Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 150 lir Leto XXXI. Št. 297 (9299) TRST, nedelja, 21. decembra 1975 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK ▼ zasužnjeni Evropi. Ob zakonskem predlogu o prekinitvi noseinosti Po dolgi in razburljivi razpravi sta komisiji za zdravstvo in za pravosodje poslanske zbornice v četrtek zaključili razpravo o zakonskem osnutku o prekinitvi nosečnosti. S tem se je zaključila prva jaza parlamentarne poti zakonskega predloga, o- katerem se bo morala izreči najprej, zbornica in nato še senat. Besedilo, ki je bilo sprejeto, je v bistvu tisto, ki ga je izdelal ožji odbor omenjenih komisij kot sintezo vseh zakonskih osnutkov, ki so jih spomladi predložile stranke. Novi zakon vnaša pomembne novosti v italijansko zakonodajo, ki je doslej temeljila na fašističnem načelu «zaščite celovitosti' rase», saj že v prvem členu. določa, da splav ni kaznivo dejanje, ne sme pa postati sredstvo za omejeva nje števila rojstev. Kirurški poseg bo brezplačen in bo opravljen v klinikah ali bolnišnicah. O primerih, v katerih je splav dovoljen ter o postopku, ki je potreben za prekinitev nosečnosti, podrobneje govorijo ostali členi osnutka. Ni tu mesto, da bi se spuščali v podroben opis vseh členov zakona, vsekakor pa gre na kratko spregovoriti o dveh najpomembnejših, to je o drugem in petem. Drugi člen določa primere, v katerih je splav dovoljen (krvoskrunstvo, posilstvo, nevarnost za fizično in psihično zdravje nosečnice tudi z ozirom ■ na njen družinski in družbeni položaj, nevarnost, da se otrok rodi pohabljen), peti pa določa postopek, po katerem ženska lahko doseže prekinitev nosečnosti. V bistvu gre za to: ženska, ki hoče splaviti, mora k zdravniku (enemu od tistih, ki so na seznamu, ki ga vsako leto sestavlja pokrajinski zdravnik) in mu predloži svojo zahtevo. Zdravnik o-pravi vse zdravstvene preglede, se pogovori z žensko o razmerah, v katerih živi in jo prosi, naj si vzame osem dni za premislek. Če mu po tem roku ponovi svojo zahtevo, zdravnik izda nosečnici potrdilo za splav. Zahteva ženske pa je avtomatsko sprejela, če se sodnik ne izjasni v predpisanem roku osmih dni. Ni naključje, da sta bila ravno ta dva člena najbolj sporna in da se je ob njiju razvila najostrejša polemika. Vse stranke, z izjemo misovcev, sprejemajo načeli, naj bo splav (ko je potreben) brezplačen in da ga gre opraviti v primerno opremljeni bolnišnici ali kliniki, razhajajo pa se ob vprašanju, kdo naj o splavu odloča. Tako imenovana «laična fronta» (PSI, PSDI, PRI in PLI) je zastopala stališče, da mora biti splav svoboden, dovoljen v vsakem primeru in da odločitev pritiče le ženski; za KP1 naj bi bil splav dovoljen le v omejenem številu ptimerov (v bistvu v primerih, ki jih našteva osnutek), za KD in za MSI pa to vprašanje sploh ni prišlo v poštev, ker pojmujeta prekinitev nosečnosti za kaznivo dejanje. Vmesno stališče je zavzelo združenje italijanskih žena UDI, ki meni, da postane splav nekaznivo dejanje, če se opravi v primernih javnih zdravstvenih u-stanovah, seveda brezplačno. Konč-vr odločitev pri vsem tem pritiče samo ženski. Na ta način se ženska izogne ponižanju in življenjski nevarnosti, katerih je bila do sedaj žrtev, istočasno pa se tudi onemogočijo vse mogoče špekulacije, ki so jih povzročali skrivni splavi. Zakonski osnutek, ki je prodrl v komisijah za zdravstvo in za pravosodje poslanske zbornice z glasovi KD in KPI, je kompromis med vsemi temi stališči, ki pa v veliki meri odraža teze italijanskih komunistov. Kot kompromisna rešitev je osnutek obenem širok in o-zek, odvisno pač od miselnosti, svetovnega nazora in prepričanja tistega, ki ga tolmači. V tem pogledu je to tipično italijanski zakon, podoben harmoniki, ki ga po potrebi lahko raztegneš ali zožiš, s katerim lahko, seveda neformalno, uzakoniš svoboden splav, ali pa mu postaviš zelo ozke meje. Z ozirom na italijanski položaj lahko tudi že vnaprej predvidevamo, da bodo .ia-. kon tolmačili široko v razvitih področjih severne Italije, kjer se1 življenjski standard približuje severnoevropskemu, ozko pa -v nerazvitih področjih, predvsem na Jugu, kjer je vprašanje skrivnega splava najbolj dramatično. Pragmatično in enostransko vze: to se zato postavlja vprašanje, če bo ta zakon res zadosten jez proti rešil ženske ponižanja in življenjske nevarnosti, če bo res odpravil vse špekulacije, skratka, če bo dejansko uresničil vse tiste pogoje, ki jih zahteva UDI in z njim velika večina italijanskih žena. Drugo vprašanje, ki se ob tem zakonskem osnutku postavlja, je vprašanje njegove usode v parlamentu, zlasti še, ker z razliko od prejšnje zakonodajne dobe, v kateri je bil odobren zakon o razpo-roki, imata tokrat KD in MSI večino v parlamentu. Edina jnožnošt, da zakon prodre je torej, da laična fronta (široko vzeto) strnjeno glasuje in da se trideset ali štirideset demokrščanskih poslancev blagohotno vzdrži. Razprava v- komisijah za zdravstvo in za pravosodje pa je pokazala, da je laična fronta razbita, ker bi zakon v sedanji formulaciji podprle KPI in kvečjemu PRI ter PLI, medtem ko bi socialdemokrati in socialisti glasovali proti. S tem pa bi bila usoda zakonskega predloga zapečatena, saj ni verjetno, da bi se KD povsem odpovedala svojemu načelnemu stališču, da je prekinitev nosečnosti vselej detomor in bi glasovala za zakon. V tem položaju je referendum edini izhod iz slepe ulice, kar seveda ne pomeni, da je o-benem tudi rešitev vprašanja. Z ljudskim glasovanjem se res lahko odpravijo sedanje fašistične norme, ostajajo pa nerešeni vsi ostali problemi, v prvi vrsti javnih zdravstvenih ustanov, kjer ženska v primeru potrebe lahko brezplačno in z zdravniškim jamstvom prekine nosečnost. Edina resnična rešitev je torej v obnovitvi laične ‘fronte in v delnem vzdržanju KD. Kljub dosedanjim polemikam je ta perspektiva še možna, če bodo stranke res pripravljene odpovedati se ozkim strankarskim interesom. Jasno pa je, da če bo in ko bo zakon prodrl, se bo za vse napredne sile začela nova faza boja za spolno in demografsko vzgojo družbe. Splav ni in ne sme biti v nobenem primeru rešitev za demografski «boom», edina resna in tudi široko sprejemljiva rešitev je načrtovanje družine pomočjo kontracepcijskih sredstev v povezavi z resno spolno vzgojo. To pa je seveda dolgoročna perspektiva, ki zahteva korenito preosnovo vse italijanske zdravstvene in socialne strukture. VOJMIR TAVČAR PO ZAPRTJU TOVARN V PALLANZ1 IN VERCELLIJU Jutri na ministrstvu za delo sestanek sindikatov z vodstvom Montedisona Cefis zagotovil vladi, da bo mogoče rešiti problem Montefibrc brez odslovitev Potrjena stavka kemijskih delavcev za 30. december - Reakcije političnih strank POMEMBNA SVEČANOST V POKRAJINSKI PALACI BELGRADO V VIDMU Podelitev spominskih kolajn in listin za sodelovanje v vrstah NOB Jugoslavije V prisotnosti predstavnikov oblasti, vojske in ANPI je listine za 13 padlih in 77 preživelim borcem podelil generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko RIM, 20. — Minister za delo To-ros je sklical za ponedeljek zjutraj predstavnike Montedisona in sindikaliste, da bi skupaj proučili položaj po nenadnem zaprtju o-bratov Montefibre v Pallanzi in Verceliiju. Tako je danes sporočilo podpredsodstvo vlade po pogovoru, ki so ga La Malfa ter ministra Toroj in Donai Cattin imeli danes zjutraj s predsednikom Montedisona Cefisom. Predstavniki federacije CGIL, CISL in UIL so potrdili, da se bodo udeležili ponedeljkovega sestanka ; če bo dosežen sporazum bi lahko še istega dne nadaljevali pogovore med vlado in sindikati, ki so jih na pobudo federacije prekinili v pričakovanju rešitve vprašanja Montefibre. Že naslednjega dne bi se morala nato sestati vlada, da dokončno odobri program za industrijsko preosnovo. Sindikalisti gledajo torej z optimizmom na ponedeljkovo srečanje, čeprav vodstvo Montedisona doslej ne kaže nobene volje, da bi odstopilo od sklepa o zaprtju o-bratov v Piemontu. Sam Cefis je po pogovoru z La Malfo sicer zagotovil, da je vprašanje Montefibre rešljivo brez odpustov, vendar pa je po drugi strani potrdil program restrukturacije podjetja, ki so ga sindikati že zavrnili. Po Cetisovem mnenju bi lahko našli delo v obratih Montefibre, po u-strezni preosnovi, 6.882 delavcev od sedanjih 8.382. Za ostalih 1.500 delavcev , bi poskrbeli z normalno ali predčasno upokojitvijo in brez sprejemanja novih delovnih sil na njihovem mestu. 'Vsekakor pa je tajništvo enotnega sindikata kemijskih delavcev — FULC potrdilo, da bo 30. decembra, stavka v vseh obratih družbe Montedison, ter še enkrat obsodilo «provokacijo» predsednika Montedisona, ki da z izsiljevanjem skuša zaostrovati odnose med vlado in sindikati. Tajništvo FULC je tudi obžalovalo, da vlada ni znala vsiliti Montedisonu normalizacije stanja v tovarnah družbe, katere lastništvo je v veliki meri v rokah države. FULC ponavlja tudi predlog o vključitvi Montedisona v sistem državnih udeležb, tako da bi že v sedanji fazi zajamčili kvalificirane izbire gospodarske politike. Zaprtje obratov Montefibre v Pallanzi in Verceliiju je imelo ta- IIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIinilllllltlllliIHMHniIlIIllllllllllllllimHIIHHHnilllinillllHUmMHMHMH*1* NA SKLEP AMERIŠKE PREISKOVALNE KOMISIJE Objavili bodo dokumente o delovanju CIA v Italiji Dokumenti zadevajo predvsem denarno pomoč krščanski demokraciji in drugim protikomunističnim strankam WASHINGTON, 20. — Komisija ameriškega predstavniškega doma, ki vodi preiskavo o delovanju obveščevalnih služb — CIA in PBI — je z večino glasov sklenila objaviti' dokumente, ki zadevajo delovanje CIA v Italiji v povojnih letih. Istočasno pa je komisija o-dobrila sporazum z Belo hišo. po katerem bo imel predsednik t1 ord možnost, da iz dokumentov črta tiste dele. ki bi bili po njegovi o-ceni škodljivi za državno varnost. Prav zaradi tega ni pričakovati, da bi iz objave dokumentov prišli na dan doslej povsem neznani elementi. Dokumentacija bo predvsem zadevala finančno pomoč CIA italijanskim protikomunističnim strankam in v prvi vrsti krščanski demokraciji. Še pred objavo dokumentov pa so ameriški tisk in druga sredstva obveščanja že začela objavljati [.odatke o delovanju obveščevalne s;užbe v Italiji, sklicujoč se na izsledke parlamentarne komisije. Ta o na primer «Washington post» in televizijsko omrežje «CBS» sta že danes objavila, da je CIA prispevala v blagajne KD od konca druge svetovne vojne do leta 1967 tri milijone dolarjev letno. Leta 1968 pa naj bi CIA ponudila krščanski demokraciji .in socialdemokratom globalno vsoto deset milijonov dolarjev. «Washington: post» dodala, .da je leta 19'7d takratni' veleposlanik v Italiji Graham Martin zahteval od obveščevalne službe, naj da znatno finančno' podporo krščanski demo-: .. . . kraciji, ki jo je takrat vodil Amin- pojavu skrivnega splava, če bo res ' tore Fanfani; list pa dodaja dom- nevo, da je Nixon to zahtevo zavrnil. Dokumenti, ki jih bo parlamentarna komisija objavila, pa ne zadevajo samo Italije, ampak tudi delovanje CIA v Angoli in v Iraku. Iz dokumentov naj bi izhajalo, da je CIA že leta financirala angolska osvobodilna gibanja, ki so bila protisovjetsko usmerjena. Prav tako je CIA na zahtevo samega i-ranskega šaha Pahlevija poslala poleti 1972 kurdskim nacionalistom o-gromno količino orožja sovjetske in kitajske izdelave. Incidenti v illanu MILAN, 20. — V središču Milana je danes popoldne prišlo do izgredov in incidentov, v katerih je bilo enajst oseb ranjenih, osem pa aretiranih. Povod za incidente je dal neki misovski shod, proti kateremu so se mobilizirali pripadniki levičarskih izvenparla-mentarnih gibanj. Okrog 4.000 mladeničev se je zbralo pred sedežem MSI, kjer naj bi bilo «prvo . srečanje protikomunistične mladine», nato pa je pod nadzorstvom policije priredilo sprevod po - mestnih ulicah. Istočasno pa so manjše skupine demonstrantov priredile pravcat «lov na fašista» ter preteple več desničarskih skrajnežev. Eden od teh se je zatekel v neki frizerski salon, kjer so .ga zasledovalci pretepli dp ,krT vi, tako da sd ga morali odoeljati v bolnišnico, kjer so ga sprejeli s pridržano prognozo. kojšen odmev tudi na političnem-področju. Skupina predstavnikov KPI (Barca, Di Giulio, Napolitano, Peggio in drugi) je naslovila na ministra za državne udeležbe poslansko vprašanje, v katerem poziva vlado, naj se posluži javnega lastništva paketa Montedisona, da bi blokirala provokator-ske sklepe vodstva podjetja. Podobno vprašanje je vložil tudi podpredsednik poslanske komisije za proračun in državne udeležbe demokristjan Molè, ki je vprašal, ali je vodstvo Montedisona pravočasno obvestilo vlado o svojem sklepu. Mole se zavzema za revizijo oblik in sistema javne prisotnosti v Montedisonu, nato pa se sprašuje, kako si družba, ki napoveduje odpust tisočev delavcev, lahko privošči, da kupuje drage založniške družbe. Glasilo PSI «Avanti» pa bo jutri objavilo članek, v katerem nepodpisani člankar ugotavlja, da je sklep Montedisona o zaprtju obratov v Piemontu presenetil vlado. Ob tem pa se je treba vprašati, kdo sploh ukazuje v sedanji vladi, ali ministri in predsednik vlade, ali pa veliki podjetniki, pa naj bodo javni ali zasebni. Po mnenju socialističnega glasila gre za operacijo tipa «ali javno podporo ali zaprtje tovarn», kakršnim smo bili že večkrat priča v preteklosti. Pri teh operacijah so že tekle reke milijard, od katerih se je okoristila tudi sama Montedison. Toda po tej poti ni mogoče nadaljevati. Nujno potrebna je preosnova industrijskega aparata, toda treba je tudi skrbno proučiti, kaj je treba ohraniti. in kaj preosnovati. Še najbolj potreben pa je odločen preokret v gospodarski politiki, kakršnega zahtevajo socialisti, zaključuje «Avanti». RIM, 20. — Ministrski predsednik Moro bo v ponedeljek popoldne sprejel v palači Chigi predsednike deželnih odborov. To bo prvo tovrstno srečanje po volitvah 15. junija. BOČEN, 20. — Prihodnji kongres Stidtiroler Volkspartei bo 27. marca 1976. Tako je sklenil razširjeni vodstveni odbor SVP, ki se je danes sestal v Bocnu. Kraja kongresa, ki bo vsekakor v bo-censki pokrajini, še niso določili. Generalni konzul SFRJ Ivan Renko govori na podelitvi spominskih kolajn NOB v sejni dvorani videmskega pokrajinskega sveta iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu STANE DOLANC OB 80-LETNICI REŠKE LADJEDELNICE Sporazum z Italijo eden prvih korakov v uresničevanju sklepov iz Helsinkov Pravična rešitev položaja manjšin je izraz demokratične zavesti človeštva - Odnosi z Avstrijo in z Bolgarijo REKA, 20. — Ob 80-letnici ladjedelnice «Viktor Lenac» na Reki, ob 30-letnici osvoboditve in 25-letnici samoupravljanja je 1.500 delavcem tega podjetja govoril pokrovitelj proslave sekretar izvršnega komiteja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc. Med drugim je dejal, da so tudi delavci te tovarne pokazali uspešen razvoj jugoslovanskega samoupravnega socializma in da je danes samoupravljanje odločilen dejavnik družbenega napredka jugoslovanske socialistične družbe. Stane Dolanc je v svojem govoru tudi podčrtal odgovornost komunistov za boljšo delovno disciplino, večjo storilnost, premišljena vlaganja in varčevanje z družbenimi sredstvi. Nato je dejal, da so narodi Jugoslavije zgradili močno socialistično skupnost, ki temelji na samoupravljanju vseh delovnih ljudi. Enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, delavskega razreda in Zveze komunistov je trdna kot granit, in prav to zagotavlja svobodo, neodvisnost in miren razvoj socializma. Jugoslovanski komunisti niso imeli nikoli potrebe, da bi razpravljali s komerkoli o tem, kakšno pot morajo ubrati v povojni zgraditvi socializma, niso potrebovali nikakršnih receptov ali obrazcev, ki jih navsezadnje tudi ni bilo. Za jugoslovanske komuniste tudi danes niso sprejemljive težnje v mednarodnem delavskem gibanju, ki ne u-poštevajo tega izhodišča. Nekateri nam očitajo — je zatem dejal Stane Dolanc — da smo s samoupravljanjem razdrobili družbo in da je to vzrok gospodarskih in mnogih dugih težav. Trdijo, da smo oslabili moč naše družbe in ponavljajo že zdavnaj preživele predsodke, da smo gospodarska in druga vprašanja reševali s pomočjo države, centralizma in z birokratsko trdo roko. V tej zvezi bi rad povedal le to, da je socialistična federativna Jugoslavija kot samoupravna skupnost danes trdnejša kot kdaj koli prej. V svojem govoru je Dolanc ob-, ravnaval tudi odnose Jugoslavije s sosednimi državami. Poudaril je, da je bilo za Jugoslavijo zmeraj izhodišče imeti s sosedi dobre odnose in da želi Jugoslavija pri' teljsko sodelovati na vseh p: iročjih, na političnem .gospodarskem in kulturnem, in to na temeljih enakopravnosti, obojestranskih interesov ter ozemeljske celovitosti. Celotna jugoslovanska javnost je pozdravila nedavni sporazum s sosedno Italijo in ga ocenila, tako kot demokratično javno mnenje v svetu, kot pomemben prispevek k zmanjšanju napetosti v Evropi, kot enega prvih korakov pri u-resničevanju sklepov konference v Helsinkih. Sporazum s sosedno I-talijo je nazadnje odpravil resno hipoteko preteklosti in odprl široke možnosti za še uspešnejše medsebojno sodelovanje, kar ni le v interesu dveh držav, temveč tudi v interesu krepitve miru in prijateljskih odnosov v tem delu Evrope. Pomen tega sporazuma je toliko večji, ker na obeh straneh jugoslovansko - italijanske meje, zaradi zgodovinskih okoliščin, živita narodni manišini. Zmeraj smo menili, da sta narodni manjšini mostova k sodelovanju, miru in prijateljstvu med državami in da je pravična demokratična rešitev pobžaja narodnih manjšin izraz stabilizacije in demokratične zavesti človeštva. V svojem govoru pa je Stane Dolanc govoril tudi o položaju manjšin jugoslovanskih narodov v Bolgariji in v Avstriji. Za Avstrijo je dejal, da izjave nekaterih odgovornih voditeljev te države kažejo, da se uveljavlja spoznanje o potrebi, da se slovenski in hrvaški manjšini zagotovijo pravice ki jih predvideva državni sporazum med Jugoslavijo in Avstrijo. Obenem »pa je Dolanc tudi odločno zavrnil, preštevanje manjšine, saj uresničevanje njenih nra-vic ni odvisno od števila pripadnikov. Kar zadeva Bolgarijo pa je dejal, da je vzrok nesoglasja med Jugoslavijo in to državo zgolj v tem, da Bolgarija vztrajno zanika obstoj makedonskega naroda in obstoj makedonske manjšine v Bolgariji. Takšna stališča ne prispevajo k ustvarjanju