Posamezni izvod 1.30 šli., mesečna naročnina S Šilingov. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt PoStni urad Celovec 2 — Verlagspostamt K agenturi 2 P. b. b. izdajate!), lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — Uredništvo in uprava: Celovec-Klagrnturt Gasometergasse 10. teletcn 5b-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Celovec-Klagenfurt 2. Posrtach 124. I.etnik \\ I. Celovec, petek. 20. januar 1061 Štev. 3 (975) Avstrija v dobi visoke gospodarske konjunkture: Varčevanje - prva in glavna zahteva Tudi v državni upravi napovedujejo obširne ukrepe za varčevanje Na eni strani slišimo, da vlada v Avstriji gospodarska konjunktura in se gospodarstvo zelo uspešno razvija. Hkrati pa je bilo zlasti v zadnjih tednih in mesecih slišati že celo vrsto resnih pozivov, da je treba varčevati. V tem tiči neko protislovje, si bo mislil vsak, ki ni poučen o podrobnostih. Res se malo čudno sliši} če primerjamo pohvale o uspešnem gospodarskem razvoju z resnimi svarili in opomini, češ da je varčevanje prva in glavna zahteva. Toda vzrokov tega protislovja ni treba dolgo iskati, so namreč tako-rckoč na dlani, čim pogledamo o oči resnici, kot se odkriva v stvarnih podatkih o stanju državne blagajne. Težkoče, ki so se pojavile pri pogajanjih o državnem proračunu za leta 1961, namreč niso bile le navidezne ali umetno prikazane, da bi opravičile precej ostri spo-pod med obema vladnima strankama. V zvezi s temi pogajanji se je nasprotno izkazalo, da je večletna politika tako imenovanega „Kamitzevega šilinga” zapustila resne posledice, ki bi jih na kratko zajeli v dejstvu, da je državna blagajna obremenjena z dolgovi, ki znašajo skoraj polovico celotnega državnega proračuna. S tem dejstvom je bilo treba računati pri pogajanjih o državnem proračunu in zato zdaj tudi razumemo, zakaj so ta pogajanja spremljali opomini vodilnih držav- Spet avstrijsko-italijanska pogajanja za rešitev vprašanja Južne Tirolske V smislu odločitve Generalne skupščine OZN, da morata Avstrija in Italija iskati rešitev južnotirolskega problema potom medsebojnih pogajanj, se bodo predstavniki obeh držav 27. januarja prvič sestali v Milanu. Medtem ko je italijanska vlada že pred časom objovila sestavo svoje delegacije, je bilo na Dunaju šele ta torek uradno sporočeno, kdo bo zastopal Avstrijo na milanskih razgovorih. V avstrijski delegaciji, ki jo bo vodil zunanji minister dr. Kreisky, bodo še državni tajnik dr. Gschnitzer, poslanci dr. Winter (SPD), Prinke (OVP) in Zeilinger (FPO), poslanik dr. Waldheim, legacijski svetnik dr. Koller ter kot zastopnika Tirolske deželna svetnika dr. Oberhammer in Zechtl, medtem ko se bosta kot strokovnjaka udeležila pogajanj še prof. dr. Ermacora in dr. Vik-toria Sfadlmayer. Ker italijanska vlada še ni preklicalo svoječasnega sklepa, s katerim je dr. Gschnitzerju in dr. Oberhammer-ju prepovedala potovanje v Italijo, bosta imenovana dva člana avstrijske delegacije potovala pod zaščito diplomatske imunitete. Medtem so priprave za avstrijsko-ifalijan-ska pogajanja že v polnem teku. Podpredsednik italijanske vlade Piccioni je imel pred nedavnim razgovor z južnotirolskim deželnim glavarjem dr. Magnagom in deželnim svetnikom dr. Benedikterjem, katerima je med drugim stavil tudi vprašanje, ali bi južni Tirolci opustili zahtevo po posebni deželni avtonomiji, če bi Italija v okviru regionalne ureditve ugodila bistvenim zahtevam nemško govoreče manjšine. Predstavnika Južnih Tirolcev sta po časopisnih vesteh odklonila in poudarila, da je rešitev južnotirolskega vprašanja možna le na podlagi posebne deželne avtonomije za bocensko pokrajino. nih funkcionarjev, da je treba varčevati in se morda odpovedati marsičemu, kar ne bi bilo neobhodno potrebno. Pozivi k varčevanju, naslovljeni na široke sloje prebivalstva, pa imajo še nadaljnja utemeljitev: reforme, izvedene v zvezi z novim državnim proračunom, so sprožile val splošne podražitve. Naraščanje cen nikakor še ni doseglo svojega viška, marveč zajema vedno nova področja in tako počasi vendar neizprosno zmanjšuje vrednost šilinga. Varčevanje, ki ga narekuje položaj, v katerem se je znašalo avstrijsko gospodarstvo, pa ni potrebno le med prebivalstvom, marveč v enaki ali še v večji meri v državni upravi sami. Birokratizacija je v zadnjih letih zavzela že velikanski obseg, ki že davno presega meje stvarnosti in nevarno bremeni državno blagajno. Da bi zahtevi po varčevanju med prebivalstvom dala potrebni poudarek, je vlada zato tudi s svoje strani pripravilo načrt za varčevanje, o katerem je na zadnji seji ministrskega sveta poročal kancler Raab. Sprejete smernice veljajo kot priporočilo posameznim ministrstvom, ki so hkrati dobila navodilo, da marca ponovno poročajo o kampanji varčevanja. Kako si torej zamišlja varčevanje državna uprava? Pregledane bodo vse naloge in bo ugotovljeno, v koliko res spodajo v pristojnost državne uprave odnosno v kakšni meri bi jih lahko prenesli na druge ustanove; poenostavljen bo sistem predpisov in odredb; izboljšan bo ustroj uradovanja; varčevanju posvečena upravna inšpekcija bo skrbela za učinkovito delovno nadzorstvo; vodstvo državnih uradov in podjetij bo racionalizirano; službeni avtomobili bodo na razpolago res le za službene vožnje (v smislu sklepa parlamenta bodo ta vozila posebno označena); varčevalo se bo tudi pri nabavi in uporabi pisarniških potrebščin; prosta mesta v državni upravi se po možnosti ne bodo zasedla, marveč se bo racionalizacija izvajala s pomočjo modernizacije in avtomatizacije. Kakor že povedano, veljajo te smernice le kot priporočilo in ne kot obvezni predpisi, predvsem pa so to več ali manj načrti, katerih pravilnost in izvedljivost bo potrdila šele praksa. Danes prevzame Kennedy posle predsednika Združenih držav Amerike Na volitvah lani novembra izvoljeni novi predsednik ZDA John F. Ken-nedy bo danes zamenjal dosedanjega predsednika Eisenhowerja, kateri se je v sredo v govoru po radiu in televiziji poslovil od ameriškega ljudstva. V zadnjih tednih je novi predsednik imenovol člane svoje vlade in funkcionarje drugih državnih ustanov, ki bodo prihodnja štiri leta vodili politiko Amerike. V političnih krogih so mnenja, da bo Kennedy potreboval več mesecev, preden bo s svojo ekipo začrtal smernice nove ameriške politike. Ne izključujejo pa možnosti, da bo novi ameriški predsednik že v teh mesecih skušal navezati osebne stike z najvišjimi predstavniki zahodnih velesil in je celo možno, da bo stremel zo sestankom s predsednikom sovjetske vlade Hruščevom. V _________________ J ,Izjava dobre volje” začasne alžirske vlade: Pripravljeni smo na pogajanja o določitvi pogojev za svoboden plebiscit Začasna alžirska vlada je zavzela stališče do nedavnega plebiscita v Franciji in Alžiriji ter ugotovila, da poskusi francoske v'ia-de, vsiliti alžirskemu ljudstvu neki statut, pomenijo zanikanje načela samoodločbe in zato tudi ne bodo prispevali v rešitvi alžirskega vprašanja, marveč bodo nasprotno povzročili podaljšanje vojne. V izjavi, ki jo je vlada podala ob zaključku zasedanja, je uvodoma rečeno, da je bila politična in vojaška borba, ki jo že šest let vodi alžirsko ljudstvo, v zadniem času okrepljena z odkrito akcijo alžirskih množic. Množeče se pa- V Trstu se je ponovno pokazalo: Enakopravnost Slovencev v Italiji je trn v peti nepoboljšljivim italijanskim šovinistom Samo ne dopustiti, da bi Slovenci uživali enakopravnost s svojimi italijanskimi sodržavljani — tako nekako se glasi načelno geslo nepoboljšljivih italijanskih šovinistov, ki se besno zaganjajo v vsak poskus rimske vlade in drugih italijanskih oblasti, da bi bila končno dosežena enakopravnost slovenske narodnostne skupine v Italiji. Po krivdi ali bolje rečeno po zaslugi teh krogov italijanska vlada vse do danes še ni ratificirala londonskega sporazuma o tržaškem ozemlju, s katerim so bile slovenski manjšini priznane določene pravice. Toda šovinističnim krogom je preveč že to, če bi bil Slovencem priznan le majhen del enakopravnosti. To se je ponovno pokazalo prejšnji teden, ko je bil v pokrajinsko komisijo za bolniško blagajno na Tržaškem po vsej pravici imenovan tudi slovenski zastopnik. Že tokoj na prvem sestanku imenovane komisije so predstavniki italijanskega šovinizma namreč zahtevali prekinitev seje, dokler imenovanje slovenskega zastopnika ne bo preklicano. Predsednik komisije je (ej neosnovani zahtevi ugodil ter sejo preložil za nedoločen čas. Novi šovinistični izpad proti tržaškim Slovencem je še toliko hujši, ker so le-ti ravno imenovanje zastopnika slovenskega gospodarskega združenja v omenjeno komisijo pozdravili kot prvi tak ukrep in ga smatrali kot dobro znamenje za uveljavljanje pravic slovenske manjšine na področju pravične udeležbe njenih zastopnikov v raznih javnih ustanovah. Imenovanje so sprejeli tudi kot enega izmed ukrepov, o katerih je italijanska vlada pred kratkim izrazila pripravljenost, da jih bo uveljavila v skladu s svojimi obveznostmi in v skladu z reševanjem odprtih vprašanj slovenske manjšine v Italiji. »Primorski dnevnik" — osrednje glasilo Slovencev v Italiji — je dogodek v komisiji bolniške blagajne najostreje obsodil kot »ponoven grob izbruh šovinizma, ki b! hotel na vse načine preprečiti, da bi bili Slovenci pravično zastopani v kateri koli javni ustanovi”. triotične in revolucionarne manifestacije Alžircev prinašajo odločilno podporo alžirski 'vladi in pouuafjaio soglasno voljo alžirskega ljudstva, da doseže svojo neodvisnost. Na podlagi tega razvoja začasna alžirska vlada ugotavlja, da je prišlo alžirsko vprašanje v novo fazo, ki omogoča možnost mirne rešitve na podlagi pogajanj. »Začasna vlada alžirske republike — je poudarjeno v izjavi — se zaveda svoje odgovornosti in je s svoje strani pripravljena začeti pogajanja s francosko vlado o pogojih svobodnega plebiscita med alžirskim ljudstvom.« Izjavo začasne alžirske vlade so v svetu sprejeli zelo pozitivno in poudarjajo, da je bila izjava podana v zelo zmernem tonu, predvsem pa odpira možnosti za reševanje potom pogajanj. V gotovih krogih jo imenujejo »izjavo dobre volje« in menijo, da je zdaj vrsta na predsedniku Francije De Gaul-lu, v kakšni meri se bo poslužil pooblastil, ki so mu bila dana z nedavnim glasovanjem o njegovi alžirski politiki. Pomembni obiski v Jugoslaviji Ugled, ki ga Jugoslavija uživa v svetu, se odraža tudi v izmenjavi številnih obiskov najvišjih državnikov. Samo v zod-njem času so Jugoslavijo obiskali že štirje visoki predstavniki drugih držav: najprej je bival v Jugoslaviji predsednik Gvineje Seku Ture, za njim je prispel zunanji minister Indonezije dr. Subandrio, sledil mu je predsednik Pakistana, končno pa je Jugoslavijo obiskala še afganistanska delegacija pod vodstvom ministra za trgovino. Vsi tuji državniki so vodili razgovore s predsednikom Titom in drugimi voditelji Jugoslavije. Ob teh priložnostih je biia potrjena enakost pogledov v raznih mednarodnih vprašanjih ter poudarjena potreba po čim tesnejšem sodelovanju, kajti uspešen razvoj takih odnosov pomeni pomemben prispevek k utrditvi miroljubne koeksistence in enakopravnega sodelovanja med vsemi narodi in državami, s tem pa k ohranitvi in utrditvi miru v svetu. BOJAN ADAMIČ IVO ROBIČ DANES NA JUBILEJNEM 10. SLOVENSKEM PLESU V CELOVCU Marijana Deržaj * Liljana Petrovič „Z3ClOVOljni Kr3fljciU Branka Strgarjeva - Zvone Lumbar Pogled nazaj in naprej: Uspešen razvoj slovenske industrije Po podatkih zavoda LR Slovenije za statistiko se je indeks industrijske proizvodnje v Sloveniji tekom meseca decembra 1960 povzpel od 115,5 v novembru na 132,9 v decembru, pri