske, pa tudi karakterne komike, in izbrali tri krajše komedije, za katere je prevajalec Branko Madžarević poiskal skupni naslov DO-RE-MI-FEY-DE-AU. Po realizaciji in odmevu sodeč vsekakor posrečen izbor, v katerem je igralcem dana možnost za uveljavljanje igralske izrazne fantazije. Glavno besedo ima seveda Fevdeau ne le z dognano kompozicijo svojih komedij in situacijskimi zapleti, marveč tudi z domiselnim, komičnim dialogom, na njegovi osnovi pa seveda režiser. Vinku MOderndorferju gledališko strukturiran salon seveda ni tuj, saj ga je na primer v Cankarjevem del u Za narodov blagor v Celju pred leti prav izzivalno in-ternacionaliziral, v sedanjem pristopu do Fevdeauja pa ga je tea-tralično premišljeno udomačil. V prvi komediji z naslovom Najin bodoči ženin iz leta 1894 gre za dramatizirano anekdoto o dveh ženina željnih damah, ki v salonski samohvali ugotovita, da ju je snubil isti ženin, o katerem pa na koncu zvesta, da se bo poročil s tretjo. Judita Zidar in Bernarda Oman kot kandidatki za možitev upodabljata dve po temperamentu različni dami, prva bolj racionalno, druga neposredno, kar je v soglasju z likoma, ki ju ponazarjata. Nemo jima asistira Pavel Rakovec v vlogi služabnika, ki jo v naslednjih dveh komedijah razvija v smeri služabniške karakte-rizacije, v prvi pa mu je režiser dodelil še dodatno nalogo, da namreč z ogledalom v roki sugerira avditoriju, da mu gledališče, oziroma te tri predstave, kažejo njegovo zrcalno podobo. Gledališče sicer opravlja to funkcijo od nekdaj, čeprav ima v fevdcaujev-skem primeru predvsem razvedrilno, zabavno funkcijo. Druga z naslovom Zaspite, če vam rečem iz leta 1897 je s svojim zapletom in razpletom najbolj domiselna in dinamična: duhovito stopnjuje služabnikovo hipnotično moč nad svojim gospodarjem in posrečeno razplete zadevo z dvobojem med samozvanim hipnotizerjem in profesorjem psihologije. V tej komediji prihaja do izraza mimika igralcev, igra obraza. Imeniten je v tem pogledu Pavel Rakovec kot služabnik hipnotizer z ekspresiv-nimi poudarki hipnotične volje, ob njem pa Tine Oman v vlogi gazde Boriqueta kot lahko obvladljivega medija, ki se spreminja s poslušnega kužo ali po hip-notizerjevem naročilu v opico, kar je igralec odigral duhovito in domiselno z navidez preprostim obvladovanjem mimike, s škiljenjem. Polaščevalno sestro gazde je v povsem drugačni, moško po-antirani intonaciji odigrala Bernarda Oman, Miran Kenda je intenziven v hipnotičnem dvoboju s služabnikom, Matjaž Višnar ves povzpetniški v prizadevanju, da bi uspel kot njegov kolega Justin (Rakovec). in Judita Zidar primerno prizadeta v vlogi neveste, ki jo hipnotizirani ženin zavrača. V ozadju komedije je vsekakor globlji konflikt v razmerju gospodar in hlapec, predstavljen pač z naglimi zunanjimi preobrati, s komično teatraliko. Tretja komedija Ne sprehajaj se no vendar čisto naga je iz zrelega obdobja Fevdeaujevega komedijskega snovanja, iz leta 1911 in se intenzivno, že kar do nadležnosti ukvarja z razmerjem moški ženska na ravni popolnega razhajanja. Gre za ekscentrično gospo, ki vznemirja vso hišo gospoda Ventrouxa, politika, ker se pomanjkljivo oblači ali pa sploh ne, pa tudi sosede in obiskovalce-Situacije, ki jih s svojim načinom bivanja povzroča muhasta gospa* so seveda smešne in mučne hkrati, malce namigujoče, vendar v kranjski izvedbi skrajno spodob; ne. Tine Oman je v tej komedij1 že poročen, ugleden, zapet poh-tik, njegovo ženo jezikavo Claris* se zgovorno in samoumevno igra Judita Zidar, nenehno odganja" nega služabnika nadaljuje Pave' •Rakovec, gosta, političnega tek' meca Bocheperdaixa, ki v slovenski izgovorjavi pomeni še dod3' ten komičen drobec - bošperdu, z igrivo naklonjenostjo do izziva'' ne gospe igra Miran Kenda, $e bolj ustrežljivega fotoreportera pa Matjaž Višnar s prav takšn° vnemo. H komičnemu učinku poleg domiselne režije in dinamič^ igre dodajajo svoj delež in p°u' darjajo komiko tudi barviti stumi Majde Kolenik ter slikovita scenografija Štefana Marflaka« prvi komediji v živih barvah. P0' tem pa salon z velikimi vrati v ozadju, s scenskim elementom-ki ima pri Eevdeauju vedno P0' membno funkcijo. Še en dosežek, ki potrjuje p"jc' fesionalnost Prešernovega glecl lišča v Kranju. ,k France Vur««» GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK V plačilnem prometu veliko zmede in odprtih vprašanj Preprečili hrvaški vdor v slovenski denarni sistem Na Gorenjskem obtičalo v denarnih kanalih sorazmerno manj denarja kot sicer v Sloveniji, le približno 9 milijonov dinarjev. Kranj, 24. oktobra - Območna zbornica Kranj je za gorenjske direktorje pripravila razgovor o aktualnih vprašanjih plačilnega prometa med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ter drugimi republikami. Izredno dobro je bil obiskan, kar kaže, da je problemov in odprtih vprašanj res veliko, razgovor sam pa je pokazal, da tudi nekatere podrobnosti še niso povsem jasne, čeprav jih je že prinesel Uradni list. Razgovora, ki ga je vodil direktor Območne zbornice Kranj Andrej Prislan, sta se udeležila Stanislav Brodnjak, pomočnik generalnega direktorja SDK Slovenije in Dušan Hočevar, pomočnik guvernerja Banke Slovenije. V ponedeljek, 21. oktobra, bilo namreč določeno, da je bil na pobudo Službe družbenega knjigovodstva ustavljen plačilni promet s Hrvaško, saj je pritekal denar dvomljive kakovosti. Terjatve Slovenije do Hrvaške so znašale 6 milijard dinarjev, Hrvati so uradno priznavali le 800 milijonov dinarjev, (ta dolg ni bil konvertiran v tolarje) plačilnih nalogov pa je bilo veliko več, saj so se skoraj približali višini terjatev, ki jih navaja Slovenija, zato je razumljivo, da smo reagirali, je Ustavitev plačilnega prometa pojasnil Stanislav Brodnjak, pomočnik generalnega direktorja SDK Slovenije. V sporazumu o plačilnem prometu med Slovenijo in Hrvaško, ki so ga 13. oktobra podpisali v Rogaški Slatini, je se morajo vsi računi, plačljivi v dinarjih, plačati najkasneje do 21. oktobra. Hrvaške banke so v ta namen svojim pravnim osebam odobravale visoka posojila. V Sloveniji so ocenili to kot izigravanje plačilnega sporazuma, za vdor v slovenski denarni sistem z dinarji čudnega izvora, zato je slovenski finančni minister do nadaljnjega ustavil sprejemanje nalogov in zbirnih aviz s strani organizacijskih enot SDK Hrvaške. Prav s Hrvaško se je zataknilo tudi zato, ker so terjatve Slovenije do Hrvaške največje, znašajo 6 milijard dinarjev, približno toliko pa do drugih republik, skupaj torej 12 milijard dinarjev. Če to preračunamo v tolarje po sedanji vrednosti di- Ekološki kasni program v elektrogospodarstvu vse bolj Leto in pol v zamudi Ljubljana, oktober - Zaradi pomanjkanja denarja zastaja uresničevanje ukrepov za izboljšanje okolja na področju energetike, zamuda je narasla že na leto in pol. Vendar pa so z nekaterimi posegi, ki niso zahtevali veliko denarja, pripomogli k bistvenemu izboljšanju in tako ljubljanska toplarna izpušča v zrak polovico manj žveplove-ga dioksida kot doslej. Že spomladi bi moral biti zaključen razpis za čistilno napravo na bloku štiri šoštanjske termoelektrarne, vendar so stvar zaradi pomanjkanja denarja odlagali, deloma tudi zaradi vojne v Sloveniji. Konec septembra je bil razpis vendarle zaključen, imajo pet ponudb, vendar pa ni napravljen finančni del paketa. Vsi bloki na šoštanjski termoelektrarni pa bodo to zimo že irneli aditivno odžvepljevanje dimnih plinov, kar bo do začetka prihodnjega leta prineslo 40-odstotno zmanjšanje. Z obnovo kotla na bloku štiri pa so manjši tudi izpusti dimnih plinov. Za Ljubljano pa je pomembna pridobitev rekonstrukcija toplarne, ki jo zdaj tudi kurijo z ekološko ugodnejšim premogom iz ZDA, na deponiji imajo 70 tisoč ton takšnega premoga, kar omogoča 2,5-mesečno kurjenje. S temi ukrepi, ki niso zahtevale veliko denarja (rekonstrukcija 0,3 milijona ekujev) bo to zimo za 51 odstotkov zmanjšana emisija žveplovega dioksida, za 80 odstotkov emisija trdnih delcev in za 44 odstotkov znižana toplotna Polucija reke Ljubljanice. Osnovna vrednost Iskre je njena blagovna znamka Osvojiti mednarodne standarde Kranj, oktober - V Iskri danes pravijo, da je njihove osnovna vrednost blagovna znamka. Vse njene članice so si zastavile zahtevno nalogo, osvojile naj bi standard ISO 9000 in mednarodno priznan certifikat, kar je že uspelo Iskri Avtoelektriki, nekaj vlog pa je vloženih. Kako zahtevna je takšna naloga in kako malo pozornosti smo pri nas doslej posvečali temu, pove dejstvo, da se v Sloveniji s 'em lahko pohvalijo le štiri tovarne. Padec jugoslovanskega trga in spremembe na vzhodnih tržiščih so vsa podjetja v Iskri prisilile v preusmeritev na zahodna trušča, kar je seveda dolgotrajen proces. V njem ima pomembno v'ogo kakovost izdelkov in poslovna kakovost nasploh, zato so si v^a podjetja zastavila nalogo, da osvojijo mednarodne standarde *SO 9000, brez katerih se ni moč enakopravno vključiti v razviti svet. V Iskri letos poteka proces reorganizacije, postavljene so no-Ve povezave med Iskrinimi podjetji. Izoblikovale so se tri skupile glede na kapitalsko povezavo z Iskro holdingom. V prvi sku-P'ni so podjetja, v katerih ima holding večinski delež, v drugi Podjetja, v katerih ima le delno lastništvo in v tretji so podjetja, narja, to znaša približno 9 milijard tolarjev. Slovenija pa je drugim republikam dolžna približno 2 milijardi tolarjev. Najtežji bo dogovor s Srbijo S 15. oktobrom je bil plačilni promet s Slovenijo prekinjen, zvezna vlada je takrat sprejela odlok o prepovedi plačilnega prometa z republikami, ki so poleg dinarja uvedle še drugo denarno enoto. Tako neposredni plačilni promet s Slovenijo ne poteka več, podjetja lahko svoje terjatve in obveznosti poravnavajo le drugače, na primer s cesijami in asignacijami, ki jih omogoča zvezni zakon o obveznostih. Glede na te dogovore se bo v Sloveniji tudi gibala vrednost dinarja, ki je bil v četrtek, 24. oktobra, na Ljubljanski borzi vreden 73,53 tolarja. Zaradi prekinitve je v plačilnem prometu seveda veliko anarhije, nekaterih plačil preprosto ni moč izpeljati, po nekaterih podatkih jih je bilo moč vsaj nekaj prek Hrvaške z Bosno in Hercegovino. Predvsem pa je usoda nalogov, ki potujejo s pošto, do konca negotova. Pogajanja slovenske delaga-cije z vladami drugih republik že potekajo, najtrša bodo s srbsko, kjer vsakršen dogovor pogojujejo s politično platformo, hkrati pa obljubljajo, da gospodarskega sodelovanja ne bodo ovirali. S Srbijo bo zato zdaj možna le čista blagovna izmenjava, kar za kooperante Crvene zastave pomeni, da bodo namesto denarja dobili avtomobile. Z drugimi republikami bo sporazumi lažje dosegljivi, kljub sporu tudi s Hrvaško, saj so na nerezidenčne račune praktično že pristali, takšno obliko pa je slovenska delegacija predlagala tudi drugim republikam. Naša podjetja bi torej imela na Hrvaškem dinarske račune, ki bi jih seveda odpirala glede na hrvaške predpise. Tako bi imela pregled, dinarji pa bi bili ustrezno konvertirani, ko bodo Hrvati uvedli svoj denar. Dokler bi povsod veljal še dinar, pa bi s teh računov lahko plačevali tudi v druge republike. ' V kranjski podružnici SDK, ki pokriva vso Gorenjsko, so v ponedeljek, 21. oktobra zavrnili za 4 milijone dinarjev nalogov s Hrvaške, v torek 22. oktobra pa za 16 milijonov dinarjev, v četrtek, 24. oktobra, še za 280 milijonov dinarjev. Kako hiter bo plačilni promet SDK bo torej v sodelovanju s Hrvaško in kasneje tudi z drugimi republikami izgubila svojo vlogo v plačilnem prometu. Kvaliteto takšne rešitve seveda lahko ocenjujemo predvsem v smislu odgovora na vprašanje, kako dolgo se bo denar zadrževal v plačilnih kanalih oziroma, kako hiter bo plačilni promet. Verjetno tako, kot je bil doslej s pomočjo SDK, ne bo več, čas je danes seveda tudi denar. Odprtih pa je še več drugih vprašanj. Začnemo lahko pri usodi dinarskih saldov, ki so se nabrali po zamenjavi denarja v Sloveniji. Usoda dinarjev je po 7. oktobru do petka 11. oktobra popolnoma jasna, v SDK pravijo, da bi jih morali počistiti v razmerju ena proti ena. Nekateri nalogi pa so prispeli po 11. oktobru, dali so jih na podpartije, njihova usoda še ni povsem jasna, kakor tudi ni usoda čekov, ki so jih napisali ljudje in so prispeli po tem datumu. Veliko čekov pa so ljudje napisali tudi za več mesecev naprej, saj trgovci blago prodajajo na obročno odplačevanje s pomočjo treh ali več čekov. Kako bodo konvertirani ti čeki, še ni povsem jasno, slišimo pa pojasnila, da je takšno izdajanje čekov nelegitimno in potemtakem nemara lahko pričakujemo, da bodo dinarji v tolarje spremenjeni v razmerju ena proti ena. Problem je zapleten, ni pa kdove kako obsežen, saj v denarnih kanalih ni obtičalo veliko denarja, na Gorenjskem sorazmerno manj kot v Sloveniji, zlasti uspešni so bili v Kranju, čeprav imajo veliko stikov s poslovnimi partnerji v drugih republikah. Ali bodo ti dinarski saldi preneseni na nerezidenčne račune, še ni jasno. • M. Volčjak SERVIS SIMCA-TALBOT SUBARU Jože Komljanec zg. Lipnica 6 64246 Kamna gorica Tel. (064) 74-405 V zalogi novi in rabljeni rezervni deli. Odprto vsak dan od 8. ure dalje, ob sobotah po dogovoru! Predlog novih prometnih davkov Ljubljana, 28. oktobra - Slovenska vlada je na seji konec preteklega tedna določila predlog zakona o prometnih davkih, ki naj bi bil novembra sprejet v slovenski skupščini. Kljub bistvenim spremembam stopenj prometnih davkov, naj bi bil končni učinek tovrstnega obdavčevanja (za proračun) približno enak. Za avtomobile še naprej ostaja davek na carino. Po predlogu Zakona o prometnem davku naj bi bila splošna stopnja prometnega davka poslej 20 odstotkov, kar je bistveno manj od 33,5 odstotka, kot je to veljalo doslej, razširjen pa je seznam proizvodov, ki bo obdavčen. Kot je posebej poudarila Alenka Markič iz ministrstva za finance, načelno izhajajo iz principa, da bodo vsi proizvodi obdavčeni, čeprav po različnih stopnjah. Doslej neobdavčene dobrine bodo obdavčene po stopnjah od 3 do 5 odstotka, žgane alkoholne pijače 80-odstotno (doslej preko 100), vino 10, pivo pa 20 odstotkov. Bistveno bomo prihra-nili pri kavi (40 odstotkov davka) in avtomobilih, ki bodo do 1,8 1 se povezujejo s holdingom na pogodbeni osnovi. V podjetjih litra prostornine obdavčeni z 20 odstotki, nad to prostornino pa s Sarnostojno odločajo, s katerimi izdelki in na katere trge bodo šh, ? Iskri holdingu pa odločajo, v katerih podjetij bodo krepili svojo kapitalsko prisotnost. Holding za podjetja izdeluje metodolo-jpjo strateškega planiranja, kadrovsko načrtovanje, pravno finan-?n> inženiring, svetuje pri investicijskih projektih in jih izdeluje, 5°t prvi v Sloveniji pa so izdali priročnik za delo v upravnih od-borih. Iskra holding namerava postati sodobno korporacij, za kate-0 bo značilna koncentracija kapitala in podjetniška decentrali-*acija. V Iskri pričakujejo, da bo ob koncu letošnjega leta celotna J^odaja znašala 750 milijonov dolarjev, izvoz 225 milijonov do-arJev, uvoz 130 milijonov dolarjev, povprečna vlaganja v razvojno raziskovalno dejavnost pa bodo 6-oflstotna. • M. V. 35 odstotki. Tudi poslej ostane davčna osnova cena avtomobila s prišteto carino, le avtomobili s katalizatorjem bodo deležni 10-odstotnega popusta. Cena naftnih derivatov in tobačnih izdelkov naj bi se zaradi novih davkov ne spreminjala, novi pa so davki na storitve. Po razlagi sestavljalcev, naj bi novi zakon bil bolj dodelan in poenostavljen, zaradi primanjkljajev pri pobiranju davkov, pa naj bi letos prehodno veljala višja splošna stopnja prometnega davka, ki bo znašala 25 odstotkov. Finančni minister Dušan Šešok je na tiskovni konferenci povedal, da nameravajo, zaradi neučinkovitosti pri zbiranju davkov zlasti v nekaterih občinah, vso davčno službo centralizirati na ravni republike, v pristojnost republiške davčne uprave pa naj bi po novem sodilo tudi zbiranje in izterjava prometnih davkov, ki jih je doslej pretežno zbirala SDK. • S. Ž. GOSPODARSKI KOMENTAR MARIJA VOLČJAK Drugačni miselni svetovi Ko smo v Sloveniji dinarje zamenjali za tolarje, se zgolj zaradi tega v drugih republikah nihče ni pretirano razburjal, slišali smo le komentarje v stilu: pa so res to napravili, kdo bi si mislil! Največje razburjenje je povzročil strah, kaj bodo v Banki Sloveniji napravili z dinarji, ki so jih vzeli iz prometa. Poslušali smo pikantno začinjene očitke, da bo Slovenija vdrla v dinarski denarni sistem, naj je gospod Arhar, guverner Banke Slovenije še tako vztrajno zatrjeval, da so spravljeni v trezorjih in da jih lahko pre-šteje tudi nevtralna, mednarodna komisija. Kakor hitro so se te obtožbe polegle, so prav to napravili Hrvati, ki so skušali zadnji dan z dinarji čudnega porekla poravnati dolgove Sloveniji, čeprav so prej zatrjevali, da niso dolžni 6 milijard dinarjev, temveč le 800 milijonov, poslali pa so več kot 4 milijarde. Prav ta hrvaška poteza, ob hkratni izjavi podpredsednika hrvaške vlade, da bo tolar propadel najkasneje v šestih mesecih, je nemara poslednje skeptike prepričala, da je meja Slovenije resnično na Kolpi, da se tam začenja drugačni miselni svet, ki se docela razvije šele v Beogradu. V Sloveniji ima veliko slabšalnih oznak, prav v očitkih z Bizantinci in nemara