vzdušja, v katerem bi prevladovalo medsebojno zaupanje in trdnost odnosov, kar bi sicer bilo v interesu tako Jugoslavije kot Bolgarije. L. Š. Izredna zaostritev krize v Argentini BUENOS AIRES, 20. - Vse kaže, da Argentini grozi državljanska vojna. Upor v nekaterih letalskih oporiščih, ki naj bi imel, kot je sprva kazalo, dokaj omejen obseg, se je spremenil v pravo revolucijo, kot je davi priznal glasnik argentinske vlade. Iz Buenos Airesa tudi poročajo, da so letalske sile, ki so zveste vladi popoldne napadle glavni štab upornikov v oporišču Moron. Po pričevanju očividcev, naj bi prišlo do oboroženega spopada. Po vesteh iz drugih virov pa naj bi se predsednici Marii Esteli de Peron zveste sile uvodoma omejile le na nekaj poletov nad oporiščem v opomin upornikom. Odbor mednarodne konference o manjšinah pozitivno ocenil sporazum med Italijo in SFRJ Pod predsedstvom Micheleja Zanettija se je včeraj na tržaški pokrajini sestal odbor mednarodne konference o manjšinah. Sestanka so se udeležili predstavniki raznih ustanov in političnih skupin: Mario Colli, Giorgio Cesare, Bruno Gozzi, Lucijan Volk, Roberto Mayer Grego in profesorji Sergio Bartole, Aleš Lokar ter Karel šiškovič. Po uvodnem posegu predsednika Zanettija in izčrpni razpravi o dogodkih in perspektivah, povezanih z lanskoletno mednarodno konferenco o manjšinah v Trstu, je odbor poudaril odmev, ki so ga vprašanja položaja in razvoja manjšin imela v znanstvenem tisku in v časopisju tako v Italiji kot v tujini. Odbor je nadalje pozitivno ocenil nedavni italijansko - jugoslovanski sporazum s posebnim poudarkom odstavkom, ki zadevajo vprašanje nacionalnih manjšin in katerih vsebina je povsem v skladu s političnimi zaključki tržaške konference. Obenem se je odbor pohvalno izrekel o sklepu videmskega pokrajinskega sveta, da pripravi konferenco o manjšinskem vprašanju v Furlaniji in je s tem v zvezi zadolžil predsednika Zanettija, da ponudi predsedniku videmske pokrajine Turellu čim večje sodelovanje na znanstveni ravni in na osnovi lastnih izkušenj. Ob koncu je odbor še odobril pobudo neke italijanske založniške družbe, ki bo objavila obsežen zbornik posegov na tržaški konferenci, pripravil pa bo tudi poseben načrt za objavo vseh aktov tržaške konference in z njimi povezanega dokumentacijskega gradiva. VIDEM, 20. — V slavnostnem salonu zgodovinske palače Belgrado, sedežu videmske pokrajinske u-prave, kjer je bil pred 20. leti podpisan sporazum o maloobmejnem osebnem prometu med Italijo in Jugoslavijo, je bilo danes popoldne slovesno podeljevanje spominskih listin in spominskih kolajn 90 u-deležencem narodnoosvobodilne vojne v Jugoslaviji, s katerimi jih je odlikoval predsednik SFRJ Josip Broz Tito. Svečanosti so se udeležili pokrajinski odbornik Tita Metus v zastopstvu zadržavnega predsednika pokrajinske uprave odv. Turella, podpredsednik deželnega sveta odv. Varisco, videmski župan Candolini. prefekt dr. Spaziante, visoki predstavniki raznih redov vojske, predsednik videmskega pokrajinskega odbora ANPI Vincenti in mnogi drugi predstavniki videmskega javnega življenja, z jugoslovanske strani pa generalni konzul SFRJ v Trstu Ivan Renko, konzul Marinko Kosor ter delegacija občinskega odbora Zveze borcev iz Tolmina s predsednikom Slavkom Konavcem na čelu, kot zastopnikom ZZB Slovenije in Jugoslavije. Vse prisotne predstavnike oblasti in jugoslovanske goste, še prav posebej pa prisotne bivše borce NOB in svojce padlih, je v imenu pokrajinske uprave najprej pozdravil odbornik Metus. V svojem nagovoru je poudaril skupen boj italijanskih in jugoslovanskih borcev proti fašizmu, ki ni privedel le do poraza osovraženega fašizma, marveč je tudi odprl pot zgodovinskemu razvoju med sosednima državama, ki je z nedavno podpisanimi sporazumi v Osimu prešel v novo fazo še večjega zbližanja in medsebojnega prijateljskega sodelovanja, kot potrdilo skupnih želja, da živimo ljudje ob meji v miru in sodelovanju. Na koncu se je poklonil vsem, ki so se žrtvovali in trpeli za «neuničljive ideale demokracije, bode in napredka.» V imenu soborcev iz Jugoslavije je vsem odlikovanjcem čestital predsednik ZZB iz Tolmina Konavec. Priznanja katera kot veterani antifašisti prejemamo ob 30-letnici zmage, nas obvezuje, da se tudi naprej borimo za mir na svetu, za enakopravnost med narodi, še posebno smo zadovoljni — je dejal — da smo se danes srečali z vami, ki ste se v času NOB borili ramo ob rami z nami. Vaše delo. vaš prispevek za skupno zmago nad fašizmom, je zapisan na najsvetlejših straneh zgodovine naših in vašega naroda. To naj bo kažipot naši mladini v borbi za mir in sožitje med narodi.» Predsednik videmskega pokrajinskega odbora ANPI Vincenti, je v začetku svojega govora dejal: «Fašizem je povzročil osovražen je Italije, odporništvo je rešilo njeno čast in pokazalo njen pravi obraz. Borili ste se za obnovitev domovine, za rojstvo nove Evrope brez nacionalizmov, v kateri si bodo vsi ljudje zaupno stisnili roko.» Vincenti je nato prikazal borbeno pot italijanskih vojakov, ki so se na jugoslovanskem ozemlju priključili enotam NOV Jugoslavije v boju proti nacifašizmu. Borili so se v I. dalmatinski udarni brigadi, v 6 brigadi v Liki in Baniji, v partizanskih pomorskih enotah v Dalmaciji, v kosovskih-makedonskih enotah, z bataljonom «Pino Budicin» v Istri, z divizijo «Garibaldi Natisene» v Sloveniji, skupno z jugoslovanskimi borci so vkorakali v o-svobojeni Beograd, Zagreb in Lju- bljano. 20.000 jih je padlo na jugo slovanskih tleh. Na koncu se je preko generalnega konzula SFRJ zahvalil SFR Jugoslaviji za podeljena priznanja furlanskim borcem v NOB Jugoslavije in dejal: «Vi borci proti fašizmu ste nosilci solidarnosti in prijateljstva z jugoslovanskimi narodi in z vsemi narodi Evrope, obenem pa ste na braniku demokratičnih pridobitev in demokratičnih ustanov republike Italije». Zadnji je spregovoril generalni konzul SFRJ Ivan Renko. «Narodi vseh dežel, ki sta jih nacifašistič-na agresija in pohlep potegnila v krvavi vrtinec druge svetovne vojne — je dejal — praznujejo letos 30-letnico osvoboditve. Trideset let je torej- preteklo od tedaj, ko se je človeštvo končno lahko oddahnilo. A prav je, da se ob tej priložnosti spomnimo koliko žrtev je bilo potrebnih, da se prepreči u-resničitev zločinskih načrtov nosilcev novega reda. Naj bo to.ej tudi na današnji slovesnosti posvečena naša prva nrsel vsem tistim, ki so dali v tem velikem in neenakem boju največjo žrtev, zakaj njim smo dolžni večno hvaležnost». «Naša skupna borba — je nadaljeval Ivan Renko — je bila težka in krvava, še posebej težka je bila za vas, ki ste se borili daleč od svoje domovine. Toda spoznali ste. kje je naš skupni sovražnik, spoznali ste, da je boj proti njemu tudi boj za osvoboditev vaše domovine in vašega ljudstva. Tako še je tudi vaša domovina,’ zgra;ena na temeljih odporništva, rojevala v spopadu z nacifašizmom na vseh i bojiščih sveta.» Potem ko je poudaril, da je skupen boj bil tudi temelj novih odnosov med narodi na sploh in med Italijo in Jugoslavijo še posebej, da je postal b.stvena sestavina politike dobrih sosedskih odnosov le Ivan Renko zaključil: «Takšna po-svo- litika je b;la letos kronana še z enim pomembnim dogodkom. Mislim na sporazum med republiko Italijo in SFRJ, ki je bil podpisan v Osimu. Ta sporazum odstranjire poslednje ovire med našima državama za najtesnejše in plodno sodelovanje, predvsem pa ustvarja pogoje za prijateljsko sožitje, za odprto mejo, ki nas bo vse bolj povezovala, za resnično dobro sosedstvo v korist narodov obeh dežel in krepitve miru v svetu. To dokazuje trajno vrednost pridobitev osvobodilnega boja in odporništva. Tovariši, spominske diplome in medalje, ki vam jih imam čast iz- ceudt -rVarn P°deljuie predsednik Sr RJ Tito za vaš prispevek v tem skupnem boju. S temi priznanji pa vam posredujem tudi iskreno zahvalo vseh naših narodov.» Besede gen. konzula Renka so vsi prisotni pozdravi)] z dolgim aplavzom. Nato; sta generalni konzul Renko in konzul Kosor izročila najprej 13 spominskih listin svojcem 'padlih in še 77 spominskih kolajn 77 pneživolim borcem, ali v nekaterih primerih sinovom in hčerkam tis: ih borcev, ki so v tem zadnjem ob dobju umrli. Med odlikovanimi s spominsko kolajno je bilo tudi pet naših beneških slovenskih rojakov. Na povabilo pokrajinskega odbornika Metusa se je slovesnost, ki je potekala v izredno prisrčnem in tovariškem vzdušju, kakršno je značilno za vsako srečanje bivših soborcev proti fašizmu in za svobodo, zaključila z zakusko za vse udeležence v eni izmed dvoran palače Belgrado. J. k. ZASKI DNEVNI PRED TORKOVO IIVÙUÌMD NOVE DEŽELNE VLADE Kritična stališča delavskih strank do programa «tristranskega» odbora Za KPI program ni uresniiljiv v tako tesnih političnih okvirih SS si je pridržala končno oceno, vendar poudarja svoje kritično zadržanje ■ Napori KD, da bi ne izgubila stikov s socialisti Po krajših informativnih srečanjih kandidata za predsednika deželne vlade odv. Comelhja s strankami, ki ostajajo izven centristične «tristranske» koalicije, bo deželni zbor v torek izvolil novi odbor in začel diskusijo o osnovnih smernicah njegovega programa, ki ga bo Comelli prebral v začetku seje. Osnutek programa so že odobrile stranke, ki bodo sestavljale novo deželno vlado — KD, PSDI in PRI, medtem ko sta obe delavski stranki, KPI in PSI, dejansko zavrnili program in napovedali, da bosta vodili do centristične deželne vlade opozicijo. Res je, da se KD trudi, da bi prikazala zaključek te deželne krize v najboljši luči in zato poudarja, da ji je še vedno zelo pri srcu odnos s socialisti. V dokumentu, ki ga je odobrilo deželno vodstvo KD je celo rečeno, da so se demokristjani zavzemali za enobarvno deželno vlado, ki bi jo ostali podpirali od zunaj, pri tem pa pozablja povedati, da so socialisti predlagali nekaj bistveno drugega: enobarvno demo-krščansko deželno vlado, katere program bi izdelali na osnovi razprave med strankami ustavnega loka, brez diskriminacij. Kako skeptično gledajo levičarske stranke na možnost, da bo «tristranska» deželna vlada zmogla uresničiti točke programa, ko bo imela proti sebi dve delavski stranki in dejansko tudi sindikalno gibanje, dokazuje tiskovno sporočilo, ki ga je izdala po srečanju s Comellijem svetovalska skupina komunistične partije. Komunisti niso niti hoteli razpravljati o vsebini predloženega programa, ker so sploh o načinu, kako je KD sklenila rešiti krizo, izrazili odločno odklonilno stališče. Po mnenju komunistov bi katerakoli pozitivna točka opisanega programa bilo le slepilo, ker sploh manjka resnična politična volja soočanja s stvarnimi problemi dežele. KPI je sploh prepričana, da je do tristranske rešitve prišlo zaradi «vztrajne trme» KD, ki noče pogledati resnici v oči in ni prebolela novega, ki je nastalo v Furlaniji -Julijski krajini po volitvah 15. junija. Računi KD pa so, po mnenju svetovalske skupine KPI, «zgrešeni in kratkovidni». Kot je znano se je odvetnik Comelli srečal'tudi s predstavniki Slovenske skupnosti. Deželni odbor SC pa se je v petek srečal tudi z deželnim vodstvom KD. Na sestanku so KD predstavljali Tonutti, Rigutto, Coloni in Longo, SS pa Štoka, Dolhar in Paulin. Zastopstvo KD je predstavnikom SS najprej orisalo razplet deželne krize in osnovne točke novega programa, pri tem so se še posebej ustavili pri točkah, ki «posredno ali neposredno zadevajo slovensko narodno skupnost v deželi». Voditelji SS so izrazili «nujnost, da se v okviru novega odbora zadovoljivo rešijo vprašanja samostojnega šolskega okraja, slovenske televizije, rabe slovenščine v javnih upravah, namestitve Slovenca na tržaškem kmetijskem nadzorništvu ter finančne pomoči slovenskim šolah za stroške v zvezi z dvojezičnim poslovanjem». Prav tako je SS zahtevala «teritorialno zaščito Slovencev, posebno v zvezi z uresničevanjem i-taiijansko-jugoslovanskega sporazuma». Govorili so nadalje tudi o gradnji slovenskih šol na Goriškem in o narodnostnem razvoju v Benečiji. Vse te zahteve je tajništvo SS podrobneje opisalo voditeljem KD, ki so — kot poroča tiskovni urad SS — «izrazili pripravljenost v konkretnem reševanju teh odprtih vprašanj». SS je izrazila obenem tudi kritično stališče do novega tristranskega odbora in si «pridržala svojo dokončno odločitev», ko bo v vseh podrobnostih znan program odbora. Rinaldi (KD) za enotno podporo Zaccagniniju Na sedežu KD so se včeraj zbrali vodilni kadri stranke, katerim je spregovoril pokrajinski tajnik Rinaldi. Poudaril je, da je pred kongresom stranke potrebno združiti vse sile v podporo tajništvu in smernicam poslanca Zaccagninija. V tem smislu je pozval sekcije stranke, naj se združijo v tej liniji in premostijo možne razlike. To je potrebno, je dodal Rinaldi, ker moramo resno oceniti to, kar se je zgodilo 15. junija. Rinaldi je s tem v zvezi predlagal, naj bi vsi, ki podpirajo Zaccagninija, predložili enotne liste delegatov. Omiljena obsodba Mocchija in Mianija Po več kot triurnem zasedanju je tržaško prizivno sodišče sinoči spremenilo razsodbo, s katero je 23. januarja letos kazensko sodišče obsodilo zaradi izkoriščanja javne službe bivšega občinskega odbornika za javna dela Attilia Mocchija, bivšega predsednika nadzornega odbora Silvana Mianija in posrednika Maria Cappellettija. Sodni zbor jih je obsodil na leto in 10 mesecev zapora ter 100.000 lir globe zaradi podkupovanja- Zaradi amnestije so vsem oprostili celotno kazen, plačati pa bodo morali sodne stroške prvostopenjske obravnave. Cappelletti pa tudi sodne stroške za prizivno razpravo. Ta kazen je za Mocchija in IVlia-nija milejša od prejšnje; obsodba ima pa tudi drugačen pomen. Sprememba obtožnice iz izkoriščanja javne službe v podkupovanje javnega funkcionarja namreč pomeni, da se bosta morala pojaviti na zatožni klopi tudi Bufo in Maliardi, lastnika gradbenega podjetja, ki sta sama izzvala to razpravo in sta se tudi prijavila kot zasebna stranka ter zahtevala od Mocchija, Mianija in Cappelleth.ja povrnitev materialne in moralne škode. Izgon revne drožine iz stanovanja v Rojanu Včeraj so po nalogu tržaškega sodišča izgnali iz stanovanja v Rojanu tričlansko družino. 82 oziroma 84-letna zakonca ter njunega sina. Lastnik stavbe je to zahteval, češ da sam potrebuje stanovanje. Dejansko pa je v stavbi prosto še eno stanovanje. Pred dnevi se je sindikat najemnikov SUNIA obrnil na prefekturo s prošnjo, da posreduje, da se izgon vsaj odloži za nekaj tednov, če že ne prekliče. Oblasti pa so o-stale gluhe na te zahteve in so privolile v izgon tik pred začetkom i praznikov. Sindikat SUNIA opozarja, i da je do tega izgona prišlo predvsem zaradi pomanjkanja stanovanj po zmerni najemnini, saj so razne agencije zahtevale od ubožne družine za majhna stanovanja najemnine, ki so v vsakem primeru presegale 100 tisoč lir. Danes volitve na liceju Prešeren in strok, zavodu Danes bodo na nekaterih šolah obnavljali razredne in disciplinske svete. Med slovenskimi šolami čaka ta dolžnost znanstveni in klasični licej «Fr. Prešeren». Volitve bodo tudi na strokovnem zavodu za industrijo in obrt «Galvani», ki ima tri slovenske sekcije, a ki, kot znano, nimajo avtonomije in s tem seveda avtonomnih razrednih in disciplinskega sveta. Starši bodo volili razredne in disciplinski svet, dijaki bodo poleg teh volili še svoje predstavnike v zavodski svet, profesorji pa le disciplinski svet. Na slovenskem liceju bodo slednji volili tudi nadomestnika prof. Pečenka v zavodski svet. VČERAJ PREDSTAVITEV KNJIGE V MALI DVORANI ROSSETTI!A Knjiga «I! Teatro sloveno» prispevek k zbliževanju med sosednima kulturama Knjigo sla predstavila predsednik Stalnega gledališča F-JK Batteri in prof. Tavčar - Člani slovenskega in italijanskega gledališča prebrali dva odlomka V mali dvorani Kos"settijevega gle-1 da obveze italijanskih kulturnikov, dališča je bila sinoči predstavitev j da bi posredovali slovensko kultu-knjige «Il Teatro sloveno», antolo- j ro italijanski javnosti, doslej niso gije odlomkov slovenskih dramskih del in poglobljenega zgodovinskega orisa slovenske dramaturgije od njenih začetkov do danes, ki lahko približajo italijanskemu bralcu delec našega kulturnega ustvarjanja. Izdaja in včerajšnja predstavitev novega knjižnega dela se nedvomno uvrščata med kulturne dogodke, ki utirajo in rahljajo pot ne le zbliževanju med dvema različnima kulturnima svetovoma, ki živita v neposrednem dotiku, temveč tudi boljšemu razumevanju in sodelovanju med dvema sosednima ljudstvoma. To je med včerajšnjo predstavitvijo knjige, ki so jo uredili Josip Tavčar, Furio Bordon in Josip Koruza, poudaril predsednik tržaškega Stalnega gledališča Guido Batteri. Batteri je obenem dejal, da je novo knjižno delo sad dogovorov med kulturnimi delavci naše dežele in sosednje SR Slovenije. Obžaloval je, IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIltlllllllllllllllllllIIIIIIIIIIUUIUllllllIIIIIIIIllllllllllllllIllllllllllllviKIIIIIIIIIIIIIilIlllllllillll TISKOVNA KONFERENCA 00V. M0RGERE • Sinoči se je v barkovljanskem društvu sestalo združenje staršev in obravnavalo o barkovljanskem vrtcu, ki bi bil moral, ker spada pod ONAIRC, prenehati delovati s 1. januarjem. Zaradi tega je ONAIRC sprejemalo kot učno osebje samo sapiente. katerih mandat bi z novim letom prenehal. Na sinočnjem sestanku pa se je zvedelo (vest še ni uradno potrjena), da so mandat učnemu o-sebju podaljšali do junija prihodnjega leta. REORGANIZACIJA SPREJEMNIH ODDELKOV GLAVNE ROLNIŠNICE Upravni svet bolnišnice oblikoval srednjeročne smernice za preureditev dejavnosti do trenutka, ko bo začela z delom nova bolnišnica na Katinari V Trstu imamo 5 bolnišnic za skupno 2750 ležišč, 3200 uslužbencev, kar znaša skupno stroškov do 46 milijard lir letno. V bolnišnico se zateka letno vsak tretji Tržačan (ni naključje, da je ena tretjina tudi odstotek , priletnih ljudi v našem mestu), od teh 60 tisoč odpustijo letno iz ambulante za prvo pomoč, 48 tisoč pa jih ostane na zdravljenju v bolnišnici. Za temi statističnimi podatki, ki jih je navedel v svoji tiskovni konferenci predsednik upravnega sve- uimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiTnm SEJA UPRAVNEGA IN RAZISKOVALNEGA ODBORA SL0RI A )IHl> if Prihodnjo jesen simpoziji irUronv: 00.0?' do || ' <>>!,;j,loa ambo * o prostorskem planiranju Konstruktivni doprinos k nadaljnjemu načrtovanju V petek, 19. t. m., se je sestal upravni odbor