Komandant ribniškega garnizona Milovan LILIČ je čestital vsakemu vojaku posebej po tem, ko so le ti položili svečano zaprisego. To je vsekakor dogodek, ki ostane mladim najbolj v spominu. — Od danes dalje: nova stran za pripadnike JLA tudi v RE SETU! Kaj predvideva osnutek družbenega plana občine Ribnica za 1981 -1985 Skupščina občine Ribnica je na zasedanju 29. 12. 1980 sprejela osnutek družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1981 — 1985 ter ga dala v javno razpravo do 25. januarja 1981. V nadaljevanju tega sestavka bo podan strnjen prikaz okoliščin, v katerih je osnutek plana nastajal ter glavni cilji in naloge ki jih bomo v naši družbenopolitični skupnosti uresničevali v obdobju do leta 1985. Izvršni svet, kot osnovni nosilec izdelave osnutka plana občine, je kot osnovo za sestavo osnutka plana uporabil podpisani Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ribnica za razdobje 1981—85 ter vse planske dokumente, ki so bili sprejeti v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ter zvezna, republiška in regij - $ka izhodišča za sestavo plana. Pri sestavi osnutka plana je bilo precej težav tako s časovnega vidika kot materialnih okvirov, sq nekateri važni podatki, kot je obseg združenih sredstev, obseg investicij, kriteriji za pridbovanje bančnih sredstev itd. niso bili pravočasno znani. Razen tega nekateri temeljni nosilci plana niso pravočasno sprejeli svojih planddh dokumentov zaradi subjektivnih kot tudi objektivnih težav. Vsebina osnutka plana poskuša najrealneje prikazati naš razvoj v tekočem planskem obdobju do leta 1985 s tem, da so izhodišča za to projekcijo podana v analizi razvoja v obdobju 1976—80 z realnim upoštevanjem gospodarskih razmer v Jugoslaviji kot v svetu. Rezultati, ki smo jih dosegli v preteklem planskem obdobju pri graditvi sistema socialističnih, samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, so jamstvo, da so naše rezerve in sposobnosti še velike. V obdobju stabilizacije gospodarstva lah-(Nadaljevanje na 2. str.) Z----------■ A Koliko zdomcev? Koliko je naših zdomcev na začasnem delu v tujini? To je vprašanje, ki si ga je • marsikdo zastavil. Na pobudo Medobčinske skupnosti za zaposlovale Ljubljana in s sodelovanjem občinske skupnosti za zaposlovanje je bil opravljen popis zdomcev tudi v naši občini. Popis je pokazal, da imamo v tujini še 430 zdomcev. Če vemo, da smo jih imeli še pred leti okrog tisoč, ugotavljamo, da sejije že preko polovico za stalno vrnilo domov. Za vse, ki se vračajo, se dobi kruh. Našel se bo tudi za tiste, ki se nameravajo vrniti v domači kraj. I K- °J Na rob prve številke novega letnika Tokrat je pred~ vami prva številka glasila REŠETO v letu 1981, kateri smo dodali nekaj no vih stvari, glede katerih menimo, da bodo vsebino popestrili in napravili časopis zanimivejši, bolj bran. Odločili smo se, da eno celo stran odstopimo v urejanje sodelavcem v ribniški kasarni Mirka Bračiča, kjer uspešno deluje njihov vojaški klub, kulturna sekcija in še kaj. Razen tega vam poleg vesti iz družbenega in političnega življenja v občini posredujejemo tudi zanimivosti iz kulturnega življenja. Letos praznujemo vrsto obletnic rojstva naših znanih mož iz kulturnega, političnega in znanstvenega življenja, ki so v jugoslovanski zgodovini nekaj pomenili in za nas ter naše zanamce naredili veliko koristnega. Večkrat smo se pritoževali, da občani ne sodelujete pri urejanju vsebine časopisa ter da je vse prepuščeno nam v uredniškem odboru, ki poklicno delujemo na najrazličnejših področjih. V današji številki lahko zasledite nekaj novih imen, ki sicer niso v celoti nova, so pa pridobitev za vse nas. Vabimo vse občane, da nam napišejo v preprosti besedi tisto kar menijo, da bi zanimalo tudi druge, ker tega ne poznajo ali si nočejo priznati, da je tako. V današnji številki smo dali v ospredje osnutek družbenega plana občine Ribnica za naslednje srednjeročno obdobje, ker je to vsekakor dokument, o katerem je treba vedeti kaj več kot samo to, da so ga sprejeli delegati. To je dokument, v katerem smo zapisali izhodišča in naše obnašanje v letih 1981/85, upoštevajoč gospodarske razmere v Jugoslaviji in svetu. Vsega res nismo mogli predvideti, zato je uresničitev pisane besede odvisna od našega obnašanja, spoštovanja dogovorov in ne nazadnje od stopnje odgovornosti vseh, ki lahko kakorkoli vplivamo na to, da bomo plan uresničili. Kaj predvideva osnutek plana? (Nadaljevanje s 1. str.) ko odpravimo nekatere napake in neskladja, ki se pojavljajo ter zagotovimo ustrezno rast družbenega proizvoda in njegovo pravično razdelitev. y’\ Temeljni cilji razvoja občine Ribnica Prav gotovo je naš osnovni cilj izboljšanje pogojev življenja Na rob prve številke novega letnika (Nadaljevanje s 1. str.) V preteklosti nismo veliko pisali o delovanju družbenopolitičnih organizacij, vključno z organizacijo ZK. Delo teh subjektivnih faktorjev pa je neločljivo od vseh naporov ostalih dejavnikov, kar pomeni, da bomo v prihodnjih številkah ocenili naše aktivnosti tudi na teh področjih. Ne smemo namreč pozabiti, da se približujemo letu 1982, ko bomo ponovno volili delegate, pred tem pa ocenili njihovo delo in pokazali na slabosti, da jih ne bi ponavljali v prihodnje. Po sklepu konference ZK, ki je bila zadnje dni v januarju, bomo na tem najvišjem političnem organu občinske organizacije ocenili delovanje članov Zveze komunistov v ostalih sredinah, kajti tudi to je eden izmed pogojev, da dostojno opravimo svoje naloge in izpolnimo svojo odgovornost Zavedati se moramo, da dosledno uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije nikakor ne more biti zasnovano na nizkem standardu in na omejitvah, zaradi česar moramo jasno začrtati perspektive našega družbenoekonomskega in političnega razvoja. V srednjeročnem programu smo zastavili naloge tako, da pospešimo gospodarski razvoj v celoti, skozi vse to pa je izdelan tudi program varčevanja v najširšem smislu besede. Vsi se moramo zavedati, da se nahajamo pred obdobjem, ko bo potrebno marsikaj spremeniti glede na prejšnja leta, ko smo delali in živeli kot da se nikoli nič ne bo spremenilo na slabše. Svetovne in jugoslovanske družbenoekonomske razmere so se spremenile, s tem pa se mora menjati oziroma prilagoditi tudi naš način življenja, dela, povečati stopnja odgovornosti vseh in vsakogar. in dela delavcev ter zagotovitev družbenoekonomske in socialne varnosti s tem, da bodo delavci odločali o rezultatih svojega dela, o razvoju