čemer je bil obseg proizvodnje za 8 odstotkov večji kakor v decembru 1959. Posebno uspešen razvoj v primerjavi z letom poprej sta zabeležili gumarska in papirna industrija; tako je gumarska industrija decembra 1960 proizvedla za 51 odstotkov več kakor v decembru 1959, papirna industrija po za 34 odstotkov več. Visoko raven so v zadnjem mesecu preteklega leta dosegle tudi elektroindustrija, industrija nekovin in barvasta metalurgija. Skupno v letu 1960 je slovenska industrija povečala svojo proizvodnjo za 14,4 %> v primerjavi z letom 1959 ter s tem močno presegla razmeroma visoko postavljeno stopnjo povečanja v družbenem planu, ki je predvideval povečanje za 11 odstotkov. Računano za celo leto sta bili najbolj uspešni gumarska industrija, katere proizvodnja se je tekom leta povečala za 28 odstotkov, ter elektroindustrija, ki je v primerjavi s prejšnjim letom povečala proizvodnjo zo blizu 25 odstotkov. Nadpovprečne stopnje povečanja izkazujejo tudi industrija gradbenega materiala in živilska industrija (20 %), grafična industrija (18 %), kovinska, papirna in lesna industrija (17 °/o) ter usnjarska industrija in barvasta metalurgija (16 %); za 14 % se je povečala proizvod- GOSPODARSKI DROBIŽ 144.419 brezposelnih v Avstriji Ministrstvo za socialno upravo je sporočilo, da je bilo sredi januarja letos javljenih pri delovnih uradih skupno 144.419 brezposelnih, med temi 80.438 moških (55,7 °/o) in 63.981 žensk (44,3 °lo). V primerjavi s koncem decembra 1960 se je število brezposelnih povečalo za 36.145 oseb ali 33,4 °/o. Primerjava s stanjem leto poprej pa kaže, da je letos za 36.885 brezposelnih manj. Težavni finančni razgovori med Ameriko in Zahodno Nemčijo Po šcsttedenski prekinitvi so se v Bonnu ponovno začeli finančni razgovori med predstavniki Amerike in Zahodne Nemčije, o katerih pa v vladnih krogih poudarjajo, da so nesoglasja med stališči obeh strani se vedno zelo velika. Ameriške zahteve ne gredo le za tem. da bi Nemčija povečala svoj prispevek za gospodarsko nerazvite države, marveč hoče Amerika doseči tudi pristanek Nemčije, da bo povečala svoja vojaška naročila v Ameriki, da bo olajšala uvoz ameriških kmetijskih proizvodov in se končno obvezala tudi glede vračanja dolgov v višini 3,3 milijarde mark, ki jih ima v Ameriki. 136 km avtomobilske ceste bo letos zgradila jugoslovanska mladina Na avtomobilski cesti »Bratstvo in enotnost* je letos predvidena izgradnja nadaljnjih 136 km, in sicer dograditev začetnega odseka Grdelica-Vranje (kakih 52 km) in odsek od Vranja do Skopja. Priprave za letošnje mladinske delovne akcije so že v teku in gradijo trenutno 27 mladinskih naselij, v katerih bo prostora za kakih 50.000 brigadirjev in brigadirk. Celotna dolžina ceste bo ob dograditvi leta 1963 znašala 1090 km, od katerih jih bo do konca letošnjega leta dograjenih 840 km. 115.000 traktorjev na 7,7 milijona ha kmetijske površine Kakor 10 meseca septembra v Avstriji ugotovili, poseduje 432.000 kmetijskih obratov 115.000 traktorjev. Po kmetijski površini gledano, pride na en traktor 47 ha kmetijske površine. Vsak Četrti kmetijski obral poseduje traktor. Vrednost strojnega parka avstrijskega kmetijstva cenijo na 22 milijard šilingov. Potom poizvedb je bilo ugotovljeno, da je v Avstriji le 4 do 5 •/■ zmogljivosti kmetijskih strojev izkoriščene. Ta visoka mehanizacija avstrijskega kmetijstva in slaba izkoriščenost strojev sta glavni vzrok, da se v kmetijstvu naloženo premoženje obrestuje komaj z 1,9 •/•, kakor to navaja »zeleno poročilo" zakona o kmetijstvu za leto 1940. nja industrije nekovin, za 10 % proizvodnja tekstilne industrije in za 9 % proizvodnja kemične industrije. Edina industrijska panoga v Sloveniji, ki lani ni dosegla povečanja proizvodnje, marveč je nasprotno njena proizvodnja v primerjavi z letom 1959 padla za 17 %, je bila industrija natte. Na teh uspehih, ki jih je slovensko go-spodastvo doseglo doslej, je osnovan družbeni načrt, za leto 1961, ki predvideva nadaljnje povečanje družbenega proizvoda in narodnega dohodka zo kakih 11 odstotkov. V industriji se bo družbeni proizvod na podlagi načrta povečal v letu 1961 za 11,3 °/o, v kmetijstvu za 11, v gradbeništvu za 9,6, v trgovini za 13, v gostinstvu za 7,1 in v obrti za 13,1 %>. Ena izmed glavnih nalog družbenega načrta bo pravilno usmerjanje investicijskih sredstev predvsem v tiste namene, ki bodo omogočili hiter napredek gospodarstva in družbenega razvoja. Skupna vlaganja v osnovna in obratna sredstva so predvidena v višini 150 milijard dinarjev, to je za okoli 7,5 °/o več kot v preteklem letu. Prav tako predvideva družbeni načrt povečanje obsega osebne potrošnje, in sicer za kakih 10 odstotkov, povprečno na prebivalca pa za 9,2 %. Tukaj je predvideno pri plačah v državnih organih in v javni službi nekoliko hitrejše povečanje, da bi tako te plače vskladili z zaslužki v gospodarstvu, kjer bodo povprečni osebni dohodki narasli za 7 do 8 %; prejemki prebivalstva iz socialnega zavarovanja pa se bodo zaradi vskla-jevanja pokojnin povečali za kakih 16 %>. Investicije za družbeni standard bodo v primeri z letom 1960 narasle za 11 °/o na 37,8 milijarde dinarjev. Čeprav se sredstva skladov za zidanje stanovanj ne bodo neposredno povečala, je kljub temu računati z večjimi vlaganji gospodarskih organizacij za stanovanjsko graditev. Investicije za razvoj šolstva se bodo povečale za 27 °/o in bodo znašale 3800 milijonov dinarjev, sredstva za razvoj univerz za 10 °/o (1400 milijonov) in investicije za razvoj zdravstva prav tako za 10 % na 3500 milijonov dinarjev. Novi družbeni plan bo vplival tudi na razvoj zunanje trgovine in je predvideno, da se bo izvoz raznega blaga iz Slovenije povečal za 12 odstotkov. Večji bo tudi obseg tranzitnih storitev in se bo povečal devizni dotok iz pomorskega prometa, poleg tega pa je računati, da se bodo povečale nočitve inozemskih turistov za kakih 12 odstotkov. Velike naloge postavlja novi družbeni plan tudi na področju kmetijstva, kjer bodo skupne investicije znašale 11,4 milijarde dinarjev, to je za 12 odstotkov več kot lani. Najbolj pomemben razvoj proizvodnje pričakujejo v živinoreji in v pridelovanju krmnih rastlin. Samo družbena posestva naj bi imela konec leta 1961 okoli 65.000 glav govedi, od tega 28.000 krav, med letom pa naj bi bilo na razpolago za prodajo okoli 25.000 glav pitanih govedi. Močno se bo povečala prireja prašičev, znatno povečanje pa je predvideno tudi v perutninarstvu, ki naj bi dalo okoli 1700 ton klavne perutnine. Poraba umetnih gnojil se bo povečala od 100.000 no 150.000 ton, prav tako pa bodo kmetijske organizacije nabavile precejšnje število novih traktorjev in kombajnov. Skratka: uspehi, ki jih je gospodarstvo Slovenije doseglo v zadnjih letih, bodo omogočili uspešen razvoj tudi v bodoče, kar bo omogočilo, da se bo Slovenija uspešno uvrstila v nadaljnji vsestranski razvoj Jugoslavije. 4 j Letošnji svetovni dan zdravja: £ ! Obramba pred nezgodami j i' Za letošnji Svetovni dan zdravja J \ — 7. aprila — je svetovna zdravsive- a f na organizacija izbrala geslo „Me- 4 4 zgode in njih preprečevanje'’. To ge-f slo je narekovalo dejstvo, da posta- \ \ jajo nezgode v industriji in prometu, ^ i v poljedelstvu in gospodinjstvu, zla- 4 4 sti pa nezgode otrok in mladine v f 4 zadnjih letih v vseh državah zelo re- J, J sen zdravstveni problem. Težnja Svetovne zdravstvene orga-4 nizacije je, naj bi ob izbrani temi za ( Svetovni dan zdravja mobilizirali za 4 |i celotno akcijo vse zainteresirane 4 4 družbene sile, ki naj bi se na osnovi f f trajnega preventivnega programa si- I \ stematično branile pred tem družbe- z i nim zlom. f Priprave za ljudsko štetje Za ljudsko štetje, ki bo — kakor smo v našem listu že objavili — dne 21. marca, so priprave že v polnem teku. Vprašalne pole, katere tiska državna tiskarna na Dunaju, bodo obsegale 23 glavnih in 6 dodatnih vprašanj, vendar še ni znano, kaj vse nameravajo ugotavljati pri tem štetju. Eno pa je, kakor je razvidno iz dnevnega časopisja, ie že odločeno: sedanje ljudsko štetje ne bo, kot so najprej nameravali, povezano z ugotavljanjem manjšine in v notranjem ministrstvu izrecno poudarjajo, da odgovori na vprašanja pri ljudskem štetju nimajo nobene povezave s kakršnim koli ugotavljanjem manjšin. Nekateri časopisi v tej zvezi navajajo, da bo ugotavljanje manjšine izvedeno s posebnim zakonom v obliki tajnega glasovanja in na podlagi načela priznavanja, vendar ni znano, v koliko je to uradno mnenje ali pa samo želja časopisov odnosno določenih krogov, ki že dolgo govorijo o novem plebiscitu. 10. Slovenski ples 20. 1. 1961 v Celovcu: Kdo so „%>ad.ovcljni Kranjci**? V zvezi z našo objavo, da bo na letošnjem jubilejnem Slovenskem plesu sodeloval tudi ansambel narodnih viž »Zadovoljni Kranjci*, smo prejeli že celo vrsto vprašanj, kdo in kaj je ta skupina. Zato hočemo tukaj na kratko podati njen »življenjepis*: V nekaj tednih bo ansambel »Zadovoljni Kranjci* obhajal petletnico svojega obstoja, kajti 19. februarja 1956 je skupina petih članov študentskega orkestra »Tone Tomšič* iz Ljubljane prvič v tem sestavu igrala v ljubljanskem radiu. Takrat ansambel še ni imel sedanjega imena, toda fantje so se hitro uveljavili, odšli so tudi na koncerte po raznih krajih Slovenije, pa tudi v druge dele Jugoslavije in poleg tega še na gostovanja v Nemčijo, Francijo, Nizozemsko, Italijo in Avstrijo. Sprva so fantje nastopali sami, pozneje pa se jim je pridružil še pevski duet: Branka Strgarjeva in Zvone Lumbar. Harmonikaš ansambla Boris Frank je napisal prve prijetne domače viže, potem so se prirejanja melodij lotili še Jože Privšek, Franc Gornik, Miško Hočevar, Albert Podgornik in drugi. Danes razpolaga ansambel z dolgo vrsto priljubljenih polk, valčkov in popevk, ki so podobno kot Avsenikove viže postali last vsega ljudstva. Če te srce boli, Ti me nič ne zmerjaj, Naš dedek. Rdeči nageljni, Mornar in mnoge druge. Po uspehih na koncertih doma in na gostovanjih so »Zadovoljni Kranjci* igrali in peli tudi za snemanje na gramofonske plošče, ki so bile v najkrajšem času razprodane. Skratka, dosedanje petletno delo ansambla je bilo polno uspehov, pa tudi lepih trenutkov tako zanje kakor še posebej za tiste, ki so napolnjevali dvorane ob njihovih nastopih. Končno pa naj navedemo še imena posameznih članov ansambla: klarinet — Albert Podgornik, trobenta — Andrej Osana, harmonika — Boris Frank, kitara — Marjan Kržišnik in kontrabas — Boris Vede. Kakor smo zapisali že v zadnji številki našega lista, sodijo »Zadovoljni Kranjci* poleg Avsenikovega kvinteta in Veselih planšarjev, ki smo jih tudi na Slovenskem plesu že spoznali, med najbolj priljubljene ansamble narodnih viž. Zato se veselimo njihovega nastopa, ko nam bodo danes igrali na jubilejnem desetem Slovenskem plesu! Ženeva. — Svet združenja za svobodno evropsko trgovino (EFTA) je na dvodnevnem sestanku odobril proračun v znesku 2,337.765 švicarskih frankov za proračunsko leto, ki se konča 30. junija prihodnjega leta. Na tem zasedanju so ponovno proučevali vprašanje, ali naj Finsko sprejmejo v to organizacijo. Sprejeli niso nobene odločitve. Carigrad. — Skupina študentov carigrajskih fakultet je protestirala, ker so izdajatelji devetih carigrajskih časnikov sklenili, da ne bodo izdajali svojih časnikov. Študenti so s protestom izrozili solidarnost s časnikarji, ki delajo pri teh listih. Wiesbaden. — Finančni ministri devetih zahodnonemških zveznih držav so odobrili nerazvitim državam brezobrestno petletno posojilo v višini 500 milijonov mark. Zahodnonemška vlado je pričakovala, da bo od zveznih držav dobila v »a namen dve