Slovenskega raziskovalnega inštituta in skupno z raziskovalnim odborom obravnaval nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem naše raziskovalne ustanove. Najbolj aktualno vprašanje je bilo obravnava koncepta simpozija o prostorskem planiranju, ki ga SDORI misli prirediti prihodnjo jesen. V uvodnem referatu so bili prikazani predlogi, ki jih je izdelala posebna komisija in okoli teh se je razvila zelo živahna diskusija. Vsi prisotni so se strinjali z osnovnim okvirom simpozija in z njegovo zasnovo, očitno pa je bilo, da zaradi širine zastavljene teme, ne bo mogoče oodrobneje začrtati poteka simpozija v enem samem širšem sestanku in v sklepnem povzetku seje je ravnatelj inštituta dr. šiškovič predlagal, da se odbori in komisije spet sestanejo pred občnim zborom, ki bo v začetku prihodnjega leta, tako, da bodo nanj lahko prinesli že podrobnejše predloge o poteku simpozija. Kor pove že sam naziv «prostorsko planiranje», je cilj simpozija sintetični pregled vseh obstoječih načrtov in načel, ki bodo v bližnji bodočnosti vplivali na prostor, v katerem žive Slovenci v Italiji. Poleg tega kritičnega prispevka pa bo naloga simpozija tudi, da prispeva svoj konstruktivni doprinos k nadaljnjemu načrtovanju, da bo manjšina v bodoče ne le prisotna pri planiranju, od katerega je odvisna, ampak, da bo tudi opremljena z najsodobnejšimi in najustreznejšimi dosežki socio - gospodarskih raziskav. Dr. Aljoša Volčič redni profesor za matematične analize tržaške univerze Predsednik Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu prof. Aljoša Volčič je na podlagi vsedržavnega natečaja poslal redni profesor za matematično analizo. Svet fakultete za tehniške vede pri tržaški univerzi ga je že poklical, da zasede stolico za matematično analizo. Prof. Aljoša Volčič je svojo univerzitetno kariero začel zelo zgodaj, takoj po zaključku univerzitetnega študija. Do nedavnega je bil redni asistent na fakulteti za tehniške vede v Trstu in poverjeni profesor za matematično analizo. Z 32 leti je sedaj postal redni profesor, kar predstavlja prav votovo bleščeč uspeh, h kateremu mu vsi, ki ga poznajo, čestitajo. Zelo pomembno je tudi dejstvo, da šteje sedaj Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu med svojimi člani kar dva redna univerzitetna profesorja; prof. Aleša Lokarja, ki je pred nekaj meseci dobil stolico za blagoznanstvo na univerzi v Anconi, in sedaj prof. Aljoša Volčiča, ki se je vključil med redne profesorje na tržaški univerzi. Upravni in raziskovalni' odbor SDORI čestitata obema svojima članoma k izvolitvi, čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. Prekinjena zasedba slovenske strokovne šole Dijaki slovenskega strokovnega zavoda so se včeraj vrnili k pouku skupaj s svojimi italijanskimi kole-g;. Zasedbo šole so prekinili, ker menijo, da so s svojo dosedanjo akcijo uspeli opozoriti oblasti in širšo javnost na svoje pereče probleme in zahteve in je zato taka oblika boja v tem trenutku odveč. Veš požarov grmičevja Včeraj so imeli tržaški gasilci polne roke dela, saj je bilo v bližnji in daljni tržaški okolici kar 15 požarov grmičevja. Gorelo je pri Sesljanu, prt Proseku, v Miljskih hribih, ob trbiški cesti na Katinari, na Montebellu in še drugod, največji požar pa je bil nad Ribiškim naseljem pri Miljah. ta glavnih bolnišnic odv. Morgera, pa se skrivajo tudi dramatične stvarnosti, katerim je bolniška u-prava le s težavo kos. Zato je Morgera poudaril, da so sklenili izvesti več obnovitvenih in reorgani-zacijskih sklepov, nekatere že prve mesece prihodnjega leta. V bolnišnici je, na primer, izredno važen «filter». Kaj je to? Preprosto povedano, mnogokrat se zatakne že v trenutku, ko pride bolnik v bolnišnico in mu je z analizami in laboratorijskimi izvidi treba določiti diagnozo. Za to mine tudi do 10 -15 dni, medtem, ko je eden izmed prisotnih časnikarjev o-menil, da ljubljanski klinigni center porabi za isto diagnozo največ 2 dni, večinoma pa kar 24 ur. Kaj bodo storili v tržaški bolnišnici? Odv. Morgera je dejal, da nameravajo reorganizirati obstoječe oddelke tako, da bo nastal novi oddelek «za nujne posege», ki bo razpolagal z radiodiagnostiko, laboratorijem, traumatologijo, kirurško dežurstvo, oživljanje, koronarno enoto, psihiatrično dežurstvo itd. Ta «nujni oddelek» bo dejansko prvi filter, skozi katerega bo šla večina bolnikov, ki potrebuje takojšnje zdravljenje. Po sprejemu pa je nekaterim bolnikom potrebna podrobnejša analiza. V ta namen bodo klinični raziskovalni laboratoriji okrepljeni z novim osebjem in novimi napravami. Tako bodo za radiologijo prešli od sedanjih 92 na 148 zaposlenih. Upravni svet bolnišnice si je zastavil tudi srednjeročne naloge, nekako za razdobje, dokler ne bo začela z delom nova katinarska bolnišnica. Po mnenju odv. Morgere bo to že čez tri leta, vendar je takoj dodal, da je po značaju optimist. Glede srednjeročne reorganizacije je mišljena koncentracija oddelkov za zdravljenje starih oseb. Končno, kar zadeva katinarski objekt, je odv. Morgera povedal, da potrebuje uprava bolnišnic še 17 milijard, za katere prosi državne in deželne oblasti. Večino del so že naročili, kar pomeni, da se bo v kratkem v tej vasi obnovil nepričakovan delovni vrvež. bile izpolnjene v zadovoljivi meri, da pa bodo skušali te pomanjkljivosti v bodoče nadoknaditi. Najboljša priložnost bo prihodnje leto 100-let-nica Cankarjevega rojstva in bo zato tudi italijansko Stalno gledališče skušalo vključiti v svoj repertoar Cankarjevo delo. O pomenu antologije je spregovoril tudi Josip Tavčar, ki je orisal glavne značilnosti slovenskega dra-. maturškega in gledališkega ustvarjanja. Prof. Tavčar se je nato zahvalil za sodelovanje Bordonu, Koruzi ter vsem, ki so pomagali pri prevajanju dramskih- del, obenem pa je ugotovil,' da Trst, žal, 'doslej ni prispeval enega samega slavista italijanskemu rodu in da morajo vsa slovenska knjižna dela prevajati' Slovenci sami. V imenu prevajalcev se je nato zahvalila Mara Debeljuh-Poldini ter orisala težave ter metode prevajalskega dela. Med predstavitveno slovesnostjo, ki so se je udeležili predstavniki tržaškega kulturnega življenja, so člani italijanskega gledališča Valetta, Lo Vecchio in lesorum ter člani Stalnega slovenskega gledališča Ko-zlovičeva, Lukeš, Kobal in Starešinič odigrali odlomka iz Cankarjevih «Hlapcev» ter Smoletove «Antigone». V Sempohju razstava s kraško motiviko V času okoli božiča pa vse do polovice januarja je aktivnost galerij vedno največja. Zato imamo te dni v Trstu celo kopico tudi pomembnih razstav. Samo sinoči smo prisostvovali odprtju štirih razstav. V galeriji «Il Tribbio» je sinoči dal na ogled kakih 20 svojih olj znani tržaški krajinar, ljubitelj našega Krasa, Gianni Brumatti. V palači Costami je bilo odprtje že več ali manj tradicionalne razstave, ki jo organizira deželni sindikat likovnih umetnikov. Na letošnji razstavi, ki se nam zdi še na višji ravni kot lanska, razstavlja 76 umetnikov. V __ ____________ SINOČI V PRIREDBI SKGZ V DIJAŠKEM DOMU Srečanje; v počgditev jubileja Toneta Ukmarja O njegovem revolucionarnem življenju je spregovoril Boris Race . Preproste in iskrene jubilantove besede zahvale - Borbena in narodna pesem zbora «Vasilij Mirk» galeriji «Sant’Elena» v Ul. degli Artisti je sinoči odprl razstavo slikar Ottavio Bomben. V gostišču Gruden v Šempolaju pa so sinoči odprli razstavo trije gostje iz Ronk. Gre za slikarko Noriš Bevilacqua - Ferfo-Ijevo, ki je dala na ogled ducat svojih olj, tudi nekaj rdeče žarečih Krosov. Stanislav Meterc je razobesil štiri olja, ki prav tako prikazujejo Kras. Slikar Lorenzo Furlani pa je razobesil deset potretov, v glavnem risbe in eno olje. O razstavah kaj več drugič. V foyerju Kulturnega doma razstavljajo koroški likovni umetniki: Ernst Arbeitsteln, Jože Bo-schitz, Hubert Greiner, Gustav Januš, Valentin Oman, Jože Stefan, Rihard Vakaj in Zorka Weiss. Razstava 1 bo odprta do 30. decembra 1975 ŽREBANJE dne 20. decembra 1975 kupon serije B št. 368142 — potovanje v Corvaro kupon serije A št. 541678 — 100 litrov bencina — kupon serije A št. 323325 — 2 bona za nakup — © Tržaška občina obvešča, da bo občinski bazen «B. Bianchi» za božične praznike, to je od 25. do 28. decembra, zaprt. Slovenska kulturno - gospodarska zveza je sinoči v imenu vseh svojih članic počastila življenjski jubilej tovariša in revolucionarja Antona Ukmarja, ki je v preteklih dneh slavil 75-letnico rojstva. Za to priložnost se je zbralo v prijaznem okolju slovenskega Dijaškega doma večje število predstavnikov našega javnega življenja in jubilantovih bivših in sedanjih tovarišev iz časov neposredno po osvoboditvi, ko je Ukmar deloval pri nas, kakor tudi njegovih današnjih sodelavcev v družbenih in borčevskih organizacijah na Koprskem. V imenu SKGZ je predsednik Boris Race v svojem nagovoru posebej poudaril štiri jubilantove značilnosti: 1. 20-letno ilegalno življenje revolucionarja, ko je živel pod tujimi imeni in pri izvrševanju revolucionarnih nalog prepotoval Evropo in del Afrike; 2 vloge pri organiziranju partizanskega odpora v Abesiniji proti italijanski imperialistični zasedbi dežele; 3. vodilno vlogo pri organizaciji in vodenju partizanskega boja v Liguriji z o-svoboditvijo Genove, kjer je še vedno legendarna priljubljena osebnost; 4. revolucionarno doslednost, ki mu še danes nalaga naloge v okviru družbenih in borčevskih organizacij na Koprskem in ki jih tudi izpolnjuje z vso, kljub letom, še vedno mladeniško vnemo. Na koncu je jubilantu zaželel še dolgo ir. zadovoljno življenje v želji, da bi bil mladim za zgled kot vzor človeka, ki je v izjemnih časih živel izjemno življenje. V spomin na to srečanje mu je poklonil umetniško sliko Roberta Hlavatija. Jubilant se je v svoji zahvali za tiste, ki ga poznajo, nenavadno razgovoril in v glavnih potezah opisal svojo življenjsko pot z dodatkom marsikatere anekdote, a na koncu je preprosto povedal, da bi vso pot še enkrat prehodil, če bi bila potreba, kajti — tako je dejal — v življenju je lažje (in tudi lepše) dajati, kot pa prejemati. Prijeten tovariški večer je s prepevanjem partizanskih in narodnih pesmi razveseljeval pevski zbor «Va- j silij Mirk» iz jubilantovega rojstnega kraja, v imenu katerega je Mirko Kapelj jubilantu čestital in se obenem zahvalil gostiteljem za vabilo, da so lahko iz srca zapeli svojemu zaslužnemu rojaku — revolucionarju. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE ■ TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ V soboto, 27. decembra, ob 20.30 v Prosvetnem domu na OPČINAH Gledališča ROSSETTI DANES ob 16. uri «NAMIŠLJENI BOLNIK» Mobera v izvedbi dramske skupine Romola Vallija. Prevod Cesare Carboli, režija Giorgio De Lullo, scene in kostumi Pier Luigi Pizzi. Rezervacije pri osrednji blagajni. Abonentom 20 odst. popusta. (Pasaža Protti, tel. 36372, 38547). Od srede, 24., do nedelje, 28. decembra, izven abonmaja: Macario in Rita Pavone «Due sul pianerottolo» Corbuccija in Amendole. Za prvi dve predstavi imajo abonenti 30% popusta, za naslednje ponovitve pa 20%. AVDITORIJ Teatro Stabile - Pri osrednji blagajni, Pasaža Protti 2 lahko abonenti reda «stalni» rezervirajo prostore za predstavo «ANATOL», ki bo na sporedu od jutri, 22. t.m. dalje. La Cappella Underground 19.00 Film poljskega režiserja Zanussija «Bilancio trimestrale». Ariston 15.30 «Lettere dal fronte». Dokumentarec. Grattacielo 15.00 «H medaglione insanguinato», igrajo R. Johnson, N. Elvin, in J. Cassidy. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice matineja 10.00 in 11.30 «I ban-doleros della dodicesima ora». Fenice 15.30 «Labbra di lurido blu» igra Lisa Castoni. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Excelsior matineja 10.00 in 11.30 «Fra Diavolo», igrata Stanlio in Ollio. Excelsior 15.00 «I tre giorni del Condor», igrajo R. Redford, F. Du-naway, C. Robertson, M. Von Sy-dow. Barvni film. Nazionale 15.30 «Corruzione in una famigba svedese». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Eden 15.00 «Il giustiziere del West», igra K. Douglas. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. Jetom. Riti 15.00 «In corsa con il diavolo», igrata Peter Fonda in Waren Oates. Barvni film. Prepovedan mladini pod”T4"'T6tdtil. —*~-t Aurora 15.30 «Gli innocenti. dalle mani sporche». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. Capito! 15.30 «Lo schiaffo», igrata L. Ventura in A. Girardot. Cristallo 15.00 «Cipolla Colt», M. Bal-sam. Barvni film. Moderno 15.00 «Fango bollente», J. Dallesandro in E. M. Salemo. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Filodrammatico 15.00 «Vizio di famiglia», igra Edvige Fenech. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ideale 15.00 «L’esorciccio», igra Ciccio Ingrassia. Barvni film. Impero 15.30 «Breve incontro», S. Loren in R. Burton. Barvni film. Vittorio Veneto 15.00 «La bellissima estate», igra Senta Berger. Abbazia 14.30 «Operazione Costa Brava» (Attenti a quei due) igrata T. Curtis in R. Moore. Barvni film. Radio 14.30 «Patroclooo il sergente Camillone», igra Pippo Franco. Astra 15.00 «Ceravamo tanto amati», N. Manfredi. V. Gassman, S. Sand-relli. Barvni film. Mignon 15.00 «Il mistero delle 1.2 sedie». Barvni film. Volta - Milje 15.00 «Il giustiziere della notte», igra C. Bronson. Barvni film. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST Kulturni dom 30 let nepretrganega delovanja MAKSIM GORKI BARBARI prizori iz okrajnega mesta Prevod Scena Kostumi Glasba Režija Danes, 21. t.m., ob 16. uri abonma red C - prva nedelja po premieri Jutri, 22. t.m., ob red D - Janko Moder Petar Pašič Božana Jovanovič Bojan Adamič STEVO ŽIGON 20.30 mladinski 23. t.m., ob 20.30 red E - mladinski abonma sredo V torek, abonma četrtek V petek, 26. t.m., ob 16. uri abonma red G - okoliški Na splošno željo smo zaradi šolskih počitnic tokrat dali na spored MLADINSKA ABONMAJA jutri in v torek namesto v sredo in četrtek. Rezervacija vstopnic od 10.30 do 12.30 vsak dan (razen nedelje), prodaja eno uro pred začetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 73 42 65. Šolske vesti Na znanstvenem in klasičnem liceja France Prešeren bodo danes, 21. t.m., od 8. do 20. ure vobtve v razredne svete, disciplinski svet in za dijaško predstavništvo v zavodski svet, na znanstvenem liceju pa tudi dopolnilne volitve za predstavništvo učnega osebja v zavodski svet. ZAHVAL\ Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovab in spremili na zadnji poti našega dragega Kristjana Tenceja Žena Marija, hči Nives in drugi sorodniki Križ. 21. decembra 1975 ZAHVALA -do sn Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage Elizabete Baracci se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Prisrčna zahvala vsem tistim, ki so ji prvi priskočili na pomoč. SVOJCI Trst. 21. decembra 1975 Pogrebno podjetje Zimolo Ob prvi obletnici smrti dragega brata Paola Grgiča se ga spominjajo sestri, nečaki in pranečaki Trst, 21. decembra 1975 Zapustila nas naša draga PAVLA STOJKOVIČ ...........m,im,,Hlini, m ii mil m..uit..... Al Camello, Drevored XX. Septembra 4; Alla Maddalena, Ul. Danes, NEDELJA, 21. decembra TOMAŽ Sonce vzide ob 7.42 in zatone ob 16.23. — Dolžina dneva 8.41. — Luna vzide ob 19.53 in zatone ob 9.26. Jutri, PONEDELJEK, 22. decembra DEMETRIJ Vreme včeraj: najvišja dnevna temperatura 5,3, najnižja 0,8, ob 19. uri 2,6 stopinje, zračni tlak 1027,1 narašča, vlaga 48 odstotna, nebo jasno, veter vzhodnik, severovzhodnik, 2^ km na uro, posamezni sunki do 43 km na uro, morje malo vzvalova-no, temperatura morja 10,7 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 20. decembra 1975 se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo pa je 16 oseb. Včeraj- danes vvi--'S': * • N ^ gi UMRLI SO: 87-letna Maria Tamaro vd. Furlan, 41-letni Marcello Panizzut, 69-letni Pietro Salata, 83-letna Anna Tiberio, 81-letnj Giovanni Chmet, 80-letna Anna Pinato vd. Reggio, 73-letni Aristide Fusetti, 80-ìetni Mario Peschier, 79-letna Romana Gerolini vd. Canovari, 77-letna Antonia Brovedan vd. Antichi, 77-letna Antonia Zappador. 84-letni Francesco Piego, 68-letna Emilia Fonda por. Pizziga, 67-letni Antonio Vascotto, 60-letna Paolina Mohorčič por. Stojkovič, 79-letni Ivan Lozej. OKLICI: delavec Sergio Mahorcic in trg. pomočnica Rosalba Persico, natakar Stello Sirotich in tipkarica Letizia Ghioto, uradnik Alessandro Gregori in gospodinja Clelia Scom-parini, univ. študent Diego Rebek in univ. študentka Annamaria Fioriti, natakar Gennaro Matino in gospodinja Luigina Mozzambani, mehanik Edi Martinuzzi in trg. pomočnica Rosanna Scatigna, električar Claudio Andreuzzi in frizerka Mirella Sessi, gasilec Egone Filippi in frizerka Maria Verzier, Alfredo Barbieri in Maria Smocovich, elek-tromehanik Luciano Delise in frizerka Gisella Arangio, vratar Marcello Bonifacio in delavka Maria Stocchi, mehanik Attilio Muzzi in gospodinja Mirjana Mikac, industri-jec Giorgio Bacci in zdravnica Tania Savarin, univ. asistent Ferruc - dellTstria 35. ciò Bresciani in uradnica Gigliola Metton, delavec Giancarlo Deskovic in rg. pomočnica Fulvia Torcello, delavec Giorgio Spagnolette in trg. pomočnica Leonilda Gentile, pomorščak Giuseppe Vassallo in gospodinja Ottilia Harej, znanstv. raziskovalec Bruno Giorgi in uradnica Giovanna Stein, mehanik Mario Pieri in uradnica Nivea Colaut-ti, avtomehanik Werner Max Miil-ler in Fulvia Maria Debrilli. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 13. do 16. nre) Pizzul - Cignola, Korzo Italia 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravano, Trg Cavour 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.30 do 8.30) AU’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, KRZNA SUPER ELEGANTNI MODELI VIŠJA KAKOVOST MERE JOPIČEV OD 42 DO 54 NAŠI VKI VELIK PRIHRANEK PELLICCERIA CERVO IRSI TEL. 796-301 Viale XX Settembre št. 16/111 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure, tel. štev. 732-627. V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje nepretrgoma od 14. ure predprazničnega dne do 7. ure dneva po prazniku. To velja za zavarovance INAM - INADEL - ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441. nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje-Zgonik; tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljam tel. 209-197; žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271-124. LOTERIJA BARI 41 85 2 47 33 CAGLIARI 76 72 18 9 50 FIRENCE 3 33 54 61 90 GENOVA 27 3 65 77 4 MILAN 85 38 12 4 87 NEAPELJ 81 77 85 3 14 PALERMO 64 63 45 21 43 RIM 12 42 89 21 75 TURIN 4 9 7 65 18 BENETKE 74 48 78 ENALOTTO 73 14 X 2 1 12 2 2 1 1 2 2 X Pogreb bo jutri, 22. t.m., ob 13.30 iz cerkve v Trebčah. Naznanjajo žalostno vest: mož Emil. hčerke Emilija, Elvira, Avrelija, Li lijana in Laura, sinova Rudi in Darjo, sestre, bratje, vnuki in drugo sorodstvo. Trebče, Trst, 21. decembra 1975 Primaria Impresa Zimolo ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem, ki so sočustvovab z nami ob izgubi našega dragega MARIA MILICA Posebna zahvala č.g. župniku, osebju geriatričnega oddelka bolnišnice pri Magdaleni, proseški godbi na pihala, darovalcem cvetja in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žena Marija, hči Anica z možem, sestri Gizela in Ivanka, nečaki in nečakinje z družinami Salež, 21. decembra 1975 KVOTE: 12 točk — 20.0C6.000: II točk — 569.800; 10 točk - 41.800 Ur. ZAHVALA Vsem, Id so na katerikob način počastih spomin našega dragega ALOJZA GUŠTINA se iskreno zahvaljujemo. Žena In otroci z družinami Kontovel, 21. decembra 1975 Izglasovana enotna resolucija svetovalcev KPJ, PSI in SS de vinsko-n a brezi n s k e občine Samostojen šolski okraj in deželni organ pristojen za slovensko šolstvo v F-JR V pričakovanju zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti je to minimalna, a zelo občutena zahteva SEMINAR OTROŠKIH VRTNARIC V ZfiONIKl) VESTI Z ONSTRAN MEJE Vsaj samostojen šolski okraj, poleg tega ustrezen deželni organ, ki naj bo funkcionalen in pristojen za slovensko šolstvo v Furlaniji - Julijski krajini, je v pričakovanju zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti minimalna, toda zelo občutena zahteva, ki so jo jasno poudarili in utemeljili v enotni resoluciji svetovalci KPI, PSI in Slovenske skupnosti, katerim se je pridružil tudi svetovalec PSDI, na izredni seji devinsko-nabrežinskega sveta v petek zvečer. Kot je pripomnil odbornik prof. Depangher (KPI), se zahteva po enotnem slovenskem šolskem okraju postavlja v okvir zahtev po globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. To je le prvi, majhen korak naprej, pri katerem se bo pokazala ali ne, dobra volja večinske stranke in drugih političnih sil deželne uprave in vlade. Sam šolski okraj sicer ne daje zadostnega jamstva, ni popoln, kot so ^ 'oh zelo pomanjkljivi delegiram odloki, vendar se ni mogoče odpovedati temu sredstvu v prizadevanjih za kulturno in didaktično avtonomijo ter razvoj slovenske šole, dokler se ne dobijo boljša in učinkovitejša jamstva. Slovenska narodnostna skupnost, kot manjšina, potrebuje avtonomne in učinkovite instrumente, da o-hrani in razvija svojo kulturno tradicijo in bogastvo, sicer pri soočenju z večinskim narodom lahko podleže vplivom in pritiskom večine. Zato mora imeti ustrezna jamstva. Pomen in važnost enotnega nastopa so v diskusiji poudarili žu-toan, posi. Albin Škerk, ter predstavniki PSI in Slovenske skupnosti, ki so izrazili željo, naj bi enotno nastopali v vseh vprašanjih, ki se tičejo zaščite pravic slovenske narodnostne skupnosti. Zaradi važnosti in njene vsebine, objavljamo v celoti enotno resolucijo, ki jo je odobril devinsko-nabre žinski občinski svet na svoji seji v petek zvečer. ObčinsKi svet Devina Nabrežine, v smislu 9. člena predsedniškega odloka št. 416775 in potem, ko jr-vzel v pretres predlog o razmejitvi šolskih okrajev, ki ga ie pripravilo deželno odborništvo za šolstvo in za kulturne dejavnosti v smislu že o-menjenega predsedniškega odloka št. 416/74 in zakona 477/73; NEGATIVNO OCENJUJE predlog o razmejitvi šolskih okrajev na območju Furlanije-Julijske krajine, in svoje stališče utemeljuje s sledečimi pripombami: 1. Omenjeni deželni predlog zanemarja bistveno potrebo po nuj-nostnem usklajevanju kriterijev gospodarskega in družbenega načrtovanja občin in kcmprenzorijev. 2. Razvidno je, da je dežela ob izdelavi svojega predloga o razmejitvi šolskih okrajev popolnoma spregledala obstoj slovenske narodnostne skupnosti, čeprav je njena prisotnost v Furlaniji-Julijski krajini neizpodbitna in neoporečna stvarnost, ki je bistveno pripomogla ne. samo kulturnemu bogatenju ter demokratičnemu in družbenemu razvoju slovenske narodnostne skupnosti, ampak tudi h kulturnemu napredku in družbenemu razvoju vseh deželanov. UGOTAVLJA, da je nastavitev problema in sploh posvetovalna metoda deželnih oblasti povsem nezadovoljiva, ker je onemogočila neposredno soočenje z raznimi zain teresiranimi družbenimi silami; občine same so razpolagale s sorazmerno nezadostnim časom za predložitev svojih utemeljenih mnenj, kar seveda ni dopustilo globlji in obširnejši pretres celotne problematike. V zvezi s slovenskim šolstvom občinski svet občine Devin Nabrežina, — potem ko je vzel na znanje resoluciji dveh slovenskih šolskih svetov, in sicer zavodskega sveta in sveta za didaktično področje; — upoštevajoč stališče, ki ga je glede razmejitve šolskih okrajev zavzela vsa slovenska javnost, ODLOČNO ZAHTEVA, da se slovenskemu šolstvu zajamči kulturna in didaktična avtonomija. DALJE PRIPOMINJA, da se to vprašanje nedvomno vključuje v širšo narodnostno problematiko o globalni zaščiti narodnostnih manjšin v Italiji. Ugodna rešitev narod nostnega vprašanja in končna uza- konitev narodnostnih pravic je od- občina nakazala 11 milijonov lir, po- visna vsekakor sedaj, po nedavnem podpisu italijansko-jugoslovanskega sporazuma, izključno od politične volje vlade in parlamenta. ZATO POZIVA vse politične demokratične sile, da se odločno zavzamejo, da se z ustreznim zakonom o globalni zaščiti Slovencev končno zadovolji dolgoletna stremljanja tukajšnjega slovenskega prebivalstva. VABI deželne oblasti, naj ponovno preučijo svoje predloge in, (b upoštevanju enotne zahteve po avtonomiji slovenskega šolstva s strani slovenskih kulturnih in drugih organizacij ter s strani izvol.iemh šolskih svetov, ustanovijo samostojen deželni šolski okraj Ob ugotovitvi, da predstavlja slovenski šolski okraj le prvi korak za dejansko osamosvojitev slovenskega šolstva, ne pa zadostno sredstvo za reševanje bistva vprašanja. ZAHTEVA, da dežela ustrezno poseže pri vladnih oblasteh za spremembo pooblaščenih odlokov s tem, da predlaga in podpre ustanovitev deželnega šolskega organizma, ki bi imel prednostno vlogo odlcče-vanja in izdajanja obveznih mnenj o zadevah slovenskih šol vseh vrst in stopenj ter v njenih najraznovr-stnejših oblikah. Tovrsten šolski organ bi slovenskemu šolstvu zagotovil dejansko samoupravljanje ter didaktično in kulturno samostojnost. POZIVA deželo, naj priredi ponovni ciklus posvetovanj, ki naj omogoči širšo obravnavo in globljo preučitev problema na skupnih zasedanjih izvoljenih krajevnih organov (krajevnih uprav, sindikalnih organizacij, združenj, šolskih sveltovi. širša posvetovalna metoda bo nedvomno bistveno pripomogla k primernejši izdelavi novega deželnega osnutka. pravila za manjše denarne vsote pa bodo izvedli še na osnovnih šolah «Padoa» ter «Fran Milčinski» na Katinari, na nižji srednji šoli «A. M. Slomšek» pri Sv. Ivanu ter v otroških vrtcih ONAIRC na Opčinah, v Gropadi, Lonjerju in Bazovici. Glede športnih objektov bo občina preuredila higienske prostore ter zid okrog občinskega nogometnega igrišča «Grezar». Priprave za konferenco mest Severnega Jadrana V Pulju posvetovanje predsednikov občinskih skupščin Severnega Jadrana IZREDNA SEJA ZGOMŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Samostojen slovenski šolski okraj prvi korak k zaščiti naše skupnosti Zajamčiti je treba dejansko avtonomijo slovenske šole Sestanek zavednega sveta učiteljišča «A. M. Slomšek» V petek se je sestal zavodski svet učiteljišča in razpravljal o važnih šolskih problemih kot so dopolnilni pouk, vzgojiteljska šola, proračun in nakazana denarna sredstva ter zahteva po samostojnem slovenskem šolskem okraju. Seje so se udeležili zastopniki dijakov, profesorjev, staršev in šolskega osebja. Svet je zlastj ppzpirpo .poslušal ravnateljevo poročilo o proračunu in nakazanih denarnih sredstvih ter ugotovil, da so, nakazana sredstva nezadostna in naročil izvršnemu svetu, da se pritoži pri ministrstvu za javno vzgojo. Ob razpravi o samostojnem slovenskem šolskem okraju je svet izglasoval ponovno zahtevo po ustanovitvi slovenskega šolskega okraja. Zahteva je naslovljena na deželno upravo, občinske svete, tajništva političnih strank, SK GZ, na Sindikat slovenske šole, deželnega ter pokrajinskega šolskega skrbnika. V resoluciji se zavodski svet sklicuje na člena 9, 10 predsed. zak. odi. štev. 416, na čl. 19 pooblastilnega zak. štev. 477 in na čl. 3 in 4 republiške ustave ter zahteva, da deželna uprava predlaga ministrstvu za javno vzgojo ustanovitev samostojnega slovenskega šolskega okraja. Na koncu je svet izglasoval še solidarnostno resolucijo z dijaki slovenske strokovne šole. Na petkovem izrednem zasedanju je tudi zgoniški občinski svet soglasno zavrnil predlog deželnega odbor-nlštva za šolstvo o razmejitvi šolskih okrajev in odločno zahteval u-stanovitev enega ali več slovenskih šolskih okrajev, ki naj bo le prvi korak k popolni avtonomiji in demo-kratizac'ji naše šole. V svojem izčrpnem posegu je odbornik za šolstvo M. Budin nazorno orisal in temeljito «prerešetal» zaskrbljujoče stanje italijanskega šolstva sploh, kar velja tudi za slovenske šole v naši deželi. Pooblaščeni odloki predstavljajo, kljub omejitvam stvaren korak k posodobitvi kulturno - didaktične vloge šole, ki naj postane veren odraz družbe. Vendar ti organi so le posvetovalnega značaja, torej brez lastnega o-dločanja, kar je še zmeraj preveč omejevalno. Deželni predlog o razmejitvi okrajev pa je sploh spregledal obstoj slovenske narodnostne skuonosti, zato — je naglasil M. Budin — naj deželno odborništvo v prvi fazi prizna avtonomijo slovenskih šolskih okrajev in naj obenem zahteva pri osrednji vladi popravek k pooblaščemm odlokom, tako da bi slovenska šola bila v deželnem merilu pristojna sama odločati o vseh svojih vprašanjih—Le tedaj bo zajamčena dejanska avtonomija venske šole. 6 -v... V pestro ifiskušijo je poseglo več svetovalcev. Načelnik opozicijske svetovalske skupine Rebula je najprej obžaloval, da ni že prej prišlo ..........................................................hihiiiiiiiiii Zaradi ene same okrožnice se jim je razlil žolč... do skupnega enotnega stališča, še enkrat pa je poudaril po samostojnem okraju, ki naj bo le rešitev prehodnega značaja, v pričakovanju novih pristojnejših organizmov. Svetovalec A. Hrovatin je poudaril, da je enotnost nujna, ko se borimo za narodnostne pravice. Načelnik svetovalske večine in komunistične skupine S. Orel je izjavil, da je poglobljena analiza celotnega vprašanja tudi preko vsiljenega časovnega termina omogočila izpopolnitev in obogatitev diskusije, v kateri so vse družbeno - politične sile našle skupni jezik. Načelnik socialistične skupine S. Budin je izrazil nujnost, da postane slovenska šola samostojna in da se posodobi tako po duhu kot po vsebini. Podžupan B. Simoneta je končno izrazil željo, naj bo samostojni slovenski šolski okraj prvi važen korak h globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti. Zatem je občinski svet soglasno sprejel resolucijo, ki so jo sporazumno predložili trije načelniki svetovalskih skupin. V njej je v prvi vrsti izraženo nezadovoljstvo, da je dežela v svojem predlogu povsem prezrla slovensko stvarnost in da se je poslužila dvomljivega načina ter vsilila termin, da bi se izognila soočenju z zainteresiranimi krajevnimi dogovoru o mejnih vprašanjih. Obenem pa poziva deželo, naj zahteva pri osrednji vladi, da si slovenska šola zagotovi v skladu. s pooblaščenimi odloki pristojnost odločanja v celotnem deželnem okviru, torej tudi v videmski pokrajini. Končno naj bi tudi v okrajih, kjer bodo prisotni slovenski predstavniki, bili njihovi predlogi obvezujoči, kar se tiče slovenske šole. Ob koncu zasedanja je na predlog S. Budina občinski svet soglasno izrekel solidarnostno izjavo z dijaki tržaškega strokovnega zavoda Galvani, ki že več dni stavkajo, da bi obvestili javnost nad nerešenimi vprašanji na tej šoli. Še posebej pa zgoniški občinski svet podpira upravičene zahteve slovenskega oddelka tega strokovnega zavoda, da se u-vede 4. in 5. letnik ter da se zagotovi dejanska samostojnost slovenskega oddelka. Na pobudo Tržaške hranilnice V petek predstavitev knjige o Barkovljah V petek je bila v restavraciji Tritone, ob prisotnosti številnih Barkov-Ijanov, predstavitev knjige «Barco- Včeraj se je zaključil dvodnevni seminar otroških vrtnaric, ki je bil v prostorih občinskega otroškega vrtca v Zgoniku. Predavala je Ana Tomič, diplomirana pedagoginja in psihologinja iz Ljubljane na temo «Insiemistika - moderna matematika». V dveh dneh koristnega srečanja se je devet slovenskih vrtnaric, tri iz zgoniške in šest iz ha-brežinske občine (na sliki), seznanilo z najmodernejšimi prijemi seznanjanja najmlajših z matematiko. Ta seminar je spadal v okvir stalnih . didaktičnih stikov z matično domovino preko mešane komisije za šolstvo ir šolskega ravnateljstva. Ob zaključku uspelega predavanja se je gostji iz Ljubljane v imenu zgoniške občinske uprave zahvali! odbornik za šolstvo Miloš Budin, ki je Tomičev! izročil v dar spominsko plaketo. V četrtek pa so vrtnarice bile na obisku v otroškem vrtcu v Sežani, da se seznanijo s tamkajšnjimi učnimi metodami. ustanovami. Zato občinski svet o- la», ki jo je pod pokroviteljstvom dločno zahteva spremembo predloga in ustanovitev samostojnega slovenskega'šolskega okraja, ki naj bo e-den važnejših momentov na poti do globalne zaščite, predvsem po nedavnem jugoslovansko - italijanskem Po sklepu občinskega odbora Obnna bo izvedla manjša popravila na raznih šolah Občinski odbor je sklenil nakazati večjo vsoto za razna javna dela. Predvsem gre za popravila ter vzdrževanje šol in športnih objektov V ta namen bo občina prispevala 40 milijonov lir za ureditev prostorov na nižjih srednjih šolah l novi in gospodéni Doljakovi ter učiteljicama gospe Legiševi in gospe Paolettijevi. ki so sestavljale žirijo pri likovnem natečaju. Odbor za sodelovanje Jugoslovan-1 skih in italijanskih mest pri stalni j konferenci jugoslovanskih mest je sklical v Piilju posvetovanje predsednikov občinskih skupščin severnega Jadrana. Na njem so se dogovorili o pripravah za drugo t konferenco jugoslovanskih in itali-! janskih pristaniških mest severnega ’ Jadrana, ki naj bi bila spomladi prihodnje leto v Benetkah. Udeleženci so ugotovili, da daje nedavni sporazum med Jugoslavijo in Italijo še trdnejšo osnovo za konkretne dogovore, ki zadevajo razvoj pristaniških dejavnosti in sodelovanje med pristanišči severnega Jadrana, PRIZNANJE STARIN. KOMUNISTOM Včeraj dopoldne je bila v Kopru skromna, vendar prisrčna slovesnost. V počastitev tridesetletnice osvoboditve in Dneva JLA so izročili cvetje in priložnostna darila članom Zveze komunistov, ki se 30 in več let ukvarjajo s partijskim delom. Ta joriznanja je prejelo 367 tovarišic in tovarišev. Hkrati so na slovesnosti izročili partijske knjižice 66 novim članom Zveze komunistov, predvsem iz vrst mladine. V krajšem priložnostnem nagovoru je predstavnik CK Zveze komunistov Slovenije Emil Rojc čestital nagrajencem in novim članom, v kulturnem delu programa pa so sodelovali pevski zbor «Srečko Kosovel» iz Ajdovščine in člani Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta. KOŠTABONA ZAŠČITENA KOT TIPIČNA ISTRSKA VAS Slovensko istrsko vasico Košta-bono že od nekaj poznamo kot tipično slovensko istrsko vasico, ki je s svojo značilno rustikalno arhitekturo pritegnila že številne mojstre umetniške fotografije. Od danes dalje je v Koštaboni odprta razstava študijskega gradiva o ambientalni ureditvi in zaščiti vasi. Gre za ;{oomeniško varstveno dokumentacijo, ki' jo je pripravil medobčinski zavod za spomeniško vrstvo v Piranu. Razstava bo odprta do 26. decembra riški - MOŽ, KI JE LJUBIL CAT DANCING. ŠKOFIJE; ob 17.00 in 20.00 — ameriški — SREČANJE NA OCEANU. PIRAN: ob 10.00 — ameriški SREČNI LUKEC; ob 16.00 in 18.00 — ameriški — V ZMAJEVEM GNEZDU; ob 20.00 — italijanski — ZADNJE ZATOČIŠČE. PORTOROŽ: ob 20.00 — filmsko gledal. — ANATOMIJA LJUBEZNI. TRGOVINE Na obali bodo danes med 8. in 11. uro dežurale trgovine v Portorožu: — samopostrežba KOLONIALE; — sadje zelenjava KZ Zelenjavni trg; — mesnica EMONA. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA V vseh' treh obalnih mestih je organizirana celodnevna in nočna zdravniška dežurna služba, prav tako pa bodo dežurale tudi lekarne. PRIREDITVE IN ZABAVE Čez nedeljo bodo na obali odprti vsi plavalni bazeni in drugi športni objekti, barski program pa si lahko ogladate v hotelu Triglav v Kopru, Metropola in Palacu v Portorožu in Pri treh papigah v Piranu. STRAIN Dolina št. 40 tel. 228116 Posebna postrežba ob slavnostnih pojedinah; poroke, rojstva, godovi, birme in druge slavnosti. — Možnost prenočitve. — Izbrana jedila in pijače. Ob petkih zaprto SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVANJE danes ob obali KINO KOPER: ob 10.00 — holandski — OPICA IN SUPEROPICA; ob 16.00 in 18.00 — ameriški — » - HARRY JEVA * BANDA; ob’YO.OO — ameriški — DEKLE, KI SEM GA LJUBIL. IZOLA: ob 10.00 — ameriški — SNOOPY SE VRAČA; ob 16.00 in 18.00 ter 20.00 — ame- GOSTILNA <«PR| POŠTI» BAZOVICA 95 - Tel. 22-61-25 vabi na SILVESTROVANJE - Igra ansambel «Kondor» PROSIMO REZERVACIJE Vsem klientom srečno novo leto Ob 35. rojstnem dnevu čestitamo in želimo mnogo sreče našemu sinu JANEZU ŽEZLINU Istočasno še posebej čestitamo sinu Janezu in soprogi Marti ob rojstvu prvorojenca JANEZKA kateremu želimo obilo sreče in zdravja. Vsi njegovi ENTE OSPEDALIERO REGIONALE DEŽELNA BOLNIŠKA USTANOVA KVALIFIKACIJA ZA SPLOŠNEGA BOLNIČARJA Bolnišniška ustanova sprejme v službo MOŠKO IN ŽENSKO OSEBJE ki bo namenjeno bolniškim strežnim službam in bo takoj vpisano v teoretično - praktični tečaj za dosego kvalifikacije splošnega bolničarja. Zahteva se spričevalo o dokončanem HI. razredu srednje šole; starost najmanj 18 let, največ nedopolnjenih 30, razen po zakonu predvidenih izjem. Obrazec za prošnje se dvigne neposredno na personalnem oddelku tržaških združenih bolnišnic v Ul. Stuparich l/III. nadstr., soba št. 55, od 10. do 12. in od 17. do 18. ure vsak dan razen ob sobotah. Mali oglasi MLADO trgovsko pomočnico išče trgovina Silan, Drevored XX. septembra 16. «128» ’70 '73; 850 coupé 71; 500 L 70 72; Mini 70 72; Escori 1100 71; 850 S. 1000 72; 124 S. 70; 128 X 1/9 73; 124 70; Capri 1700 70; 1750 71; Simca 67. 