organizacije ali skupnosti kjer združi)ejo delo in soodločali z drugimi dejavniki na področju skupne in splošne porabe, aktivno delovali v krajevni skupnosti, hišnih svetih, potrošniških svetih, družbenopolitičnih organizacijah itd. Sem sodi seveda tudi nadaljnje razvijanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov s posebnim poudarkom na krepitvi in nadaljnjem razvoju delegatskega sistema in na ustvarjanju pogojev za večje in bolj učinkovito demokratično in kolektivno delo. Stabilizacija gospodarstva bo naša velika naloga s tem, da bo morala postati naš glavni cilj: vsi se bomo aktivno vključili v povečevanje produktivnosti dela, večjo ekonomičnost poslovanja, varčevanje v vseh oblikah porabe, racionalno zaposlovanje, zmanjševanje družbene režije, razvijanje in poglabljanje svobodne mergave dela, povečevanje izvoza in podobno. Pomembno mesto v našem razvoju bomo morali posvetiti stalnemupovečevanju dohodka z ras^o produktivnosti dela, z boljšo in smotrnejšo uporabo razpoložljivih sredstev in krepit-vijo drugih kvalitetnih faktorjev gospodarjenja, z izboljšanjem odnosov pri dehtvi dohodka. Na teh osnovah bomo krepili akumulacijske in reproduktivne sposobnosti organizacij združenega dela in učinkovitejše samoupravno, družbeno usmerjanje razpoložljive akumulacije predvsem z združevanjem dela in sredstev ter z.dohodkovnim povezovanjem. Zagotoviti bo potrebno višjo tehnično— tehnološko raven gospodarstva, predvsem s hitrejšim razvojem in uporabo raziskovalnega in razvojnega dela, ki zmanjšuje tehnološko in surovinsko odvisnost od tujine. Nadaljevati bo potrebno aktivnosti na področju i z voz a in osvajanju novih programov, ki bodo usmerjeni v izvoz. Na tem področju smo v letu 1980 dosegli spodbudne rezultate (predvsem delovna organizacija RDCO in EUROTRANS), ki nam dajejo osnovo in polet za še večje angažiranje v tem sklopu. Do leta 1985 načrtujejo delovne in temeljne organizacije združenega dela bistveno povečanje izvoza. Naj za primer navedemo rast izvoza v delovni organizaciji INLES - za trikrat in v RIKO Ribnica — za dva in pol krat v primerjavi z letom 1980. Vzporedno s povečeva-njem izvoza organizacije združenega dela načrtujejo manjši uvoz surovin in.drugega reprodukcijskega materiala. Bolj se kažejo potrebe po uvozu opreme, id naj bi zamenjala izrabljeno in ponekod zastarelo tehnološko opremo, pa tudi del načrtovanih investicijskih naložb temelji na delu uvožene opreme, ker je v Jugoslaviji ni možno dobiti. Posebna skrb: integracijski in dohodkovni odnosi Posebno mesto v planskem obdobju do leta 1985 morajo zavzeti integracijski in dohodkovni procesi. Tu imamo v mislih povezovanje kovinsko predelovalne industrije v občini, kjer so dane velike možnosti in pripravljenost za poslovno— tehnično sodelovanje, skupen razvoj določenih strokovnih služb, skupno vihanje v razvoj Posnetek je z ene izmed mnogih p rireditev kulturne skupine ribniškega garnizona, ki često nastopa v sodelovanju z mladimi iz ribniäce organizacije ZSMS. orodjarne, vzgojo kadrov, skupne investicijske naložbe oziroma razvijanje določenih proizvodnih programov. Do letošnje spomladi bo na Inštitutu za ekonomiko in tržne raziskave pri Gospodarski zbornici Slovenije izdelana analiza starga v kovinsko predelovalni industriji v naši občini ter izdelan projekt, kakšna naj bo nadaljnja pot razvoja v tej pomembni gospodarski panogi. Posebej je potrebno ob tem poudariti, da je glede na velik razvoj kovinske industrije v zadnjih letih, katere glavni nosilec je RIKO Ribnica, uresničitev te naloge z gospodarskega vidika še kako potrebna, saj bomo z večjim sodelovanjem vseh partnerjev v tej panogi v naši občini odpravili sedanjo razdrobljenost in dostikrat neučinkovitost pri razreševanju določenih problemov, s katerimi se srečujemo. Lesno predelovalna industrga in gozdarstvo planirata pospešiti procese dohodkovnega in prihodkovnega ter eventuelno tudi fizičnega povezovanja, seveda z aktivnim vključevanjem kmetijstva. Že v letu 1981 bo potrebno z občino Kočevje razrešiti status sestavljene organizacije združenega dela ZKGP Kočevje s tem, da se bodo delavci samoupravno odločili o svojem nadaljnjem razvoju s posebnim poudarkom tesnejšega sodelovanja in povezovanja z lesno industrijo v obeh občinah. Na ta način bi ustvarili pogoje in reprodukcijsko povezanost, ki se prične pri sečnji v gozdu, končala pa bi se ob prodaji finalnih izdelkov, ki jih proizvaja lesna industrija. Z uresničitvijo teh planov, skupnega vlaganja in načrtovarga vseh partnerjev v kočevsko— ribniškem bazenu bi odpadle težave pri preskrbi s surovino, uresničevanju novih investicijskih naložb, vzgoji in zaposlovanju delavcev, racionalni izrabi prostora itd. Uresničevanje določil zakona o združenem delu predvsem dograjevanje dohodkovnih odnosov ter izdelavo pravičnega sistema nagrajevana — oboje mora postati naša stalna naloga. Sistem nagrajevanja je potrebno dosledno vzpostaviti v odvisnost od rasti dohodka in produktivnosti dela. Dosledno bo potrebno izvrševati dogovor o družbenem usmerjanju razporeditve dohodka. Razen sistema nagrajevanja oziroma delitve po delu bo potrebno več prizadevanj za produktivnejše zaposlovanje, izboljšanje kadrovske sestave v vseh sredinah z aktivnim načrtovanjem in uresničevanjem programov usmerjenega izobraževanja in izobraževanja ob delu in iz dela. (Nadaljevanje z 2. str.) Kadrovski politiki in štipendijski politiki v občini bo potrebno posvetiti večjo skrb kot v preteklosti. V skladu s temeljnimi razvojnimi kriteriji, sprejetimi z Dogovorom o temeljih družbenega plana občine Ribnica za razdobje 1981—85, bomo povečevali delež proizvodnje in storitev, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvaqa-nje višjega dohodka za zaposlenega in glede na vložena sredstva. Prednost bodo imele tiste organizacije združenega dela, ki bodo upošteval kriterije za prestrukturiranje gospodarstva na republiškem nivoju, sprejeta z občinskim dogovorom o temeljih plana ter opredeljena v medobčinskem dogovoru o sodelovanju med občinami ljubljanske regije. Posebna naloga v tekočem srednjeročnem obdobju bo usklajevanje vseh oblik porabe z razpoložljivimi materialnimi možnostmi na osnovi ustvarjenega dohodka in skladnejših odnosov v reprodukciji. Razvoj krajevnih skupnosti bo moral temeljiti na združevanju sredstev in določanju prioritetnih nalog s tem, da smo s sklenitvijo samoupravnih sporazumov za financiranje programov krajevnih skupnosti in sporazumov za