i88
Listek.
In kjer se je pod kačo šibnila travica; V tišini  taki želja me goreča davi, Glas vslišati iz Litve.  —  Pojd'mo. ni ga klica.
Burjan je trava,  ki po gosto na južno-ruskih stepih  rase.    Kur gani
% Pesnik    so mali hribi, ki jih je velika množina v južni Rusiji.    Pevec,3 z Litve   doma
potuje (1825) po ruskih stepih: serce bi se mu vpokojilo, če bi le glas uslišal
3 Zeli         iz mile domovine. Odisej si vošči3 le dim viditi,   ki iz jegove   dežele k višku
puhti. Odyss. I.  57.«
Najnovejša ogersko-slovenska pesem. O literarnem gibanju ogerskih Slovencev ne slišimo nikoli nič, zato nas tem bolj zanima vsaka malenkost, ki prihaja od naših bratov v drugi državni polovici. Kakor je znano, je bil izvoljen ogerski minister Vlašič zopet poslancem ogerskih Slovencev. Ta gospod je izvestno prvi Slovenec (rojen v Zali), ki je postal minister, ako odštejemo »magistra« Gregorja, Krpanovega neprijatelja o katerem pa itak še ni dognano, ali je bil tudi rodu slovenskega. Za volilno agitacijo je dal Vlašič natisniti slovenske lepake z oklicem v vezani besedi in s tem-le naslovom: »Bog poživi Wlassicsa«.
Srečna slovenska muza ! Celo ogerski ministri se te domislijo o volitvah. Da pa naši čitatelji dobodo pojem in ukus o Vlašičevi muzi in nje pohlinski ritmiki iu tehniki, naprosili smo stavca, da nam je ponatisnil za »listek« s pristnega Vlašičevega lepaka i., 2. in 9. kitico. Evo jih!
t.
Cujle ljudi z-birači, Notu čemo spe vati, Wlassicsu! Sretna bila   mu majka, Koja ga je rodila, Rodila. Sretan  danak,  kad se zabere, Neprijatelje nam potere, Bog poživi  Wlassicsa, Zateri  nam  Mavera, Mayera !
Wlassics Gyula naš je sin,
V   Egerszegu rodjeiii,
Rodjeni; Poslov  naših  včinitelj
V   teškoči pomozitelj
Navieke! Tko se k Nvemu vu  teče Pomoč pri Nyem zanajde, Bog poživi  Wlassicsa Zateri nam  Mavera.
Mayera !
Bog poživi  kotara I našega   Wlassicsa Na dalje! Koj  nas uavek obrani Vteškoči za nas gledi
Nave*ke. Jednoglasno skriknite, Za blegata zberite, Prijatelja Naroda Domorodca Našega
Wlassicsa!!!
Obči zbor »Muzejskega društva«  dne 20. meseca   svečana t. 1.   Pred zborovanjem je predaval   arhivar   Koblar o najžalostnejših časih   naše   zgodovine, t. j.   o  dobi