132 1600 avtomatični 75. Na ogled pri AUTOSALONE TRIESTE - CARLI VIRGILIO, Ul. Giulia 10 Obiščite nas! Za vse prijetno presenečenje. «CITROEN« — mehanična delavnica Cavalli, tudi drugih avtomobilov v Ul. Rittmayer 4/a. VSA ZAVAROVANJA — nezgodno — življen.isko — požar — avto in ostata vam nudi ŠVAB C. AGENCIJA GENERALI Opčine. Ul. Salici 1. tei 211 489. ČISTILNICA «La Triestina». Ul. Zo-venzoni 4 in Ul. Madonnina 38. Trst. čisti obleke, krzna, antilope, koštru-ne — barvanje vseh vrst oblek, specializirana v barvanju po vzorcu. Ob sobotah zaprto. CE RTI NA<à Diofna/ter EKSKLUZIVNI ZASTOPNIK MALALAN URARNA - ZLATARNA Opčine, Proseška 6 — TRST BOGATA IZBIRA UR SERVIS IN POPRAVILA ZA ELEKTRONSKE URE nem ^vem.^isu^ nazad_ | ..........mi................................................................................................... njaške provokacije in da bo v «e- j y častitev spomina Ai0jza Gu-dal]e večji men potr en pravilen družina 20.000 lir za odnos do manjšine tudi na gospodarskem področju. 15 URADNIKOV 3. STOPNJE Zahtevani pogoji — diploma tehničnega zavoda za knjigovodje, trgovske izvedence in programatorje ali diploma tehničnega zavoda za podjetniške izvedence in dopisnike v tujih jezikih. __ starost od 21. do 26. leta na dan 12. 1. 1976. Rok za predložitev prošnje do vključno 12.1. 1976. Razpis — razobešen na stenčasu zavoda — se lahko dvigne — skupno z obrazci za prošnje _ pri glavnem sedežu zavoda Cassa di Risparmio di Trieste - Tržaška hranilnica ali pn podružnicah v Gradežu, Tržiču, Miljah in Sesljanu - Devinu Nabrežini. 9 Uprava tržaške bolnišnice sporoča, da bodo s 1. januarjem ukinili oddelek za plačnike v glavni bolnišnici. Ta ukrep je bil potreben zaradi pomanjkanja pomožnega osebja. ŠK KRAS priredi v gostilni Križman v Repnu SILVESTROVANJE Novoletna večerja, za zabavo bo poskrbel ansambel LOJZETA FURLANA. Razpoložljivih je še nekaj mest — pohitite! Rezervacije pri Bogdanu Ravbarju v trgovini Guštin v Repnu. OSMIČ A Anton Gombač, Lonjer 291, toči belo in črno domače vino. Poskrbljeno je tudi za prigrizek. OSMICA pri Piščancih Silvio Ferluga toči belo in črno vino. iština daruje družina 20:000 lir za ŠD Kontovel, 10.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk, 10.000 lir za dramsko skupino Prosek - Kontovel in 10.000 lir za distrofične bolnike na Opčinah. Namesto cvetja na grob Jolande Čermelj darujejo Marina, Magda in Egidija 6000 lir za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Jolande Čermelj darujeta družini Ban in Volpi 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. . Ob 1. obletnici smrti mame Manje Rupel daruje hči Marica 5000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Avguštin Dobrila daruje 5000 lir za PD Fran Venturini. Ob obletnici smrti Giuliana Co-lauttija daruje družina Sivitz (Trebče 23) 5000 lir za PD Primorec. V počastitev spomina Karle Sancin daruje Adalgiza Bjekar 2000 lir za PD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob Milke I-vančič daruje Srečko Sedmak (Dolenčev) 10.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Lojzeta Guština darujejo Mirko in Marija Guštin 5000, družina Colja 5000 m družina Križman 5000 lir za PD Kraški dom Repentabor. Namesto cvetja na grob Alojza Guština darujeta Boženka in Mario Rustja 3000 lir' za ŠD Kontovel. V počastitev spomina Karla Sosiča daruje Angelca Hrovatin 2000 lir za novo kotalkarsko ploščad ŠD Polet. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Jakoba Čandka darujeta družini Vremec in Hrovatin 5000 lir za ŠD Polet. V počastitev spomina pok. Ivana Lozeja daruje družina Sergija Kocjančiča 5000 lir za PD S. Škamperle. Namesto cvetja na grob Alojzija Guština darujeta Boženka in Mario Rustja 3000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Kristijana Tenceja daruje družina Kodrič 5000 lir za TPPZ. Ivanka in Franc Resinovič darujeta 5000 lir za Dijaško matico. Namesto voščil za praznike daruje družina Grgič (Bazovica 13) 5000 lir za ŠZ Sloga. Namesto cvetja na grob Emila Guština iz Repna daruje Emil Škabar (Veliki Repen 84 ) 5000 lir za ŠK Kras. Ob obletnici smrti dragega moža, očeta in nonota Ivana Vidmarja darujejo žena in družini Giaconi in Tuk 4000 lir za PD Škamperle, 3000 lir za ŠZ Bor in 3000 lir za TPPZ. Ob 18. obletnici smrti očeta Antona švaglja iz Hruševice pri Štanjelu daruje hči Justa z možem Karlom Puričem (Veliki Repen 37), 3000 lir za Center za rakasta obolenja. Namesto cvetja na grob Alojza Guština darujejo Olga, Savica in Ada z družinami 20.000. lir za ŠD , Kontovel. V spomin Francke Sardoč darujeta Silva in Karmelo Sedmak 10.000 lir za PD Vesna. Za ŠD Breg darujejo: Boršt: Mirko Družina 3000, Angel Slavec 10.000, Jadran Boneta 5000 in Ervino Pra-šelj 1000 lir. Zabrežec; Mirko Zobec 5000, Žarko Družina 5000, Mirko Čurman 2000, Angel Parovel 1000, Branko Zahar 2000, Glavko Petaros 5000, Marjo Kosmač 2000, Niko Kosmač 1000, Stanko Živec 3000, Marjo Zobec 5000, Eda Žerjal 2000 in N.N. 10.000 lir. Ob L obletnici smrti brata Paola Grgiča daruje sestra Pepka 2000 lir za spomenik padlim v NOB v Bazovici. Pri vpisu novih podpornih članov TPPZ darujejo: Bruno Malalan 3000, Josip Bolčič 5000 in Dario Starc 10 tisoč lir. Za PD Fran Venturini darujeta Josip Žerjal (Dolina) 10.000 lir in Antonija Dobrila (Dančeva) 2000 lir. Namesto cvetja na grob Marije Žužek daruje družina Iva Kralja 5000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Jolande Čermelj darujeta Cveto in Slava Daneu 5000 lir za ŠD Kontovel. Namesto cvetja na grob Lojzeta Guština darujejo za amaterski oder Prosek - Kontovel Vesela Starc 3000, Neda Cijak 3000. Drago Regent 3000 m Marjan Pertot 3000 lir. Namesto cvetja na grob Alojza Guština darujejo Egidija, Magda in Marina 6000 lir za ŠD Kontovel in Ado ter Kati 5000 lir. Namesto cvetja na grob Lojzeta Guština daruje Angela Cijak 3000 lir za Dijaško matico. Ob 6. obletnici smrti Ivana Čcr-njave darujeta žena Štefanija in hči Silvija 10.000 lir za Dijaško malico. Namesto cvetja na grob Giovan-nija Bubniča darujeta Viljem in Danila Košuta 5.000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. Namesto cvetja na grob bratranca Kristijana Tenceja daruje Josip Šul čič 3000 lir za vzdrževanje spomenika v Križu. V trajen spomin svojih staršev in sebi v tolažbo daruje Frida Bara-čič por. Boštjančič 20.000 lir za Dijaško matico. Družina Stojan Udovič vošči vsem prijateljem vesel božič in srečno novo leto 1976 ter daruje 10.000 lir za Glasbeno matico in 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Milke I-vančič iz Gabrovca in Emila Guština iz Velikega Repna daruje družina Rebula (Repnic 2) 10.000 lir za Dom handikapiranih na Opčinah. Za ŠD Breg darujeta Danilo Žerjal 3500 lir in Vladimir Ota 13.500 lir. Za ŠD Breg daruje Ezio Fontanot 30.000 lir. rio SEJA POKRAJINSKEGA SVETA V GORKI Že sedaj pripraviti vse potrebno za odprtje 5. razreda trgovske šole Predsednik pokrajine Agati poudarja važnost zahteve poslanca Marocca za ustanovitev carinske proste cone v goriškem avtoportu RAZVITJE PRAPORA SPD Z voščili ob božičnih praznikih je ka gospodarsko-urbanističnega kon-predsednik pokrajinske uprave Giu- zorcija za načrtovanje tržiškega o-seppe Agati sklenil petkovo pokra- koliša ter zdravniško-zdravstvenega jinsko sejo. Na začetku je tekla be- konzorcija. Na seji bodo razpravlja-seda o siovenskih šolah ter sta pod- ; li tudi o prevzemu posojila za ure-pisnika interpelacije za odprtje ce- ■ ditev osnovne šole v Dolu. trtega razreda na slovenskem stro- ! _________ kovnem zavodu za trgovino prof. Ivan Bratma (KPI) in dr. Štefan ! 1,0 Bukovec (PSI) menila, da je žara- ' s va di zavlačevanja interpelacija brezpredmetna, ker so medtem četrti razred že odprli, pač pa sta priporočila naj se pokrajinska uprava in vse ostale pristojne oblasti že sedaj pobrigajo za pravočasno odprtje petega razreda. Svetovalec Bratina je ob tem poudaril potrebo po akciji za zagotovitev avtonomije slovenske šole in ureditev položaja šolnikov. Na začetku seje je Agati izrazil zadovoljstvo zaradi podaljšanja zakona o prosti coni. Izrekel je priznanje Martini, Menechinu in Ma-roccu za njihova posredovanja, da je rimska komisija zakon pravočas- i no odobrila, še posebej pa je izre- j kel priznanje Maroccu za vlogo dveh njegovih interpelacij, v katerih je zahteval odprtje prosté carinske cone v goriškem avtoportu in razširi-} tev proste cone na celotno področje občin Gorica in Sovodnje. Agati je nato omenil pričakovanja uporabnikov medobčinskih prevozov, da bo ta služba., ko jo bodo zasebni družbi Ribi odvzeli 2. januarja 1976, prešla v javno upravo, tako kot je delegacija krajevnih ustanov in sindikatov zahtevala na pogovoru s prefektom. Sledile so volitve v razne komisije. V deželni zvezi pokrajin bodo zastopani Poletto (KPI), Cumpeta (PSI). Compagnone (PSDI), Marin (PRI) in Gallarotti (KD), v pokrajinski ustanovi za turizem pa Pai-za (KPI) in Reverdito (KD). Na oglasni deski šolskega skrbni-so te dni razobesili lestvico premestitev profesorjev na višjih srednjih šolah za šolsko leto 1976/77. Pri tej premestitvi pridejo v poštev tudi profesorji telovadbe in risanja. Dekliii prispevki za preprečevanje naravnih nesreč V drugem semestru tega leta je dežela nakazala skoraj milijardo lir sredstev za razna javna dela v o-kviru preprečevanja naravnih nesreč ali za popravila poškodovanih struktur in naprav. Ta sredstva nakazuje dežela na podlagi zakona št. 12 iz leta 1966, preteklo poletje pa je začel veljati še drugi deželni zakon št. 45, ki predvideva posebne posege za izpopolnitev raznih javnih del, tako na področju šolskih gradenj, zdravstvenega skrbstva, in socialnega skrbstva, kot na področju preprečevanja naravnih nesreč. V tem okviru je dežela nakazala že avgusta 653 milijonov lir raznim občinskim upravam, na svoji zadnji seji, ki je bila pred dnevi, pa je deželni odbor nakazal še 346 milijonov lir in pol. Med občinami, ki so bile deležne omenjenega prispevka, je tudi števerjanska občina. Dežela je občini nakazala skoraj deset milijonov lir za ureditev ceste med zaselkoma Sovenco in Bukovjem. OB POMEMBNEM JUBILEJU PROSVETNEGA DRUŠTVA «JEZERO» Visoko mesto pevcev m godbenikov iz Doberdoba v zamejskem življenju Nastopajo na Slovenskih, demokratičnih in protifašističnih prireditvah - Priznanje prof. Križmančiču Med vokalnimi in inštrumentalni-mi skupinami na Goriškem zavzemata moški pevski zbor «Jezero» in pihalni orkester iz Doberdoba svoje posebno mesto. Z dolgoletno dejavnostjo in prisotnostjo na vseh pomembnejših prireditvah naše skupnosti kakor tudi širšega demokratičnega in protifašističnega pomena v. naši deželi sta si prav gotovo priborila velik, ugled in posebno družbeno mesto, Težko bi bilo reči, kolikokrat in kje vse so nas dober-dobski pevci in godbeniki predstavljali in na katerih manifestacijah vse so sodelovali, kjer je bilo potrebno izpričati demokratično in protifašistično zavest, pa naj je bilo to v ožjem okviru naše pokrajine, na področju naše dežele in v Sloveniji, kajti niti pevci in niti godbeniki ne bi znali tega povedati. «Povsod smo že bili, in kjer še nismo bili, pa še bomo.» Takšen je bil od-radi odzivajo Pevski zbor «Jezero» je nastal protifašističnih manifestacijah širom 1945 leta ter z majhnimi presledki po Italiji ter so jo^ 1972. leta pred-deluje vse do danes. Godba na j vaj ali tudi v vseh štirih oddajah na pihala pa je nastala še celo pred i drugem kanalu RAI TV posvečenih • ___• mio l \ 4-^v. r»TT-i if oliiomcb-ih naT+iTJincilf ih prvo vojno (točneje 1913. leta) ter se je prav tako obnovila leta 1945. Obe skupini sta «dobili krila» s prihodom pevovodje prof. Silvana Križmančiča, ko je pred 12 leti najprej prevzel pevski zbor, nekoliko kasneje pa še godbo. Njemu se je posrečil izjemen dosežek, da je namreč združil obe skupini ter iz njiju napravil zares močno učinkujoč ansambel. Nekaj pred odkritjem veličastnega spomenika odporniškemu gibanju v Vidmu ob prisotnosti takratnega predsednika vlade je zbor «Jezero» na predlog vsedržavnega združenja ANPI posnel ploščo s partizanskimi pesmimi v italijanščini, ki je izšla v 5.000 komadih ter je skorajda v celoti pošla. Partizanske pesmi 'Jezera’ je mogoče poslušati na demokratičnih in Jutri v Doberdobu seja občinskega sveta Jutri popoldne ob 16 .uri se v Doberdobu sestane občinski svet. Na jutrišnji seji bodo odobrili pravilni- NAROCNINA za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1976 CELOLETNA MESEČNA . 20.500 Ur 2.100 lir ZA VSE NAROČNIKE : ■ brezplačno mesečnik « DAN » ■ NAROČNINA ZA REVIJO «DAN» . . 3.000 lir VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE ■ za vse, ki poravnajo celoletno naročnino do 29.2.1976. VSAKDO, KI SE NA NOVO NAROČI ■ bo decembra prejemal dnevnik brezplačno. NAROČNINE SPREJEMAJO : ■ Uprava: Gorica, Ul. XXIV Maggio št. 1/1, tel. 83-382 ■ Raznašalci ■ Pošta: tekoči račun ZTT št. 11/5374 liiiiiiiiiiriiiiiiiiliiiiilllliiilliiliiiiiiiiiiiiiiuiiitiniiiKiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiliiiliiiiiiiiiiiliiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuinMmMiJiuiiiiiii NA SESTANKU SEKCIJE PSI V ŠTANDREŽU Zanimive izjave Francesca De Cariija v zvezi s slovensko manjšino v Italiji Večja odgovornost strank za reševanje naših vprašanj Ocena sedanjega političnega položaja v državi in v deželi Na povabilo sekcije PSI je v četrtek prišel v Štandrež podpredsednik deželnega odbora Francesco De Carli. Iz njegovega poročila so prišle na dan ugotovitve, ki zanimajo predvsem našo narodnostno skupnost, še posebno po podpisu sporazuma v Osimu. De Carli je bil namreč prejšnji teden v deželni delegaciji, ki je obiskala Slovenijo. O tem obisku je podpredsednik deželnega odbora obširno poročal ter iznesel nekaj misli, ki so bile izrečene ob tej priložnosti. V prvi vrsti moramo ugotoviti, da so na tem obisku med drugim razpravljali tudi o odnosu treh večjih političnih strank, KPI, PSI in KD, do naše manjšine. Pri tem so prišli do zaključka,, da bi morale strani koreoity.naégtima-, sanja nase globalne zaščite. De Carli je tudi povedal,, da je, bila, „510-venska vlada v tem zel« točna, , ter je reševanju drugih vprašanj med obema državama, oziroma med deželo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo, predpostavila reševanje vprašanj naše narodnostne skupnosti. Francesca De Cariija je v imenu štandreške sekcije PSI pozdravil njen tajnik in občinski svetovalec Vladimir Nanut, ki je pačel vprašanje razlaščanja slovenske zemlje. Dejal je, da se je PSI vedno borila za razvoj industrije, to pa še ne pomeni, da mora ta razvoj oškodovati v prvi vrsti in samo slovenskega kmeta. Zato, je dejal Nanut, je PSI predlagala spremembo splošnega regulacijskega načrta, ki naj upošteva zahteve štandreške skupnosti. De Carli je v svojem poročilu najprej ocenil trenutni politični položaj v državi. Pri tem je dal poseben poudarek prihodnjemu vsedržavnemu kongresu socialistične stranke, na katerem bodo nastopili enotno. Podpredsednik deželnega odbora je dejal, da se je v Italiji zaključilo obdobje levega centra, ki je kljub nekaterim slabostim vendar pripomogel k razvoju države, še poseb- Ob prihodnjih božičnih in novoletnih praznikih bodo trgovine v Gorici obratovale po naslednjem urniku. Ponedeljek, torek in sreda: vse m,,,,,,....................................i....nini..................................................m.... no pri utrditvi enotnosti sindikatov in pri okrepitvi antifašistične zavesti v ljudeh. Po 15. juniju pa so se odprle nove možnosti vladanja, ki predvidevajo neposredno udeležbo komunistov kot predstavnikov velikega dela delavskih množic. Glede odstopa PSI iz deželnega odbora, je De Carli povedal, da se je tudi na deželni ravni ponovilo to, kar se dogaja v državi. Krščanska demokracija, kljub vsemu, trmasto vztraja pri svoji nadoblasti. Tega socialisti ne sprejmejo več in so sklenili, da preidejo v opozicijo. O vprašanju zgodovinskega kompromisa je De Carli povedal, da so socialisti proti taki rešitvi ter se zavzemajo za sodelovanje s KPI tudi z odprto konfrontacijo. Podpredsednik deželnega odbora je, ko^ so to . storile že vse politične /Stranke ustavnega loka, ugodno o-čenil ftedàvni spofažtfin med Italijo in Jugoslavijo, ki zagotavlja naši deželi večje sodelovanje s Slovenijo. Glede krajevnih vprašanj je gost dejal, da se mora Gorica izkristalizirati, saj nima drugače nobene persnektive za razvoj. V zvezi s tem je omenil vprašanje avtoporta in izrazil prepričanje, da bo treba še dlje časa čakati, preden ga bodo u-resničili. Dejstvo je, da so se pristojni organi odločili za realizacijo avtoporta pri Fernetičih, čeprav, je Gorica prva predstavila načrt za tak objekt. Krivdo za to je treba iskati v zaprtosti goriških politikov KD, ki se zadovoljijo le z drobtinicami. V razpravi, ki je sledila poročilu, so domačini postavili De Carliju razna vprašanja v zvezi z našo narodnostno skupnostjo. Urnik trgovin Nastop gojencev Glasbene šole Ivo Berdon, prvi planinec na Goriškem, ki je prehodil slovensko transverzalo, je čuvar prapora Slovenskega planinskega društva Gorica, ki so ga razvili sinoči na svečani akademiji, posvečeni proslavi 30-letnice osvoboditve in 30-letnice obnovitve SPD Gorica. To društvo je bilo namreč ustanovljeno leta 1913 ter je delovalo do leta 1926, ko je fašizem nasilno zatrl vsa slovenska društva. Prapor mu je izročila v varstvo predsednica SPD Gorica Jožica Smet, ki ima, skupno z odborniki ter Planinsko zvezo Slovenije, veliko zaslug za izpeljavo prijetne pobude. K praporu so nato pripeli trakove predstavniki Planinske zveze Slovenije, SKGZ ter planinskih društev Nova Gorica, Trbovlje, Prevalje, Ravne na Koroškem in Železničar iz Celja. Na drog je pribitih 42 zlatih in srebrnih žebljičkov z imeni darovalcev prispevkov. Na akademiji je nastopil pevski zbor «Jezero» iz Doberdoba skupno z orkestrom «Kraški odmevi» ter recitatorji. trgovine bodo odprte. Te dni bodo odprte tudi brivnice in frizerski saloni. Četrtek, 25. decembra: vse trgovine bodo zaprte.. Petek, 26. decembra: vse trgovine bodo zaprte, razen mlekarn, pekarn in dežurne cvetličarne, ki bodo odprte v jutranjih urah. Sreda, 31. decembra: vse trgovine bodo odprte. Goriški kvestor je odredil, da bodo javni lokali ob prihodnjih praznikih lahko odprti do 6. ure zjutraj. 