financiranje komunalnih objektov ustvarili solidno osnovo, da v tem srednjeročnem obdobju speljemo zastavljene naloge, ki predstavljajo za posamezne krajevne skupnosti veliko potrebo. Delavci v organizacijah združenega dela so pri sprejema nju zgoraj navedenih samoupravnih sporazumov pokazali veliko razumevanje za razreševanje problemov v krajevnih skupnostih ter so omenjene sporazume v celoti sprejeli. Racionalnemu gospodarjenju s prostorom in varstvu okolja bo potrebno posvetiti vso skrb, izdelani prostorski plan občine pa bo potrebno dosledno izvrševati. Preprečiti moramo uporabo dobrih kmetijskih površin v gradbene namene, saj nam mora postati proizvodnja hrane ena izmed temeljnih nalog razvoja in vlaganja v kmetijsko proizvodnjo do leta 1985. Sistematično moramo razvijati komponento splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v vseh družbenih strukturah. Materialni okviri razvoja V srednjeročnem obdobju izvrševanja plana do leta 1985 planiramo v občini doseči naslednje globalne okvire razvoja: - družbeni proizvod bo rastel po stopnji 5 % in sicer: v industriji 6% in v kmetijstvu 3,5 %; — razpoložljiva sredstva za porabo naj bi rasla po stopnji 4 % na leto; — zaposlenost v združenem delu naj bi se povečala za 2,5 % za toliko naj bi porastla tudi produktivnost dela v gospodarstvu; — realna rast izvoza naj bi bila 8%, uvoz pa bo rastel po stopnji 4 %; — sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo rastla po poprečni letni stopnji 8%; — število zaposlenih naj bi se povečalo od 3.450 zaposlenih v letu 1980 na 3.900 v letu 1985. Pri zaposlitvi novih delavcev je treba doseči, da se bodo ti v večini zaposlili na produktivnih delovnih mestih. Blagovna menjava s tujino bo dosegla znatno višjo raven kot v preteklosti. Organizacije združenega dela bodo vlagale ve ike napore, da se v čimvečji meri nadomesti uvožena surovina in repro mwterial z materiali, ki se dobijo na jugoslovanskem trgu oziroma bo potrebno v določenih primerih iskati nove tehnološke rešitve. Osnovni nosilci blagovne menjave s tujino v občini bodo RDCO, EUROTRANS, INLES, DONIT TOZD Pletilnica Sodražica, ITPP in Slovenij ales Žčni-ca TOZD Ribnica. Vsi izračuni blagovne menjave s tujino kažejo, da bo v letu 1985 uvoz pokrit s 320 % izvoza. Največ pričakujemo od industrije Glavni nosilec razvoja v tekočem planskem obdobju bo še naprej industrija. Slednja predvideva dokaj različno fizično rast proizvodnje in precejšnje število investicijskih naložb. Vse organizacije združenenega dela v občini načrtujejo izvesti določene investicije v ra ličnem obsegu in vrednosti, pač glede na potrebe in zmožnost finančnih vlaganj. Posebno je razveseljiv podatek, da bo več investicij zgrajenih na podlvvgi združevanja sredstev s psetež-nim angažiranjem lastnega dela sredstev; bančna sredstva so planirana na podlagi kriterijev, ki jih je sprejela Gospodarska banka. S tem so investicijski programi postali dosti bolj realni in lahko pričakujemo, da bo večina investicij tudi uresničenih. V nadaljevanju bo prikazanih le nekaj največjih investicij, ki bodo prinesle novo kvaliteto v gospodarjenju. INLES TOZD Ribnica planira uresničiti vlaganja v primarni kompleks v Ribnici; tu je mišljena izgradnja žage, tovarne vrat in kurilnica z vso potrebno opremo, v skupni predračunski vrednosti 191 milj. din. RIKO Ribnica bo zgradil tovarno v Loškem potoku, proizvodno halo v Ribnici, obrat v Velikih Laščah ter nabavil vso potrebno opremo, kar naj bi v skupni predračunski vrednosti veljalo 288 milj. din. Kmetijska zadruga Ribnica bo vlagala v razširitev kmetijske proizvodnje in posodobitev trgovske mreže v skupni vrednosti 108,5 milj. din. EUROTRANS Ribnica bo posodobil mehanično delavnico v Goriči vasi in obnovil vozni park v skupni predračunski vrednosti 71 milj. din. Predvidena skupna vrednost vseh planiranih investicij bo znašala 1,2 milijarde din. Posebna skrb velja kmetijstvu! Posebno pozornost bomo pri izvrševanju srednjeročnega plana posvetili razvoju kmetijstva in proizvodnji hrane Z določenimi vlaganji naj bi dosegli 3 % letno rast proizvodnje mleka, 4% rast proizvodnje govejega mesa in 5 % rast vzreje plemenske živine za trg. Vsled boljšega in lažjega obdelovanja kmetijskih zemljišč je načrtovana komasacija 135 ha najboljših njivskih površin v k. o. Prigor i-ca. Ob upoštevanju dejstva, da je interes za vlaganja v ljubljanski regiji bistveno večji kot v preteklosti, lahko pričakujemo, da bomo v kmetijstv planirane rezultate tudi dosegli. Razvoj malega gospodarstva bo temeljil na podlagi sprejetega srednjeročnega programa te zvrsti, pri čemer bo dan poseben poudarek pospešenemu razvoju deficitarnih storitvenih obrti, kot so čevljarstvo, krojaštvo, servisna dejavnost itd. Vzpostaviti bo potrebno skupno načrtovanje in sodelovanje obrti z združenim delom v občini Da se bo malo gospodarstvo lahko uspešno razvijalo, bo v prostorskem planu občine potrebno rezervirati določena stavbna zemljišča za razvoj obrti, vzporedno s tem pa rezervirati tudi določene prostorske kapacitete v stanovanjskih soseskah. Že v letu 1981 načrtujemo ustanovitev obrtne zadruge. Trgovina, gostinstvo in turizem ne predvidevajo večjih vlaganj za svojo dejavnost, izboljšali pa bodo kakovost ponudbe svojih storitev. V stanovanjskem gospodarstvu predvidevajo izgradnjo 115 družbeno-najemnih stanovanj s poprečno letno dinamiko 22 sta ovanj. Največ stanovanj bo zgrajenih v krajevni skupnosti Ribnica, po 6 stanovanj pa tudi v krajevni skupnosti Sodražica in krajevni skupnosti Dolenja vas. Zelo pomembna za občino Ribnica je gradnja individu alnih stanovanjskih hiš, kijih do leta 1985 nameravamo zgraditi 250. Za uresničitev tega programa bo potrebno izdelati urbanistično dokumentacijo, zemljišča komunalno opremiti z vsemi infrastrukturnimi objekti. Na področju PTT zvez in elektroenergetike predvidevamo nadaljna vlaganja v napeljavo telefonskih priključkov in izboljšanje napetostnih razmer v električnem omrežju. Vodno gospodarstvo planira investirati v izgradnjo zadrževalnika v Prigorici v skupni vrednosti 180 milj. din, razen tega pa opraviti večja dela na vzdrževanju korit vodotokov in požiralnikov. V cestnem gospodarstvu predvideva Samoupravna komunalna skupnost skupaj s krajevnimi skupnostmi nadaljevati z modernizacijo, rekonstrukcijo in adaptacijo cestnega omrežja magistralnih, regionalnih, kategoriziranih in nekategoriziranih cest ter mestnih ulic. Pri magistralnih cestah bo glavno breme nosila republiška skupnost za ceste. Za enakomeren razvoj krajevnih skupnosti Razvoju krajevnih dcupnosti v občini bo potrebno nuditi vso pomoč, da se bodo te enakomerno razvijale in da bo v njih aktivno delalo čim večje število občanov. Doseči moramo to, da bomo v krajevnih skupnostih občane angažirali razen na komunalnem področju, kjer smo dosegli velike rezultate, tudi na socialnem, kulturnem, samozaščitnem in obrambnem področju. Na ta način bomo dosegli, da bo krajevna skupnost izvrševala svojo ustavno vlogo. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti ne predvidevajo zaradi omejenih sredstev večjih investicijskih vlaganj v nove objekte. Ostale bodo pri svoji redni dejavnosti s tem, da bo v letu 1981 dograjen zdravstveni dom v Ribnici, ki bo prinesel novo kvaliteto v nudenju zdravstvenih storitev za občane iz celotne občine. Novo pričete investicije v sferi družbenih dejavnosti bodo naslednje: izgradnja otroškega vrtca v Sodražici ter adaptacija vrtca v Ribnici oziroma dograditev objekta, kjer bo možno dodatno vpeljati dva oddelka. V Dolenji vasi bodo otroško varstvo uredili v sklopu izgradnje stanovanjskega objekta. Kulturna skupnost predvideva adaptirati kulturni dom v Loškem potoku in oder v dvorani Heroju v spomin 27. januarja j minilo 71 let nosti, ki jih imajo samo redki od rojstva enega največjih mož posamezniki: moč misleca z Jugoslavije, tovariša Edvarda energijo revolucionarja, talent KARDELJA, ki je umrl v državnika s sposobnostjo vizio-Ijubljanskem kliničnem centru narja. Vse to mu je, ustvarilo 10. februarja 1979. Dela revolu- ime, kot pravi književnik Miro-cionarja bodo za vselej ostala slav Krleža, ki bo „ostalo v ena najdragocenejših dediščin spominu našega sveta bolj dolgo našega boja za socializem. kot kakršenkoli nadgrobni spo- Edvard Kardelj je za časa menik". svojega življenja prežive! vse Edvard KARDEU je več kot - > Bistvo delegatskega sistema ni širok formalni demokratizem, niso sto tisoči izvoljenih delegatov niti njihovi pogostni sestanki, ampak neposredno izražanje volje in interesov delovnih ljudi. EDVARD KARDELJ - 1977 \_________________________________________y tisto, kar lahko doleti revolucionarja, od zapora, ki ga je okusit še kot mladoletnik, do slave in zmage. Tovariš Kardelj je ostal enako čvrst in dosleden skozi vse faze revolucije, kateri ni samo pripadal, ampak jo je tudi usmerja! z mesta, ki je več kot štiri desetletja bilo neposredno ob Titu. Za njega so zgodovinarji in življenjepisa'dejali, da združuje v sebi sposob- trideset let, ob velikih državnih in partijskih dolžnostih, bi! eden izmed glavnih arhitektov samoupravnega sistema. /Ve samo to; ob Titu je bi! oseba, ki je iz prvih vrst usmerja! politično energijo množic, svobodno v novi družbi. Prav zavoljo tega, ker je menil, da se morajo ideje potrjevati v praksi, se ni bal pogostnih sprememb v našem samoupravnem sistemu; še (Nadaljevanje s 3. str.) TVD Partizan Ribnica. Kulturna skupnost bo skupaj, z združenim delom uresničila program praznovanja 900-let-nice Ribnice, ki ga bomo praznovali v letu 1982. Na področju izobraževanja bo poleg že utečene dejavnosti Smo bili lani dovolj disciplinirani? Družbeni dogovor za 1980 je določal, naj bi sredstva za osebne dohodke rasla 25% počasneje od rasti dohodka. Zdaj lahko ugotavljamo, da smo osebne dohodke lani povišali za 21,1 %, to je manj, kot pa bi jih lahko, saj je rast sredstev za osebne dohodke zaostajala za 32 % za rastjo dohodka. Uspeh pa je kljub vsemu le navidezen, kajti rast dohodka je v večini primerov le posledica povišanja cen izdelkom in storitvam. Najmanj so osebne dohodke glede na rast dohodka dvignili pri vodnem gospodarstvu, gozdarstvu in gradbeništvu, več v finančnih in drugih dejavnostih, prometu in zvezah, in v stanovanjsko-komunalni dejavnosti. Preveč, se pravi več od rasti dohodka pa v elektrogospodarstvu, premogovništvu, pridobivanju rud, barvastih kovin, v proizvodnji pijač, v proizvodnji in predelavi tobaka. potrebno vso skrb posvetiti usmerjenemu izobraževanju, od katerega pričakujemo velike rezultate. Pomembna naloga, ki jo bomo morali izvršiti, j e vzpostavitev ustreznega sistema informiranja in s tem tudi sodelovanja čim širšega kroga občanov pri razreševanju vseh problem ov v občini Posebno pozornost bomo posvečali razvoju avtomatske obdelave podatkov v organizacijah združenega dela, družbenih dejavnostih in organih državne uprave. Nosilec razvoja avtomatske obdelave podatkov bo novo ustanovljeni medobčinski računalniški center Kočevje-Ribnica, od katerega veliko pričakujemo in mu dajemo na ravni občine vso podporo. Po pregledu nekaterih nalog in ciljev, ki so sestavni del osnutk a družbenega plana občine Ribnica za razdobje 1981—1985 je razvidno, da nas čaka velko dela in prizadevanj, če bomo hoteli, da bomo plan tudi dosegli. Izk oristiti moramo vse dane možnosti, saj bomo le s tem zagotovili ustrezno druž-beno-ekonomsko in socialno varnost občanov, izboljšali njihove delovne in življenjske pogoje in s tem krepili razvoj naše socialistične samoupravne družbe. Ko je bil tovariš Kardelj že hudo bolan, ga je večkrat obiskal predsednik Tito: bila sta naj zvestejša borca za ideale delavskega razreda, neločljiva v miru in boju, moža, ki nista nikoli izpustila iz rok rdeče zastave revolucije. več, sam je sodeloval v njihovih idejnih in teoretičnih razglabljanjih. Z leta 1954 je dejal nekaj, kar velja še danes in to še posebej sedaj, ko smo se spoprijeli z vprašanjem odgo vornosti, s stabilizacijo. Dejal je, da se nismo samo teoretično, temveč tudi v praksi prepričali, da je dosleden socialistični razvoj mogoč samo, če še komunisti bore ne toliko kot nosilci državnega in upravnega aparata, temveč kot borci med množicami, kot učitelji teh množic in kot najaktivnejši ustvarjalci. Edvard Kardelj je zaradi izrednih zaslug, ki jih je ime! pri socialističnem, demokratičnem in samoupravnem razvoju Jugoslavije in Slovenije, zaradi izrednih zaslug pri izgradnji samoupravnosti občin kot temeljnih družbeno političnih skupnosti, posta! častni občan vseh slovenskih občin. 