r .. , . .,.. ,, "-.-e,\ ~., ,.. .... · izdaja z,veza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia ~ , letnik 21, ljubljana, 1977 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia ,letnik 21,str.259-344, ljubljana,december1977,udk528=863 Uredniški odbor: Predsednik uredniškega odbora - Stanko Majcen, glavni in odgovorni ured- nik - Vlado Kolman, urednik za znanstvene prispevke - dr, Florijan Vodo- pivec, urednik za strokovne prispevke - Boris Bregant, urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik, član Božo Demšar, tehnični urednik - Marjan Smrekar izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobold Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - del ego ti mori borskegci geodetskega društva: Ahmed Kal ač, ZI atko Lovrenčič - delegati celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegati uredniškega odbora: Stanko Majcen, Vlado Kolman, Pe!·er Svetik Prevod v angleščino: Jurij Beseničar Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: letna kolektivna narocnma za prvi izvod je 400 din, za nadaljnje izvode 200 din, Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 60 din, Naročnina za čla­ ne Zveze geodetov plača v članarini, Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun šL: 50100-678-000-0045062 - Zveza Geodetov Slovenije, liubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Geodetska uprava SRS, Cankarjeva 5, 61000 Ljubljana, telefon 23-081 in 23-082, Prispevki noj bodo za- radi lektoriranja tiskani vsaj s srednjim razmikom vrstic, Tiska Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani, Naklada 650 izvodov, Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije, Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24, l, 1975 je naše glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov, 259 V S E B I N A Stran Uredništvo bralcem 261 TITU - diploma in zlata plaketa inženirjev in tehnikov (prevedel Vlado Kolman) 263 Ob 30-letnici Zveze geodetov SR Slovenije (Gojmir Mlakar, Radko Brinovec, Rihard Robinšak, Dušan Mrzl ekar) 265 Razvoj zemljiškega katastra v SR Sloveniji (dr. Mirko Tomič) 277 Prenos informacif lokacij (Boris Bregant) 281 Prostorski podatki v zemljiško-katastrskem operatu (Peter Šivic) 286 Pomen fotointerpretocije pri raziskovanju, urejanju in varstvu okolja, oblikovanju ekološke karte in vzpostavljanju sistema kartografskih informacij (Ivan Urh) 290 Preizkus uporabe interpretiranih posnetkov za potrebe družbenega planiranja (Marija Lukačič) 296 Pložajna in višinska natančnost geodetskih izmer za različne potrebe družbenih in gospodarskih dejavnosti (Anton Lesar) 300 Statistični popis leta 1981 in vloga geodetske službe pri tem (Anton Lesar) 303 Geodetska dejavnost v prostoru koroške regije (Vinko Pušnik) 305 36. Fotogrametrični teden Stuttgart, 5. do 10. septembra 1977 (Ivan Golorej) 308 Organizacija kartografskih del pri Nacionalnem atlasu Nemške demokratične republike (Jože Rotar) 311 Pregled kartografske dejavnosti v tretjem trimesečju I eta 1977 (Peter Sveti k) 313 Pregled občinskih, republiških in zveznih predpisov, ki neposredno ali posredno zadevajo geodetsko dejavnost (Peter Svetik) 316 Novi predpisi, raziskave, knjige, publikacije 322 Razne novice in zanimivosti 325 Iz dela Zveze geodetov Slovenije in Zveze GIG Jugoslavije 331 lzvl ečki 333 Pregled gradiva objavljenega v letu 1977 po avtorjih CONTENT Edi torial board to the readers To TITO - diplom and golden tablet of engineers and technicians (tronslated by Vlado Kolman) 30-years of Assotiation of Surveyors, Sloveni•, Yugoslavio (Gojmir Mlakar, Radko Brinovec, Rihard Robinšak, Dušan Mrzlekar) The development of land cadastre in SR Sloveni • (Dr, Mirko Tomič) lnformation transfer using lacol-ion method (Boris Bregant) Spotiol dota in codostral records (Peter Šivic) The sense of photointerpretoti on at research, regi onal poli cy, ecol ogy, formation of ecological maps, and development of cartographic dota bank system (Ivan Urh) The use of interpreted photographs for society planning (Marija Lukačič) Plonimetric ond height accuracy of geodetic meosurements for different needs of society and econamic activities (Anton Lesar) The task of geodesy in statistical census 1981 (Anion Lesar) Geodetic activity in Carinthian region (Vinko Pušnik) 36 th Photogrammetric week in Stuttgart, 5 - 10 September 1977 (Ivan Golorej) Organization of cartographic works at the Notional Atlas of DDR (Jože Rotar) Survey of cartographic activity in the third quarter 1977 (Peter Svetik) Survey of communi ty, republ i c, and federal regulati ons wi th geodetic activi ty (Peter Sveti k) New regulations, research, books, publications Different news and curiosities From the work of Assotiation of Surveyors, Sloveni •, Yugoslavia and Union of Geodesy Engineers and Surveyors of Yugoslavio Abstracts Survey of pubi ished contributi ons in 1977 according to authors Page 261 263 265 277 281 286 290 296 300 303 305 308 311 313 316 322 325 331 333 UREDNIŠTVO BRALCEM Pred vami, dragi bralci in naročniki, je zadnja številka Geodetskega vestnika, ki ga izdaja se- danji uredniski odbor. Kot i e znano, traja mandat uredniškega odbora dve I eti. Vsekakor je to priložnost, da opozorimo na nekatere probleme v zvezi z izdajanjem našega glasila. Nikakor ne mislimo ocenjevati svojega dela, ker bi morali to storiti predvsem vi dragi bralci. Vendar pa mo- ramo žal ugotoviti, da v teh dveh letih nismo dobili niti enega pismenega predloga za izboljša- nje vsebine in oblike našega glasila, nismo pa prejeli tudi nobene kritike, če izvzamemo odgovo- re nekaterih kolegov na vprašanja, ki smo jim jih neposredno zastavili. Kako naj si to razlaga- mo? Upamo, da glasilo le ni tako slabo, da se ne bi splačalo žrtvovati vsaj nekaj časa, papirja in črnila. Vsekakor pa glasilo ni tako popolno, da bi se ne dalo še kaj izboljšati. Ustno, in se to posredno, smo dobili nekaj pripomb, češ da je Geodetski vestni k postal preveč znanstveno glasilo, ki za širši krog geodetov ni zanimivo. V zvezi s tem je treba poudariti to, da L člen Pravilnika o urejanju, izdajanju in upravljanju geodetskega vestnika, ki ga je sprejelo predsedst- vo Zveze geodetov Slovenije, določa, da je Geodetski vestnik med drugim tudi znanstveno gla- silo. Zaradi tega se je uredniški odbor moral zavzemati za objavo prispevkov znanstvenega zna- čaja, to pa ne pomeni, da nismo skrbeli za prispevke strokovnega in informativnega značaja. Naj- brž pa na teh področjih ni smo bi I i tako uspešni . Poudari ti moramo, da smo si že od vsega začet­ ka prizadevali, da bi bilo naše glasilo odsev dejanskega stanja in potreb celotne geodetske de- javnosti v Sloveniji. Predstavljali smo si, da bi bilo možno doseči to le s sodelovanjem večjega kroga kolegov z vseh področij geodetske dejavnosti, čim več geodetskih institucij (geodetske u- prave, geodetske organizacije združenega dela, šolstvo, urbanizem, gozdarstvo, ceste, kmetij- stvo vodno gospodarstvo itd.) in z območja vse Slovenije. Ker nam kljub več pozivom in opozo- rilom v našem glasilu in osebnemu prizadevanju ni uspelo zagotoviti zadostnega sodelovanja vas dragih kolegov :z različnih območij Slovenije, smo želeli to doseči s poverjeniki prek geodetskih društev. Vendar tudi na ta način niso bili doseženi kaksni bistvenejši premiki. Društva se niso kaj prida potrudila, saj i e dolgo trajalo, da so sploh izbrala poveri enike, kaj več pa niso stori- la. Pri tem je častna izjema mariborsko društvo, ki je sklenilo, da bo neposredno zagotavljalo razne prispevke z njihovega območja. Tako je že v tej številki objavljen prispevek, za katerega je dalo pobudo ma'riborsko društvo, v naslednjih številkah pa bi naj objavili še druge. Menimo, da bi tak način zagotavljanja prispevkov za Geodetski vestnik morali sprejeti še celjsko in ljub- 1 j ansko društvo. Kot že rečeno, ni naš namen ocenjevati svojega dela, vendar pa mislimo, da nam je vsaj delo- ma uspelo povečati krog sodelujočih in, da je obseg glasila celo večji, kot smo načrtovali .Dej- stvo pa je, da je Geodetski vestnik odsev tudi tvoje pripravljenosti za sodelovanje, dragi kole- ga ~ bralec. Vsem, ki so v teh dveh I etih kakorkoli sodelovali pri pripravi gradiva, pri urejanju in izdajanju, razmnoževanju in razpošiljanju Geodetskega vestnika, se najlepše zahvaljujem v imenu celotnega uredniškega odbora . Za uredniški odbor predsednik uredniškega odbora Geodetskega vestnika Stanko Majcen 261 Cvijetin MIJATOVIČ:, član Predsedstva SFRJ, sprejel delegacijo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije TITU - DIPLOMA IN ZLATA PLAKETA INŽENIRJEV IN TEHNIKOV Cvijetin Mijatovic, član Predsedstva SFRJ, je 13.oktobra letos v Beogradu sprejel delegacijo Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, ki jo je vodil predsednik Predsedstva Zveze inženir- jev in tehnikov Jugoslavije prof. dr. Dime l..azarov. Delegaci~a je v imenu vseh organizacij inženirjev in tehnikov ter 300.000 1nzeniqev in tehni- kov Jugoslavije izročila zlato plaketo in diplomo o izvolitvi tovariša Tita za častnega člana Zve- ze inženirjev in tehnikov Jugoslavije. Ob tej priložnosti so bili izrečeni iskreni pozdravi vseh inženirjev in tehnikov Jugoslavije ter želje predsedniku republike, da bi še dolgo živel, in oblju- ba, da se bodo inženirji in tehniki še bolj kot do sedaj zavzemali za nadaljnji vsestranski razvoj naše socialistične družbe ter bratstva in enotnosti narodov in narodnosti. Cvijetin Mijatovic je izrazil zahvalo in zadovoljstvo, da v imenu predsednika SFRJ tov. Tita sprejema zlato plaketo in diplomo, in dejal, da ne samo tovariš Tito in politično vodstvo, temveč tudi vsa naša družba vidi v inženirjih in tehnikih, kot delu delavskega razreda, ustvarjalce in gra- ditelje ne samo cest, mostov, stanovanj, tovarniških prostorov in drugega, temveč tudi graditelje novih družbenih odnosov in skupnega razvoja ter napredka naše samoupravne skupnosti. Seznanjeni smo z delom in prizadevanjem Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, je rekel Cvijetin Mijatovic, kakor tudi z delom drugih družbenih organizacij, ki na razne načine vpliva- jo na družbeno zavest in reševanje družbenih problemov. Ta prispevek je velik, vendar je gotovo, da je lahko še večji. Tovariš Tito visoko ceni delo in trud naših inženirjev in tehnikov, kar je že večkrat poudaril. Ve- liko vemo o problemih, ki jih imate pri delu, vendar sem prepričan, da je treba o njih razprav- ljati, če je treba, tudi v Predsedstvu SFRJ. 263 1 Pri nas imamo danes prek 300.000 inženirjev in tehnikov, ki delajo pri najrazličnejših delih in nalogah. Moramo se truditi, da bi ustvarjalci rešitev, ki se uvrščajo med največje svetovne dosež- ke stop:li iz anonimnosti. Organizacije inženirjev in tehnikov si morajo prizadevati in delovati za utrjevanje novih družbenih vrednostnih kriterijev, ki odsevajo našo družbo, našo stvarnost in naše hotenje. Nujno je, da je tudi v predstavniških telesih vse več inženirjev in tehnikov, ki so znanosti in praksi dali izredne prispevke in za katerimi so vidni rezultati, množica strokov- njakov in delovnih ljudi, ki jih podpirajo in ki jim popolnoma zaupajo. Tako se tudi na ta način najneposredneje uresničuje in v praksi potrjuje naš delegatski sistem. Po informaciji o udeležbi inženirjev in tehnikov v NOV, v kateri je bilo 89 inženirjev in teh- nikov imenovanih za narodne heroje, o aktivistih v ujetništvu in o pripravah za posvetovanje In- ženirji in tehniki v splošni ljudski obrambi, ki označuje začetek organizirane in široke akcije, je Cvijetin Mijatovic rekel: "Tehniška fakulteta je bila v NOB ena od glavnih opor komunistične partije. Spominjam se tudi iz vojne velikega števila inženirjev in tehnikov, ki so bili odlični bor- ci, dobri I j udje in tovori ši . Pri pripravah za spi ošno I i udsko obrambo so zopet inženirji in tehni- ki med najbolj poklicanimi. Dobro je, da načrtujete take aktivnosti, in gotovo je, da boste ime- li pri tem najširšo podporo. Veseli me, da oživljate tradicije NOB, da ste odkrili spominske plošče inženirjem padlim v NOB. Ob takih svetlih likih moramo oblikovati mlade generacije. Cvijetin Mijatovic je poudaril, da se morajo tudi glede drugih vprašanj organizacije čim hitreje, široko in odi očno vključevati v proučevanje načrtov, razvoj ni h programov, ocenjevanje in spre- jemanje projektov ter investicijskih posegov in vseh drugih vprasanj, pomembnih za našo družbo. Posebno bi poudaril, je nadaljeval Mijatovic, potrebo po širšem in odločnejšem sodelovanju in- ženirjev in tehnikov pri reformiranju solst 1 va. Znanih je nekaj dobrih primerov, da inženirji iz prakse predavajo študentom. Pri tem že obstajajo izkušnje, vendar je reforma tudi vaša naloga, posebno ko gre za vprašanja tehničnih strok. Ne smemo dovoliti, da bi se s tem pomembnim vpra- šanjem ukvarjal le ožji krog ljudi. Ko je bil Cvijetin Mijatovic, član Predsedstva SFRJ, seznanjen tudi z drugimi aktivnostmi Zve- ze inženirjev in tehnikov Jugoslavije, na primer s kongresi o prometu, vodah in prehrani, posve- tovanju o varstvu okolja, stanovanjski graditvi, urbanizaciji, permanentnem izobraževanju, je poudaril, da morajo aktivnosti v zvezi s produktivnostjo, ki se koordinirajo v Zvezi inženirjev in tehnikov Jugoslavije, prerasti v najširšo akcijo. Produktivnost se je začela večati, kako se bo dalje večala, pa je v glavnem odvisno od inženirjev in tehnikov. Tem problemom se mora posve- titi velika pozornost in najti je treba pravilne - naše rešitve. Kongres o produktivnosti, ki ga na- črtujete, more in mora dati temu veli k pri speve k. Cvijetin Mijatovic je v zvezi z mednarodnim sodelovanjem Zveze inženirjev in tehnikov Jugosla- vije ocenil, da je mednarodno sodelovanje organizacij inženirjev in tehnikov del celotnega med- r;iarodnega :znanstveno-tehničnega in gospodarskega sodelovanja naše države. Prepričan sem, je de- jal, da je za mednarodno sodelovanje, ki ga ustvarjate, zainteresirano naše gospodarstvo, ker bo na ta način najneposredneje uresničevalo in dosegalo svoje cilje. i'la stotine in tisoče naših inže- nirjev in tehnikov dela v svetu. Oni so lahko nosilci širšega in kompleksnejšega sodelovanja z organizacijami inženirjev in tehnikov iz teh držav. Veliko inženirjev iz držav v razvoju se šola v Jugoslaviji in s tem je tudi vzpostavljanje sodelovanja toliko lažje. Morda bi bilo treba nekate- re od teh inženirjev, ki se šolajo v Jugoslaviji, povabiti, da bi si izmenjali izkušnje za bogatej- še sodelovanje. · Na koncu pogovora, ki je potekal v zelo prisrčnem vzdušju, je tovariš Mijatovic še enkrat, v imenu predsednika Tita in v svojem imenu, zaželel Zvezi inženirjev in tehnikov Jugoslavije mno- go uspehov pri delu. Prevedel: Vlado Kolman 264 Gojmir ML/..KAR, -:c Radko BRINOVEC,*" R:hard ROBiNŠA!<:, Dušan MRZLEKAR*"* OB 30--LETNiCI ZVEZE GEODETOV SR SLOv'ENIJE Dokumenti, c;rhivsko grndi vo, o stariovskern združev<.mi u geodetov ne si ovenskern ozernlj u segaj 0 v leto 19'.l 1. Iz njih je rnzv1dno, da je zc1 tckratnc krcmjsko deželo deiovC1!a ,- Liubliani podruž-- -v 1 • nica Cenii-rainega geodci·skega druŠt ✓a, ki je imelo svoj sedež nQ1 Di_maju, Stevilo članov podružrn ce se Ie v ~e:Hh 1914~ do ·~9·jg gibalo od petnajst do 1-rideset·o [z sejnih Z(lpisnikov ~n podruž.nič:ne korespond1:;n~_::e se virH„ de~ so bUi osnovni prob~ern! 1 s kai'erirni so se soočoi! tedanp geodei'ifl po- manj kanje merskega i nslrumen forij (1 1 slabo nogroi evanj e, neuslrezna si rokovna I zob1·oz:bo (zlasti pl-- sarni škega osebjo kotas.J'rsk1h uradov) in neur 18lenI odnosi s centralo društvo na Dunc:iu„ i'-lekal'ere prnbierne so geodeh reševali skupaj z dn,gimi uradniki, ki so bili orgGnizirnni v uradni~ ški h društvih, Liubijanska pc.dnJž,nica je organiziralo več, sfrokovn!h predavonL, med npmi f'udi o zarnejničevo,,_ niu poseste\{ ir1 o agrornih opercJcqah~ izda~ula ~etudi :3vo1,::; strokovno giosHt.),, -Sodelo\ranie podružnlce s c.ent'ralo no Dunaiu ie stc;;no pešalo, zafo ~e bno podn ... ižn;cD edno scn1osrojna S\/Ol ern de!o\.,ani " Leta l9rij4 ~ e in1eia že povsern sl.oven~ld znočaj" () tern priča tu~ di ime društva - Drnštvo slovenskih geomeirov v Ljd'.lqcm1, ~(oi' predsednika zc to obdob,]e sta on1enjcna ru:.:df;eometer C~ermak In g(:=:or:iE.fi~er G,usYinčii: .. \/ cen-, t~ra~ ne:rn društvu na DunaI L' i e bil zastopnl k za ~(ro;ni sko gec1rneter /~1do~ G-fS't':zJ , Za isto obdobI e niso no !azpoio1go 01rhivsko gmdivc, ki 61 dokumenflraia delov::,nj e ~od:,bne9:o združenja na lak.ratnen1 Stai erskern „ Ob usi'anov!t'iU Jugoslavqe lete 1918 se !e \1nost geodetskegc1 društva\/ Lfub!jani mc,..:=:no pove- čciki" i'-!o občnem zboru 8,12, 918 1 ki je potekal v prostorih takratnega "evidenčneg,;i'" (kaiasr,- ,, \ ' . ' ' ·1 - 11 ,, • b' II • • ' •• ' • ' - ·• sKega 1 urada no vodni zovern trgu:); i, ;e 1tlc1 spre,ero resoiuc~~o o v1og1 geoaerov 'I no\nn raz.'