celo s cigani pa je skrita zagledanost Slovencev samih vase, kar nas lahko "nese" in Slovenijo spremeni v zaprto trdnjavo, namesto v evropski Hongkong. Doumeti moramo, da drugačni miselni svet ni slabši ali boljši, temveč je le preprosto drugačen in nič drugega. S tem pač moramo računati in drugačnost spreminjati v suho zlato, kar spretni trgovci počno že, odkar obstaja trgovina. Hrvaški poskus nas torej ne sme zapeljati, da bi tudi sami napravili kaj podobnega, naj je to še tako vabljivo in naj to Srbi še tako spretno počno že od nekdaj. Če bomo ravnali tako (po jugoslovansko), bo tolar res izgubil svoj pravi pomen in počasi propadal. Predvsem pa ne bomo razpoznavni, prav nič drugačni kot preostali del bivše Jugoslavije in svetu ne bomo mogli več dopovedovati, da smo Slovenci drugačni, da nismo Balkanci, kar nam je zdaj vsaj deloma že uspelo, nikakor pa še ne v celoti, saj je predstave, stališča in vrednote zelo težko spreminjati. Navsezadnje Slovenci lahko sami to najbolje vemo, saj smo v preteklih sedemdesetih letih skušali vsaj malce po svoje ukrojiti Balkan, kar nam prav v ničemer ni uspelo in vojna, ki divja na Hrvaškem, je več kot zgovoren dokaz. Če bomo poslovne partnerje izbirali po načelu, kdo nam je všeč in kdo ne oziroma kdo je bolj naš in kdo ne, nam bodo morda res ostali le A vstrijci, Nemci in kakšen Francoz vmes, pri vseh drugih pa se moramo že preveč potruditi, da bi jih razumeli. Spretnost poslovnega sodelovanja in trgovanja je vendar že od nekdaj prav v tem, da blago prodajaš in kupuješ od ljudi, ki govore drugačen jezik, žive in delajo drugače, verjamejo v drugačnega boga... Z drugimi besedami, kolikor težje prehodna bo meja na Kolpi, kolikor višji zid bomo sezidali z bivšo Jugoslavijo, toliko bolj bodo zaprte tudi druge slovenske meje. Za mnogo večje od nas pač ne bomo zanimivi kot ograjen podalpski vrtiček, temveč kot na vse strani odprt prostor, kot odskočna deska za druge trge, ki jim takšne prednostne karte ne bo potrebno tako vnovčevati kot nam. Drugačni miselni svetovi nas torej ne smejo motiti, kar pa bo Slovencem verjetno težko napraviti, saj smo že od nekdaj zaplo-tniško zaverovani sami vase, kar je nedvomno tudi posledica dejstva, da nismo imeli svoje države in smo se tako obnašali, da smo se ohranili kot narod. Za ohranitev naroda najbolje poskrbi država in zdaj jo imamo, samostojno in neodvisno državo, zato se lahko samozavestno ozremo na vse štiri strani sveta in spoznamo, da poleg našega obstajajo tudi drugačni miselni svetovi, ne slabši in ne boljši, temveč drugačni ter da nam jih ni treba prav nič posnemati, da bi se ohranili kot narod, temveč le sodelovati z njimi, kadar je interes obojestranski. IZ GOSPODARSKEGA SVETA Reška luka dobro sodeluje v Slovenijo Na promet v reški luki neugodno vplivajo za 0,75 odstotka povečane zavarovalne premije po 8. oktobru, zato je zdaj med najdražjimi lukami na Jadranu. Prevozniki seveda iščejo varnejšo in cenejšo pot, zato se vse pogostje odločajo za luko Koper, pomorske blokade so reško luko oškodovale že za 12 milijonov dolarjev. Z veliki poslovnimi partnerj iz Slovenije, kot sta Slovenijales in Lesnina sodelovanje poteka brez težav, v reški luki upajo, da jih ne bo povzročal tolar. Ameriška zunanjetrgovinska služba v Ljubljani Predstavnik komercialnega oddelka ameriškega konzulata v Zagrebu bo odslej redno delal tudi v Ljubljani, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije. Tako bo na voljo poslovnežem, ki jih zanima poslovanje s partnerji v ZDA, korak bo vsekakor okrepil slovensko-ameriško blagovno menjavo. Poleg splošnih informacij obstaja še vrsta drugih aktivnosti ameriške zunanjetrgovinske mreže, ki so lahko zanimive in koristne tudi za slovenske poslovneže. Gre za uporabo komercialne knjižnice na konzulatu v Zagrebu, ki razpolaga s številnimi trgovskimi registri z naslovi, telefoni, telefaksi in teleksi Številnih ameriških podjetij ter s podatki o njihovi dejavnosti, povprečnem letnem prometu, imeni vodilni ljudi itd. Na voljo so tudi registri tržnih znamk, profesionalnih združenj, vladnih ustanov ter odvetnikov in managerjev. Poleg tega je moč dobiti še razne publikacije in brošure, carinske tarife, statistične podatke, sezname sejmov v ZDA, trgovinskih časopisov in kataloge podjetij. Ameriška zunanjetrgovinska služba redno obvešča določen krog zainteresiranih ameriških podjetij o tržnih priložnostih v tujini ter jim nudi vsestransko pomoč pri pridobivanju in razvoju odnosov s tujimi partnerji. Pogosta se pojavlja tudi kot organizator promocijskih dejavnosti ameriških poslovnežev in podjetij ter organizira njihov nastop na tujih sejmih. Predstavnik te službe ameriškega konzulata iz Zagreba bo za začetek v Ljubljani uradoval vsak ponedeljek med 10. in 14. uro. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Zimski nasveti V korak s svetom Že čez kak mesec se bodo za voznike zaceli hudi dnevi, kajti mraz, vlaga in še posebej sneg so najhujši sovražniki vašega avtomobila. Pa vendar seje veČini težav mogoče ogniti, če se na hladne dni pripravimo dovolj hitro. Najprej je treba poskrbeti za dober razgled iz vozila v vsakem vremenu. Najbolj preprosto bo, če iztrošene oz. stare gumice brisalcev zamenjate z novimi, kajti nova guma lažje kljubuje hudemu mrazu in se ne trga. Preglejte sklop ventilacija - gretje že sedaj, kajti če je v tem občutljivem sklopu kaj narobe, boste imeli še vedno dovolj časa za odpravo napake še pred najhujšim mrazom. Vsekakor morate preveriti, kakšno tekočino za hlajenje imate v hladilnem sistemu oziroma, ali je primerna tudi za zimske dni. To lahko storite s posebnim instrumentom, če pa ga nimate pri roko, vzemite vzorec in ga dajte za nekaj ur v zamrzovalnik. Če tekočina ne zmrzne, potem je vse v redu. Prav tako je potrebno izbrati pravo olje za zimske dni. Gosto olje, ki ste ga uporabljali poleti, bo precej otežilo zagon motorja, zato izberite bolj redko olje. Prva od dveh številk, ki označujejo gradacijo, mora biti med 5 in 15 (npr. 5VV50). Da se vam avto ne bo spremenil v sef, poskrbite tudi za ključavnice. Najbolj enostavno je, če v ključavnico kanete nekaj kapljic grafitnega olja, navadno motorno je namreč nekoliko pre-gosto za drobne mehanizme. Uporaben je tudi kakšen sprej za odmrzovanje, ki vam bo prišel prav tudi v primeru zaledenelih steklenih površin. Akumulator v avtomobilu je pozimi izpostavljen večjim naporom, zato mu posvetite tudi več pozornosti. Najprej preglejte nivo kisline, ki mora biti 1 - 1,5 cm nad celicami. Z areometrom preglejte gostoto kisline. Če je akumulator nov, mora biti gostota kisline 1,28 kg/dm3, pri praznem pa pribl. 1,12 kg/dm\ Če pade gostota na 1,18 kg/dm\ je akumulator potrebno dopolniti z električno energijo. Polnjenje bi moralo trajati vsaj deset ur. Na koncu preglejte še kontakte na obeh polih in jih namažite s posebno zaščitno mastjo, ki zagotavlja tudi dobro prevodnost. Dobro je tudi vedeti, da ima nov akumulator že pri minus sedem stopinjah le še 60 odstotkov moči. Če boste vse to dovolj hitro postorili, vam bo verjetno prihranjena marsikakšna neprijetna jutranja urica, pa tudi vaš avto bo hladne zimske dni lažje preživljal. Matjaž Korošak CENE RABLJENIH VOZIL NA KRANJSKEM AVTOSEJMU DNE 27.10.1991 Z Ljubljana, 25. oktobra - I.d.o.o., podjetje za poslovne informacije iz Ljubljane je pretekli petek v vili Podrožnik prikazalo osupljivo hitro in izredno pomembno "on line" medračunalniško povezavo med računalnikom v Ljubljani in njegovim "bratom" v Londonu. Andrej Brvar iz omenjene firme, ki je že od leta 1989 partner velike, v svetu posredovanja poslovnih informacij vodečega podjetja, Dun & Brad-street, je zbranim gostom iz različnih slovenskih podjetij pokazal, kako lahko s pomočjo dunsprint računalnikov pokukamo v katerikoli računalnik na svetu, ki je vključen v ta sistem, in pogledamo, kakšne so npr. bonitete slovenskih podjetij. Na ta način lahko poslovneži posameznih podjetij natančno preverijo podatke o določenem podjetju, ki jih zanima, brez dolgotrajnega čakanja. Kajti, takšna povezava je vzpostavljena tako rekoč v trenutku. Praktični prikaz, ki smo si ga v vili Podrožnik lahko ogledali, je bil rezultat enoletnega dela podjetja 1 - poslovne informacije in angleških analitikov. Bonitete slovenskih podjetjih so tako po njihovi zaslugi dostopne tujim naročnikom, preko računalnika v Angliji. Na predstavitvi je poleg Marka Batista iz podjetja I, spregovoril tudi zastopnik firme Dun & Bradstreet v Nemčiji, Ernst Roller, ki je slovenskim partnerjem zaželel obilo uspeha, našim sosedom Hrvatom pa čimprejšnji mir. Slavnostne predstavitve in slovesnosti ob 150-letnici firme Dun & Bradstreet se je udeležil tudi član slovenskega predsedstva Dušan Plut. Kljub temu da je bilo vabilo za predsedstvo tokrat malce neobičajno, so ga kot je poudaril Dušan Plut, z veseljem sprejeli, saj se zavedajo, da so neposredni stiki s poslovnim svetom Evrope in ostalega sveta, izredno pomembni za našo mlado državo, ki si šele pridobiva ugled in ceno. "Če Slovenija želi ostati odprta, mora sodelovati na vse štiri strani, vključno ž jugom in vzhodom. Poskušajte obdržati poslovne stike, ki se trgajo, čeprav vem, da je težko, ker nam bodo kasneje še kako koristili. Želim vam veliko uspeha, predvsem pa potrpežljivosti," se je ob koncu Dušan Plut obrnil na vse navzoče gospodarstvenike. • M. Peternelj Šenčur, oktober - Novo naselje v Šenčurju je dobilo zasebno živilsko trgovino Drobtinica, ki jo je 16. oktobra odprl Ferdinand Šegš, ki nam je povedal, da so cene zlasti ugodne pri pivu in sladkorju. Trgovina na 50 površinskih metrih je urejena na samopostrežni način, ponudba pa bo prilagojena potrebam kraja, ki jih lastnik še ne pozna povsem, zato se bo prilagajal postopoma. Proti zlorabam Ob vseh zapletih v slovenskem parlamentu okrog lastninske zakonodaje je bilo že večkrat opozorjeno na izredno množico zlorab, s katerimi se na najrazličnejše načine - najpogostejši je ustanavljanje vzporednih (tako imenovanih by pass) podjetij - privatizira družbena lastnina. Zato je bil že večkrat zahtevan moratorij na lastninske spremembe, vendar se je vlada pretekli teden odločila, da sprejme uredbo, ki naj bi vsaj v določeni meri zavrla divje privatiziranje. Po besedah dr. Rajka Pirnata, slovenskega ministra za pravosodje, vlada še vedno upa na sprejem lastninske zakonodaje, do tedaj pa bo po uredbi potrebno pri vsaki ustanovitvi novega podjetja pri registraciji predložiti soglasje Agencije za pospeševanje, prestrukturiranje in spodbujanje prenove podjetij. # S. Ž. Tip vozila/letnik 1990 1989 1988 1987 Starejši IMV R-4 GOLF YUGO 45 YUGO 55 ZASTAVA 101 OPEL KADET 6200 4000 16500 13400 5700 3800 6000 5900 5500 3500 20000 Opomba: navedene so povprečne cene s sejma rabljenih vizil v Kranju z dne 27. 10. 1991 in so v DEM. Podatke pripravlja podjetje Praktikum Gorenja vas, d.o.o., ki izvaja kranjski avtosejem vsako nedeljo od 6.—14. ure. Podjetje VARNOST Kranj zagotavlja HRANILNO KREDITNA SLUŽBA GKZ TZO »SLOGA« KRANJ Ob dnevu varčevalcev se vsem svojim varčevalcem zahvaljujemo za dosedanje sodelovanje in se priporočamo tudi vnaprej. Nudimo vam ugodne obrestne mere za hranilne vloge, vodimo žiro račune in upravljamo vse denarne in kreditne posle. Informacije po tel.: 242-734 HRANILNO KREDITNA SLUŽBA ZA GORENJSKO Cesta JLA 2 64000 KRANJ OBRESTNE MERE OD 8. 10.1991 DALJE: Vloge na vpogled: Vezava: - nad 1 mesec - nad 3 mesece - nad 6 mesecev - nad 12 mesecev ■ 12% letno 24 % letno 30 % letno 36 % letno 42 % letno Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj varovame le u Biti boljši,pomeni biti ugodnejši in cenejši Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj se bo 15. novembra preselila v lepo in glede na način dela evropsko urejene nove prostore, saj vas bodo bančni uslužbenci sprejeli in vam postregli stoje. uai varcevam e u Podjetje Varnost v Kranju, ki se je pred tremi leti osamosvojilo oziroma izločilo iz Sozda Varnost Ljubljana, že deset let opravlja eno od dejavnosti, ki je pri nas še precej redka. Prevaža namreč denar za trgovska podjetja. Kakorkoli nenavadno se morda sliši, da nekomu zaupaš denar in za to, da ga ta varno prenese na določeno mesto, celo odšteješ določen znesek, kot plačilo za opravljeno delo, zadeva še zdaleč ne pomeni slabo gospodarjenje ali, kot bi kdo morda rekel, nepotrebno razmetavanje denarja. Ravno obratno je res. Takšen, varen prevoz denarja iz enega na drugo mesto, to pa je običajno banka oziroma SDK, je predvsem Varčevanje. Dnevni izkupiček denarja v trgovini je prav gotovo najmanj varen čez noč v trgovinski blagajni. Takšnega "hranjenja" tudi predpisi ne dovoljujejo. Nenazadnje bi bilo, če ne drugega, tveganje preveliko. Nič manj varen pa ni ta denar, ko ga po končanem delu trgovka v torbici ali vrečki odnese v banko. Naj bo pot od trgovine ali lokala do banke še tako kratka, se je že primerilo, da je bila dovolj dolga, da denar ni prišel v banko, ampak je bil med potjo tako ali drugače, bolj ali manj neprijetno, "pre-strežen". V delovni enoti nekdanjega Sozda Varnost Ljubljana v Kranju so organiziran in varen prevoz denarja, kot eno od oblik dejavnosti firme, začeli uvajati že pred desetimi leti. Danes, ko so že tri leta samostojni in so od nekdanje firme zaradi poznavanja na trgu in nenazadnje tudi same razlage imena ter tradicije, obdržali samo še ime Varnost, so prevozi denarja in drugih vrednostnih papirjev in dragocenosti postali redna in hkrati zelo pomembna dejavnost. Podjetje Varnost Kranj je za prevoze denarja danes edino na Gorenjskem pooblaščeno in izpolnjuje vse pogoje, tovrstne storitve pa opravlja tudi na območju izven Gorenjske. Pa ne gre le za izpolnjevanje pogojev, marveč VARNOST Kranj tudi zagotavlja, da je denar ali dragocenost, ki jo prevzame, isti trenutek tudi za "lastnika" opravljen posel in odvečna skrb, da bi se z njim lahko kaj primerilo. Direktor podjetja Varnost Brane Božnik ugotavlja, da se "ugodnosti oziroma varčevalne oblike" prevozov denarja in dragocenosti poslužujejo domala vse velike trgovske hiše. Med njimi so na primer Petrol, ABC Loka, Živila Naklo, Murka Lesce, Mercator na območju Kranja in Tržiča in nekaj večjih tudi izven Gorenjske. "Tovrstna dejavnost je široko razvejena in ob praktičnih izkušnjah tudi do potankosti utečena. Imamo na primer šest, sedem stalnih ekip, ki redno vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, pobirajo denar in ga vozijo v SDK. Če bi se po prevzemu denarja do dostave v SDK kar-1 koli zgodilo, mi odgovarjamo za denar ali dragocenost. Seveda imamo denar oziroma dragocenost tudi zavarovano (gre za tako imenovani riziko) v zavarovalni hiši. Pri tem imajo stalni partnerji oziroma trgovske hiše tudi popuste pri plačilu tako imenovane letne zavarovalne premije." Prevozi in tovrstno varovanje in takšno varčevanje denarja bo redna dejavnost podjetja Varnost v Kranju tudi v prihodnje. Ocenjujejo, da bo glede izpolnjevanja pogojev in v razmerah, v kakršnih smo in bomo jutri, tudi v prihodnje vse bolj pomembna. Seveda pa so prevozi denarja in dragocenosti le ena od dejavnosti podjetja Varnost v Kranju. Že nekaj časa namreč uspešno uvajajo in tudi že opravljajo tako imenovano FIT - fizično in tehnično varovanje zasebnega in državnega premoženja. Peter Smuk, predsednik upravnega odbora Niti leto še ni minilo, kar so se obrtniki in podjetniki Gorenjske odločili ustanoviti prvo slovensko hranilnico in posojilnico. V kratkem se bodo iz dveh skromnih sobic preselili v lepo preurejene prostore v pritličju Doma obrtnikov na Likozarjevi 1 v Kranju. Ce se zdaj ozremo in se spomnimo, v kakšnih razmerah je hranilnica začela, lahko rečemo, da je dejanje mejilo skoraj na avanturo, pravi Igor Rupar, ravnatelj Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj. Začetne težave so bile že s formalno usta-Igor Rupar, ravnatelj novitviio, za finančno organizacijo razmeroma skromno višini ustanovitvenih vlog je bilo treba skoraj v celoti angažirati za začetek poslovanja potrebna materialna sredstva. Porabili si jih za pisarniško opremo, za en sam osebni računalnik z nujnimi programi, poslovni prostori so omejeni na dve skromni sobici, začela je komaj štiričlanska ekipa, kar vse res ni bilo zavidanja vredno izhodišče za tekmovanje in spopad s konkurenčno močnejšimi bankami z bogatimi izkušnjami in večletno tradicijo. Veliko trdega dela, taktnosti, iznajdljivosti, velike fleksibilnosti in stalnega prilagajanja pogojem tržišča je bilo potrebnega, ne nazadanje tudi nadpovprečna stopnja tveganja, da so si pridobili zaupanje prvih vlagateljev in deponentov. Predvsem pa smo morali biti boljši od ostalih, pravi Igor Rupar, biti boljši, pa pomeni, imeti višjo stopnjo storitev in biti ugodnejši in cenejši. Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj si po osmih mesecih sicer še ni zagotovila stalnega mesta v slovenskem finančnem prostoru, zagotovila pa si je solidno izhodišče za stabil- nejše poslovanje in za delo v skladu z zakonom o bankah in hranilnicah, ki se mu bodo morali prilagoditi v naslednjih šestih mesecih. Že od konca junija pa pokrivajo stroške poslovanja in poslujejo s pozitivnim rezultatom. Doslej so bila prizadevanja usmerjena v preživetje, poslovali so pretežno s kratkoročnimi sredstvi, poslej je njen cilj zagotovitev trdne osnove, kar bo pritegnilo trajnejša sredstva in kapital, s katerim bodo ustvarili potrebne rezerve za dajanje posojil z daljšim rokom vračanja in investicijsko bančništvo. Vse večji obseg poslovanja, potreba po bančnih storitvah na najvišji ravni, po pravočasnih in točnih informacijah so zahtevalo dodatna vlaganja v opremo in prostore, ki jih bodo v kratkem odprli. Izredno smo zadovoljni/ da smo kljub težavam uspeli, pravi Igor Rupar, f>osebej, ker selitev skoraj soupada z uvedbo astnega monetarnega sistema in lastne valute. Upamo in želimo, da bo tudi naši hranilnici uspelo prispevati svoj skromni delež k uveljavitvi slovenskega tolarja, k njegovi stabilnosti in v končni fazi tudi konvertibilnosti. Slovenska hranilnica in posojilnica Kranj že uvaja program mladinskega varčevanja, kar pomeni, da spremljajo mladoporočence, za vsakega novorojenca jim poklonijo hranilno vlogo v protivrednosti 50 mark. Ohranjali j' bodo realno vrednost, izplačljiva pa je v slovenskem denarju. Če bodo starši varčevali, bo Slovenska hranilnica in posojilnica otrokom ob vstopu v šolo kupila torbo in šolske potreb- ščine, če bodo varčevali še naprej, jih bodo štipendirali v srednji šoli. S tem si želijo pridobiti niši pripadne varčevalce, ne nazadnje tudi ka- dre, ki jih bo nemara na koncu čakala tudi delnica oziroma delež v hranilnici. Banka pa jih bo seveda spremljala, ko bodo potrebovali p0' sojilo za gradnjo niše. Z akcijo so začeli v Tržiču in v Kranju, širila pa se bo s širitvijo poslovanja Slovenske hranilnice in posojilnice. Druga novost, ki jo bodo razpisali v kratkem, Pa bo varčevanje za nakup avtomobila, za kmetij' ske stroje, za šolanje in podobno, s čimer bodo ljudem pomagali pri večjih nakupih. Vse denarne skrbi vam Slovenska hranilnica i«1 posojilnica Kranj uredi! 7^^20019913422 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK formacijski sistem Videoteks !*tavor, oktober - V klubu gorenjskih direktorjev v Preddvoru je 'a Trampuš z besedami predstavil Informacijski sistem videoteks "Obljubil, da ga bo na prihodnjem sestanku prikazal tudi prakti-\ • pomočjo računalnika In modema. . Videoteks je interaktivni računalniško zasnovan informacijski ?*m, v katerem se po telefonskem omrežju povezujemo z različni-"azami podatkov, nosilec te storitve je slovenska pošta. Z video-som lahko dobimo ali ponudimo najrazličnejše informacije, naro-ali plačujemo blago in storitve, opravljamo različne bančne ,'e, obdelujemo podatke, prenašamo slikovna in pisna sporočila in '^obrazujemo. Na voljo so nam poštni imeniki, ceniki poštnih sto-vozni redi, turistične informacije, borzna poročila, podatki o ^enu, o različnih prireditvah, novice in druge informacije. Prek r sistema lahko pošiljamo elektronsko pošto ostalim naročnikom ^oteksa, prav tako lahko pošiljamo teleks in telefaks. 'S sekundah do informacije Zveni zapleteno, vendar temu ni tako, uporaba tega sistema je stavna, saj je namenjena vsakomur, imeti morate seveda telefon-Ptiključek, nanj priključite modem in računalnik PC, ki mora *ji ustrezno programsko opremo. S pisalne mize so vam torej s po-7)0 hišnega računalnika in modema dostopne številne informaciji imajo v primerjavi s teletekstom neomejen obseg. Vključiti pa jenioč tudi prek televizijskega sprejemnika z vgrajenim videoteks perjem ali prek posebnih videoteks terminalov. Mitja Trampuš skupino, ki poskrbi za namestitev potrebnih naprav, pravi, da j^buje 15 sekund, da se vključite v ta sistem, operacija je torej res-^0 preprosta. Ce se odločite, da boste le naročnik informacij, imate le dostop J^z podatkov, če želite postati ponudnik informacij vzamete v na-Noločeno število strani, na katerih posredujete informacije. Ker ■)as videoteks šele poskusno uvajajo, je v testni fazi stvar še zali* računajo pa, da bo stran veljala 13 do 14 tolarjev na mesec. »stop do drugih baz podatkov K.dor bo želel videoteks le prelistati in si torej sistem le ogledati, °o potreboval šifre, temveč bo uporabil posebno javno geslo ''). Vključevanje v videoteks poteka prek telefonskega omrežja, s .*>imi številkami 9760, 9761 in 9762. Kdor bo želel učinkovito Rahljati sistem, se bo moral registrirati in se bo tako pri vključe-•JJU v sistem predstavljal s šifro, z njeno pomočjo bo lahko upora-l' po poprejšnjem dogovoru različne baze podatkov, ki bodo pridne na videoteks, denimo, baza podatkov, ki jo ima Gospodar-*bornica Slovenije. Evropi v uporabi že deset let t vsa stvar je pri nas šele na začetku, slovenska pošta skuša ujeti Pji informacijski vlak, ki pelje skozi Evropo in druge razvite celi-|;Prav videoteks bo eden od členov, ki nas bo povezoval z razvitim Flom. U V Evropi videoteks uporabljajo že od leta 1982, v posameznih ^yah imajo že po 60 tisoč uporabnikov, ponujajo pa zelo podobno "ino. V Avstriji in Nemčiji uporabljajo Bildschirmtext, v Franciji Wl, v Italiji Videotel, na Šveskem Datavision. Večina je poveza-%ed seboj, kar množi število informacij in pospešuje njihov prebudi Slovenija se bo kmalu povezala z njimi, kar bo še povečalo Imanje za naš Videoteks, ki zdaj omogoča prenos elektronske po- ln prenos sporočil. »Drugom vse bolj širijo vsebino teh informacijskih sistemov, ^gočajo že denarne transakcije, v Nemčiji in Avstriji pa so pred '^im vključili v ta sistem kataloško prodajo Quelle. S pisalne mi-'°rej tam že lahko naročite in plačate določeno blago, ki vam ga Peljejo na dom. • M. V. Koliko je vreden tolar Mizarstvo Šenk odprlo svoj prodajni salon - V petek, 25. oktobra, je bila pri Šenkovih v Britofu pri Kranju velika domača slovesnost: to priznano družinsko mizarsko podjetje je v sklopu delavnic odprlo tudi svoj razstavni salon, v katerem bo stalna razstava njihovih najnovejših proizvodov - spalnic. Oblikovalec je domači sin Rafael Šenk, ki mu gre vsa pohvala za moderen (in drzen) dizajn ter skladne barvne kombinacije. Salon bo hkrati tudi galerija, v kateri bodo občasne razstave znanih slikarjev. Tokrat so na ogled dela pokojnega akademskega slikarja Staneta Kregarja. Razstavo je odprl slovenski slikar Ivan Sedej, v kulturnem programu pa je zapel kvintet bratov Zupan. - D.D. - Foto: G. Šinik Manjši promet Promet je v Sloveniji nasploh upadel, avgusta letos je bil v primerjavi z lanskim avgustom cestni promet manjši za 29 odstotkov, železniški za 9 odstotkov in zračni za 68 odstotkov. Količina prepeljanega tovora se je v cestnem prometu zmanjšala za 32 odstotkov, v železniškem za 2 in v pomorskem prometu za 24 odstotkov. Cestni promet na mejnih prehodih se je zmanjšal za 56 odstotkov. PTT promet pa se je zmanjšal za 24 odstotkov. Padec proizvodnje V letošnjih devetih mesecih je bila industrijska proizvodnja na območju bivše Jugoslavije v primerjavi z enakim lanskim razdobjem manjša za 18 odstotkov. Zvezni zavod za statistiko je sporočil, daje bila v Sloveniji manjša za 10,9 odstotka, v Črni gori za 13,1 odstotka, v Makedoniji za 17,7 odstotka, v Bosni in Hercegovini za 23,1 odstotka in na Hrvaškem za 23,7 odstotka. V Vojvodini je bila manjša za 10 odstotkov, na Kosovu za 23,8 odstotka, v ožji Srbiji pa za 17,4 odstotka. Odprta vprašanja bank Nova slovenska valuta še ni razrešila vseh problemov slovenskega denarnega sistema. Največ preglavic povzroča sistem deviznega varčevanja, saj bi država Slovenija najraje videla, da bi varčevalci bankam ponovno zaupali, saj bi s tem potegnili devize iz nogavic. Seveda to ni preprosto in lahko dosegljiv cilj. Odprta ostajajo tudi vprašanja hranilnic, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar pravi, da bi morali imeti zakon o hranilnicah, ki bi jih izločil iz bančnega sistema. V Sloveniji Ljubljanska banka še vedno pokriva 80 odstotkov vseh gospodarsko finančnih razmerij, poleg nje pa imamo sedem malih, pretežno novih bank ter polfinančnih institucije kot so hranilnice in zavarovalnice. Na tečajnici Banke Slovenije so 24. oktobra devizni tečaji dosegli naslednje srednje vrednosti v tolarjih: Avstrija 100 ATS , 454,7520 Nemčija ' 100 DEM 3.200,0000 Švica 100 CHF 3.659,8400 Italija 100 ITL 4,2816 ZDA j USD 54,4864 Na Ljubljanski borzi je v četrtek, 24. oktobra, vrednost dinarja ostala na torkovi ravni, kar pomeni, daje bilo moč za 100 dinarjev dobiti 73,53 tolarja. Zaradi težav v plačilnem prometu namreč trgovanja z dinarji praktično ni bilo. Četrtkov borzni sestanek je tako minil v znamenju trgovanja z vrednostnimi papirji. Največjo konjukturo so imele obveznice R SL 2, čeprav je njihov tečaj padel za 1 odstotek, so jih prodali za 186 tisoč mark. Sledile so obveznice Rogaška 2, ki so jih prodali za 147 tisoč mark, čeprav so bili dražje za približno 10 odsto-kov. Dobro so kotirale obveznice PTT, ki so jih spravili v promet za 48 tisoč mark. Presenetljiv pa je bil promet z obveznicami R SL 1, ki kljub nižjemu tečaju kot na torkovem sestanku niso šle v promet, prodali so jih le za 25 tisoč mark. Skupni promet je na četrtkovem sestanku dosegel 423 tisoč mark, kar je skoraj polovica manj kot v torek. Nedvomno se je poznalo, da se je v četrtek začel v Portorožu tradicionalni seminar Ljubljanske borze, ki je obvezna izobraževalna oblika za vse borzne mešetarje. Črna borza Na ljubljanski tržnici so v soboto, 26. oktobra, ob 13. uri devizni tečaji dosegli naslednje vrednosti v tolarjih: Avstrija 100 ATS 590 Nemčija 100 DEM 4.150 do 4.200 Švica 100 CHF 4.700 Italija 100 ITL 5,50 Tuji denarci za naše okolje Ljubljana, 15. oktobra - Svetovna banka je Sloveniji pred kratkim odobrila 600 tisoč dolarjev nepovratnih sredstev. S tem denarjem naj bi prišla do ocene možnosti in načinov za izvedbo predlogov v slovenskem ekološkem projektu. Eden od projektov je tudi Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji. Predlog slovenskega ekološkega projekta predvideva, naj bi v prvi fazi na področju varstva zraka pridobili predvsem celovit pregled onesnaževalcev in poskrbeli za sanacijo toplarn. Kjer je zrak najbolj onesnažen, naj bi uredili plinsko omrežje. Pri varstvu voda načrtujejo izgradnjo čistilnih naprav v Ljubljani in Mariboru ob hkratni ureditvi kanalizacije ter postavitev čistilne naprave pri papirnici Videm v Krškem. Eden od projektov, s katerim se ukvarja ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora Republike Slovenije, je tudi Integralni koncept ravnanja z odpadki, za katerega so julija letos razpisali mednarodni natečaj, prispela gradiva pa bodo javno razgrnili konec novembra. Eskontna stopnja Glede 24-odstotne eskontne stopnje Banke Slovenije slišimo precej kritik, zanimivo pa je, da domači strokovnjaki pravijo, da je prenizka, strokovnjaka EGS-a pa, da je previsoka. B A ABANKADD l »'Ml JANA S čekom A banke je denar vedno pri roki \ banka d.d. Ljubljana je bila ustanovljena na začetku leta 1990 kot pravna naslednica Jugoban-ite- temeljne banke Ljubljana. Tako je v Slovenija prisotna že trinajst let. A banka ima danes po Sloveniji 28 ekspozitur, tri so na Gorenjskem in sicer v Kranju, v Tržiču in na Jesenicah. Čeki A banke vam omogočajo denarno po- vloge vezane nad 3 mesece Ovanje tudi v 520 PTT enotah ter v posloval- ,cah drugih bank v Sloveniji, kjer lahko dvi-pete gotovino ali poravnate obveznosti, upo-i°jenci pa prejemajo pokojnino. S čeki A ban- * je tako denar vedno pri roki, zato z A banko Sloveniji posluje že več kot 60.000 ljudi. Jekoči račun poenostavi vaše ^narno poslovanje i Za plačilo rednih mesečnih obveznosti lah-^ pooblastite banko, ki bo ob dogovorjenem 4Himu poravnala vaše položnice. Pregled i?eH sprememb na tekočem računu v prete-j^rn mesecu vam bodo izdelali najkasneje 5. e'Ovrti dan tekočega meseca. Mn denarno poslovanje vaših Sbližnjih ; Za razpolaganje s sredstvi na vašem teko-eftt računu lahko pooblastite eno ali več polletnih oseb. NOVOST pa je, da lasten tekoči ||*n odprejo tudi ŠTUDENTU, za katerega se ^etnik tekočega računa obveže, da mu bo zastavljal redni mesečni priliv sredstev. enar na tekočem računu prinaša bresti t A banka po 8. oktobru sredstva na tekočem Curtu obrestuje po 14 odstotni letni obrestni V|?ri- prav tako sredstva na vpogledni hranilni 8i in na žiro računu. V* e*an denar daje več obresti L Pri vezavi sredstev so obresne mere v A iki precej višje: ,°8e vezane nad 1 mesec letna obrestna mera ° 10.000 SLT 21% 10.000 do 50.000 SLT - 25% k;,s0.000 do 100.000 SLT 26 % *d 100.000 SLT 28 % do 10.000 SLT 28% od 10.000 do 50.000 SLT 29 % nad 50.000 SLT 33 % Obrestne mere za vezave nad 6, 12, 24 in 36 mesecev rastejo do 40 %. Pogodbo o vezavi lahko sklenete tudi v vaši PTT enoti. S tekočim računom do avtomatskega kredita Vsak imetnik tekočega računa lahko uporablja limit. Dovoljena prekoračitev stanja znaša do 50 odstotkov vašega rednega mesečnega f)riliva, obrestna mera pa je 49-odstotna. Tak imit odobrijo avtomatsko, za višje pa se lahko dogovorite s posebno pogodbo. Tudi odpiranje tekočega računa je enostavno Tekoči račun in pooblastilo lahko odprete v vsaki enoti A banke, na vašo željo pa vas bo uslužbenec A banke obiskal tudi na domu. Če pa se želite s pogoji poslovanja seznaniti vnaprej, lahko dobite v vsaki enoti A banke ali na dom brezplačno vse potrebne obrazce. Bančni šefi A banke A banka ima v Ljubljani bančne šefe, kjer ljudje lahko hranijo dragocenosti in vredne predmete, ki jih ne želijo imeti doma. Povpraševanje po šefih je vse večje, kar kaže, da jim ljudje zaupajo. Trenutno so šefi A banke v Ljubljani polni, za Gorenjce pa bodo v kratkem na voljo na Jesenicah. Letno najemnino za sef lahko plačate v dveh obrokih, če bi se radi prepričali o kvaliteti storitve, lahko sef najamete le za mesec, nato pa za pol leta ali leto, pogodbo je seveda moč Eodaljšati. Bančni šefi so pri nas novost, ki do-azuje, da nastaja na Slovenskem nova finančna kultura. Abanka banka prijaznih in podjetnih ljudi Stanovanjsko komunalna banka - ekspozitura Kranj Klasičnega varčevanja ni več Klasičnega varčevanja skoraj ni več, kdor danes še varčuje, varčuje v markah, te pa žal mnogokrat obleže doma, še slabše pa je, če jih ljudje nesejo v tujino, saj s tem podpirajo tuje gospodarstvo namesto našega, ki je že obubožalo, ob dnevu varčevanja razmišlja Ivana Prusnik, vodja kranjske ekspoziture Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana. teno poteka, kar je danes velika prednost, saj varčevalci svoje devize dvignejo, kadar žele, v valuti, ki jo potrebujejo. Tudi devizna nakazila v tujino potekajo normalno. Odkar ima naša banka devizno poslovanje, se še ni zgodilo, niti en dan, da naši varčevalci ne bi mogli dvigniti svojih deviz, pravi Ivana Prusnik. Kranjska ekspozitura je pod streho Stanovanjsko komunalne banke Ljubljana prišla 18. oktobra 1990, ko je ta prevzela mrežo propadle Komercialne in hi- Eotekarne banke Ljubljana. Ne-ateri varčevalci so se tedaj v strahu za svoje devizne prihranke "preselili" v Ljubljano banko, žal s6 narobe izbrali, saj je tam devizno poslovanje ustavljeno. Vsi, ki so vztrajali in zaupali Stanovanjsko komunalni banki, so danes za to zaupanje nagrajeni, saj jim ni treba trepetati za svoje prihranke, v Stanovanjsko komunalni banki pa lahko tudi normalno devizno poslujejo. Obseg deviznega poslovanja v kranjski ekspozituri Stanovanjsko komunalne banke malenkostno narašča, vendar prepočasi, pravi Ivana Prusnik, saj ni nobena skrivnost, da imajo ljudje veliko deviz doma. S tem jih ljudje odtegujejo gospodarstvu, po drugi strani pa zaradi tega narašča kriminal, saj nepridipravi vedo, da so devize v nogavicah. Mislim, da je to nezau- Eanje odveč, z vsakim dnem je olj zanesljivo, da bodo varčevalci svoje devizne prihranke lahko dobili, kadar bodo želeli, pravi Ivana Prusnik. Druga oblika varčevanja pa je danes lahko brezgotovinsko poslovanje, ki ga je pri nas še vedno premalo. Kdor plačo dobiva na tekoči račun in posluje pretežno negotovinsko, zanesljivo prihrani lcakšen tolar, saj se mu denar na tekočem računu obrestuje do dneva, ko ga porabi. Kranjska ekspozitura Stanovanjsko komunalne banke Lju- bljana opravlja seveda vse bančne posle za občane, delno tudi za podjetja. Nobena skrivnost ni, da je med njenimi klienti veliko obrtnikov. Bančna konkurenca je dobrodošla, pravi Ivana Prusnik, saj ni dobro, če ima ena banka monopol, ker potem postavlja pogoje, ljudje pa nimajo izbire. V Kranju so zdaj prisotne tri slovenske banke in hranilnica, torej ljudje že lahko izbirajo, kje bodo opravljali svoje denarne posle. V prihodnje se bo verjetno konkurenca še okrepila. Konkurenca je seveda dobrodošla tudi pri posojilih, ki jih Stanovanjsko komunalna banka trenutno ne daje, sai pripravljajo nove pogoje kreditiranja. Znani bodo prvi teden novembra. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK » r, "u« to «Sfl liri yč zaščitila premožnejše Časi administrativnega določanja cen prehrambenih izdelkov se vračajo. Kadarkoli v preteklosti so uradniki v Beogradu določili cene moke, pšenice, kruha, mleka, mesa in drugih prehrambenih izdelkov, so jih v Sloveniji kritizirali, češ - tudi to področje je treba tržno obravnavati in urejati, ne pa administrativno, z odloki, odredbami ali kako drugače. Zdaj, ko Slovenija zvezne oblasti in beograjske administracije ne priznava več, pa je vse več znamenj, ki kažejo, da bo tudi mlada slovenska država posegla po nepopularnih ukrepih, ki so jih uporabljali tudi Ante Markovič pa pred njim Branko Mikulič in Milka Planine. Najbolj očitno znamenje, da se vračajo časi administrativnega urejanja (ali vsaj omejevanja) cen prehrambenih izdelkov, je odlok, ki je začel veljati 1. oktobra in s katerim slovenska vlada določa cene in cenovna razmerja med pšenico, moko in kruhom. Osnova je cena pšenice šest tolarjev za kilogram, iz nje pa izhajajo tudi cene moke - 21 tolarjev za kilogram moke tip 400, 18 tolarjev za moko tip 500 in 15 tolarjev za moko tip 850 - in drobnoprodajna cena katerekoli vrste kruha, ki v nobenem primeril ne sme preseči 36 tolarjev za kilogram. Ob tem, da odlok vsebuje vrsto nelogičnosti (ceno moke je določil na podlagi enokilogramskega pakiranja, čeprav je moka v 25- ali 50-kilogramskih vrečah ponavadi cenejša), tudi ne bo pripomogel k zaščiti standarda prebivalstva, kar je bil njegov glavni cilj in namen. Kaj se pravzaprav dogaja? Nekateri peki so namreč osnovni kruh, ki so ga pred uveljavitvijo odloka prodajali po 25 tolarjev, potlej podražili in ga zdaj prodajajo po 30 tolarjev ali še dražje, posebne vrste kruha, ki so bile že prej več kot 36 tolarjev, pa so morali poceniti. Vlada jc torej s takšnim odlokom zaščitila premožnejši del prebivalstva, ki mu doslej pri kruhu ni bilo treba varčevati in si je lahko privoščil tudi osnovne; "udarila" pa je, kot kaže, predvsem po tistih, ki so že doslej zaradi nižje cene kupovali le osnovne vrste kruha. In kaj se bo verjetno še zgodilo? Ko pekarne ne bodo več mogle cenovne razlike med osnovnimi in posebnimi vrstami kruha kriti z zaslužkom pri osnovnih vrstah, bodo bržkone prenehale peči posebne vrste. Ponudba bo skromna in posebnih vrst kruha ne bodo mogli dobiti niti tisti, ki bi bili pripravljeni zanje odšteti tudi štirideset, petdeset tolarjev ali še celo več. 9 C. Zapiotnik MEŠETAR V škofjeloških Mesoizdelkih, enako pa tudi v jeseniški klavnici in v Špecerijini v Radovljici, veljajo od srede, 23. oktobra, nove odkupne cene živine, ki so približno za 12 odstotkov višje od prejšnjih. Pred tem se je živina nazadnje podražila 15. oktobra, od sredine avgusta dalje pa je to že sedma podražitev. Da se je hkrati z živino podražilo tudi meso, ni treba posebej poudarjati. vrsta živali — kakov, razred cena živa teža (SLT/kg) meso MPG — mlado pitano govedo: extra 81,20 145,00 1. 74,48 133,00 11. 68,32 122,00 zunaj razreda 58,80 105,00 Ostalo (starejše) govedo: I. 53,04 102,00 II. 48,88 94,00 III. 44,72 86,00 zunaj razreda 35,36 68,00 Teleta 96,00 — Prašiči 75,00 — V zasebni trgovini Brazda na Poljšici prodajajo nove in rabljene kmetijske stroje, odkupujejo pa tudi les. Poglejmo, kakšne so njihove cene! vrsta stroja cena (v tolarjih) novi stroji: - nakladač Riko RN-1 103.000 - pajek SIP 340 48.750 — škropilnica Agromehanika 340 z garnituro 39.547 — kosilnica BCS 622 (bencin-petrolej) 201.800 — kosilnica BCS 622 (diesel) 266.700 — motor za kosilnico BCS 622 (diesel) 72.100 — vrtna kosilnica Agropan 9.972 — samokolnica 1.100 rabljeni stroji: — kotel za žganjekuho (80 litrov) 14.000 — motokultivator Gorenje special 42.000 — freza za motokultivator Gorenje special 16.000 — nahrbtna škropilnica Panonia 5.000 kosilnica Reform 15.000 — traktorska enoosna prikolica 18.000 — obračalnik BCS 6.000 — kosilnica Tomo Vinkovič 4.700 — motokultivator Honda 420 s priključki (freza plug, železna kolesa) 58.000 — kosilnica BCS 622 (bencin-petrolej) 50.000 In kakšne so odkupne cene lesa? vrsta lesa — kakov, razred cena (SLT/m3) smreka in jelka - hlodi I 4.000 - hlodi II 3.200 - hlodi III 2.500 bukev - hlodi 1 3.800 - hlodi II 3.000 - hlodi III 2.500 Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije je kmetijskim in gozdarskim hranilno-kreditnim službam priporočila, da naj od 8. oktobra dalje zaradi sprememb v kreditno-monelarni politiki uporabljajo naslednje obrestne mere: Vrsta vloge (posojila) obrestna mera (v %) hranilne vloge na vpogled vezava nad 1 mesec vezava nad 3 mesece vezava nad 6 mesecev vezava nad 12 mesecev posojilo kmetom posojilo ustanoviteljem 12 24 30 36 42 do 35 do 40 Kmalu tudi novi zakon o higieni pridobivanja in prometa z mlekom Bo za oddajanje mleka sosedom potrebno dovoljenje? Pred oddajanjem mleka na tečaj o higieni mleka, molže in o osebni higieni ter o delovanju in vzdrževanju molznih strojev? Ljubljana, 25. oktobra - V republiki že pripravljajo novi zakon o higieni pridobivanja in prometa z mlekom, ki bo določil zdravstvene, higienske in tehnične pogoje pridobivanja, zbiranja in prevoza surovega mleka, enotna merila za ugotavljanje higienske in fizikal-no-kemijske kakovosti mleka, sistem plačevanja in nadzorstvo. Čeprav gre za zdaj samo za zakonske teze, pa je iz njih že mogoče razbrati, kako in o čem razmišljajo v pristojnih republiških organih. Tisti, ki bi radi oddajali mle- no na dan oddaje mleka ali ko za javno potrošnjo, bodo morali pred začetkom oddajanja zagotoviti veterinarsko-sa-nitarni pregled vimena vseh molznic in si na posebnem tečaju pridobiti osnovna znanja o higieni mleka, molže in o osebni higieni ter o delovanju in vzdrževanju molznih strojev. Kar zadeva hlajenje mleka, zakonske teze govorijo o tem, da je treba mleko takoj po molži ohladiti na temperaturo plus osem oz. plus šest stopinj Celzija, odvisno od tega, ali je mleko "na mestu pridobivanja" do 24 ur ali do 48 ur. Na-splošno bo mogoče prodajati le mleko, ki je bilo s pasterizacijo, sterilizacijo ali s kuhanjem toplotno obdelano, izjemoma pa bodo lahko rejci na svoji kmetiji prodajali tudi surovo mleko, vendar pod posebnimi pogoji samo sorodnikom in sosedom, planincem na planinah in turistom, ki so na kmečkem turizmu. In kakšni so ti posebni pogoji? Rejec bo moral za prodajo surovega mleka na domu pridobiti dovoljenje ustreznega upravnega organa. Prodajal bo lahko le mleko z lastne kmetije, mleko, ki bo namolže- Zakon o gozdovih prejšnji dan, ohlajeno na temperaturo plus šest stopinj Celzija, mleko, ki bo izpolnjevalo vse zdravstvene in higiensko-tehnične pogoje in bo na vidnem mestu označeno z opozorilom: "Surovo mleko, pred uporabo prekuhati!" Organizator odkupa (zadruga) naj bi sam ali v sodelovanju s pooblaščenim laboratorijem ugotavljal za vsako kmetijo posebej, ali kakovost surovega mleka ustreza predpisanim normativom. Ugotavljali naj bi delež mlečne maščobe in belja- kovin, skupno Število mikroorganizmov, število somatskih celic, zmrziščno točko vzorca ter prisotnost antibiotikov in drugih zaviralnih snovi. Z mikrobiološkimi preiskavami mleka naj bi začeli takoj po uveljavitvi zakona, z ugotavljanjem števila somatskih celic prihodnje leto in z določanjem deleža beljakovin 1993. leta. Stroške kontroliranja kakovosti naj bi plačal organizator odkupa, rejci pa le takrat, ko bi se izkazalo, da so oddali nekako-vostno, oporečno mleko. Rejci bodo lahko zahtevali od kontrolorjev, da hkrati vzamejo dva vzorca in da drugega pošljejo v superanalizo, ki jo bodo lahko opravljali le za to določeni laboratoriji. Kaj predvidevajo zakonske teze za tiste, ki bodo odda(ja)li oporečno mleko? Zadruga W organizator odkupa bo mor*' v primeru slabe higienske I kovosti mleka pisno opozori rejca ter tudi pospeševalno I veterinarsko službo. Če I mleko v mililitru vsebovalo I kot deset milijonov mikroofr nizmov, bo veterinarski inŠP* tor odredil ukrepe za odpffl pomanjkljivosti; tistim, ki rt manjkljivosti tudi po tem I bodo odpravili, pa bo odv* dovoljenje za promet z m'f , kom. Laboratorij bo moral w ce, pri katerih bodo trikrat. enem letu ugotovili slabo h)f ensko kakovost mleka, "pw ;S>< viti" upravnemu organu vetef ft o/ narske inšpekcije. .. fv J In kako naj bi bilo ml«J ^ plačano? Republiško min*1'V stvo za kmetijstvo naj bi W ,Qrj čilo merila za določitev osfl£ Ur vne cene, klasifikacijo ml6*?f*. po higienski kakovosti in $. ^ stem plačevanja po kakovog ^ Za mleko slabe higienske ka*' «o vosti naj bi bilo 10 odstop'pr odbitka od osnovne cene, *j "i mleko zelo slabe kakovosti P % odstotkov, prav toliko tudi v v mleko, v katerem bodo ugo'V«/, vili zaviralne snovi, za mleko- *i katerem bo povečano števi' *je, somatskih celic, pa 5 odstop % odbitka. Tistim, ki bodo mle* J<> dodajali vodo, bodo za do'^J" čen čas prepovedali oddajajMei mleka, vse mleko tistega meS. ^ ca pa bo plačano le po polo^ "i čni ceni. S Koliko se bodo zakonske * ye ze še spremenile, je sicer tež* napovedati, vendar pa je * ^ zdaj jasno, da zakon zaostri) 5^ pogoje za pridobivanje in Prv io( met z mlekom in da je njeg0 % cilj jasen: skoncentrirati F»r*r. ti>0 jo mleko, zmanjšati presežke' ^ izboljšati njegovo kakovost C Zapiotnik V prehodnem obdobju večje pristojnosti stroki Z denacionalizacijo bomo dobili veliko novih lastnikov, ki z gozdom nimajo izkušenj niti ne primernega znanja. n ko jjo Ljubljana, 24. oktobra - Ker so zbori republiške skupščine na zasedanju v sredo sprejeli različne odločitve glede tega, kako obravnavati zakon o gozdovih (kot predlog za izdajo zakona ali že kot zakonski osnutek), so imenovali usklajevalno skupino, ki pa je predlagala, naj bi zakon umaknili z dnevnega reda. Dva zbora - zbor občin in družbenopolitični zbor - sta takšen predlog sprejela, zbor združenega dela pa se je odločil, da bo zakon obravnaval kot osnutek na seji, ki naj bi bila jutri, v sredo. Sicer pa so mnenja o goz- zadeva izbor in označevanje darskem zakonu zelo različna. Skupščinska komisija za kmetijstvo in gozdarstvo (predsednik Franc Potočnik) je ocenila, da koncept zakona pa tudi posamezne rešitve niso dobre in da je zakon zato treba umakniti z dnevnega reda, ga popraviti in ga ponovno (čimhitreje) dati v skupščinsko obravnavo. Komisija za varstvo okolja in naravne dediščine, ki jo vodi dr. Hubert Požarnik, podpira predlagani zakonski osnutek, sicer pa je mnenja, da morata splošni in javni interes nad gozdovi dobiti prednost pred interesi lastnikov - zasebnikov, zadrug, občin in republike. Kar dreves, komisija ocenjuje, da je takšna rešitev, kot je zapisana v osnutku zakona, sprejemljiva za lastnika in stroko. Ker je od-kazilo strokovno zelo zahtevno opravilo, v komisiji razmišljajo celo o tem, da bi predpisali ustrezno izobrazbo in usposobljenost za ljudi, ki bi to delali. V primerih, ko je lastninski interes omejen zaradi javnega interesa, bi morali predvideti ustrezno odškodnino. V komisiji tudi menijo, da bi bilo treba čimveč gozdov razglasiti za varovalne gozdove in za gozdove s posebnim namenom ter zakonsko zaščititi večje gozdne predele in krajinske parke (Po- horje, Kočevsko, del Notranjske itd.). Poglejmo še stališče skupščinskega odbora za urejanje prostora ter stanovanjska in komunalna vprašanja! Kar zadeva proceduralna vprašanja, v odboru menijo, da ni razloga za ponovitev prve faze skupščinskega postopka, saj osnutek novega zakona temelji na enakih izhodiščih, kot je predlog za spremembo in dopolnitev sedanjega zakona. Ker je gozd dobrina splošnega pomena, je po mnenju odbora potreben strokovni nadzor nad gospodarjenjem z gozdom - tudi pri izboru in označevanju dreves za posek. Odbor predlaga, da dreves ne bi označevali s spornim kladivom in žigom, ampak le z rdečo oljnato °B vo. V zakonu bi bilo treba °^ ločiti največjo količino lesa* ^ bi jo lastnik gozda skladn0^ gozdnogojitvenim načrtom po predhodni priglasitvi i ^ darski službi lahko odkaza' posekal sam. Ker bomo z de"^ cionalizacijo dobili veliko * vih lastnikov gozdov, ki o i dovih nimajo ustreznega Z!V, nja niti nimajo z njimi izlj, šenj, bi po mnenju članov °^ bora morali v prehodnem dobju dati stroki večje f01^. no-pravne pristojnosti. }. nje namreč kažejo, da že * lenkostne napake pri oeS ^ kovnem izboru drevja za p°s01 povzročijo 10- do 20-odstoiM znižanje letnega prirastka % da. • C. Zapiotnik Primerjava cen kmetijskih pridelkov Velike razlike med slovenskimi mesti Ljubljana, 23. oktobra - Zavod za statistiko je objavil pregled gibanja cen kmetijskih pridelkov (na drobno) za štiri slovenska mesta od 1. do 7. oktobra letos. Iz pregleda je razvidno, da je bil v tem času krompir najcenejši v Mariboru (5 do 8 tolarjev), najdražji pa v Novem mestu (10 do 12 tolarjev). Fižol v zrnju najceneje kupujejo Ljubljančani (45 do 85 tolarjev), najdražje pa Mariborčani (73 do 100 tolarjev). Najcenejšo čebulo jedo v Novem mestu (20 do 25 tolarjev) in najdražjo v Kopru (21 do 36 tolarjev). Zelena solata je bila najcenejša v Mariboru (15 do 26 tolarjev) in najdražja v Novem mestu (40 do 62 tolarjev). Najcenejši paradižnik jedo v Kopru (13 do 30 tolarjev) in najdražjega v Novem mestu (30 do 49 tolarjev). Za jabolka je bilo treba največ odšteti v Novem mestu (25 do 47 tolarjev), najmanj pa v Mariboru (15 do 40 tolarjev). Kilogram orehov je stal v Ljubljani 385 tolarjev, v Mariboru pa le 178. Kilogram skute je bil najdražji v Kopru (113 do 149 tolarjev) in najcenejši v Novem mestu (86 do 119 tolarjev). Govedina je bila najdražja v Mariboru in najcenejša v Kopru. Gozdno gospodarstvo Bled Ljubljanska c. 19 64260 Bled 16^ objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnine: hiša v Mojstrani, Delavska ul. 33-Hiša ima naslednje etaže: 2 klet z garažo 130 m pritličje 127** nadstropje 128 p1 skupaj 385 m Izklicna cena je 7.200,000 SLT Funkcionalno zemljišče obsega 830 m2, od tega stavbno m2 in dvorišče 661 m2. Prometni davek in vse druge stroške v zvezi s prodajo in Pr nosom lastništva plača kupec. . k. Dražba bo v sredo, 30. 10. 1991, ob 10. uri v prostorih obje*' ta, ki je na dražbi. Stavba ni naseljena. rQ Za ogled naj se interesenti dogovorijo s komercialo V Bled po telefonu 064/77-361. Do začetka dražbe morajo■ jJJ teresenti plačati varščino v višini 10 % izlicne cene. o nakupu mora kupec skleniti v 15 dneh po končani draz"' sicer varščina zapade. . orek 29. oktobra 1991 PISMA, PODLISTEK 11. STRAN Wm X m® (GLAS Zaradi čedalje večjega zani-"""i/a bralcev za sodelovanje ' fubriki Odmevi in Prejeli in,°, priporočamo, da pri-sPevki niso daljši od dveh tip-^"ih strani (60 vrstic). Le ta-£ lahko zagotovimo provodno objavo čimveč pisem, ^edništvo si pridržuje pravi-^ da predolge prispevke "brezno skrajša tako, da ni 'Htveno okrnjena vsebina Uročila oziroma, da zavrne fyavo. Vsi prispevki morajo podpisani s polnim ime-non* in naslovom. Uredništvo 'krita kamera * Brezjah gorenjski glas je v nekaj sko-vbrisih že pisal o zboru obča- ? Krajevne skupnosti Brezje. rn'o na ljubo pa lahko ugoto-da besede izpod peresa no- ^rja Andreja Zalarja, ki uredan »Gorenjski kraji in Iju-'*> niso prikazale bistva doga- ,la na sicer dobro obiskanem hi. J fro želim z nekaj ugotovitva-Prikazati dejansko stanje de-življenja v zadnjih letih de-jjnJa naše krajevne skupnosti H zbora. Krajani se nismo da bi se pogovorili o na-delu že polnih osemnajst "ev in več. Ni nam vseeno, \ 7ten ^° na^a0nJ' razV0J naše-. V *raja - naših vasi. Želimo si jHiega dela in uresničevanja fiv našega skupnega interesa, nami krajani ni bilo prisot- Nselnosti delitve na »ene« in Se«. ^endar: predsednik sveta Jtevne skupnosti Brezje go-Jakob Langus je v svojem WČilu takoj na začetku kriti-•Ocenil, da v preteklih štiride-letih ni bilo nič narejenega, *°na, da, kar je bilo, je bilo W*no. To pa je tudi vse, kar 7*0 ocenimo oziroma imenuje-? kot poročilo. V nadaljevanju f° imenovanega poročila pa je ' po mnenju navzočih le ne-yen noskus predložitve nebnega nejasnega programa $evne skupnosti Brezje. Svet ^Brezje, njegovi člani, bi mo-?> preden so predložili kraja-P svoje zamisli, zadevo pri-tyti. Ob tako nepripravljeni i v' je nemogoče smiselno javljati. Ni bilo niti jasno, i ^/ pravzaprav gre in kakšna l *s°j približna vrednost na pa-fl Jpravljenih zamisli, če že ne .? Uresničitev. Zato je kljub iz-)i \ nJu predstavnika Izvršnega 1 J** občine Radovljica, ki je faal možnost sodelovanja v ftovnjakov pri urejanju va-^prostora tu razprava zastala LSe tudi zaradi nerodno vode-x. \ Q zr>ora preusmerila v »dogo-^ $QnJe« o parkirnini. Težava je r Č zlasti v tem, ker je gospod j, Iuingus živel v prepriča-ima kot predsednik sveta ^ lojeno pravico razpolaganja ^^aniziranjem in sredstvi Tu- rističnega društva Brezje. Težko si je predstavljati, da si je že pred zborom občanov in mimo sklepa organov društva privoščil prepoved opravljanja funkcije predsednika Turističnega društva Brezje Francu Dežmanu, legalno izvoljenemu predsedniku društva. Težko je prav tako razumeti intelektualca, da ti grozi: »Na zboru občanov te bodo nesli iz dvorane!« Turistično društvo ima svoje organe, kijih izvoli članstvo in si nihče ne more privoščiti, da bi si lastil kakršnekoli pravice iz njih pristojnosti. Doslej smo se v kraju vedno složno dogovarjali in nikdar ni prišlo do takšnih zapletov, kot so se pojavili v času predsednikovanja gospoda Jakoba Langusa. Zato je tudi na zboru večkrat prišlo do slogana: »Nočemo diktature!