Štev. 326. V Trstu, v četrtek dne 24. decembra 1914. Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Lrcđnifcvo: U1 ca Sv. FrančiSka A-iSkega št. 20, L nadstr. — Vsi dopisi naj «=c poSiljajo H«ta. Nefranktrana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se nr vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsordj lista .Kdinostl". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge Z omejenim porcStvom v Trst«, ulica Sv. Frančiška Asifikega št 20. Te'cfon uredništva in uprave Štev. 11-57. Naročnina znala: Za celo leto.......K 24'— za pol Ida.........................12"— za tri mesece........................ S^ Za nodelfiko izdajo za celo lete........ Jr2S za poi leta................. 2-60 Letnik XXXIX Posamezne številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarje, zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolo:k Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10vi«i ; Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih ia- i vodov...............mm po 20 vin Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........k 5 - vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarja* Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti«. Naročniu.1 In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno Je upravi .Edinosti". — Plača in toH se v Trstu. Uprava in inseratnl oddelek se nahajate v ulici Sv. Frančiška Asilkega št 20. — Poštoohranllnični račun it 841.652. Ha vsej severni fronti nova bilko, - Uspeh naše mornarice u fldrili na Pruskem položaj ntizpremenjen. - Bon ob Bzar! In Kavki se nadaljujejo. - Na Jažnem Poljskem ruski napadi odbiti. - Neprestanomu ljutu borbu o Gancffl. - Operacije v Karpatih potekalo usodno. - Neresnična ruska poroflla. General Konjice, nadvojvoda Evgen imenovan zn orhovnesa poveljnika na lažnem bojiffu. Ansieikl in francoski napudl na severnem krilu odbiti. - nemški uspehi med sicheboursom In prekopom D'Aire a la Bussee. - Živahno gibanje Francozov pri Cholonsu DUNAJ 23. (Kor.) Uradno se razglaša:!izgubo. Pred vsem pa dokazuje izvrstno 23. decembra, opoldne. napadalno predrznost naše zaveznice, ki se zna na morju boriti ravno tako pod-vzetno. kakor na suhem. Čestitamo predrznemu poveljniku podmorskega čolna od srca k lepemu činu, ki je vencu slave avstro-ogrske mornarice Naše eperacfle v Karpatih potekajo ugodno. V latorškem ozemlju je bil ruski poizkus napada pri Woloczu (Wolowcu) odbit. V gornji dolini L'riga so naše čete vče- ___________________ raj ujele pri Fenyvesfelgyu 300 Rusov injupletel nov lovorjev list. so prodrle dalje. Tudi severovzhodno Lupkowskega prelaza v smeri proti Liske m u so pridobili naši napadi tal. Oficijelno sporočilo ruskega generalnega štaba 18. t. m. trdi, da je bilo na tej fronti ujetih 3000 naših In da so nam bili odvzeti topovi in strojne puške. Te trditve so izmišljene. Naša bojna skupina, ki je nastopala tu, je izgubila mrtvih, ranjenih Z Južnega Dojitfa. DUNAJ 23. (Kor.) Uradno se poroča: Umik naših čet po zmagovitem prodiranju v Srbiji je bil povod, da so nastale različne, deloma popolnoma neosnovane govorice. Zato se dajejo z letem na podlagi onih hmuihm iu, r- ------ —-—— poizvedeb, ki so se po Najvišjem povelju in pogrešanih vseh skupaj: 2 častnika m j nemudoma izvršile po visoki vojaški za-305 mož. Niti en top ni padel sovražnikom upnj oseW na ncil mesta, sledeča pojasnila, v pest in niti ena strojna puška. i pG priborjenih uspehih je vrhovno po- Hudi boji pri Krosnem, Jaslu, Tuchowem veljništvo balkanskih bojnih sil si vzelo in ob dolnjem Dunajcu trajajo dalje. za cyj dosego idealnega smotra vsakega Ob tel reki so Rusi tudi prošlo noč ob- j vojevanja: popolni poraz nasprotnika, pri na\ Ijali svoje brezuspešne, izgubonosne napade. Ob Ni d i za enkrat boj še ni odločen. Ob izlivu te reke je bil sovražni most čez Vislo zažgan s streli. čemer pa se ni dovolj oziralo na težave, ki jih je bilo treba premagati. Zaradi neugodnega vremena je ono malo, po puščabnem ozemlju vodečih nado- islo zazgan s streli. bavrfli črt prišlo v tako stanje, da je na- Juino od Tomaszovega so čete dobavljanje potrebnih živil in municije za odbile nočni napad kavkaskih polkov. armado ta|o nea,ogoče. Ker je obenem Bojj nesih zaveznikov v ozemlju ob sovražni^ zbral nove moči in pre§el v Ravki !n Bzuri trajajo dalje ofenzivo, je bilo treba prekiniti ofenzivo Na vsej fronti se torej vrti nova bitka.! in ^ zaht|Jva|a sama p^d^ost, da se Namestnik načelnika generalnega štaba: armada ^o neugodnih razmerah ne postavi v odločilni boj. Naše v Srbijo 1 vdrle bojne sile so se umeknile, uklanja-!joč se neugodnim razmeram. Niso pa po- Fr Hoefer, fml. Uspeh BWWlsh8žB brodoula v Adriji. Dt>NAJ, 23. (Kor.) L radno se objavlja: >ski p< ražene in pričakujejo nezlomlienega poguma novih bojev. Kdor je videl naše vrle čete po težav- •--------------- -—. . nem umiku, je moral spoznati, kaka vi- ne da bi prišel do napada, ob našem obrez- soka vrednost tiči v njih. iu cd obrežnih bacenj m opazovalnih plovil 1(m:ka„s ;rski