sto petdeset milijonov mark več. Washington. — Pravni odbor ameriškega senata je odobril imenovanje Roberta Kennedyja, brata novoizvoljenega ameriškega predsednika, za novega državnega tožilca ZDA. Robert Kennedy je izjavil, da se bo na svojem novem položaju boril proti organiziranim zločinom in da bo proučil možnosti pravne pomoči siromašnim. Izjavil je tudi, da je vse svoje delnice, ki jih je imel, prodal in kupil vladne obveznice. Berlin. — Na tiskovni konferenci je član politbiroja CK Enotne socialistične stranke Nemčije navedel vrsto podatkov o pripadnikih bivših Hitlerjevih enot in gestapa, ki so danes na pomembnih službenih mestih v zahodnonemški policiji. Po besedah profesorja Nordena je na stotine esesovskih zločincev na odgovornih položajih tudi v bonnskem ministrstvu za notranje zadeve. Minister za notranje zadeve Schroder ima v svojem ministrstvu lepo število nekdanjih Himmler-jevih funkcionarjev varnostne službe. O vseh bivših nacistih, ki so tudi sedaj visoki funkcionarji, so dobili časnikarji obsežno gradivo. Washington. — Število nezaposlenih v ZDA je doseglo pretekli mesec 4,5 milijona delavcev, kar je največje decembrsko povprečje v zadnjih dvajsetih letih. V primerjavi z novembrom je število nezaposlenih naraslo za pol milijona. Pričakujejo, da bo januarja doseglo število nezaposlenih 5,5 milijona ljudi. Adis Abeba. — Etiopski cesar Haile Selasie je objavil popolno amnestijo za vojake svoje garde, ki so sodelovali v neuspešnem državnem udaru. Podčastnikom bodo odvzeli čine, lahko pa bodo ponovno postali podčastniki, če bodo dokazali svojo lojalnost. Malaga. — Agencija Reuter je sporočila, da so v španskem mestu Malogi aretirali 40 ljudi pod obtožbo, da so širili protivladno propagando. Sest ljudi so zaprli v trenutku, ko so lepili protivladne lepake. Tunis. — Uradni predstavnik tuniške vlade je sporočil, da sta dva srednja francoska bombnika odvrgla bombe na tuniško ozemlje v bližini alžirske meje. Človeških žrtev ni bilo, pač pa so bombe povzročile precejšnjo materialno škodo. New York. — Ameriški poskusi, da bi tudi Kanado pridobili za svojo napadalno politiko proti Kubi, so se popolnoma izneverili. Predsednik kanadske vlode Diefenbacker je ponovno izjavil, da hoče Kanada še naprej vzdrževati redne odnose s Kubo. Na tozadevne ameriške kritike je Diefenbacker odgovoril, da Kanada spoštuje načelo, da ima vsaka država pravico določiti svojo politiko. Pariz. — Francoska proizvodnja surovega jekla je lani dosegla rekordno višino. Francija je proizvedla nad 17 milijonov ton surovega jekla oziroma 13,5 odstotka več kot prejšnje leto. Rekord so dosegli tudi v proizvodnji surovego železa. Francoske topilnice so lani proizvedle nad 14 milijonov ton surovega železa, to je za 14,4 odstotka več kot leta 1959. Občni zbor „Bisernice“ v Celovcu: Mladina je naša bodočnost in zato gibalo naših prosvetnih prizadevanj V sredo preteklega tedna je imelo Slovensko prosvetno društvo »Bisernica* v Celovcu svoj občni zbor. Zanimanje za občni zbor je bilo zelo razveseljivo. Udeležilo se ga je več kot polovica članov in vsi so z zanimanjem spremljali tako poročila kakor tudi razpravo o sodobnih oblikah »Bisernice«. V tej razpravi je bilo tudi načeto vprašanje dela prosvetnih društev v mestih in industrijskih središčih. Po občnem zboru je imel mladi fotoamater Mirko Kunčič ob 170 barvnih diapozitivih predavanje »S kamero po Jugoslaviji, Bolgariji in Grčiji<. Slovensko prosvetno društvo .Bisernica" je društvo, ki ima za svojo dejavnost drugačne pogoje, kakor jih imajo prosvetna društva na podeželju. Ne le da se razlikuje okolje, v katerem živi in dela slovenski človek v Celovcu od onega, ki obdaja naše- Glasba na Kitajskem se uspešno razvija med širokimi plastmi prebivalstva No zadnjem kongresu literarne umetnosti v LR Kitajski je bilo v poročilu 1 udi povedano, da so v zadnjih desetih letih na Kitajskem ustvarili 425 simfonij, kantat, oratorijev, oper in plesnih dram. Pri teh delih so se glasbeni umetniki opirali zlasti na oblike narodne glasbe, ki so razširjene in priljubljene med prebivalstvom, ter jih hkrati povezovali s sodobnimi oprijemi. Načela narodne glasbe prihajajo do izraza tudi v modemih komadih, tako v operah in simfonijah. Za razširitev teh oblik glasbe med najširše plasti prebivalstva skrbijo posebne glasbene skupine, katerih je bilo ustanovljenih več tisoč. Kako je glasba priljubljena med kitajskim ljudstvom, pa najbolj priča dejstvo, da se je pevskega tekmovanja v Šanghaju udeležilo okoli 1,5 milijona ljudi. Zahodni strokovnjaki so sicer mnenja, da prevloduje na Kitajskem trenutno še kvantiteta pred kvaliteto, vendar pa so prepričani, da prihaja čas moderne in dobre kitajske glasbe. ga človeka na vasi, razlika je še v mno-gočem. V vsakem mestu dvojezičnega ozemlja se zbira že leta sem vedno večje število naše vajeniške in dijaške mladine, delavcev, nameščencev in intelektualcev, ki živijo svoje zelo razlikujoče se življenje in na katere vedno bolj na dobiček postavljene in zaradi tega po vsebini plitve prireditve za razvedrilo, družabnost in zabavo močneje vplivajo kot na človeka, ki živi sploh ali delno na vasi. Tem okoliščinam mora biti prilagojeno tudi kulturno prosvetno delo v mestu. To vprašanje je na občnem zboru načel novi predsednik Blaž Singer, ko je skiciral bodoče naloge »Bisernice". Pri tem so ga vodile naslednje misfi: Zbiranje, neprestano zbiranje Slovencev, zlasti pa prizadevanje za zbiranje dijakov in vajencev v društvu je poglavitna naloga ..Bisernice" in vsakega prosvetnega društva v mestu in industrijskih krajih. Dan za dnem prihaja slovenski človek v mesto za kruhom, da pridobi znanja in da se usposobi za svoj poklic. Tu se naseli in vedno bolj se rahljajo njegove vezi z okoljem na vasi in njegovo materinščino. Zaradi tega se tu prosvetno društvo ne sme omejiti na ozek krog svojih »starih" članov, temveč mora biti neprenehno budno. Vedno mora iskati, zbirati in po svoje zadovoljevati človeka, ki je zaplaval v morje mesta. On mora tudi v mestu občutiti — in to z veseljem — da spada v našo skupnost in da ga ta skupnost tudi obvezuje. Ne da bi omalovaževali potrebo po zbiranju odraslih vseh poklicov v pro- Opereta v celovškem gledališču: »Srečo je treba imeti“ To geslo bi lahko v polni meri uporabili tudi za vodstvo celovškega Mestnega gledališča, ki ima — kakor kaže — precej sreče pri izbiri komadov za letošnjo gledališko sezono. Z uprizoritvijo Profes-Marischkove operete »Srečo je treba imeti« se je to vsekakor izkazalo. Celovška publika, ki se je v zadnjem času le že malo navadila tudi na zahtevnejše in bolj resne komade, je pri tej opereti ponovno izpričala svoje posebno nagnjenje k veselosti in sproščenosti. Navdušenje na premieri je bilo upravičeno, kajti Theo Knapp je kot režiser poskrbel za brezhibno inscenacijo, h kateri je bistveno prispeval tudi Karl Heinz Brand kot dirigent. Med nastopajočimi so se posebno odlikovali Rotraut Volkel, Anton Wenger-sky, Franz God, Rudy Maria Bachheimer. Trude Knappl, Fred Schulze-Holz, Hubert Trattnig, Lutz Haberkorn. Scenske slike je tudi tokrat oskrbel arh. Spurny, zbor je pripravil Franz Gerstacker in za balet je bila odgovorna Bachheimer. svetnih društvih, je treba le spoznati, da mora biti v mestu in industrijskih krajih v ospredju zanimanja prosvetnih društev skrb za našo mladino. Le po mladini se bomo obnavljali, živeli in vzgajali za sedanjost in bodočnost. Naše okolje in svet se naglo razvijata in mi, ki bi morali ta razvoj docela dojeti, ga prosvetno zaenkrat še ne dohajamo. Skrb za našo mladino, kateri šola ne daje tistega, kar postaja živa realnost, je torej v mestu dvakrat potrebna In nujna. Če postaja že na deželi čitalniško delo v prosvetnih društvih problematično, potem je |asno, da ga mesto še manj prenaša. Čas in mladina v mestu zahtevata sodobnih oblik prosvetnega življenja — vzgoje, izobraževanja in kulturnega razvedrila. Mnogo bolj kot na deželi čuti mladi človek v mestu utrip časa. Mimo radia in televizije vpliva na njegov um in težnjo po razvedrilu večja Izbira med filmi, športnimi prireditvami, predavanji, razstavami in predstavami v gledališču, zlasti pa med zabavnimi lokali in prireditvami. Njegov ideal niso več učenje ljudskih iger in vaje v zborovskem petju ali v tamburaškem zboru, vsebolj se navdušuje za sodobno kulturna inštrumentalno in vokalno glasbo, za amaterstvo in poizkuse na raznih področjih tehnike, v fotografiranju, slikanju, končno pa tudi za spoznavanje zanimivosti sveta, ki so mu lažje dosegljive, kakor so bile mlademu človeku čitalniške dobe. (Nadaljevanje na 8. strani) Posrečena likovna razstava na ‘Ravnah V železarskih Ravnah na Koroškem, ki so se po zadnji vojni razvile iz malega Gu-štanja v moderno industrijsko mesto, so imeli pred nedavnim zanimiv kulturni dogodek: v avli gimnazije je slovenski umetnik Mario L. Vilhar razstavil 72 svojih del — akvarele, oljnate slike, plastiko in, kar dokazuje pestrost umetnikovega ustvarjanja, še vrsto svojih pesmi. Razstava je vzbudila veliko zanimanje zlasti med ravenskimi železarji, saj prihaja tudi umetnik iz železarskega podjetja: Litostroja v ljubljani. Mario L. Vilhar v likovnem svetu ni neznana osebnost. S svojimi slikarskimi in kiparskimi deli je že sodeloval na kolektivnih razstavah na Jesenicah, v Ljubljani, v Celju, v Zagrebu; samostojne razstave pa je priredil v Kopru, v Beogradu, na Jesenicah, na Reki, v Kranju, v Trbovljah, v Odense in v Kopenhagenu na Danskem. Za svoja dela je prejel že več nagrad, na Ravnah pa mu je tamkajšnja Svoboda podarila tokrat lepo kovinsko spominsko plaketo. Po letih razmeroma še mlad (rojen 1925) je Vilhar prepotoval že mnogo dežel: Avstrijo, Dansko, Švedsko, Nemčijo, Belgijo, Francijo in Italijo. Vtisi, ki si jih je nabral po svetu, se odražajo zdaj v njegovih delih; vendar je Vilharjevo umetniško ustvarjanje v prvi vrsti posvečeno življenju delovnega človeka. Skratka, Vilhar je umetnik, ki predstavlja človeka Mario L. Vilhar: NA OKNU olje, 1tS« takega, kakršen v resnici je. Ravno v tem pa je tudi pomen njegove umetnosti in iz tega izhaja tudi zanimanje za njegovo ustvarjanje med širokimi sloji ljudstva. Umetnik je bil tudi ob razstavi na Ravnah deležen številnih pohval, morda najlepše priznanje pa mu je izrekel ravnatelj tamkajšnje gimnazije dr. Fran Sušnik, ki je ob tej priložnosti zapisal: Dober teden smo drugo-vali z Mariem Vilharjem. Zima zunaj je bila te dni mrka, v naših gimnazijskih avlah pa je bilo polno Vilharjevega sonca in v njegovih barvah je svet bogat z lepoto . . . Vladimir Klemenčič: 7 Migracije prebivalstva na Koroškem med leti 1934 — 1951 Število tujcev se je za okraj, ki gospodarsko stagnira ali pa le slabo napreduje, izredno močno povečalo. V avstrijskih deželah, izven Koroške rojenih prebivalcev, se je povečalo od 804 (2.2 °/o) na 1103 (2.8 °/o), v inozemstvu rojenih pa še bolj, od 2370 (6.3 °/o) na 3353 (8.3 °/o), tako da je prebivalo v ve-likovškem okraju 1. 