Za poduk in kratek čas. Boj pred Jajcem — turški uapad na bolenišnico v Banjiluki. Nemško pa tudi magjarsko turkoljubje se je že precej razbladilo, vsled groznib reči, katere morajo nasi vojaki trpeti od divjih Turkov, posebno razkačeni so Magjari, ker so jihovi husarji bili tako zavratno in grozno umorjeni in jibov general Szapaiv tako hudo zbit, od Tuzle do Doboja nazaj potisncn in tukaj že okrat 8trahovito napaden. Eo so pretečeni teden prve ulovljene Turke pripeljali v Mura—Eerestur, jib niso upali dalje peljati proti Eauiži, ampak so ž njimi vkienoli proti Središču, Ptuju in Maribornjer so jib potem dalje odposlali v Josefsstadt na Ceskem. Razkačenib Magjarov je namreč vse polno stalo ob železnici, orožanih z puškami, revolverji, sekirami, vilami in kosami, da bi vsakega Turka ubili. Razdraženost je opravičena; Turki se ne obnašajo kot ljudje, ampak kot divje zverine. Dnes hočemo to pokazati z pripovedjo, kako so se bili pred Jajcem in kako so potem za brbtom VII. divizije napravili strabovit upor in napad na 160 bolenih in ranjenih vojakov v Banjiluki. Poveljnik VII. divizije, vojvoda Wtiitembeig, je z svojimi 3 brigadami 29. julija Savo prekora6il pri Gradiški, se isti den polastil Berbirja in že drugi den došel v Banjaluko, veliko mesto ob reki Vrbas. Bil je povsod dobro sprejet, vsaj na videž. Potem je dobil ukaz marširati v Jajce, ki je 10 ur 7iše v planinab tudi ob reki Vrbas , in dalje mabnoti nad Travnik, za katerim se je imel združiti z generalom Filipovičern. Ali od Banjeluke do Jajca kraj Vrbasa ni mogoče piodirati, ker ni nobene vozne ceste tam. Ta krene od Banjeluke par ui- na jugu naenkrat daleč proti veceru in potem zopet proti jugu do Vacarja 14 ur daleč. Med Vacarjem in Jajcem je visoka in puata planina, čez katero peljajo slabe peš poti v 4 ure oddaljeno Jajce. Vozna steza zavije se torej celih 8 ur okoli planine proti jugu po tesnem klancu do Jezera in drži potem naravnost proti izhodu 4 ure daleč v Jajce, to pa tako, da njej je planina na levi, na desni pa voda Pliva, ki ondi dela 3 ure dolgo jezero in pri Jajcu izteka v krasnih slapib v Vrbas. Bilo je 6. aug. ko je 1. brigada prišla do omeujencga jezera reke Plive; druga brigada je tičala v klancib za planino, v Vacarju je moralo ]/2 bataljona 17. peš regim. ostati, tretja brigada bila je ae 8 ur za Vacarjem, 22. regiment pa raztepen za varno8t steze tje doli do Banjeluke. To so Turki zapazili in sklenili od Jajca sem naše prijeti, Sez planino 7 Varcar 7dreti, obed^e brigadi zajeti in uničiti. Zato je pa nad7OJ7oda Salvator, ki je najbolj spredaj komandiral, na so^ražnika zadel 7. aug. že ob 8. uri zgodaj. Sreea 7elika, da je precej zapazil 7eliko število in namere so7ražniko7 pa tudi ne^arnost, 7 katerej je bil on in cela VII. divizija. So7ražniko7 je bilo 5000, in še 500 rednib tarškib 7ojako7; 7si so bili z najboljšimi angleškimi puškarni orožani in z streli^om dobro oskrbljeni; seboj so imeli 7eč Kruppovih kanono^. Tuiki so naglo prodirali in bitili 7 planini našim priti na stran in za brbet. Voj7oda Wlirtemberg prijaha z generalnim štabom in ukaže ktnalu vojake tako razpdstaviti, da bi uevarno namero so^ražniko^o zabranili. Na jezero ob desni je naslonil 1 kompanijo, na sredo posta^il 10. bataljou Io7ce7 iu 1 bataljon kranjskega regimenta šte7. 