čoln »Curie« je bil, Da smo na tem umikanju imeli občutne *;t' —. - - - . ... . izgube moštva in materijala, je bilo pač eljmk m 26 moz je bilo rešenih in neizogibmK Pri tem pa bodi pribito, da o " -1™01 izmeri naših izgub razširjene vesti daleč prekoračio dejstva. Celo vrsto dni sem se nahajajo naše, najboljšega duha navdahnjene Čete v dobrih bivališčih. Dobivajo vse, česar potrebujejo. Čakajo svoje nadaljnje uporabe ob- irelje\ 2n in potopljen. P___ ujerh. Pogreša se le dragi oficir. Naš podmorski čoln »XII« — poveljnik Egon Lerch. poročnik linijske ladje — je dne 21. t. m. dopoldne v Otrantskem prelivu napadel iz 16 velikih ladij obstoječe francosko brodovje in zadel dvakrat poveljniško ladjo, tipa »Courbet«. IjnišKo ladjo, tipa »umroet«. Dosedaj je prišlo ob mejah le do neznat- Vsled zmešnjave, ki je \ ^spopadov med patruljami, sovražnim brodovjem, vsled nevarne bh- ^ blagovoUk> ^ sedanjemu vrhovnemu poveljniku na njegovo, iz zdravstvenih ozirov podano prošnjo odvzeti poveljništvo in na njegovo mesto imenovati Nj. c. in kr. Visokost, generala konjice, nadvojvodo Ev gena. Vest, da prevzame Njegova c. in kr. Visokost tako važno poveljništvo nad balkanskimi bojnimi silami, sprejme armada, v kateri gospod nadvojvoda uživa največje zaupanje in navdušeno spoštovanje, s hvaležnim vzhičenjem. Z nemibo-ruskett MllffiL BEROLIN 23. (Kor.) Wolffav urad po-roča: Veliki glavni stan, 23. decembra, do-poldne V Vzhodni is Zapadni Pnesld Je položaj neizpremenjen. Boji v ozemlju ob Bzuri ho Ravki se nadaljujejo. Na desnem bregu Piliće Je položaj neizpremenjen. Vrhovno armadno vodstvo. Položaj na vzhodne« bojišču. LONDON 22, (Kor.) »Times« razpravljajo v uvodnem članku o položaju na vzhodnem bojišču. Ruske Čete zadržujejo uspešno krepko, nepričakovano prodiranje Nemcev in avstro-ogrskih čet preko Karpatov. Je pa precej jasno, da Rusi niti v Galiciji niti na južnem Poljskem ne stoje v dosegljivi razdalji od Krakovega. Pomen teh operacij da se mora priznavati brez ovinkov. Nemcem se ni posrečilo obkoljenje severnega ruskega krila. Niso še mogli zlomiti ruskega odpora severno od Karpatov niti predreti močno utrjene ruske črte pred Varšavo. Bili so pa Rusi prisiljeni, da so se koncentrirali na dalje proti jugu ležečih točkah. S tem se je izravnala ruska bojna črta. Ko bi se posrečilo prebiti črto do Opocz-nega ali kje drugje, bi postal položaj ruskih armad zelo kritičen. Upamo, da se ne zgodi to. Na drugi strani je jasno, da je pričakovati obupnih bojev in da je Hinkobarg žine posameznih ladij in vsled visoke plime in meglenega v remena, podmorski čoln ni mogel ugotoviti nadaljne usode dotične ladje. Brodovno poveljstvo. DUNAJ 23. (Kor.) Uspeh avstro-ogr-skega brodovja v Adrijl se je izvedel danes opoldne po posebnih izdajali in je izzval v vseh krogih prebivalstva izredno zadoščenje, ki mu dajejo soglasno izraza večerni listi. Listi poudarjajo, da se je avstro-ogrska mornarica, ki je dokazala, da v njej živi stari junaški duh, izkazala vredna neomejenega zaupanja in največjega ugleda, ki ga uživa pri vsem prebivalstvu. Listi cenijo tem više uspeh podmorskega čolna »XII«, ker Je smatrati, da Je bojna sposobnost zadetega dreadnoughta, dasiravno se ni potopil, za ves čas vojne pač brezpogojno izključena. Nemška pohvala. KOLIN 23. (Kor.) - Koelnische Volks-zeitung« izjavlja: Pomorski boj v Otrant-ski ožini se častno priključuje delovanju na$ih podmorskih čo!now Zavezniki smejo biti ponosni na ta milltaristični in mo-ralični uspeh. BEROLIN 23. (Kor.) »Deutsche Tages-zeitung« pozdravlja lepe uspehe avstro -ogrske mornarice ter proslavlja duha kreposti in smelosti, ki živi v njej. Da so opravili s pomorskim čolnom z obali, bo doslej pač najbrž prvi slučaj. BEROLIN 23. (Kor.) Junaški čin av-stro-ogrskega podmorskega čolna »XII.« je povzročil obče veselo zadoščenje. Listi priobčujejo uradno dunaisko poročilo debelo tiskano pod naslonom: Junaški čini avstro-ogrske mornarice, »Lokalanzeiger« piše: Novi čini avstro-ogrske mornarice se vred.no uvrščajo med čudesne vspehe nemškili \oditeljev podmorskih čolnov. Naša zavezniška mornarica je v obče imela do sedaj samo malo priložnosti, da bi iskala »i napadala sovražnika. Toliko drznejo ^.vde, če se ji nudi prilika. Vspeh, ki £a i.w poročati danes, je zelo razveseljiv. Izguba modernega po' ^rskega Čolna in obstreljevanje velike »ojne ladje pomeni za francosko brodovje v sredozemskerp morju veliko odgodil vdor v Šlezijo in padec Krakovega. Poljska bo za več dni glavno bojišče. Tamošnji boji se bodo zasledovali z veliko skrbjo. Bodoči potek vojne je zelo odvisen od tamkajšnje odločitve. Z nemfto-francoskegn bojišča. BEROLIN 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 23. decembra, dopoldne. Naše čete so zavrnile napade v sipinah pri Lombartzyde in Južno od Bixschote. Pri Richebourg - L' Avoue so bili Angleži včeraj vrženi iz svojih položajev. Vkljub obupnim protinapadom smo vzdržali in utrdili vse položaje, ki smo jih med Richebourgom in prekopom D'Aire a la Bassee iztrgali Angležem. Od 20. t. m. sem smo ujeli 750 temno-kožcev in Angležev. Osvojili smo pet strojnih pušek in štiri minovke. V okolici taborišča pri Chalonsu je razvil sovražnik živahno delovanje. Napade severno od Sillery« jugovzhodno od Reimsa, pri Souainu in Perthesu smo odbili, deloma ob velikih francoskih izgubah. Vrhovno armadno vodstvo. List »Bund« o položaju na zapadnem bojišču. BERN, 22. (Kor.) List »Bund« misli, da se zavezniki s svojimi izpadi na zapadnem bojišču resno trudijo..