1951 nič manj kot 4456 ali 11.1 °/u izven Koroške rojenega prebivalstva. Za agrarni značaj okraja je podobno, kakor tudi za šmohorski okraj,nesorazmerno močno nazadovalo število v rojstni občini bivajočega prebivalstva od 21.876 na 17.980, v odstotkih od celotnega števila prebivalstva pa od 58.1 °/o na 44.7 °/o. Na drugi strani je pa napredovalo število izven rojstne občine prebivajočega prebivalstva od 12.505 na 17.744 ali od 33.2 °/o na 44.1 °/o. Razmerje med prirastkom na Koroškem rojenega prebivalstva, ki znaša 1343 in prirodnim prirastkom okraja, ki znaša 6367 in zmanjšanje števila v rojstni občini prebivajočih prebivalcev pove, da se je moralo ob doselitvi 1282 tujcev in sorazmerno majhnem prirastku koroškega prebivalstva izseliti 5024 ljudi. Če pa upoštevamo, da so pri prirastku Korošcev všteti tudi doseljenci iz severnega dela Koroške, pa lahko trdimo, da je porast avtohtonega prebivalstva še manjši, število tujih doseljencev in domačih odseljencev pa še večje. To tudi pomeni, da se morajo v velikovškem okraju avtohtoni domačini-Slovenci umikati pred doseljenimi Nemci. Primerjava migracijskih procesov med severno in južno Koroško S številnimi podatki smo si ustvarili solidno podobo o učinkih migra cijskih procesov na rast prebivalstva na celotnem Koroškem in po posameznih okrajih. Zanimive so tudi razlike v procesih med severnimi nemškimi in nacionalno mešanimi južnokoroškimi okraji. Sorazmerno veliko število izven Koroške rojenega prebivalstva ob popisu leta 1934 kaže, da se na Koroškem po vseh okrajih intenzivno naseljuje tuje prebivalstvo že več desetletij, povečanje števila tujcev leta 1951, v primeri z letom 1934 pa, da se je v. razdobju 1934—1951 doseljevanje tujcev še intenzivneje stopnjevalo. Do leta 1934 je bilo v vseh okrajih, razen v okrajih Velikovec in Beljak-okolica, doseljevanje iz drugih avstrijskih dežel močnejše kakor iz inozemstva. Ob popisu prebivalstva leta 1951 so pa bili že številčno močnejši doseljenci iz inozemstva po okrajih Celovec-mesto, Celovec-okolica, Beljak-okolica ter Velikovec; v okrajih Beljak-mesto, Spittal in Šmohor je pa bilo število doseljencev iz inozemstva in iz drugih avstrijskih dežel skoraj enako: večje število doseljencev iz drugih avstrijskih dežel, kakor iz inozemstva, sta imela le severnokoroška okraja Šentvid in Wolfsberg. Število izven Koroške rojenih prebivalcev je naraslo med leti 1934 do 1951 na območju gospodarskih in upravno-političnih centrov mest- nih okrajev Beljaka :n Celovca, skupaj z okrajem Celovec-okolica za 12.922. v severnokoroških okrajih za 9850, v južnokoroških pa za 9712. Prirastek tujcev, ali z drugo besedo povedano Nemcev, je po južnih mešanih okrajih z obsežnim slovenskim etničnim ozemljem tn z niž-jim številom 130.753 prebivalcev relativno večji, kot je prirastek tujcev v severnokoroških okrajih z 181.699 prebivalcev. Tabela IV. Prirastek prebivalstva po poreklu — rojstnem kraju med leti 1934—1951 Okraji Dejanski prirastek Prirastek na Koroškem rojenega prebivalstva Prirastek v inozemstvu rojenega prebivalstva Prirastek v Avttriii rojenoga prebivalstva Neznani rojstni kraj 1. Beljak-okolica 13.797 6.458 6.095 1.250 — 6 Šmohor 1.901 838 637 448 — 22 Velikovec 2.581 1.343 983 299 — 44 II. Beljak-mesto 6.235 3.777 1.856 677 — 75 Celovec-mesto in okolica 21.528 11.464 7.971 2.418 — 325 III. Spittal 13.503 7.376 3.935 2.077 + 115 Šentvid 4.433 2.250 2.052 364 — 233 Wolfsbcrg 5.657 4.311 1.099 323 — 76 Skupaj 69.635 37.817 24.628 7.856 — 666 I. Narodnostno mešani okraji južne Koroške. II. Mestni okraji. III. Severnokoroški nemški okraji. (Se fldddljuje) Naša prva letošnja kulturna prireditev Zakaj na šoli v Lepeni ni „Mladega roda“ Lepena. — Mladinski lisi .Mladi rod' je brez dvoma priznano dober pripomoček pri pouku slovenščine na dvojezičnih šolah. List je od zveznega ministrstva za pouk na Dunaju odobren za uporabo na dvojezičnih ljudskih in glavnih šolah dvojezičnega ozemlja na Koroškem. No mnogih šolah se tega primernega učnega pripomočka tudi poslužujejo, kar olajšuje delo tudi učiteljem, otrokom pa se je list po ustrezni, res mladinski vsebini ter prikupni obliki tudi priljubil. Znani pa so tudi primeri, da .Mladi rod' ne vzamejo radi v roke le otroci, ki so prijavljeni k pouku slovenščine, temveč se za mladinski list zanimajo tudi otroci, ki jih starši pod gotovimi znanimi vplivi niso prijavili k pouku materinščine. Vsekakor pa je čudno, da na naši šoli šolsko vodstvo ne naroča več šolskega lista .Mladi rod'. Dejstvo je nerazumljivo tembolj, ker prav na naši šoli noben otrok ni odjavljen od slovenskega pouka, marveč smo vse prijavili tudi k pouku slovenščine. Na šoli berejo tudi v višjih razredih le Berilo za 2. in 3. šolsko leto. Zaradi te pomanjkljivosti na naši šoli smo se pritožili pri šolskem vodji. Dejal je, da bo priljubljeni šolski list uvedel v prihodnjem šolskem letu. Prav, toda zakaj ne bi imeli tudi na naši šoli že sedaj v uporabi ta koristni učni pripomoček, kar bi olajšalo delo učitelju, šolarjem pa veliko koristilo. Mnenja smo, da je treba .Mladi rod' za naše učence naročiti takoj, že zdaj, ker ne želimo in nočemo, da bi zaradi te malomarnosti trpel pouk slovenščine. Vicekonzul Barborič je odšel na novo službeno mesto Nekaj manj kot osem let je vicekonzul Boštjan Barborič deloval v diplomatski službi na generalnem konzulatu FLRJ v Celovcu. V tej dobi je dodobra spoznal razmere v naši deželi, spoznal kraje in nešteto ljudi. S svojo osebnostjo, uslužnostjo in diplomatskim nastopom v pravem pomenu besede si je osvojil simpatije prebivalstvo vseh slojev brez razlike narodnostne pripadnosti. Njegova službena doba v Celovcu je potekla ter je bil odpoklican na drugo službeno mesto. V zadnjih tednih svojega delovanja v Celovcu se je od svojih številnih znancev in predstavnikov javnega, političnega, gospodarskega in kulturnega življenja poslovil In vsi so mu ob slovesu ob njegovem odhodu želeli z odkritimi Izrazi veliko uspehov v nadaljnji diplomatski karieri. Prepričani smo, da vicekonzul Barborič noše Koroške ne bo pozabil In bo izkoristil vsako priložnost ter naše kraje in ljudi obiskal. POTUJOČ I KINO S P Z predvaja II. del slovenskega filma Vesna .NE ČAKAJ NA MAJ' v nedeljo, dne 22. januarja ob 19.30 uri pri Kreuzwirtu pod Jerberkom, v nedeljo, 29. januarja ob 14.30 uri pri Kovaču na Obirskem, ob 19.30 uri pri Škorjancu v Banji vasi pri št. Lipšu. * V št. Jakobu v Rožu predvaja II. del slovenskega filma Vesna .Ne čakaj na maj” kino Janach v četrfek, dne 26. januarja 1961, ob 20.00 uri zvečer. Ustrezno cestnoprometnemu redu je po odredbi celovškega župana mestno področje tako-le določeno: No Beljaški cesti zahodno od Paternion-skega mostu pri izlivu Loretto poti; na južni obrežni cesti ob Vrbskem jezeru južno-zahodno pri Nautilus realiteti; na Rožanski cesti na mestni meji severno od Glinjskega mostu; na Velikovški cesti vzhodno od izliva Afritsch ceste; na Žrelski cesti pri izlivu Št. Peterske ceste južno od avtobusne postaje; na škofjedvorski cesti vzhodno od izliva Kriemhildgasse; na Št. Vidski cesti Bilčovs. — Z velikim zadovoljstvom in zadoščenjem lahko pravimo, da je bilo v nedeljo, 8. t. m., nekako praznično razpoloženje v naši vasi. Ljubitelji naše kulturne dejavnosti so spet do zadnjega kotička napolnili dvorano pri Miklavžu ter še premalo je bilo prostora za vse, ker staro in mlado je bilo na nogah in prihitelo na povabilo Slovenskega prosvetnega društva .Bilka* na igro. Igro .Črna žena' je društvena igralska skupina naštudirala in pripravila z marljivimi vajami. Na prireditev niso prišli le ljudje iz domačih vasi, temveč tudi iz sosednjih občin in preko njenih meja. Ljudje vedo, da jih naši igralci s svojimi dobro pripravljenimi nastopi še niso razočarali, temveč vedno prijetno presenetili, da lahko trdimo, stop-njevaje od prireditve do prireditve. Igra 'Črna žena' je obsežna in traja tri ure, v vlogah pa sodeluje 22 oseb. To je veliko dramsko delo, toda naši požrtvovalni in navdušeni igralci so jo zmogli zelo odlično. Mnogi gledalci so po končanih Sele-Kot. — V torek, dne 3. januarja, se je v naši okolici razširila žalostna vest, da je dobro materinsko srce Žerjavove mame prenehalo biti za vedno. S pokojno niso zgubili le njeni sinovi Honzi, Franci, Foltej in Peter svojo nad vse ljubljeno mater, temveč pri Zgornjem Žerjavu tudi sila sposobno in marljivo gospodinjo. Kljub temu, da je pokojna mati letos praznovala že visok življenjski jubilej, namreč svoj 72. rojstni dan, je bila Marija Mak še nenadomestljiva pomoč mladi gospodinji Ani. Posebno pogrešala pa bosta dobro babico mala fantka Niki in Oti. Na dan pogreba je bilo zelo neugodno vreme, zato je bil prevoz rajne na selsko pokopališče zelo težaven. Ob sedmih zjutraj smo se odpravili od doma žalosti in šele ob pol enajstih prispeli na njivo miru. Častno število žalnih gostov na pogrebnih svečanostih je pričalo, kako priljubljena in spoštovana je bila pokojna mati. — Isti dan, kot Žerjavova mama, je umrl tudi Hirsov Hanza. Pred božičnimi prazniki so ga pripeljali iz deželne bolnišnice, kjer mu tudi izkušeni in spretni zdravniki niso mogli več zboljšati njegovega zdravstvenega stanja. Pripeljali so ga k sestri Mici v Borovlje, ki mu je z vso požrtvovalnostjo stregla v njegovih zadnjih mučnih dneh. CELOVEC V torek zjutraj je prispela v Celovec iz Unzmarkta na štajerskem Antonia Henge-rer, da bi pri svojem sinu praznovala svoj 81. rojstni dan, ki ga je doživela prav v torek. Sredi dopoldneva je stara ženica prečkala kolodvorsko cesto na oglu Lid-manskygasse. Na poledeneli in spolzki cesti ji je spodrsnilo ter je padla, v istem trenutku pa ji je reverzirajoči se tovorni avto povozil obe nogi. Z rešilnim avtom so hudo ponesrečeno ženo prepeljali v celovško deželno bolnišnico. — Pred nedavnim je umrl veletrgovec z avtomobili Josef Trampitsch, ki je bil kot generalni zastopnik avtomobilske tovarne Opel znan zaradi solidnega trgovskega poslovanja tudi po naših voseh. Rojen je bil kot kmečki sin v Tigrčah pri Celovcu ter se je iz skromnih začetkov povzpel do podjetnika, v katerega obratu je danes zaposlenih okoli 150 delojemalcev. južno od izliva Steinbruchgasse; na Feld-kirchner cesti severno od izliva Winklern ceste pri vhodu v pivovarno Schleppe. Najvišja brzina za motorna vozila, 70 km na uro, je dovoljena na sledečih progah: Na Beljaški cesti od začetka mestnega področja zahodno pri izlivu Luegerstrasse; na Rožanski cesti od začetka mestnega področja južno pri izlivu Ernst-Wlattnig-ceste; na Velikovški cesti od začetka mestnega področja vzhodno pri izlivu Alois-Schader ceste. prizorih in dejanjih zatrjevali, da bi želeli še in še slediti posrečenim nastopom naših igralcev. Spet je razveseljivo dejstvo, da je bilo med 22 vlogami v igri zastopanih tudi nekaj mladih igralcev, ki so igrali prvič, vendar že prvokrat z lepim uspehom. Vse priznanje in pohvala velja seve vsem izkušenim igralcem, toda mladi naraščaj je jamstvo, da bo svoje sposobnosti spopol-njeval in sledil svojim starejšim tovarišem in tovarišicam, kajti še želimo, kljub kinu, radiu in televiziji, videti in poslušati naše domače umetniške-samorastnike na naših odrih, še se želimo zbirati ob igralskih prireditvah v naših prosvetnih prostorih, ki naj nam na vasi nekoliko nadomeščajo mestna gledališča. Zaradi tega se vsem igralcem za vso prizadevnost in trud, kar so pri številnih vajah vložili za lepi uspeh prireditve, iskreno zahvaljujemo v imenu vseh številnih udeležencev. Hkrati pa jih prosimo, da ncrs prav kmalu spet povabijo na podobno lepo prireditev. Hanza je sam čutil, da mu gre življenje proti koncu ter je bila ena izmed njegovih zadnjih želja, da bi mu ob grobu zapeli selski pevci. Željo so mu selski pevci tudi zelo radi izpolnili. Velika množica žalnih gostov se je zbrala na praznik Treh kraljev na novem boroveljskem pokopališču, ko smo polagali telesne ostanke dragega pokojnika k trajnemu počitku. Pogreb je častno pričal o priljubljenosti Hirsovega Hanza. Selski pevci so mu res lepo zapeli ganljive žalostinke v slovo. Hirsov Hanza je bil zadnja leta zaposlen v tovarni v Borovljah. Sodelavci so ga cenili kot zvestega, uslužnega in dobrega prijatelja. Bil je zelo delaven in