17. fml. Kubn z 2 baterijama kanono7, ostali 4 bataljoni moiali so 7 planino, in skušati 7edno dalje grabiti na Ie7o in so^ražnike iz planine proti Jajcu tišati; med tena so pa 7ojaki ob jezeru in na 7ozni cesti dobili nalog prodiranje Turko7 tukaj zabraniti naj 7elja, kolikor hoče. To so tudi res storili, čera7no so neizmerno trpeli. Boj se je za5el okoli 9. ure, a do l.popoldue ni nič odnebal; tu pa tam so Turki tako silno pritisnili, da so se naši morali nazaj pomikati. Pri taki priliki sta 2 ranjenca Turkom prišla v pest; diTJaki so jn takoj zaklali, gla^i odsekali in ji na turški banderi nateknoli. Eden 7odnik (,,ftibier") je 7 gozdu zadel na ranjenega banderaša in mu hotel bandero ali zasta^o 7zeti; ali Turk mu z bandžarom k priči le^o roko gladko odseka. Naš ga takoj z bajonetoui prebode. Turki so po^sod srdito naše napadali. Toda okoli '/22 popoldne je oberst Hostinek z 53. reg. tako daleč 7 planino prodrl, da je Turke zajel in jih od strani grabil. To jih podere, začnejo se pomikati nazaj in aaposled bežati, ko so jim vrli kanonirji do živega prisli in grozno v nje pokali; 2 strela sta enkrat 27 Turko7 pobila. Okoli 5. ure se Turki še enkrat 78ta7ijo, toda bili so z bajonetom napadeni. Do 8. ure z^ečer so bili popolnem tepeni in vazgnani, 2 zastavi, 5 kanono^ zaplenjenib z mnogim streli^om in ži^ežem, 300 ulo^ljenih in 320 pobitib in ranjenib. Mesto Jajce se je še isti 7ečer uašini udalo; 4 dni pozneje pa tudi Tra^nik. Zniaga pved Jajcem je pa stala tudi mnogo a^sti-ijske krvi; uajbolj budo zadeti bili 80 kianjski Šlo^euci 17. reg. Kuhn in pa 10. bataljon lo^cev. Ubitih in ranjenib bilo je 7seh 147. Med umorjenimi je tudi lajtnant Svoboda. Zadnjič smo popisali, kakoje 7. aug. tudi general Filipovič sla^no zmagal pred Žepcami tako, da se je z 7oj7odom Wlirtembergora združil in marširal proti Saraje^u. Med tem so se pa Turki 7zdignili in prikazali našim za bibtom, najbujse pri Doboju pa tudi močno ue^arno v Banjiluki. Tukaj je bil general Saraec z samo 500 vojaki 22. reg. Weber. Stanoval je 7 močno zidani kasarni. Nekoliko dalje proč je boleni.šnica, tudi močno zidano po- slopje. V bolenisnici bilo je 160bolenih in ranjenih, 5 7račniko7 in 7eč strežniko^. Den pred 7nebo7zetjem De^ice Marije, 14. aug. pribruje, ko se solnce ni 7zbajalo, kakih 5000 turskib di7jako7 iz bližnjib planin; steze in ceste so hitro zajete, telegraf prerezan in sedaj se za^ali 7sa druhal giozno kričaje in streljaje 7 mesto in napade kasarno in bolenišnico. Vojaki so mirno pa smrtonosno streljali, kar pa di^jako^ ui splašilo. Sedaj se zaženejo tem silnejše 7 bolenisnico, 5000 krogelj so postreljali 7 njo pa malo skodili, ker so boleui z pomočjo strežniko7 in 7račniko7 okna in 7iata dobro za7ai07ali. Vračniki so tudi pripravili strup cijankali za 7sakega, kdor bi hotel 7zeti, da bi ži7 ne priiel Turkom v pest in tako po prosto^oljni smrti se otel goto7euau in najgrozovitnejšemu mučenju. Okoli 9. ure 7endar 7lomijo Turki velika 7rata, enega vračnika 7strelijo 7 trebub, drugemu razkoljejo gla^o — ali dalje ne morejo divjati; iz briba pred mestom so zaporedom udarjali grozni šiapnel-streli iz 4 kanono7, z katerimi je lajtnant Robm iz 6 ur oddaljenega Maglaja (ob Vrbasu, ob Bosni je drug Maglaj) prilomastil ra^no pra7, da je otel bolenišnico. Hipoma je pred bolenišnico palo 150 Turko7, drugi se spustijo proti kanonirjeni. K sreči pribitel je 7 tem trenutku še stotnik Va7ra -z pešaki in ulani iz 10 ur oddaljene Gradiske. Sedaj premejo Turka od 7seb strani, ga zapodijo 7 turški del mesta, ter ga užgejo, da divjaki 7 planine zbežijo. Tako so bilo naše re7e 7 Banjiluki grozne in mučne smrti rešene. Našib je bilo 37 mrt7ih in 259 ranjenib. Eno uro za Banjoluko je isti den 20. kompanija pijonirje7 stezo popra^ljala, ko so Turki iz planin privreli. V Banjoluko ni mogla 7eč nazaj in je bežala dalje 7 Tarško naprej za VII. divizijo blizu do Kadine. Eden korporal pa, ki nje ni mogel 7e5 dobiteti, je splezal na dre^o, pod kateiim so z^ečer Turki kurili, pekli in jeli. Drugo jutro zleze iz drevesa in pride 7es razdrapan in zdelan srečno 7 Banjoluko ! Smešničar 35. Nek gizda7 člo^ek se je gizda^il z svojim no7im slamnikoui ter 7praša soseda : No, kako mi kaj stoji moj novi slamnik? nPra7 dobro, mu odgo7ori sosed, ravno tako, kakor bi ti bil iz gla^e izrastel."