*da bi vdrli v nemško bojno črto in jo, če le mogoče, razkropili. List misli, da ti napadi še niso končani, temveč da se bodo razvijali naprej na celi fronti, dokler se morda kje pokaže vrlina, kjer bi se moglo misliti na prodiranje. Strategično vzeto, bi moralo biti to mesto na severnem krilu, kjer so bili dosedaj najhujši boji. Vendar bi se pa ob tako raztegnjeni vojni črti moglo dobiti ranljivih mest tudi drugod, da bi se udarilo tudi tam. Obče stanje na zapadu je sedaj zelo napeto, vsaki dane lahko prinese razočaranja. Obe stranki bodeta tvegali vse, saj sta si druga drugi kos. Sovražni aeroplan nad Strassburgom. STRASSBURG V ALZACIJI, 22. (Kor.) Danes popoldne med 3. in 4. uro se je pojavil sovražni letalec nad mestom ter je vrgel bombo, ki je poškodovala neko lopo in neko žitnico. Nekaj kosov razstre-ljiva je padlo v trgovsko luko. Oseba ni bila nobena poškodovana. Letalca, ki je letel v višini 1500 do 1700 metrov, so obstreljevali. Koncertna družba na bojišču. LONDON 22. (Kor.) Kakor poročajo listi, je v svrho zabave angleških čet na fronti tekom božičnega časa odšla neka angleška koncertna družba na bojišče. Moštvo od Icrižarlte »Leipzig« potopljene britiške ladje »Drummoir« rešeno. LONDON, 22. (Kor.) Listi poročajo iz Buenos Ayres, da je bilo moštvo britiške ladje »Drummoir«, ki jo je potopila nemška križarka »Leipzig« na nemškem par-niku »Seydlitz« v Port San Antonio Qev-to izkrcana Od Angležev zaplenjeni nemški ladji za oglje pri falklandskih otokih sta bila par-nika »Hapag-Linie«, »Baden« in »Santa Isabella«. Parnik »Boston zadel ma mino Is se potopit LONDON, 23. (Kor.) Kakor poroča Lloyd, je parnik »Boston« v severnem morju zadel na mino in se potopil. Lk>yd Oeorg* pravi, 4a imajo Angleži sedal čez dva milijom vojakov pod orož- LONDON, 22. (Kor.) »Daily Cronicle« razglaša pogovor francoskega poslanca Louqueta z Lloydom Oeorgejem, v katerem se )e angleški finančni minister izjavil, da ima Angleška sedaj pod orožjem čez dva milijona vojakov in mornarjev. Od začetka avgusta se je brez vojaške obveznosti rekrutiralo en in pol milijona vojakov. Pred spomladjo bo pol milijona že dobro izvežbanih, ki bodo kot navdušeni vojaki ojačiii ekspedicijski kor. s potniki sa psrnlkih med __Is Folkenstooe. AMSTERDAM, 23. (Kor.) »Niew van den Dag« poročajo iz Vlissingena: Promet s potniki na dnevnih parnikih iz Vlissingena * Foikenstone tako narašča, da morajo potniki z listki za prvi razred čakati dva dni, oni z listki za drugi razred pa štiri dni, predno pridejo na vrsto. O prenehanju vožnje nevtralnih ladij v se-veroangieška pristanišča ni merodajnhn krogom ničesar znanega. HAAG, 23. (Kor.) Poluradno se poroča, da merodajnim krogom ni ničesar znanega o vesti, da v malo dneh preneha vsak promet nevtralne plovbe v severna angleška pristanišča. Irsko gibanje. LONDON 22. (Kor.) Policija in vojaštvo sta odstranila s poslopja Liberty hali, glavnega zbirališča Larkinsovih pristašev, veliko zastavo, na kateri so stale besede: »Mi ne služimo niti kralju niti cesarju, temveč Irski«._____ Na Francoskem poklican pod orožje letnik 1916. PARIZ, 22. (Kor.) Kakor poroča »Ma-tin«, so se dne 20. t. m. na vseh županstvih nabili letaki, glasom katerih je poklican pod orožje letnik 1916. Francoska zbornica. PARIZ. 22. (Kor.) Predsednik Descha-nel je otvoril sejo in izjavil v svojem nagovoru. da se zastopniki Francije morajo spominjati junakov, ki se borijo že pet mesecev za domovino. Francija ni bila nikoli večja, nikjer in nikoli ni bilo videti lepših čednosti. Predsednik se je spominjal slednjič umrlih poslancev, posebno pa na bojnem polju padlih parlamentarcev. Nato je prečital ministrski predsednik Viviani vladno izjavo. Ze pri prvih stavkih so ga odobravanja pretrgovala. Poslanci so stoje poslušali izjavo in glasno izražali svoje odobravanje, ko je izjavil Viviani, da se bo Francija borila do končne osvoboditve Evrope. Ko je začel govoriti o dokazih simpatije inozemstva in o trdni volji Francije, da reši Belgijo in stare nemški militarizem, so ga prekričali klici: Belgija naj živi! Stavki o gotovosti uspeha, o generali-simu armade, o padlih vojakih, o trdnosti kredita in o povoljnem finančnem položaju, so našli živo odobravanje. Na koncu govora viharno odobravanje. Cela vrsta zakonskih predlog je bila oddana v zbornični pisarni. Te predloge pridejo jutri na vrsto. Tribune so bile natlačeno polne. Vsi poslaniki zaveznikov in nevtralnih držav so bili navzoči, med temi Bertie in Tittoni. Seje so se udeležili vsi poslanci. Seja