'Avtobusno podjetje Ribi obvešča, da na dan, Božiča ne bo vozil noben avtobus. Drugi dan, na Štefanovo, bodo avtobusi vozili po prazničnem voznem redu. iiimmimnuiniuiiiiiimmimnuuiiii!iiuiiiiiiiiii«i«iiiii*sMii»i«iiiiiuiiniiiiiii!mii*nnnmmmumuun,n AA POBUDO ENOTNE SINDIKALNE FEDERACIJE Na pokrajini javna razprava uslužbencev poldržavnih ustanov Glavno poročilo je imel sindikalist Colautti V družini Tatjane Mizerit, članice PD «Briški grič», ki se je poročila k Terčičevim v Pod-sabotin, se je rodil sinček. K srečnemu dogodku čestitajo njeni starši in člani prosvetnega društva iz Števerjana. Na pobudo enotne sindikalne federacije je bila včeraj zjutraj v pokrajinski dvorani javna razprava, na kateri so bili prisotni parlamentarci ter predstavniki političnih strank na deželni, pokrajinski in občinski ravni. Namen te razprave je bil seznaniti prisotne o sedanjem položaju uslužbencev v poldržavnih ustanovah. O tem je obširno poročal predstavnik sindikalne federacije Achille Colautti, ki je poudaril birokratsko postopanje rimske vlade in pomanjkanje politične volje pri reševanju vprašanj, ki se tičejo poldr-žavnih ustanov. Govornik si je obenem prizadeval, da bi s pomočjo tukajšnjih oblasti posredovali v Rimu, da bi prišlo do reorganizacije teh ustanov. V razpravo so posegli predstavniki političnih strank, ki so zagotovili vso možno podporo. Isto je sindikalistom in predstavnikom uslužbencev poldržavnih ustanov zagotovil goriški prefekt dr. Antonio Barrasse, pri katerem se je mudila delegacija pred pričetkom razprave. Ob sklenitvi javne skupščine so prisotni sprejeli resolucijo, s katero se obračajo do deželnih oblasti, da bi posredovale pri rimski vladi za uresničitev vseh točk nove delovne pogodbe. števerjanski občini ali stalno bivališče v tej občini, ki nimajo skupnega družinskega dohodka višjega od petih milijonov lir, ki nimajo v posesti stanovanja z najmanj tremi prostori. Prošnje opremljene z ustreznimi dokumenti je treba poslati na sedež IACP v Gorici, Ul. Pitteri 4, ali na števerjansko županstvo, najkasneje do 9. februarja 1976. V poštev bodo prišle samo prošnje, ki bodo izro-' cene omenjenim pisarnam do tega datuma. Ne pridejo v poštev prošnje poslane v preteklosti. Zainteresirani naj se na županstvu ali na sedežu IACP pozanimajo kakšno dokumentacijo potrebujejo. Pisarna IACP je odprta vsak delavnik, razen sobot, od 10.00 do 12.30. govor pevcev, ki se povabilom na gostovanja. POBUDA «ZADRUGE INCONTRO . SREČANJE» Tečajniki slovenskega jezika na ogledu muzeja v Kromberku Tečaj obiskuje 35 slušateljev - 15-odstotni popust na knjige ob 1. obletnici ustanovitve Zadruge Prihodnje dni, točneje 23. de-cemu i, mineva leto dni odkar je n , redna in odprta skupina slo-vensJa in italijanskih mladih izobražencev ustanovila v Gorici «Zadrugo Incontro - Srečanje» in odprla knjigarno v Ul. S. Giovanni za prodajo angažirane literature in slovenske knjige. V svojih namenih se je opredelila za ustvarjanje vzdušja razumevanja med Slovenci in Italijani v njihovih oblikah vsakodnevnega neposrednega stika v šolah, na delovnih mestih, na ulicah. Prvo obletnico svojega delovanja namerava Zadruga počastiti z današnjim skupinskim izletom v grad Kromberk v Novi Gorici, kjer jim bo ravnatelj muzeja Branko Marušič razkazal muzejske zbirke, ki obsegajo poleg etnografskega tudi bogato gradivo iz narodno-osvo-bodilnega boja in slikarsko razstavo. Ogledali si bodo tudi zgradbo, katere notranje prostora-, so prav letos okusno uredilida ornsK Skupinskega izleta se bo poleg članov Zadruge udeležilo tudi 35 slušateljev tečaja slovenskega jezika, ki ga v okviru Zadruge vodi slavist prof. Vojko Cuder iz Nove Gorice, ki se bo ; prav tako udeležil današnjega skupinskega obiska Goriškega muzeja. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE - TRST 30 let neprekinjenega delovanja ALDO NICOLAJ STARA GARDA tragikomedija v dveh dejanjih Prevod Borut Trekman Scenograf in kostumograf Edvard Zajec Režija MARIO URŠIČ V nedeljo, 28. decembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v SOVODNJAH Dvorana Slovenske kulturno - gospodarske zveze v Gorici je bila v petek zvečer pretesna, da bi vanjo prišli vsi starši, prijatelji in ljubitelji glasbe nasploh, da bi prisostvovali vsakoletni glasbeni produkciji gojencev goriške Glasbene šole. Zanimanje za glasbo se med slovensko mladino iz leta v leto veča, kar nam dokazuje številčnost gojencev v Glasbeni šoli v Gorici ter v sovodenjski podružnici. Na petkovem večeru so nastopili vsi gojenci goriške šole, ki so potrdili dobro glasbeno pripravljenost, Mi kar gre brez dvoma zasluga vsem profesorjem glasbe, ki poučujejo na tej šoli. (Na sliki vidimo del številnega občinstva, ki se je udeležilo petkovega glasbenega večera). Poučni filmi'' o endoskopiji Na pobudo kirurškega oddelka goriške bolnišnice bodo jutri ob 17.30 v prostorih šole za bolničarke predvajali tri poučne filme o sodobnih endoskopskih metodah. Pred predvajanjem bo vodja garaškega kirur- škega oddeika prof. Cominardi spregovoril o pomembnosti endoskopije v sodobni kirurgiji. Film «Jutro» v torek v «Modernissimo» V torek se bo v kinodvorani «Modernissimo» nadaljeval ciklus jugoslovanskega filma. Tokrat bo na sporedu film Purise Djordjeviča «Jutro». V tem delu nastopajo Milena Dravič, Ljubiša Samardžič, Mija Alekšiš, Neda Arnerič ter Ljuba Tadič. V soboto na Vrhu obisk dedka Mraza Otroke z Vrha bo v soboto, 27. decembra, ob 19. uri v društvenih prostorih pri črncih obiskal dedek Mraz. Pred prihodom bradatega gosta bodo nastopili domači osnovnošolski otroci z recitacijami, obenem bodo za mladino predvajali barvni zabavni film. Starše obveščamo, da darove zbirata obe trgovini na Vrhu. Natečaj za stanovanja v Števerjanu Goriški zavod za ljudske hiše je te dni razpisal javni natečaj za podelitev štirih stanovanj, ki so jih zgradili v števerjanu in ki bodo kmalu vseljiva. Ljudska stanovanja v števerjanu imajo po tri spalnice, dnevno sobo, kuhinjo, dvojne sanitarije, klet in garažo, centralno kurjavo in toplo vodo. Predvidevajo, da bo najemnina znašala 30.000 lir mesečno (brez stroškov za razne servise, kot n.pr. centralno ogrevanje). K natečaju se lahko prijavijo vsi, ki imajo stalno delovno mesto v PROSVETNO DRUŠTVO «O. ŽUPANČIČ» - Štandrež vabi svoje člane in prijatelje na VESELO SILVESTROVANJE ki bo v Prosvetni dvorani v Gorici Vstop samo z vabili, ki jih dobite v gostilni Turri, v baru Milan ter na sedežu SPZ, Ulica Malta št. 2. Rezervacija miz Tečaj obiskuje 35 Italijanov s poprečno starostjo okoli 25 let, ki so razdeljeni v dve skupini. Vsaka skupina ima po eno dveumo lekcijo na teden, poučevanje pa poteka po najsodobnejši metodi s pomočjo magnetofonskih trakov. Tečajnik ima tako možnost, da med tečajem pridobljeno znanje doma utrdi s poslušanjem magnetofonskega pouka. Pripomnimo pa, da so na magnetofon posnete lekcije slovenskega jezika, ki so bile v prodaji, pošle in da so voditelji Zadruge vse lekcije presneli z izposojenih kaset. Naj dodamo še to, da uvaja Zadruga ob prvi obletnici svojega nastanka popust v višini 15 odstotkov za vse nakupe v svoji trgovini v UL S. Giovanni v Gorici za razdobje od 22. do 31. decembra. ••iVOO-v-iii-;-i'. — ' •' •• Danes odprte bencinske črpalke Občina GORICA: BP, Ulica Lungo Isonzo; Mobil, Tržaška cesta; Agip, Tržaška .cesta; Shell, Ulica Don Bosco; Esso. Ulica 24. maja. Občina GRADIŠČE; Agip, državna Občina FÒLJAN - SREDIPOLJE; Agip, Ulica Terza Armata. Občina MEDEJA: Chevron, Ulica Trieste. Občina ŠLOVRENC OB SOČI; Chevron, Trg Monte Santo. Občina TRŽIČ: Total, Ulica Matteotti; Esso, Ulica 1. maja; BP, Ulica Boito; Fina, Ulica Cosulich. Občina GRADEŽ: Shell, Riva Gre-gori. Občina ŠKOCJAN OB SOČI: Total, FOsalon. Občina RONKE: Total, črpalka pri letališču. proslavi italijanskih partizanskih republik. Zbor in godba sta skupno nastopila na nedavnem odkritju spominskega obeležja v Edravècini, kjer je bilo med vojno interniranih okoli 2.500 primorskih Slovencev, nastopala sta na odkritju partizanskega spomenika v Doberdobu, na domačih proslavah 25. aprila in na delavskem prazniku prvega maja v Števerjanu. Doberdobski pevci so skupno s pevci pevskega zbora «Briški grič» iz števerjana sodelovali na šestih koncertih, kjer so zbirali prispevke za gradnjo šole - spomenika v Cerknem. Nastopali so na Jesenicah in v Metliki, ki je pobratena z Ronkami. Pa še v Polzeli, Trbovljah, Koroški Beli ter Šent Vidu pri Stični so peli kraški pevci. Ob tem naj dodamo, da jih je še posebej vleklo v delavske kraje, kjer so se počutili zares kot enaki med enakimi. Ob goriški meji, na eni in na drugi strani, skorajda ni večjega kraja, kjer s svojo mogočno pesmijo ne bi vnašali navdušenja in dobrega razpoloženja. Bili so zvesti gostje na vseh prireditvah Primorska poje. Ko navajamo kronologijo njihovega delovanja je povsem razumljivo, da so nastopi manjši del dejavnosti in da je ta manjši del le rezultat dolgotrajnega vadenja, piljenja, naporov in odpovedovanja, ki ga prinaša udejstvovanje v takšnem zboru, torej dela, ki ga ni mogoče zabeležiti, ki pa je vendar potrebno za vsakršen nastop. Tega dela pa je še in še in pevci sami bi ga znali najbolje opisati. Povedali bi, s kakšnimi časovnimi stiskami se mučijo, da uskladijo vaje in deio. Morda bi nam znal to še najbolje povedati pevovodja Križmančič, ki že toliko let vodi ta zbor. Ne verjamemo, da je veliko zborov, ki živijo na tako «udarniški» način kot ravno doberdobski. Pevci, ki so povečini ladjedelniški delavci ali težaki v luki, prihajajo na vaje utrujeni, dostikrat jih zaradi dela v izmenah na vaje sploh ni, tako da jih je od 30, kolikor jih poje v zboru, pogo-stoma prisotna polovica. Prof. Križmančič nad temi težavami ni obupal, čeprav se je zavedal, da so postavljene meje, preko katerih ne bo mogel. Tudi doberdobski prosvetni delavci, pevci ih vsi vaščani se zavedajo teh okolnosti, zato še posebej globoko cenijo predanost prof. Križmančiča ter njegovo navezanost na doberdobski zbor in tudi na domačo godbo, ki jo je pred časom usposobil za skupne nastope z zborom. V znak priznanja za delež pri vzponu in ohranjanju ravni kultur-no-prosvetnega dela v vasi so mu ob nedavni proslavi 30-letnice osvoboditve in obnovitve prosvetnega dela poklonili umetniško sliko, delo domače slikarke Eme Lavrenčič, ter se mu za vse, kar je storil, zahvalili s skromnimi, toda globoko občutenimi besedami hvaležnosti. KMEČKA BANKA USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA - Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca d'Aosta 180 — Tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Pravilnik natečaja «Dia Primorska 75» Slovenski fotografski klub «Skupina 75» in revija «Dan» bosta pripravila primorsko razstavo barvnih diapozitivov «Dia 75». Za vse, ki se nameravajo udeležiti natečaja, objavljamo v celoti pravilnik: Pravico udeležbe imajo vsi ljubitelji fotografije.. Vsakdo lahko predstavi največ 6 diapozitivov. Na okvirju je treba označiti; a) zaporedno številko diapozitiva in naslov dela; b) priimek in ime avtorja; c) v spodnjem levem kotu označiti diapozitiv za pravilno projekcijo. Z diapozitivi bomo pazljivo ravnali, vendar za poškodbe ali izgube pri transportu ne odgovarjamo. Format okvirja naj bo 5x5 cm. Diapozitive in izpolnjeno prijavnico je treba poslati kot priporočeno pošiljko na naslov: Foto-kino klub 65.000, Nova Gorica (za Jugoslavijo); Revija «Dan», Ul. Montecchi 6, Trst (za Tržaško) ter SSK Sovodnje ob Soči (za Goriško). Ocenjevalna komisija bo tako sestavljena: Milena Pegan, Marko Mladovan in Klavdij Palčič. Nagrade so: dve enakovredni prvi nagradi za kolekcijo, štiri enakovredne prve nagrade za posamezni diapozitiv ter osem diplom. Natečaj se zaključi 20. januarja 1976; ocenjevalna komisija se bo sestala 24. januarja; razstavo bodo odprli 28. februarja. Kino Sekcija VZPI - ANPI v Dolu vabi svoje člane in vaščane na SILVESTROVANJE ki bo pri Bonetto Vpisovanje sprejema Viktor Vižintin (bencinska črpalka v Dolu) Zagotovljena zabava Gorica VERDI 15.15—22.00 «Shampoo», W. Beatty to J. Crispine. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO 15.15-—22.00 «H temerario», R. Redford in S. Saradon. Barvni film. MODERNISSIMO 14.40—22.00 «L’orologiaio di Saint Paul», P. Noiret in J. Rochefort. Barvni film. CENTRALE 15.30—21.30 «L’inferno di cristallo», Stewe McQuen in Paul-Newman, barrai film. VITTORIA 15.00—22.00 «L’ingenua», S. Steller in G. Ardisson. Barrai film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 «Storie di vita e di malavita». Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Noi non sdamo angeli», barvni film. Nova Corica SOČA «La Fontainove basni», francoska barvna risanka ob 10.00. «Bu-kanerosi — pirati južnih morja», a-meriški barvni film ob 16.00, 18.00 in 20.00. SVOBODA «La Fontainove basni», francoska barvna risanka ob 16.00. «Najeta zaročenka», nemški barvni film ob 18.00 in 20.00. DESKLE «Grof Yorga vampir», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30, DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel. 25-76, 7 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Alla salute. Ul. Cosulich 117, tel. 724-80. Prispevki Namesto cvetja na grob pokojnega očeta kolegice Katarine Fagane-love daruje profesorski zbor gimnazije - liceja «Primož Trubar» 25 tisoč lir za šolski sklad. Namesto cvetja na grob pokojnega Alojza Prinčiča daruje Bruno Pe-tejan 10.000 lir za sovodenjski Kulturni dom. Namesto cvetja na grob pok. Alojza Prinčiča, očeta Jožka Prinčiča, odbornika športnega društva Sovodnje, daruje ŠD Sovodnje 10.000 lir za Slovenski dijaški dom «Simon Gregorčič» v Gorici, PrTmoršliaSneviiifc S 21. decembra 197} KULTURA OB GRAFIČNI RAZSTAVI PETERICE V SREDNJU POSVETILO 30-LETNICI V škedenjskem prosvetnem društvu «Ivan Grbec» je skupina mladih slikarjev (Švara, Volk, Vecchiet, Kravos, Grimalda) odprla kolektivno razstavo svojih del in obenem izdala mape petih grafičnih listov, s čimer je hotela počastiti 30-letnico osvoboditve. Čisti izkupiček za mapo, ki stane 50.000 lir, je namenila odboru za postavitev spomenika padlim v NOV za Škedenj, Sv. Ano in Kolonkovec. Za otvoritev je pesnik Miroslav Košuta, ki ima v mapi tudi poseben list s svojo pesmijo, napisal priložnostni sestavek, v katerem je med drugim dejal: Priložnosti, zaradi kakršne smo se zbrali nocoj, v življenju naše zamejske skupnosti ni veliko. Če smo jih sploh poznali, potem je to bilo v tistih prvih povojnih letih, ko je našo zavest preveval vse drugačen občutek medsebojne usodne povezanosti, kakor jo dandanes, bilo je v dneh, ko naša vera v nujnost temeljnih sprememb še ni bila načeta do take mere, kakor je v poslednjem času, ko sicer še zmeraj verjamemo, ampak že bolj zato, ker hočemo verjeti, ker moramo verjeti, kakor pa iz globokega, strastnega prepričanja. Govorim o dejstvu, da se je pet mladih likovnih ustvarjalcev zbralo, prežetih z ambicijo in plemenitim namenom, ambicijo umetniškega ustvarjanja in namenom, da s svojim delom počastijo spomin borcev za našo osvoboditev in da prispevajo k postavitvi spomenika, s katerim naj se ta vaša nekdanja vas, ki je že zdavnaj utonila v predmestju, oddolži svojim padlim. Tako prva kot druga komponenta nagiba, ki je rodil skupno mapo peterice likovnikov, se mi zdita nadvse in enako pomembni. Že sama ambicija iskanja poti do u-metnosti v skupnosti, kakršna je naša, je vredna vse pozornosti in nege, saj rase iz izpovedne nuje in življenjske moči ter tako ne dokazuje zgolj naše prisotnosti v tem previharjenem zalivu, ampak tudi našo voljo do življenja in našo vero v prihodnost. Tu se mi vrača misel, ki se mi je porodila ob obisku slovenskih koroških upodabljajo-č h in besednih umetnikov: Umetnost je samo ena in merilo ocenjevanja tistih, ki se odpravijo na strmo pot do nje, je prav tako eno in edino ... Ob tej resnici pa ni nič manj res, da imajo umetniška iskanja v zamejstvu še vse drugačen, žlahtnejši pomen, kakor bi ga imelo isto delo v krogu svojega naroda, obvarovanega v matični domovini z državnimi mejami. Narodnostna manjšina, izpostavljena vsakodnevnemu sprotnemu in nenehnemu izpodjedanju svojih trdnih tal in izpiranju svojega humusa, dokazuje prav s svojim umetniškim ustvarjanjem, koliko življenjske moči je še v njej, koliko življenjske ambicije še zmore... V tem pogledu je pomembno sleherno dejanje, porojeno iz želje po izpovedi, ne glede na njegovo resnično umetniško vrednost. Hkrati pa je tudi res, da imamo prav med tržaškimi Slovenci vrsto izjemno kvalitetnih in cenjenih umetnikov. Toliko o prvi komponenti nagiba. Toda slikarji so sklenili izdati mapo s posebnim ciljem. Namemba zbranih sredstev dokazuje tesno povezanost tudi mlajšega rodu z bojem, v katerem so naši starejši bratje in očetje žrtvovali svoja življenja. In ta navezanost na o-svobodilni boj, ta ukoreninjenost v njem je za naš obstoj drugi e-lement temeljnega pomena. V zgodovini slovenskega naroda, bogati s trpljenjem in ponižanjem, ampak pisani s krvjo ponosnih puntarjev, je veliki domovinski boj gotovo najsvetlejša stran. Spomi- njali smo se ga vse leto z velikimi skupnimi proslavami in z večjimi ali manjšimi društvenimi prireditvami, spominjamo se ga tudi nocoj, v tem večeru že proti izteku leta, spominjamo se ga na poseben, izviren način: s slikarsko razstavo in mapo grajik, ki naj ostane kot dokaz naše vere, naše zavesti in naše globoke hvaležnosti tistim, ki so se bojevali za lepše življenje in svoj boj podpisali s krvjo. OB TRIDESETLETNICI OBSTOJA Velik pomen mariborske Opere za slovensko operno ustvarjalnost V repertoarjih imajo prednost domača dela in dela iz slovanske zakladnice Letos slavi Opera Narodnega gledališča v Mariboru tridesetletnico obstoja. S svojim delovanjem je izpričala kako pomembno vlogo opravlja pri razširjanju glasbene zarjanjem slovenskih glasbeno o-severnem delu Slovenije. Z uprizarjanjem slovenskih glasbeno - o-drskih del pa dokazuje svoj vzpodbudni doprinos k nadaljnjemu u-stvarjanju slovenskih komponistov. Če pomislimo na občudovanja vredno trdoživost, voljo in hotenje slovenskih komponistov, da ustvarijo glasbena odrska dela v času, ko je bilo na Slovenskem samo eno operno gledališče in dodamo