« Kljub vsemu pa razumem izjavo, ki mi jo je dal gospod Langus, da smo za vse, kar smo postorili, v vasi krivi komunisti. Če je tamu tako, potem razumem tudi našega predstavnika v Zboru krajevnih skupnosti občine Radovljica, tudi člana sveta KS, ki je izjavil, da je za vse, kar je bilo (nič ni bilo) v zadnjih štiridesetih leti narejenega kriv »realni socializem«. Ne vem, ali smo res kot papige, ki uporabljamo obrabljene fraze, da bi izpljuvali ves svoj žolč in jezo, tudi na vse tisto, čemur daje večina naših ljudi tudi priznanje. Novinar g. Andrej Žalar je bil večkrat navzoč na naših vaških srečanjih. Žal je tokrat doživel takšen način delovanja nekega sicer dobro zamišljenega zbora. Netaktnost uvodničarja in nespretnost vodenja je zato pripeljalo do nedorečenosti. Skrita kamera je bila samo toliko neprimerna in nezaželena, ker so navzoči, ko so jo opazili, demonstrativno zapustili dvorano. Prispevala pa je, da ni prišlo do vrelišča in ji gre zato morda celo priznanje. Na koncu še nekaj vprašanj Svetu KS Brezje, zato, ker na zboru ni bilo odgovora, in ker smo se tako spontano razšli: 1. Kdaj bo krajanom dan v obravnavanje in potrditev Zaključni račun za leto 1990? 2. Kdaj bo krajanom predloženo poročilo in zaključni račun samoprispevka Krajevne skupnosti Brezje? Oboje mora biti po Statutu K S Brezje predloženo v razpravo in potrditev krajanom. 3. Svet KS v novi sestavi je dolžan realizirati nekatere sklepe iz zadnjih sej sveta v stari zasedbi npr. - postavitev prometnih ogledal, - dokončna ureditev pokopališča,^ - redno vzdrževanje električne razsvetljave v naseljih. Za prvi dve nalogi so bila sredstva že zagotovljena in rezervirana iz namenskega samoprispevka. 4. Zaradi jasnosti pa še: Volilna komisija pri Svetu KS Brezje naj objavi na oglasnih deskah oziroma v oglasnih omari- cah rezultate volitev v KS in za predstavnika v Zbor KS Skupščine Občine Radovljica z naslednjimi podatki: Ime in priimek kandidata, število volilnih upravičencev, število glasov, ki so jih dobili kandidati. Za vse tiste, ki ne poznajo dela v KS Brezje v času t. i. realso-cializma, moram povedati, da so krajani zgradili oziroma modernizirali cestišča v vsej krajevni skupnosti, postavili javno razsvetljavo, zgradili dom krajevne skupnosti in poslovilne vežice ter zgradili telefonsko omrežje, kije omogočilo telefon skoraj v vsako hišo. Prav tisti, ki imajo največ pripomb pa niso prisluhnili klicu kraja in se niso pridružili krajanom v njihovih udarniških akcijah. Vse to pa je tisto: »Nič ni bilo narejenega.« Lep pozdrav! P. S.: Res pa je sedanji predsednik krajevne skupnosti Jakob Langus veliko prispeval pri izgradnji poslovilnih vežic in telefona na Brezjah. Kritika o nedelu velja torej drugim. 16. oktobra 1991 Anton Toman Zasebna lastnina -»sirota Jerica« Da se razumemo, dragi bralec, resnica pride na koncu. Hlodi s slike, ki so tako lepo zloženi na kupu, so obeljeni in skrojeni na štiri metre. Okrog njih pa leži vsaj še tak kup, samo razžagani še niso. Prvovrstna hlodovina ob robu gozda, v katerem raste polnolesna smreka. Gozd s tako visoko lesno zalogo, da je v njem kar temno in hladno. A meni je bilo hladno pri srcu tudi zaradi naslednjega: Stopim bliže, da bi zavonjal vonj po sveže obeljenem lesu. Pa nič. Vonj po trohnobi mi udari v nos. Les je tu že tako dolgo, da bi vsak otrok zagnal sekiro vanj do ušes. Prerašča ga praprot in edina vrednost mu je še, da bo za gnojilo gozdu. Ali je lastnik umrl? Poizvem: »Ne. živ je in zdrav. Že od zadnjega vetrolo-ma pred več kot osmimi leti ima lastnik les tukaj naložen. Pa to je že ta drugo rajžo. Bogat kmet je, pa še mizar povrhu. Če bi mu pa v gozdu odsekal le suho vejo, bi te pa tožil. Tu pa...« No, dragi bralec, ali mogoče misliš tako kot jaz: vzemi tam, kjer je preveč in daj tistemu, ki nima nič. Pa kaj učim krivo vero, saj to je ravno obratno z za- /O ljubljanska banka • 36 - letna poslovna tradicija • 5 poslovnih enot • 27 ekspozitur • 286 delničarjev višina bilančne vsote znaša 8.371 miljonov tolarjev • sprejemamo vse vrste denarnih depozitov • dajemo in najemamo kredite • opravljamo devizne in dtviznovalutneposle • kupujemo menice in čeke • izvajamo emisijo vrednostnih papirjev in izdajamo denarne kartice • hranimo sredstva in vrednostne papirje kupujemo in prodajamo vrednostne papirje, izdajamo jamstva, garancije, ovale in druge oblike jamstva • opravljamo določene posle plačilnega prometa • opravljamo promet s premičninami in nepremičninami "GORENJC INBANKA - FORMULA PRIHRANKA" Ljubljanska banka - Gorenjska banka d.d., Kranj, Cesta JLA 1, 64000 Kranj, telefon: 217-271, telefaks: 212-422, teleks: 37576 lb gb krnyu Gorenjska banka d. d., Kranj konom o denacionalizaciji. In kje je vse to? Čisto blizu Le t ene in po hlodovino ob robu gozda bi lahko prišel s kamionom. Pred osmimi leti. Pa naslov tega bogataša? Dobite ga Marjanu Stempiharju dipl. gozd. ing. Cesta 1. maja 12 64000 Kranj Kranj, 11. oktobra 1991 Podjetje OPUS iz Kranja nudi računalniško izobraževanje v svoji računalniški šoli v Poslovnem centru Planina 1 (pri Iskra servisu) Računalniška šola za osnovnošolce (2 uri tedensko) (omejeno število mest) Stalna ponudba seminarjev: Pregledni začetni seminar (12 ur) Windows 3.0 (10 ur) DOS (20 ur) VVordstar (20 ur) d Base (20 ur) Ouatro pro (20 ur) Seminar za dijake in študente (15 ur) skih paketov 50 DEM 50 DEM 100 DEM 100 DEM 150 DEM 150 DEM uporaba več program-50 DEM Plačilo je v tolarski protivrednosti po uradnem tečaju. Seminarji so lahko dopoldne, popoldne ali v večernem času. Delo poteka na najsodobnejši računalniški opremi, pod strokovnim vodstvom. Informacije in prijave vsak dan od 7. - 15. ure po tel. 324-039 ali osebno v podjetju Opus, Jaka Platiše 13. ^ter Čolnar 33 REVESA V GOZDU ta,>>v^ dveh dneh sem zbral samo pri svojih znancih desetkrat ' ^° oblek, kot ste jih vi, kot organizacija, vseh skupaj poslali Razumljivo, da je to pomenilo za Lojzeta novo »črno piko« v Ljubljani. -k'lo je še več vzrokov, zaradi katerih je prišlo do dokončne-jj *?kola z odborom RK v Ljubljani, deloma tudi pa Lojzetovi Vr'.naJb°U Pa s0 na t0 vplivali nekateri posamezniki, ki so se \ 11 iz čisto določenih interesov »vtihotapiti« v to človekoljub-^ r8anizacijo. Wne mahinacije (fle..Počasi, vendar vztrajno, so se krhali odnosi s slovenskim Wni križem. Lojze je bil prepričan, da je odigral pri tem pre-Sh° v'?8° finančnik (direktor Združene gospodarske banke) Pravni svetnik pri tekstilni tovarni v Šentvidu Ovsenik. Nena- .4 i«. ,, „jl,---- i:..ui:„„„i----, d i/ .4u«:i..:«. ..i___ Oj * Je dobil v odboru ljubljanskega RK odločilnejšo vlogo. • Je pojasnjeval položaj iz svojega zornega kota: f>kj eta. 1941 so zamrznile terjatve med Slovenijo in NDH. Li jih zbrali v Ljubljani za izseljence, je Ovsenik izplačeval VreKCni v UUDUani, ki jih je zastopal. Kasneje se je oglasil v W~u pri dolžnikih teh tovarn, ki so mu plačevali vrednost po rzu v lirah. Takšna transakcija je šla preko Rdečega Je P" tem zas'u*i' °d 20 do 30 odstotkov, odvisno Ur*ne vrednosti. Hrvaška narodna banka je odobrila plačilo dolga le, če so hrvaška podjetja plačevala to v korist Rdečega križa. Prvič je Ovseniku podpisal za 50.000 lir, naslednjič pa se je uprl. Ko je prinesel potrdilo za milijon lir, je Lojze zahteval, naj da Rdečemu križu tečajno razliko. V Zagreb so začeli prihajati tudi drugi podobni špekulanti in zaradi tega je zahteval v Ljubljani, da mora potekati vse takšno menjavanje preko njega. Razumljivo je, da se je močno zameril, da ga je Ovsenik, kar se je dalo v Ljubljani očrnil, saj mu je, vsaj za nekaj časa, spodletela donosna trgovina. Ko je nekoč Lojze poročal na seji odbora RK v Ljubljani (preden je spoznal Broza), da ima precejšnje težave pri preskrbi s kruhom, so enostavno pisali Paveliču: »Iz poročila našega delegata vidimo, da ima probleme s preskrbo s kruhom.« Zelo enostavno so napisali, naj se za to pobriga. K sreči je Lojze pismo prestregel. Videl je, da nimajo niti pojma, kakšno je delo v Zagrebu in je zato močno vzrojil: »Ne pošiljajte me naravnost v zapor!« Ovsenik je imel med slovenskimi izseljenci v Zagrebu številne znance. Med njimi sta bila tudi celjski advokat dr. Anton Ogrizek in mariborski duhovnik dr. Jaka Rihter. Pričela sta prihajati k Lojzetu in se zanimati za izseljence, češ da so to njuni znanci. Sele kasneje se je Lojzetu »posvetilo«, da ga nameravajo počasi zamenjati. V začetku oktobra 1941 je dobil dopis iz ljubljanskega Rdečega križa: »Zaradi stališča tukajšnjih oblasti, razpuščamo našo delegacijo v Zagrebu, ker ne smemo imeti zastopnika v inozemstvu.« Sporočilo je prebral in kot bi se nič ne zgodilo nadaljeval z delom kot predstavnik slovenskega Rdečega križa. Potreboval jih ni, njega oziroma njegovo delo, pa so potrebovali številni izseljenci in otroci... »Odbor za slovenske useljence« Sredi oktobra 1941 je prišel v Lojzetovo pisarno na Jurišiče-vo 2 nadvse oholo dr. Krunoslav Draganovič, podpredsednik Zavoda za kolonizacijo, profesor teologije. »Gospod Čolnar! Naredili bomo odbor za slovenske useljence. Prišel je čas, da koloniziramo srbska posestva. Naredili bomo odbor za evidenco naseljevanja. Verjetno bom jaz predsednik odbora.« Po pravilih, ki jih je kazal, je imenoval predsednika »Odbora za slovenske useljence« poglavnik, sam odbor pa je ustanavljalo ministrstvo socialne politike (Udružba). Ker je dr. Draganovič ob vsaki priložnosti zagotavljal, da je osebni poglavnikov prijatelj, je bilo takoj jasno, da bo on resnično predsednik. Dr. Draganovič si je ogledal izredne prostore Čukovega stanovanja. Kmalu je poslal za sobo, ki si jo je izbral, čudovito pisarniško opremo (dolga pisalna miza, 12 tapeciranih stolov z vtisnjenimi svetniki...) O sodelovanju ni spregovoril niti besedice. To je imel za samo po sebi umevno. Dr. Krunoslav Draganovič je sklical nekakšen občni zbor. Bilo jih je okoli dvajset. Med njimi je bil celjski advokat dr. Ogrizek. Bil je dober advokat in je pred vojno zagovarjal doglavnika Kvaternika in dosegel, da so ga oprostili. Baje mu je sedaj Kvaternik omogočil preselitev iz Srbije, kamor je bil izseljen, v Zagreb, mu dal stanovanje in ga dal imenovati za uradnega varuha bogatega mladoletnika. ŠPORTIN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK Tor« Do V lko1 Dal lešl »jev leva »isti »kn P felai ienj 10 j( lorsi ■H\ "ara stre; ^lo ivi, *ga "0 r i* b k ho k ste (a oti to J/ Slovenska nogometna liga Živilom točki tudi v Velenju Velenje, 28. oktobra - Nogometaši Živila Naklo so v nedeljskem 15. kolu SNL v Velenju z rezultatom 1:3 premagali Rudarja, prvaka Slovenije v pretekli sezoni. Naklanci so s pametno igro prepustili pobudo domačinom in si v akcijah iz hitrih protinapadov priborili pomembno zmago. Dvakrat je domačo obrambo ukanil Taneski, enkrat pa Jerina. Odlično je igrala tudi obrambna vrsta na čelu z vratarjem Vodanom, ki je pri rezultatu 2:1 tudi zaustavil udarec Pranjiča z bele točke. Ekipa Živila Naklo je nastopila v postavi: Vodan, B. Križaj, Naglic, Darjan Jošt, Murnik, J.Križaj, Jerina, Lunar, Ahčin, A. Jošt (Perhavec), Taneski (Zapiotnik). Z novo zmago so se Živila utrdila na vrhu lestvice, kjer so z enaindvajsteimi točkami na izvrstnem tretjem mestu, ob tem, da ekipa Belvedur Izola na drugem mestu in s točko več še ni bila prosta. V prihodnjem kolu pa se derbi obeta v Naklem, kjer bo v nedeljo ob 14. uri domača ekipa gostila Gorico (prej Vozila). • Dane Jošt Gorenjska in območne nogometne lige Kranj, 28. oktobra - V gorenjski nogometni ligi so bili konec tedna doseženi rezultati: Creina - Bitnje 4:1, Šenčur - Trboje 1:2, Visoko -Zarica 2:1, Lesce - Sava 1:1, LTH - Bled 1:9, Mavčiče - Polet 3:2. V območni članski ligi je Triglav igral z Elanom 1:1, Alpina pa z Vodicami 0:0. V OML je Triglav na gostovanju premagal Domažale z 1:2, Creina Primskovo pa Primorje z 0:2. • R. Gros Namizni tenis Kovina premagala Merkur Kranj, 28. oktobra - Že med tednom je bila tekma med Kovino in Merkurjem v super namiznoteniški ligi. Ekipa Kovine je bila boljša in zmagala z rezultatom 6:3. V I. SNTL za moške je bilo odigrano tretje kolo. Ekipa Jesenic je izgubila z ekipo Melamina (6:3) in Vesno (5:4). V LSNTL za ženske je ekipa Merkurja doma premagala Jesenice z rezultatom 6:3. V II. SNTL moški paJe Sava gostovala pri Preserjah in izgubila z rezultatom 6:3. Ekipa Škofje Loke je doma premagala Križe z rezultatom 5:4, Križe pa so izgubile tudi s Preser-ji 6:3, ekipa Save pa je bila boljša od Škofje Loke, ki jo je premagala na gostovanju z 2:7. # V. S. Rokomet - super liga moški Preddvor : Inles-Riko 23 : 23 (10 : 11) Kranj. 26. oktobra 1991, športna dvorana na Planini, gledalcev 150, sodnika VVutej, Kranjc oba iz Maribora. Preddvor: Martinčič, Gregorc, Šonk, Bolka I, Žibert 1, Naglic 1, Zavrl 1, Uršič 8, Lombar 3, Vidic 3, Cuderman 5 (2), Košir Inles-Riko: Veber, Dokič, Mohar, Šole, Tanko, S. Mihelič 5, Lesar 12 (5). A. Mihelič 1, Fajdiga 1, Jarič 1, Manček 3, Gelze; izključitve: Preddvor 8. minuta, Inles-Riko 12. minuta; sedemmetrovke: Preddvor 3 (2) Inles-Riko 5 (5). V zelo pomembni tekmi so Preddvorčani osvojili točko, ki je uspeh. V prvem delu tekme so domači vodili do sredine polčasa, nato pa gostje, vendar največ s prednostjo enega gola. Za domačine je bila usodna 36. minuta igre, ko so si gosti ustvarili prednost 3 zadetkov. Domačinom je uspelo štiri minute pred koncem izenačiti in tako osvojiti pomembno točko. Najslabša na terenu pa sta bili sodnika iz Maribora. Rokometaši Šeširja so v SRL gostovali v Krškem in izgubili z rezultatom 25 : 19. Rokometašice Kranja pa so na gostovanju v Ribnici iztržile le tesen izid 21 : 20. J. Marinček Super liga v odbojki za ženske Prva zmaga Blejk Nova Gorica, 26. oktobra - Nova Gorica : Bled, 0:3 (8:15, 8:15, 13:15) OŠ IX. korpusa Nova Gorica, gledalcev 300. Sodnika: Milje-vič (Koper), Lesizza (Nova Gorica). Bled: Domitrovič, Kraigher, Gogala, Petrač, Repe, Hudovernik, Artiček, Grahovec. Kljub začetni nervozi Blejk so le te takoj v prvem setu poved-le. Nato so nekoliko popustile in mladi ekipi Nove Gorice dovolile povesti z 8:7. Izkušene Blejke so nato vse niti prevzele in prvi set brez težav dobile. Tudi v drugem setu Blejke niso imele večjih težav in so, predvsem po zaslugi odličnega bloka Kraigherjeve, set hitro odločile v svojo korist. V tretjem setu so Blejke z odličnim servisom Domitrovičeve povedle z 8:0, nato pa dovolile domačinkam, da so se ujele in držale ritem do 10:10. Ob koncu so se Blejke ponovno zbrale in z nekaj odličnimi zaključnimi udarci Petračeve uspele osvojiti set z rezultatom 15:13 ter osvojiti prvi par točk v novi sezoni. Zmaga je vsekakor spodbuden start v slovenski super ligi • Štefan l dri h TRGOVINA IN GOSTINSTVO KRANJ Prodajalna "DELIKATESA" TRŽIČ VAS VABI NA PRODAJNE czn DNEVE "C Pripravili smo vam degustacije In prodajo izdelkov znanih proizvajalcev, po zelo ugodnih cenah I □ "Mlekarna Ljutomer", sir Ementalec □ "JATA" Ljubljana - pisčančji izdelki □ Primorska vina □ Domače pečenice □ Viki krema □ Domača orehova potica po naročilu DE6USTACUA PIŠČANČJEGA MESA: sreda 30.10.1991 od 9. do 11 ure in 14. do 15. ure. Prodajni dnevi: VSAK DAN od ponedeljka 28 .10.1991 do četrtka 3IJO.I991 13. kolo alpske lige nesrečno za vse slovenske predstavnike Vragi iz Milana ugnali tudi borbene Jeseničane Konec tedna so slovenski, predvsem pa gorenjski ljubitelji hokeja spet prišli na svoj račun. Najuspešnejši domači hokejski ekipi sta namreč gostili tekmece z vrha lestvice alpske lige. Žal sta obe morali priznati prenW gostov. Bled, Jesenice, 26. oktobra • Tako na Bledu kot na Jesenicah so se pred trinajstim kolom zavedali, da prihajajo v goste močni nasprotniki, nikjer pa jim niso bili vnaprej pripravljeni prepustiti zmage. Toda v športu so atrakcije le redke in tako sta bila izida na obeh srečanjih pravzaprav pričakovana. Celovški KAC je ekipo Bled Promolinea premagal z rezultatom 2:5 (1:2, 0:2, 1:1), Milano Devils pa ekipo Acroni Jesenice z rezultatom 2:7 (0:2, 1:3, 1:2). Tudi ekipa ljubljanske Olimpije Hertz je v trinajstem kolu ostala praznih rok, saj jih je v Beljaku premagala domača ekipa VSV BIC z rezultatom 3:2 (1:1, 1:1, 1:0). Petkova tekma na Bledu je bi- enkrat dokazali, da so res "vraž- la sicer ves čas enakovredna, vendar pa so se gostje bolje znašli pred golom in tako zasluženo osvojili novi točki. S tem so prišli v skupino treh moštev v zgornji polovici lestvice in imajo še nekaj možnosti za vstop v finalni del tekmovanja alpske lige. Možnost za uvrstitev na drugo mesto pa se vse bolj izmika hokejistom Acroni Jesenic, ki so v soboto zvečer doma pred več kot štiri tisoč navijači morali priznati premoč ekipi Devils Milano. Tekma v Podmežaklji se je začela s silovitimi napadi na gol milanskega vratarja Romana in v drugi minuti so gledalci že videli gol, ki pa ga ni bilo. Zato pa je bil zares v četrti minuti uspešen De Angelis, ki je s strelom od daleč povedel v vodstvo gostujočo ekipo. Čeprav so Jeseničani več napadali, pa je bil v petnajsti minuti učinkovit Napier in rezultat po prvi tretjini je bil 0:2. V nadaljevanju tekme so imeli domačini nekaj lepih priložnosti, vendar pa sta bila uspešna le po enkrat Matjaž Kopitar in Aleš Kalan. Milančani, ki so na Jesenicah še ji", pa so znali kaznovati napake obrambe in srečanje odločili sebi v korist s kar petimi goli razlike. Takole je po tekmi