je bila zaključena ob poluštirih. Prihodnja seja jutri. Francoski senat PARIZ, 22. (Kor.) V senatu je otvoril predsednik Dubost sejo z izjavo v spomin umrlih senatorjev, posebno senatorja Ray-monda, zastopnika departmenta Loire, ki je na nekem poizvedovalnem poletu v bližini Touia padel pred sovražnikom. Nato je izrekel v imenu senata občudovanje armadi in njenim voditeljem. RDSho-turika vo]ml Prodiranje turške armade proti Sueškemu prekopu. FRANKFURT 22. (Kor.) »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Turška armada za osvoboditev Egipta je pričela predvčerajšnjim pod poveljstvom Djemal paše prodirati iz Damaska proti Sueškemu prekopu. V spremstvu Djemala paše se nahaja brat šejha Senusijev, Mehmed Senusi, ki se je mudil nekaj časa v Carigradu. Voha v kolonijah. Barsko vstaja. Na smrt obsojeni burski stotnik Fourie predbaciva Angležem njihovo postopanje v južni Afriki PRETORIJA, 22. Na smrt obsojeni in tudi že ustreljeni stotnik Fourie je izpovedal pred vojnim sodiščem, da .mora kot Holandec predbacivati Angležem njihovo postopanje v južni Afriki. Žalili so burske tradicije, kjer so le mogli. Anglež bi ne čutil drugače kot on, ako bi prišel pod tujo vlado. Zanj je večja čast, da stoji kot ujetnik pred vojnim sodiščem, kakor da bi bil angleški častnik. Po njegovem prepričanju je dovolj moštva na bojišču, da reši južno Afriko. Ne prosi zase milosti, temveč za svojeg j brata in za druge, ki so bili pod njegoviii' uplivom in poveljništvom. V Albaniji se zopet nekaj kuha. Palača Essad paše zažgana. DRAC 21. (Kor. - Zakasnjeno.) Včeruj je bila palača Essad paše v Tirani zažgana. To je dalo Essad paši povod, d;; le poslal 50 Dobriotov v obrambo svojih v bližini Tirane ležečih posestev. Rimski avstrijski veleposlanik na Dunaju. RIM 22. (Kor.) Avstro-ogrski veleposlanik, baron Macchio, je danes ob 9 zvečer odpotoval na Dunaj. Papežev državni tajnik sporočil kardinalom in nadškofom vojskujočih se držav papežev odlok. RIM, 22. (Kor.) Kardinal, državni tajnik Gasparri je pismeno sporočil včeraj prijavljeni papeški odlok kardinalom in nadškofom vojskujočih se držav. V tem pismenem sporočilu povdarja, da se tam, kjer je v odloku govor o vojnih ujetnikih, ne dela razlike glede vere, nacijonalitete in jezika ujetnikov. Zakonska predloga glede izjemnih odredb na Romunskem. BUKAREST, 23. (Kor.) Ministrski predsednik Bratianu je predložil zbornici posebno zakonsko predlogo, glasom katere je vlada upravičena, da uvede izjemne odredbe. _______ Protestantski župnik v Rigi ustreljen. FRANKOBROD OB MENI, 23. (Kor.) Kakor poroča »Frankfurter Zeitung« iž Petrograda, je bil po poroeiiiii lista »Novo-je Vremja« v Rigi ustreljen neki protestantski župnik, ker so bile baje njegove propovedi naperjene proti vladi. Palača zgorela. URGA 23. (Petrograjska brzojavna agentura.) Chutuchtova palača Je danes ponoči zgorela z vsemi zakladi. Skoda je izredno velika. Trije častniki in štirinajst mož potopljene nemške križarke »Emden« rešenih. LONDON, 22. (Kor.) List »Central News« poroča iz Pariza: Neka ladja tro-sporazuma je iz našlega čolna vzela na krov tri častnike in štirinajst mož posadke potopljene križarke »Emden«. Socijalni demokrat Witti izvoljen načelnikom. MONAKOVO, 23. (Kor.) Občinski kolegij je izvolil socijalnega demokrata Wit-tija predsednikom. Seja osrednjega odbora nemške državne banke. BERN, 23. (Kor.) V današnji seji osrednjega odbora nemške državne banke je predsednik med drugim izvajal sledeče t Nemško tržno stanje je stopalo v zadnjih mesecih vedno bolj v stare odnošaje. Zaposlenost se je zdatno zboljšala in se le malo Še razlikuje od one v mirovnih časih. Denarni trg stalno deluje, depoziti v bankah in hranilne vloge v hranilnicah naraščajo. Vse to združeno z novimi uspehi naših vojsk utemeljuje trdno nado v srečen izid krvave vojne in prepričanje nemškega naroda, da smo tudi financijelno in gospodarsko pripravljeni za vsako dobo vojne in da bodemo le vedno še gotovejši in trdnejši. Stanje državne banke je povsem povoljno. Njena akcijska moč je rastla od tedna do tedna nepretržno. Ob nakupiče-nem denarju, ki je še v privatnih rokah, lahko upamo, da se bo to ojačenje nadaljevalo. Direktorij državne banke je nato sklenil, da zniža bančni postavek za 1 odstotek na 5 odstotkov. Osrednji odbor je izrekel enoglasno, da soglaša s tem. Borza. BERLIN, 23. (Kor.) Nemška državna banka je znižala danes diskont od na 5lombardno obrestno mero pa od 7% na 6%. Otrobna mešanica. BEROLIN 23. (Kor.) Minister za trgovino in obrt, za poljedelstvo in notranje stvari so Izdali sledeči razglas: Na podlagi naredbe zveznega svet* od 19. decembra o mešanju otrobov z dru- Straa TL »EDINOST** itev. 926. V Trstu, dne 24. decembra 1914. gimi predmeti določamo, da se smejo aravljati v promet rženi in pšenični otro-pomešani z melaso ali sladkorjem. Nadvojvoda Karei Fraa Josip se le povrnil z Dunaja k annadaemu povelJoBtvu. DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča: Nadvojvoda Karel Fran Josip, ki je poročal