k temu prizadevnost mariborskega gledališča pred prvo svetovno vojno, da z redkimi pevci s pomočjo požr- Med odprtjem kolektivne grafične razstave v prosvetnem društvu «Ivan Grbec» v Skednju ......n,.............n......................................... KNJIGA PRIČEVANJ OB 30-LETNICI OSVOBODITVE Bitka, kakor življenje dolga... «Iz krvi, trpljenja, bojev in zmag raste naše današnje življenje», je zapisala knjigi na pot Cankarjeva založba, ki je knjigo pripravila na osnovi televizijske nadaljevanke V počastitev 30. obletnice osvoboditve in 30. obletnice Cankarjeve založbe je v izdaji te založbe pravkar izšla knjiga o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev, knjiga z naslovom BITKA, KAKOR ŽIVLJENJE DOLGA. Pripravila jo je vrsta sodelavcev, založba jo je izdala v nakladi 10.000 izvodov, tako da predstavlja knjiga glede na svoj značaj in glede na svojo vsebino ter osebe, pomemben doprinos k izdajam v čast obletnice osvoboditve. Ljubljanska televizija je pred leti po zamisli Frana Žižka pripravila zanimivo nadaljevanko Teh naših petdeset let. Gradivo so uredili Lidija šentjurc, Aleš Bebler in Metod Mikuž. Pred kamero so se zvrstili številni udeleženci osvobodilnega boja in tisti, ki so bili priče razvoja našega revolucionarnega in delavskega gibanja pri nas. Oddaja je zajela petdeset let naše burne preteklosti, izpovedovane iz vrst ljudi, ki so stali na njenih prizoriščih in usmerjali s svojim delovanjem njen tok. Tako se je ljubljanski televiziji nabiralo zanimivo in dragoceno gradivo. Ta živa pričevanja, zbrana na magne-toskopskih trakovih, so spodbudila Cankarjevo založbo k razmišljanju, da bi te besede, ki so po posamičnih oddajah izzvenele, znova oživili v drugačni, trajni obliki, da bi jih torej uredila v knjižni izdaji. Tako se je Cankarjeva založba lotila naloge, da snov, zbrano in urejeno za televizijsko nadaljevanko, prenese v knjižno obliko. Taki podvigi na svetu niso osamljeni in je na tak način nastala že vrsta zanimivih knjig. Pri nas pa je bil to prvi tovrsten poskus. Uredništvo je pri tem bilo pred nalogo, kako dati tako zasnovanemu knjižnemu delu tisti mik, ki ga daje televizijski medij, ko zna gledalca z zvočnimi in filmskimi učinki pridobiti. Založba je zato dala besedo grafiki, da s svojo govorico, nadomesti tisto, kar se je osulo, ko je na trakovih ostala samo govorjena beseda. Jasno je, da so se v gradivu našle vrzeli, ki morda v televizijski nadaljevanki niso tako krnile celote, v knjigi pa bi berilo ostalo neenotno in okrnjeno. Zato je založba k sodelovanju povabila vrsto ljudi, da so nalašč za to knjigo povedali in zapisali marsikateri spomin iz svojega revolucionarnega a-li vojnega življenja. Tako je Cankarjeva založba pravzaprav nadaljevala na televiziji začeto delo in prvotno gradivo razširila za skoraj tretjino. Govorjena besedila, zapisana na magne-toskopskih trakovih, je založba prelila v pisano besedo, avtorji pa so tako zapisane sestavke pregledali in dopolnili ali na novo napisali, morda nezadovoljni s tistim, kar so na hitro povedali pred kamero. Seveda je bila pri tem poudarjena skrb, da se ni osula živa neposrednost pripovedi in čar člo- DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE obvešča, da je izšel SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA II. knjiga I - Na izdala Slovenska akademija znanosti in pa ga je Državna založba Slovenije. Slovar slovenskega knjižnega jezika je umetnosti — Inštitut za slovenski jezik, založila Druga knjiga (I - Na) ima 18532 gesel in 2284 podgesel. V polusnje vezana knjiga ima 1030 strani, velja pa vseh knjigarnah, pismena naročila lahko pošljete na naslov. DRŽAVNA ZA 420 din ali 17.000 lir. Do- bite jo v LOŽBA SLOVENIJE, Mestni trg 26, Ljubljana. V Italiji pa na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv. Frančiška 20 — TRST NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V ITALIJI Priimek in ime naslov (ulica) (kraj) (poštna štev.) Nepreklicno naročam SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA II. (I - Na) za 17.000 lir Datum: Podpis: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: TRŽAŠKA KNJIGARNA, Ul. sv, Frančiška 20, 34132 Trst Informacije in naročila tudi po telefonu številka 61-792 NAROČILNICA ZA NAROČNIKE V JUGOSLAVIJI PD — XII/75 Nepreklicno naročam SLOVAR SLOVENSKEGA KNJIŽNEGA JEZIKA II. (I - Na) Znesek 420 din bom poravnal takoj ali v mesečnih obrokih po 100 din (tiskane črke) Knjigo mi pošljite na naslov ...........................................— Poklic naročnika..-....................................................... Kraj in datum ............................................................ Podpis naročnika ...»..................—..............- veške topline; in da se v besedilu ni osula človečnost, ki je vela iz neposredne žive pripovedi in ki je bila vidna tudi v opisih manjših dogodkov in dejanskih udeležencev morda manj pomembnih za celoto, pa važnih za same udeležence. Zato bo morda razočaran, pravi založba, tisti, ki bo vzel knjigo le kot zgodovinsko gradivo, saj so zgodovinsko točna le vezna besedila, pričevanja posameznih udeležencev, ki tvorijo pravo vsebino knjige, pa so zapisana iz osebnih vzgibov in stališč. Da bi poudarila osebnostne poteze posameznih pričevanj je založba imenom pričevalcev dodala njihove takratne funkcije. In tako bodo lahko bralci sami spoznali iz kakšnega zornega kota avtor pripoveduje o nekem dogodku. Tako je torej nastala knjiga z naslovom BITKA, KAKOR ŽIVLJENJE DOLGA, knjiga s pričevanji udeležencev našega osvobodilnega boja in revolucije. Nastala je dolga in živa pripoved o razvoju delavskega gibanja od konca prve svetovne vojne, strnjeno pričevanje o poti Komunistične partije in obširno pričevanje o oboroženem osvobodilnem boju. Prav to obdobje osvobodilnega boja zajema pretežni del knjige. Borci, terenski aktivisti, komandanti, komisarji in še mnogi drugi govore o bojih, spcn padih, ofenzivah, akcijah, o smrti in trpljenju naših ljudi. Skupno je kar 164 avtorjev zapisalo svoja pričevanja o najrazličnejših dogajanjih in dogodkih, pričevanja, ki so jih uredniki knjige in sodelavci strnili v šest poglavij. Prvo zajema čas od leta 1918 do 1931, drugo obdobje 1931-1937, tretje poglavje obravnava čas od 1937 do začetka okupacije, četrto od leta 1941 do 1942, peto leti 1942 in 1943, zadnje, šesto pa čas od 1943 do 1945, ko je bila domovina osvobojena. Kot pripovedovalci so zastopani vsi sloji prebivalstva, intelektualci, delavci, kmetje, ženske, moški, mladi in stari, vsa njihova pričevanja pa so stkana v enovito pripoved, ki se zdi, kot da bi jo pripovedovalo ljudstvo. V te pripovedi neposrednih udeležencev vojne in revolucije so vtkana vezna besedila zgodovinarjev, ki uvajajo posamezna poglavja. To so zgodovinsko točne in preverjene ocene o dogodkih, ocene, ki olajšajo razumevanje dogodkov in časa, o katerih pripovedujejo v svojih prispevkih poglavitni avtorji knjige. Res je, da je morda razlika med vrednotenjem zgodovinarja in tem, kar pripovedujejo neposredni udeleženci. Toda za to izdajo to ni bilo bistvenega pomena, saj je knjiga hotela ohraniti to, kar so povedali o svoji udeležbi v revoluciji in osvobodilnem boju njeni neposredni udeleženci. Pričevanja dopolnjuje okoli 800 slik, ki sicer niso nove, marsikatere pa med njimi odpirajo docele nove poglede. Nekaj je tudi kart in reprodukcij dokumentov, tako da je slikovno gradivo bogato, pri tem pa kvalitetno. «Po svoji vsebini je torej knjiga Bitka, kakor življenje dolga, pripoved o naši junaški preteklosti a tudi sedanjosti. Iz krvi, trpljenja, bojev in zmag raste naše današnje življenje,» — je zapisala knjigi na pot Cankarjeva založba. Ker združuje dva medija, televizijskega in knjižnega, je pri njej sodelovalo veliko sodelavcev. Pričevanja sta uredila in napisala vezna besedila Ivan Križnar in Mira Mihevc, ki je izbrala tudi slikovno gradivo. Marjola Kobal, Olga Ratej in France Šušteršič so obdelali pričevanja po TV nadaljevanki. Strokovno so tekste pregledali France Filipič, Ivan Križnar ter Miro Stiplovšek, zasnovala pa je knjigo in vodila uredništvo Stanka Rendla, ki ima gotovo veliko zaslug, da je knjiga v tako reprezentativni izdaji prišla na knjižni trg. Ilustrator je bil Ivan Seljak-čopič, opremil m oblikoval pa je knjigo Cveto Jeraša. Pri njej je sodelovala še vrsta drugih. .. Nedvomno je pomen te knjige s pričevanji o našem osvobodilnem boju, knjige, ki je po svoji vsebini in zunanji podobi več kot re- Platnica knjige «Bitka, kakor življenje dolga« prezentativna (knjiga velikega formata v dvokolonskem tisku ima 736 strani!), izjemno velik. Knjiga ima svoj moralni pomen, saj vse- skozi izpričuje velike moralne vrednote naših ljudi, naše revolucije in naše borbe. Sl. Ru. tvovalnih dramskih igralcev kljub njihovi pomanjkljivi glasbeni izo-zrazbi posreduje svojemu občinstvu tudi glasbena dela, med katerimi so zavzemala častno mesto prav domače opere in operete, je delež mariborskega gledališča za razvoj domače glasbe v Sloveniji, več kot samo posredovalen. Mariborska operna hiša, kot druga v Sloveniji, bistveno prispeva k oblikovanju glasbenega življenja na štajerskem, čeprav še sorazmerno mlada ustanova, saj moremo govoriti o sistematičnem gojenju operne in baletne umetnosti v Mariboru šele po končani drugi svetovni vojni, je kmalu prebolela začetne organizacijske in umetniške težave z neutrudnim delom skupine entuziastov, ki so po osvoboditvi vložili velike napore za razvoj opeme umetnosti v Mariboru S preudarno repertoarno politiko je mariborska Opera iz sezone v sezono utemeljila svoj obstoj in potrebo po razširjenju glasbeno dramske umetnosti v tem močnem industrijskem mestu severno-vzhodne Slovenije. Velik doprinos mariborske Opere je zlasti pri razvoju sodobne slovenske opeme ustvarjalnosti, saj je mimo Ljubljane uprizorila skoraj vse moderne opere domačih skladateljev, ki po svoji sestavi zahtevajo popoln umetniški ansambel. V prvi sezoni po vojni leta 1945 je mariborska Opera uprizorila štiri opere, med njimi troje slovanskih avtorjev. Začeli so z otvoritveno predstavo Smetanove Prodane neveste 14. decembra 1945, ki ji je sledil Evgenij Onjegin Iljiča Čajkovskega in kot prvo slovensko operno delo 14. aprila 1946, priljubljeni Foersterjev Gorenjski slavček. Zaporedje oper češkega, ruskega in slovenskega skladatelja v prvi sezoni je tudi po glasbeni strani simboliziralo slovansko povezanost, ki ji je mariborska Opera v svojem repertoarju še naprej izkazovala u-metniško naklonjenost. Ob proslavi tridesetletnice SNG Maribor so 6. novembra 1949 krstili v Maribom novo slovensko opero Heriberta Svetela Višnjani, ki ji je po Juršičevi duhoviti povesti «Kozlovska pravda v Višnji gori», napisal libreto Fran Govekar z dopolnili Petra Golovina. V novi zasedbi je bil 28. junija 1954 obnovljen Foersterjev Gorenjski slavček. Dve leti zatem sta si sledili slovenski noviteti skladateljev Mirka in Danila Švare, ki sta pred tem doživeli krstni izvedbi v ljubljanski Operi. Ljudska opera Mirka Poliča Deseti brat, ki sta ji libreto po Jurčičevi povesti napisala komponist Polič in Mirko Mahnič, je bila uprizorjena 31. marca 1956, leto dni za tem 9. marca 1957, pa švarova opera Slovo od mladosti, ki ji je libreto z uporabo Prešernovih verzov napisala Ljuba Prennerjeva. Tudi mladi baletni ansambel, ki se je vse bolj uveljavljal s samostojnimi baletnimi nastopi, se je prvič lotil slovenskega glasbenega dela skladatelja Rista Savina čajna punčka, ki je bilo izvedeno 14. marca 1959. Takoj zatem, ko je o-pemi ansambel 10. oktobra 1959 ponovno obnovil švarovo opero Slovo od mladosti kot novo premiero, je baletni ansambel s krajšimi deli pod skupnim naslovom «Operni V IZDAJI NAROBNE IN UUlVERZiTETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI Jubilejni zvezek bibliografije Zvezek prinaša opis slovenskega časopisja, knjig in drugega neknjižnega gradiva, vključno z onim izven meja SRS in SFRJ, za leto 1971 Te dni je izšel že petindvajseti, jubilejni zvezek Slovenske bibliografije za leto 1971. Kljub temu, da je izhajanje slovenske bibliografije v štiriletni zamudi, je vendar treba ob tej priložnosti na prvem mestu podčrtati, da predstavlja dosedanjih petindvajset zvezkov slovenske bibliografije izjemen podvig in dosežek, ki nam ga je že doslej pripravila Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki bibliografijo tudi izdaja. V najnovejšem zvezku je tako, kot v prejšnjih zvezkih, opisano slovensko časopisje, knjige in drugo, neknjižno gradivo, ki je izšlo v letu 1971. Neknjižno gradivo zajema muzikalije, glasbene in govorne gramofonske plošče ter zemljevide. ki so v tem letniku prvič zbrani v posebnem poglavju. Drugi del bibliografije obsega širok izbor člankov iz časopisja, ki je prikazano v prvem delu. V zvezi z izborom, ki je sicer v Slovenski bibliografiji ustaljen, je vredno posebej omeniti, da prinaša tudi popise časopisja in knjig, ki so izšle zunaj meja slovenske republike in SFRJ ,a so bile natisnjene v slovenskem jeziku ali so jih napisali slovenski avtorji, ne glede na jezik. Bibliografiji daje večjo uporabnost in vrednost tudi to, da so poročila in ocene časopisja in knjig priključene k e-notam, o katerih govore. Vsak zvezek Slovenske bibliografije kaže tudi rast slovenskega tiska. Jubilejni zvezek dokazuje, da je v tem letu izšlo 65 enot časopisja in 296 knjig več kot leto prej. Slovenska bibliografija seveda upošteva tudi tisk, ki sicer ni na prodaj v knjigotrški mreži, na primer, interna glasila organizacij, šolska glasila in podobno. Odgo- vore na druga vprašanja, na primer .koliko knjig je bilo prevedenih iz posameznih jezikov ali koliko knjig obravnava posamezna strokovna področja, nam nudijo podrobni statistični podatki in pregledi v bibliografiji sami. Zato torej predstavlja sleherni izid novega zvezka bibliografije zares nacionalen podvig, saj nam jasno kaže, kako kot majhen narod, vendar uspešno in čedalje širše tiskamo v našem jeziku številna dela, na drugi strani pa bibliografija tudi tujini in tujim strokovnjakom, ki se zanimajo za naša vprašanja, nudi celovit in znanstveno neoporečen vpogled v naše duhovno ustvarjanje. Zato ni nič čudnega, če številne univerze in znastveni inštituti v tujini naslavljajo prošnje, in pisma na uredništvo bibliografije z željo po najnovejših letnikih, ki, žal, zaradi razmeroma šibke kadrovske zasedenosti, še bolj pa zaradi tiskarskih zamud, izhajajo, kot smo že v začetku omenili, s štiriletno zamudo. DUŠAN ŽELJEZNOV (Nadaljevanje na 6. strani) baletni večer», nastopil 30. aprila 1960 z Blaža Arniča, baletom Ples čarovnic. Istega leta 8. oktobra je operni ansambel spet obnovil Poličevega Desetega brata, kar dokazuje, če prištejemo še ponovitev Švarove opere Slovo od mladosti, veliko priljubljenost in uspeh domačih oper pri obiskovalcih mariborskega gledališča, po drugi strani pa velik kulturni pomen, ki ga ima mariborska Opera pri vse širšem propagiranju slovenskih opernih del. Pod naslovom «Troje baletov za mladino in odrasle», je bil skupno s češko in rusko baletno pravljico 7. maja 1961 prvič izveden mladinski balet komponista Kruna Cip-cija Pika nogavička. Prav tako je bila za mladino 17. marca 1963 u-prizorjena Vilka Puntarja spevoigra Kristalna čaša po libretu A. Bulovca. Istega leta 6. aprila ji je sledil balet Lepa Vida skladatelja Vilka Ukmarja po Libretu -Pina Mlakarja. Kmalu zatem 29. junija istega leta, je sledilo že tretje slovensko delo, opereta Radovana Gobca Planinska roža, ki ji je libreto napisal komponist sam. Naj omenim, da se je zaradi Gob-čeve operete vnela med mariborskimi kulturnimi delavci, ki so jim pritegnili še ostali iz Slovenije, ostra polemika o upravičenosti ali neupravičenosti uprizarjanja operet v mariborski Operi, ki je prvič po vojni hotela z njo ustreči tudi po tej glasbeni zvrsti željnim o-biskovalcem. Zahtevnejšo zvrst v slovenski o-perni literaturi predstavlja moderna opera Danila Švare Veronika Deseniška iz zgodovine Celjskih grofov po avtorjevem libretu. Na mariborskem odru je biia uprizorjena 6. junija 1964, ki je bila po uspešni uprizoritvi še v naslednji sezoni na repertoarju. Štirinajst dni po uprizoritvi Veronike Deseniške se je 20. junija istega leta predstavil baletni ansambel z Baletnim večerom, na katerem je bila, razen dveh tujih baletnih kompozicij, prikazana simfonična koreografska pesnitev slovenskega komponista Zvonimira Cigliča Obrežje plesalk, pri kateri sta poleg komponista sodelovala pri libretu še Henrik Neubauer in Marija Vogelnikova. Pod skupnim naslovom Baletni večer, je baletni ansambel v sestavi še dveh tujih baletov prikazal fantastični balet Slavka Osterca Maska rdeče smrti. Čeprav pozno, skoraj po dvajsetih letih od krstne izvedbe in še po dveh obnovitvenih premierah v Ljubljani, je bila 28. aprila 1965 prvič na mariborskem odru uprizorjena edina opera Marjana Kozine Ekvinokcij, ki ji je libreto po drami Iva Vojnoviča napisal skladatelj sam. Nasploh se mariborska Opera zaveda .poslanstva za procvit domače operne tvornosti. Med deli, ki so leta 1949 doživela prvo izvedbo na mariborskem odru, so po že omenjeni Svetelovi operi Višnjani, u-prizorili leta 1968 komično opero Kruna Cipcija Doktor Petelin, ki ji je libreto po stari francoski farsi napisal Fran Žižek, leta 1972 pa drugo Cipcijevo opero Dundo Ma-roje po Držičevi komediji in konec leta 1974 Danila Švare mladinsko opero Štirje junaki po Grimmovi pravljici. V posameznih sezonah se je. razen največkrat predvajanega Foer-sterjevega Gorenjskega slavčka, ki s svojo ljubko romantično vsebino in ljubko melodično glasbo vedno privabi številne obiskovalce, in ponovitev še drugih slovenskih del, u-vrstila še operna kantata Hlapec Jernej in njegova pravica, komponista Matije Bravničarja. Med domačinu izvirnimi baletnimi deli je predvsem omeniti Tri balete Ika Otrina, konkretni balet E-mc2, Prometej 73 in Baletni čeveljčki. Ikarus Maksa K;rbusa, in najnovejši balet Nevsakdanji dan Aleksandra Lajovica, ki bo doživel svojo premiero v okviru proslav tridesetletnice mariborske Opere. Vsekakor more mariborska Opera ob tridesetletnici povojnega delovanja s pionosom zreti na prehojeno umetniško pot. S svojim delovanjem se uvršča med Narodna gledališča v državi v pravem smislu besede, kar zgovorno dokazuje, kolikšnega pomena za razvoj slovenske operne glasbene ustvarjalnosti je obstoj in delovanje Opere v Mariboru. EMIL FRELIH revi j e DAN n 11. številka revije DAN se predstavlja z nekaj zanimivimi članki. Enega izmed perečih in še nerešenih vprašanj, kot je tisti, ki zadeva črne gradnje na našem Krasu, se loteva Bojan Brezigar, ki v svojem članku «Obtoženčev razred» odkriva svoje dvome o tem, kako se bo končala sodna razprava proti prekršnim graditeljem, ko bo prešla na prizivno in na kasacijsko sodišče. Vedeti je namreč treba, da premožnejšemu in mogočnejšemu obtožencu odgovarja njemu primeren branilec: ta vrta po pomanjkljivem zakonu, ki določa, da zapade sodni postopek za take prekrške po treh letih. Odtod razne nejasnosti, nedokazljivosti in torej različna mnenja postopanja samega: na eni strani pretor, ki zahteva, naj bo dejanje kaznivo 'en bloe’, na dru- gi pa branilci, ki hočejo, da bi vsak objekt predstavljal odločitev zase. Na vsak način vprašanja zaščite Krasa, meni avtor članka, ne bo deželna uprava rešila z zakonom o rezervatih. O vprašanju mamil se že dolgo časa piše po časopisju in govori po raznih krožkih . .. Tudi tržaški Mladinski krožek je pred časom priredil okroglo mizo, pri kateri so sodelovali dr. Martina Zmuc - Tomori iz ljubljanske psihiatrične bolnice, psiholog dr. Hektor Jogan, don Mario Vatta, vodja solidarnostnega centra za pomoč narkomanom v Trstu in časnikar Vojmir Tavčar. Revija daje podrobnejši potek posegov in debate, o katerih je tudi naš dnevnik svojčas poročal. Miroslav Košuta piše o pogovoru, ki ga je imel s svojim nekdanjim profesorjem, slikarjem in kiparjem Bogdanom Gromom. Grom, ki živi in uspešno deluje v Ameriki, je nekaj časa poučeval tudi na naši gimnaziji in sodeloval kot ilustrator pri našem dnevniku, sedaj pa se posveča predvsem kiparstvu. Pod naslovom «Čast se spreminjajo» govori Albin Bubnič o letošnjem martinovanju na Proseku, o pomenu, ki ga je nekdaj imelo in o tem, kako se ta tradicija na žalost vedno bolj spreobrača v golo formalnost, navadno praznovanje. Pri analizi pomena, ki ga lahko ima fotografija danes, 150 let po svojem nastanku, se ustavlja Janko Furlan, ki tekst tudi primerno opremlja s primeri. Dalje Helena Magajna podaja pogovor, ki ra je imela z Janezom Pretnarjem ob vzponu na Mt. Mc Kinley, najvišjo goro Severne A-merike; Marko Kravos poroča • izidu knjige «Vas, ljudje in čas», ki so jo pred kratkim predstavili na Opčinah in ki sega v zgodovino in tradicije te vasi. Vladimir Vremec se ustavlja pri vprašanju razporejanja in oblik vrtov in vrtnih vhodov. Savina Remec analizira in ocenjuje predstavo SSG *Dva bregova»; Ace Mermolja pa zapisuje nekaj misli ob PasolirH-jevi smrti. 