.T'1f~= rah~ '\/ nfei Ie bno poudorienc1 potrebci po združH·vl vseh slovenskih geodetov„ zapos~enih jcrvn~h službc1h„ v 8noh1i strokovni organizaciji, Društvo naj bi navezalo stika z. geodeii v Beogmdu„ Zagtebu l;, evu i·er dr1..1štvi v Pragi ir1 Brnu, POLJdarjene so bile aktualne porrebe po ustano- vH·vi -visoke geodetske šole in potrebe po zt-innejničenf u zernlpških posesti Jn pri ferri !.O zopros~n za pornoč tudi krr,eti I ska društva~ DruŠt\1 0 se i e zc:rvzen,al o za zapos! i te·/ vseh nezctpos! er.t h veni·o,1 geooezfje v državnih dužboh" \/ okviw drnšlva, kol·c~rega •~1radn• m:iziv je bil Društvo slovenskih geomeirov, je bil usi·ar10vljen likvidacq~ki odselc :o noj bi pri Gr~neraini direkciji katasiTc, ne: Dunaju po:.krbel zo: prevZE,rn eiriborcitov 1zrnerl k; s.e nanafojo na slovensko ozemlie, Pre·nel naj bi se tudi usiTezer·, di2·- !iež insl'ru1Ttentarqa t,kc:1,~a oči'!"no ni uspelcf saj avs·;·diske oblasi·i še do danes r,i:;,o izročile 1,akrai· z:ahrev:.mih arhivskih grc1div. * *'' 63000 Celje, YU, Geodetska uprava Skvpščine občine Celje, dipl. ing .geod., načelnik geodetske uprave Ob 30-ietnici Zveze •Jeodetov SR Slovenije in Ceijskega geodetskega druši'va 6W00 qubljana, YU, Standardinvest, ljL1bljana, ing.geod. q i_,61 j ansko geodeisko društvo 62000 tv\.aribor, YU, Mariborsko geodetsko društvo 265 .V naslednjih letih je vpliv društva še naraščal. V njegovem okviru se je odločalo o mnogih stro- kovnih zadevah, kot npr. o izvajanju triangulacije (nadgeometer Alfonz Gspan je bil pozvan, naj pripravi osnutek osnovnih pogojev splošne triangulacije), izmeri mest in podeželja (predlaga- ni merili za izdelavo načrtov 1 :1000 in 1 :2000), o strokovnem šolstvu ipd. Društvo je aktivno sodelovalo pri organizaciji geodetske službe; pri tem je prevladovalo mnenje, da ni smotrna vključitev zemljemerstva v ministrstvo za finance, temveč v ministrstvo za javna dela, saj je do- ločitev davkov postranska naloga zemliemerstva. To naj bi služilo predvsem raznim tehničnim projektom in znanstvenim potrebam. Kako močan vpliv je imelo društvo, kaže tudi dejstvo, da je odločalo o zaposlovanju geodetov; pri tem je odklanjalo zaposlovanje "nemškutarjev". Zaradi vsestranske društvene aktivnosti zagrebških geodetov je bil o v Zagrebu ustanovljeno Cen- tralno jugoslovansko geodetsko društvo, slovensko društvo pa je postalo njegova podružnica. Centralnemu društvu je predsedoval general Boškovic, v njem pa so bili včlanjeni tudi "civilni" geometri. Vseh geodetov je bi I o tedaj v J ugosl avi i i 500, SI ovensko društvo pa je štel o 41 čl a- nov. Leta 1919 je bila kljub nasprotovanju društva ustanovljena Generalna direkcija :za katastrska merjenja pri finančnem ministrstvu. Istega leta je bil ustanovljen tudi Geografski zavod pri voj- nem ministrstvu. Ta naj bi opravljal vsa osnovna geodetska dela razen del pri izmeritvah za zem- ljiški kataster. Geodeti v združeniu in društvih so si v nadaljnjih letih predvsem prizadevali ustrezno organizi- rati srednje in višje šolstvo in uvrstiti geodete v ustrezne kategorije državnih nameščencev. Dru- štvo se je ukvarjalo s problemi civilne geometrske prakse, aktivno pa je sodelovalo tudi pri pri- pravi geodetske zakonod oje. Leta 1932 so bila sprejeta pravila Združenja geometrov in geodetov Kraljevine Jugoslavije, ki naj bi imelo sekcije po banovinah. Združenje je izdajalo strokovno glasilo. Civilni geometri so ustanovi I i lastno združenje. V tridesetih letih je začel vpliv društva močno upadati. Slovensko društvo je postalo nezadovolj- no z delom Združenja geodetov Jugoslavije. Po njegovem mnenju je premalo podpiralo prizade- vanja članov za priznanje višje izobrazbe, boljšo organizacijo šolanja in večjo družbeno veljavo. Na razpoloženje članstva je neugodno vplivala tudi prepoved opravljanja privatnih meritev. Ta izvenuradna dela so bila postranski zaslužek geodetov celih petdeset let. Koristi od njih niso imeli samo geodeti, ki so si na ta način popravljali svoj slab gmotni položaj, temveč tudi kata- strska služba, katere evidence so bile v zelo slabem stanju, predvsem pa lastniki zemljišč, ki so se na ta način velikokrat izognili dragim pravdam zaradi neurejenih posestnih meja. Ker je bil v prizadevanjih za ureditev nakopičenih problemov, s katerimi se ubadajo geodeti, neuspešen tudi odbor slovenske sekcije, se je leta 1935 razmišljalo o sklicu javnega protestnega zborovanja. To je razumljivo, če vemo, da je bilo zaradi splošne gospodarske in politične krize vedno več slovenskih geodetov nezaposlenih oziroma si je moralo iskati zaposlitev zunaj svoje ožje domovine, v Srbiji, Črni gori ali Makedoniji. Sekcija slovenskih geodetov je leta 1941 izstopila iz jugoslovanskega združenja. Na predsedniškem položaju se v obdobju med obema vojnama omenjajo: Zupančič, Bydlo in Črni­ vec. Po osvoboditvi je delo stanovskih organizacij inženirjev in tehnikov kmalu oživelo. V Beogradu je bila od 23. do 25.2.1976 konferenca zastopnikov vseh tehniških strok, že 24.3.1946 pa je bila v Ljubljani sklicana ustanovna skupščina republiškega društva inženirjev in tehnikov. Na skupščini je bila dana pobuda za ustanovitev podružnic Društva inženirjev in tehnikov v Mari- boru, Celju in Kranju, hkrati pa naj se na republiški ravni posamezne tehniške stroke združijo v sekcije republiškega Društva inženirjev in tehnikov. 266 Ustanovni občni zbor geodetske sekcije pri Društvu inženirjev in tehnikov Slovenije ie bil 3.2. 1947 v društvenih prostorih v Cigaletovi ulici v Ljubljani. Letos torej hkrati s 30-letnico organi- zirane dejavnosti geodetske službe (ustanovitev Geodetske uprave SR Slovenije 29.3.1947) praz- nujemo tudi 30-letnico delovanja slovenske geodetske stanovske organizacije v novi Jugoslaviji. Naloge, ki si, jih je zastavila ob ustanovitvi geodetska sekcija, so se nanašale predvsem na so- delovanje geodetov pri obnovi in graditvi domovine. Sekcija je sodelovala v razpravah o organi- zaciji geodetske službe in podprla ustanovitev Geodetske uprave pri vladi LR Slovenije. Bila je pobudnik pri ustanavljanju geodetskih šol in je podprla organiziranje 4, 5-letnega študija na fa- kulteti, 4-letnega študija geodezije na srednji šoli in enoletnega risarskega tečaja. Ob razpra- vah o organizaciji operativnih geodetskih del je sekcija zagovarjala centralizacijo geodetske dejavnosti. V okviru sekcije se je razmišljalo tudi o geodetskih kadrih. Iz opravljene analize je bilo razvidno, da je služba leta 1947 imela 130 geodetskih strokovnjakov, letne nove potrebe pa bi bile 20 inženirjev, 50 geometrov in 60 risarjev. V sekciji geodetov pri Društvu inženirjev in tehnikov Slovenije so bili geodeti organizirani do leta 1951, ko je bilo 30.3.1951 ustanovljeno Društvo geodetskih inženirjev in geometrov Slo- venije. Aktivnost članstva v sekciji večkrat ni bila zadovoljiva. Razlog za to je bil med drugim tudi v naravi dela geodetov. Ti so bili med letom, na terenu izven kraja zaposlitev, Za društveno in drugo družbenopolitično delo je bilo na razpolago le nekaj zimskih mesecev. Kljub manjši aktiv- nosti v društvu pa so se zadovoljivo opravljale naloge no delovnih mestih. Kljub navedenemu pa je odbor sekcije v tistem času razpravljal o mnogih pomembnih zadevah stroke, kot so: način izmeritev, šolanja kadrov, priprava terminološkega slovarja, priprava de- lovnih normativov. Ker so bile velike težave z uvozom merskega instrumentarija, se je razmiš- ljalo o domači izdelavi, začeli pa naj bi z izdelavo nivelirjev. Ustanovitev Društva geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije je bila logična posledica de- centralizacije državne uprave in večje demokratizacije družbe. Ti razlogi so narekovali tudi raz- pustitev dotedanjega republiškega društva inženirjev in tehnikov, namesto njega pa se je leta 1952 ustanovila Zveza inženirjev in tehnikov LR Slovenije. Zveza je združevala na republiški ravni društva posameznih tehniških strok, Ob ustanovitvi Društva geodetskih inženirjev in geometrov LR Slovenije je bila dana pobuda za ustanovitev njegovih podružnic v Mariboru in Celju, s čimer se je želelo delovanje društva bolj približati članstvu. V obdobju do leta 1954 je društvo sodelovalo v pripravah na prvi kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije. Ta kongres je potekal od 6, do 10.12.1953 v Zagrebu. Na njem se je razpravljalo o organizacijskih vprašanjih geodetske dejavnosti, metodah dela in o povezavah geodetskih društev v jugoslovanskem prostoru. Na sejah društva se je v tem času razpravljalo o znanstvenoraziskovalnem delu, katerega nosi- lec naj bi bil Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, o strokovni literaturi, ki je je zelo pri- manjkovalo o opravljanju strokovnih izpitov itd. leta 1953 je začelo Društvo geodetskih inženirjev in geometrov izdajati svoje glasilo Vestnik, predhodnik Biltena in današnjega Geodetskega vestnika. Kot jugoslovansko geodetsko strokovno glasilo je bil sprejet Geodetski list, ki je bil do tedai strokovno glasilo hrvaških geodetov. Tedaj se je mnogo razpravljalo o kadrovskih problemih, o gmotnem položaju geodetov, o plačeva­ nju terenskih dodatkov, o pristojnosti vojaške in civilne geodetske službe ter drugih aktualnih problemih. Na večjih sestankih odbora se i e razpravljalo o smotrnosti uvedbe zasebne geodetske prakse. Društvo je sklenilo, naj se ne dopusti. Zadeve, ki bi jih naj opravljali geodeti v zaseb- ni praksi, bi lahko uspešno opravljali geodetski bi roji, ki naj bi se ustanovili v ta namen. 267 Leta 1954 se je razmišljalo o ustanovitvi posebnega društva, ki bi združevalo strokovnjake, ki delajo pri fotogrametriji, Predlagano je bilo tudi novo ime društva, tj, Geodetsko društvo IR Slo- venile, Društvo i e predlagal o, naj se pri Geodetski upravi lRS usi·anovi republiški geodetski stro- kovni svet, V istem letu se je zastavilo pereče vprašanje revizije zemljiškega katastra, ki ga je sprožila ob- davčitev kmečkih gospodarstev na osnovi katastrskega dohodka, Ker se ie zemljiški kataster o vrstah rabe zemljišč in katastrskih razredih vzdrževal vsa povojna leta, je obstajala dilema o smo- trnosti revizije, ki bi jo morda lahko nadomestila kompleksna nova izmera. O ·vprašanjih v zvezi z zemljiskim katastrom je biio organizirano tudi zvezno posvetovanje v Novem Sadu, leta 1954 je štelo članstvo v društvu 220 geodetov. Društvo je tega leta L1stanovilo podružnice v Mariboru, Celju in Kopru, geodeti s širšega llubljanskega območja pa so bili združeni v Dn,štvu geodetov Slovenije, To ni bilo v skladu s pravili društva, zai"o je bil dan predlog o ustanovitvi 1 i ubl jonske podružnice, V sodelovanju z na novo ustanovljenimi podrnžnicami, ki so na seje odbora druš1va pošiljale svoje delegate, se je še nadalie razpravljalo o mnogih pomembnih zadevah sl"roke, Do leta 1960 si je društvo prizadevalo organizirati geodetsko službo, urediti odnose pred geodetskimi us- tanovami na razpravo o vlogi Geodetskega sveta pri Geodetski upravi SR Slovenije, Še naprej se je mnogo razpravljalo o smotrnosti revizije zemljiškega katastra, Pri reviziji so opravili po- izkus uporabe fotogrametrične metode izmere. To metodo so s pridom uporabljali tudi pri novi iz- meri v Prekmurju, Mnogo i e bil o razprav o produkti vnos ti pri geodetskih iz merah in o kvaliteti izdelkov geodef·ske službe, V sporu, ki je po tem nastol med Geodetsko upravo SRS in Geodetskim zavodom v Ljub- ljani, naj bi bil razsodnik Društvo geodetov. V ta namen je biia pri njem osnovana komisija za produktivnost, organiziran pa je bil tudi ogled izvajanja geodetskih del in organizacije geodet- ske službe v Hrvatski in Srbiji. Leta 1957 se je s sprejetjem zveznih normativov za geodetska dela spor polegel . Takrat se je tudi veliko razpravljalo o šolstvu, Društvo je L1gotovi!o, da zlasti program študija geodezije na srednji stopnji ne zadovoljuje potreb prakse, Na visoki šoli 1 e potekala razprava o tem, da bi "čisto" geodetsko smer zamenjala komunalno-geodetska ('"kuiturno-geodetski študij"), kar naj bi omogočilo zaposlovanje geodetov tudi na drugih področjih, kol" so urbanizem, komuna- la, projektiva itd. Razmišljalo se je tudi o organiziranju študija geodezije na višji stopnji, Ta naj bi postopoma zamenjal srednješolski študij . Društvu je uspelo svoje člane aktivno vključiti v razpravo o predlogu zveznega pravilnika ostro- kovni izobrazbi uslužbencev geodetske stroke. Pravilnik je urejal nazive delovnih mest, strokovne izpite, pripravništvo, način napredovanja, način priznanja strokovne izobrazbe ipd. Ob razpravah o organizaciji geodetske službe je bila dana sugestija, naj bi se poleg Geodetske uprave SRS ustanovile še geodetske uprave pri okrajnih ljudskih odborih, Te naj bi koordinirale delo vseh katastrskih uradov v okraju. leta 1957 je bil v Ohridu II .kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, Teme, o katerih so razpravljali in sprejeli zakiiučke, so se nanašale na: državno izmero, osnovna geodet- ska dela, tehniške predpise, instrumentarij in mei·ode dela, produktivnost in kadre. Ustanovni občni zbor ljubljanske podružnice Društva geodetskih inženirjev in geometrov Sloveni- je je bil 21.2.1958. Ob tej priložnosti ugotovljeno število članov ie bilo: Ljubljana 200, Mari- bor 44, Ceije 30 in Koper 20. Ob kasnejšem ugotavljanju aktivnosti podružnic je bilo ugotovlje- no, da sorazmerno dobro delujeta podružnici v Mariboru in Celju, da pa vendar ni prave poveza- ve in sodelovanja med podružnicami in društvom. Za uspešno delovanje je imelo društvo v tem času nesi ednj e komi sije: 268 - za kataster, - za šolstvo, - za organizacijska vprašanja, - za produktivnost dela, - za tisk, - za mlade kadre in - za del ovne odnose, Pomemben dogodek v delovanju društva je bila organizacija delovnega posvetovanja 15, 1 .1960 v Ljubljani, Udeležilo se ga je 150 članov iz vse republike, Posvetovanje je bilo posvečeno prob- lemom organizacije katastrske službe, uvajanju avtomatike v katastrsko knjigovodstvo, uvajanju el ektroopti čnega načina merjenja dolžin, uporabnosti fotogrametrije, problemom kadrov, šolstvu ipd, Ob tej priložnosti je bila organizirana tudi razstava geodetske dejavnosti na Geodetskem z,a- vodu, Inštitutu za geodezijo in fotogrametrijo in v mapnem arhivu republiške geodetske uprave, Poleg strokovnih tem so obravnavali tudi organizacijo republiskega, okrajnih in občinskih društev geodetov. Predlogi za njihovo ustanovitev so sloneli ncipolitičnih smernicah, ki so se zavzemale za čim večjo decentralizacijo pristojnosti in njihov prenos na osnovne politično-teritorialne enote, Tudi v društveni dejavnosti naj bi se s tako obHko organiziranosti približol1 odločanju o strokov- nih zadevah članstvu v bazi, V letu 1961 so se dotedanje podružnice v Mariboru, Celju in Ljubljani organizirale tudi v okraj- na društva, Istega leta so se ustanovila tudi okrajna društva geodetov v Kopru, Kranju in Novi Gorici in dana je bila tudi pobuda za ustanovitev društva v Novem mestu, V šestdesetih letih je bilo v društveni dejavnosti v republiškem in okrajnem merilu čutiti krizo, ki je nastopila v sami stroki, V tem času je bilo veliko razprav o šolstvu, Pri tem je bil zaradi si abi h možnosti zaposlovanja dan predi og, naj bi se ukini I študij na srednji šoli . Z zaposl ova- nj em niso bili zadovoljni tudi absolventi visoke šole, ki so menili, da so jim zaupana neustrezna dela glede na znanje, ki jim ga je dala šola, Društvo se je v tem času zavzemalo za združitev evidenc zemljiškega katastra, zemljiške in evidence družbene lastnine, za kar je bila dana su- gestija v Zvezi geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije. Ob iskanju možnosti zaposlova- nja geodetov se je ugotavljalo, da bi se lahko več zaposlovali v komunalnih organizacijah, urba- nizmu in na drugih področjih, ki se ukvarjajo z urejanjem prostora. Društvo geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije se je leta 1961 reorganiziralo v Zvezo geo- detskih inženirjev in geometrov Slovenije, Smernice za reorganizacijo društev in zvez je podal V, kongres i nženi rj ev in teh ni kov, ki je bi 1 1 eta 1960 v Ljubljani . Pomembnejša akcija Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije je bilo tudi organizira- nje 111 . kongresa geodetskih i nženi rj ev in geometrov od 24. do 27, 1 O. 1962 v Portorožu. Na kon- gresu so bili podani pregled petnajstletne dejavnosti geodetske službe v novi Jugoslaviji in smer- nice za nadaljnje delo, Med sklepi je bila posebno poudarjena potreba po takojšnjem sprejetju zakonodaje, ki naj bi urejala državno izmero, zemljiški kataster in organizacijo geodetske službe. V šestdeseta I eta segaj o pri zadevanja geodetske si užbe za vzpostavitev nove evidence - katastra komunalnih vodov. Zveza geodetov je leta 1964 organizirala posvetovanje o inventarizaciji ko- munalnih vodov, Vedno bolj se je poudarjala potreba po sistematični izdelavi "osnovne državne karte", Izdelava je bila v pristojnosti federacije, Zvezne geodetske uprave, ki pa po mnenju zveze ne upošteva dovolj interesov republike, Zahteve za spremembo pristojnosti na področju geodetskih zadev oziroma za njihov prenos s federacije na republike je podpirala tudi Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. Po letu 1966 je bilo čutiti večje oživljanje dejavnosti v republiški zvezi geodetov, Vzroke za nje- no zmanjšano dejavnost v preteklih letih so našli v stanju stroke ter v neustrezni organiziranosti društev, ki ob decentralizaciji na okraje in občine zaradi pomanjkanegc, števila članov niso ime- la pogojev za delovanje, 269 Delavski svet Geodetskega zavoda SR Slovenije je posredoval zvezi obširno informacijo o stališčih za nadaljnji razvoj stroke. V informaciji so bili podani analiza stanja in predlogi ukrepov, ki naj bi geodetsko stroko dokončno spravi I i iz krizne situacije. Leta 1965 so zaradi ukinitve okrajev prenehala delovati okraina društva. Aktivna so ostala še društva v Ljubljani, Mariboru in Celju. Območja njihovega delovanja so segla prek meje doteda- njih okrajev. Lela 1967 je bilo v Splitu organizirano zvezno posvetovanje o snemanju in evidenci komunalnih noprav. Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije je na posvetovanju prispevala uvod- ni referat. Novembra 1968 je bil v Sarajevu organiziran IV. kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki je obravnaval naloge geodetske stroke v zvezi z izvajanjem gospodar- ske reforme. Na dalj njemu razvoju geodetske dejavnosti je bil o istega I eta posvečeno tudi posve- tovanje, ki ga je organizirala Zveza geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. V letu 1970 so se začele razprave o spremembah ustave, ki so bile realizirane z ustavnimi dopol- nili. Ta so prinesla tudi spremembe v organizaciji geodetske dejavnosti, kjer bi se naj večina pri- stojnosti prenesla v republike. Slovenski geodeti so te spremembe podprli na vseh ravneh. V njiho- vo r,orlporc, je biio organiziranih več akcij v okviru zveze in društev. Te so bile potrebne zato, ker so se nekatere institucije v federaciji upirale predlaganim rešitvam in so dokazovale potrebo po centralističnem urejanju geodetske dejavnosti. V okviru zveze in društev se i e v tem obdobju razpravljal o tudi o srednjeročnem programu geo- detskih del za obdobje 1971-1975, razmišljalo pa se je tudi o prvih tezah republiške zakonodaie, ki naj bi zamenjala dotedanje zvezne predpise z geodetskega področja. V tem času se je geodetska stroka močno družbeno uveljavila. Njena dejavnost se je razširila tudi izven izmeritve in zemljiškega katastra na področje urejanja prostora, prostorskega planira- nja, ustvarjanja novih evidenc ipd. Kot se je pred desetletji ugotavljal presežek strokovnega kadra, pa ga je sedaj primanikovalo. Zveza geodetov se je zato lotila reševanja kadrovskih za- dev - pomagala je pri organizaciji višješolskega študija, organiziranju risarskih tečajev, prizade- vala si je za povečanje vpisa na srednje in visoke šole. V okviru razprav o organizaciji geodetske dejavnosti na osnovi nove republiške zakonodaje sta se izoblikovala dva koncepta organiziranosti geodetske operatire: centralistični, ki ga zastopa Geodetski zavod SR SI oveni je, in policentrični, ki ga zastopata geodetska zavoda v Mariboru in Celju. Policentrizem zastopata tudi društvi geodetov v Celju in Mariboru. Zveza geodetov Slovenije je leta 1972 organizirala razpravo, ki naj bi zbližala oba koncepta, vendar p prob- lema ni uspelo rešiti. Pristojnosti za izvajanje geodetskih del in njihova uzakonitev so bile pred- met razprave vse do leta 1976, ko je Zakon o geodetski službi dokončno uredil sporne zadeve. Strokovno delovanje slovenskih geodetov je z leti dobilo svojo najustreznejšo oblikov v vsakolet- ni manifestaciji - geodetskem dnevu, ki v dveh dneh združuje strokovni del z družabno-šport- nim. Udeležba članov se veča iz leta v leto, vzporedno pa tudi raste kvaliteta strokovnih prispev- kov in raven strokovne razprave. Na strokovnem področju delujejo tudi sekcije zveze, ki so or- ganizirane po specialnostih, in sicer za kartografijo, zemljiški kataster, kataster komunalnih na- prav in inženirsko geodezijo. Družabnemu zbliževanju geodetov je namenjen vsakoletni smucar- ski