Nj. Veličanstvu o svojem obisku čet v Bukovini, se Je danes povrnil z Dunaja zopet k armad-nemu višjemu poveljništvu. Ministrski predsednik grof Sturgkh v avdi-jenci pri cesarja. DUNAJ, 23. (Kor.) Cesar je vsprejel danes ob dveh popoldne ministrskega predsednika grofa Stiirgkha v daljši avdijenci. Strašen čin zblaznelega vojaka. DUNAJ 23. (Kor.) »Korr. VVilhelm« poroča iz Rive: Dne 21. t. m. se je zgodilo tu krvavo dejanje. Neki topničar, ki je nenadoma zblaznel, se je oborožil s puško in streljal na topničarja Karla Kienerja, ki se je takoj zgrudil mrtev na tla. Topničar je ustrelil nato še na c. kr. poročnika Bret-schneiderja, ki ga je hotel razorožiti. Kroglja ga je oficirja zadela in ga lahko ranila. Ustreljeni Kiener je brat kolodvorskega restavraterja Kienerja v lnomostu, ki je v turistovskih krogih dobro znan kot bivši tajnik opatijske zdraviliške komisije. Truplo ustreljenega bo prepeljano v Sol-nograd in položeno tamkaj v rodbinsko grobnico. Podpora Rdečemu polumesecu. BUDIMPEŠTA 23. (Ogrski korespon-denčni urad.) V delegacijski dvorani v parlamentu se bo 27. t. m. vršila pod predsedstvom ministrskega predsednika grofa Tisze konferenca članov deželne vojno-oskrbne komisije, v kateri se bo vršilo posvetovanje o podporni akciji v prid Rdečega polumeseca. Žitni trs. DUNAJ, 23. (Kor.) Danes je prišlo samo do malenkostnih sklepov, komaj za nekaj vagonov krušnega žita, ječmena in klajc. Vreme sneženo. BUDIMPEŠTA, 23. (Kor.) Na tukajšnjem trgu niti najmanjše kupčije. Vreme deževno. _ Angleška križarka zaplenila iz Argentinije vozeči parnik »Leon XIII.«, naložen s koruzo in kožami. BERLIN, 22. (Kor.) \Volffov urad poroča: Iz Madrida smo dobili naslednja z dne 12. t. m. datirana poročila: Neka angleška križarka je pripeljala iz Argentinije parnik »Leon XIII.« v Gibraltar pod pretvezo, da je tovor, obstoječ iz koruze in kož, last neke nemške tvrdke. Radi tega so vsi osupnjeni. Celokupno časopisje živo protestira proti temu. Na posredovanje španske vlade je Angleška odredila, da se parnik izpusti. Program novega portugalskega ministrstva pod predsedstvom mornariškega častnika Cutinha, se dostaje v glavnem udeležbe vojne obrambe republike in pred, priprav za volitve. Edina zaslotnba kabinetu, ki ima računati na velike težkoče, so socijalisti. Sličice iz vojne. Pogrebni obredi brez mrliča. Te dni je zabeležila vojna kronika dva slučaja poroke brez ženina, ker je bil ženin na bojnem polju in ga je kdo drugi nadomesto-val pri poroki. V lihorski županiji na Ogrskem pa se je pripetil slučaj pogrebnih siavnosti brez mrliča. Pokopali so vojaka Jagodja. dasi mu truplo leži še danes v tuji zemlji. Ko je namreč stari oče dobil vest o smrti sina. si je otrl solzo pak je šel k hudovniku s prošnjo, naj izvrši pogrebne obrede brez mrliča. Župnik je u-stregel goreči želji očetovi in odredil pogreb. Prišlo je mlado in staro, odlično in siromašno, civilne in vojaške osebnosti — bilo je sveč, vencev, glasba, petje, a sredi vsega tega so nosili mladeniči krsto, odi-čeno z venci in vojnimi znaki. Na pokopališču je bil izkopan grob, v katerega so spustili prazno krsto, vrgli znanci prsti, na kar so grob zakopali, a na grob postavili križ z napisom pokojnika. Ljudje so, gredoč za krsto, jokali, medtem ko je truplo junaka v resnici ležalo v nepoznanem grobu. PODLISTEK Hadame Bovary Od obeh strani je prihajala množica v vas. Polnila je ceste in ulice, drevorede in hiše, in na vseh vratih so se pojavljale meščanske gospe v rokavicah. Najbolj so ljudje občudovali pisane lampijone, ki so viseli v dolgi vrsti pred odrom, kjer so imeli svoje mesto razsodniki. Med Štirimi stebri občinskega doma so postavili mlaje, na katerih so bile pritrjene zastavice iz zelenkastega platna. Na njih so se lahko čitali vsakovrstni napisi kakor: »Trgovini*, ali pa »kmetijstvu«, »obrti« in »lepim ametnostim«. Toda kljub veselju, ki je sijalo iz vseh obrazov, gospa Lefrancois, gostilničarka pri »zlatem levu«, ni bila posebno dobre volje. Stala je na pragu kuhinje in je mrmrala: »Kakšna neumnost, da so postavili iotor! Ali menijo, da bo gospodu prefektu ugajal obed pod takim Šotorom? Saj vendar ni komedijant! In z vso to ropoti- Zanimivo epizodi iz Karpatov. Neki madžarski časnikar opisale v »Pesti Naplo« zanimivo epizodo iz onih dni, ko so bili Rusi v Karpatih. Pripovedoval mu jo je sam načelnik znamenitega madžarskega mesteca Bartfeld, kjer se nahajajo v mestnem muzeju znamenite starine. Načelnik je pripovedoval o nekem ruskem častniku baronu, ki se mu je dopadel še posebno. Bil je poveljnik konjeniških čet in je govoril več jezikov. Ko je prišel v Bartfeld, je takoi posetil načelnika in istotako tudi muzejskega ravnatelja. Načelnik je spremil barona v muzej, mu ga točno razkazal in mu raztolmačil vse važnejše zgodovinske spomenike in dragocenosti. Ruski častnik se je ustavil pred vsako stvarjo in se dal informirati o vseh stvareh, končno pa je rekel: Jako lepo od vas, da znate tako ceniti svoje starine. — Druga epizoda je še bolj zanimiva. Ko so tudi drugi ruski častniki izvedeli, da se nahaja v mestu zelo zanimiv muzej, so tudi oni zaprosili načelnika in ravnatelja muzeja, da jim razkažeta vse znamenitosti. Razdelila sta jih v dve skupini. Eno je vodil načelnik, drugo pa ravnatelj muzeja. Ko so ogledovali ruski častniki neki star spomenik iz 1. 