štedljiv ter si je s svojo marljivostjo pozidal lepo hišo. Žal pa se tega uspeha ni mogel dolgo veseliti, komaj je bila hiša dogotovljena, je moral prerano leči v grob, kajti dosegel je šele petdeseto leto starosti. Žerjavovim in Hirsovim izrekamo naše iskreno sožalje! Sredi januarja letos je znašalo na Koroškem število brezposelnih 18.649 oseb, to je nasproti koncu decembra za 6294 več, nasproti sredine januarja prejšnjega leta pa za 3438 manj. Lepi zimski šport zahteva tudi žrtve. Med mnogimi ponesrečenimi smučarji minulo nedeljo se je ponesrečil tudi 16-letni Erhard Šumnik iz Male vasi pri Škocijanu. Pri smučanju si je zlomil desno spodnje stegno. Velikovška požarna bramba, ki ji nače-Ijuje komandant Hans Miklau, je v minulem letu izvedla 16 gasilskih akcij, enkrat je bila udeležena pri pomoči proti nevarnosti povodnje, enkrat pa je sodelovala pri iskalni akciji. Na domačiji Ernsta Riepla v Štebnu pri Globasnici se je pretekli teden primerila usodna delovna nesreča. Delavec Jožef Kues je na dvorišču svojega delodajalca hotel 3,5 tonski traktorski priklopni voz z lastno močjo reverzirati. Pri tem ga je vozilo na rahli strmini presililo in pritisnilo ob hišni zid. Nesrečni Kues se je smrtno ponesrečil. Na' kraju nezgode je umrl za hudimi notranjimi poškodbami. Zdravnik, ki so ga nemudoma poklicali, je mogel ugotoviti le nastop smrti. Ponesrečeni zapušča ženo, ki pričakuje v kratkem otroka. V tednu med 9. in 15. januarjem se je na Koroškem primerilo 98 prometnih nesreč z 49 poškodovanimi in 1 mrtvo osebo. V vsej državi pa se je pripetilo 805 prometnih nezgod, pri katerih je bilo 477 oseb poškodovanih, 14 pa mrtvih. Pri nesrečah so spet ugotovili neodgovorno obnašanje šoferjev, ki so v 45 primerih nesreč pobegnili in žrtve prepustili svoji usodi. V 20 primerih pa so ugotovili, da so bili vozači pod vplivom alkohola in to kljub strogim odredbam glede uživanja alkoholnih pijač za osebe, ki sedajo za volane. Požarov je bilo prejšnji teden na Koroškem sedem, v vsej državi BILČOVS Iz Bilčovsa sporočamo pretresljivo žalostno vest. Bilo je v torek dopoldne. Pri Pomočovih v Bilčovsu so se spravljali v Celovec. Oče Avgust Satran, mati Ana in 35-letni sin Janez so zasedli osebni avtomobil. Vozilo je vodil sin Janez. Dobro razpoloženi in nič hudega sluteč so se peljali v smeri proti Celovcu, kjer so se hoteli zglasiti pri notarju, da bi napravili pogodbo, ko je hotel oče izročiti posestvo svojemu sinu Janezu kot nasledniku na Po-močevi kmetiji. V družini vlada najlepše soglasje, toda čas je prišel, da bi mlajša sila prevzela krmilo posestva v svoje roke, za kar seve ni bil nihče bolj poklican kot sin Janez. Oče pa bi mu bil kot dober in izkušen svetovalec ter s svojimi dela vajenimi rokami gotovo in lahko še dolgo ob strani ter bi mu bil neprecenljiva pomoč. Na preveliko prepaščenje pa je usoda po nerazumljivih računih zahtevala drugače. Vozili so se po cesti iz Bilčovsa proti Kotmari vasi. Ceste so v tem času zasnežene, gladke in spolzke. Za motorna vozila so zelo nevarne in zgodilo se je že mnogo nesreč. Tudi na tej poti nesreča ni počivala. Bilo je okoli desete ure, ko so prispeli približno na mejo med bilčovsko in kotmir-ško občino. Na cestnem ovinku v Čahor-čah je osebno vozilo izpodneslo na levo stran ceste, v istem trenutku pa je privozila iz nasprotne smeri 25-letna žena pekarskega mojstra Elfriede Schullin iz Ve-trinja. Vozili sta trčili eno v drugo in zgodila se je strašna nesreča. Oče Avgust So-fran se je tako hudo ponesrečil, da je umrl že med transportom v bolnišnico v Celovec. Sina in ženo so z lažjimi poškodbami tudi prepeljali v celovško deželno bolnišnico, prav tako tudi pekorjevo ženo in pekarskega vajenca, ki se je tudi nahajal v vozilu. Tragična, nepričakovana nesreča je vzbudila v domači vasi in v vsej okolici veliko pozornost in sočutje s tako hudo prizadeto Pomočevo družino. Umrlega spoštovanega in uglednega očeta Avgusta Safrana, ki je moral umreti v starosti 71 let, so prepeljali na dom, kjer ga bomo na domačem pokopališču položili k večnemu počitku. O očetu, ki nas je tako nenodoma zapustil in o pogrebnih svečanostih bomo še poročali, zaenkrat pa izrekamo hudo prizadetim žalujočim svojcem naše globoko in odkrito sožalje. pa 59 s skupno škodo okoli 2,475.000 šilingov. V minulem letu je na celovškem letališču pristalo 8174 letalskih potnikov, odletelo jih je pa 8461. To je znatno višji letalski promet, kakor leto poprej. Ko se je šofer tovornega avtomobila Peter Mocher na cesti v St. Rupertu pri Velikovcu izognil proti vozečemu se vozilu, je zašel na precej strmo cestno brežino. Avtomobil se je nagnil in 76 težkih jeklenih steklenic se je zakotalilo na cesto, vsled česar je bil promet za eno uro blokiran. Skrbnik melereološke postaje na Dobra-ču Ernst Rabltsch se je v ponedeljek podal iz Aichingerjeve koče proti Domu Ludwig-Walter na Dobraču. Ker od njega ni bilo nobenega glasu po brezžični telegrafiji, so menili, da je zašel oziroma se med potjo ponesrečil. Zaradi tega so izvedli iskalno akcijo, katere se je udeležilo alpinsko reševalno moštvo, vključili pa so tudi reševalno letalo. Toda skrb je bila nepotrebna; ko je letalo krožilo nad Domom Ludwig-Walterja, je Rabitsch dal znamenje, da živi in je srečno prispel na svoj cilj, pokvarjena je bila le telegrafska naprava. V nedeljo bo v Domu glasbe v Celovcu proslava, namenjena 432 trgovskim vajencem iz vse Koroške, ki so jeseni položili izpite za trgovske pomočnike. Slavnostni govor bo imel dipl. ing. Cech, sekcijski šef ministrstva za pouk. Nov vodja deželnega delovnega urada Zvezni minister za socialno upravo je dosedanjega vodjo koroškega deželnega delovnega urada, višjega svetnika dr. Antona Cho-ca, odpoklical na zvezno ministrstvo za socialno upravo v oddelek za socialno politiko. Za novega vodjo deželnega delovnega urada je bil imenovan dr. Alfred Stickler, ki je bil doslej zaposlen kot vodja nekega oddelka na tem uradu. Dve žalostni novici Celovško mestno področje RAZNE VESTI ž)isne^eva pravljična dežela KRATEK SPREHOD PO EDINSTVENI STVARITVI NEKRONANEGA KRALJA RISANEGA FILMA Eno uro vožnje z avtomobilom od Sacramenta, glavnega mesta ameriške države Kalifornije, leži »najsrečnejša dežela sveta«•, če lahko verjamemo prospektu ki vabi ljudi v Disneyland — deželo, ki jo je ustvaril Walt Disney za velike in majhne otroke. S težkimi milijoni (ki so se izplačali), bujno fantazijo in velikim štabom arhitektov, slikarjev, graditeljev, scenaristov in drugih sodelavcev je ta nekronani kralj risanega filma ustvaril na 65 hektarov velikem ozemlju pravljično deželo, v kateri se prepletajo preteklost, sedanjost, bodočnost in pravljica. Kateri odrasli še ni nikoli sanjal o tem, da bi se vrnil v svoj otroški svet? Disney je ta sen uresničil. Ta Disneyeva dežela se zdi kot električna železnica, ki jo je nabavil očka svojemu sinku zato, da bi se lahko sam z njo igral. Da bi ustvarili muzej na prostem, so Dis-neyevi sodelavci prepotovali vseh pet kontinentov sveta. S seboj so prinesli originalne kruhovce, ovijalke in orhidejine cvetove z Amaconke, kitajska pritlikava drevesca iz Hong-Konga, redke puščavske rastline in divje zveri iz Afrike, kaktuse iz Avstralije. Prebrskali so vse ameriške muzeje in podstrešja starih hiš, povabili so strokovnjake za vesoljske polete, ki so ustvarili »svet leta 2000«. Hollywoodski filmski arhitekti, ki so bili desetletja vajeni graditi po starih slikah, fotografijah in načrtih kulise iz platna in lepenke, so zdaj prvič ustvarjali v kamnu, apnu in opeki. Na desetine starinskih ladij z Mississippija smo videli v filmih, toda vse te ladje so bile le kulise, ki so jih po snemanju zopet razdrli. Trinadstropna ladja »Mark Tvvain«, ki pluje po vodovju Disneyeve pravljične dežele, pa je prava pravcata ladja z velikim pogonskim kolesom ob boku in takšna prevaža potnike po velikem umetnem jezeru. Stvarjenje tega pravljičnega kraljestva je požrlo nič manj kot sedemnajst milijonov dolarjev (okoli 425 milijonov šilingov). Tudi ■za vzdrževanje tega ogromnega kompleksa porabijo vsako leto na sto tisoče dolarjev. Posebno veliko je veljala gradnja celega sistema prekopov in jezer. Najprej so morali razkopati ogromne gmote zemlje, da so lahko ustvarili korita za jezera in reke; ko pa so vanje spustili vodo, je voda kratko malo poniknila v zemljo. Po večmesečnih poskusih z različnimi vrstami zemlje so slednjič našli podlago, ki je preprečila usihanje vode. Velike težave je povzročalo tudi presajanje tropskih rastlin in dreves. Šele z uvozom tropskih vrst mahu in rednim zalivanjem Z vitaminskimi raztopinami je botanikom uspelo, da so ohranili nekaj dragocenih rastlinskih vrst. Možakar v sinji uniformi se vam pri vstopu v to čudežno deželo dostojanstveno prikloni. Tri minute pozneje prispete v leto 1900. Po tipični ameriški ulici ob prelomu stoletja drdra starinski tramvaj s konjsko vprego. Pred špecerijsko trgovino, v kateri stojijo veliki sodi z biskvitom, kumarami in petrolejom, stoji debelušen trgovec. Malo dalje je kinematograf, pred katerim stoji brkati klicar in vabi ljudi vanj. Tudi kavama s petrolejskimi svetilkami in okni iz pisanega stekla je tu. Tako je bilo v Ameriki, ko se je rodil V^alt Disney (1901). Sredi Disneyeve dežele je reka v pragozdu. Obiskovalec sede v čoln. Ko se čoln napolni z radovedneži, povzdigne čolnar svoj glas: »Potovanje, ki ga boste sedaj nastopili, ni brez nevarnosti. Za vsak primer imam pri sebi nabito puško. Pozor, ne namakajte rok v vodo!« In že se prikaže iz vode ogromna glava nilskega konja. Krokodili se plazijo po obali in plavajo okoli čolna. »Pozor! LOJZE KOVAČIČ: Lovci na človeške glave! Streljajo z zastrupljenimi puščicami!« vpije mož pri krmilu. »Sklonite se!« V naslednjem trenutku poči strel. Med ovijalkami vidite tigra, za njim pa topota skozi pragozd krdelo slonov. Čoln pristane v »deželi Toma Sawyera«. Tu stoji na vzpetini trdnjava iz hlodov, kakršne vidimo v kavbojskih filmih. Iz daljave slišite bojne krike Indijancev in strele »ble-doličnikov«. Nenadoma se znajdete v indijanski vasi. Poglavar »Sedeči bik« ali kako se že imenuje, vas dostojanstveno pozdravi. Vse naokoli se odvija življenje indijanske vasi, kakršnega ste vajeni iz filmov: možje se odpravljajo na lov ali boj, ženske obdelujejo polja in kuhajo, okoli nog pa se jim motajo indijanski otročički. Vzdušje iz indijanskih romanov in filmov je tako pristno, da navduši vsakega obiskovalca. Skozi teksaško pustinjo drvi poštna kočija s četverovprego — kakor v časih divjega Zahoda. Izza neke skale se pojavijo trije maskirani razbojniki na konjih in jo urežejo Zgodba o zmešanem računanju Oče: Stoji miza. Na mizi je prt, na prtu skodelica, tvoj medvedek in zraven žlica! Koliko stvari je to? Sinko (potihem šteje); Miza, prt, skodelica, medvedek, žlica. Pet stvariI Oče: Prt vzamem in žlico skrijem. Koliko stvari še ostane? Sinko: Tri. Miza, skodelica in moj medvedek. Oče: Žarnica sveti. Pod žarnico stojita dva stola, na teh dveh stolih sedijo dva fantka in punčka. Koliko je to vse skupaj? Sinko: Šest. Oče: Vsi trije se strašno prerivajo. Eden izmed fantov odide, ker je jezen in zaspan in odnese stol. Koliko še ostane? Sinko: štiri. Fantek, punčka, stol in žarnica. Oče: Tedaj pride mama in prinese stol nazaj. Koliko jih je zdaj? Sinko: Mama, stol, fantek, punčka, žat-nica in še en stol. Šest. Oče: Ena usta so in to so tvoja usta in v njih je žlica in na žlici krompir. Koliko je to? Sinko: Krompir bom kar pojedel in potem sta samo dve stvari, usta in žlica. Oče: V avtu je sedem ljudi, en kovček in na strehi avta je kužek. Ne