dan, organiziran s sodelovanjem geodetskih delovnih organizacij. Pomembno ie sodelovanje Zveze geodetov Slovenije z Zvezo geodetskih inzeniqev in geometrov Jugoslavije. Slovenski geodeti pri tem aktivno delujejo v strokovnih manifestaciiah Zveze geo- detskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki jo predstavljaio redna posvetovanja in simpoziji, kot tudi v organizacijskih zadevah na sejah predsedstva, skupščinah, plenumih in kongresih. Smernicam za nadaljnje delo Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, republiških zvez in društev je bil posvečen V. kongres geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije leta 1975 v Beogradu. Na kongresu i e bil podan prerez tri deseti etne dejavnosti geodetske si užbe v 270 novi Jugoslaviji, sprejeta pa je bila tudi resolucija o geodetski dejavnosti v sedanji etapi naše- ga družbenega in gospodarskega razvoja. Novim družbenim odnosom se je prilagodila Zveza geodetov Slovenije s sprejetjem novega statuta na skupščini zveze 10.12.1976 v Velenju. Z novim statutom je delovanje zveze usklajeno z do- ločili nove ustave in določbami Zakona o društvih. V skladu s statutom je Zveza geodetov Slovenije (do sprejetja statuta Zveze geodetskih 1nzeniqev in geometrov Slovenije) zveza treh društev geodetov: lji..bljanskega, mariborskega in celjskega. Dejavnost zveze je družbena in strokovna, zanjo pa so odgovorni; - predsedstvo: predsednik, podpredsednik, 3 voljeni člani, predsedniki društev in delegati društev - izvršni odbor: 5 volienih članov - nadzorni odbor: 3 volj eni člani in del ega ti društev. Za dejavnost društev pa sta odgovorna: - upravni odbor: predsednik, 5 do 7 članov - nadzorni odbor: 3 člani. Evidenca članstva izkazuje v letu 1977 takole stanje: Društvo geodetov Lj ubij ana: Društvo geodetov Maribor: Društvo geodetov Celi e : 284 86 95 Skupaj 465 članov ali 58 % vseh geodetskih strokovnjakov v Sloveniji. V opisanem 30-1 etnem obdobju so društvo vodili naslednji predsedniki: Leto: Leto: 1947 Ivan Čuček 1961 Franjo Rudi 1949 Ljubo Ravnik 1963 Franc Bratkovič 1951 Dušan Mrcina 1965 Janez Obreza 1953 Anton Košir 1967 Ivan Golorej 1955 Ljuban Zadnik 1969 i vem Gol orej 1956 Matija Klarič 1971 Tomaž Banovec 1958 Stane Jeki 1973 Peter Šivic 1959 Jože Senčar 1975 Boris Kren CELJSKO GEODETSKO DRUŠTVO Ustanovni sestanek celjske podružnice Geodetskega društva LRS je bil 21. l .1955. V podružnico so se včlanili geodetski strokovnjaki (geodetski inženirji, geometri in geodetski risarji) s širšega celjskega območja z vštetimi delavci katastrskega urada Trbovlje, Krško in Šoštanj. Podružnica je bila po strokovni organizacijski shemi povezana z Geodetskim društvom LRS, istočasno pa vklju- čena tudi v Društvo inženirjev in tehnikov Celje. Tu so bili geodeti vključeni v skupni sekciji z gradbeniki in arhitekti. Ob ustanovitvi je bila podružnica zelo aktivna, sa1 1e že v prvem letu organizirala več strokov- nih predavanj, nekatera v okviru podružnice, druga v okviru DIT-a Celje. Slednja so bila name- njena širšemu krogu poslušalcev, predvsem tistim, ki so delali pri urbanizmu in projektiranju. Tu- di delo podružnice v naslednjih letih je bilo pretežno organiziranje strokovnih predavanj in ek- skurzij in prirejanje družabnih večerov. 271 Za delovanje celjske podružnice ob njeni ustanovitvi kot tudi v kasnejšem obdobju je bilo značil­ no, da je potekalo v treh smereh: samostojno obravnavanje ožjih strokovnih in organizacijskih zadev, skupne akcije z DIT-om Celje, v katerih so geodeti obravnavali nekatere skupne zadeve v sekciji gradbenikov, arhitektov, in geodetov, ter sodelovanje pri reševanju oziroma obravnava- nju spi ošnej ših zadev geodetske stroke v okviru Geodetskega društva IRS oziroma Z veze geodet- skih inženirjev in geometrov Slovenije. V okviru DIT-a Celje so geodeti intenzivno delovali zlasti v obdob1u 1957-1959, ko je bil tajnik podružnice Geodetskega društva LR Slovenije tovariš M.Naprudnik hkrati tudi predsednik sekcije gradbenikov, arhitektov in geodetov DIT-a Celje. Tudi še o naslednjih letih je sodelovanje z DIT- om Celje tesneiše kot z Geodetskim društvom LRS. Dvojnost v povezavi v okviru DIT-a in Geo- detskega društva LRS je postala očitna zlasti po I etu 1959, kot i e posloval o celjsko društvo geode- tov pod nazivom DIT Celi e - sekcija geodetskih inženirjev in geometrov, dopise iz republike pa je dobivalo na naslov Društvo geodetskih inženirjev in geometrov LRS - podružnica Celje. Taka organizacija je biia posledica politične akcije, po kateri naj bi se društva ustanavljala po občinah. l',Ja celjskem območju so v tem obdobju delovala občinska društva IT v občinah: Laško, Mozirje, Šmarje, Slov. Konjice in Velenje, od katerih je le slednle med drugimi tehniškimi stro- kami vzdrževal o tudi geodete. Pomembna akcija celjske podružnice je bilo organiziranje geodetske razstave, ki je bila v dneh od 27. do 30.1.1960 v prostorih DIT-a Celje. Razstava je imela namen seznaniti širši krog tehniš- kih in drugih strokovnjakov z dejavnostjo geodetske službe. Na razstavi je bila prikazana osnov- na geodetska dejavnost, od astronomije, višinomerstva, izdelave in reprodukcije načrtov do upo- rabe geodezije v gradbeništvu, urbanizmu, industriji, gozdarstvu in kmetijstvu. Leta 1961 se je celjska podružnica organizirala kot okrajno društvo in v ta namen 25.2.1961 spre- jela nova društvena pravila. Še nadal[e se je čutila močna aktivnost v društveni dejavnosti, saj je bilo organiziranih več predavanj v ožiem krogu, v okviru DIT-a pa je bilo sodelovanje geode- tov zlasti pomembno ob razpravah o predlogu urbanističnega načrta mesta Celje. Vidna je bila !udi skrb društva za geodete, zaposlene v negeodetskih institucijah. Njihovi predstavni ki so bi I i v odboru društva, delovne organizacije, v katerih so zaposleni, pa so bile pozvane, naj geode- tom omogočajo udeležbo v društvenih akcijah. Tako kot v republiški zvezi je tudi v celjskem društvu čutiti krizo v stroki. Leta 1962 je društvo organiziralo posvetovanje geodetov okraja Celi e, ki je bil o posvečeno problematiki geodetske si užbe v celi skem okraju. Na posvetovanju je bi I o ugotovljeno, da glede na potrebe po geodet- skih delih in potrebe po novih kadrih. Dan 1e bil predlog, naj se začasno preneha šolanje geo- detskega kadra. Izhod iz težkega položaja naj se išče v zaposlovanju geodetov v drugih, pred- vsem komunalnih organizacijah, Smernicam za prebroditev krize v geodetski stroki je bil skoraj v celoti posvečen referat predsed- nika M.1'-foprudnika na občnem zboru 19. l .1963. V referatu so bile nakazane organizacijske ob- 1 i ke geodetske si užbe tako v upravi kot v gospodarstvu, Podan i e bi I predi og za ustanovi i anj e za- vodov za izmero in kataster zemljišč v občinah. Geodetskim delovnim organizacijam pa sta na voljo dva koncepta za njihov nadaljnji razvoj. Po prvem, centralističnem, naj bi se Geodetske- mu zavodu v Ljubljani priključili geodetski zavodi v Mariboru, Celju in Kopru ter podjetje za fo-- togrametrijo AFOS v Ljubljani, Druga možnost je policentrični razvoi geodetske op.erative dejav- nosti, po katerem bi se navedene organizaciie samostojno razvijale, Odi oči tev med obema konceptoma naj bi si onel a na dolgoročnem konceptu razvoja geodetske de- javnosti, za izdelavo katerega i e bi la pozvana Geodetska uprava SR SI oven ij e. Posledica stopnjevanja krize v stroki je bila tudi kriza v društveni deiavnosti, ki jo je v Celju po- spešil tudi odhod dolgoletnega predsednika društva M, Naprudnika na novo delovno mesto v Li ub- 1 j an i leta 1963. V letu 1965 je zaradi ukinilve okrajev prenehalo delovati Okraino društvo geo- detskih inženirjev in geometrov Celje, novo ime društva pa je bilo Društvo geodetskih inženirjev 272 in geometrov Celi e, Društvo i e imel o si obe stike z republ i škc zvezo, Med dokumenti koresponderc- ce je zanimiv dopis zvezi iz leta 1966, v katerem se omenja nezadovoljivo izvajanje geodetskih del zaradi pomanjkanja sredstev, brezperspektivnost v zapos! ovanj u novih kadrov in neustreznost načina opravljanio strokovnih izpitov, Dejavnost društva v Celju se je v tem obdobju omejila na organizacijo strokovnih predavanj, t'·fo občnem zboru leta 1969 je društvo sprejelo novo pravila, leta 1970 pa je pol-eg predavanj skupC!; z Geodetskim zavodom Celje organiziralo strokovno ekskurzijo v Švico, v katero je sodi! t-udi og.:. 1 ed najbolj znanih proizvajalcev geodetskih instrumentov - tovarn Wi Id in Kern, Po prebroditvi krize v geodetski dejavnosti se celjsko društvo vključuje v spiošna dogajonj,a na geodetskem področju, Članstvo seznanjoi z novo zakonodajo in novimi področji dejavnosti stroke, med kateri mi so zlasti pomembni prostorski in komunal ni informacijski sistemi in uvajanje računal­ ništva v geodetsko dejavnost. O tem je bilo organiziranih več strokovnih predavanj, Celjsko društvo je bilo organizator geodetskih dnevov v Dobrni leta 1973 in v Velenju leta 1976, Zlasti na slednjem je poleg organizacijskega viden znaten prispevek članov celjskega društva tudi na strokovnem področju, Celjsko društvo je bilo tudi organizator smučarskih tekmovanj gerr detov v letih 1973 in 1976, obakrat na Gol teh, Družabnemu zbliževanju geodetov so v glavnem namenjeni občni zbori, Organizirajo se v različ­ nih krajih celjskega območja, obsegajo pa sam zbor, predavanje o aktualni temi in družabni ve- čer. V letih 1975 in 1976 je bila dejavnost društva usmerjena v pripravo novih društvenih pravil, s ka- terimi naj bi se delovanje društva prilagodilo novi ustavi in Zakonu o društvih, V okviru DIT-a Celje se je prizadevnost geodetskega društva močno zmanjšala in se v glavnem omejuje na udeležbo predsednika društva na sejah predsedstva DIT-a, Sodelovanje je bilo tesnej- še le ob reševanju probiemov v zvezi z reorganizacijo DIT-a Celje in v iskanju ustrezne vloge društva v okviru DIT-a, Ta naj bi se prilagodila novim predpisom, Predsedniki Društva geodetskih in,ženirjev in geometrov Celje: Leto: 1955- 1956-1959 1959-1963 1963-1965 1965-1967 1967-1969 1969-1973 1973-1976 1976- Vinko Klemen, tajnik podružnice Milan Naprudnik, tajnik podružnice Milan Naprudnik Jože Geršak Franc Krečič Alojz Trobiš Vinko Klemen Gojmir Mlakar Marjan Štrozak Viri: Gvido Brufach - Kroni ko strokovne organizacije geodetov Arhiva celjskega geodetskega društva GeodeJ-ski vestnik, letniki 1970-1977 LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠlYO Razvoj na pot današnjega Ljubljanskega geodetskega društva sega v I eto 1947, ko se je obli kova- l o geodetska sekcija pri D!T v Ljubljani, V letu 1951 se je sekcija preimenovala v Društvo geo- detskih inženirjev in geomelTOV lRS, Na občnem zboru D.uši"Vll geodei'skih inženirjev in geomelrov LRS, ki je bil 23,2, 1953, se je društvo preimenovalo v Geodeisko društvo !RS. V leiu 1955 so 273 ustanovljene podružnice Geodetskega društva lRS v Celju, Mariboru in Kopru, na ljubljanskem ob- močju pa ie funkcijo podružnice še dalje opravljalo Geodetsko društvo lRS. V letu 1958 ie bila na ustanovnem občnem zboru ustanovi i ena tudi lj ubl i anska podružnica, sedaj ponovno Društva geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije. V letu 1961 se je ljubljanska podružnica preimeno- vala v Okrajno društvo geodetskih inženirjev in geometrov Ljubljana in sprejela Statut društva. Na občnem zboru društva, ki je potekal decembra l 969, se i e Okraj no društvo geodetskih i nže- ni rj ev in geometrov Ljubljana preimenovalo v ljubljansko geodetsko društvo in v zvezi s tem je bil občnemu zboru predi ožen nov Statut društva. Ker i e l.j ubij ansko geodetsko društvo vklj učeva- 1 o v svoje članstvo vse geodetske strokovnjake na območju med Črnomljem-1.jubljano-Kamnikom­ Jesenicami-Novo Gorico-Koprom-Črnomljem, ie bilo na občnem zboru leta 1969 predlagano,naj se v vseh večjih krajih ustanovijo aktivi (podružnice ljubljanskega geodetskega društva), njihovi predsedniki pa naj bi bili avtomatično člani upravnega odbora ljubljanskega geodetskega društva. Ta predlog ni bil uresničen in tudi ne bi mogel biti, ker z na novo sprejetim statutom ni bil for- muliran, navedene so bile zgolj upravne občine, na območju katerih deluje Ljubljansko geodet- sko -Jruštvo, Problem razsežnosti delovanja ljubljanskega geodetskega društva obstaja še danes, V skladu z republiškim Zakonom o društvih, so bila leta 1976 za ljubljansko geodetsko društvo izdelana nova pravila, v katerih ie področje njegovega delovanja omejeno zgolj na mesto ljub- !j cma, člani društva pa so še vedno vsi, kot jih i e navajal stari statut. Društvo je svojo dejavnost usmerjalo v dviganje strokovne ravni svojih članov z organiziraniem strokovnih predavanj, posvetovanj, ekskurzij in razstav. Ukvarjalo se je tudi z vprasanjem kad- rov, šolanja in strukture kadrov, s strokovnimi izpiti in dopolnilnim izobraževanjem, normiranjem in vrednotenjem dela, načinom nagrajevanja po delu in produktivnosti dela. Razpravljalo je o ob- li ki organizacq e geodel·ske si užbe, o geodetskih delih, nuj nos ti, prioriteti in načinu njihovega izvajanja, o vključitvi geodetske dejavnosti v urbanizem, regionalno prostorsko planiranje in evi- dentiranja komunalnih naprav. Sodelovalo je pri sprejemanju predpisov, pravilnikov, normativnih aktov in zakonov, nanašajočih se na geodetsko dejavnost. Vsekakor pa je bila dejavnost Ljubljan- ske podružnice in pozneje Okrajnega društva tesno povezana z dejavnostjo Geodetskega društva LRS. Društvo kot tako deluje po programu in smernicah, ki jih sprejme na občnem zboru društva. Te smernice so osnova programa dela upravnega odbora društva, ki se izvoli na občnem zboru društ- va za obdobje dveh let. Najživahnejša pa je dejavnost društva ob občnih zborih, ko so stiki med člani neposredni. Takrat je izmenjava mnenj in izkušenj najbolj izrazita. V ta namen se takrat oblikujejo sekcije po dejavnostih kot so: zemljiški kataster, kataster komunalnih naprav, inženir- ske geodezije, izmere itd. Od svoje ustanovitve pa do danes je ljubljansko geodetsko društvo imelo devet upravnih odbo- rov. V tem obdobju pa so bi I i predsedniki društva tovori ši: Leta: Leta: 1958 Rado Dvoršak 1969 Alojz Gorenc 1959 Branko Makarovič 1971 Pavel Zupančič 1961 Karel Zupan 1973 FI orj an Vodopivec 1963 Franc Ules 1975 Radko Brinovec 1967 Peter Šivic MARIBORSKO GEODETSKO DRUŠTVO Mariborska podružnica geodetskega društva LRS je bila ustanovljena v začetku leta 1955 in vanjo so bili so bili vključeni skoraj vsi geodetski inženirji, geometri in geodetski risarji iz območja sedanje mariborske, slovenjgraške, radgonske, murskosoboške, lendavske, ljutomerske, ormoške, ptujske in slovenskobistriške občine. Kot že sam naziv pove, je bila le podružnica republiškega drustva, na tukajšnjem območju pa ie bila povezana z okrajnim društvom inženirjev in tehnikov fv'laribor, 274 Če prelistavamo zapisnike sej in občnih zborov, ki so na žalost zelo redki ugotavljamo, da 50 razpravi j ali v glavnem o plačah, dnevnicah, prošnjah za stanovanje, nemogočih razmerah na te- renu in v pisarni, izredno slabem geodetskem terenskem in pisaniškem instrumentariju, stihiji v geodetski dejavnosti in slabem finančnem stanju v društveni blagajni, O teh problemih so takratni šefi katastrskih uradov in geodetskega zavoda sicer obveščali občine in okraje kot delodajalce, vendar so bile pozitivne rešitve zelo redke, predvsem zaradi zaposta-- vljania uslužbencev in geodetske stroke nasploh, Tipičen primer takega stanja je podatek, da je društvo dobi I o eno in edino dotacij o v znesku 30. 000 dinarjev v I etu 1959 od takratnega OLO Maribor, Nadaljnja vsebina sestankov, sej in občnih zborov so bila strokovna predavanja in posvetovanja ter ekskurzije, ki so imele predvsem namen seznaniti članstvo z novim instrumentarijem, metoda- mi dela in novimi dosežki na geodetskem področju na eni strani ter čimbolj uveljaviti geodetsko dejavnost na drugi strani. Razmere tedanjega časa so bile take, da so imele projektantske, gradbene, urbanistične, elektro- gospodarske in druge organizacije v petletnem planu favoriziran položaj in so za geodetsko de- javnost sicer dobivale finančna sredstva, vendar so bili geodetski izdelki izdelani predvsem za njihove potrebe ter se v končni fazi niso mogli uporabi ti za spi ošne družbene interese, predvsem ne za zemljiški kataster. Iz tedanjega časa še dandanes obstajajo geodetski polizdelki za nekate- ra naselja, dolino reke Drave in za območja,za katera niti ne vemo, ki ležijo brez vrednosti in jih danes z reambulacijami ne moremo več dopolniti, Glasovi o stihiji v geodetski dejavnosti so bili zelo močni, vendar niso naleteli na plodna tla pri okrainih in občinskih forumih, ker vodilni geodetski strokovnjaki v okraju niso bili dovolj politič­ no afirmirani, S svojo besedo ni bilo mogoče spremeniti toka dogajanj, ker takratna zakonodaja ni dajala te možnosti in ker tudi Geodetska uprava SRS ni zagotavljala finančnih sredstev za so- financiranje geodetskih del. Vsakoletni občni zbori so bili organizirani izključno v zimskih mesecih, to je izven terenske sezone, ko so bili geodetski strokovnjaki v pisarnah. Sestavni del teh občnih zborov so bili tudi družabni večeri, ki so se jih udeleževale praviloma tudi žene članov društva in so nadomeščali stanovske plese, kot jih imajo druge stroke. Ta tradicija se je ohranila še danes, čeprav se zadnja leta pridružujemo tudi gradbenikom, Za te večere i e bil o znoči I no obuj ani e sporni nov in pripovedovanje starejših kol egov geometrov o "robiji" v Srbiji pred vojno in ugotavljanje o dobrih pogojih za delo, ki ph ima mlada genera- cija "terencev" v današnjem času v Sloveniji, Mladi geometri terenci, ki se prek leta skoraj ni- so videli, pa so si pripovedovali o doživljaph na terenu v sezoni in o problemih, na katere so na- 1 etel i pri svojem delu, Delovanje mariborske podružnice je bilo od ustanovitve naprej prilagojeno trenutnim potrebam sa- mega društva, njegovim hotenjem, smernicam in predlogom republiškega in zveznega društva ter sodelovanju z občinskim DIT-om. To delovanje je bilo uspešno, saj so bile vse akcije izvedene s sodelovanjem članov upravnega odbora in delegatov na raznih skupščinah, konferencah in se- jah ter prilagojene političnim smernicam o delovanju društva in sodelovanju s sorodnimi društvi. Ko se je v letu 1961 podružnica preimenovala v Okrajno društvo geodetskih inženirjev in geo- metrov, je bil sprejet nov statut društva, ki je dal članstvu in upravnemu odboru močno spodbudo za še tesnejše sodelovanje in aktiviranje geodetov v društvu, ker se je čutila kriza v geodetski de- javnosti, ki pa na našem območju ni prišla toliko do izraza, da bi povzročila brezposeinost,tem- več samo skrb za perspektivo geodetov in stroke naspi oh , Razmere v geodetski dejavnosti so se začele občutno izboljševati, zato se i e vsebina sej, sestan- kov in občnih zborov močno spremenila. Odpadle so večne diskusije o plačah in dnevnicah, ki so bile urejene z Zakonom o delovnih razmerjih, izboljšala se je oskrbljenost z geodetskim instrumen- 275 :· torijem, predvsem pa so se izboljšali delovni pogoji geometrov terencev zaradi motorizacije, ki je odločujoče spremenila način življenja interesnega dela. Člani društva geodetskih inženiriev in geometrov Maribor so radi sodelovali na sestankih in občnih zborih, udeleževali so se posvetovanj v republiškem in zveznem merilu in v inozemstvu ter tako po3kufoli prispevati svoj delež za boljše delovanje društva geodetskih inženirjev in geometrov in geodei·ske dejavnos!