1845, ki je bil močno poškodovan, so vprašali častniki načelnika, kdo je ta krasni spomenik tako močno poškodoval. Načelnik jim je odgovoril, da so storili to ruski vojaki 1. 1848, ko so prodirali na Ogrsko, da preprečijo oziroma udušijo ogrski upor. Nasprotno pa se ravnatelj muzeja drugi skupini ruskih častnikov nikakor ni upal povedati tega, ampak je zvrgel kratkomaJo vso krivdo na Turke. Kljub temu ne bi prišlo do nobenih nadaljnih neprijetnosti, da se niste potem obe skupini sestali in da ne bi častniki drug drugega opozarjali na spomenik. Seveda je eden govoril tako, drugi narobe. Nesporazum je bil gotov. Vsaka skupina se je obrnila k svojemu voditelju in zahtevala pojasnila, kdo je govoril resnico in kdo je lagal. Končno je ravnatelj muzeja priznal, da je načelnik govoril resnico in da je bil spomenik faktično I. 1848 poškodovan od Rusov, a da se ni upal tega povedati in priznati ruskim častnikom. Epizoda se je končala seveda čisto mirno in veselo, ker so se ruski častniki na pojasnilo samo vsi prav prisrčno nasmejali. Pismo Bjetnlki b Sibirije. Uradnik neke segedinske tovarne, ki se je boril kot poročnik proti Rusom, je bil na bojišču ujet. Te dni je dobil tovarniški ravnatelj od njega sledeče pismo iz Sibirije: Krasnojarsk, 26. novembra. Po 18 dnevnem nepretrganem potovanju smo prispeli semkaj. Po poti sem vam pisal po raznih naših ruskih trgovskih prijateljih v nadi, da dobite eno ali drugo pismo. Sedaj vam pišem sam in to tembolj, ker prebiram z največjim zanimanjem vaša poročila. Nahajamo se v velikem sibirskem vojaškem mestu, ki šteje 80—90.000 prebivalcev in leži v bližini Irkutska. Stanujemo po dva skupaj v eni sobi novo zgrajene vojašnice, ki sestoji približno iz 100 zgradb in je prirejena za 30.000 vojakov. Imamo stanovanje, svetlo, peč in po 50 rubljev mesečno, s katerimi moramo kriti vse svoje potrebščine. Ker z bojišča nisem mogel prinesti s seboj ničesar drugega, kakor to kar sem imel na sebi, si moram seveda mnogo stvari nakupiti. Tu je namreč precej ostra zima — 10 stopinj pod ničlo — in zato je vsak izprehod brez tople suknje naravnost nemogoč. Mesto je jako lepo in spominja na tirolski Me-ran; leži proti vzhodu, tako da vživamo že na vse zgodaj zjutraj solnčne žarke. Dosedaj je bilo vreme jako lepo. Med potjo smo se ustavili v Kijevu. To je krasno, naravnost sijajno mesto. Nadaljujoč potovanje smo se peljali preko vseh največjih ruskih rek in preko Uralskega pogorja. Rusi postopajo z nami kulantno Dovolili so nam, da se smemo slobodno izprehajati po mestu, stanovati in jesti, Če hočemo, tudi privatno. Toda kljub temu, da nimam nobenega vzroka za pritoževanje, bi bil vendar raje doma in upam, da se zgodi to kmalu. Najhuje je* da smo popolnoma ločeni od zunanjega sveta in da ne prihajajo k nam nobene vesti, ker tudi ne smejo priti. Ko sem bil ujet na bojišču, sem imel pri sebi samo 25 kron, ki sem jih seveda že davno potrosil. Nikakor ne bi hotel živeti od slabo odmerjenih rubljev in jo hočejo koristiti deželi! No, in kuharja iz Neufschatela so tudi poklicali. Za koga pa? Za kravje pastirje in berače!« V tem hipu je prišel mimo lekarnar. Imel je črno suknjo, hlače »nanking«, suknene čevlje in izjemoma klobuk — klobuk zelo nizke oblike. »Sluga ponižen!« je vzkliknil »Oprostite, imam veliko silo.« In ker ga je vdova vprašala, kam da se mu mudi, je samo odvrnil: »Ali se vam zdi morda čudno, da me vidite tu, mene, ki vedno tičim v svoji lekarni, kakor ona podgana pri svojem siru?« »V katerem siru?« fe vprašala gostilničarka. »Ah, razumeli ste me napačno!« je odvrnil gospod Hotnais. »Hotel sem samo reči, kako sicer samotarim. Seveda danes, ob tako izredni priliki, je pač treba . ..« »Kaj pojdete tudi vi tja?« je vpraSala gostilničarka zaničljivo. »Da, seveda pojdem!« je začudeno odgovoril lekarnar. »Saj sem član posvetovalne komisije.« Gospa Defrancois je nekaj trenotkov zrla vanj in je nato dejala: »To je seveda kaj druzega! Toda kaj razumete vi o kmetijstvu? To vas vendar nič ne briga!« za to vljudno prosim banko, da mi pošlje potom naših ruskih trgovskih zvez in sicer potom te ali one ruske tvrdke na moj račun 50—100 rubljev. Najbolje bi bilo, če se zgodi to kar direktno potom krasno-jarske banke, ker bi bilo neposredno pošiljanje jako otežkočeno. Rozm politične VCStL Avdijenca pri velikem kaezu Nikolaju Nikolajeviču. Neki stokholmski list poroča iz Petrograda: V začetku vojne je dal vrhovni poveljnik ruske armade, veliki knez Nikolaj Nikolajevič poklicati k sebi prve uradnike vojaške intendance. Prišli so v paradni obleki, okrašeni z redovi in so čakali celo uro. Končno je vstopil veliki knez. Z globokim poklonom so pozdravili uradniki vrhovnega poveljnika, ki ni niti smatral za vredno, da bi jim pokimal, temveč je drugega za drugim motril od nog do glave. Položaj je bil neznosno mučen. Končno so zadonele sledeče besede ostro in trdo po dvorani: »Kdor krade, bo obešen!