vem, kako je prišel na avto. Ti tudi ne veš? No, povej, koliko je to? Sinko (dolgo šteje): Deset. Oče: Dva izstopita, vzameto kovček, pa tudi kužek skoči dol. Koliko jih še ostane? Sinko: Šest! Oče: Podpiraš si glavo z roko in poješ pesmico. Koliko stvari je to? Sinko: Glava, roka, pesmica. Tri. Oče: Takrat pride mimo konj, na katerem jaha mož, ki ima lok in puško. Koliko je to zdaj vse skupaj? Sinko (šteje potihem): Sedem! Oče premišlja, kaj bi še vprašal. Toda sinko pravi: Očka, jaz sem zaspan! Očka ga vzame in odnese v sobo. Sinko: Očka nosi sinka! Koliko ljudi je to? Oče: Dva. Oče položi sinka v posteljo. Sinko: Koliko je zdaj to? Očka, jaz in postelja? Oče: Tri. Sinko: Pa še eden je. Oče premišlja po pravi: Ne vem! Sinko: Spanec. Potem je to štiri! Oče mu želi lahko noč in gre. Sinko zavpije: Koliko pa jih je zdaj? Oče: štirje. Sinko: Ne. Zdaj so samo trije: Jaz, spanec in postelja. Ti manjkaš. Lahko noč! Oče pomisli: No, lepa reč. Zdaj se je naučil tega zmešanega računanja in ne bo miru pred njim. Treba bo pač potrpeti! za kočijo. V pustinji Disneyeve »čudežne dežele« se pred očmi radovednih obiskovalcev odvija divja gonja, dokler kočija in njeni zasledovalci ne izginejo za skalovjem v daljavi. Ves prizor se večkrat na dan ponovi. Nekoliko manj prepričljiv je pravljični del. Gradovi in dvorci s princi in princesami, hišice, v katerih prebiva čarovnica ali Sneguljčica s sedmimi palčki, škratje in vile — vse to je tako realno pred gledalcem, da vsaj za odraslega gledalca izgubi velik del svoje pravljičnosti. Kako grozna je gusarska ladja! Toda ko se ji približate, opazite med morskimi razboj- FRANCE FILIPIČ: Zakaj fantiček molči il Kdo je neki odnesel iz mamine omare tri sladkorje! Kdo je neki otresel z očetovega drevesa tri breskve! Kdo je neki raztresel v babičinem predalu vse razglednice) Fantiček molči. Že se je hotel zlagati, da ni bil on. Pa je še o pravem času priskakljala miška in mu odgriznila jezik. Zato fantiček molči. niki, ki se motajo po krovu, in nagrabljenimi zakladi — reklamo za ribje konserve. Obiskovalca iz Evrope še celo motijo številne reklame. Nekatere med njimi so za naš pojem naravnost vsiljive in neokusne. Tako je na primer v Pepelkinem gradu reklama za neko tovarno čevljev, v Trnuljčičinem gradu pa reklama za uspavalno sredstvo. Videti pa je, da Američanov te reklame prav nič ne motijo. Vajeni so iz radia in televizije, da med sporedom slišijo ali vidijo reklamo za tovarno, ki je oddajo omogočila. Disney seveda svoje »čarobne dežele« ni zgradil iz idealizma. »Disneyland« je podjetje, ki ima svoj gospodarski račun. Zato je tudi razumljivo, da v njej ni nič zastonj. Za vsako atrakcijo morate plačati posebno vstopnino in razen čudovitih stvaritev hollywood-skih scenaristov morate požirati tudi kričeče reklame podjetij, ki prispevajo v tem, da gospodarsko podjetje »Disneyland« uspeva in prinaša njegovemu ustvarjalcu velike dobičke. Korenine Sele pozneje, v somraku se začne bistriti Ačimova vročična blodnja. Tam, kjer se je sonce zaklalo na planini, se vzdiguje nekaj velikih vijoličastih mehurjev. Sončni dim z modrino obliva sneg. Črni se blagajna in stoji pokonci, črnijo se mrliči v sukneni obleki, razmetani po snegu okoli blagajne pred občino, katere pečat greje Ačim v nedrju, posušene lužice krvi postajajo rjave, pa se črnijo in varajo oči, da se je sneg otajal in da kuka zemlja skozenj. V somraku se tudi tarnanje sliši dalj in glasneje. In raste votli brest. Ačimu odleže, ko ga oddelek vojakov v skupini kmetov, navezanih eden na drugega, odpelje v Polanko. Molčijo povezani Prerovčaini, molčijo tudi vojaki, ki gredo peš za njimi. Konji ovohavajo vojake po vratu in hitijo, da bi prej prišli iz vasi, v kateri se je danes streljalo z ostrimi naboji. Na Katičevem dvorišču je tiho. V hiši ne sveti svetilka. Le kje je Simka? od daleč pomisli Nikola. Ve, da ji je nocoj on edina moška roka v hiši in varstvo. Utegnila bi, hajduk, nocoj zajokati pred njim, on pa bi ji stisnil lica z dlanmi. Stopi k akaciji, da jo počaka, menda se bo od kod pokazala, toda spomini mu zasujejo željo in ga odvlečejo v klet na slamnato ležišče med kadicami, Polnimi prevretih sliv. Lahko prezeblosf in glavo pokrije z velikim kožuhom. ... To so bili rodovitni in oblačni časi. Če si znal, si lahko postal tudi knez. Tisti čas samo leni in neumni niso zrastli. Siromaki naj se ti ne smilijo. Tudi volkovi hodijo po štirih nogah, toda zobe zarivajo v debele vratove ovnov. Visoke je videti od daleč in tudi ptice zletajo nanje. Pa tudi vetrovi jih šibajo in jim pačijo obraz. Jaz nisem znal. Kaj morem, ko je deževje izpralo tudi njivico mojega očeta, in seme mu je padlo med suhe grude, če-| prav so bila poletja dobra. Jaz pa, ko mi je bilo dvajset let, ničesar nisem hotel na drobno in počasi. Takšna je bila moja narava. Obrnem se in vidim: leto je tako, da, če ponudim vstaji glavo, lahko postanem tudi knez. Pa pravim sebi: Nikola, zdaj ali gospodar ali pokojnik! Vem, da bi mi oče isto svetoval. Pride mi na uho, da Toma Vučič pripravijo vstajo. Besen človek je bil. Njegove roke sem zmerom bolj cenil kot njegovo pamet. .Knez in svinjor sta si enaka!' je govoril ubogim na duhu, ki niso prostati knezi in vojvode. In napotil sem se k njemu z namenom, da postanem vojvoda. Mlatilo mi je v srcu in noge so mi bile take, da bi prišel na vsako gumno. V Kragujevcu smo brez krogel odpeljali vojsko s seboj. Nikjer nisem videl toliko tepk kot tedaj okoli Leprenice. Ko smo šli naprrej proti Beogradu, so se ljudje nabirali ob nas kakor ovce na solilo. Zmerom smo rodi netili vstaje. Mislilo se je tako: huje, kakor je zdaj, ne more biti, če pa pride boljše, bo to čist dobiček. Če se glave izgubijo, nikoli niso bile naše. Odkar pomnijo, v naši mali Srbiji kmetje živijo s tujimi j glavami. Če sam izgubiš glavo, ti protem vsaj ni žal. Če jo drago prodaš, jo utegnejo še gosli opevati. Tako smo, ne da bi privoščili počitek ne svojim ne konjskim nogam, prišli do tistega hriba v Beogradu, na katerem so Turki Sava Nemanjiča zažgali. Tu, za Tomom Vučičem in nje- mu podobnimi, smo izklicali novega kneza, jaz pa sem ostal, kar sem bil. Ko smo se vračali, je šel vsakdo v svojo smer. Preskakovali smo ograde in kradli kmetom ovce. Kradli smo tudi kokoši, zakaj nič se ne konča tako, kakor se je začelo ... Simkini koraki gredo p>o njegovem stropu kakor ptica po nedolžnem snegu. Lahko in hitro. Nikola izvleče brado izpod kožuho in nastavi ušesa, da bi slišal skoz1! pod tudi njeno dihanje. Ni prišla sprat. Jemlje nekoj iz skrinje. Sklonila se je, se vzravnala, šla ven, malo je prostala pri vratih ... Ona ve, kje je on. Samo zavpiti ji je treba. Jaz sem ji nocoj za vse. Razburjen dolgo čoka, da bi ga p>o-klicala. Po vasi počasneje blodi žensko žalovanje, pasje lajonje in nemir, ki ga povzroča samo vojska. Vse vstaje so različne, samo noči p>o njih so vedno enake. Spromni se tiste noči p>o timoški vstaji, ko so v Krivem Viru tudi ograde gorele in ko so ječale goreče ovce. Oven p>a je bežal s plamenom v runu, oven vodnik z zvoncem, ogenj in rogovi so udarjali v plot, za katerim se je bil skril; on je metal sneg na goreče runo, vse dokler si ni oven polomil rogov v plotu in liprah, zvijajoč se. Pobegnil je od tam in vso noč je smrdelo zgorela volna in meso. Tedaj je zbežal k Ačimu in od tiste noči je postal hlapec. Da ubija iz zasede in v pozni nočni uri požiga hiše. Nikoli več p>o njegovi želji. Simka odpre duri, gre ven, sneg škriplje, Nikola se privzdigne... Ne bo šla k meni. Nocoj nisem p>otreben nikomur. Dušeče je od žalosti v temi nad kadicami, v kleti. To dolgo traja. Noče in ne more biti nepjotreben. Ne zavoljo Ačima in ne zavoljo nje. Kako jima bo p>o-gledal v oči? Slabši je od Djordja. Slabši je celo od Mi-jata, ki je probegnil, kakor hitro je slišal zvonove. Potem se sp>omni, kako sto drug prroti drugemu sedela ZA GOSPODINJO IN DOM KAKO OBEDUJEMO Vzgoja oipofe VELIKA ODGOVORNOST Vzgoja otrok se pričenja takoj pri rojstvu in se nadaljuje vsak dan. Starši navadno mislijoda so že samo s tem, ko so odrasli, sposobni pravilno vzgajati in ne pomišljajo na to, da je vzgajanje izredno zapleten in odgovoren proces, pri katerem so napake skoraj neizbežne. No vseeno se nekaterih, ko jih dodobra spoznamo, le lahko izognemo in tako koristimo otroku in sebi. SREDIŠČE VSEGA Prva napaka v vzgoji, ki jo starši lahko zagrešijo je, da postavljajo svojega otroka v središče vsega dogajanja. Stalno ga kažejo gostom, vsa družina se neprestano zbira okoli njega, mati ga niti za trenutek ne pušča samega itd. Rezultat takega obnašanja je, da otrok začne postavljati vedno večje zahteve in kmalu postane zelo muhast, kar pa je težko popraviti. NASVETI . . < > < • < > M Usnjene hrbte knjig ncrtrimo kdaj L pa kdaj z mešanico terpentina in ben-:! cina ter jih nato zdrgnimo z mehko ;; ;; krpo. Tako bodo obdržali sijaj. L ■ Polivinilaste predpasnike po po- ;; trebi očistimo z mlačno milnico in spe- I remo s čisto vodo. Osušene namaze- ;; mo z glicerinom. ■ Kadar lešnike ali mandeljne sek- ;; ;; Ijarno, jih malo potrosimo s sladkor- j! !: no moko, da nam ne bodo odskako- ;; ;: vali pod nožem. NAUČITE GA DAREŽLJIVOSTI Ko majhen otrok vidi nek predmet, ga hoče imeti. Ko bo star eno leto in pol, se bo že igral z drugimi otroki in zahteval zase njihove igračke. Toda obenem bo svoje igračke ljubosumno zadržal zase, Ali lahko pomislimo na to, da je egoistf Pravzaprav otrok še ničesar ne razume. Nima še občutka lastnine, ki ga pridobi šele med petim in šestim letom, žato misli, da so mu igračke drugih otrok na razpolago in si jih zato hoče ogledati. Toda svojih ne da, ker se z njimi igra, a igra je zanj zelo resna stvar. Če vam je otrok takoj pripravljen dati igračko, vsekakor pričakuje, da mu jo boste takoj vrnili. To dajanje in vračanje je za otroka tudi nekakšna vrsta igre. Če otrok jemlje igračke prijateljev in jih noče vrniti, ga poskušajte vključiti v igro starejših otrok, ki bodo lahko branili svoje pravice. Prav tako pa otroka tudi ne silite, da bi posojal ali dajal priljubljeno igračko. Ko mu ho 3 leta, se bo začel zanimati za kolektivne igre. Pri igrah z žogo, kockami se bo navadil na dajanje svojih igrač drugim otrokom. GRDE BESEDE Ko boste iz otrokovih ust prvič slišali grdo besedo, boste gotovo zelo neprijetno presenečeni, Otrok zelo rad ponavlja grde bese- Vse premalo se gospodinje zavedamo pomena dnevnega obeda. Če bi vas, drage bralke, opazovala, kako pripravljate obed na mizo, kako prisedate same poleg, bi prav gotovo videla marsikaj, kar ne poživlja teka in ne ustvarja prijetne domačnosti. Morda boste ugovarjale, saj je vseeno, kaj, kako in kje poješ, glavno, da si sit, in kdo ima čas misliti še na to, kako bo pojedel, ko je že s tem dovolj dela, da znesem skupaj. In še in še. Ugovorov je mnogo, vendar vseeno to ne drži. Obed mora biti pripravljen tako, da pridejo tudi naše oči na svoj račun in obedovati moramo v miru in počasi. Dobro poznamo pregovor: »Še pes hoče imeti pri jedi svoj mir.