·i. Žal pa cilji niso bili vedno dovoli jasno izraženi. Močnejši razmah aktivnosti in večjo smotrnost dela v dn.,štvu ie opaziti po letu 1965. Veliko za- s!v:; zo pestrejše delovcmje drustev nasploh ie imela v tem in kasnejših obdobjih Zveza geodei·skih inženir[ev in geometrov Slovenije, ki je s svojimi akcijami in pobudami dajala smernice ž.e de- ! ovanj e društ-ev. Sklepi o tem, naj se članstvo udeležuje tudi mednarodnih kongresov FIG-o in najbolj aktualnih domučih in mednarodnih posvetovanj, da so društva tudi sama organizatorji republiških in zveznih posvei"ovanj, uvedba "geodetskega dneva", šolanje geodetskih kadrov, "smučarski dan", strokovna predavanja, meddruštvena dejavnost itd. so oblike, brez katerih bi si delovanje društev danes bolj težko predstavljali. Mariborsko društvo je I eta l 965 organiziralo svojevrstno ekskurzij o na kongres FIG-o v Rim. Za- radi minimalnih finančnih sredstev so člani potovali z lastnimi vozili in nato kampirali v Rimu. Uspeh i e bi I popo! n in vsi se še danes radi sporni nj aj o te ekskurzije. Leta 1969 smo na pobudo Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Slovenije organizirali posve- tovanje o inventarizaciji prostora. l'fo tem posvetovanju je geodetska stroka prvič javno nastopila kor prostorski regisl-ra,·or in planer; bilo pa je tudi predhodnica zveznega posvetovanja, ki ie bilo nas! ednj e I eto na BI edu. "Smučarski dan" pri Ribniški koči na Pohorju in "geodetski dan" v Mariboru leta ·1974 sta po sp- :ošni oceni prav dobro uspela, kar daje članom društva se več poleta pri delu. Letos organiziramo "geodetski dan" v Murski Soboti in upamo, da nam bo, po pripravah sodeč, lepo uspel. V letu 1978 nas čada še izvedba "smučarskega dne" in le nemogoče snežne razmere nam lahko onernogo- čij o to pri reditev. V vmesnih obdobjih smo skrbeli za meddruštveno dejavnost in smo bili tudi soorganizator izrednega studijo naših članov na prvi stopnji. Organizirali smo tudi srečanje z graškimi geodeti in smo si v Gradcu ogledali njihove upravne in delovne institucije, na Dunaju pa cenl"ralni računalniški center. Po letu 1970 pa je društvo tudi razpravlialo o organizaciji geodetske službe in sprejemanju geo- detske zakonodaje ter ostalih predpisov. Boljši sistematiki dela, ki jo je začela uvajati Geodetska uprava SRS, in uvedbi srednjeročnih programov geodetskih del smo prisluhnili tudi člani mariborskega društva in sklenili, da se bomo či;nbolj pridružili programiranemu delu, Tako smo z novimi izmerami in reambulacijami poskusili omiliti stanje, ki je bilo posledica obdobja, ko smo zelo težko uveliavili svoje zahteve. Z uve- liavitvijo naše občinske kartografije in s svojim vplivom na delovanje prostorskega planiranja pa smo si vsaj v Mariboru pridobili močan ugled. Podobno se dogaja i"udi v ostalih večjih mestih na- se regije, kot so Ptuj, Murska Sobota, Si ovenj Gradec Hd, Društvo geodetov fv\aribor je zlasti na sestankih upravnega odbora društva, po potrebi pa tudi v rozširjeni sestavi z vsemi načelniki našega območja, obravnavalo pomembnejše teze nove geodet- ske zakonodaje in ostalih predpisov, S pripombami in amandmaji smo želeli prikazati naše želje in interese za boli šo in smotrnejšo rešitev raznih zadev. Prakso razširi enih sestankov upravnega odbora društva z navzočnosti o načel ni kov geodetskih uprav in predstavnika G eodeJ-skega zavoda fv\aribor smo sedaj sprejeli in organiziramo take sestanke redno v drugem kraji-' vsai 4-krat na teio, Toko zc1jamemo širšo bazo 1n popestrimo problematiko razprav na sestankih. 276 Povezava z ZIT Maribor je žal bolj formalna. Udeležujemo se potrebnih sestankov in uporabljamo njene prostore, za to pa tudi letno plačujemo določen delež za vzdrževanje zgradbe. Predsedniki Društva geodetov Maribor v dosedanjem obdobju so bi I i: Leta: leta: 1955- 1959 Mirko Lorber 1959-1962 Stanko Jecelj 1962-1965 Rihard Robinšak 1965- 1967 Stanko J ecelj 1967-1969 Janez Kobilica 1969- 1976 Dušan Mrzl ekar 1976- Rihard Robinšak Dr. Mirko TOMIČ* RAZVOJ ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V SR SLOVENIJI** O razvoju in sl-anju zemljiškega katastra v naši državi so večkrat razpravljali na velikih zborova- njih - kongresih in posvetovanjih geodetskih strokovnjakov. Tako ie bila tudi na kongresu Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije, ki je bil v Beogradu decembra 1976. leta, poda- na ocena stanja izmere in zemljiškega katastra konec leta 1975. Iz te ocene je videti, da ob- staja institucija zemljiškega katastra, vzpostavljena na temelju opravljene katastrske izmere in klasifikacije zemljišč na 88 % območja države, no preostalih 12 % pa še vedno obstaja samo po- pisni kataster. Nadalje pomeni 49 % obstoječe katastrske izmere nova izmera z ugodnimi tehnič­ nimi značilnostmi, 39 % je stare grafične izmere, ki je dotrajala in jo bo treba v doglednem ča­ su obnovi ti . Ne samo v SR Sloveniji, temveč tudi v vseh ostalih republikah in pokrajinah so hitri gospodarski razvoj, urbanizacija prostora in velika graditev, povečani promet z nepremičninami in urejanje pravnih razmedj med fizičnimi in pravnimi osebami vsilili potrebo, po tem, da se začne širiti vse- bina in se poveča zanesljivost podatkov, ki se vodijo o nepremičninah v zemljiškem katastru. Za- to so si vse republike in pokrajine prizadevale zadostiti zahtevi časa in so začele obnavljati in modernizirati grafično in opisno katastrsko dokumentacijo na podlagi čim sodobnejše in širše kon- cepcije. V tej smeri so, posebno po opravljeni decentralizaciji, s katero je bi I o preneseno na re- publike in pokrajine pooblastilo, da predpisujejo materialne in organizacijske predpise in na svo jem območju samostojno urejaio opravila izdelave in vzdrževanja izmere in zemlpškega katastra, v nekaj zadnjih letih vse republike in pokrajine predpisale republiške predpise o izmeri in zemljiš- kem katastru. V teh predpisih so precizirane današnja in prihodnja težnja razvoja zemljiškega ka- tastra, njegova vsebina in širina dejavnosti kakor tudi postopek, ki se bo uporabljal v procesu iz- delave. * ** Dr.Mirko Tomic, 41000 Zagreb, YU, Socialistične revolucije 2 Ta prispevek je povzet iz dela STANJE IN RAZVOJNA TEŽNJA ZEMLJIŠKEGA KATASTRA V SFRJ S POSEBNIM OZIROM NA STANJE IN RAZVOJ V SR SLOVENIJI, ki je sestavni del raziskovalne naloge ZBIRANJE PROSTORSKIH PODATKOV V KATASTRIH IN EVIDENC~H, ki ·10 je izdelal Geodetski zavod SRS v aprilu 1977. Nalogo,katere nosilec je tov.Peter Sivic, dip .inž.geod., sta naročila Raziskovalna skupnost Slovenije in Geodetska uprava SR Slovenije. Za objavo sklepnih mi sli tov. Tomi ca iz navedene nai oge smo se odi očili zato, ker dajejo neke vrste oceno razvoja zemljiškega katastra v SR Sloveniji, ki je še posebej zanimiva zaradi tega, ker jo daje priznani strol<>& C INFORMAC. DAT. I Ime I,i U •• o „ o • • ., " ••••• ' ' • ~ o •••••••• " Primerjava imen in ~est-avlj'anje lastnosti iz inform. dat. INFORMACIJSKA DATOTEKA III Ime Lastnosti ,__ _______ _ --- Iz da pefjana toteka INFORMAC DAT. II Izhod. !me„i' ... ·ii, )f ....... dat. • ... • • • • .. ~ " " ...... " o • " ... " ••• " • INFORMAC. DAT. II Ime II,} Lj Slika 2. Prenos informacij med medsebojno prirejenimi PNP 282 Če želimo sestaviti podatke (lastnosti L) dveh informacijskih datotek, ki vsebujeta različne oodot- ke za iste prostorske nosilce podatkov, napr, za parcele določenega teritorioinega območja,' lah- ko združimo obe fazi prenosa (slika 2. A in 2.B), Najen~ostavnejši je primer, ko imajo teritorial- na območja v obeh datotekah enaka imena (slika 2.A). Ce se imena teritorialnih enot v obeh da- totekah razi ikuj ej o, npr. kot parcel ne številke in koordinate centroidov parcel, moramo naj prej poenotiti način označevanja v obeh datotekah, nato poteka prenos informacij kot v prvem prime- ru (slika 2.B). SI i ka 2 .C prikazuje prenos informacij kot drugo fazo v postopku, ki je vseboval v prvi fazi rried- seboj no prireditev prostorskega nosilca podatkov z reševanjem prekrivalnega problema, Kot izid prekrivanja smo dobili nov prostorski nosilec podatkov PNP III, ki prevzema lastnosti PNP l,j in Pl'-1 P 11, j j , katerih presek smo tvorili, tj , Ll in 4 . 2. Reševanje prekrivalnih problemov Z reševanjem prekrivalnega problema določimo medsebojno lego dveh prostorskih nosilcev podat- kov, ki jo lahko opišemo kot "popolno prekrivanje", "delno prekrivanje" ali kot "neprekrivanje". Zanima nas zlasti določitev medsebojne lege točke in ploskve ter medsebojne lege ploskev, Pri reševanju prekrivalnih problemov obstajata dva osnovna načina, ki so ju obravnavale že prej- šnje raziskovalne naloge projekta "Prostorski informacijski sistem SRS (Banovec, 1973), V drugem delu raziskovalne naloge Prenos informacij preko lokacij smo reševali probleme, izhajajoč iz ona-· lognega modela, ki predstavlja prostor zlasti z neprekinjenimi črtami. Drugi način uporablja digi- talni model prostora, ki ga tvori mreža pravi I ni h geometrijskih I i kov, npr, kvadratov. Možne so seveda tudi kombinacije obeh načinov, kar na splošno poveča zapletenost računalniških progrcrno11. Boris Bregant je predlagal algoritem za rešitev problema lege točke glede na ploskev, ki temelji na principu, da je točka znotraj zaprtega poligona, če tvori poljubno usmerjen poltrak z izhodi- ščem v obravnavani točki s poligonom liho število presekov, oziroma da je točka izven poligona, če je število presekov sodo (Schonfliesov princip). Algoritem se loči od doslej opisanih (GDH, 1972, Sinl·on) po tem, da presekov v pretežnem številu primerov sploh ne računa, ampak le na podlagi koordinat krajišč ugotavlja njihov obstoj: presek obstaja, če ležita krajišči poligonske stranice na dveh razi ičnih straneh pol traka, usmerjenega vzporedno z eno izmed koordinatnih osi. Algoritem mora zagotoviti tudi rešitev niza posebnih primerov lege točke glede na poligon (sliko 3,). +X t t •--! '--· 1 T(Xo, Y.) ·----i ·--1 1 1 IT ., 1 'T C D +Y A B SI i ko 3. Lega točke glede na poli gon 283 SI i ka 4. B nam kaže I ego, pri kateri moramo vendarle računati presek pol traku s poligonsko stra- nico. Sliki 4.C in 4.D pa kažeta primera, ko leži poligonska stranica na poltraku skozi točko, katere lego glede na poligon določamo, in imamo v prvem primeru dotikališče, v drugem pa pre- sek poltraka in poli gona. Miloš Tavzes je prikazal algoritem za reševanie prekrival nega problema ploskve s ploskvijo.Upo- rabil je zamisel, znano iz teorije grafov, posebno bližnjo pa geodetom, da ie razbil obe plosk- vi na trikotnike in zatem iskal medseboine preseke trikovnikov. Algoritem posi·avlja velike zah- teve sestavljalcu računalniških programov že v nai enostavnei šem primeru preseka dveh poli ubno oblikovanih ploskev, za uporabo pri operativnem delu pa bi bilo treba rešiti še problem velike ob- remenitve pomnilnih kapacitet elektronskega računalnika. 3. Uporabnost Postopki za prenos informacij prek lokacij so sestavni del postopkov za obdelavo podatkov, po- mnj enih v numeričnih modelih prostora. Praviloma so i e faza v zapletenejšem induktivnem (npr. agregacija podatkov) ali deduktivnem postopku (npr. distribucija podatkov). Izid prenosa infor- macij je podatkovno polje, ki vsebuie podatke vseh prekrivajočih se podatkovnih poli - teoretič­ no je to lahko prazno polie, polie, ki vsebuje enega ali več ra-zličnih podatkov. Predočbe na računalniških medijih digitalno pomni enih numeričnih podatkov so lahko računalniško ustvarjene slike, grafični izrisi, tabele numeričnih podatkov ali verbalni teksti. Če so te predoč­ be prostorski modeli, vemo, da so lahko nastali le z uporabo enega izmed postopkov prenosa in- formacij. Področie uporabe prenosa informacij prek lokacij je zato tako široko, da terja poleg splošnih rešitev tudi posebne, ki so prilagojene vsakokratni nalogi in omogočaio najsmotrneišo rešitev (zlasti prekrivalnega problema). Viri 1 . Objavljeno gradivo GEOGRAPHICAL DATA HANDLING, Vol. 2 UNESCO/IGU second symposium on geographical information systems, Ottawa, august 1972; edited by R .F. Tom!inson Ch. 11: SPATIAL DATA ANALYSIS TECHIQUES, principal author D. SINTON 2. Neobjavljeno gradivo 284 ZASNOVA ŠTUDIJE O PROSTORSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMIH/Banovec Tomaž: IGZ, 1971, 79 str.: ilustr.; 30 cm Raziskovalna naloga za SBK Banovec Tomaž: Zasnova študije o prostorskih informacijskih sistemih. (Zelena publikacija 27) Banovec Tomaž: PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM SLOVENIJE: ! .faza; predraziskave) nosilec Banovec Tomaž; sodelavci Zvone Breška, Boris Bregant, Marinka Ferjan, Marjan Jen- ko, Andrej Kmet, Božo Kristan, Janez Kobilica, Jernej Kozak, Anton Lesar, Miran Peterca, Marjan Podobnikar, Peter Svetik, Vinko Vrečar; iGZ, 1973, 104 str.; ilustr.; 30cm Raziskovalna naloga za SBK in Zavod SRS za RPP. Nekai kopij. Banovec Tomaž: PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM SLOVENIJE: II .faza: projekt lnven- tarizaciia prostora v SRS/ nosilec Banovec Tomaž; IGZ, 1975 Raziskovalna naloga za SBK in Zavod SRS za regionalno prostorsko planiranje Elaborat št. 4: Prostorski informacijski sistem Slovenije, II .faza; sodelavci Zvonimir Berlot, Kostjo Divjak, Anton Kralj, Božo Kristan, Janez Rupreht, Ladislava Rupreht, Jurij Stare, Andrej Tomori, Vinko Vrečar, Oton Zagorec, Karel Zupan, Janez Žakelj. - 105 str.; ilustr. 30 cm - Zaključno poročilo. Kopirano v 10 izvodih. Banovec Tomaž: PRENOS INFORMACIJ PREKO LOKACIJ/ nosilec Tomaž Banovec; sodelavci Anton Kralj, Marjan Podobnikar, Miloš Tavzes, Andrei Tomori, Vinko Vrečar„ Oto Zagorc; IGZ, 1976, l zv. / loč.pag/: ilL'str., računalniške tabele; 30 cm Raziskovalna naloga za SBK in Zavod SRS za družbeno planiranje. Bregant Boris: PRENOS INFORMACIJ PREKO LOKACIJ: II .del dveletne raziskovalne nalog~ nosilec Boris Bregant; sodelavci Jurij Hudnik, Miloš Tavzes.- Ljubljana: IGZ, 1977, 59 str.; il ustr. ; 30 cm Financerji: Raziskovalna skupnost Slovenije in Zavod SRS za družbeno planiranje; kopirano v 10 izvodih Podobnikar Marjan: AGREGACIJA NEKATERIH PODATKOV ZA POTREBE IN NIVO KRAJEV- NE SKUPNOSTI/ nosilec Marjan Podobnikar. - 1976, ilustr., tabelarične in kartne priloge; 30 cm Raziskovalna naloga za SBK in Zavod SRS za družbeno planiranje ! .elaborat/ napisal Marjan Podobnikar; sodelavci Tomaž Banovec, Zvonimir Berlot, ljiljano Culav, Andrej Tomori, Vinko Vrečar, Tadeja Zorn; programer analitik Miloš Tavzes; doku- mentacija in terminologija Boris Bregant - 103 str. 285 Peter ŠIVIC* PROSTORSKI PODATKI V ZEMLJIŠKO-KATASTRSKEf,/1 OPERATU ** Znana dejstva in sodobni utrip življenja pogojujejo tudi nenehno spreminjanje, dopolnjevanje in iskanje novih poti v geodeziji. Verjetno se smemo malo pohvaliti, da je slovenska geodezija, kljub nekaterim mogoče celo čisto nepotrebnim spodrsljajem, v zadnjem času, recimo v dobrem deseti etj u, uspešno dohaj aia razvoj v svetu,sicer ne prav na vseh področjih, na nekaterih pa smo bili celo med vodilnimi. Spoznanje o vrednosti, torej uporabnosti in izrabljivosti rezultatov našega dela, ki so danes še pred,sem načrti in karte, nas mora voditi k i'emeljitim razmišljanjem. Ob tem točno vemo, koli- ko površine smo s kakšno kartografsko osnovo pokrili, vemo ali vsaj lahko dovolj realno ocenimo, kakšne so perspektive novih izmer za izdelavo novih osnov. Nalijmo si raje danes či­ stega vina, kot da bi se jutri zagovarjali za morda nepopravljive napake, storjene v dobri veri in hotenju. Čakajo nas razmeroma skromne količine novih izmer; temeljni -ropografski načrti bodo zelo kma- lu narejeni za vso Slovenijo; za obnovo nekaterih vse manj uporabnih katastrskih načrtov bo treba najti sprejemljiv način brez celovite nove izmere. Res nas čaka objektivnim merilom ustrez- no vzdrževanje kartografskih osnov, vendar je to v primerjavi z dosedanjim delom na tem področ­ i u naše dejavnosti gotovo skrčenje aktivnosti. Zavedati se moramo, da je treba najti nova področja, ki bodo za daljši čas angažirala znaten del naših današnjih in v tej smeri vzgojenih novih kadrov. Na vseh ravneh, od posameznika prek OZD, krajevne skupnosti,občine do republike in federa- cije, močno naraščajo potrebe po dobrih informacijah za pravilno in us?ešno delo in odločanje. Eden od zelo primernih in sprejemljivih medijev - nosilcev - mnogih iskanih informacij je ali bi vsaj lahko bil naš kartografski material, delno že kar tak, kot je deloma bi ga bilo treba prilago- diti, dopolniti, ažurirati in kompatibilno vključiti v širši sistem, deloma pa morda ni utopija, am- pak celo edina realna perspektiva, realizacija na primer sektorskega (strokovnega - področnega) informacijskega sistem.o, ki bi zajemal, vzdrževal in posredoval informacije iz našega ožjega delovnega področja ter se postopoma, skladno z naraščanjem direktnih potreb, širil na nove pro- storske informacije. Praksa je neštetokrat potrdila poslovno uspešnost in splošno koristnost postopka, ki ga je mogoče opisati z nekaj stavki: Ponuditi določeno in zanesljivo informacijo (ali katerikoli drug artikel) tistemu, ki jo potrebuje, in seveda to tudi realizirati točno in z veliko gotovostjo ob vsakem ča­ su. Naslednji korak je dvojen: uporabnik se navadi uporabljati in dobivati te informacije tudi na določenem mestu in bo zato nove informacije zahteval na istem mestu. Iz vz.ajemnega posluha in usl"režljivosti zraste trdno, uspešno poslovno in strokovno sodelovanje in uspeh. Obljubiti ali ce- lo želeti pri prvem koraku preveč je večinoma za obe strani nesprejemljivo in ne pelje k uspehu. * 61000 Ljubljana, YU, dipl .inž .geod. Prispelo v objavo 1977-10-13. *"' Ob zaključni raziskovalni nalogi Prostorski katastrski operat 286 Na podlagi takih misli in prepnccm1 1e bila na Inštitutu ,-.n,-,,..,,,K zavoda SRS leta 1973 jektirana in v obdobju 1976/77 zaključena raziskovalna naloga z naslovom Zbi e podatkov v katastrih in evidencah. Nalogo je v prvem delu financiral Sklad Borisa Kidriča, v drugem delu pa poleg njega še Geodetska uprava SRS. - Splošni in uvodni del dajeta prikaz in analizo zemljiškega katastra pri nas v okviru J e in tistega dela sveta, ki je vplival na naš kataster ali pomenil vzor zanj. Namen analize je bil dokazati, da je geodetska služba danes in jutri sposobna, ob nakazanem razvoju, prevzeti nalogo, da po izdelanem projektu po,stopoma v nekaj letih vzpostavi zanesljiv in koristen infor- macijski si s tem. Kljub načrtovanju prve stopnje z dvema bistvenima omejitvama - skoraj izključno grafično zovanje na večinoma obstoječih kartografskih osnovah in zajemanju podatkov o pojavih neposred- no iz