« in odšel je veliki knez. Domtie gesti. V obvestilo občinstvu! O božičnih praznikih bo izhajal naš list tako-le: V petek, božični dan, izide „Edinost", kakor navadno; na praznik sv. Štefana, v soboto, list ne izide; v nedeljo 27. t. m., izide zopet redno. — „Večerna Edinost" ne bo izhajala od danes dalje vse do torka, 28. t. m., ko izide zopet redno. Božićnica pri sv. Jakobu t Jutri se bo vršila ob 3 popoldne v telovadnici CM šote v ulici Montecchi božićnica gojencev otroškega vrtca. Spored je zelo zanimiv. Upamo, da bo udeležba od strani občinstva mnogo številna, posebno pa tudi zato, ker so se letos dohodki otroškega vrtca zelo zmanjšali Šolska predstava v korist božićnice se ponovi v nedeljo, 27. t. m. ob 4 popoldne v Narodnem domu. Upamo, da se je tedaj udeleži občinstvo v največjem številu in tako po svojih močeh prispeva k velikim stroškom, ki jih ima naša ženska podružnica CMD, da oskrbi našo ubožno šolsko deco s prepotrebno zimsko obleko in obuvalom. Pridite torej in storite svojo dolžnost. 0 ranjenih odnosno bolnih vojakih. V mestno bolnišnico sta bila sprejeta črnovof-nik Blaž Monfardin in Josip Tadjen od 79 pešpotka. — Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice Aleksander Šketjanc od 97. peš polka in črnovojnik Josip Nagy in Jor se zdi — natolkel oba, natakarja in Miletiča. Slednjič je prišel v krčmo redar, ki je najprej spravil iz krčme Katarino Rajčičevo, ker Je ravno ona najbolj besnela. To je pa Tomaža Rajčica tako podit ..rilo, da se je zaletel v redarja s tako silo, da sta oba, on in redar, padla na tla. Vsled tega je bil Tomaž aretiran radi javnega na-silstva: Redar namreč trdi, da je Tomaž njega vrgel na tla, a Tomaž trdi nasprotno, da je redar njega. Renjikolska malarija. 16-letni Fran Coa-na, doma iz Belluna v Italiji, in stanujoč tu v ulici sv. Marka št. 2, je bil včeraj aretiran, ker je dne 20. t. m. z drugimi svojimi sovrstniki in sodeželani ukradel gospe Emiliji Giultuzzi, ki stanuje v ulici Piccardi štv. 15, par dragocenosti in nekaj perila v skupni vrednosti 60 kron. — Istotako je bil včeraj aretiran 16-letni Karel Varisco, doma iz Brescie v Italiji, ker je pred tremi dnevi ukradel Štefanu Bečiču v ulici deli' Olmo štv. 12, v družbi drugih »Gotovo razumem nekaj o tem, saj sem lekarnar, tp se pravi, kemik, gospa Lefrancois; moramo študirati vzajemno molekularno učinkovanje vseh teles, poznati moram tudi kmetijstvo Ali ni sestava gnoja, vretje tekočin, analiza plinov in u-pliv bakterij sama kemija?« Gostilničarka je umolknila in gospod Ho-mais je pogumno nadaljeval: »Ali menite, da mora vsak poljedelec sam orati in krmiti živino? Poznati je treba samo razne sestavine geološke plasti, upliv ozračja, kakovost zemlje in rudnin, vode, goščo raznih teles in njihovo kapilariteto in še mnogo druzega. Temeljito je treba biti podkovan v higijeni, v zidanju gospodarskih poslopij, vedeti je treba* kakšna krma ugaja živini, in znati le treba presoje-vati, katera hrana najbolj prija človeku. Nadalje mora biti človek poučen o rastlinstvu. Razločevati mora koristne in škodljive rastline, vedeti mora, kje naj jih iz-ruje in kam naj Jih presadi, da bodo lepše rastle. Skratka, informirati se je treba o vsakem napredka v znanosti, študirati razne brošure In časopise, da se ne prezre ničesar in da se Izkoristi vsaka novost in izboljšanje. (Nadaljuje.) svojih sodeželanov iste starosti, več oblek in perila za kakih 185 K vrednosti. Umrli so: Prijavljeni 22. t m. na mestnem fizikatu: Pecorari Anton, leto dni, Kja-din št 758; Fonoa Anton, 54 let, ul. del Molino a Vento št. 29; Kovačevič Marija, 7 mesecev, ulica Domenico Rossetti štv. 77; Kočevar Josip, 52 let. ulica Boschetto Št. 11; Husu Matej, 55 let, Skorklja št. 35. — Prijavljeni dne 23. t m. na mestnem fizikatu: Bajec Ivan, dan, Skedenj št. 723; German Ivanka, 24 let, ulica Colombo št. 12; Rup-nik Olga, 17 mesecev, ul. A. Vespucci št. 8; Pascottini Valerija, dan, ul Montecchi št 15; Garcia Anton, 85 let, ulica Torre bianca št. 11; Ivančič Miroslav, 18 mesecev, Kolonja Št. 897; Puccio Ernest, 26 mesecev, Vrdela štv. 232; Kljun Marij, 19 let, Kolonja št. 484; Baje Ivan, 59 let, ulica del Solitario štv. 9. Darovi — V spomin pok. Matije Dolenca daruje Julij Mikota, namesto cvetja na grob, 5 K za rojansko podružnico. — Za brezposelne so nadalje darovali: Ivan Krže K 6, Tomaž Zadnik K 6, Jakob Vatovec 5 K, Anton Vovk 5 K, Lovrenc Rebula 4 K, Josip Mreule 2 K, Alojzij Gul 4 K, Anton Bidovec 2 K, Milan Korošec 2 K, N. N. 5 K, Josip Dulčič 4 K, Josip Kranjc 2 K, Anton Lampe 2 K, Birsa 1 K, N. Novak 1 K, Vekoslav Plesničar 2 K, Jurij Čeme 10 K, Vlad ko Ternovec 2 K, Ferdo Pečenko 20 K, Josip Mislej 5 K. Lekarna „Jeroniti" 2 K. — Denar je sprejela NDO. Vesti iz Gortfbe. Za božićnico „Narodne šole* v Krminu so prispevali: Pavla Mašera, svetnlkova 12 K in kos volnega blaga, Anton Eržetič, ve-lepos. 