razmišljal strelec prvega gola za Acroni Jesenice Matjaž Kopitar: "Milano Devils je zelo močna ekipa, vsi smo to vedeli, saj smo igrali proti njim v Milanu. Igrajo hiter, trd, kanadski hokej. Mi smo se nekaj dni pripravljali na to tekmo in mislim, da bi, glede na potek igre, lahko iztržili ugodnejši rezultat. Vseeno pa mislim, da z igro nismo razočarali, ker smo si priigrali precej priložnosti, ki bi jih z malo več sreče lahko tudi bolje izkoristili. Morda smo nasprotnike tudi malo precenjevali, saj smo se zavedali, da jih je težko premagati. In čeprav smo imeli precejšen del igre mi pobudo, so oni pač učinkovito kaznovali naše napake." Novinarji, ki smo si tokrat v še posebno velikem številu ogledali tekmo na Jesenicah, pa smo izkoristili tudi priložnost in poklepetali z našim hokejskim strokovnjakom Pavlom Kavičem, ki je v vodstvu ekipe Milano De- Razdružitev z SZJ in vključitev v FIS Znanih devet kandidatov za olimpiado Ljubljana, oktobra - Minuli četrtek je bila v Ljubljani izredna skupščina Smučarske zveze Sloveniji, na kateri so se odločili, da se Smučarska zveza Slovenije razdruži iz federacije in začne postopek vključevanja v FIS. Ob tem so poslali pismo predsedniku mednarodne smučarske federacije g. Marcu Hodlerju, v katerem ga prosijo za sprejem v Mednarodno smučarsko organizacijo, kar utemeljujejo z znanimi razmerami pri nas in podkrepljujejo s podatki tradicije smučanja v Sloveniji. Ogromna večina smučarskih klubov in smučarskih strokovnjakov je namreč bila in je iz Slovenije. Tako je bilo od skupno 166 smučarjev udeležencev zimskih olimpijskih iger kar 163 tekmovalcev iz Slovenije, podobno je bilo tudi z udeležbami na svetovnih prvenstvih. Na seji so potrdili tudi člane reprezentanc v alpskih ter nordijskih disciplinah in biatlonu (nekaj nejasnosti je le zaradi "tujega" državljanstva Gorana Janusa in Narcise Šehovič), poleg tega pa so za predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije smučarji na skupščini predlagali Janeza Kocjančiča. Prejšnji teden pa je strokovni svet za vrhunski šport imenoval tudi kandidate za olimpijske igre v Albertvillu. To so: Nataša Bokal, Veronika Šareč in Katjuša Pušnik med smučarkami, alpski smučar Mitja Kune, skakalci: Franci Petek, Goran Janus, Miran Tepeš in Primož Ulaga ter biatlonec Sašo Grajf. Je pa še cela vrsta kandidatov, ki si bodo udeležbo na olimpiadi zagotovili z dobrimi rezultati v prvem delu prihajajoče smučarske sezone. # V. S. Slovenski balinarji proslavili 40-letnico dela zveze - Konec tedna je bilo slovesno v Ljubljani, kjer so balinarji s trobojem med slovensko in hrvaško državno reprezentanco ter slovesno sejo s podelitvijo priznanj proslavili jubilej. Med drugimi je priznanje prejel tudi Kranjčan Bojan Novak (na sliki), ki je uspešno nastopil na svetovnem mladinskem prvenstvu. Na tekmi je bilo uradno doseženih tudi nekaj slovenskih državnih rekordov, slovenski reprezentantje pa so premagali Hrvaške z rezultatom 30:21. Foto: G. Šinik Slab izkupiček najboljših gorenjskih košarkarjev in košarkaric -Konec tedna so košarkarji Triglava gostovali pri ekipi Kronos Slovana in izgubili z rezultatom 93:85, košarkarice Kranja pa so izgubile v tekmi z Mavrico Ilirijo z rezultatom 67:51. Peto kolo bodo šele danes odigrale košarkarice Odeje Marmorja, ki gostujejo pri košarkaricah Apisa. Na tekmi, ki je bila v četrtek zvečer v Škofji Loki, so domačinke morale, priznati premoč najboljše slovenske ekipe Jezice in izgubile z rezultatom 47:86. Že v sredo zvečer pa so Kranjčanke v četrtek kolu premagale ekipo Slovana. S te tekme je tudi posnetek. Foto: J. Cigler Sergej Povečerovski na tekmi z Devilsi ni zatresel gola, čeprav sta ga iz tribune spodbujali žena in hčerka. Foto: G. Šinik vils, ob začetku sezone v alpski ligi pa je kazalo, da bo po petih letih trenerstva v Italiji prevzel ekipo Bleda. "Vojna in takratne razmere v Slovenije niso dopustile tveganja in tako sem se odločil za ugodno ponudbo iz Milana. Prej sem bil v Milano Saimi, sedaj sem v Milano Devilsu. Sicer mislim, daje alpska liga uspešna, Pentatlon navdušil A Hotavlje, 27. oktobra - Da so duatloni, triatloni in športne panoge z vej različnimi disciplinami vse bolj popularne tudi v Sloveniji, je dokaz* nedeljski pentatlon, ki so ga pod pokrovitejsrvom hotaveliskega M'r' morja pripravili športni navdušenci iz Poljanske doline in Škofje Vfi^', Na tekmo so, kljub mrazu, privabili kar šestindvajset ekip s po pet'1* tekmovalci. Med njimi je bilo precej rekreativcev, pa tudi mnogi naši vfj hunski športniki, reprezentantje. Ob progi, predvsem pa na startu Škofji Loki in cilju na Hotavljah, so jih spodbujali številni gledalci vendar pa je vprašanje, ali se i)3' ša ekipa v naslednji sezoni ne™ raje odločila za kakšno kombit* cijo s Švico... Mislim pa, da so * Blejci in Jeseničani zelo dob' vključili v to tekmovanje, saj n* primer na domačem ledu ig^fj Jeseničani res izvrstno in sem I", kar presenečen nad rezultati, »J smo jih dobivali z Jesenic. Blej# sem si ogledal na včerajšnji le* mi in tudi oni so praktično efl*' kovreden nasprotnik ekipi, kot J celovški KAC. Zato mi je po efll strani kar žal, ker nisem dorns. ker nisem več z družino, ker r"' sem trener na Bledu, kjer bi b»e' če pač ne bi bilo stanje, kakrŠ"0 je, ob športu velike možnosti pr°" mocije Bleda in turizma." Hokejisti Milana Devilsa P* so včeraj zvečer igrali tekmo tu« z Blejci (prej je bila predviden8 za danes zvečer), vendar rezul«V ta do zaključka redakcije še mamo. Jeseničani v štirinajste1^ kolu, danes zvečer odhajajo 1,3 gostovanje v Feldkirch, doma Pa bodo igrali spet v soboto, 2. vembra, z ekipo Zolda. • V. S**' novnik Zmagovalna ekipa U - sistem Pizzerija Mlin je dobila od pokrovi«^' Marmorja iz Hotavelj čudovite marmorne ure, medalje in pokal, ki v je prevzel pokrovitelj ekipe - Bojan Udovič. Foto: V. Stanovnik Naloga prvih tekmovalcev, ki so začeli pentatlon na Mestne?! trgu v Škofji Loki, je bila kolesarjenje do Gorenje vasi. Do tja so y^ rabili enako, 28 minut, in tako rekoč hkrati predali štafetno pa|'^ kajakašem, ki so veslali nazaj do Brodov. Tu so bile med ekipam'* večje razlike, prednost po kajakaški preizkušnji pa je prevzela ek'P: Fiby Caffe bar iz Gorenje vasi, saj je Matej Grujakovič v kajaku ^ hitreje priveslal v Brode. Tam so kajakaše spet čakali kolesarji, ki-L je čakala pot do zadružnega doma na Hotavljah. Nalogo na kolesu J najbolje opravil Aleš Galof, ki je vozil za ekipo Desa iz Škofje L°*jj Naslednja naloga pa je čakala gorske kolesarje, med katerimi je najhitrejši Boštjan Brelih iz ekipe Sport wahl iz Idrije. Ivan Urh ekipe L - sistem - Pizzerija Mlin pa je bil najhitrejši med gorskim' lf kači in tako tudi priboril zmago svoji ekipi, saj pete panoge, spusta jadralnim padalom, tekmovalci zaradi vetra niso opravili. ■ Prve tri ekipe po štirih panogah pa so bile: 1. U sistem - Pizze ja Mlin iz Prebačevega (Andrej Sajovec, Tomaž Bregar, Robi LaflL. všek, Ivan Urh, Srečo Plut) s skupnim časom 3:28:10, 2. ALPINA £ ri iz Gorenje vasi (Gorazd Podrekar, Tine Zupane, Alojz Oblak, ^ ^ ne Stanovnik, Sandi Zupančič) s skupnim časom 3:34:22, 3. šport Bled z Bleda (Sašo Bole, Jani Plestenjak, Janez Reberšak, 1> men Dolenc, Darko Svetina) s skupnim časom 3:40:25. ^ Daljšo reportažo o tej zanimivi prireditvi pa pripravljamo novembrsko Glasovo stotinko, ki bo izšla prihodnji teden. • V.' novnik Kegljanje As liga ženske Triglav : Nova Gorica 2443 : 2401 0 Triglav : Cej 200 (Glivar 201), Zaje 426, Fleichman 399, Ristič 40V. Ribič 404, Virant 404. Slovenska liga - moški Triglav : Fužinar 5253 : 5313 Triglav : Beber 896, Mihelič 926, Boštar 865, Oman 293 (VehoveC 536), Šimnovec 825, Cvirn 912. j# Mar"1** Smučarski skoki Na skakalnicah na Gorenji Savi je bilo v nedeljo, 27. okto • 1991, zaključno tekmovanje na plastičnih skakalnicah. Domači ^ glav je pripravil prvenstvo Gorenjske za starejše pionirje do 1' $ pionirji do 13 let, ter meddruštveno tekmo mladincev, na katerem^ nastopili tudi skakalci iz Celovca. Na tekmovanju ni nastopilo o« ^ najboljših pionirjev Triglava, ki sodelujejo na tekmovanju v BanJ Bistrici v CSSR. . % Rezultati: pionirji do 13 let: 1. Boštjan Brzin (Tržič) 197,0 (43,42*$ Klemen Eržen (Tržič) 189,2 (42, 41), 3. Andraž Černivec 178,4(40,5:40,5); pionirji do 15 let: 1. Matija Stegnar (Tržič) l84^r 54,5), 2. Jože Kokalj (Stol Žirovnica) 179,0 (55; 54), 3. Jaka Gf2| (Tržič) 171,0 (54,5; 52,5); mladinci: 1. Erik Vesel (Triglav) I'A (54,5; 54,5), 2. Boštjan Koželj (Triglav) 177,0 (55; 52,5), 3. Gregor žen (Triglav) 164,5 (52; 54). jjH Skupni vrstni red gorenjskega prvenstva: pionirji do 13 let: 1. B° )y Brzin 70 točk (Tržič), 2. Miha Eržen 52 točk (Triglav), 3. RobeJ1^ nežič 47 točk (Triglav); pionirji do 15 let: I. Jaka Grosar 70 točk \V. žič), 2. Matija Stegnar 70 točk (Tržič), 3. Jože Kokalj 42.točk (st%H rovnica). J. M»tW KRONIKA UREJA: HELENA JELOVČAN ^ovolj bi bil liter koncentriranega onesnaževalca smrdela po mrhovini -VTUIJ Ul U1I 1] Voda ^°fja Loka, 28. oktobra - Gornji vodni vir v Hotovli, ki je 17. oktobra r dva dni onesnažil poljanski dotok pitne vode v škofjeloški vodovod, je I v*dno zaprt. Enako tudi spodnji vir, ki je bil onesnažen 27. decembra v Vendar so med obema onesnaženjema, kot ugotavljajo analitiki ° ćeš da njena druga polovica razgraja po stanovanju in jo hoče pretepati. Policista sta na kraju samem ugotovila, da si *enska izmišlja; A. R.je bil res pijan, vendar tudi ona ni bila čipki. Cel dan sta skupaj popivala, prišla okajena domov, ob srečanju z realnostjo pa sta se sprla. Žal je njuna realnost tudi Olrok, ki mu ob takšnih starših gotovo ni lahko. Policisti so o do-Z°dku poročali Centru za socialno delo, žensko pa opozorili, naj il ne izmišlja. Gost in natakarica k sodniku Pri sodniku za prekrške v Škofji Loki se bosta zagovarjala £ B. iz Stare Oselice in natakarica D. H. iz gostilne na Trebiji. B. je proti večeru prikolovratil v lokal že pijan, natakarica mu te kljub temu postregla s pijačo, ko mu je nato ni več hotela dati, to je gost ponorel; razbijati je začel nedolžne kozarce in grozil, « bo vse razbil. Policisti, ki so prihiteli na telefonski klic M. O., f° sodniku prijavili oba. Natakarica bi pač lahko vedela, da že Pijanemu možaku ne sme dajati pijače, pa če je je še tako potre-fcn. me zamere I S. M. iz Frankovega naselja je policistom prijavil A. V. iz '°rin. Le-ta je napadel - oklofutal in zlasal - njegovo ženo, ko Jta bila na obisku pri Sv. Duhu. Policisti so stvar preverili in gotovih, da drži, zaradi kakšnih starih zamer pa se je A. V. fiziko lotil nič hudega sluteče ženske, pa jih ni pretirano brigalo. libilo večerje D. J. je zvečer prišel domov "v rožicah". Namesto da bi se ^ko tudi obnašal, je ponorel, ker ga na mizi ni čakala večerja. etepel je ženo, ko se je za svojo mater potegnil mladoletni sin, 90 se je korenjaški poglavar družine spravil še nadenj. Hčerka je °. svoji nesreči potožila materi, ta pa je brž poklicala policijo, "ožaka bo povabil k sebi sodnik za prekrške in ga podučil, da je p,JQnčevanje grda stvar, še grša pa mučenje svojih najdražjih. V sobotni šesturni nočni akciji na gorenjskih cestah Policisti vzeli 50 vozniških dovoljenj Kranj, 28. oktobra - V noči s sobote na nedeljo, od 22. do 4. ure zjutraj, je 54 policistov na gorenjskih cestah preverjalo prometno varnost, zlasti psihofizično stanje voznikov. Po domače: ali so bili za volanom trezni ali ne. Policisti so v šestih urah ustavili kar 1289 voznikov in nanizali 241 prekrškov cestnoprometnih predpisov; 84 voznikov so predlagali v postopek o prekršku, mandatno so kaznovali 40 voznikov ter napisali 58 plačilnih nalogov. Brez vozniških dovoljenj je v sobotni akciji ostalo 50 voznikov, brez prometnih pet. 74 voznikom so policisti prepovedali nadaljnjo vožnjo, od teh 45 zaradi prevelike količine alkohola v krvi. Razen voznikov so policisti preverjali tudi stanje vozil. Tako so uspeli pregledati 353 vozil. 111 voznikov so zaradi različnih pomanjkljivosti njihovih konjičkov oziroma lažjih prekrškov opozorili. Akcija, kakršnih bo v prihodnje še več, kaže na skrajno neodgovoren odnos voznikov do prometne varnosti. Ne spametujejo jih niti dokaj visoke kazni, še manj poročila o prometnih nezgodah, iz katerih razberemo, da velika večina povzročiteljev sedi za volanom v družbi z alkoholom. Zlasti črno statistiko prometnih nezgod s hudimi posledicami pišejo v škofjeloški občini. V sobotni akciji sta zato na tem območju sodelovali tudi dve patrulji iz kranjske postaje. Policisti so kontrolirali 400 vozil oziroma voznikov, kar 26 jih je vozilo z bolj ali manj visokimi promilami alkohola. Kranjski policisti bodo še večkrat "zašli" na škofjeloške ceste, zlasti v obeh dolinah. S poostrenim nadzorom hitrosti vožnje, brezhibnosti vozil in alkoholiziranih voznikov bodo sčasoma morda le uspeli vnesti več discipline na škofjeloške ceste. • H. J. j KRIMINAL Na sončni strani alp • 1 • jjiiži s črnimi gradnjami S*i* Loka, 28. oktobra - Tudi hiša, ki na črno vznikne sredi sa- dl ^taega travnika, je ekološki greh, skrunitev prostora, le da ljudje J(? k?Jo praviloma gledajo bolj tolerantno kot na tovarniški dimnik, **terega se valijo saje. . , , , Lahkoverni posojevalci Goljufija z devizami V četrtek, 24. oktobra, dopoldne je pri Merkurjevi trgovini v Kranju neznanec prodajal devize. Njegova ponudba je bila kar mamljiva: za marko 34 slovenskih tolarjev. Premamila je tudi enega od meščanov, ki se je dogovoril za zamenjavo 51.000 tolarjev z markami. 1500 mark sta skupaj preštela, ko je kupec prešteval tolarje, pa je "prodajalec" neopazno zamenjal vrečko z markami. V vrečki sta bila zgoraj in spodaj bankovca po 100 mark, v sredini pa narezan papir. Žal je kupec goljufijo, ki ga je stala 44.200 tolarjev, opazil šele kasneje. Glede na to, da to ni prvi primer te vrste, tudi v Kranju ne, kriminalisti opozarjajo ljudi, naj karseda oprezno sklepa-tolarsko-devizne menjave, zlasti z neznanci na ulici. avtomobilov Kriminalisti UNZ Kranj so celo pismeno opozorili posojevalce avtomobilov rent-a-car, naj bodo bolj previdni, komu posojajo draga vozila. Žal opozorila ne pomagajo dosti, saj se kraje še naprej dogajajo. Gre za (doslej) pet primerov, ko so se "najemniki" izkazali z ukradenimi osebnimi izkaznicami, nato pa je sled za njimi in avtomobili izginila. To se je zgodilo v posojevalnicah na letališču Brnik, v Škofji Loki in na Bledu. Če uslužbenci ne bi bilo tako malomarni in bi primerjali fotografije na osebnih izkaznicah z ljudmi, ki najemajo vozila rent-a-car, avtomobili ne bi izginjali. Trgovci s konopljo Neupravičene proizvodnje in prometa z mamili sta utemeljeno osumljena 35-letni Slavko M. in 18-letni Jurij V. iz Kranja. Možje postave so pri njima dobili 800 gramov sveže potrgane indijske konoplje, med hišno preiskavo pa so našli še 76 gramov posušene konoplje. Za enako kaznivo dejanje so ovadili tudi 17-letnega A. M. iz Škofje Loke, ki je "odjemalcu" S. Z. prodal posušeno indijsko konopljo. Posebna skupina kriminalistov za organiziran kriminal, mamila in orožje v UNZ Kranj še nobeno leto ni odkrila tolikšnega števila nasadov indijske konoplje kot letos. Zakopane bombe Lastnik hiše ob kranjski vojašnici je bil pozoren na sveže prekopano zemljo in kos zelene plastike. Poklical je policiste, ki so skupaj z gasilskim pirotehnikom našli deset ročnih bomb M 50, ki jih je blizu hiše skril neznani vojak zdaj že odšle jugo-vojske. Strokovnjaki so za vsak primer preiskali vso okolico, vendar podobnih "zakladov" niso več našli. • H. J. NESREČE Smrt zaradi padca s smreke Sp. Gorje - 72-letni Anton Koren iz Sp. Gorij je v soboto, 26. oktobra, okrog treh popoldne odšel na hrib Mali bošt za domačo hišo, da bi popravil TV anteno, pritrjeno na 25 metrov visoki smreki. Smreka raste kakšnih sto metrov od hiše v gozdu. Med plezanjem na drevo je Korenu spodrsnilo, omahnil je v globino, udaril v trda kamnita tla, zlomil tilnik in na mestu umrl. Našli so ga ob pol sedmih zvečer. Deček umrlvUKC Radovljica - V četrtek, 24. oktobra, ob pol devetih zjutraj je v UKC umrl sedemletni Primož Sinkovič iz Radovljice. Primož je šel 21. oktobra popoldne z bratom in dvema prijateljema na radovljiško pokopališče. Vsi štirje so splezali na betonsko konstrukcijo nad mrliškimi vežicami, Primož pa še na kupolo iz pleksi stekla, po kateri je navkljub opozorilom začel poskakovati. Pri tretjem poskoku je kupola počila, se zlomila, Primož je padel 6,5 metra globoko na betonska tla. Otroci so najprej stekli do njega, nato pa se razbežali. Nesrečo sta videla dva občana in nezavestnega dečka odpeljala v zdravstveni dom. Posledice padca so bile tako hude, da je kljub trudu zdravnikov v UKC po treh dneh umrl. Najprej v oreh, nato v avto Cerklje - V soboto je 31 -letni Rene Kempers iz Suhadol v kamniški občini z BMW peljal iz smeri žičnice Krvavec proti Sp. Brniku. Med Gradom in Cerkljami ga je v dvojnem ovinku zaradi prehitre vožnje zaneslo s ceste na bank ino. Sunkovito je zavil v-levo ter po 25 metrih bočnega drsenja trčil v oreh ob cesti. Od tam je avto odbilo na levo stran ceste, kjer je trčil še v parkirano vozilo ob cesti. Voznik Kempers je bil v nezgodi lažje ranjen, sopotnik