naše geodetske dejavnosti - se je že pokazala pravilna in nujna odprtost sistema in seveda z njo povezane težave, ki pa jih geodet ne more več neodvisno reševati. Ne gre toliko za po- trebo po timskem in interdisciplinarnem delu, ki ga bo vse več, ampak za odvisnost od dela po- datkov, katerih stalno, sprotno in pravilno formulirano in definirano posredovanje je treba za- gotoviti iz okolij izven geodetske dejavnosti. Vsi se zavedamo, da informacijskega sistema ne ustvarjamo predvsem zase, in nam je zato stik z uporabnikom že odprt. Ker bo velik del vira po- datkov prav pri uporabniku, je problem laže rešljiv, iz dosedanph naših in svetovnih izkušenj pa vemo, da vseeno ni lahko rešljiv. Naj v kratkem predstavimo bistvene elemente raziskovalne naloge. Na začetku je bila zasnova- na kot sestavni del projekta Inventarizacija prostora v SRS in njen vpliv na geodetsko dejavnost, izdelava pa se je potem bolj vključila v projekt PIS - prostorski informacijski sistem. Kot rezultat raziskave so bili pričakovani predlogi vsebine in načina vodenja Prostorskega katas- trskega operata (PKO). Poleg že naštetih idejnih osnov sta bila izhodišče konkretnega načrtova­ nja te evidence kot prve stopnje realizacije področnega informacijskega sistema študija o vsebin- skih elementih prostorskega katastrskega opera ta (Ukmar- Kren) in Zakon o zemljiškem katastru. Po ustaljeni metodologiji je bil tudi naš začetek Katalog želenih rezultatov, na osnovi katerega smo razvrstili izbrane naravne in zgrajene vrednote prostora v seznam pojavov, elementov in ti- pov elementov. Pri nadaljnji razčlenitvi smo pojave jemali kot posledico vrste elementov, te pa lahko delimo na tipe. Vsak pojav kot element ali kot tip nastopa v prostoru kot objekt ali zavze- ma v sprejemljivi enakomerni porazdelitvi določen in definiran del prostora. Izbrane in točno prostorsko locirane in z obrisom omejene elemente in tipe imenujemo območja ali režime in bodo s svojimi izbranimi lastnostmi registrirani in ažurno vodeni v Prostorskem katastrskem operatu. Ker trdimo, da ima informacija o vsakem pojavu v prostoru svoje konkretne posledice in realno vlogo le, če se nanaša na točno definiran del prostora in njegovega lastnika ali uporabnika, me- nimo, da je koristno v Prostorskem katastrskem operatu zajeti in spremljati le podatke o tistih pojavih, ki ph lahko dovolj točno omejimo - ki jim lahko dovolj točno z obrisom določimo območ­ je. Praviloma mora obris območja potekati po parcelnih mejah. Podatke za registracijo in vzdrževanje območij pojavov in njihovih lastnosti dobimo iz različnih virov, na osnovi predpisov in aktov pooblaščenih strokovnih služb. Pr.edpisi (večinoma v obliki zakonov in odlokov) so večkrat za točno prostorsko lokacijo in obris preskromno definirani. Nuj- no bo na osnovi dodelane tehnologije Prostorskega katastrskega operata doseči ustrezne zakonske določbe, ki bodo obvezovale vse, ki definirajo pojave v prostoru in izdajajo predpise, da jih bo- do dopolnili ali dodatno posredovali potrebne podatke, ki bodo omogočili nastavitev in vzdrže- vanje Prostorskega katastrskega operata. S prostorskim katastrskim operatom načrtujemo v prvi stopnji grafi no in pisano evidenco, ki bo interesentom lah.ko dajala v ustrezni obliki potrebne točne informacije z veliko zanesljivostjo. Upoštevajoč obstoječe možnosti (kader, oprema) in z Zakonom o zemljiškem katastru določene obveznosti, bo prostorski katastrski operat vodi I za geodetske zadeve pristojni občinski organ. Ta bo na zahtevo interesenta na osnovi grafičnega in pisanega prostorskega katastrskega operata 287 odgovorno izdal grafično in pisano informacijo o prostorskih poiavih za zahtevano območie, Načrtovana tehnol ogqa bo omogoči la shrani evani e sprememb, da bo ob prihodu na avtomatsko ob- delavo podatkov (AOP) v drugi stopnji prostorskega katastrskega opera ta mogoče z nastavi tvii o datotek, ki hranii o vsa zaporedna stanja, takoi smotrno ovrednoti ti potrebne informacije. V prvi stopnji bo evidenca služila predvsem za upravno in plansko službo občine, Za prevzema- nje agregiranih podatkov za uporabo na ravni republike se bo treba dogovoriti za metodologiio in izdelati navodilo ali predpise, ki bodo v prvi stopnji omogočali prenašanje na občini vode- nega operata v za republiko vodene in uporabne evidence. Operat obsega tele glavne dele: - Grafični oleatni prikaz poiavov - Krono! oško hrani ene kopii e sprememb - Seznam poiavov in elementov z opisom - Register predpisov - Seznam kartiranih območii elementov - Dokumentacija o posameznem poiavu. Ob prehaianiu na računalniško vodenie prostorskega katastrskega operata se bodo dodali še doku- mentaciia o digitalizaciji in navodila za dostop v računalniško obdelavo, Grafični del sestoji iz temeljnega topografskega načrta (TTN) kot osnove in iz 5 oleat. Prva oleata je katastrski načrt v merilu l:2880ali pregledni katastrski načrt v merilu 1:5000, ki vse- buje prikaz: parcel s številkami (in centroidi). V odvisnosti od izbrane variante ie mogoče to oleato izdelati in vzdrževati (kjer so dane možnosti) v merilu 1:5000, kar omogoča direktno po- vezavo z osnovo, v drugem primeru pa uporabiti za povezavo s temeljnim topografskim načrtom pomanjšavo (lahko tudi samo optično proiekciio) TTN na oleatov merilu obstoiečih katastrskih načrtov (1 :2880) , Na nasledniih oleatah z označbo 2, 3, 4, 5 so smiselno, z ozirom na tehno- logijo in uporabno povezanost, grupirano kartirani obrisi posameznih območij v ustrezni črtni teh- niki z navedeno oznako (šifro) in tekočo številko v okviru občine. Za dokumentiranje sprememb v grafični obliki je predvideno, po vsaki vneseni spremembi v oiea- to, kopiranie ustreznega dela in vložitev kopije (formatizirane in opisane) med ostalo pisano do- kumentacij o. Nekateri podatki bodo v datoteki posestnih listov pri vsaki parceli, drugi pa v posebnih datote- kah, kot so za 2 .stopni o načrtovane za prostorski katastrski opera t. Pogoi za prehod na računalniško vodeni e prostorskega katastrskega opera ta in pol no izrabo zbra- nih in vzdrževanih podatkov o poiavih v prostoru je digitalizacqa parcel, kar pomeni v digital- ni obliki k parceli shraniti koordinate centroidov ali tudi meinih točk parcele in njihovo poveza- vo. Programi za delo z ustreznimi datotekami so že pripravljeni. Osnovni problem je izdelava kompatibilne povezave kartirania parcel in TTN kot medija za gra- fično ponazoritev in definiciio večine poiavov. O problemih ustreznih osnov je bilo več izrečenega in napisanega ob naših geodetskih dnevih, na posvetovaniu o občinski kartografski dokumentacip 1977 v Dubrovniku pa tudi v našem Geo- detskem vestniku v preišnjih številkah. V elaboratu naloge so podrobno obdelani osnovni tehnološki in upravni postopki pri nastavitvi in vzdrževani u prostorskega katastrskega opereta, ob! i ke posredovani o informacij, kadrovska probl e- matika, dopolni evani e opreme in začrtana pot v avtomatsko obdelavo podatkov, Vodenie prostorskega katastrskega opereta bo že v predlaganem obsegu prve stopnie velika, sicer sorodna, pa vendar deloma nova obremenitev kadra na geodetskih upravah, Ker je osnovni pogoi zanesljivo in točno izdajanje informacii, bo moralo delo potekati temu ustrezno in pomeni to stal- no, in ne kampanjsko obremenitev, poleg rutinskega dela gre ta tudi za veliko mero visoko kva- 288 litetnega in kreativnega dela. Obstoječi kader no geodetskih upravah bo zato treba deloma okre- piti,deloma došolati, v veliki meri pa razbremeniti sedanjega rutinskega dela, ki ga postopoma uspešno prenašamo na avtomatsko obdelavo podatkov in ga zmanjšujemo z uvajanjem avtomatiza- cije v vse postopke izmere, kartiranja, evidenc in poslovanja s strankami. Za uspešno delo pri prostorskem katastrskem operatu in posredovanje informacij je nujno opremi- ti geodetske uprave z ustrezno dodatno opremo. Postopno uvajanje oziroma prehajanje no avtomatsko obdelavo podatkov je pogojeno predvsem z ustrezno usklajeno osnovo s predstavitvijo parcel in njeno digitalizacij o ter s postavitvijo termi- nalov v občinah za povezavo tudi na geodetski računski center z banko podatkov. Na osnovi izdelane raziskovalne naloge bo komisija pri Geodetski upravi SRS sprejela nekatere sklepe, ki bodo osnova nadaljnjega dela v tej smeri. Treba bo izdelati osnutek predpisa in navo- dila za vodenje prostorskega katastrskega opereta in na tej osnovi nato na izbranem testnem prime- ru (del občine) izdelati prostorsko katastrski operet v vseh detajlih, preskusiti vse operacije in tudi poslovnost ter se po analizi tega primera I otiti realizacije prostorskega katastrskega opereta. v vsej Sloveniji, 289 Ivan URH* POMEN FOTOINTERPRETACUE PRI RAZISKOVANJU, UREJANJU IN VARSTVU OKOLJA ~ 1 OBLIKOVANJU EKOLOSKE KARTE IN VZPOSTAVLJANJU SISTEMA KARTOGRAFSKIH IN- FORMACIJ** Posnetek iz zraka - aeroposnetek je dal človekovemu dvodimenzionalnemu svetu, kjer se giblje in opazuje okolje, še dodatno dimenzijo - višino, iz katere lahko v laboratoriju ali optimalnem delovnem okolju vidi in razčlenjuje zeme!isko površino, nje vsebino in spremembe, Že posnetek sam nam da nakaj informacij, veliko več pa nam jih posredujeta dva sosednja med- sebojno se prekrivajoča posnetka - stereopar, kjer na prekritem in zamaknjenem delu dobimo pro- storski model zemljišča - stereomodel. Ta efekt izkoriščata predvsem danes že zelo razviti teh- nološki znanosti: fotogrametrija in fotoi nterpretacij a, Pri fotogrametriji se posnetki s pomočjo restitucijskih instrumentov obdelajo metrično, identifici- rajo se predmeti in se določi njihov medsebojni položaj, S pomočjo sredstev mehaničnega in tudi avtomatiziranega prenosa se identificirana vsebina prostora prenese po geodetskih in kartografskih načelih v pripravljene metrične osnove, Osnove kot vsebina se preverijo še no terenu, Tako na splošno in na kratko poteka izdelava topografskih načrtov in kart po fotogrametrični metodi. Fotointerpretacija je analizo posnetka, kjer členimo vsebino prostora tako, do identificiramo pred- mete, ocenimo njihovo medsebojno povezbnost, odvisnost in pomen (identiflkacijaJfer no podlagi 1 ogičnih sklepanj in individualnih spoznanj neposredno in posredno zaznamo pojave, obstoj in stanje, obseg in svojstvo naravnih in umetnih posebnosti fotografiranega dela zemeljske površine (interpretacija), Sredstvo fotointerpretacije je posnetek, ki je lahko glede na namen izveden vertikalno, tudi poševno, panoramsko ali pa horizontalno-terestrično, V razpravi sem vso pozornost nameni! ver- tikalnemu posnetku ali posnetku iz zraka v črno-beli, barvni in muhi spektralni tehniki, Fotointer- pretacija spada v širše področje daljinskih zaznav (remote sensing) in njen senzor: občutljivost emulzije fotografskega filma zavzema na valovni lestvici prostor, ki pripada svetlobnemu spektru. Pristop k členjenju vsebine zemeljske površine iz posnetkov in dedukcija zaznav: pod, na in nad površino je tudi lahko amaterski, vendar je tak omejen le na delno identifikaciio predmetov, ne more se pa primerjati s profesionalno fotointerpretacijo, katero izvajajo: fol'ogeolog, fotopedolog, fotourbanist, fotogeograf, fotoekolog ali strokovnjaki z drugih poarocq. S prenosom fotointerpretacijsko pridobljenih in formacij po kartografskih načelih in sredstvih v pripravljene topografske osnove, ki smo jih že izdelali po fotogrametrični metodi, dobimo foto- interpretacijske karte ali na kratko fotokarte: fotogeološko, fotopedološko, fotogeografsko ali fo- toekološko karto. Po konfrontaciji take karte s stvarnim stanjem - terenska kontrola, kombinirana z laboratorijskimi raziskavami in drugimi podatki, postane taka stvarna karta tematska karta, Ta- ko sta združena dva ~očeno potekajoča procesa rabe posnetkov iz zraka: fotogrametrija in fotoin- terpretacija, Oba procesa sta stimulirana z velikim prihrankom sredstev in napora v primerjavi s konvencional- nimi terenskimi metodami merjenj in kartiranj, kar je sedaj nadomestilo v glavnem laboratorijsko ~000 ljub!iana, YU, Geodetska uprava SRS di pl • i n:L geod, sam. svetovalec za katastr zgradb ** Ponatis članka iz revije Naše okolje, 1976/5, ki go zaradi zanimivosti v celoti objavljamo 290 delo. Terenska kontrola je še vedno potrebna zaradi preverjanja individualnih odločitev pri iden- tifikaciji in interpretaciji, Posnetek iz zraka, kot i e uvodoma rečeno, i e človeku omogočil pogled od zgoraj na zemljo z do- 1 očene višine, od katere je odvisno tudi merilo, Z uvajanjem periodičnega ali cikličnega snema- nja iste površine pa je dodana še dimenzija časa, v katerem se dogajajo in ugotavljajo spremembe, Tako npr, umetni sateliti snemajo Slovenijo v relativno krat·kih ciklusih, vsakih 18 dni iz višine okoli 400 km s tako natančnostjo, da je možno slediti poteku gradbenih del no avtocesti, Posnetek je nenadomestljivo sredstvo pridobivanja informacij pri raziskovanjih: - naravnih danosti, ki jih proučujejo: geologija, geomorfologija, pedologija, klimatologija, hi- drologija, raziskovanja vegetacije, flore in faune, antropogenih danosti in proučevanja prostorskih, družbenih in ekonomskih elementov s podr- ročij: kmetijstva, gozdarstva, vodnega gospodarstva, urbanizacije in komunalne ureditve ter družbene superstrukture, rekreacije in turizma, fizične infrastrukture ter ekonomske strukture dežele, - pri raziskovanjih integralnih področij, ki se tičejo naravnega,urbanega, ruralnega, prometnega, delovnega okolja ali integriranega raziskovanja okolij za razvoj določene danosti, odnosov med živo in neživo naravo pri ugotavljanju ekosistemov in ohranjanju njih ravnotežja ter vseh tistih pojavov, ki rušijo naravno in umetno stanje, onesnaževanja zraka, vode, tal in dru- gih pojavov, ki vplivajo na življenje. V glavnem i e človek tisti, ki s svojimi posegi v prostor povzroča spremembe v naravi, rus1 in vz- postavila nova umetna ravnotežja. Zaradi vse večjih razsežnosti, ki jih pogojuje naraščanje pre- bivalstva in dinamika razvoja, je tudi prvotno naravno stanje vse bolj prizadeto, zato se zahte- vajo vedno nova in izpopolnjena sredstva, da se ti pojavi, procesi in njih posledice pravočasno zaznaj o in uvedejo ustrezni ukrepi , Posnetek iz zraka ima tudi v območju Slovenije svojo vlogo kot enotno sredstvo pri raziskovanju te velike ekološke enote, s stalnim pregledom stanja ter z uvajanjem permanentnega opazovalne- ga in informacijskega sistema. Njegova uporabnost in zmožnost zaznavanja je očitna pri odkriva- nju onesnaženja zraka, vode, tal, ki bi se sistematično fotointerpretirali po naslednjih razsežno- stih (primer): l , točkovne I okal i tete: - urejena in neurejena odlagališča komunalnih odpadkov za naselja (6000) in še veliko divjih od- lagališč, ki jih skrivajo globeli, jarki, bregovi J!!Otokov, gozdovi, 2, linijske lokalitete: - odlagališča in smetišča vzdolž cest (neurejena parkirišča), vzdolž gorskih poti, no počivališčih in vrhovih, onesnaženje rek in potokov, 3. ploskovne I okal i tete: - gozdni požari in posledice, obseg škodljivih plinov na vegetacijo, gozdni škodljivci, poplavna območja, območja prahu iz drobilnic, erozija smučišč, zaraščanje kmetijskih zemljišč, širjenje črnih, skritih gradenj in na splošno nesmotrna raba zemljišč, - in še bi lahko naštevali. Analiziran ali fotointerpretiran posnetek je že sam zase jasen in zgovoren dokument in argument o določenem pojavu, na podlagi katerega lahko že ukrepamo, je po istočasno tudi komunikacija med skupnostmi za varstvo okolja ter politično-teritorialnimi organi od krajevne skupnosti,občine, 291 do republike, med kmetijskimi, gozdnimi, komunalnimi skupnostmi, inšpekciiskimi službami, zavo- di za kulturnoin spomeniško varstvo, službami organiziranega varstva okolja, planerskimi institu- cijami, skupnostmi družbene komponente, vsemi OZD in njih TOZD in skupnostmi ekonomske kom- ponente našega samoupravnega sistema, Sistem kartografskih informacij in ekološka karta Element takega sistema je karta, vendar morajo karte s svojimi vsebinami biti v njem smiselno tako urejene, da tak sistem tudi predstavljajo. Topografska karta daje podatke planimetričnega ali altimetričnega položaja in identifikaciio kon- krei·nih stalnih in trajnih elementov, ki se v glavnem kažejo v stanju: topografsko-situativnih, hidrografskih in orografskih elementov v določenem trenutku na zemeljski površini, Taka karta in njeni sestavni deli - oleate ie orientacijska podlaga ali topografska osnova za predstavljanje novih vsebin - "tem" o kvantitativnih in kvalitativnih pojavih in se nam predstavi kot tematska karta, bodisi da so podatki iz fotointerpretacije, bodisi iz drugih virov, Tematskih kart je po vsebini in kartografski izvedbi veliko, skupna značilnost je merilo, pokate- rem jih razvrščamo v karte velikih, srednph in majhnih meril, kjer sta pomembni manjša ali več­ ja kompleksnost- prikazovania poiavov in generalizacija. Isto velja za fotokarte, kjer je stopnja fotointerpretacije odvisna od merila snemanja. l. Tematske karte velikih meril so posamične karte ali cele serije kart, ki prikazujejo določeno stanje enega ali več pojavov. Ta- ke karte imajo mnoge prednosti: - vsebujejo veliko podatkov s topografsko-situativno točnostjo, - zaradi velike razčlenjenosti imajo analitsko vrednost raziskovalnega in planerskega pomena (ugo- tavljanje virov, posledic, izvajanje ukrepov), - so osnova za prevzem in avtomatsko obdelavo podatkov in - izhodišče za izdelavo kcrt naslednjih dveh skupin, bodisi v kombinacip z drugimi temami, izde- 1 avo pregledov in dopolnitev, 2. Tematske karte srednjih in velikih meril so v prvi vrsti karte s posplošeno-general izirdno topografsko in analitsko vsebino glede na zahte- ve merila, ki karakteriziraio stanje določenih sorodnih elementov, stanje fizičnih in gospodar- skih ali še širše: delovanje določenih okolij medsebojno ali na določeno danost. 3, Tematske karte srednjih in majhnih meril pregledno prikazujejo širjeni e, razprostranjenost in pogostost elementov na veli ki h območjih ter od- nose večph in sorodnih karakteristik (sinoptična karta) in dajejo podlago poizvedovalni fazi razis- kovanja, ureianja in varstva okolja. Take karte so kompleksne in jih šteiemo k sestavljenim ali sinteznim kartam (npr. potresi in njihova pogostost, epicentri, tektonika, seizmična rajonizacija). Kombinacije kartnih skupin, posameznih kart in meril se izdelujejo in uporabljajo v vseh fazah raz- iskovanja in planiranja. Ločnico med skupinami odraža tudi angažiranost strokovnjakov, Pri procesu nastajanja topografskih kart po fotogrametrični metodi se zvrstijo: snemalec, restitutor, fotogrameter, identifikator, teren- ski merilec, geometer in opazovalec ter kartograf. Udeležba pri izdelavi tematskih oziroma foto- kart je odvisna od vsebine in področja, pri izdelavi pa prevladuieio področni strokovnjaki, foto- interpretatorp in terenski raziskovalci (npr. fotogeološka karta+ terenska kontrola in kartiranje + laboratorijske raziskave= geološka karta izdelana na podlagi fotointerpretacije). 