29. decembra 1969 je takratno vodstvo občinske skupščine podpisalo listino, s katero je bilo tovarišu Kardelju podeljeno častno občanstvo vseh slovenskih občin 27. januarja 1970. F. Ž. Za delo krajevnih skupnosti: solidna materialna osnova Smo pred zaključkom aktivnosti oblikovanja in sprejemanja planov temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti ter družbenopolitične skupnosti. V pripravah planskih dokumentov smo v občini Ribnica posvetili veliko pozornost tudi razreševanju materialnih vprašanj krajevnih skupnosti za nalednjih pet let. Prav gotovo nas je spodbudilo k temu dokaj neenotno urejanje materialnih vprašanj krajevnih skupnosti v preteklosti, še posebej pa problemi, ki so se pojavljali ob neorganiziranem predlaganju programov posameznih krajevnih skupnosti v sprejem združenemu delu. Lahko ugotovimo, da je bil pristop k akciji planiranja v krajevnih skupnostih mnogo boljši kot pred petimi leti, čeprav seveda ne moremo trditi, da ne bi bil lahko še boljši. Največ pozornosti smo vsekakor namenili elementom planov krajevnih skupnosti, opravili vrsto usklajevalnih sestankov in se s tem dokopali do programov, ki so dokaj realni in prilagojeni materialnim možnostim našega združenega dela. Zaradi takega pristopa seveda tudi ni bilo posebnih težav pri sprejemanju samoupravnih sporazumov o združevanju sredstev za uresničevanje programov krajevnih skupnosti za naslednjih pet let. Za zadovoljevanje potreb krajevnih skupnosti na komunalnem področju je združeno delo sprejelo samoupravni sporazum o združevanju sredstev za vzdrževanje in obmvvljanje komunalnih objektov in naprav skupne rabe v občini Ribnica za obdobje 1981-1985. Po tem sporazum u so delavci v združenem delu sk lenili, da bodo v naslednjih petih letih združevali sredstva iz dohodka s tem, da je osnova za obračun prispevka osebni dohodek vključno z vsemi obveznostmi, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. Ta stopnja znaša 2,4 %; z njo bodo do leta 1985 združili okrog 51.700.000 diru Sredstva, zbrana po stopnji 1 %, bodo namenjena za program Samoupravne komunalne skupnosti, sredstva zbrana po stopnji 1,4 %, pa za uresniči- O čem bomo odločali-to je zdaj naša skupna odgovornost! Osnova za delovanje katerekoli samoupravne organizacije ali skupnosti je prav gotovo delovni program, ki ga sprejemamo praviloma za obdobje enega leta, lahko pa tudi za krajše ali daljše obdobje. Tudi občinska skupščina oziroma njeni zbori sprejemajo za izvaj anje nalog s svojega delovnega področja delovni program, ki izhaja iz ustave SRS, zakonov, statuta občine, družbenih planov, drugih splošnih aktov in iz že določene politike skupščine ter politike in dokumentov družbenopolitičnih organizacij. Pri sestavljanju delovnih programov se upoštevajo predlogi delegacij temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, (Nadajjevanje s 4. str.) tev programov krvjevnih skupnosti, ki so že usklajeni v okviru Samoupravne komunalne skupnostL Tako zbrana sredstva bodo prav gotovo oplemenitena še s krediti, s sredstvi rednega samoprispevka in s sredstvi dodatnega samoprispevka, kar bo prav gotovo predstavilo solidno materialno osnovo za rešitev marsikaterega ptrečega problema v posamezni krajevni skupn, sti. Drugi vir sredstev za delovanje krajevnih skupnosti v naslednjem srednjeročnem obdobju predstavna samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih za obdobje 1981 —1985. Udeleženci sporazuma so obljubili, da bodo na leto prispevali sredstva v višini 0,46 % osnove bruto OD na zaposlenega delavca. Ta sredstva bodo name- konferenc delegacij, delovnih teles skupščine, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov, občinskih družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti in samoupravnih organizacij in skupnosti občine. Iz navedenega je razvidno, da je zelo širok krog tistih, ki naj bi predlagali v razreševanju problematiko posameznim zborom oziroma občinski skupščini Vsa dosedanja praksa delovanja delegatskega sistema oziroma skupščinskega odločanja je pokazala, da je bilo izredno malo pobud oziroma predlogov iz skoraj vseh samoupravnih sredin za sestavo detovnega programa občinske skupščine. Skoraj izključni sestavljalec delovnega programa in seveda tudi dnevnih redov občinske skupščine je bil izvršni svet, delovno predsedstvo občinske skupščine, čeprav smo ob vsakokratnem« se stavkanju programov poskušali predvsem iz združenega dela in krajevnih skupnosti pridobiti predloge za obravnavanje problematike, ki je aktualna in pomembna za nadaljnji razvoj. Tudi že sprejeti program je bil vedno odprtega značaja kar pomeni, da ga je bilo možno med letom dopolnjevati, na kar smo pogosto opozarjali tudi na sejah skupščine. Vse to pa vendarle ni dalo pravih rezultatov; posamezna problematika se je odpirala le v obliki delegatskih vprašanj, od katerih pa večina niti ni bila naslovljena na pravi naslov. Pogosto je bilo zanemarjeno dejstvo, da v našem delegatskem sistemu obstajajo tudi samoupravne interesne skup- nosti, katerih pristojnost je v tem, da na osnovi svobodne menjave dela razrešujejo vrsto vprašanj in nalog, ki nastajajo v združenem delu oziroma krajevni skupnostL Smo pred novim obdobjem delovanja skupščine in vseli njenih organov, ki pa mora potekati po določenem programu. Program mora biti odraz interesov, stališč in predlogov delegatske baze, tiste sredine, kjer je težišče delegatskega odtočanja. Bolj se moramo približati ustavni zamisli občine, po kateri naj bi občinska skupščina postala mesto usklajevanja interesov, stališč in predlogov, ki se ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacg izoblikujejo v delegatski bazL Naj to ne izzveni zgolj kot članek ali delegatska informacija, pač pa naj bo poziv vsem samoupravnim sredinam, da predlagajo občinski skupščini v razreševanje vso tisto problematiko, ki je aktualna, pereča, odprta in zavira naš še hitrejši razvoj. STANE KROMAR Takšen je bil pogled na slavnostno tribuno ob praznovanju 22. decembra, dneva JLA. Slavnostni govor je imel takratni komandant polkovnik Iv an LAPAJNE, ki je v tem letu odšel na novo dolžnost. Izgradnja obrata v Malem logu njena predvsem za razvoj delegatskih odnosov v krajevnih skupnostih, za pokrivanje funkcionalnih izdatkov krajevnih skupnosti, za vzdrževanje komunalnih objektov in napnvv krajevnega pomena, za izgradnjo in vzdrževanje skupnih objektov oziroma prostorov za delovanje samoupravnih organov, družbenopolitičnih organizacg, družbenih organizacij in društev v krajevnih skupnostih in tudi za namensko združevanje sredstev za potrebe pri financiranju skupnih nalo s so sedanjimi krwjevnimi skupnostmL Predvideni viri sredstev predstavljajo prav gotovo solidno materialno osnovo za nadaljnje delo vseh krajevnih skupnosti v občini, a ne samo za razreševanje najbolj perečih komunalnih problemov, pač pa