na sprednjem desnem sedežu Primož Gerkman iz Cerkelj, star 21 let, pa huje. • H. J. Inženirji in tehniki o varstvu pri delu Zahteva za sprejem evropskih standardov Bled, 28. oktobra - Pred dnevi je bilo na Bledu 12. posvetovanje o varstvu pri delu. Na srečanju, ki ga je organizirala Zveza društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije ob pomoči gorenjskega društva, je okrog 250 udeležencev spregovorilo predvsem o vzgoji in izobraževanju za varno delo. V Zvezi društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije namreč ugotavljajo, da skoraj 70 odstotkov vseh poškodb pri delu v industriji nastaja prav zaradi pomanjkljivega znanja. Takšna ocena velja, kot je pojasnil v pogovoru za Gorenjski glas predsednik slovenske zveze Tone Kapus iz kranjske Save, tudi za gorenjske tovarne. Med posvetom so zato kar osem referatov posvetili vprašanjem izobraževanja v lastnih vrstah. Glede na zahteve sodobnega razvoja so terjali spremembe v programu višje varno-stno-tehnične šole v Ljubljani. V njej bodo morali uvesti, kot so zapisali v enega od končnih sklepov posveta, izobraževanje na drugi stopnji in tudi podiplomski študij. Drugih šest referatov je obravnavalo zlasti oblikovanje nove zakonodaje za razna področja varstva pri delu. Vprašanja ustrezne zakonske regulative so bila vodilo popoldanske okrogle mize. Razpravljalci so zahtevali, da mora zakonodaja temeljiti na dognanjih stroke, pri čemer mora dobiti varstvo pri delu tudi ustrezno ekonomsko težo. Nedopustno je namreč, kot je poudaril predsednik Kapus, da letni stroški za poškodbe v marsikateri tovarni dosegajo vrednost mesečnih plač vseh zaposlenih. Po drugi strani je prav tako nerazumljivo, da poklicnih bolezni še vedno ne obravnavajo enakovredno kot poškodbe pri delu. Pomanjkanje denarja za varstvo pri delu je privedlo celo do ukinjanja obratnih ambulant in preventivnih pregledov za delavce, kar bo na daljši rok gotovo prispevalo k povečanju števila invalidov. Strokovnjaki za varstvo pri delu so na Bledu še predlagali, naj bi vse izvršilne predpise povzeli po državah EGS, s čimer naj bi tudi pri nas omogočili upoštevanje evropskih standardov. Svoj prispevek ko posodabljanju je pristavil tudi mariborski inštitut, ki je predstavil najsodobnejši informacijski sistem za potrebe varstva pri delu. Drugi dan posveta so udeleženci obravnavali zahteve EGS po varni ureditvi delovnih priprav in naprav. Seznanili so se z vsem, kar jim bo pripomoglo pri odločanju o nakupu nove opreme na tujem. Posvet so sklenili z razpravo o izobraževanju delavcev, ki se ukvarjajo s prevozom nevarnih snovi. S sprejetimi stališči bodo seznanili odgovorna ministrstva, od katerih pričakujejo uresničitev svojih zahtev. • Stojan Saje Ujo Pred kratkim smo pisali o štirih črnih stanovanjskih grad-kW 00 roDU mesta Skofja Loka, ki jim preti rušenje. Če se bo se-14;a občinski izvršni svet odločil zanj in založil stroške rušenja, \\ Urbanistična inšpekcija za taka dela nima denarja. Izvršni ify se še ni odločal, zvedeli pa smo, da je pogodba z izvajalcem P°dJetJcm Gradnje Kranj, za tovrstne opravke podpisana. OAče PodJetJe Tehnik je posel zavrnilo, ker njegovi delavci na Pa-b-jfa vinmj, v ČLftf:: im eni terenu tega ne počnejo radi; v ušesih jim še vedno zve- RJW*nia "uraa v LUKI ^ „kritike ob rušenju črne gradnje na Godešiču pred četrt stole-\ sablji" bodo torej Kranjčani, trenutno pripravljajo predra- ^troškov rušenja za nekaj objektov. 1^ Občinska vlada torej očitno namerava vpeljati večji red v ^avi kmetijske zemlje, čeprav - kot rečeno - o usodi štirih čr-\y padenj, za katere je inšpekcijski postopek že končan, še ni Samirja K., ki je vlamljal 10. zadnje besede. maja in 30. julija letos. Iz loka- nj- . a našem posnetku je hiša nad Plevno, ki jo je v fazi izkopa lov je ukradel kasetofon, ojače-\l 1ZVr^n' svet PTQd meseci dal zasuti, pa jo je nato vztrajni Čr- valeč in glasbeni stolp. Del bla-^ aQ,'telj vendarle pripeljal do strehe. V posmeh vsem zazidal- ga, razen glasbenega stolpa, ki \ Očrtom, prepovedim, redu, graditeljem, ki zidajo legalno in ga je mladenič očitno prodal, h e nazadnje gradbeno dovoljenje stane precej potrpljenja in so loški policisti in kriminalisti *rJa. • H. J., foto J. Cigler UNZ Kranj dobili pri njem. Storilec kaznivega dejanja dveh vlomov in velike tatvine v lokal Regabar in Biljard klub v Škofji Loki je znan. Gre za novinca v tej "stroki", 19-letnega tO*0 -9 SALON 70. /to- POHI ŠT VA DETELJICA Cj Po izredno ugodnih cenah!! tyf*/ POLEG TEGA VAM NUDIMO POHIŠTVENE IZDELKE IZ REDNE LASTNE PROIZVODNJE TER IZDELKE DRUGIH PROIZVAJALCEV PRIDITE,NE BO VAM ŽAL! /^[/ UGODNO ZA GOTOVINO MASIVNA KOTNA KLOP Z h SAMO 1§. 716 SLT I PISALNA MIZA ISAMO 3.932 SLTl GLAS 14. STRAN MALI OGLASI, OGLASI Torek, 29. oktobra 1991 MflLIOCmSI ^217-960 APARATI STROJI Prodam ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektrika), električni RADIATOR in termoakumulacijsko PEČ - cena za kos 1.500 SLT ter pomivalno MIZO - cena 700 SLT Ogled popoldan. Vaška Žaberl, Alpska 54. Usce_18409 Prodam nov 4-nitni, namizni OVER-LOCK 'g 216-153_18459 Poceni prodam 50-litrski BOJLER. Sp. Besnica 70/a _18463 IZPOSOJA videokamer; enostavna uporaba! g 241-265_18900 Prodam nov ŠIVALNI STROJ Ruža Step, v kovčku ter nov nerabljen DVOSED Meblo. Informacije nag 327-558 18909 FOTOKOPIRNI STROJ Canon 305. odli-čen, z opremo, prodam, g 212-151 _18919 Industrijski ŠIVALNI STROJ Singer, prodam, g 212-907__18929 Prodam 100-litrski kombiniran BOJLER g 66-702 18945 PRALNI STROJ v okvari, prodam za 1.700 SLT. g 70-191_ 18960 HLADILNIK, prodam za 6.000 SLT. Sen-čar, Zl. polje 3/d, Kranj 18965 Prodam PISALNI STROJ Unis TBM. v kovčku g 81-834 18985 Prodam l leto star SESALEC Iskra. g 621-765_18987 Ugodno prodam termoakumulacijsko PEČ, 3 kW. g 57-821 18990 Prodam Irajnožarečo "PEČ. Jesenice, g 84-225 18993 Prodam Kuppershuseh. g 84-354 18999 Prodam termoakumulacijsko PEC g 77-683, zvečer__19003 Prodam plinski BOJLER g 51-458 Proam barvni TV. star 6 let in SESALEC. g 41-373__19009 OVERLOCK Pfaff. nov, z garancijo, pro-dam. g 215-650 19013 C 64 Jostick + kasetar, prodam za 250 DEM. g 633-488 19021 Poceni prodam dva 10-litrska BOJ LE RJA Gorenje, 140-litrski HLADILNIK Gorenje tip 4715 - lux in 80-litrski kombinirani BOJLER Lagune 86 E, za kopalnico. Sebe nje 18. Krize_19033 Zelo ugodno prodam nov brezžični TELEFON, g 324-538_19040 Izredno ugodno prodam nov oljni GORI-LEC. g 324-538_19041 Prodam termoakumulacijsko PEC\ 4 kW. g 325-526, popoldan 19046 Prodam ŠTEDILNIK in PEC na trda goriva, g 212-191 19049 Tobi PEC za centralno ogrevanje, 23 ccal. zelo malo rabljena, prodam, g 77-276 _19059 Ugodno prodam novo zamrzovalno OMARO g 51-228 19060 Prodam RAČUNALNIK Sharp MZ 72~L g 311-158_19072 Barvni TV Gorenje, prodam za 300 DEM, g 311-158_19073 Ugodno prodam SILOREZNICO puhal-nik, g 82-253 19092 Prodam nov ŠTEDILNIK Kuppersbusch. g 215-426 19094 Poceni prodam nov "GAŠPERČEK" Kuppershuseh. g 211-912 19096 GLASBILA_ Prodam 32-basno klavirsko HARMON1-KO g 218-930 _18927 Prodam SYNTHES1ZER Yarnaha DSR 2000 in OJAČEVALEC, g 46-137 18981 gostilna seoert* KRANJ, STARA CESTA 25 Dnevno vam nudimo divjačino, ribe in vse vrste ostalih jedi po naročilu. Obenem pa vas vabimo, da preživite prijeten sobotni večer ob duetu Sezam. Sprejemamo rezervacije za poslovna kosila, zaključene družbe in ohceti. Rezervacije po telefonu 222-233. Se priporočamo! SYNTIHESI/.ER PS 214-318, popoldan 140, prodam, g 19012 GRADBENI MATERIAL Dalmatinova 1 sioveniiaiport Ljubljana vabi k sodelovanju novega sodelavca za prosto delovno mesto PRODAJALEC V PE KRANJSKA GORA za določen čas, s polnim delovnim časom. Poleg splošnih zakonskih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: - dokončana šola za prodajalce, stopnja zahtevnosti IV. - do 3 let ustreznih delovnih izkušenj - pasivno znanje enega tujega jezika Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na naslov: Slovenija-šport, p. o., Ljubljana, Dalmatinova 1. O izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni od objave. Ugodno prodam LEPILO za stiropor Ja-pelj. g 59-037_18921 Prodam električne CEVI za v beton. g 44-078. zvečer_18931 Prodam nove RADIATORJE Jugoterm. g 45-688 18967 Prodam suhe hrastove PLOHE, deb. 30 in 50 mm. g 75-310 19002 Prodamo 500 kosov novih STREŠNIKOV Dravograd, g 48-580_19038 Prodam novo OKNO, dim. 100 x 140 cm. z roleto. g 83-274 19044 Prodam STIROPOR, 5 cm in stekleno VOLNO. g 312-322_19087 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM matematiko za vse stop-nje g 310-803_18926 Pozor! Začetno UČENJE za vašega otro-ka_ g 70-191_18961 INSTRUIRAM angleščino za OŠ in SŠ. g 213^18_19064 INSTRUIRAM angleščino za OŠ in SŠ. g 422-224, Tadeja 19074 Harmoniko in glasbeno teorijo, POUČU-JEM. g 310-291 19085 KUPIM Kupim PEČ na trda goriva, širina največ 45 cm. g 74-683 18956 Kupujem stare predvojne RAZGLEDNICE, g 84-058 19000 Kupim domača JABOLKA, g 620-701 __19017 CITROEN GS, GA. CX. Visa, nevozno, kupim. g 691-946 19068 LOKALI V najem vzamem DELAVNICO, od 20 do 30 kvad. m., V Kranju ali bližnji okolici, g 218-767, od 7. do 8. ure 18922 Oddam poslovne PROSTORE. SSS Radovljica. Gorenjska 25 19071 as SAMSUNG »: SAMSUNG Electronics Electronics IZKORISTITE ŠE ZADNJO PRILOŽNOST NAKUPA PO STARIH CARINSKIH DAJATVAH NA DVA OBROKA HI Fl STOLP: CD gramofon, digitalni radio, ura, budilka, spomin, dvojni kasetofon, navadni gramofon, daljinsko upr. SAMO 21.990,00 SLT VIDEOREKORDER, 3 glave, VPS, počasni posnetek, 8/365 dni, daljinsko upr., LCD SAMO 23.490,00 SLT televizorji, ekran 70, 51 cm, z ali brez TTX za takojšnje gotovinsko plačilo 5 % POPUST del čas od ponedeljka do petka 9 do 12 ure, od 15 do 19 ure CENTER KRANJ C. Talcev 3 (pri gostilni Blažun) tel.: 212-367 mm GLAS HRANILNO KREDITNA SLUŽBA GKZ TZO »Sloga« Kranj Jezerska 41 64000 Kranj objavlja prosta dela in naloge VODJA HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Pogoji: - najmanj izobrazba V. stopnje ekonomske ali druge ustrezne smeri, tri leta delovnih izkušenj Mandatna doba traja štiri leta. Pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh na naslov: GKZ TZO »Sloga« Kranj, Jezerska 41, 64000 Kranj. O izbiri bomo kandidata obvestili v 15 dneh po končanem razpisnem postopku. JILAIU5 CILll) NAGRADNA IGRA, V KATERI SODELUJE VSAK FjPEC ■ A KRANJ Koroška c. 16 tel:064/212 249 ŽREBANJE 30.12.1991 Rezultati bodo objavljeni v Gorenjskem glasu JEANS CL L nagrada VIDEOREKORDER 2. nagrada BON V VREDNOSTI 4.0 3. nagrada 10 x PIZZA IN PIVO V PIZZERIJI ORLI TENETIŠE 4., 5. nagrada BON V VREDNOSTI 1.500,00 SLT SLT /Ct £aj> zastottp / MOTORJI KOLESA 0KCH0 m primer Prodam BT 50. letnik 1987. 631-503 KOLO Sport, prodam za 400 SLT. Tomši- čeva 30. Kranj_18962 KOLO city bike Rog 9/90, prodam za 7.800 SLT. Partizanska 12. Kranj 18964 Prodam MOPED Colibri, letnik 1990. g 323-261_19065 Prodam BT 50 ali menjam za ATX g 76-016_19091 OBVESTILA J & J TV, VIDEO, HI-FI, SERVIS. Popravljamo vse vrste TV, VIDEO in HI-FI NAPRAV. g 329-886_16355 PLESKARSK.ADELA opravimo hitro in poceni'g 241483 18464 TIPKAM. LEKTORIRAM g 312-221 laserski tisk. 18485 4.636.20 7.109.90 □ # m W POVPREČNA VREDNOST DESETIH NAKUPOV Po desetih nakupih kateregakoli blaga v Metalkmi blagovnici Kamnik in ne glede na vrednost ima kupec posebno ugodnost pri enaistem zaporednem nakupu se kupcu odšteje povprečna vrednost predhodnih desetih nakupov Možnost nakupov velja pri gotovinskih plačmh do konca leta 1991 Vključite se v akcijo1 STRAŽIŠČE, tel.: 311-600, Križnarjeva pot 4 Uredite si vrt z našo pomočjo. Drevesnica PIN0 vam nudi pestro izbiro iglavcev in grmovnic s celotno izvedbo del. Obiščite nas! Mercator - KŽK Kranj Kmetijstvo ROLETE, ZALUZIJE, lamelne ZAVESI* naročite nag 75-610_J9°J- OPRAVUAM prevoze oseb in tovora ' kombijem g 331-061_J^i- MONTAŽA in POPRAVILO TV ant«f: g 57-420_J_9093 OBLAČILA ^ Poceni prodam moška in otroška OBLA ČILA, g 324-688_ljgU Oddam razna dekliška OBLAČILA. % 323-632_ Prodam belo dolgo POROČNO OBl> KO, št. 38 - 40. g 44-575_J^. OTROŠKA OPREMA Prodam leseno STAJICO. 324-574 Prodam 2 otroški POSTELJICI, z oPr.» mo. g 324-574_\&* OSTALO___ Prodam GAJBICE. Frelih, Posavec Podnart_jJiJi SI. Prešernov spomins ki KOZAREC , Kranju, Titov trg 16_Jj°ji Prodam uokvirjen GOBELIN, 48 x cm. Tomšičeva 30, Kranj ^IS^J, Prodam novo tovorno PRIKOLICO. % Loka 78. Skofja Loka_ Prodam verižno KLJUČAVNICOTaM. mom, g 81-834_ Prodam mešana DRVA. g 622-535 „ Prodam zložljiv invalidski VOZICtj\ g 58-104, popoldan_jW< Prodam nove 200-litrske SODE za gor'1' no olje, g 212-191_190« Prodam d\a GOBELINA - Alpe. Jese* 50 x40. g 801-132__[9£7j PRIDELKI ^ Prodam ZELJE v glavah. Jenko, Gore"]' vas 39 - Reteče___l^J*, Prodam ZELJE v glavah. Hafner, žab"1,' ca 21, g 44-679__l^Jii Prodam ZELJE v glavah in FIŽOL % 40-088 '°> POSESTI Oddam GARAŽO na Planini - pri K"1' lovnici. g 213-243. od 16. ure dalje ,j V najem oddam HIŠO z vrtom in gaf*?fj v Kranju, g 45-558 RAZNO PRODAM Prodam SPALNICO in ŠTEDILNIKI, 4- 4). g 48-139__[5> Prodam suhe hrastove PLOHE in inVjjJB ski VOZIČEK. Sušnik. Meja 1, MaviJS' g 40-100 Prodam GRAMOFON - 2 x kasetar, plošče, novo. g 51-485 ———---^t£fl'* Prodam KADI za namakanje in "^jj LOPAR.« 41-373 >9^ STAN. OPREMA Prodam zakonsko POSTELJO, dim. 200 cm. 46-079 Prodam ZEUE v glavah g 4(M79|89|1 MIZOJS Prodam pisarniško OMARO, STOLE. g 620-268 86 cm in 6 S]^ LOV. g 8 1-847. po 21. uri RTV SERVIS Samsung. Gorenje! g 216-945 18539 OBNOVA trakov za printerje, g 061/576-078 _18570 IZDELUJEM aluminijaste tople grede. g 216-208_'__18934 SERVISIRANJE in priprava avtomobila z zimo. Storitve in cene so konkurenčne! AMD Skofja Loka, g 622-369 18970 Kvalitetno ČISTIM talne obloge in vzme-tnice. g 81-834_18986 OPRAVLJAMO soboslikarska dela. g 214-330_18997 OBUTEV po ugodni ceni! "Korak", Prešernova, Radovljica 19001 ČISTIM ilisone, lapisone. avtosedeže g 632-437_19015 "Orbiler" RTV Servis Gorenje. Samsung g 216-945 19043 POLAGAM keramične ploščice g 65-705_ 19066 RESTAVRIRAM starine, slike in freske, g 45-372 19067 Prodam nov dvojni UMIVALNIK K^j, STANOVANJA Mlada 3-članska družina nujno P°,rf^M manjše STANOVANJE - skromno Sl^U nad glavo, za krajši čas. Brez predr1',,^! Šifra: ČLOVEŠKA POMOČ Mlad par s hčerko potrebuje za ^f\r ^ skromno STANOVANJE. Šifra' K ,ggflj SILI Zamenjam 1.5-sobno družbeno VANJE, na Planini III. 325-834 Družben . Radovljici, zamenjam za večje, na Naslov v oglasnem oddelku. Družbeno 2-sobno STANO\ njam za večje, flf 328-733 V Radovljici prodam 1-sobno VANJE. 74-433 V najem oddam STANOVANJE n» ki pri Begunjah, g 51-958____J>jJ V Kamniku najamem SOBO za * cev. g 82-593, po 18. uri VE Si k. A. 'o M: '»da, 20 de S: s v. ■a Si V- '5( t, bd] S, ili Vi k. S K Ni H s l^ek, 29. oktobra 1991 MALI OGLASI, OGLASI 15. STRAN ^SJg3^cJT©miGLAS OPTIKA POSLOVALNICA KRANJ Cesta JLA 18 nasproti porodnišnice Telefon: 212-196 l^-leznikih oddam opremljeno GAR-^fERO. g 79-982 19042 Podlubniku, 19078 ^no STANOVANJE ^.g 622-615 ftRSTVO k k"'"! dopoldansko VARSTVO otrok. ^17-575_19056 OŽILA DELI 5 zimskih GUM s FU3.g 212-716 *aZ 101. 81-834 18983 k^m lita PLATIŠČA za Zastavo, g J?!*__18989 !?m štiri GUME, dim. 155-70-13. g JS_18994 100, letnik 1975, prodam za rezerve, g 242-718_19030 l .-ti-f.it. tfioo< ' 47-676 18925 £D F1ESTA 1.4 CLX, 5 vrat, nov, prolog 212-907_18928 *am R 4 in SCHIROCCO GTI. Stare-^7, Kranj - Čirče_18930 ^am JUGO 45, letnik 1989, z dodatno g 79-096_18933 k^m CITROEN GS 1.3, letnik 1979. ^043^___18935 t^am GOLF diesel, letnik 1983. Janja ^nik, Zg. Bela 22, Preddvor 18936 GOLF D, garažiran in PEUGE-j^H g 47-235_18937 k^am ohranjeno Z 101, letnik 1981. ^1_86__18941 tjjam Z 101, letnik 1982, dobro ohra-jfj^g 73-186 _18942 C"W Z 101 GT 55, letnik 1983, regi-if.^g 216-115_18943 u\ 126 B1S, letnik 1991, bel, prodam. jSj^_94_'_18944 iJz^ŠKODO 105 L. Cena po dogovo-^68-406_18946 j^am Z 101, letnik 1980, 73.000 km. M 568_18947 \\. GTU, letnik 1987, prodam, g __18948 &tri Z 101 GTL 55, letnik 19893. g \V' 1 kUŠ i 18951 Vi*- letnik 1988, menjam za R 4 GTL. ^gj^l /b. Bled_18954 IjS) JUGO Koral 55. letnik 1990, VJ5 km, registriran do 25. 9. 1992. g |g$____18955 l£"n PEUGEOT 205 XS, letnik 1989, k."ohranjen, prevoženih 24.000 km. ^Ij>96 _18957 CS*"! ali menjam JUGO 55 Skala za 45-688 _18966 VS?"» Z 750, letnik 1978, neregistrira-v ^45-478_18971 •>» Z 101, letnik 1976. g 242-292 iS______18974 Carn OPEL SENIOR, letnik 1983, v frs^m stanju, g 421-163 18976 ^l8"11 R 5 Expres, skoraj nov, primeren Dr,nike ali trgovino, g 421-163 >Ss^__\_18977 CanLZ 125, letnik 1977, dobro ohra-i^g_ 215-643_18980 Pr°dam R 21, neregistriran, g iSi!ij02___18992 ^ R 18, letnik 1985. g 214-330 S. 18996 Prodam 126 P, letnik 1977, registriran do julija 1992. g 216-212_18998 Prodam DAIHATSU Sharad diesel, letnik 199: g 40-143_19010 Prodan . 101 GTL, letnik 1986, 18.500 km. g 50-726 19014 Prodam 126 g 88-697 P, letnik september 1986. 