292 f V drugi skupini kart so področni strokovnjaki še vedno prisotni, vendar se sprejema10 m propc1- rajo informacije še z drugih področij in poročevalskih služb, zato morajo biti oblikovalci kart širše razgledani ali strokovnjaki bolj integralnih področij. V zadanji skupini pa prevladujejo zaradi kompleksne vsebine sinteznih kart geografi, ekologi in zaradi predstave večjih elementov z različnimi vizuelno-grafičnimi sredstvi in tehnikami še znan"" stveni in tehnični kartografi. Da bi si s tem kartografskih informacij, v katerem so udei ežene navedene skupi ne kart, dobi I svo~ jo bolj nazorno in definirano obliko tudi v primeru raziskovanja, urejanja in varstva okolja in v odnosih okolja oziroma posameznih elementov na osrednjo točko: rastlino, žival, človeka aii vpliv na razvoj določene danosti, navajam primer takega kompleksa: ekološke karte za razvoj divjadi v težko dostopnih območjih Kanade. Pri raziskavah in obnkovanju takega sistema kartografskih informacq, kot je ekološka kar'l"a,ie glavno vlogo odigrala fotointerpretacija, fotokarte in tematske karte so se dopolnjevale s podat- ki statističnih in poročevalskih služb in terenske kontrole. Za dosego vmesnih rezultatov in kon- čnih ciljev ali na splošno za celotno obdelavo podatkov je bila v postopek vključena avtomatska obdelava podatkov. Na podlagi skope literature sem poskusil postopek rekonstruirati. Poizkus rekonstrukcije izdelave ekološke karte za razvoj divjadi Vrste kart 1. SKUPINA KART (diferencial ne in del ne sintezne karte) a) karte primerne rabe zemljišč v smislu fizičnih sposobnosti, (serije kart pro- storske infrastrukture) b) karte sedanje rabe zemljišč, c) karte analiz sposobnosti zemljišč za potrebe planiranja rabe. 11. SKUPINA KART (diferencialne in delne sintezne karte) a) karte določitve zemljišč za večkrat­ no rabo, b) karte za pn mer di vj odi, c) karte obsega po vrstah in coniranje, d) karte družbeno- ekonosmki h pogojev izdelanih po postopku: fotointerprel·acije in te- matskih kart - fotogeol oške karte - fotogeomorfol oške karte - fotopedol oške karte - fotokl i matol oške karte - fotohi drol oške karte - fotovegetaci j ske karte - terenska kontrola, laboratorijske raziskave, po- datki služb, - fotokarte sedanje rabe zemljišč po sektorjih: - fizične infrastrukture, ekonomske strukture in družbene superstrukture, - karte razvojnega načrtovanja, - karte s podatki statistike in poročevalskih služb, - zbirke kart s področij: gozdarstvo, vodno gos- podarstvo, lov, ribolov, rekreacija, - fotokarte pogostosti vrst, stopnje, lovski okoli- si in poročila lovcev, - podatki statistike in plana o koristih gojenja in proiz. divjadi, 293 III. SKUPINA KART (sintezne karte) a) karte osnov - karakteristik za vredno- teni e zemljišča za določen namen (projektna klasifikacija), b) karta bonitetnih razredov; ekološka karta za določeno vrsto, c) serije kart diviadi, primerne za hrano in drugo proizvodnio, - fotokorte in terenski podatki: za goiitev in pro- izvodnio diviadi, ie pomembna bonitel'a prosto- ra, ki je specifično za posamezen primer, - zadostne količine, vrsta in kvaliteta hrane, na- ravni pogop zaščite, analiza prostora, primerne- ga za obstoi, rast in razplod ier druge karakteri- stike Po shemi se nam ekološka karta predstavlia kot kompleks diferencialnih kart v sistemu kartograf- skih informacq in karti bonitetnih razredov kot končnem produktu integriranega raziskovanja okolij za razvoj določene danosti. Seveda se za kak drug primer lahko uporabijo iste karte, po pomembnosti obdelave v spremenjenem zaporedju, se dopolnijo ali izdelajo nove, glede na na- men in cilj. Tako zaradi tesne povezanosti, odvisnosti in delovanja okolij tudi sedanja tehnolo- gija zahteva neprekinjeno nadaljevanie dela. S takimi podlogami pa je planiranje in spremljanje razvoja, ugotavlianje sprememb in njih vzro- kov, npr.rozvoi ali propadanie določene živalske vrsl·e, rušenie, ukrepi in ohranitev naravnega ravnotežja, katerega smo načeli s kakršnim,koli posegom v prostor, veliko lažje. Ali: v ekološki karti tiči skrivnost smotrnega urejania prostora in varstva okolja. 1 Stanje kartografskih osnov in aerosnemanja v SR Sloveniji' Lahko rečemo, da sistem :zahteva veliko delo in če nanj nismo dobro in dovolj pripravljeni, ga ne bomo z~ogli. V razpravo vključuiem pomemben citat 8, člena poglavia o temeljnih nalogah s področja urejania prostora in varstva okolja iz družbenega plana SR Slovenije zci obdobje 1976- 80: "Izpopolni ena bo evidenca posameznih naravnih značilnosti in človekovih posegov v prostor, Osnove za inventarizacijo prostora in prostorski informacijski sistem kot sestavni del družbenega informacijskega sistema bo :zagotovila geodetska služba", Kor se tiče osnov, lahko odgovorimo z naslecinpmi dejstvi: 1, Topografske osnove: načrti in karte Po zakonu o geodetski službi se za celotno ozemlje SR Slovenije izdelujejo: a) temeljni topografski načrti (TTN) v merilu 1:5000 ali 1:10 000, Izdelava teh načrtov (po fo- togrametrični metodi) bo zaključena v planskem obdobiu, b) za mesta in naselia, kakor tudi za druga območia, kjer je predvidena intenzivna raba prosto- ra, se izdeluieio načrti v enem izmed meril: 1:500, 1:1000, 1:2000 in 1:2500 (kombinacija numerične in fotogrametrične metode), c) s temelinimi topografskimi kartami v merilu l :25 000, izdelanimi fotogrametrično, s prikazom stania 1974-75 za celo območje Slovenije, nas je letos oskrbel Geografski inštitut JLA in prav tako z reambuliranimi preglednimi kartami meril 1:50 000, 1:100 000, 1:200 000, d) za potrebe raznih tematik in generaliziranih prikazov izdeluie geodetska služba karte 1 :200 000, 1 :400 000 in l :750 000, e) poleg omenjenih se izdelujejo še druge karte za različne namene, različne vsebine in meril, predvsem pa je treba omeni ti karte občin, ki bi v enotnem merilu in topografski vsebini po·~ stale osnovno komunikacijsko sredstvo prenosa informacij na ravneh: krajevne skupnosti, ob~ čine in republike, 294 2 ° Aerosnemonj e Različnega slikovnega materiala v belo-črni tehniki je veliko. Nastajal je od leta 1954 dalje, z namenom izdelave načrtov in kart, vendar posnetki niso sinhronizirani in so v različnih merilih. Snemanja je izvajal Geografski institut JLA do leta 1970, po tem •etu pa se je opremil tudi Geodetski zavod SRS za snemanje iz zraka, Po dogovoru med Geodel'sko upravo SRS, občinami in nekaterimi republiškimi inštitucijami kot so financerji se od leta 1975 dalje uvaja za območje SR Slovenije dkHčno snemanje iz zraka, v enotnem merilu okoli hl7 500, ki ga vsakih pet iet izvaja Geodetski zavod SRS. Prvo sne:nanje i e zakl i učeno, nosi ednj e bo predvidoma 1 • 1980. Tako imamo poleg posnetkov od prej, ki so tu~ di uporabni, na voljo že posnetke prvega ciklusa za celo republiko in s kartami vred vse potreb- ne osnove za raziskovanje, urejanje in varstvo okolja s pomočjo fol"ointerp;etacije, prenosa podat- kov v karte in obli kovanje si s tema kartografskih informacij . Zaključek Celoten kompleks: osnove, njih obdelovanje in oblikovanje informacijskega sistema je v tej raz- pravi zajet na splošno in dokaj enostavno, vendar zadeva le ni tako preprosta in so za uresničenja zamisli potrebne temeljite priprave, ki jih vsaj okvirno lahko navedemo: - zagotoviti je treba primerne prostore, nabaviti najosnovnejšo opremo (steroskope) in pribor z.o izvajanje fotoi nterpretacij e, - izvežbati fotointepretatorje in postopno osvojiti postopke fotointerpretacije na različnih senzor- jih: črno-beli, barvni, obrnjeno barvni, multispektralni tehniki snemanja, kar se pri nas že iz- vaja ( Geodetski zavod SRS), - nabaviti osnovno opremo za prenos podatkov fotointerpretacije v pripravljene topografske osno- ve, pretehtati in klasirati pojave s področja raziskovanja, u;ejanja in varstva okolje, ki se bod_o na posnetkih sistematično obdelovali v celotni seriji cikličnega snemanja, le delno ali občasno; ugo- toviti, katera stanja se bodo v 5-letnem ciklusu primerjala, katera območja in pojavi zahtevajo krajši interval snemanja, drugo merilo, senzor ali tehniko ipd., - povezati se s sektorji, ki fotointerpretadjo že izvajajo: z geologi, pedologi, geografi, gozdarji in drugimi, zaradi medsebojnega dopolnjevanja in prenašanja izkušenj, - razvijati vzporedno sistem zbiranja infonnacij s podatki služb opazovalnih mrež in merskih na- prav, terenskih raziskav, statistike, poročevalskih služb in organov, o pojavih in obsegu one- snaženosti predvidenih posegov v prostor in - še druge priprave, ki se pokažejo pri podrobni členitvi. Za zaključek lahko celotno razpravo strnemov ugotovitev, da je posnetek iz zraka pomemben vir informacij, ki se lahko prenesejo v pripravljene topografske osnove in obogatijo še z drugimi in- formacijami, Na ta način se omogoči izdelava specifičnih katastrov okolja kot vsestransko strokov- no dokumentiranih iistin, na podlagi katerih se izvaja politika raziskovanja, urejanja in varstva okolja in preverja uspešnost uvedenih ukrepov, 295 Marija LUKAČIČ* PREIZKUS UPORABE INTEPRETIRANIH POSNETKOV ZA POTREBE DRUŽBENEGA PLANIRAi"-lJA''"' Daljinsko zajemanje podatkov se vedno bolj uveljavlja kot glavni vir inforrnacq družbenega pla- niranja, Na Inštitutu Geodetskega zavoda SRS v Ljubljani potekajo raziskave o uvajanju in upo- rabi avtomatske interpretacije satelitskih in aeroposnetkov. Podajamo rezultate raziskav in mož- nosti uporabe metod in tehnik daljinskega zajemanja podatkov. Snemanje iz zraka in interpretacija posnetkov spadata danes med najmoderneiše in najpomemb- nejše h~hnike pridobivanja informacij, Prostorske raziskave, izkoriščanjC;; naravnih bogastev, smo- trno poseganje v naše okolje zahtevajo celosten in sistemal"ičen način obrovnavanjc1 Prnk;~c; ko.Že,, da je upor,oba aeroposnetkov v te namene izfedno učinkovita. Živimo torej v obdobju nekakšn& strokovne revolucije, ki ji večina težko sledi, V fo!1 srno~,, učili eno, v praksi delamo drugo, Edino osnove so iste, sicer pa smo prisiij 0ni sprn(ematl in ob- vladovati nove metode dela, uporabliati drugačne delovne pripomočke in ustvarjoti izdelke bolj- še kvalitete in oblike. V zadnjih nekaj letih se je uporaba aeroposnetkov pri raziskovanju zemeljskega površja zelo raz- mahnila. Ta razvoj je pogojen s treh vidikov: - v tem obdobju so razvili vrsto novih snemalnih tehnik (senzorjev) - letalska in vesoljska tehnologija je omclgočila snemanje iz velikih višin, - z elektronsko tehniko so nastale možnosti za avtomatizacijo (denzitometrična analiza posnet- kov). Poleg navedenih tehnologij je na razvoi fotointerpretacqe nedvomno vplivalo stalno naraščanje potreb po informacij ah o dogajanju v prostoru. Z razvojem metod in tehnik dalpnskega zajemanja podatkov, ki pomeni povsem novo metodolo- gijo v raziskovalnem delu, pa so se pojavile potrebe po privajanju različnih disciplin na njihovo uporabo. Danes so tehnike daljinskega zajemanja podatkov razvit~že do takšne stopnie, da po- meni ekstrakcija in interpretacija informacij vedno večji problem. Stevilo aeroposnetkov iz dneva v dan narašča. Informacij, ki nam jih dajejo aeroposnetki, je kratko malo preveč, da bi jih lahko obdelali na "klasičen način" to je s fotointerpretacijo, ki io opravlja človek. Dosedanji način obdelave se bo izboljšal le„ če bodo vsaj za interpretacijo nekaterih elementov na volio avtomatizirani postopki. Kot večina drugih ustanov v svetu smo tudi mi naredili prve korake pri avtomatizaciji 1nterpre- tacij e. Stal na prisotnost aerofotomaterial a in popolni pregled nad ni egov o informacijsko vredno- sti o delujeta kot pobudi za pričetek dela na razvoju fotointerpn,taci[a, kI noj bi družbi on,OfJO- čila popolnejše izkoriščanje aeroposnetkov, v katere vlaga precejšnja sredstvo. Sevedo pa naš,;; prizadevanja niso omejena samo na lastno hišo, temveč se vkliučujemo tudi v druge napredne to~ kove v svetu ter vzporedno z nji mi skušamo razvijati svoje razi skoval no del o. Multispektralni posnetki težijo že od vsega začetka k avtomatizaciji kvalitativne fotointerpreta- cije. Osvetlitev multispektralne slike je odvisna od svetlobe, ki jo seva zemeijska površina in * 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS, dipl ,inž .geolog, ** Poročilo o raziskovalni nalogi, ki so jo financirali Raziskovalna skupnost Slovenije, Zavod SRS za družbeno planiranje in Geodetski zavod SRS. Nosilec naloge je bil Andrej Bilc, dipl .inž.geod,, nalogo je izdelal Inštitut GZ SRS v letu 1977 296 r DIGITALNA GEOLOŠKA KARTA pogozdena delno površina obdelana na apnencih površina na apnencih kamnolom pogozdena delno kamnolom vlažne gline suhe gline apnenca površina obdelana andezita na eruptivnih površina kameninah na eruptivnih 1 kameninah TOPOGRAFSKA .PODLAGA glinokop pesek, prod neinterpre- tirano področje 1 : 50000 jo registriramo na filmski material. Jasno je, da na sevano svetlobo vplivajo tudi geološko-pedo- 1 oški faktorji, ki se na posnetku kažejo v razi i čni h tonih si ve barve. Bistvo satelitskega posnetka je njegov digitalni zapis. Intenziteta primerjalne svetlobe je razde- ljena v 128 razredov. V celotnem svetlobnem spektru je torej 128 različnih sivih tonov. Najma- njše območje informacije na posnetku zavzema površino 50 m x 80 m. Na digitalnem zapisu pos- netka pomeni to površino enega piksla (pixel = picture coll najmanjši delec digitalne slike, opre- deljen s podatkom o legi in barvnem tonu). Satelit ERTS (Earth Resources Technol ogy Satelli te), katerega posnetke smo uporabi jal i pri razi s- kavah, snema z dvema mul ti spektralnima sistemoma (televizijsko in skanersko). Mul tispektral ni skaner deluje na principu optično-mehanskih senzorjev. Senzor snema v štirih spek- tralnih območjih (bandih): band 4 (zel eno) 500-600 nm band 5 (rdeče) 600-700 nm band 6 (spodnje IR) 700-800 nm band 7 (srednje IR območje) 800- 1100 nm Vsako spektra! no območje je primerno za neko specifično proučevanje. Uporabnost interpretacije in osnove interpretacijskih metod v kmetijstvu, pedologiji, urbanizaciji, arheologiji in pri onesnaženosti okolja je bila podrobno opisana že v prejšnjih raziskovalnih nalo- gah Inštituta Geodetskega zavoda. Nanovo raz vi te metode avtomatizirane i nterpretacii e pa smo preverili na primeru s področja geologije in gozdarstva. Območje testnega primera pripada po geološki terminologiji severovzhodnemu robu lista Celje in ima površino 50 km2. Na severu zajema območje Ponikvanske planote, Kjumberk in se po do- lini Podsevčnice spušča na ozemlje Celjske kotline. Petrografsko sestavo testnega primera ilustrira pri I ožena digitalna geološka karta. Razvidno je, da nam je na področju testnega primera uspelo registrirati dvanajst informacij. Karbonatne kamenine Ponikvanske planote karakterizirajo tri vrste informacij, in sicer: pogozdena območja, območja obdelanih in poseljenih površin ter kamnolom apnenca pri Veliki Pirešici. Podobno število infor- macij so dale eruptivne kamenine, le da je struktura vegetacije nekoliko drugačna. Tudi v tej 1 itol oški enoti je bil o možno registrirati kamnolom andezita pri Mali Pirešici, pogozdena območ­ ja Kjumberka in Velikega hriba ter območja poseljenih in deloma obdelanih površin. Aluvialne naplavine v dolini Ložnice so dale največ informacij: poplavna glinasta območja, obdelane po- vršine na ilovnato-glinastih tleh, severno od Ložnice areal glinokopa ter v najjužneišem delu ob- ravnavanega območja informacijo peščeno-prodnatih nanosov Savinje. Natančnost razmeptve po- sameznih naravnih elementov je pogojena z velikostio piksia. Pri raziskavah je bilo ugotovljeno, da je za interpretacijo vegetacije najprimernejši peti band, za interpretacijo geologije pa kombinacija petega in sedmega banda. Avtomatizirana interpretacija, katere rezultate podajamo v prilogi, je torej izločila areale posa- meznih informacij, katerih identifikacija je bila potrjena z vizualno "klasično" interpretacijo. Dosedanji rezultati na področju avtomatizacije v fotointerpretaciji kažejo, da smo na Inštitutu Geodetskega zavoda SRS v Ljubljani razvili že zelo dobre postopke pri avtomatiziranem razčle­ njevanju litoloških enot in pri digitalnem določevanju vegetacije. Metode dela so v mejah za- nesi ji v osti drugih razi skoval nih ustanov v svetu (Si ega!, 1976). Perspektive razvoja metod avtomatizirane interpetacije v SR Sloveniji so sicer manj široke, pred- vsem zaradi skromnih finančnih sredstev in relativno majhnega števila ustreznih kadrov, vendar lahko pričakujemo, da bo fotointerpretacija v prihodnje toliko napredovala, da bo v naslednjih dveh letih tudi ekonomsko upravičena in ne bo več služila samo raziskavam. 