« Da, še pes. In mi? Le malo premislimo, kako včasih zmašimo kosilo skupaj, in če nam pri tem mašenju še nekako uspe, da ima dober okus, ga pa v taki naglici pospravimo, da komaj vemo, kaj uživamo. Na kaj naj gospodinja pazi, kadar pripravlja obed? Na jedilnik, na kalorično vrednost, na vitamine, da, na vse to mora paziti že pred kuhanjem. Ko pa je kosilo gotovo, tedaj ga je treba servirati okusno, domače. Bel prt, servieti, dvojni krožniki, da, vse to je lepo, toda za prijetno domačnost, za sposobnost obeda, da tako rečem, pa ni potrebno. Najvažnejša je čistoča. Če posodo, ki smo de okoli tretjega leta starosti. Kako se tu lahko pomaga? Otroka zabava, če z govorjenjem nekoga neprijetno preseneti, zato je normalno, da se morajo starši narediti, kot da sploh niso ničesar slišali. Brezmiselno je kaznovati, ker otrok pomena besed, ki jih uporablja, tako ali tako ne razume. Ta grda navada bo sama od sebe prešla, ko bo otrok opazil, da na njegovo govorjenje nihče ne reagira. OTROK JE SUROV Dveletni malček kaj rad udari z svojo lopatico svojega prijatelja, štiriletni junaki bi najrajši »postreljali« vse okoli sebe s svojo • pištolo«. Tako obnašanje še ne pomeni, da je otrok surov in da se bo razvil v pretepa jo med kuhanjem umazali, operemo pred kosilom, če kuhinjo pometemo in pospravimo mizo, smo že veliko dosegli. V trgovinah dobimo že kar na izbiro prte iz polivinila vseh vzorcev in barv. To je zelo praktično in čedno in vam jih zares svetujem. Seveda, vročine ne prenesejo, sicer pa imajo dolgo uporabno dobo. Kaj pomenijo rože na mizi med obedom, pa četudi samo drobna zelena vejica, ne bom poudarjala. O tem smo si najbrž edine. Da poteka obed lepo prijetno, je zelo važno, da posede družina za mizo vsa hkrati. Da mora biti kosilo gotovo do določene ure, to je jasno. Marsikatera žena se kar ne more navaditi na točnost in tako kmalu navadi še moža in otroke, da zanemarjajo kosilo, oz. jo pustijo čakati. Kar se tiče reda in točnosti ne popuščajte prav nič. Da lahko zamudi kosilo, mora biti zares važen opravek, ki ga mora javiti ali se vsaj opravičiti. Na to obzirnost navadite moža in otroke. Sicer pa sem prepričana, da če boste znale napraviti ure obeda prijetne, bo vsakdo rad prišel domov. Mnogim je spomin na družinske obede, ko je bila vsa družina zbrana okrog mize, najljubši. Določite primerno uro za kosilo in ta naj drži. K obedu prihajamo dobre volje. Ne načenjajmo mučnih pogovorov pred kosilom in ča. Otrok pač udari, da bi obveljala njegova volja. Ko bo malo odrastel, bo prenesel svojo grobost v igro. Grobost je torej normalen pojav, z razvojem se otrok privadi tudi obvladanja samega sebe. Pogoj za to je, da v družini najde tri zelo važne elemente: nežnost, razumevanje in . . . močno roko. NEPRIJETNE DOLŽNOSTI Oblačenje, pospravljanje igračk, pozdravljanje, — za otroka so to nadvse neprijetne dolžnosti. Zato mu poizkušajte vse to prikazati kot igro. Razna pravila olike, naučena na pamet, so najmanj pomembna stvar pri vzgoji otrok. Bodite brez skrbi, otroci se bodo lepo obnašali, če tako delajo tudi družinski člani, s katerimi živijo. če je slaba volja tu, jo skušajmo odvreči, dati v stran, se odpočiti in umiriti. Če to res ni mogoče, potem pa prav gotovo lahko preprečimo jezo in razburjenje. Nervoza, strah, vpitje in jeza jemljejo apetit, to ni nič novega, le zapomniti si moramo in paziti, da v našem domu ne bo za vse to prostora niti čaLjubim vas, milostljiva gospa.« »Saj me sploh ne poznate.« »Že večkrat sem vas srečal; sledil sem vam do vaše hiše. Oprostite moji odkritosrčnosti ... Zdaj vam lahko naposled povem, da vas obožujem.« Dama v sivi obleki odgovori hladno: »V pismu obljubljate, da mi boste povedali podrobnosti. Torej?« »Ne govoriva zdaj o tem, milostljiva gospa. Saj vas vendar ljubim...« Jame ji poljubljati roko. Dama v sivi obleki skloni glavo in gleda čez svojo roko. >Kako mlad je še«, pomisli. * »Zdaj pa moram iti, ljubček«, pravi dama v sivi obleki čez dve uri. Njen glas zveni toplo, prisrčno, ko se poslavlja. »Pridem v ponedeljek ob istem času. Veselim se nate, ti. ..« Stopi v prednjo sobo, da bi si pripela klobuk na glavo. V zrcalu se ozre nanj. »Da nc pozabim, kar se'tiče mojega moža in igralke, kdaj si ju videl, praviš?« »Prejšnjo sredo.« »Izključeno.« »Zakaj?« Dama v sivi obleki odpre vrata: »Že tri leta sem vdova.« In odhiti po stopnicah. Takoj jih odpro. Presenetljivo PERO PERSONELLO Burna ljubavna zgodba btran 8 Celovec, petek, .20 januar 1961 Štev. 3 (975 Mladina je naša bodočnost (Nadaljevanje s 3. strani) Vsako vsiljevanje mladi človek odklanja. Ker pa je le on naša bodočnost, smo dolžni mi, da se mu približamo, ga poizkušamo zadovoljiti v krogu naših društev in ga privezati na nje. Reševanje tega problema pa zahteva ustvaritev potrebnih pogojev, da bo mladina dostopna za vzgojo, za spoznanje današnjosti in za oblikovanje bodočnosti. Rešiti ta problem pomeni, pridobiti mladino k izobraževanju, za ljubezen do svojega jezika in naroda ter njegove kulture in za spoštovanje svojstvenosti drugih narodov. Zato je delo prosvetnih društev v mestu ter med industrijsko, dijaško in obrtniško mladino mnogotero, tako pestro, da ga ni mogoče zajeti v nobenem receptu. Jasno je le, da to delo zahteva materialne predpogoje, na prvem mestu primerne društvene lokale. Za take lokale je premalo, če imajo poleg sten, oken in vrat še nekaj miz in sedišč. Oni morajo biti tudi drugače opremljeni in sicer primerno željam in težnjam članov in prijateljev društva, zlasti mladine. Če se že po društvih na deželi kažejo težnje po klubskih oblikah prosvetnega dela in življenja, je ostvaritev teh pogojev v mestu naravnost predpogoj plodnega prosvetnega razvoja. In še eno težnjo sodobnega človeka je treba pri vsem tem upoštevati. Motorizacija mu omogoča potovanje in spoznavanje sveta. V osebni zadostitvi temu stremljenju pa to večkrat pomeni zapravljanje denarja za razmeroma plehko razvedrilo. Društveno izletnišfvo pa ne zmanjša le stroške spoznavanja sveta, temveč daje lahko temu globjo vsebino, da poleg krajev človek spoznava tudi njihovo preteklost in sedanjost, kulturo in gospodarsko življenje In da ustvarja pogoje za medsebojno spoznavanje In prijateljstvo. Tako organizirano izletništvo krepi dobre odnose med narodnostim! in njihovimi kulturnimi stvaritva- mi, kar je nedvomno očividen interes slehernega sodobnika, zlasti mladega. Čas je, da se s fo problematiko spoprimejo društva v mestu in društva, ki naletijo na industrijsko, dijaško in obrtniško mladino. Čez nekaj časa, morda že v kratkem, bodo pred tem problemom stala tudi po-deželjska prosvetna društva. Le ta v svojem stremljenju po nudenju vzgoje in izobrazbe ter kulturnega razvedrila z vso pravico zahtevajo posredovanja vzgledov in izkušenj od društev, ki pred tem problemom že danes stojijo in katerih društveniki so že danes v odgovornosti do svojih prednikov dolžni, da se ga lotijo in da ga čim prej rešijo. Tudi Italija prodira v vsemirje Čast, do je prva v Evropi izstrelila vse-mirsko raketo, pripada Italiji. Prejšnji teden je namreč skupina italijanskih znanstvenikov na Sardiniji izstrelila prvo italijansko vsemirsko raketo, težko 700 kg, ki je dosegla višino 170 kilometrov. Raketa je bila dvostopenjska in je druga stopnja po izstrelitvi sprostila oblak natrijeve pare, visok približno 90 kilometrov, ki ga je bilo videti zelo daleč. Izvedeni poskus spada v okvir vsemir-skih raziskovanj izključno znanstvenega značaja. Vodja skupine znanstvenikov, prof. Broglio, je po izstrelitvi rakete izjavil, da bodo s poskusi še nadaljevali in skušali doseči večje višine, vsaj do 400 km. Podatke, ki so jih dobili ob izstrelitvi prve rakete, bodo še proučili in jih nato posredovali znanstvenikom vseh držav. Poleg uradnega sporočila o uspešni izstrelitvi rakete je bilo tudi napovedano, da bodo prihodnje poskuse po možnosti izvedli ob jutranji zarji ali ob večernem mraku. S tem hočejo čim večjemu številu italijanskega prebivalstva omogočiti, da bi videli oblak, ki ga bodo sprostile rakete, ko bodo dosegle skrajno višino poleta. RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, ».45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. pro-* ra m: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, i9.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: 1. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — '.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski soncert. Slovenske oddaje Radia Celovec Nedelja, 22. 1.: 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 23. 1.: 14.00 Poročila, objave. Pregled sporeda. — Venček koroških napevov. — Narodopisno predavanje: Ožbald Gutmann — 18.00 J. F. Perkonig: Ugrabljena strd. Torek, 24. 1.: 14.00 Poročila, objave. — Ura pesmi. Sreda, 25. 1.: 14.00 Poročila, ob‘ave. — Za našo vas. — Kar želite, zaigramo. Četrtek, 26. 1.: 14.00 Poročila, objave. — Otroci, poslušajte! Petek, 27. 1.: 14.00 Poročila, objave. — Zgodovina odkrivanja sveta: Azija. Sobota, 28. 1.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 18.20 Iz domačih gajev: Železna Kapla. Sobota, 21. januar: I. program: 6.10 Ju'ran'a gimnastika — 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 širni pisani svet — 13.10 Mednarodne smučarske tekme, Hahnenkamm — 14.15 Pozdrav nate — 16.20 Mladinska oddaja — 16.45 Iz parlamenta — 18.10 Za delovno ženo — 18.55 šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Tajna poroka", opera — 22.25 Plesna glasba. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.15 Ti in žival — 10.00 šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgled — 15.00 Mladinski koncert — 19.15 Hopla, dvojčki I — 20.00 Dobro zabavo — 21.00 Možgani na dopustu, moderna pravljica — 21.45 šport — 22.10 Pogled v svet. Nedelja, 22. januar: I. program: 6.50 Hišni vrt — 8.05 Kmečka oddaja — 11.00 Veselo pelje, veselo igranje — 12.00 Glasbena nedeljska promenada — 13.00 Operni koncert — 14.00 Mednarodne smučarske tekme, Hahnenkamm — 15.00 Pozdrav nate — 16.15 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 18.15 Mladina, poslušajl — 19.00 šport — 20.10 »Same osmice in devetice", komedija — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.10 Vesele melodije — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 11.00 Orkestrski koncert — 13.15 Za avtomobiliste — 16.45 Popevke — 19.10 Odda;a zveznega kanclerja — 20.00 Lepi glasovi, lepe viže — 20.45 Eva v vrtu Eden — 21.45 šport — 22.15 Pus'ni ples do polnoči. Ponedeljek, 23. januar: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Operni koncert — 14.45 Posebej za Vas — 15.30 Knjižni kotiček — 16.00 Avstrijska pokrajino — 18.35 Mladinsko oddaja — 18.55 šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Prava gospodinja — 19.30 Odmev časa — 20.30 Male misli za velike ljudi — 21.00 Koroški visokošolski tedni — 22.10 Pogled v svet — 22.25 Teden pri Združenih narodih. II. program: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska odda a — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Ženska oddaja — 20.00 Noben človek ne pozna svojega časa — 21.55 Tedenski športni komentar — 22.15 Operetni koncert. Torek, 24. januar: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.45 Domači zdravnik: Vodenica — 15.15 Komorna glasba — 18.00 Mesec dni deželne politike — 18.55 šport — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa — 20.15 »Napačno stoletje", komedija — 22.10 Pogled v svet — 23.00 Dunajske viže. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 8.20 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Glasba Frcderica Chopina — 12.03 Za avtomobilisle — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 šolska oddaja — 15.30 Dunaj ostane Dunaj — 17.10 Kulturne vesti — 17.45 Esperanto — 17.55 UNESCO — 20.00 štirje proti štirim — 20.30 Tu se smeji Stajerc — 21.55 šport — 22.15 Ljudske viže. Sreda, 25. januar: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Tako zveni v koroški deželi — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.45 Glasba za mladino — 18.55 šport — 19.00 Od plošče do plošče — 19.15 Prava gospodina — 19.30 Odmev časa — 20.15 Orkestrski koncert — 22.10 Pogled v svet — 22.40 Vam v veselje. II. program: 6.05 Premislite, prosimo, sami — 7.10 Beležke iz dnevnika — 9.05 šolska oddaja — 9.35 I* ustvarjanja velikih mojstrov — 10.15 šolska oddaja — 11.00 Za ljubitelja resne glasbe — 12.03 Za avtomobi- lisle — 13.30 Za prijatelja opere — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Ženska oddaja — 19.40 Družinska oddaja — 21.00 Vsaka stvar ima dve slrani — 21.55 šport — 22.15 Male pre- drznosti z glasbo. Četrtek, 26. januar: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Zve- neče platno — 8.45 Avstrijci v tujini — 13.10 Mladina igra — 14.30 Ura pesmi -i- 15.30 Koroški avtorji: Humbert Fink — 15.45 Zdravnik, njegovo poslanstvo in naloge kot pomočnik človeštva — 16.00 Za veselo popoldne — 18.20 Oddaja zbornice kmetijskih delavcev — 18.35 Mladinska oddaja — 18.55 šport — 19.30 Odmev časa — 20.15 5’ajersko-koroška pustna oddaja — 21.00 Zvoneča alpska dežela — 22.10 Pogled v svet — 22.15 šport — 22.30 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. II. program: 6.05 Preden odidete — 7.10 Beležke iz dnevnika — 8.10 Glasba na tekočem traku — 9.05 šolska oddaja — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 14.35 Igra z zemeljsko kroglo — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Misli o vrednosti izpovedi prič — 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti —■ 17.40 Ženska oddaja — 20.00 Ob izviru Cetin* — 21.55 Spori. Petek, 27. januar: I. program: 6.10 Jutranja gimnastika — 8.00 Orkestrski koncert — 8.45 Vpliv značaja — 15.30 Kulturno ogledalo — 17.10 Dunajska kri, lahka kri — 18.00 Pust, karneval — 18.55 šport — 19.15 Prava gospodinja — 19.30 Odmev časa — 20.15 Mozartov slavnostni teden 1961 — 22.10 Pogled v svet. II. program: 6.05 Mladi glas — 7.10 Beležke i* dnevnika — 8 10 Prosimo, prav prijazno — 9 05 šolska oddaja — 11.00 Za ljub telja resne glasbe — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za prija elja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Glasba za mlade zaljubljene ljudi — 17.10 Kulturne vesti — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 21.55 šport. Televizijski program: Vsakodnevna oddaja: 20.00 Ca s v sliki. Cd-doja Cas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 22. 1.: 10 00 Mednarodne smučarske tekme, Hahnenkamm — 12 05 Kaj mislite o tem — 13.00 Mednarodne smučarske tekme — 17.00 Za otroke — 17.40 Svet mladine — 18.40 O utopičnih romanih — 20.05 »Nippon no Shiki", japonska revija — 21.15 .Amerika' Marko Twaina". Ponedeljek, 23. 1.: 19.30 Tudi fo je Avstrija — 20.20 »Don Pasquale", komična opera Donizettija — 21.50 Aktualni šport. Torek, 24. 1.: 19.30 Veliko vprašanje o gospodarskem obtoku denarja — 21.00 Pustolovščine pod vodo. Sreda, 25. 1.: 17.00 Za otroke: Listamo po slikanici —• 17.30 ,Fury", pustolovščine konja — 18.00 Za družino — 19.30 Očka je najboljši — 20.20 Črno na belem — 20.50 »Očividec", igra. Četrtek, 26. 1.: 19.30 šport — 20.25 Kdor ve, dobi — 21.15 Evropsko prvenstvo v umetnem drsan‘u. Pelek, 27. 1.: 19.00 »Bošti med roparji", veseloigra, prenos iz Lowingerjevega gledališča — 21.15 Evropske prvenstvo v umetnem drsanju. Sobota, 28. 1.: 19.30 Kaj vidimo novega — 20.20 »Dober večer", vesela oddaja s Petrom Fuankenfeldom — 22.25 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00. 13.00. 15 00. 17.00, 22.00 Sobota, 21. januar: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu — 8.55 Ro-dijska šola — 10.15 Zbor Slovenske filharmonije — 10.40 Angleščina za mladino — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Pionirski tednik — 12.00 Veseli hribovci — 12.15 Kmetijski nasveti — 13.30 Za prijetno sobotno popoldne — 13.50 Operne melodije — 14.20 šport in šporlniki — 14.35 Voščila — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Zimske veselje — 16.40 Planinski oktet — 18.00 Jezikovni pogo- vori — 18.45 Okno v svet — 20.00 V izbi na toplerr. (s pevci in godci) — 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. Nedelje, 22. januar: 6.00 Jutranji pozdrav — 7.35 Godba na pihala — 8.00 Mladinska radijska igra — 10.00 Se pomnite, tovariši — 10.30 Poje Slovenski oktet — 12.00 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.15 Voščila — 15.30 Po Madžarski — 16.00 Humoreska ledna — 17.10 Slovenske narodne pesmi — 17.30 Radijska igra — 18.45 Trio Slavka Avsenike — 20.05 Izberite melodijo tedna — 20.50 Zabavni orkester RTV Ljubljana — 21.00 Ob 60-letnici skladatelje-Blaža Arniča — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku. Ponedeljek, 23. januar: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje — 8.40 Poljska zabavna glasba — 9.20 Zbori in scen« iz oper — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Za otroke — 12.00 Logarski fante so v gosteh — 12.15 Radijsko kmečka univerza — 13.50 Vedri zvoki — 14.15 Jugoslovanske radijsko postaje pozdravljajo slovenske poslušalce: radio Priština — 14.35 Voščila — 15.40 Na podzemski londonski železnici — 16.00 Operne melodije — 17.15 šoferjem na pot — 18.00 športni tednik — 18.50 Človek in zdravje — 20.00 Glasbeni variete — 20.45 Kulturne* tribuna — 21.00 Koncert komornega orkestra RTV Zagreb Torek, 24. januar: 5.00 Dobro julro — 8.05 Izberite melodijo tedna — 8.55 Za šolarje — 9.40 Pesmi in priredbe Danila Bučarje — 10.15 Violinske skladbe slovenskih skladateljev — 10.40 Utrjujte svo o angleščino — 11.00 Iz opere »Mo-non" — 11.40 Hammond orgle v ritmu — 12.00 Narodne-pesmi — 12.15 Kmetijski nasveti — 14.05 Za šolarje — 14.35 Priljubljene tenorske arije — 15.40 Iz domače književnosti — 16.00 Na gostovanju v Kranju 17.25 Koncert Rimskih virtuozov — 18.20 Za mlade ljubitelje glasbe — 18.45 Izobraževalni obzornik — 20.00 Rado Simoniti, zborovski skladatelj in dirigent, ob 25-!etnici umetniškega dela — 20.30 Radijska igra — 21.43 Melodi> velikih mest — 22.15 Komorni večeri pri Mozartu — 23.0f Po svelu jazza. Sreda, 25. januar: 5.00 Dobro julro — 8.30 Londonske slike — 9.00 Jez>- kovni pogovori — 10.15 Iz opere »štirje grobijani' ir. „Porgy in Bess" — 11.00 Od polke do mamba — 11.30 Za cicibane — 12.00 Zadovoljni Kranjci — 12.15 Radijska kmečka univerza — 13.30 Iz zbornika jugoslovanskih samospevov — 14.05 Za šolarje — 14.40 »Spominčice* slovenske pesmi — 15.45 Radijska univerza — 17.45 Jazz na koncertnem odru — 18.00 Kulturna kronika — 18.45 Olivera Markovič — 20.00 Zvoki iz daljnih dežel — 20.25 .Ekvinokcij", opera Marjana Kozine — 22.15 Mladim plesalcem. Četrtek, 26. januar: 5.00 Dobro jutro — 8.05 Glasba ob delu —- 8.55 Zc šolarje — 9.25 Revija solistov in instrumentov — 10.15 Od Beograda do Moskve — 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 11.20 Simfonični orkester Jugoslovanske radiotelevizije 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Operne melodije ____ 13.30 Črnske pesmi — 13.45 Veliki zabavn- orkestri — 14.35 Voščila — 15.40 Iz svelovne književnosti 16.00 Od plesišča do plesišča — 17.15 Turizem ir melodije — 18.00 Iz opere »Sola za žene" — 18.30 Ciganski napevi — 18.45 Ljudski parlament — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 Večer umetniške besedo: Mira Danilova — 21.25 Iz jugoslo- vanske glasbene literature — 22.15 Po svetu jazza — 23.40 Ameriške popevke. Pelek, 27. januar: 5.00 Dobro jutro — 8.30 Iz filmov in glasbenih revij •— 9.00 Črtice iz vohunske službe, podlistek — 9.20 Ritm-Latinske Amerike — 9.35 Za mlade ljubitelje glasbe — 10.40 Zbor Primorskih akademikov — 11.30 Človek in-zdravje — 12.00 Pozdrav iz Makedonijo — 12.15 Radijska kmečka univerza — 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja — 13.30 Zabavni zbori — 13.45 Vojaiko-godba — 14.05 Za šolarje — 14.35 Iz opere -Ivajlo" Ir »Trubadur" — 15.45 Radijska univerza — 16.00 Glasbene popoldne — 18.15 Hollywoodski simfonični orkester —*• 18.30 Pesmi in plesi iz Bolgarije — 20.15 Tedenski zuno-nje-politični pregled — 21.15 O morju in pomorščakih — 22.35 Moderna plesna glasba. ŠPORTNI ŠPORTNI Smučarska tekma na Šentjanških Rutah Slovensko športno društvo Št. Janž v Rožu je zadnjo nedeljo že enajstič priredilo smučarske tekme na Šentjanških Rutah Vsako leto pritegne ta prireditev lepo število tekmovalcev, pa tudi gledalcev, ki so imeli tokrat poseben užitek, saj so bile snežne razmere (po več letih) spet enkrat izredno dobre. Tekmovanje se je odvijalo v treh skupinah: člani, mladinci in šolarji ter je treba poudariti, da so zlasti šolarji bistveno napredovali od lanske prireditve. Skupno se je tekme udeležilo 25 smučarjev, ki so se tokrat prvič potegovali za pokal. Med člani je zmagal Mihi Gabriel, ki je dosegel pri obeh tekih skupni čas 1,54.9 in si s tem priboril pokal društva. Drugo mesto je zasedel Hanzi Inzko, tretje pa Tomi Lapuš; pri mladincih je bil prvi Andrej Siedler, drugo mesto je dosegel Vili Moschitz, tretje pa Hanzi Lapuš; in zmagovalci v skupini šolarjev: 1. Hanzi Pscheider, 2. šteli Gabriel, 3. Toni Hornbock. Podelitev nagrad je bila pri Tišlerju, kjer so prireditev zaključili s prisrčnim družabnim večerom. SMUCAN JE: Mednarodne tekme na Hahnenkammu Tako imenovane Hahnenkammske tekme v Kitzbuhelu bodo od danes do nedelje spet združevale najboljše smučarje iz 19 držav. Prijavili so se udeleženci iz Amerike, Argentine, Češkoslovaške, Čileja, Francije, Holandske, Indije, Islandije, Italije, Jugoslavije, Kanade, Liechtensteina, Norveške, Nove Zelandije, Švedske, Švice, Vzhodne in Zahodne Nemčije ter Avstrije, med njimi je 48 žensk in 88 moških. Posebno močno bodo zastopane Avstrija, Francija, Italija, Nemčija in Švica, ki spadaio med najboljše smučarske države v Evropi. V tekmah na Lauberhornu zmagal Francoz Mednarodne tekme na Lauberhornu v Švici spadajo med najboljše smučarske prireditve v Evropi in pritegnejo vsako leto smučarsko elito številnih držav. Na letošnjih tekmah je v smuku poskrbel za presenečenje francoski svetovni prvak Guy Perillat, ki je zmagal pred Avstrijcema Nenningom in Schranzem ter si pridobil potrebne točke za zmago tudi v kombinaciji. V slalomu je prvo mesto sicer zasedel Avstrijec Stiegler, toda zmaga v kombinaciji je po letu 1936 prvič spet šla v Francijo. HOKEJ NA LEDU: HK Jesenice bo že petič državni prvak Jeseniški hokejisti so zmagali tudi v drugi tekmi za državno prvenstvo, ko so proti Crveni zvezdi iz Beograda igrali z rezulta- tom 9:2. Po dosedanjih tekmah je že gotovo, da si bo HK Jesenice tudi letos osvojil naslov državnega prvaka, že petič po vrsti. Poleg Jesenic tekmujejo za državno prvenstvo še moštva Partizan, Beograd, Crvena zvezda, Zagreb in Ljubljana. Jesenice — Beljak 15:5 Medtem ko je jeseniška ekipa pri svojem gostovanju v Beljaku zgubila proti tamkajšnjemu VSV s pičlim rezultatom 9:10, so se Jeseničani pri povratni tekmi na domačem igrišču revanžirali, ko so beljaško moštvo premagali z visokim rezultatom 15:5. KAC (Celovec) — Dynamo (Vzh. Berlin) 4:6 Prejšnji teden odigrano tekmo proti moštvu Dynamo iz Vzhodnega Berlina so celovški atletiki smatrali kot generalko za svoj naitežji nastop sezone — proti Innsbrucku. Toda ta generalka se jim je ponesrečila, ko so po precej trdi igri zgubili 4:6, in to proti moštvu, katerega sta že premagali ekipi Innsbrucka in Salzburga. Poraz In zmaga koroških hokejskih moštev V sredo sta obe koroški moštvi, ki igrata v državni ligi, odigrali nadaljnjo tekmo za državno prvenstvo. KAC (Celovec) je v Innsbrucku nastopil proti tamkajšnjemu moštvu IEV in pred 6000 gledalci podlegel proti glavnemu nasprotniku in rivalu z rezultatom 1:3. VSV (Beljak) pa je poskrbel za presenečenje v igri proti dunajskemu moštvu WEV, katerega je premagal 4:0. ! RAD I O PROGR A M