tudi za delovanje na vseh ostalih področjih, za katera delovni ljudje in občani izkazujejo svoje skupne interese in potrebe. S. KROMAR Družbenopolitične organizacije iz Loškega potoka so pismeno zaprosile organizacijo RIKO Ribnica, da jih podrobneje seznani, kako daleč so priprave za gradnjo obrata v Malem logu ter kako je še z nekaterimi drugimi stvarmi , ki se nanašajo na gradnjo, bi pa lahko zaradi zaostrenih pogojev gospodarjenja pripeljale celotno akcijo pod vprašaj. Osnovna organizacija ZK krajevne skupnosti Loški potok je na zadnji seji obravnavala odgovor organizacije RIKO ter spre-jela sklep, da se v celoti objavi v REŠETU ter na ta način seznani širša javnost o poteku del. Takšna odločitev organiza-cije ZK je še toliko pravilnejša, sq če bi bil z vsebino pisanja seznanjen le majhen krog ljudi, v prvi vrsti funkcionarjev, informacija ne bi dosegla svojega namena. Razen tega bi se tudi v prihodnje pojavljali posamezniki, ki bi vztrajali na trditvah, da iz vsega skupaj ne bo nič. Spodaj navedena informacija kaže na resnost pristopa, pa čeprav smo se v preteklosti srečevali z vrsto problemov in težav. Nihče ne trdi, da problemov ne bo več, vendar investicija je začeta, vložena sredstva pa niso majhna. Tega se bodo morali zavedati vsi odgovorni v Loškem potoku tako, da bodo nudili vso možno materialno in politično podporo. Najbolj pomembno pa je, da akcije, tako članov ZK kot tistih ki to niso, delujejo pa v družbenopolitičnih organizacijah, ne bodo usmerjene v nekaj, kar bi celotni akciji bolj škodilo kot koristilo. Pregled že izvršenih priprav za investicijo v Malem logu: 1. izgotovljena je lokacijska in projektna dokumentacija, kjer je prišlo do občutne zakasnitve, saj je bil predviden rok marec 1980, dejansko pa so bila dela opravljena novembra 1980. Do zakasnitve je P R E ŠE R EN V RIBNICI Ob slovenskem kulturnem prazniku Dve leti življenja in učenja največjega slovenskega pensika sta tesno povezani z Ribnico. (Nadaljevanje s 5. str.) prišlo zaradi tega, ker je organizacija dala prednost investiciji TOZD Ricomag, za katero je sredstva dala DO Commerce Ljubljana, pa tudi zaradi spremenjenih predpisov o ogrevanju prostorov na trda goriva. Izdelana je je bila namreč že projektna dokumentacija za ogrevanje na tekoča goriva, ki pa jo je bilo treba spremeniti in dopolniti. 2. Izvršena so naslednja pripravljalna dela: — zemeljska dela za ureditev platoja za lokacijo obrata, — prestavljen visokonapetostni zračni vod po dolžini 1 km, — postavljen j ar bo Iški transformator moči 325 kWA (montaža še ni izvršena), — postavljena in asfaltirana cesta ob lokaciji obrata v dolžini 300 m. 3. Investicijski program je v glavnem izgotovljen, vendar je zaradi previsokega prvotnega predračuna (83,000.000 din) potrebno program revidirati in zmanjšati obseg de L Tako naj bi v prvi fazi namesto obrata za pripravo toplih obrokov bil le prostor za njihovo delitev. Kotlovnica naj bi bila namesto s tremi kotli opremljena le z enim, zunanja ureditev pa naj bi obsegala samo makadamsko izvedbo brez asfalta itd. Investicijski program bo končan do 15. II. 1981. V tehnološkem projektu je predvideno, da bo v prvi fazi po izgradnji objekta zaposlenih 46 delavcev, ki bi naj na leto ustvarili 119,000.000 din realizacije, od tega 84,600.000 za izvoz. 4. V letu 1980 smo pridobili lokacijsko dovoljenje, sedaj pa so v teku priprave za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo obrata. 5. Finančna struktura je sledeča: skupna investicija 75.000. 000 din - kredit LB 30 % 22.500.000 din - kredit Zavarovalnice Triglav 12.000. 000 din - lastna udeležba 20.500.000 din - komercialni krediti 5.000. 000 din združena sredstva: - DO Intereksport Ljubljana 4.000.000 din — DO Tehnoimpex 4.000.000 din - Do Avtocomerce 3.000.000 din — gospodarske rezerve SO Ribnica 4.000.000 din V vsa pripravljalna delaje do sedaj vloženih že 8,000.000 din. V organizaciji RIKO menijo, da bodo vsa pripravljalna dela zaključena do konca marca tega leta, ko bi naj tudi pričeli z izgradnjo, za katero menijo, da bo trajala okoli 8 mesecev. Informacijo o poteku investicijskih priprav je pripravil vodja razvoja v RIKO dipl. ing. Matija MARINŠEK. F. ŽELEZNIK Še ne 10-letni fantič se je Prešeren s stricem Jožefom pripeljal v znano ribniško šolo, ki je tedaj štela dva razreda. Vse kaže, da se je mladi Gorenjec v neznanem kraju hitro vživel. Tu se je srečal z ribniškimi vrstniki, pa tudi s sošolci iz širše okolice, celo s Krasa, iz Istre in Dalmacije. Ribniška šola je namreč tedaj slovela daleč naokoli kov je bilo namreč m prvem mestu zapisano: Prešeren Franc iz Vrbe. Za darilo je odlikovanec Prešeren dobil francoski slovar; pri nas so takrat vladali Francozi Pisatelj Levstik je., pozneje zbiral gradivo za Prešernov življenjepis. Od ribniškega grofa, sicer zavednega Slovenca Dragotina Rudeža, je dobil kar Ob slovenskem kulturnem prazniku se radi spominjamo, da je ta največji slovenski pesnik živel in študiral v Ribnici, kjer si je v takratni osnovni šoli gasil „uka žejo“. Minili sta dve leti Prešeren je končal ribniško normalko. Najbrž se je v zavesti mladega šolarja, ki ga je še naprej vlekla „uka žeja”, že tedaj porodila misel, da je ustvarjen za nakej več, za nekaj posebnega. V Zlato knjigo ribniških odličnja- precej podatkov o Prešernovem bivanju v Ribnici, tako da zadovoljen vzklikne: ,JDobil sem več, kot sem pričakoval!” V svojem prispevku za Prešernovo življenje pa Levstik meni, da je Ribnica za Prešernovo pesniško ustvarjanje zelo važna, Ko smo v Ribnici pred letom dni odprli novo Mercatoijevo veleblagovnico, nismo pridobili samo novih prostorov za sodobnejše nakupovanje, ampak so se spraznili tudi nek ateri manjši trgovski lokali, v katerih smo prej kupovali in se jezili, ker ni bila velika izbira. Prav ti manjši prostori pa so postali primerni za posamezne specializirane prodqalne. Tako smo v bivši „Opremi“ dobili novo Mercatorjevo pridobitev, v kateri bodo lahko občani, pa tudi ostali, kupovali najrazličnejše vrste talnih oblog, kasneje tudi tapete. kajti to je kraj „obile, čisto slovenske šaljivosti” In res, iz resnobe Prešernovih pesmi marsikdaj blisknep iskre humorja in satire. In danes? Po 190 letih Ribnica še vedno goji živ spomin na Prešerna. Ne samo, da centralna osnovna šola nosi njegovo ime; po nekdanjem zgledu imamo tudi Zlato knjigo, kamor so ob koncu vsakega šolskega leta zapisani tisti učenci, ki so bili vseh osem let odličnjaki ali pa kako drugače posebej izkažejo svoje umske sposobnosti Vsako leto za slovenski kulturni praznik, 8. februar, ti učenci zdaj že kot mladinci, ponesejo k spominski plošči na Štekličkovi hiši lovorov venec in se skupaj z ostalimi šolarji in učitelji poklonijo spominu našega največjega pesnika. Dokler ljubimo Prešerna, ljubimo tudi svojo domovino, svoj jezik in kulturo. „Naj se učenost in ime, čast tvoja, rojak, ne pozabi, dokler tebi drago v Kraj’ni slovenstvo živi!”