299 Dosedanje delo in razvoj tehnologije sta usmeri ena k izpopo! nj evanj u metod klasifikacije in upo- rabi hibridnih sistemov (kombinaclja digitalne in analogne obdelave) kakor tudi izvajanju operativ- nih nalog na področju vizualne interpretacije. Literatura SI EGAL, Barry S, GEOLOGIC MAPPll'~G USING LANDSAT DATA Photgromm Eng. Rem. Sens., 42, 1976, 3, stro 325-337 Anion LESAR"' POLOŽAJNA IN VIŠINSKA NATANČNOST GEODETSKIH IZMER ZA RAZLIČNE POTREBE DRUŽBENiH li'sl GOSPODARSKIH DEJAVl'"IOSTI** Uvod V prvem slTOkovnem prispevkiJ, ob[avljenem v trei"ii letošnji številki Geodetskega vestnika,so bi- li pregledani rezuih:::n"i raziskav, položajne in višinske natančnosti načrtov v večjih merilih, kon- kreino merila 1:1000, ki se za današnje potrebe največ izdelujejo, V drugem prispevku se nameravamo pomudiJ-i ob rezultatih raziskave natančnosti druge velike sku- pine geodetskih izmer, to je temeljnih topografskih načrtov v merilih 1:5000 in 1:10,000 (TTN5 in TTl'-1 WL Zavedati se je treba, da bodo ti načrti v nekaj letih (do 1981) izdelani za vso Slovenijo in da po- menijo ne le osnovo za občinsko geodetsko prostorsko dokumentacijo , ampak tudi delovno geodet- sko osnovo vrsi'i drugih tehničnih strok, kot so vodogradbena, gozdarska, kmetijska in druge, Te- meljni topografski načrt ne sme imeti le predpisane vsebine, ampak mora biti tudi izdelan s pred- pisano natančnostjo, da lahko služi v tehnične namene, kot so določanje dolžin, kotov, površin in višinskih razlik oziroma nadmorskih višin, Z izdelavo vseh 2347 listov, deloma v merilu 1 :5000 in deloma v merilu 1 :10.000, bo Slovenija dobila se eno geodetsko osnovo, ki bo "pokrivala" celotno območje Slovenije (do sedai so bile za območje SR Slovenije izdelane topografske kart-e v merilu 1:25,000 in zemljiško-katastrski načrti, pretežno v meri I u l :2880), Rezuitati rc1ziskave Raziskava položajne in višinske natančnosti je poiekala predvsem za TTN5 in TTNlO novejše iz~ delave, in sicer na teh lisJ-ih: Kranjska gora 39 Ljutomer 21, 22 ·1 :5000 1967 1 :5000 1971 * ** 300 6 l O O O L j u b l j a na, Y U, Geodetska uprava SRS dipl .inLgeod,, vodja skupine za geodetsko prostorsko dokumentacijo Prispelo v objavo 1977-10-26, (nadaljevanje strokovnega prispevka, objavljenega v Geodetskem vestniku št. :V77) Pivka 3 Novo mesto 36 Celje 39 Litija 8 Idrija, Cerkno 15 Velike Lašče 1 1 :5000 1969 1 :5000 1971 1 :5000 1971 1 :5000 1972 1:10 000 1975 1 : 10 000 1972 Za TTN5 Pivka 3, Novo mesto 36, Celje 39 in litija 8 je bi!a za raziskavo uporabljena metoda terenskih kontrolnih profilov in primerjava iz terenskih podatkov izračunanih koordinat in višin s koordinatami in višinami, čitanimi na TTN. Za TTN5 Kranjska gora 39, Ljutomer 21, 22 in TTNl0 Idrija, Cerkno 15, Velike Lašče 1 je bila za raziskavo uporabljena metoda primerjave fotopovečave TTN v merilo 1:1000 z obstoječi­ mi temeljnimi topografskimi oziroma topografsko-katastrskimi načrti v merilu 1:1000 na istem območju. V raziskavi ie bilo ugotovljeno, da sta obe metodi primerjave enakovredni - vendar je metoda te- renskih kontrolnih profilov laže izvedljiva - za sistematično kontrolo natančnosti, ker so bili topo- grafski načrti v merilu 1:1000 izdelani doslej le za manjše število oziroma manjša območja pre- težno večjih naselij. Vsi štirje TTN5, ki so bili raziskani s kontrolnimi profili, bodo prikazani v tabeli v eni koloni. Natančnost položaja in višin TTN 5 in TTN 10 so razvidne iz tabele: Pogreški TTN5 v m Kranjska ljufomer Kontrolni gora 39 21, 22 profil mp meje kultur 2,7 2,4 Objekti 2,4 2,2 C en ter stavb l, 3 1, 8 Povprečno 2,2 2, l 1, 9 mh Nezaraščeno 0,4 0,7 Gozd 1 , l 2,4 Povprečno 0,7 0,7 0,7 Pogrešek povr- šin stavb v %, 19 18 sp 0,0 0,7 0,9 sh o, 75 0,3 0,25 fp maks. 5,0 5,0 3,9 fh maks. 3,7 3, 1 2,2 Pogreški: mp - srednji pogrešek položaja sp - si s tema ti čni pogrešek pol o·· žaja fp maks. - največji pogrešek položaja TTN 10 Povpreč- Idrija, Velike Povprečno no Cerkno Lašče 1 15 2,55 3,0 2,3 3, 1 2,30 3,9 3,9 3,9 1, 55 2,6 1, 7 2, 15 2,05 3, 1 2,6 2,85 0,55 0,5 1, 1 0,8 1, 75 0,70 0,5 1, 1 0,8 18 54 49 51 0,50 1,45 0,4 0,9 0,45 0,2 0,85 0,5 4,45 7,5 7,0 7,2 3,00 3,6 3,9 3, 75 mh - srednji pogrešek nadmorske viši ne sh - si s tema ti čni pogrešek višin fh maks. - največji pogrešek višin 301 Pogreški naj bi no TTN5 ne presegli po poloiaj•.J 1,5 min po visini + O, 15 o/oovišine leta,kar je približno 0,4 m. Pri TTN 10 pričakujemo pogreške po polofoju do 3,0 min po višini do 0,6 m. Meni se, da kvalitete TTN5 ni zadovoljiva niti glede pogreškov po položaju (2,05 m) niti po vi- šini (0,7 m). Po;;.ebno skrb bo treba posvetiti kartironju objektov in višinski predstavi v gozdnatem predelu. V ravninskih predelih, pmebno v naseljih in intenzivnih območjih, je treba kljub visoki ceni prouč.iti uporabo detajlnega nive!maja, ki je s svojo natančnostjo (0,3 m) navzlic večjim raz- daljam rned detajinirni točkami še vedno veliko natančnejši od fof·ogrameiTičnega kartiranja višin" Makslm,;lne napake, ki se po položaju ocenjujejo do 5 in po višini v gozdu do 3 m, ne zagotavlja- jo tehnične uporabnosti TTN5 tako, kot ie bilo predvideno, Presenečo natančnost TTl'>l 10, ki bi glede na vse pogoje v primeri s TTN5 lahko bila veliko manj- ša, o i:r.km:uje veliko manjše razlike. Po položaju je natančnost v mejah 3 m, po višini pa se pri- biLž•Jie :whtevani natončnosii 0,6 m. Glede na to, da raziskava ni zajela tudi gozdnatega območ­ i0 in glede na u9otovljene maksimalne napake pa bo tudi pri TTN10 treba zahtevati večjo kvali- 1-ef o izdelave C S k~ ep R.ezuitaH r<]ziska1e so pokazali, do dosegcmje natančnosti pri izdelavi TTN5 in TTN10 še ni na povsem zadovoljivi rovni. Uporabniki ne morejo 1Jporab!,jati teh načrtov v vse predvidene namene, posebne v vl si nskem pogledu bi bi I o treba zbol j šoti naiančnosL Da bi to dosegi i, i e treba že v rehnoioškem proces1J izdelave predvideti in tudi izvesti več kontrol. Izdelava kontrolnih profilov in primerjava z že izdelanim (ali celo tiskanim) načrtom je potrebna, toda če se ugotovijo preve- like .napake, večkrat tudi že prepozno. Kljub takim rezultal·om glede natančnosti pa razposlana anketa ni dala negativnegci mnenja o TTN5 oziroma HN!O. Videti je, do so uporabniki nedoslednosti pri natančnosti že odkrili in temu pri- merno rc:,vnajo,. Opozarjajo le na posamezne izjemno velike napake. 302 r Anton LESAR* STATISTIČNI POPIS LETA 1981 IN VLOGA GEODETSKE SLUŽBE PRI TEM Uvod Leta 1981 bo statistični popis prebivalstva. Za enoto statističnega popisa ie bil uporabljen že pri popisu 1961. leta statistični okoliš. Območja statističnih okolišev so bila določena na osnovi .rred- pisov Zveznega zavoda za statistiko, pri čemer se je izhajalo iz katastrske občine kot slatistične enote l .reda. Pri opisu mej statističnih okolišev in določanju pripadnosti hišnih številk je prišlo do številnih napak. Zaradi različnih vzrokov, med drugim tudi zaradi nesodelovanja strokovnih služb in nepoznavanja vloge statističnih okolišev, so se napake še povečale, tako da je bilo tre- ba meje statističnih okolišev, upoštevaje stare opise in sezname hišnih številk po statističnih oko- liših ponovno določiti, tokrat na geodetskih osnovah. V tem prispevku bomo zaradi enostavnosti uporabljali nekatere kratice, katerih pomen je pojasnjen na koncu prispevka. Za čimbolj organizirano izvedbo popisa pa lahko geodetska služba mnogo prispeva z nastavitviio EPE, ki naj bi v prvi fazi obsegala grafično registracijo: KO, SO in HŠ. Šir~e vzeto je EPE d~i prostorskega dela zemljiškega katastra in geodetske prostorske dokumentacije, ki so jo dolžne po Zakonu o zemljiškem katastru in Zakonu o geodetski službi izdelati in vzdrževati geodetske upra- ve občin in republike. Geodetska uprava SRS je organizirala v posameznih občinskih geodetskih upravah razgovore o na- stavitvi EPE, da bi ugotovila stanje geodetskih osnov, najprimernejše osnove za nastavitev EPE te; seznanjenost in pripravljenost sodelovati v akciji nastavitve začetne EPE s potrebnimi elementi za izdajo ustreznega kartografskega gradiva popisovalcem pri statističnem popisu leta 1981. Statistič­ na služba pričakuje, da bo dobila od geodetske službe naslednje: v TTN5 vrisane meje SO in naj- novejše stanje hiš z vpisanimi HŠ. Pričakovanja statistične službe niso pretirana in se skladajo z možnostmi geodetske službe, da iz obstoječe prostorske dokumentacije izdvoji in dopolni ustrezno gradivo ali ga do popisa izdela. 1 z razgovorov v nekaterih občinskih geodetskih upravah je očitna pripravljenost geodetov za sodelo- vanje pri pripravljanju tega gradiva, vendar v okviru možnosti v posameznih geodetskih upravah, ki so podane z obstoječimi geodetskimi osnovami, razpoložliivim kadrom in opremo ter finančno močjo občin. Geodetske osnove Ob analizi razpoložljivih geodetskih osnov prihajamo do naslednjih ugotovitev: za celotno območ­ je republike imamo izdelane ZKN v merilih od 1:500 do 1:5760, pretežno (90 %) pa v merilu l :2880, Izdelana je tudi TK25/G in TK50/P. PKl'-15 imamo za ca. 30 % območja Slovenije, TTN5 in TTNl0 pa bodo izdelani v okviru rekočega petletnega programa geodetskih del predvidoma do konca leta 1980 - izdelava in tiskanje bosta trajala vsaj še do leta 1983. Za občinsko GPD naj bi poleg TK25/G oziroma TK50 služila tudi TTN5 oziroma TTN10. To pa je natančno to, kar bi želeli kot osnovo EPE za KO, SO in HŠ za statistični popis. Žal,osnove v merilu 1 :5000 niso izdelane za vso Slovenijo in tudi do leta 1980 ne bodo. Vendar si je treba moč- 7 ' 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SRS dipl, inž .geod,, vodja skupine za geodetsko prostorsko dokumentacij o Pri spel o v objavo 1977- 1 O- 26 303 no prizadevati za to, de:, bl is osnove dobili pravoč".lsno in v čim večiem obsegu. Končni cilj je dobiti PKN5 v formatu in sistemu rozdeiitve TTN5, oboje na takem materialu, ki ga bo mož- no enostavno vzdrževaii, reproducirati in izdajati up,:,•::ibnikom„ V merilu 1:5000 naj bi se vodi! po možnosti tudi prostorski del zemljiškega kotaslrc.L C·čitno je, da polrebujejo načrt~ v merilu 1:5000 (PKN5 in TTN5) pri svojern delu tudi druge $!užbe, ki se v občini ukvarjajo s prostorski- mi uredi !'vami r n ;J;·eiarq em i ostni nskopravnih probi emov (gozdarji, kmetij d, urbanisti, vodarji, cestarji in drugi). To izpričuje dejstvo, do: so ti up:xabniki sofinancerji ali celo izključni finan- cerji teh osnov. Geodetska služba j,~ J-orej ddžna i·e osnove preskrber:, jih izdelati, vzdržev,:iri in hrar;it\. \/ tei akciji prlpra'te zr; statistični popis le treba meje statis1·ičnih okolišev logično postavi!·i na posestne meje. To pomeni, de. bo nujno ;;porabiti osnove s posestnim stanjem (ZKN, TKt'-l, PKN5)o Ker so v rem pogledu na(primernejš; PKN5 (preg!ednosr, manjšo količinO! listov), seveda vzdrže- vani, je za obm::ičjar zo katera jih še nir treba predvideti, da jih začnejo občinske geodetske up- rave izdelovati. M51~1 sef du j2 mož,,o v d•1eh !")tih (1978, 1979) izde!o:ti PKt,J5 za vse območje S1ov~nijeo i'lajcerieišo, zcJčasr,c reš:te 0,, je presHkava vzdrž;;;vonih ZKl"-.! na film, montaža pcma,,jšanih li~tov za eno KO v en li~,t (aii 2) in pretisk na pokalo:L nastavil-ve EPE Akcqo nastovitve EPE bi iz,vedli tako, da bi najprej opravili tiste storitve, ki so nujne za potrebe siwatisi·ičnega popisa; akctja bi na{ ime!a te faze: 1, priskrbilev in pripravo geodetskih osnov: ZKI'!, TKN, TTN, PKN, TK25/G in aerofatomate- riol, 2, ic!entlfikacijr.: hiš no terenu ier vris novih hiš in vseh obstoječih hišnih številk po dejanskem sia- nju na terenskih skicah, k, so lahko kopije PKN5, TTN5 ali ZKN; 3, ·.nis mej SO r.o osnovi ;.;totističnega gradiva (opis mej SO, skica območja SO in seznam hišnih številk v SO), i·e n1eje p,: ... se logično prenesejo na parcelne meje (meje posesti, objektov); pri t'ern bo ntJj no sode! ovc1nj e s statisti ki; ,;L d;.:..končna izcie!avo ~yadlv;.;i EPE, ki noj bo provi!noma izrisano na pr3zornih mal·erioiih TTN5 i-ako, cb so ncianč,-,o ··mešene meje SO, izrisane hiše in vpisane HS, Za območia za katera nt-~5 niso izdelani" nc,j bi se kot dokončno gradivo uporabili PKN5, Za območja mest in drugih gosto pozidanih naselij je kot delovno gradivo primerno uporabljati tudi kopije nočr1ov v veqih merilih, Nasploh se dopušča, da se postopa pri pripravi 1 identifika- ciji in pisarniški obdelavi tako, kol- dopuščajo možnosti v posameznih geodetskih upravah, Konč­ no gradivo (pod točko 4) pa naj bo čimbolj enotno pc merilu, kvaliteti in videzu, S k! ep Neposredni dlj l-e akcije je nastavitev prve enorne evidence prostorskih enot po občinah, ki po bo istočasno tudi grafična osnova zai statistični popis, Posredni dij, ki ni nič manj pomemben kot prvi, pa j•e dobiti enoine geodetske osnove za pros- torski del zem:pskega katastra in enotne delovne podioge za občinsko GPS in s tem posredno tudi za republiške GPD. ObČinski geodetski organi noj bi začeil intenzivno razmišljati o stanju geodetskih oziroma karto- grafskih osnov na svojih obmcč:jih, o možnostih takojsnjega pristopa k akciji nastavitve EPE za po~rebe stoi"i~tičnega pop;so in o na:;in:h zogoiov: ,ve fim.1nčnih sredstev in kadra za izvedbo te akcije. 304 logičn~ nadaij.:vanje je uresrncenje z~konskih določb glede izdelave PKO in občinske (in posred- no tudi republ1ske) GPD. Ta nadgradn1a osnovnih dejavnosti bo prinesla geodetski službi in stro- ki sicer velike nove obveznosti, a tudi večji družbeni ugled in priznanje. Uporabljene kratice pomenijo: KO katastrska občina SO statistični okoliš H Š hišna števil ka Z KN zemljiško-katastrski načrt PKN5 - pregledni zemljiško-katastrski načrt v merilu 1 :5000 TTN in TTNl0 - temeljni topografski načrt v merilu 1 :5000 in 1 :10.000 TKN topografsko-katastrski načrt TK25/G - topografska karta v merilu 1 :25.000 (po Greenwichu) TK25/P, TK50/P - topografska karta v merilu 1 :25.000, l :50.000 (po Parizu) GU geodetska uprava EPE evidenca prostorskih enot GPD geodetska prostorska dokumentacija Vinko PUŠNIK* GEODETSKA DEJAVNOST V PROSTORU KOROŠKE REGIJE Geodetska dejavnost poteka v prostoru koroške regije v okviru medobčinsko organizirane upravne si užbe, Medobčinske geodetske uprave SI ovenj Gradec kot skupnega upravnega organa za geodet- ske zadeve, skupščine občin Slovenj Gradec, Dravograd in Radije ob Dravi ter geodetske uprav- ne si užbe pri skupščini obči ne Ravne na Koroškem. Medobčinska geodetska uprava Slovenj Gradec posluje v organizacijski sestavi upravnih organov Skupščine občine Slovenj Gradec, kjer ima tudi svoj sedež. Sredstva za redno poslovanje zago- tavljajo upravi občine ustanoviteljice iz svojih proračunov po ustaljenem ključu delitve, katere- ga osnova je obseg in vsebina dela v posamezni občini, finansiranje pa poteka prek proračuna občine Slovenj Gradec. Vzporedno z rastjo celotne gospodarske aktivnosti v prostoru regije in intenzivnem družbenoeko- nomskem razvoju v zadnjih letih tega desetletja je nastala potreba tudi po učinkoviti in sodobni geodetski službi, ki naj daje čim več podatkov ter se aktivno vključuje v načrtovanje tega pro- stora. Občutne premike v tej smeri je opaziti po sprejetju nove ustave, ob uveljavitvi novih geodetskih in drugih zakonskih predpisov, ki so omogočili geodetski dejavnosti dinamičnejše prilagajanje zahtevam in potrebam splošnega razvoja. Kvalitetni premiki pri uvajanju nove, razširjene vsebi- ne geodetske dejavnosti dajejo uveljavljanju geodetske službe tudi v koroški regiji nove razsežno- sti. 62380 Slovenj Gradec,YU,Medobčinska geodetska uprava Slovenj Gradec inž. geod. , načel ni k uprave Prispelo v objavo 1977-10-19 305 Za koroško regijo je značilna gorata oblikovitost in v njej je vsa dejavnost osredotočena v nekaj kotlinah, povezanih med seboj z ozkimi dolinami. Na ta območja pridejo v glavnem vsa breme- na urbanizacije in infrastrukture, ki pa neposredno naraščajo, tam pa so tudi najbolj dragocena kmetijska zemljišča, Tako stanje pa ob sedanji in predvideni obremenjenosti zahteva kar naj- bolj racionalno izrabo prostora, Na osnovi teh spoznanj so posamezne obči ne v regiji sprejele in sprejemaj o razi i čne ukrepe za smotrnejšo izrabo prostora, zaščito narave, zaščito kmetijskih površin, kulturnih in naravnih virov, ki no zemljiščih vzpostavljajo potrebne režime, V regiji so se z letom 1977 vse občine lotile novelacije svojih urbanističnih programov in s tem dopolnjevanja regijskega programa v celoti, Novelirani programi naj bi skupaj s kmetijskimi pro- storskimi plani na osnovi obstoječega stanja in predvidene smeri razvoja dol gorečno in celovito usmerjali prostorski razvoj v tem prostoru. Za vsestransko obdelavo teh programov pa bodo potrebne ustrezne karte, načrti, ki bodo s svoj o vsebino čimbolj vsestransko prikazovali obstoječe fizično stanje, Tak proces gospodarske dinamike v regiji zah1·eva torej sedaj in v prihodnje od geodetske dejavno- sti poleg osnovne upravne vsebine dela tudi aktivnost, ki ie potrebna za zadovoljitev vseh nave- denih potreb programiranja, Zahtevam tega razvoja posveča geodetska upravna shJžba v mej ah svojih možnosti vso potrebno po- zornost. Iz obsega osnovne vsebine nalog in pristojnosti medobčinska ceodetska upravna služba v regiji skupaj z Geodetskim zavodom Maribor stalno skrbi za ekspeditivno in racionalno reševanje •Jpravnih nalog organa kot nalog ostal ega geodetskotehni čriega značaja, potrebnih pri razi ičnih posegih geodetske si užbe v prostor. V območje prostorske in ostale spi ošne geodetske dejavnosti pa se regijska geodetska si užba si ste- matično in programsko vključuje s srednjeročnimi in letnimi programi geodetskih del, Ta aktivnost se kaže v izdelavi in obdelavi raznih geodetsko-prostorskih evidenc in informacij, s katerimi so v regiji že done osnove geodetske prostorske dokumentacije v vseh urbanih občinskih središčih, Izdelane in obdelane karte v merilu 1 :5000, kot so: karta mesta Slovenj Gradec, Dravograd-Šent- janž, Radije ob Dravi, danes že koristno si užij o prenekateri m namenom, organizacijam, primerja- vam, analizam in so tako osnova prognoz prihodnjega razvoja teh mest. Prostor regije je v mejah upravnih občin obdelan na kartah v merilu 1:25.000 in fotomozaikih v merilu l :10,000. Z grafično dovolj natančno definiranimi mejami krajevnih skupnosti, katastrskih občin, naselij, statističnih okolišev, šolskih okolišev, gasilskih območij, lovskih območij, višinskih območij in drugega so karte aktualen vir novih informacij o prostoru občin. V nadaljnji obdelavi teh preko kart in načrtov v večjih merilih vidimo v njih osnove prostorskega informacijskega sisl·ema. V regiji i e posebna skrb posvečena priprnvi oziroma izdelavi osnov potrebnih za izdelavo kme- tijskih prostorskih programov. Do konca tega leta bodo izdelani za območje vseh občin katastr- ski pregledni načrti v merilu 1 :5000. Z vzpostavljeno kompatibilnostjo z načrti TTN v merilu 1 :5000 se ti izdelujejo po katastrskih občinah. Z ;družitvijo pravne in topografske vsebine obeh načrtov prek prozornih folij dobivamo velik vir novih informacij, ki bodo uporabi! ene poleg na- vedenih še v marsikatere druge namene. Danes se izdelane kombinacije že koristno uporabi joj o za izvajanje določil Zakona o kmetijskih zemljisčih, ki neposredno zadevajo geodetsko upravno si užbo. Na podlagi predvidevanj, da bo izdelava kmetijskih prostorskih programov izvedena po krajevnih skupnostih, potekajo v regiji dela tudi pri izdelavi in obdelavi kart krajevnih skupnosti v merilu 1:10.000. Na TTt" v merilu 1:5000, pomanjšanih v merilo l:10.000, generaliziranih in adaptira- 306 nih osnovah načrtujemo detajlni prikaz kmetijskih in gozdnih površin v okviru mej zaščitenih kme- tij in drugih zavarovalnih ter zazidalnih območij z ostalimi aktualnimi tematikami krajevne skup- nosti kot temelj ne družbenopolitične skupnosti v obči ni . Za širšo analizo prostora koroških občin dela medobčinska geodetska uprava pubi ikacijske karte v merilu l :50.000, s katerimi namerava po vzoru uspešnih publikacijskih obdelav te vrste v Slo- veniji tudi za to področje detajlneje prikazati in topografsko obdelati več tematik, prostora re- gij e. Na območju koroških občin ie potekala po programu tudi izdelava ostalih geodetsko-katastrskih evidenc. Z letom 1977 zaključujemo izdelavo TTN v merilu "t:5000 oziroma TTN v merilu 1:10.000, za vsa občinska središča v regiji so izdelani katastrsko-topografski načrti v merilu 1 :1000, ki so zem- ljiškoknjižno uveljavljeni, za ostala urbana območja po samo topografski načri·i v merilu 1:1000. Za vsa ta območja je izdelan tudi zbirni kataster in kataster komunalnih naprav komunalnih orga- nizacij. Katastrski operat je v celoti avtomatsko obdelan in se vzdržuje prek centrov za avtomatsko obde- lavo podatkov. Racionalnost slednje naložbe prihaja do izraza prav v sedanjem času, ko prehaja- mo k izračunu novega katastrskega dohodka. Dograjevanje in nadaljnje vključevanje geodetske dejavnosti v družbenogopodarski proces zago- tavljajo v regiji v prihodnje sprejeti srednjeročni programi geodetskih del za obdobje 1976-1980, ki so jih posamezne občine sprejele v sklopu spi ošnih srednjeročnih občinskih programov. Finanč­ ni obseg teh programov občutno narašča glede na programe preteki ega srednjeročnega obdobja, vsa dosedanja izvajanja pa potekajo po programu. Uspešna realizacija vseh programiranih del pa bo tudi v prihodnje tesno vezana na aktivnost geo- detske upravne si užbe v regiji. Ta bo zmogla vse obremenitve I e z ustrezno kadrovsko zasedbo, s se resne1 s1 m sodelovanjem z geodetski mi zavodi, inštituti, ekonomski mi centri in družbenopolitični mi skupnostmi v republiki in občinah, s pospešenim uvajanjem računalniške tehnike, avtomatske obdelave podatkov in dru- gih sodobnih metod dela. To pa pomeni kontinuirano spremljati razvoj stroke ter ostal ega dr~žbe- noekonomskega razvoja. Prnpričani smo, da je lahko le taka širina geodetske dejavnosti osnova za njeno nadaljnje delo, sodelovanje in povezovanje z družbenoekonomskim razvojem v prostoru koroške regije. 