10 K, Pavla Reja, zdravnikova 5 K, Sofija Gaberjevčič, revidentova 4 K, Kalčič Ivan, gostilničar 5 K, družina Ribičič 5 K, L. E. 5 K, Kristina Schupp, nadrespicijen-tova 4 K, Marija Alman 3 K, M. R. 2 K, Gaberjevčič Josip, revident juž. žel. 2 K, Trobina Helena 2 K, Renčelj Katerina 2 K, Lesiča Roza 2 K, Gaberščik Franc 2 K, Pire Julij 2 K, Damjan Viktor 2 K, Eržen Anton 2 K, Makovec Ivan 2 K, Ahačič Ivana 2 K in metra perkala, Ocvirk Marija 1 K, Brišar Franc 1 K, Pahler Jurij 1 K, Kodermac Lovrenc 1 K, Neffat Kari 1 K, Juretič Škod-nik 6 K, g. Viljem Šfiligoj pa je nabral v Brdih 32 K. Izkaz pozneje. Vsem blagim darovalcem in požrtvovalnemu nabiralcu prisrčna hvala! Slovensko siedolRfe o Trstu. V soboto, 26. t m., ob 7 In pol zvečer se uprizori burka s petjem v 3 dejanjih (6 slikah) 9* (Spisala L Krenn in K. Lindan.) Glasba je od L. Kuhna Režijo vodi g. Daneš-G radii. OSEBE: Marica pl. Tihodolska . Karel Cekin, njen stric • • • • g* g- gč g g-g- gt> g- g- Serafina, njegova hči Bruno, baron Weggis . • , Dr. Slak, notar Avgu-t, strežaj ...... Laza kuharica pri Cekinu . Martin Megla....... Grapar, vaški učitelj ... TrebuSnik........... Miha Ski k.umivalec izložben, oken g. Maijetica Glavačeva, perica . . . gč. Jaka Glavač, njen oče ...••• g. Alfred Prismodln ........ g. Vet njak, člani kluba samcev . . . g Dolgun............. Bož dar pl. Gornik ••••••••g. Jesihovka gč Ogrizovka . . . ....... • gč. Potreba.......... . . . g. Valentin Zadnik, trgovec z modnim blagom.......• .... g. Gospa Zadnikova ........ gč. Rudolf pl. Gornik, polkovnik v pok. g. Gostje, pevci, komiji 1. t. * * • Vstopnice po nizkih cenah so ves teden v predprodaji pri g. Bičkovi, vratarici „Na rodnega doma". . Kavčičeva Mihajlovič . MaruSeva Gabrdček Kovič Gruden Kovačičeva Rad o vi č Terčič m GRADIŠ LEPUŠEVA Kralj Čelik Hrešiak * Terčič Učenova Oblakora Fischer RUMPELJ Cinkova Vetko d. :: MM! iiilASI :: □□ □□ □□ se računajo po 4 s to t. besedo* Mastno ti>kane besode se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna3n 40 stotink. : □D Pertot, urar, ulica Stadion St. 261! 1209 Bnffut IIlun v ulic* Sqnero Nuovo štev. 17, DUHCl HI lin toči Kraški teran po Kron 1 04. 12:28 šSnfHfltH v nlici San Marco St. 35, toči kraški UUjIIIIIII teran prve IBte po kron 1*04 ter vipavska in istrska vina. 1229 pavsB.i» tu l 1 »a TuiB. kc,£,73 AfMflrti se t**"1!) stanovanji (3 sobe, kuhi-UUUIUII nja). Naslov pove Ins. odd. Edinosti. 1234 OtCilCd za^fo^o^rafsko stroko iz boljše družine delle Poste 10. išče fotograf Jer kič, Via 1235 76fltflflll0ll0 možke in ženske obleke, možke lrj(UiUVIJ(5llC in ženske suknje, ženski čevlji, dežniki. Cene zmerne. LEVI, Barriera vecchia 21, L nadstr. Tudi na obroke. 1237 HnlrfAf za božično drevo, dišave, darila. Cene nnniU zmeme. Mirodilnica Oillia, ulica delle Poste St 6. 1226 za Btilina darila! _____ MUIN «nuu« ■ Dvoročni daljnogledi za gledališča in na prostem od K 5 naprej se dobivajo pri optika v ulici Nuova 10% čistega dobička daje Ciril-Metodovi družbi knjigarna GORENJEC & Co., ulica Caserma štv. 16 (zraven kavarne Commercio). ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA (Bosdkova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste Stev. 14f vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte-Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. SL PRIPOROČLJIVE TVRDKE si Gostilne. Rnrl In Veronika Tusehak grande štv. 4, priporočata cenjenemu občinstvu svojo gostilno „Alla bella Trieste". Domača kuhinja, Vsakovrstna vina in prvovrstno Bavarsko pivo, svetlo in črno. Postrežba točna. 2370 Šivilje. Slovensko šivilja A. RIEGER S dellA Borsa Štv. 3, vrata 9. — Damska krojačnica. Izdeluje vsakovrstne obleke po angleškem in francoskem kroju, plesne obleko za poroke, bluze za gledišče itd. Cene zmerne. Tapetarske delavnice, Rudolf Bonnes 17, priporoča cenjenemu občinstvu svojo TAPECARSKO DELAVNICO. Izvršuje vsakovrstna fina in navadna dela, ki spadajo v to stroko. — Delo solidno. — Cene zmerne. 1803 Pohištvo. n„D postelji vzmeti, nove žimnice K 86.— Po-UVC polna spalna soba z iimninami K 290.— V. Fonderia 12. L 2318 Razni. nVflrffVfA Rlf v najem dajo razne gostilne. riUUUJU kavarne, mleka-ne in druži obrtni obrati, h ie, vile itd. Pojasnila daje Kolar&ič, kavarna Uorso od 9—11. 3—6 telefon St. 825 41 Čistilo za čevlje kete in kovine. — a z z o 1 i & Comp. Via Carpison 2. Telefon 13-08. Odlikovana tria&ka tovarna. 2114 ZAHVALA. Povodom smrti in pogreba našega nepozabnega, tako nenadoma nam umrlega soproga in očeta Matije Dolenca smo prejeli toliko prisrčnih izrazov sočutja, da se ne moremo vsem osebno zahvaliti. Zato izrekamo svojo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so nas tolažili ob tej bridki izgubi in so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti, posebno pa si. vojaški oblasti in urad-ništvu ter vsem prijateljem in znancem, zlasti še onim, ki so položili cvetje na njegovo krsto. 2alu|o