. (Prešeren Čopu) JANEZ DEBELJAK Kje dobiti delavce? V Sloveniji je približno 11.000 brezposelnih, od teh pa je le tretjina laže zaposljivih, zato bo slovensko gospodarstvo tudi v bodoče težko zapolnilo vrzeli na delovnih mestih iz lastnih rezerv. V letih od 1976 do 1978 je prišlo iz drugih republik 11 do 1 5.000 delavcev na leto, od tega je bilo 27 do 35 odstotkov strokovno usposobljenih delavcev. Tako je bilo domače delovne sile le za približno tretjino vseh potreb. žnske bolj trdožive Poprečna starost slovenskega moškega je bila leta 1978 33 let, ženske pvv 36 let. Po oceni je moški leta 1978 doživel 67 let starosti, ženska pa poprečno 75 let. Poprečna življenjska doba se je od leta 1948 do 1978 po oceni dvignila pri moškem za 8 let, pri ženski pa kar za deset let. Manjši ekrani spodrivajo večje V Sloveniji število kinematografov stalno pada. Leta 1959 smo jih imeli 246, leta 1969 še 249 in leta 1979 le 168. Morda nam bo to razumljivo, ko pogledamo statistične podatke za število televizijskih sprejemnikov na tisoč prebivalcev. Za leto 1959 ni podatkov, leta 1969 smo jih imeli 117, leta 1979 pa že 263 sprejemnikov na tisoč prebivalcev. Slemena — to so prikupni kraji, razgibani s prijaznimi holmi, položnimi hribi in gozdnatimi potoč nimi grapami, ki se raztezajo od Ortneka do Blok. Pokrajina je preprosta in izvirna; ljudje žilavi, po srcu pa dobričine in poštenjaki. Nedvomno jim je nelahko kmečko življenje klesalo njihov kleni in hkrati mehak značaj. k._________________ _______________________________________J To je prizor iz ene od mnogih iger, ki so jih našt udirali in tudi uprizorili marljivi entuziasti s Slemen. Veseloigre in prepevanje imajo v krvi; potrebujejo le še primeren prostor ter oder, da ves njihov trud ne bi bil zaman. To so si ti ljudje vsekakor zaslužili! Svoj notranji nemir izpovedujejo s pesmijo in z dramsko dejavnostjo. Njihov začetek sega tja v leto 1909, ko so pod kozolcem uprizorili prvo igro. Kmalu za tem so zgradili prosvetno dvorano. V svoj gledališki repertoar so postopoma vključevali vedno bolj zahtevna dela. Še v času stare Avstro-ogrske so sovaščani razveseljevali z Gracio Moreno in Devico Orleansko. Po zatišju med prvo svetovno vojno so dodobra ogreli gledalce od Dobrepolja pa tja do Kočevja z igro Pasion. Večkratne ponovitve p o same-znili naštudiranih dramskih del in gostovanja so bila povsem običajna in vsakdanja doživetja. Igralec Alojz Oblak iz Grabna j e takratne izkušnje iz slemenske-ga odra prenesel celo v Ameriko. V času med obema vojnama je delovanje kulturnega društva sicer nihalo, včasih pa so naštudirali kar fest iger na leto. Največ uspeha so imeli s Faustom, s Praznikom cvetočih čefenj in z japonsko igro Kla-bundra. Med drugo svetovno vojno je delovanje društva zamrlo. Decembra 1943 je bila dvorana na Sv. Gregorju požgana. Slemenei pa ne bi bfli Slemenei, če je ne bi leta 1954, na pobudo takratnega predsednika krajevnega ljudskega odbora tovariša Stanka Lovšina, temeljito obnovili. Rezultat je bil na dlani: igre s o se spet rojevale kot na tekočem traku. Do 1965 so naštudirali in uprizorili nad 20 iger od Namišljenega bolnika, Razvalin življenja, Prisege opolnoči, Vdove Rošlinke, Revčka Andrejčka pa tja do Rokovnjačev. Po letu 1965 pa so se Slemenei nekoliko umirili, saj od takrat naprej uprizarjajo samo po eno igro na leto. Samo eno zato, ker je za S leme n ce to malenkost, za ostale pa vedno bolj spoštovanja vredna neverjetnost. Da je dvorana na Sv. Gregorju vedno nabito polna, so zaslužni vsi domači igralci, še posebej pa Josip Pirnat, Viktor Adamič, Vinko Guna ter Ciril in Marko Jaklič. Zadnjih 18 let pa je kot igralec in režiser gonilna sila vseh igralcev Metod Jaklič. Če damo v ribniški dolini poseben poudarek zborovskemu ljudskemu petju, velja to, vsaj v enaki meri, tudi za Slemena. Kot človek ob rojstvu z jokom najprej zapoje, tako tudi Slemenec že v ranem jutru s pesmijo pozdravlja prihajajoči dan. Pesem ga spremlja ves dan, zvečer pa prekipi in se ob kozarčku ali na odru zlije v sozvočje, v katerem odseva njihovo trdo kmečko življenje. Že pred prvo svetovno vojno je bogatil slemenska srca Praproški kvintet, ki ga je vodil študent iz Praproč Alojz Rigler. Med obema vojnama sta delovala kar dva zbora: fantovski in moški. Takoj po drugi svetovni vojni so se pevci ponovno zbrali. Leta 1951 je zbor častno nastopil pred množico 4.000 ljudi v Velikih Laščah na proslavi 400-le-tnice izdaje prve slovenske knjige. Prvi razcvet zborovskega petja pa seje začel, ko so Slemenei leta 1954 obnovili svojo dvaano. Pod vodstvom pred kratkim umrlega Antona Petjeta je zbor dosegel svoj vrhunec v letih 1961-1964, ko je sodeloval na vseh pomembnej šili kulturnih prireditvah v ribniški občini Pred tremi leti so se zboru pridružile tudi pevke in vse več mlajših pevcev. Od takrat naprej nastopajo v dveh zasedbah. Vodstvo zbora je prevzel mladi, nadobudni zborovodja Lojze Osvald iz Ribnice. Pod njegovim vodstvom je zbor v obeh zasedbah v zelo kratkem času dosegel občuten kvaliteten napredek. Tako Slemenei spet pojejo, se veselijo in bogatijo svoje življenje. Pesem jih odmika iz objema potrošniških špekulacij in jim odkriva svet čista lepota. „Most večine z manjšino” jih je v Šentjakobskem gledališču v ijubljani združil s koroškimi Slovenci onkraj meje. Letos se bodo udeležili podobne prireditve v Celovcu. Vse to je rezultat velike zagnanosti in še večje ljubezni do izvirne človeške izpovedi. Naj višje občinsko priznanje v letu 1979, Urbanova nagrada, je bila tako dodeljena pravim ljudem. Ne bojmo se, Slemenei bodo še prepevali in igrali veseloigre. To jim je v krvi, s tem so „zastrupljeni”. Le nekaj jih lahko ustavi: dotrajana dvorana in propadajoči oder. Bomo to dovolili? Slemenei, prekaljeni z ribniško in vrhunsko buqo, z bloškim dežjem, mrazom in točo, si prav gotovo tega ne zaslužijo! Po podatkih Janeza in Marka Oblaka — zapisal IVE STANIČ Klub koroških Slovencev v Ljubljani je v sodelovanju s sindikatom temeljnega sodišča v