307 Ivan GOLOREJ * 36. FOTOGRAMETRIČNI TEDEN Stuttgart, 5 . do 1 O • septembra 19 77 Inštitut za fotogrametrijo Univerze v Stuttgartu in firma OPTON Oberkochen sta organizirala v dneh od 5. do 9.septembra 1977 tradicionalni 36. fotogrametrični teden. Pozdravni nagovor je imel prof. dr. Fritz Ackermann, dipl.ing., v imenu rektorja Univerze v Stuttgartu in kot dekan Fakultete za geodezijo. Posvetovanja se i e udeležil o 272 udeležencev iz 42 dežel . Podelitev Karl Pul fri chove nagrade za leto 1977 je opravil dr. Hans K. Meier, vodja fotogrametriie v tovarni Carl Zeiss, Oberkochen. Nagrado sta prejela: Dr. Hakalainen iz Finske za posebne izvedbe pri kalibrimnju aerosnemalnih kamer - o niegovem znanstvenem delu je podal poročilo njegov predstojnik, direktor Inštituta za fotogrametrijo na Uni- verzi v Helsinkih E. Kilpelči - dr. Schmidt iz ZRN pa za izboljšavo kopirnih rastrov; o njegovi strokovni dejavnosti je podal poročilo A. Heupel iz Bonna. V šestih dneh je bilo podanih 21 referatov. Opravilen je bil prikaz in potekale so praktične va- je na fotogrametričnih instrumentih (na planicompu Cl00, planimatu D2, planicartu E3, pkmitopu F2, preciznem komparatorju PK1 itd.). Prikazana je bila praktična uporaba računalniških progra- mov (PAT M-43, SCOP itd.). En dan je bil predviden za ogled tovarne Carl Zeiss v Oberkochnu. Na tem fotogrametričnem tednu je bilo celotno strokovno gradivo, ki ie bilo obravnavano v refe- ratih, obdelano po naslednjih strokovnih skupinah: - Stanje in razvoj fotogrametričnega instrumentarija pri tvrdki Zeiss Opazno je, da so ortofotonaprave nekoliko potisnjene v ozadje, viden razvoj in napredek je pred- vsem na področju analitičnih instrumentov za izvrednotenje. Na tem področju prednjačita dva njihova instrumenta: planicomp Cl00, ki ie instrument velikih razsežnosti in sposobnosti in seveda tudi temu primerno drag, in precizni komparator PK 1 (monokomparator), instrument z izredno na- tančnosti o in enostavno uporabo ter zato tudi še z dokaj pristopno ceno. Vsi ostali stereokartimi aparati so opremljeni s priključki za registracijo koordinat in digitalna iz- vrednotenja. - Analitični sistemi izvrednotenja Podan i e bil razvoj instrumentov za analitično izvrednotenj e s posebnim poudarkom na kvalitetah, instrumenta "planicomp C100", o celotni njegovi oblikovanosti, s posebnim poudarkom na priklju- čeni računalniški opremi in podrobno razlago o ni ej. Podani so bili rezultati nadaljnjih izboljšav in posebno še o izdelavi cele vrste računalniških pro- gramov za ta instrument. Prav tako so bile opravljene primerjave rezultatov dela in računanj z in- strumenti v drugačnih izvedbah. - Dal ji nske zaznave in fotoi nterpretacij a Obdelani so bili senzorji (občutilne naprave) za dal(inske zaznave. Prikazana sta bila pomen in * 61000 Ljubljana, YU, Geodetska uprava SR Slovenije di pl . i nž • geod., vodja skupi ne za izmeri tev Prispelo v objavo 1977-10-26 308 koristnost izvedb daljinskih zaznav v gozdnem gospodarstvu kakor tudi v gosto naseljenih mesi"- nih območjih. - Zanimivi razvoji in uporabe iz fotogrametrične prakse Podani so bili primeri uvedb numerične fotogrametrije v industriji, izkušnje z digitalnim kartir~ nim sistemom HUNT!NG ter s področja terestrične fotogrametrije pri zasledovanju ukradenih umetnin. Vsi referati so interesentom (v nemškem jeziku oziroma referata 18 in 20 v angleškem jezik~ no. voljo v strokovnih knjižnicah na Geodetski upravi SRS Ljubljana in na Geodetskem zavodu SRS Ljubljana. Nadaljnji razvoj fotogrametrije gre predvsem: - v izpopoljevanje analitičnih sistemov za ovrednotenje, - v izpopolnjevanje satelitskih snemanj in avtomatske obdelave teh podatkov, - v izpopolnjevanje instrumentov in neprestano izboljševanje njihovih natančnosti. Seznam referatov 1. M. LORCH, Oberkochen: Der Navigationsautomat NA-ein Baustein des Zeiss RMK - Steuer- ungssystems zur automatischen Uberdeckungs - und Abdriftsteuerung. Navigacijski avtomat NA - pripomoček Zeissovega RMK krmilnega sistema za avtomatsko vodenje prekritja in od- mika. (Ta priprava bo v prodaji prihodnje leto). 2. D.HOBBIE, Oberkochen: Das Zeiss - Entzerungsgerčit SEG 6. Zeissov redreser SEG 6. 3. E.STARK, Stuttgart: Untersuchungen mit dem Zeiss Pianitop F 2. Raziskave z Zeissovim planitopom F 2. 4. M.SCHILCHER, Stuttgart: Genauigkeitsvergleiche verschiedener Hchenlinienauswertungen des Testgebiets Sohnstetten, Primerjava natcmčnosti raznih kartiranj plastnic na območju Sohnstetten. 5. G. KONECNY, Hannover: Analytische Auswertegerate - Zieisetzung, Entwicklung und tech- nische Real isi erung, Analitični instrumenti za ovrednotenje oziroma postavitev ciljev, raz- voj in tehnična izvedba. 6. D.HOBBIE, Oberkochen: Konfiguration und Leistungsmerkmale des analytischen Stereoauswert- esystems Planicomp C 100. Izoblikovanost in značilnost učinkov analitičnega sistema za ov- rednotenje Planicomp C 100. 7. E.BAECK, Oberkochen: Digitalrechner fUr photogrammetrische Auswertesysteme -Stand und zukUnfti ge Entwi ckl ungen der Computertechnol ogi en. Di gi tai ni računal ni ki za fotogrametri č­ ne sisteme ovrednotenj - stanje in prihodnji razvoj računalniških tehnologij. 8. D .HOBBI E, Oberkochen: Ergebnisse und Erfahrungen aus l 1/2 jchrger Arbeii· mit dem Plani- comp C 100, Uspehi in izkušnje pri enoinpolietnem delu s pianicompom C 100, 9. H.KLE!N, Stuttgart: Aerotriangulation mit PlanicompC 100 und den Stuttgarter Programmen, AeroJ-riangulacija s planicompom C 100 in s "stuttgartskimi programi": 10. LSTARK, Stuttgart: Ergebnisse vergleichender Aerotriangulation mit Planicomp, Mono- und S tereokomparator, 1 zi di primerjanja aerotri angul aci j s pi oni compom, z monokomparatorj em in s stereokomparai"orj em, 309 11. L.MUSSIO, Milano: Uber die Egebnisse einiger Blockausgleichungen in gebrigigem Gelade. O izsledkih blokovnih izravnani v hribovitih zemljiščih. 12. H .W .FAUST, Oberkochen: Sensoren fU- Fernerkundung. Senzorp (občutilne naprave) pri da- ljinskih zaznavah. 13. G .HILDEBRANDT, Freiburg: Die Bedeutung der Fernerkundung fu- Forstwirtschaft und Forstwis- senschaft. Pomen daljinskih zaznav za gozdno gospodarstvo in gozdarsko znanost. 14. F. H. HIRT, Essen: Auswertung von Lufrbildern und Scannerdaten fU- Planungen in Ballungs- raumen. Ovrednotenie aeroposnetkov in podatkov skaneriev (tipalnih :-wprav) pri planiraniu v gosto nase!ienih območph. 15. M. SCHROEDER, Oberpfaffenhofen: Das erdwissenschaftllche Flugzeugmessprogramm der Bun- desrepublik Deutschland. Znanstvenoraziskovalni aerosnemalni program Zvezne republike Nem- čije. 16. G. WINKELMANN, Mtnster: Aufnahmetechnik zur Fernerkundung. Snamalna tehnika pri dalpnskih zaznavah. 17. E. AMADESI, Bologna: Durch Photointerpretation erstellte Karten Lber die Stabillitiitvon Hangen. S fotointerpretacijo izdelane karte o stabilnosti pobočij. 18. B. MARCOLONGO, M.Masce~lani, Padua: Satellite images and their treatments applied to the identification of the "Roman reti cul um" in the venetian plain. Satelitski posnetki in njiho- vo obravnavanie pri uporabi za identifikacijo "roman reticulum" v beneški ravnini. 19. H. FUCHS, Kč:1n-Bruhl: lngenieurgeodatische Anwendungsbeispiele der numerischen Photo- grammetri e in der I ndustri e. 1 nženi rskogeodetski pri meri uporabe numerične fotogrametrii e v i ndustri i i • 20. J. D. LEATHERDALE, Boreham Wood, U. K. Production Experience with the Hunting digital mapping system. Poročilo o izkušnjah z digitalnim kartirnim sistemom HUNTING. 21. H. FORAMITTI, Wien: ldentifizierung von Kulturgut durch Photogrammetrie in der Fahndung bei Kunstdiebstahl. Identifikacija kulturnih dobrin s fotogrametrijo pri zasledovanju ukrade- nih umetnin. 310 Jože ROTAR* ORGANIZACIJA KARTOGRAFSKIH DEL PRI NACIONALNEM ATLASU NEMŠKE DEMOKRA- TIČNE REPUBLIKE V Zagrebu je bilo 12, 10, 1977 predavanje proL dr. Rudija Ogrisska, ki predava na dresdenski univerzi in je predstojnik oddelka za kartografijo, Prof. Ogrissek je imel dve predavanji, in sicer: 1, Organizacija kartografskih del pri nacionalnem atlasu DDR 2, Psihološki temelji kartografi i e Ad 1) Prof. Ogrissek je poudaril znanstveni pristop k izdelavi nacionalnega atlasa DDR, Pri konceptu izdelave nacionalnega atlasa (NA) so upoštevali šolsko izobrazbo prebivalcev Nem- ške demokratične republike, Že šolski atlasi so upoštevali spoznanja pri izdelavi nacionalnego atlasa, Prebivalci so torejseznanjeni z osnovami čitanja kart in taki izobrazbi je prilagojena tudi vsebina kart v NA, Nacionalni atlas DDR izdelujejo že več kot deset let. Prof. Ogrissek pravi, da tudi v drugih dr- žavah NA niso izdelali hitreje. Financiranje izdelave NA jamči država, Vsako leto predvidijo zanjo v proračunu določena sredstva, Glavna in odgovorna izdajatelja NA sta Akademija in kar- tografska hiša HAACK, Pri izdelavi NA sodeluje prek deset različnih inštitutov. Vsi sodelovci pri NA odgovarjajo za svoje delo posebnemu sektorju pri ministrstvu za prosveto, Za izdelavo NA je bilo postavljenih več komisij, ki se sestajajo večkrat na leto, Takoj v za- četku je bila ustanovljena komisija za tehnologijo kartografske izdelave, Komisija, sestavljena iz kartografov in grafikov, je delovala tri leta in je določila točno tehnologijo izdelave kart. Večina članov te komisije deluje sedaj v komisiji za oblikovanje in redakcijo kart. Ta komisija se sestaja vsakih 14 dni - do sedaj so imeli že prek 200 sej , Nacionalni atlas DDR bo imel ca. 50 listov v približnem formatu 70 cm x 50 cm· (prof. Ogrissek ni omeni I standardnega formata papirja), Na teh 50 1 istih i e 70 kart, od tega je 70 % kart v me- rilu 1:750,000, 20 % kart v merilu 1:1.000.000 in 10 % kart v merilu 1:2.000.000 Pri izbiri meril so upoštevali mnenje ICA o primernih merilih za NA za posamezne države. Atlas bo izšel v dveh delih, Prvi del je že v prodaji, izid drugega dela pa predvidevajo v letu 1979. Cena atlasa 450 mark je z ozirom na povprečno plačo v DDR - 800 mark - zelo visoka, Nakla- da 5000 izvodov NA pa je pri 17 milijonih prebivalcev sorazmerno nizka. Namen atlasa i e kartografska dokumentacija dogajanj v DDR. V desetletnem obdobju izdelave NA je težko zagotoviti aktualnost nekaterih tematskih prikazov, vendar je prof. Ogrissek poudaril, da v DDR niso imeli težav pri različnih demografskih prikazih, saj je pri njih naletela praktično enaka nič, zaposlen ost pa i e v zadnjem deseti etj u konstantna (žensk je zaposlenih ca,90 %). * 61000,ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fo1·ogrametrij o, Jamova 2, dipl .inž.geod. Prispelo v objavo 1977-11-07 311 Pri kartografskih prikazih uporabljajo zelo veliko točkovnih signatur. V tisku ne uporabljajo pre- tisov barv, temveč vse tiskajo s "čistimi" barvami. Število barv na kartah je od 10 do 12, toliko i e tudi pri hodov skozi stroj . Za vsako karto izdelajo poizkusni kvadrat ca. 50 % poizkusnih kvadratov tudi tiskajo. Predavatelj je pokazal nekaj diapozitivov izbranih kart. Kljub njegovi trditvi, da so izdelali kar- te, ki naj bi bi I e pri vrhu svetovne kartografije, me prikazane karte ni so prepričale o tem. Mor- da bi podrobnejši 09!ed in študij t_eh kart predavateljevo trditev potrdil? Vendar menim, da sta zaenkrat tako NA Svi ce kot NA CSR I epša in preglednejša. Ad 2) V Jugoslaviji v širšem krogu praktično še nismo slišali predavanja o temi psihologija v kartografiji. Zanimiva je misel predavatelja, da ie v kartografiji psihologija enakega pomena kot matematika. Zato na Univerzi v Dresdenu predavajo kartografom psihologijo v kartografiji kot tudi komunika- cij o v kartografiji (oboi e predava prof. Ogrissek). Zelo zanimivo predavanje pa pri poslušalcih ni imelo najboljšega odmeva zaradi nepoznavanja teme in slabega prevoda (ne poznamo ustreznih izrazov iz psihologije in fiziologije). Za uveljavitev karte kot hitrega komunikacijskega medija je treba poznati tudi psihološke fak- torje (zaznava, spomin itd.) in temu prilagoditi tudi vsebino kart. Upoštevati je treba postopno priučevanje. Šolstvo v DDR je deloma že prilagojeno tudi čitanju in uporabi kart - s poukom geografi i e z uporabo kart začnejo v 4. razredu deseti etke. Le z upoštevanjem psiholoških faktorjev - zaznava, spomin itd. - fizioloških faktorjev - vid, premikanje oči itd. - bomo lahko optimalizirali vsebino kart. Zanimiva se mi zdi predavateljeva primerjava - določen krog ljudi ima odpor proti "debelim" knjigam, ker počasi berejo (slabo berejo), prav tako pa so ljudje, ki so a priori proti kartam kot informacijskemu sredstvu zaradi neznanja čitanja kart. Karta takemu uporabniku pomeni le razno- barvno sliko brez vsake informacije. Žal pa se nam to marsikdaj dogaja, posebno pri sinteznih kartah - za to pa predavatelj dolži predvsem togost avtorjev, ki temo na karti poznajo, in ne toliko kartografe, ki imajo ponavadi premalo moči, da bi avtorjevo mnenje o kartografskem pri- kazu spremenili. 312 Peter SVETI K* PREGLED KARTOGRAFSKE DEJAVNOSTI V TRETJEM TRIMESEČJU LETA 1977 Nadaljujemo s pregledom kartografske dejavnosti v SR Sloveniji, ki smo ga začeli v letošnji dru- gi števUki Geodetskega vestnika. Posredujemo ga po kriterijih, ki smo jih navedli v uvodu druge številke, Prosimo vse, ki ste opazili, da smo v pregledu izpustili kakršnokoli karto, da nam to takoj sporo- či te. le tako bomo I ahko v nosi ednji števil ki pregled dopol nii i . Povedali smo že, kateri so naši viri in da ga pripravljamo zgolj amatersko, vendar z željo, da bi bil popoln. To pa bo mogoče le s sodelovanjem nas vseh. Kartografske publikacije - PROSTORSKI PLAN OBČINE ŽALEC za obdobje 1977-2000 (predlog za javno razpravo). Izde- lali: Biro 71 Domžale, Zavod za načrtovanje Žalec, IREL Ljubljana, Institut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani. Naročnik: Izvršni svet Skupščine občine Žalec. Naklada: 200 izvodov. Tisk: Institut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana. Vsebina: tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje karte v različnih merilih in tehnologij a) - pomanjšave iz merila 1:25.000 v merilo 1:75.000, - Zbirna karta uporabe zemljišč, - Namenska uporaba zemljišč, - Funkcionalna razporeditev naselij; b) - samostojno izdelane osnove v meri I u 1 :50. 000 - Razporeditev šol, - Razporeditev vzgojno-varstvenih ustanov, - Razporeditev trgovin; c) - računalniške obdelave v merilu 1 :75 000 (skupno 40 kart) podrobneje opredeliuiejo prebi- valstvo, šolstvo, aktivnost prebivalstva, kmečko prebivalstvo, stanovanja, migracije itd. - OBČINA CELJE V PROSTORU. Izdala in založila: SO Celje in Razvojni center Celje junija 1977. Kartografska obdelava: Medobčinska geodetska uprava Celje in Institut za geodezijo in fotogrametrijo Ljubljana,. Tisk: Institut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani v 100 izvodih. Publikacija vsebuje poleg uvoda kratke komentarje k posameznim zaokroženim tematikam, in sicer: Naši dosežki s kartami: - Gospodarski in negospodarski objekti, zgrajeni v letih 1972-77 - Referendumski objekti 1972-81 , Prebivalstvo s kartami: - Krajevne skupnosti - površina in število prebivalcev, - Starostna struktura prebival cev, - Struktura aktivnega prebivalstva, - Struktura prebivalstva (po naseljih). * 61000 ljubijana, YU, Zavod SRS za družbeno planiranje Ljubljana, Saranovičeva 12 Prispelo v objavo 1977-11-03 313 Osnovne znoči I nos ti gospodarstva - opremi jen ost prostora z i nfrastruktumi mi objekti s kartami: - Komunal na opremi i enost nesel i i, - Glavno vodovodno omreži e in preskrba naselij z vodo, - EI ektroomrežj e, - Poštno in telefonsko omreži e, - Trgovina in gostinstvo, - Kategorizacij o cest, - Brezprašno cesti sče, - Avtobusni promet (medkrajevni in pri mestni), Osnovne značilnosti družbenih dejavnosti s kartami: - Osnovne in posebne šole, - Zdravstvo, - Kulturno-prosvetna dejavnost. Ureditev prostora in nekatere prostorske danosti (stanje) s kartami: - Urbanistična dokumentacija, - Geodetska dokumentacija, - Namenska raba zemljišč, - Spomeniško varstvo, - Gozdne površine, Razni prikazi s kartami - Katastrske občine, - Območja davčnih skupin in stopnje občinskega davka od kmetijstva, - Območja nad 600 metrov višine, - Požarna varnost, - Krajevne skupnosti s katastrskimi občinami, l :5000: - GOZDNOGOSPODARSKE KARTE: PIVKA, list št. 17, 19, 26, 27, 28; POSTOJNA, list st. 32, 39, 40, 43. Izdalo: Gozdno gospodarstvo Postojna, 1977, Izdelal: GZ SRS, Tisk: IGF Ljubljana v več barvah, 1 :25 ,000: - NAMENSKA UPORABA ZEMLJIŠČ (UP občine Žalec), kartografska obdelava: Biro 71 Dom- žale. Tisk: IGF Ljubljana, 1977, v ~eč barvah, - ZBIRNA KARTA URBANIZACIJE (UP občine Žalec), Kartografska obdelava: Biro 71 Domža- le, Tisk: IGF Ljubljana, 1977, v več barvah, l :50,000: - RAZVOJNI PROGRAMI TOZD 1976-80 na območju Ljubljane, Obdelal: Ljubljanski urbani- stični zavod, Tehnična obdelava in tisk: IGF Ljubljana, 1977, v več barvah, - GOZDNOGOSPODARSKO OBMOČJE BLED: Obdelal: GG Bled, Tisk: IGF Ljubljana, 1977, v dveh barvah, 1 :400.000: - DNEVNI KOPI IN N6.HAJALIŠČA GRAMOZA IN GRUŠČA (STANJE), Obdelal: Urbanistič­ ni institut Slovenije, Tisk: IGF Ljubljana, 1977, v eni barvi. - PRIMERNOSTNA OBMOČJA NA OSNOVI NARAVNIH DANOSTI (sintezna karta), Po raz- nih virih kartografsko obdelal, založil in izdal: Zavod SRS za družbeno planiranje, Tisk: IGF Ljubljana, 1977, v 8 barvah, 314 r ' - PREDLAGANA OBMOČJA IN OBJEKTI ZA VAROVANJE POMEMBNEJŠIH NARAVNIH DA- NOSTI (sintezna karta). Po raznih virih kartografsko obdelal, založil in izdal: Zavod SRS za družbeno planiranje, Tisk: IGF Liubljana, 1977, v 7 barvah. 1 :750,000: - DELEŽ AKTIVNEGA INDUSTRIJSKEGA PREBIVALSNA 1953 (po KO SRS). Avtor: 1. Vrišero Kartografsko obdelal, založil in izdal: Zavod SRS za družbeno planiranje. Tisk: IGF Ljub- ljana, 1977, v 9 kombinacijah barv z uporabo treh osnovnih barv. - DELEŽ AKTIVNEGA INDUSTRIJSKEGA PREBIVALSNA 1961 (po KO SRS). Avtor: 1. Vrišer. Kartografsko obdelal, založil in izdal: Zavod SRS za družbeno planiranje. Tisk: IGF Ljub- ljana, 1977, v 9 kombinacijah barv z uporabo treh osnovnih barv. - DELEŽ AKTIVNEGA INDUSTRIJSKEGA PREBIVALSTVA 1977 (po KO SRS). Avtor: 1. Vrišero Kartografsko obdelal, založil in izdal: Zavod SRS za družbeno planiranje. Tisk: IGf Ljub- ljana, 1977, v 9 kombinacijah barv z uporabo treh osnovnih barv. OPREDELITEV INDUSTRIALIZIRANIH OBMOČIJ V SRS. Avtor: I .Vrišer. Kartografsko obdelal, založil in izdal: Zavod SRS za družbeno planiranje. Tisk; IGF Ljubljana, 1977, v 6 kombina- cijah barv. INDUSTRIJSKA PODJETJA V SRS: Avtor: 1. Vrišer. l