19018 R 5 GT Turbo, letnik 1990, ugodno prodam, g 217-844_19023 Prodam JUGO 55, letnik 1985. Boštjano- va 6/a, Lesce, g 74-006_19026 OPEL CORSO 1.2, letnik 1991, prodam. g 218414_19027 Prodam Z 101 Mediteran, letnik 1980. g 620-111_19032 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, prevoženih 60.000 km. g 622-536, zvečer _19035 letnik 19036 Prodam LADO Samaro 1300 S, 1989. g 47-034 _ R 5, nov, neregistriran, s "šibedahom", prodam, g 242-685_19047 Ugodno prodam nov GOLF, neregistriran, troje vrat, rdeče barve, g 47-469 19051 Prodam JUGO 45, letnik 1986, dobro ohranjen, garažiran, z dodatno opremo. g 57-792_19055 Prodam Z 101, letnik 1986, registrirana, g 78-882, Bled_19058 Prodam GOLF, letnik 1982 ali menjam za mlajši, g 312-255_19061 Ugodno prodam Z 128, letnik 1986. g 45-532_19062 Ugodno prodam PEUGEOT 405 GL, le-tnik 1989. g 241-685_19063 R 4 in CITROEN GS, prodam. Perko, Zasavska 2/a, Lesce .19079 Prodam Z 101, letnik 1977, celo ali po de-lih. g 46-665_19080 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1983. g 214-719_19083 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, ohranjen. g 312-322_19084 Prodam Z 101, letnik 1986. g 633-140 _19088 Prodam Z 750, registrirana, vozna. Jarc, Okroglo 19, Naklo_19089 Menjam HONDO Civic 1.5 GL, letnik 1990 g 59-152_19098 SIMCO Horizon, letnik 1979, garažirana, ugodno prodam, g 323-752, popoldan _19099 ZAPOSLITVE Mlado dekle išče zaposlitev v STREŽBI. Šifra: NATAKARICA_18313 Mamica z dvema otrokoma nujno potrebuje dodatni ZASLUŽEK ali DELO na dom, šifra: STISKA_18675 Nujno potrebujem redno ali honorarno ZAPOSLITEV v gostinstvu. Šifra: STREŽBA_18902 Uspešna zastopniška skupina išče SODI LAVCA. g 59-063_18917 Z malo truda do zaslužka! g 861-321 _18950 V dopoldanskem času iščem honorarno ZAPOSLITEV, g 77-609 18973 Iščem dodatno akviziterstva. g ZAPOSLITEV, 81-834 razen 18984 Nujno iščem DELO na domu. g 58-091, Franc_19007 Terenska PRODAJA zanimivih artiklov. g 57-313_19025 DELO na vašem domu, delovne izkušnje niso potrebne! Pošljite kratek življenjepis in kuverto z vašim naslovom ter znamko, nato boste dobili potrebna navodila. Nada Pavlovič, Log Ivana Krivca 10, 64270 Jesenice 19034 jim ci KRANJ, KOROŠKA C. 16. tel.:212-249 Ste brez zaposlitve in pripravljeni resno delati? DZS vam nudi pošteno plačano ZAPOSLITEV g 74-584, med 9. in 12. uro 19050 Zaposlim samostojnega AVTOKLEPAR-JA. Naslov v oglasnem oddelku. 19053 AKVIZITERJI! Obrtnik išče POTNIKE za pridobivanje novih strank. Dobro plačilo! Šifra: PREHRANA 19097 ŽIVALI Poceni prodam odlične PSE čuvaje. Peter- nelj, Podbrezje 32, Duplje_18959 Prodam 6 tednov stare PUJSKE. Zg. Laze 20, Zg. Gorje_18991 Prodam 7 mesecev staro ŽREBICO pra- ma. g 65-037_19011 Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. T. Fajfarja 35, Cerklje 19022 Dobrim ljudem oddam dva majhna KUŽKA. g 78-608_19024 Prodam 7 tednov starega BIKCA. Zg. Bit-nje67,g 312-237_19028 Prodam breje OVCE. Minka Dolar, Begu- nje 104_19031 Prodam mlado KRAVO, dobra mlekari-ca. g 40-644_19037 Prodam jahalno KOBILO, stara 20 mese-cev. g 723-632_19039 Rjave JARKICE, prodam. Stanonik. Log 9, Skofja Loka, g 65-546_19052 Prodam 1/4 mlade KRAVE in 1/2 TELETA, g 57-937_19054 Prodam 300 kg težko TELICO in KRAVO pred drugo telitvij. g 723-147 19082 Prodam BIKCE za nadaljno rejo. g 79-868 19090 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica MIRKA LAPANJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraženo sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Dušanu Bavdku za dolgoletno zdravljenje, g. Jeriču za pripravo pogrebnih slovesnosti, ZZB NOV Visoko, pevcem iz Nakla, g. Ivanu Grosu za lep nagovor in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: sinova Srečko in Andrej z družinama. Milje, 25. oktobra 1991 V SPOMIN Odšla si, ne da bi se poslovila, zato še bolj boli, tolažba menije edina, da nekdaj snidemo se vsi. 28. oktobra je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta KRISTINA FRELIH iz Davče Hvala vsem, ki obiskujete njen zadnji dom in prižigate sveče! VSI NJENI Sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni v 30. letu starosti zapustila naša ljubljena hčerka, sestra in teta MARJETA FENDE iz Britofa 235 Od nje se bomo poslovili v sredo, 30. oktobra 1991, ob 15. uri, na pokopališču v Predosljah. ŽALUJOČI: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, sestre, tete, svakinje in sestrične MARIJE KIRCHER-KALAN se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovalcem cvetja ter vsem, ki ste jo spremljali na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Prašnikarju, dr. Drinovcu, dr. Benediku ter medicinskim sestram Odd. 600 na Golniku za izredno pozorno nego v času njene hude bolezni ter dr. Terčonu za zdravljenje in obiske na domu. Zahvaljujemo se govorniku ZB NOV Orehek—Drulovka za izrečene tople besede slovesa, g. župniku za opravljen obred ter pevcem Društva upokojencev Kranj za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! ŽALUJOČI: Vsi njeni Zaman je bil Tvoj boj, zaman vsi dnevi upanja, trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. (ljudska) Ob prvi obletnici smrti našega dragega moža in očeta ANDREJA MRAVLJA se ga s hvaležnostjo in ljubeznijo spominjamo. Hvala vsem, ki ga niste pozabili! Žena Anica in sinovi z družinami Hotavlje, 18. oktobra 1991 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame in prababice IVANE ZUPAN ! Jurjove mame iz Trboj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in nam izrekli izraze sožalja. Iskrena hvala tudi dr. Koselju iz Kranja za pomoč pri lajšanju bolečin v zadnjih trenutkih življenja. Posebej iskrena zahvala pevcem in g. župniku za lepo opravljen obred. VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega moža, ata, starega ata in tasta BORISA STOJANOVIČA se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem, ki ste nam v najtežjih dneh kakorkoli pomagali, iskrena hvala! VSI NJEGOVI Skofja Loka, oktobra 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega IVANA RAKOVCA kovača iz Besnice se iskreno zahvaljujemo dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, g. župniku, sosedom, Gasilskemu društvu Besnica, ZB in vsem, ki ste ga pospremili k njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI: Vsi njegovi Besnica, 22. oktobra 1991 ZAHVALA Ob smrti naše drage sestre in tete FRANČIŠKE JENKOLE se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma ostarelih v Kranju. Posebna zahvala zvonarju, pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! VSI NJENI Slovenija in svet OD PETKA DO TORKA Remont Jugoslavije ni mogoč Čeprav je Slovenija to že nekajkrat povedala Evropi in tudi sogovornikom na haaški mirovni konferenci, so bili mnogi, med drugim tudi lord Carrington, prepričani, da ne mislimo resno. To je bilo zaznati tudi v petek v Haagu, kjer so bili s slovenske strani Milan Kučan, dr. Dimitrij Rupel in dr. Matjaž Šinkovec. To je v petek zvečer, po vrnitvi iz Haaga, ugotovil tudi slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Dejal je, da Slovenija ne želi biti članica nobene nove skupnosti, ki jo z najnovejšim dokumentom načrtuje Evropska skupnost. Srbija je na nasprotni strani, saj takšne rešitve tudi ne sprejema, ampak vztraja na obnovi federacije, čeprav-okrnjene, za Rupla presenetljivo pa je bilo stališče Hrvaške, ki je pristala na novo skupnost suverenih držav skupaj z Makedonijo, Bosno in Hercegovino in Črno goro, kar je tudi po svoje presenečenje, saj smo od Črnogorcev pričakovali enako stališče, kot ga ima Srbija. Slovenija sicer ne odklanja možnega bodočega sodelovanja z novimi državami ali države na ozemlju bivše Jugoslavije. Zanimivo s petkovega Haaga pa je tudi to, da prvič ni bila omenjena Jugoslavija kot državna tvorba. Slovenija je bila tokrat v Haagu ostrejša. Že pred konferenco je predsednik Kučan pisal lordu Carringtonu. Spoštovanemu lordstvu je slovenski predsednik izrazil protest, ker so v Haag še vedno vabljeni člani puči- Zahteve po priznanju Italijanski zunanji minister De Michelis je dejal, da Slovenija lahko pričakuje mednarodno priznanje okrog Božiča, obenem pa je italijanskim poslovnežem odsvetoval sodelovanje z Beogradom. Za priznanje Slovenije in HrvaŠke so se zavzeli tudi avstrijski in italijanski krščanski demokrati, ki so na srečanju v Beljaku (sodelovali so tudi krščanski demokrati iz Slovenije in Hrvaške, v Beljaku pa je bil tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle) o tem sprejeli posebno resolucijo. Za priznanje Slovenije in Hrvaške se je izrekla tudi švedska ljudska stranka. Meni, da bi morale to storiti vse skandinavske države, te pa bodo potlej tudi predlagale sprejem Slovenije in Hrvaške v Konferenco o evropski varnosti in sodelovanju. Priznanje so podprli tudi ameriški kongres-niki Elton Gallegly, Robert Dornan, Mervin Dannemeyer, John Doolitle in John KyL stičnega dela zveznega predsedstva, čeprav ignorirajo sklepe konference in sporazume, ki jih sami podpišejo. Slovenija ne bo pristala na nikakršne kompromise, ki bi ogrozili suverenost in polno neodvisnost Slovenije. V Haagu naj zato začne delati delovna skupina za razdružitev. Naša delegacija je ta stališča v petek ponovila. Po vrnitvi iz Haaga pa je Kučan izrazil določeno mero razočaranja, ker se je o Sloveniji malo govorilo, več pa o Srbiji in naporih, da bi jo prepričali k pristanku za osnovanje nove zveze na ozemlju Jugoslavije. O prvi točki dokumenta, priznanju republik, ki to želijo, pa sploh ni bilo govora. Slovenija bo še sodelovala v Haagu, vendar ne več na najvišji ravni, ampak bodo v Haag odhajali naši predstavniki glede na vsebino in težo obravnavane problematike. Čestitke Ob avstrijskem državnem prazniku so avstrijskemu predsedniku dr. Kurtu Waldheimu, kanclerju dr. Franzu Vranvtzkemu in zunanjemu ministru dr. Aloisu Mocku čestitali predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan, predsednik vlade Lojze Peterle in zunanji minister dr. Dimitrij Rupel. Milan Kučan je ob dnevu Organizacije združenih narodov poslal čestitko generalnemu sekretarju OZN Perezu de Cuellarju in potrdil zavezanost Slovenije načelom in ciljem ustanovne listine OZN. Kučan je poslal čestitko tudi predsedniku Češkoslovaške Vaclavu Havlu ob 73. obletnici ustanovitve Češkoslovaške. Komemoracije ob Dnevu mrtvih Jesenice Četrtek, 31. oktobra Osrednja žalna slovesnost bo ob 16. uri v Spominskem parku na Plavžu Nezaslišan molk Komisija skupščine Slovenije za mednarodne odnose je sprejela poziv ob vojni na Hrvaškem, v katerem obsoja divjanje soldateske in pobijanje nedolžnih ljudi ter uničevanje najdragocenejših zgodovinskih in kulturnih spomenikov. Komisija se sprašuje, doklej bodo Konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, Evropska skupnost, OZN, Unicef, Unesco in druge organizacije mirno gledale to dogajanje in se izgovarjale, da gre za naše notranje zadeve. Bo kdo pomagal ljudem, ki umirajo za demokracijo. Samo mednarodno priznanje po sodbi komisije lahko ustavi vojno in brezvestno pobijanje. • J. Košnjek Priznanja za žirovski radio Skofja loka, 28. oktobra - Na drugem festivalu radijskih postaj v Sloveniji, ki je bil od 25. do 27. oktobra v Moravskih Toplicah, je sodeloval tudi Radio Žiri. V vseh štirih zvrsteh, ki so jih prijavili za tekmovanje, so žirovski radijci med trinajstimi prijavljenimi postajami dosegli visoke uvrstitve. Dušica Jurman je s komentarjem Kaj je novega v RUŽV osvojila prvo mesto, Karla Bernik z dnevno informativno oddajo drugo, drugo mesto je osvojila tudi kontaktna oddaja Kaj bo z vojašnico v Škofji Loki avtorice Dušice Jurman, ter EPP spot Al-pina avtorjev Boruta Bogataja, Luke Senice in Janeza Vouka. • H. J. Besedilo ustave usklajeno Ljubljana, 28. oktobra - anes je predsednik skupščine Republike Slovenije in predsednik ustavne komisije dr. France Bučar obvestil novinarje o tem, da je medstrankarsko usklajevanje določil besedila nove ustave v tako imenovani politični koordinaciji končano. Povedal je, da je po resni grožnji po popolni blokadi možnosti priprave nove ustave z vodji poslanskih klubov dosegel načelni sporazum o osnovnih principih usklajevanja besedila, ki ga je sam pripravil. Ocenil je, da je usklajeno besedilo zelo blizu jedrnati in moderni ustavi, čeprav je bilo sprejetih nekaj kompromisov. Kot vsak pravni akt naj tudi ustava le omejuje (kar ni prepovedano, je dovoljeno) •zato kratka ustava pomeni več svobode. O podrobnostih bomo še poročali. • S. Z. Demokrati o lastninjenju Demokratska stranka Slovenije (naj pojasnimo, da gre za odcepljeni del Slovenske demokratične zveze) prireja danes ob 17. uri v okrogli dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani okroglo mizo o lastninjenju. Znano je, da je bila prav lastninjenje ena izmed spornih točk v SDZ, saj je ožje vodstvo te stranke že pred kongresom nasprotovalo vladnemu predlogu. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil dr. France Bučar, bodo sodelovala najeminentnejša imena slovenske ekonomske misli dr. Ivan Ribnikar, dr. Jože Mencinger, dr. Aleksander Bajt in mag. Igor Omerza. Rateče Dovje-Mojstrana Blejska Dobrava Petek, 1. novembra Kranjska Gora Planina pod Golico ob 17. uri pri spomeniku NOB ob 16. uri pri spomenikih žrtvam I. in II. svetovne vojne ob 16. uri pri spomeniku pred osnovno šolo ob 11. uri na novem pokopališču v Kranjski Gori ob 13.30 na starem pokopališču v Kranjski Gori ob 14.30 na pokopališču v Podkorenu ob 18. uri pred spomenikom padlim v I. svetovni vojni ob 15. uri pri spomeniku borcev NOB Radovljica Četrtek, 31. oktobra Radovljica Srednja Dobrava Pod na rt ob 16. uri v graščinskem parku ob 16. uri pred spomenikom NOB na pokopališču ob 16. uri pri spomeniku padlim na Ovsišah Javornik — Koroška Bela ob 10. uri v Parku talcev na Koroški Beli Petek, 1. novembra Osrednja slovesnost bo ob 10. uri pri spomeniku talcem v Dragi, ob 11. uri pa v graščinskem vrtu v Begunjah. Gorje ob 9. uri na pokopališču v Gorjah Bohinjska Bistrica ob 9. uri pri spomeniku NOB v Bohinjski Bistrici Bohinjska Bela ob 9. uri na grobovih padlih borcev na Bohinjski Beli Bled ob 10. uri na partizanskem pokopališču na Bledu Zir Kranj Torek, 29. oktobra Primskovo Sreda, 30. oktobra Orehek-Drulovka Preddvor Stražišče Vodovodni stolp Četrtek, 31. oktobra Bela Britof-Predoslje Duplje Jezersko Planina, Huje, Bratov Smuk in Center Trboje Zlato polje Besnica Petek, 1. novembra Cerklje ob 14. uri na pokopališču borcev NOV ob 16.30 pri centralnem spomeniku pri OŠ ob 16. uri pri centralnem spomeniku na Orehku ob 16.15 uri pri spomeniku pri OŠ ob 16. uri v spominskem parku v Stražišču ob 10. uri pri Šorlijevem mlinu ob 17. uri pri spomeniku na Zgornji Beli ob 11. uri polaganje venca pri centralnem spomeniku na pokopališču v Predosljah ob 16.30 pri centralnem spomeniku pri OŠ ob 17.30 pri centralnem spomeniku ob 16. uri pri spomeniku na pokopališču v Kranju ob 10. uri pri spomeniku v Trbojah ob 17. uri pri Stošičevem spomeniku na Zlatem polju ob 16. uri na pokopališču v Zg. Besnici Žalne in spravne slovesnosti Radovljica, 27. oktobra — Skupščina občine Radovljica, občinski odbor zveze borcev, politične stranke v občini in dekanija Radovljica prirejajo ob dnevu mrtvih, v petek, 1. novembra, žalne in spravne slovesnosti ter zadušnice za žrtve druge svetovne vojne. Prva bo ob devetih dopoldne pod Pustim gradom na Lancovem, druga uro kasneje na grobišču talcev v Dragi, tretja pa ob 11. uri v graščinskem vrtu v Begunjah. Maše zadušnice bo opravil škof Jože Kvas. ob 11. uri pri centralnem spomeniku v Cerkljah Gorice, Golnik, Tenetiše ob 10. uri pri centralnem spomeniku in Trstenik v Goricah Kokra ob 8.30 na pokopališču ob grobišču padlih borcev in talcev Kokrica ob 10. uri pri spomeniku na pokopališču Podbrezje ob 10. uri pri centralnem spomeniku pri OŠ Šenčur, Visoko in Voglje ob 11. uri pri centralnem spomeniku na pokopališču v Šenčurju V spomin vsem pobitim v občini Kranj bo spominska svečanost v soboto, 2. novembra, ob 15. uri v gozdu za pokopališčem v Kranju, kjer bo maša za vse pokojne. Skofja Loka Četrtek, 31. oktobra Lenart nad Lušo Hotavlje Skofja Loka Leskovica Petek, 1. novembra Trebija Dražgoše Žiri Sv. Duh Godešič Trzic Četrtek, 31. oktobra Podljubelj Bistrica Petek, 1. novembra Križe Leše Kovor Tržič Brezje pri Tržiču ob 10. uri pri spomeniku padlih ob 15. uri pri spomeniku padlih na Hotavljah ob 16. uri pred Domom ZB NOV ob 15. uri pred spomenikom padlim ob 9. uri pri spomeniku padlim ob 9.30 pri spomeniku ob 9.30 na pokopališču na Dobravčevi ob 10. uri pri spomeniku padlim ob 10.30 pri spomeniku padlim ob 16. uri pri spominski plošči v Podljubelju ob 17. uri pri spominski plošči v Bistrici ob 8.30 pri spomenikih v Križah ob 9. uri pri spomeniku v Lešah ob 9. uri na pokopališču v Kovorju ob 10. uri na grobišču borcev v Tržiču ob 10. uri pri spominski plošči na Brezja" DOBER OKTOBER nizanje cen nekaterih izdelkov v Merkurjevih prodajalnah za vrtne garniture, motorne in električne kosilnice, garni-2Q0^j ture DOM-Triso (meter, kotnik, vodna tehtnica,...) 23 vrtne mreže' orodJa ISKRA"ER0. SwatY " FLEX- Black šF\f\Q/ & Decker, Unior, vijaki, okovja Titan in Kovinoplastika, £\j /0 EMO-BIO in garniture. za 15% Varstroj in Iskra - Varjenje BARVE, LAKI, RAZREDČILA Znižanje cen velja za takojšnja plačila nad 1.000,00 tolarjev in član6 stanovanjskih zadrug.Podrobnejše informacije dobite pri prodajalcih'