Ljubljani pripravil koncert z naslovom „Most večine z manjšino“. La koncertu je uspešno nastopil tudi moški in mešani pevdei zbor PD „SLEMENA“ iz Sv. Gregoija. - Na sliki vidimo pevski zbor tega društva, ko je leta 1979 prejel naj višje občinsko priznanje na področju ku Itume dejavnosti, Urbanovo nagrado. IZ VOJAŠKIH VRST V NAŠI OBČINI - IZ VOJAŠKIH VRST V NAŠI OBČINI - U nove pobede, da budemo još bolji... Novi komandant v ribniškem garnizonu JLA je Miroslav LILIČ. Rodil se je 5. januarja 1935 v Negotinu v Srbiji. Izhaja iz delavske družine, član ZKJ pa je od leta 1955. Zaključil je najvišje vojaäce šole, na dolžnost v Ribnico pa je prišel iz Zadra. Kot mlad oficirje že delal v SR Sloveniji v garnizonih na Velikih Blokah, Ljubljani in Kranju. Tov. Lilič je poročen, žena pa je „naše gore list“, saj izhaja iz Rašice pri Velikih Laščah. Svi uspjesi jedinice, kojom je komandovao Ivan Lapajne, rezultat su sveukupnog zalaganja vojnika i starešina, zdravih med ulju dskih odnosa, visokog stepena drugarstva i poverenja i jedinstvena težnja svih članova ovog vojnog kolektiva zajedni-čkom cilju: vrhunskoj borbenoj osposobljenosti. Povodom 22. decembra — dana JNA, jedinica je dobila veliko priznanje u takmičeniu „Biramo najbolju jedinicu”. Naime, dodeljena joj je prelazna zastavica „Najbolja jedinica” i Srednja plaketa JNA. Za osvojeno 1. mesto u svom rangu su podjednako zaslužni svi pripadnici ovog vrednog kolektiva, kako vojnici tako i starešine kao i gradanska lica na službi u JNA. „Ponosni smo na dva vredna priznanja” — reči su starešine Jovana Andonovskog, „ona nas obavezuju, a istovremeno i stimulišu. Imamo sve objektivne uslove da budemo još bolji, a i dobivena priznanja če nam Odlazak Nočas dok se hladi planeta i pr ist iž e prazna suza nova, više nišam tvoj poeta; ne dam ti svojih Štihova! Pjesnik tvoj neču biti. U bespuču razlike i zime — sve ču svoje pjesme zatvoriti u od a je mračne, nedozive. Osječaš li, draga, da se rima gasi, osječaš H da olovke lete, jel' ti žao, jel' te plaši ta praznina u duši poete. VOJNIK GOJKO AN!Č Epitaf Titu VE LICA TVOJE OKO I HRANI NABREKLA SRCA ŽIVOTOM MIRA PROZORE SVIJETU OTVO-RIO Sl TITO D RAGI PRIM J ER! TVOJ! TOPLINOM PLAVE HVALA Tl ISTI NO SVETA SL MEDIMO Tl KO RA K E G CRDE / PR A VE SILNE KAO OTKUCAJ, V!JEKA VOJNIK GOJKO ANIČ svakako biti veliki podstrek za buduči rad. Krečemo na nove zadatke, u nove pobede. Stigli su nam i mladi vojnici. I oni su nam čestitali na zavidnim uspe-sima u prošloj godini, a u njihovim rečima su i obečanja i želje, da nastavimo kao i do sada, savesno i odgovorno”. Ujedinici se razvio i stalno se još više razvija jedan takmičar-ski duh, i to ne samo kroz obuku nego i na drugim polj ima delatnosti, pre svega na kultur-no-zabavnom. Naši vojnici aktivno saraduju sa DPO i DPZ na teritoriji opština Ribnice i Kočevja, a naročito je uspešna saradnja sa o mladinskim organizacijama. U svom radu uvek smo svesni Titovih reči, da narod i Armija morajo biti je dno. To se kod nas itekako vidi i o seča i kroz brojne radne akcije, u kojima smo zajednički učestvovali. Vredne ruke naših vojnika su često pomagale sta-novništvu udaljenih krajeva u kopanju vodovoda, gradnji cesta i sl. Radilo se srčano i pošteno, sa pesmom i šalom. U knjiži utisaka, kod druga Cetinskog u selu Banja-loka, jedan vojnik je upisao: „Moje ruke su pune žuljeva, ali neka ih, lijepi su to žuljevi, na lij ep način dobijeni, na poslu koji če gostoljubivom stanovništvu ovog kraja mnogo značiti. Utisci su zaista lijepi, posebno kad vidim sretna im lica, kad vidim značaj posla koji smo uradih, kako onda da i pomislim na svoje žuljeve.” Vojak Gojko ANIČ je prišel na odsluženje vojaškega roka v Ribnico iz Mostarja, kjer je zaposlen kot pravnik. V prostem času se ukvarja s poezijo in je tudi član društva pesnikov ,,Narenta" tilirski naziv za Neretvo), v okviru katere pričakuje tudi izdajo zbirke svojih pesmi Tudi on je dobitnik značke „primeren vojak". Utjeha Htio bih nočas, draga tiho i bez grijeha biti tvoja utjeha.. . ipjesmu bih lijepu pjevao za tvoju utjehu. Htio bih nočas, draga da sam rijeka i da tečem do tvog srca kao utjeha... i valom svojim lepršavim da te ljubim iz po čet k a kao utjeha. Korak do ponora Zapleten u neverstvo možda ču nastradati n i št it nišam braniču se rečima koliko uzaludnih u moj oj patnji drugojačije nije moglo biti kakav dogadjaj Vojvodjanska ravnica Dok ravnicom mečava briše sve je za ve ja no u beto ni moje uspomene nema više u srcu me nešto zabolelo. Snage ne mam više rado vati snegu sve j e pro šlo i ničeg više nema zaboravih bezbrižne igre na bregu šta Trni život za novo sutra sprem a. ALEKSIČ VELEM!R—ALEXA U pogledu kilometri Kilometri dugi nas dele srca kucaju isto usne što su se poželele sudbino, što zajedno nismo ja ovde a ti tamo daleko po noči zvezde b roj im ah znaj da te čeka neko za prošlost na straži stojim pišem ti najlepše pesme mislim samo o tebi kada sam te ono pokraj česme nežno privukao sebi Neizrecivo nebo Dan je dug, beskrajno proredjeni vazduh miriše na nedogorelu paljevinu divljač što razbesnela osvaja prostranstvo jasnoče nigde nema pokuša vam razmišljati plamen liže kraj neba Aktivnost na področju kulturne dejavnosti je v ribniškem garnizonu najbolj vidna, seveda poleg športnih srečanj, in med temi je tudi vojak Ve iimir ALEKSIČ - Aleks, ki je član „Kluba pesnikov" v Novem Sadu. Aleks je rojen v BiH. IZ VOJAŠKIH VRST V NAŠI OBČINI - IZ VOJAŠKIH VRST V NAŠI OBČINI - Noč nad dolenjskim krajem Polijega le ptice po borovima, med ju brijegovima jelen riče. Mjesec se oblaku o tima. Snijeg se topi. Potok miče. HUjade sam upamtio snova. Za ovu noč vječan spornen dajem. Udišem život Slovenije kao da je Hercego vina moja; sv e što imam za Ijepotu dajem. Pogledom pratim pejzaže zime... Prostrlo se Dolenjsko fotografijom za vječnost, osmjeh se o tima, duša na d ima — izmedju mene i prirode čeličan je most Pjesme uzdah a jezde po jelama što su kao kristali nanizani po bijelim polj ima. Zagrlio sam i Ribnicu i Kočevje objema rukama, pričaču Hercegovini o njima. Pjesnik nišam, ali evo postajam gledajuči noč nad Dolenjskim krajem! Vojnik Gojko Anic ■ s Postidih se pred majkom Ustala majka u četiri rano pomela dvore nahranila stoku razgori la vatru na ognjištu skuvala mlijeko ispekla toplu bijelu pogaču i umiljato pozvala mene na doručak budim se deset je sati a majka več na njivi radi sjedam za stol a oči stale na kruhu - još se puši zagrizoh ali odjeknu