1. P- Kitajski uspehi jubilejni zvezek bibliografije Ko se je pred obilnim desetletjem italijanski pisatelj Curzio Ma-laparte vrnil po nekajmesečnem bivanju na Kitajskem v domovino, je v neki italijanski reviji objavil vrsto člankov, nad katerimi se je zgražala vsa italijanska meščanska družba, ker je pač hvalil «komunistično Kitajsko» in nekje med drugim zapisal, da si «nova ljudska Kitajska utira pot v veliko bodočnost». Danes se nihče več ne čudi, še manj pa zgraža nad tem, če pride nekdo iz Pekinga in pohvali Maa ali koga drugega, saj je to storil celo najbolj konservativen predstavnik KD Amintore Fan-fani- Kaže torej, da je tudi «dobro misleči» Zahod sprejel Kitajsko kot novo stvarnost in danes se mnogi celo mujajo, kako bi tej deželi «omogočili še hitrejši napredek», seveda na svoj račun. Pa ne le zaradi spremenjenih mednarodnih razmer, tudi na račun resničnih uspehov na Kitajskem začenja bogati Zahod upoštevati novo Kitajsko, ki je sicer še hudo siromašna, ki pa vendarle napreduje. V zvezi s tem bomo navedli nekaj konkretnih podatkov pa tudi nekaj načrtov, ki jih imajo v Pekingu za svojo bližnjo bodočnost v kmetijstvu. Letos sredi poletja je bil v svetu govor o suši, ki je zajela Sovjetsko zvezo in del Kitajske. In vendar je Kitajska letos pridelala deset milijonov ton žitaric več kot lani. Tako so rekli v kitajskih u-radnih krogih, ki pa niso povedali, koliko so žita pridelali. Poznavalci Kitajske menijo, da so v silose in kašče Kitajci letos znosili 275 milijonov ton žitaric, kar je več kot so žitaric kdajkoli doslej pridelali na Kitajskem. To se zdi zelo veliko, vendar pa ni toliko, vsekakor ni preveč. Nasprotno. Zavedati se moramo, da šteje Kitajska 800 in še več milijonov prebivalcev. Iz tega izhaja, da pride poprečno na državljana le 300 do 350 kg zrnja. Zato v Pekingu računajo z nadaljnjim povečanjem pridelka, z mnogo večjim poprečnim donosom. V petletnem načrtu, ki se začenja s 1. januarjem 1976, je predvideno, rf* bo na Kitajskem kmetij-sivii mehaniziralo, da bo na ‘jaen&mizacijo odpadlo 70 odstotkov kmetijskega dela. Danes ga odpade le 28 odstotkov. Sedanjim 280 tisočem večjih traktorjev se bodo pridružili iz leta v leto stotisoči novih, tako da bodo 1980. imeli pa poljih že 650.000 morda celo 800 tisoč velikih traktorjev, malih, priročnih traktorjev pa bodo i-meli tedaj morda že poldrugi milijon. Danes jih imajo 420.000. V agrotehniki bodo tedaj porabili tudi veliko več umetnih gnojil. Seda j odpade na hektar 240 kg umetnih gnojil, do 1980. bi se ta količina morala povečati na 540 kg. Ustrezno z vsem tem bi se moral povečati tudi donos, tako da bi prišlo tedaj na državljana že 750 kg žitaric, v silose in kašče bodo, če bodo načrti obveljali, znosili nad 400 milijonov ton Agrotehnika veliko pomeni, ven- dar proti suši ne zaleže povsem. Kot tudi ne proti poplavam. Na Kitajskem so regulirali že veliko vodnih tokov. Do 1980 bodo napravili melioracijska in namakalna dela za nadaljnjih 50 milijonov hektarov obdelovalnih površin. To se pravi, da se bodo obdelovalne površine, ki-jih zajema namakalni sistem, podvojile. Če upoštevamo stanje na Kitajskem izpred 25 let s sedanjim, je imel Curzio Malaparte verjetno prav. Kitajci so sicer doživeli popoln polom s svojimi «ljudskimi plavži» in tudi s še kakim drugim «gospodarskim skokom», priznati pa jim moramo, da so v kmetijstvu ubrali pravo pot. VODORAVNO: 1. ime ameriškega predsednika Kennedyja, 4. «naš kraj», 11. osebni zaimek, 12. igra na prste, 13. predpona v tujkah: deški, otroški, 14. del žulja, 15. pralna sredstva iz alkalijskih snovi, 16. bistven, vsebinski, 17. teža ovoja, 18. voden, 19. ital. fašistični politik (Galeazzo). 21. sovjetski košarkar (Sergej), 23. vulkan na Siciliji, 24. depozit, 25. predlog, 26. ribiška mreža, 27. nogometaš Ponziane, 28. gramatom, 29. Anatolij Karpov, 30. pazitelj, straža, 31. Gorkijev roman, 32. je važen pri skoku v daljino, 33. moško ime, 34. izguba, 35. žensko ime, 36. glasbilo v obliki valja, 37. grška črka,. 38.; paša pritrdil-nica, 39. grški bog vojne, 40, preračunana, prisiljena drža, 41. vrednostni papir, 42. žensko ime, 43. italijanski slikar (Guido). (Nadaljevanje s 5. strani) Slovenska bibliografija je tako nenehna potrditev našega dela in snovanja, predstavlja dragocen vir in zakladnico za majhen narod, kajti nimajo vsi mali, pa tudi večji narodi in tako obsežnih in v nekem smislu le sprotnih bibliografij kot mi. In še to, bibliografija ne ostaja v državnih mejah slovenske republike, temveč beleži, kot smo že omenili, delo in snovanje Slovencev v tujini, kar ji daje še večjo razsežnost in seve- NAVPIČNO: 1. slovenski za- mejski slikar, 2. OZN, 3. medmet, 4. francoski pisatelj (Emile), 5. nadav, naplačilo, 6. barij, 7. sklepna beseda, 8. kmečko delo, 9. raj, paradiž, 10. kositer, 12. moško ime, 15. božji kruh, 16. zrakoplov, nosi ga plin, lažji od zraka, 17. oklop-no vozilo, 18. poglavitna liturgična posoda, 20. vsaj, vseeno, 21. ime košarkarja Bassina, 22. sosedje «našega kraja», 24. španski pesnik in pisatelj (Ramon), 25. premoženje, ki ga prinese žena v zakon, 27. moški, ki se vede popolnoma v skladu z družabnimi pravili, 28. sveti obred, 30. mesto : v';8evemi Italiji, 31. levi pritok Drave, 32. divje govedo, sorodnik bizona, ‘33. otrok, 34. luknjice na koži, 35. srd, 36. leseno orodje, podobno velikemu kladivu ali kiju, 37. borba, 38. veletok v SZ, 40. grška črka, 41. berilij, (laka) da tudi tehtnost. Zato bi bilo samo želeti, da bi posamezni zvezki izhajali hitreje, hkrati pa si tudi želimo, da bi dobili kompletno slovensko bibliografijo tudi za leta pred osvoboditvijo, čeprav prav iz teh let beležimo tudi nekaj več ali manj uspešnih poskusov bibliografije za posamezna leta. Hkrati z jubilejnim zvezkom bibliografije pa je Narodna in univerzitetna knjižnica izdala še drugo, nič manj dragoceno publikacijo. Gre za Katalog rokopisov Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani, ki zajema rokopise od signatur Ms 700 — Ms 999. Kot je torej razvidno, je v tej publikaciji iz rokopisnih fondov NUK v tej publikaciji objavljen katalog gradiva, ki je v njenem rokopisnem oddelku označeno s signaturami od Ms 700 do Ms 999. Posamezne sig-naturne enote obsegajo celotne zapuščine, večje ali manjše skupine del, oziroma korespondenc ter posamezna dela, oziroma pisma slovenskih in tujih kulturnih delavcev v najširšem smislu te besede. Popisano gradivo, objavljeno v tem katalogu, večinoma izvira iz 19. in 20. stoletja in je v sedanje hranilišče, razen redkih izjem, prišlo v času po letu 1945. In zakaj se je NUK odločila, da začne prav s tem katalogom, saj obsega njeno rokopisno gradivo več kot 1200 manuskriptnih enot? Predvsem zato, ker je to gradivo že znanstveno obdelano in razvrščeno, saj je v tisku tudi že drugi zvezek kataloga z manuskripti od Ms 1 do 699 in bo izšel v začetku prihodnjega leta. V tem katalogu bo objavljeno najstarejše rokopisno gradivo, ki ga hram NUK, medtem kot tudi že teko priprave za tretji snopič, ki bi zajel gradivo od Ms 1000 do konca. Vsekakor predstavlja izdaja tovrstnega kataloga odprtje dragocene rokopisne zbirke, ki jo hrani NUK, najširši javnosti in v nekem smislu tudi demokratizacijo, sicer zaprtih arhivov. Takšen katalog ne bo prišel prav samo domačim raziskovalcem in študentom, temveč slehernemu, ki ga zanima naša, zlasti literaturna in jezikovna preteklost. In končno, ne smemo pozabiti, da se tudi tujina, o-ziroma njene znanstvene inštitucije, prav tako zelo zanimajo za naše gradivo, ki jim bo tako, s katalogom, postalo prav tako dostopnejše in na razpolago za znanstveno preučevanje in dopolnjevanje. Obe knjigi torej pomenita za našo kulturo pomemben in enkraten dosežek, sta potrditev naše samobitnosti in kulture, hkrati pa odpirata na široko vpogled v našo ustvarjalnost tako doma kot svetu. Prispevajte za liiliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiiiniiiiiiiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRIŽANKA... z našim krajem 1 2 3 | 4 5 6 |7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 S 18 S 19 20 21 22 23 24 25 26 27 1 28 29 S 30 31 lILflJpU-"' basa 32 B 33 34 S 35 I36 | j 11 37 gg 38 39 J S! 40 1! 41 / 1 1 43 Rešitev križanke v torkovi številki OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Vsi vaši upi in načrti se bodo u-resničili. Kljub 'vsemu ne boste povsem zadovoljni. Nekje bo vladal le nevidezen mir. Skušajte priliti vode. Tudi v ljubezni ne podžigajte preveč, ko ni treba. Zdravje popolno. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Utrudili se bo-i —?gnr T ) ^ z odklanjanjem 1 ponudb, ki bodo de-' ' zevale od povsod. Pred prazniki postanejo ljudje dobri. Ne gre za pravo dobroto. Tudi v družbi bc precej navdušenja, seveda neutemeljenega. Nervoza. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Kontrola nad tujim početjem bi ne bila odveč, saj gre vendar za vaše interese. Potrebni bi bili bolj trezne in smotrne opore. Načrti za bližnjo in tudi daljno bodočnost v ožji družbi. Prehladili se boste. Veljaven od 21. do 27. decembra 1975 RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Glede dela o-ziroma poslov se vam { ni in ne bo treba ba- V / )' J ti. Naleteli pa boste ' ^ vendarle tudi na ovi- ro, ki je ne bo lahko premagati. Razmislite kaj več o tem, kako urediti neko zadevo v prihodnosti. Glavobol. ___ LEV (od 23. 7. do S' A, 22. 8.) Možnost, da ( C. a ■ se takoj opomorete \ po nezaželenem in tu- V J di nepotrebnem pad- N-----cu, ni velika. Po- trebno bo torej omejiti zahteve in hkrati zavihati rokave. V pomoč naj vam bodo svojci. Prebavne motnje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Marsikaj vam bo ostalo nepojasnjeno, vi pa nadaljujte po poti do konca, kajti ni čas, da bi razčiščevali zadeve, ki so preveč zapletene. Kmalu boste spoznali, kdo je zares na vaši strani. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Odločno o-stanite na svojem stališču, pa čeprav bi vam v trenutkih kazalo ubrati lažjo in bolj udobno pot. Včasih je trma škodljiva, včasih se pa izplača. Veliko zadoščenje v družini in tudi v družbi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Marsikateri element bo govoril proti vašim interesom, celo proti vašemu prepričanju. In vendar boste vztrajali pri svojem in svojo odločnost drago plačali. Ljubosumni boste in hudo utrujeni. STRELEC (od 23. 11. Y\ do 20. 12.) Ne pričakujte ne pozitivnih ne negativnih odgovorov, kajti odločitev bo le vaša. Seveda boste tudi odgovarjali sami za uspeh oziroma neuspeh. Naj vas nič ne skrbi, ko pa so vsi na vaši strani. Nervoza. © KOZOROG (od 21. 12. f v\ do 20. 1.) Moralno se \ boste odlično počuti-li in zato boste z lah-J/ koto prenašali tudi ------- kako prehodno težavo. V pomanjkanju opore se o-brnite na prijatelje oziroma dobre znance, ki vam pomoči ne bodo odrekli. Prehlad. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Ne pričakujte večjih uspehov, vsekakor ne čudežev. V teh dneh se izgovori tudi kaka beseda odveč. Bodite zato zmerni v svojih zahtevah in tudi vaši načrti naj bodo skromni. Nekdo bo ljubosumen. Zdravje dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Neko vaše vprašanje bo našlo primerno rešitev. Z gotovostjo računajte na uspeh. Toda kak spodrsljaj je tudi možen. Vse dogajanje jemljite z določeno dozo skepse. Prijetno srečanje. Malo nervoze. 11.00 12.15 12.55 13.25 13.30 14.00 15.00 16.00 17.00 17.10 17.20 17.40 19.00 20.00 20.30 21.40 22.45 14.00 18.15 19.00 19.50 20.30 21.00 9.00 9.05 10.10 11.15 12.00 12.05 14.00 15.40 17.20 18.20 20.05 21.05 21.35 12.00 19.30 20.15 21.45 ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL Maša in V nedeljo ob 12. uri Kmetijska oddaja Uvod v oddajo Un colpo di jortuna Vremenska slika DNEVNIK Gost ob 14. uri: Botanika BRATJE KARAMAZOVI Po slovitem delu Dostojevskega ie nadaljevanko pripravil Diego Fabbri. Program za mladino: Mafalda in šport DNEVNIK Napoved programa za prihodnje dni Rezultati italijanskega nogometnega prvenstva Nagradno tekmovanje «UN COLPO Dl FORTUNA» Oddajo vodi Pippo Baudo ob sodelovanju Paole Tedesco Italijansko nogometno prvenstvo: REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME DNEVNIK LA TRACCIA VERDE Nadaljevanko je pripravil Flavio Nicolini, ki je zanjo napisal tudi scenarij. Delo je režiral Silvio Maestranzi in igrajo v njej: Lilla Brignone, Sergio Rossi, Arturo Dominici, Paola Montenero ŠPORTNA NEDELJA DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL Športno popoldne: Teniške tekme za Davisov pokal med švedsko in Češkoslovaško ter konjske dirke v Neaplju Italijansko nogometno prvenstvo REGISTRIRAN POLČAS NOGOMETNE TEKME Scotland Yard: IL BANDITO DI EUSTON STATION Športni dnevnik DNEVNIK «CE ...» -— Nocoj se začenja oddaja s sedmimi nadaljevanji, ki bo skušala odkriti nove mlade umetnike, ki bi bili pripravljeni posvetiti se lahki, pa tudi folklorni In pop glasbi. JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA POROČILA L. N. Tolstoj: ANA KAREN1NA, nadaljevanka Otroška matineja: Klovn Ferdinand in Indijanci ter Živalski vrt Kmetijska oddaja POROČILA Schladming: SLALOM ZA MOŠKE, posnetek in prenos Veseli tobogan: POSTOJNA Košarka: ČRVENA ZVEZDA — RADNIČKI. prenos Proslava JLA v Ljubljani Joby, prvi del filma Kerstner: GRUNTOVČANI. zaključno nadaljevanje Trideset, let armade v svobodi DNEVNIK KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA Schladming, prenos slaloma za moške Risanke za otroke In če slučajno nekega jutra ... — film Košarka: drvena zvezda — Radnički ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL 12.30 Poljudna znanost:. Monografije 12.55 Tedenska informativna knjižna oddaja 13.30 DNEVNIK 14.25 Jezik za vsakogar: Aspekti ameriškega življenja 17.00 DNEVNIK 17.15 Program za najmlajše 17.45 Program za mladino: Slike iz sveta 18.15 «Brodolomci z Mary Jane», tretja epizoda 18.45 Arktika in Antarktika: Mesto pod ledom 20.00 DNEVNIK 20.40 LA DONNA DEL DESTINO Film je režiral Vincente Minnelli in igrajo v njem Gregory Pečk, Lauren Bacali, Dolores Grey itd. 22.45 Filmske premiere 23.00 DNEVNIK in Vremenska slika DRUGI KANAL 18.45 Športni dnevnik 19.00 LA CASA NEL BOSCO Božični program v sedmih nadaljevanjih je pripravil Maurice Piala. Smo leta 1917. Francija je v vojni z Nemčijo. Mali Herve je zapustil Pariz in se zatekel na podeželje, kjer živi skupno z dvema prijateljema pri družini Alberta Picarda, lovskega čuvaja pri nekem markizu. Vojna, ki se je v Parizu zdela daleč, se čedalje bolj približuje in tudi mladi Picardov sin Marcel mora na bojišče. Mali Herve, ki čuti potrebo po nežnosti, se zbliža z Michele, mlado ženo letalskega častnika... 20.30 DNEVNIK 21.00 Srečanja 1975: Eno uro z Richardom Neutro Richard Neutra je ameriški arhitekt avstrijskega porekla. Umrl je pred petimi leti v ZDA. Bil je eden največjih predstavnikov «biorealistične» arhitekture. 22.00 Simfonični koncert JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA 8.10, 10.00 in 14.00 TV ŠOLA: Pod snežno odejo. Etnografski muzej, Zemljepis, Pravljica, Dan JLA. Nemščina, Starograška kultura, Sahara, itd. 17.20 H. Ch. Andersen «SNEŽNA KRALJICA», drugo nadaljevanje 18.05 Učiteljski pevski zbor «E. ADAMIČ» Učiteljski pevski zbor je letos slavil svojo 50-letnico. S tem v zvezi je pripravil slavnostni koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani. Koncert je posnela ljubljanska TV. 18.40 Marksizem v teoriji in praksi: SZDL — Fronta socialističnih sil 19.00 Odločamo 20.05 T. Arsovski: DIOGENOV PARADOKS, TV drama Skopje 21.45 Kulturne diagonale 22.15 DNEVNIK 22.30 Mozaik kratkega filma KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA 19.40 Devet let skomin, prva oddaja 20.15 TV DNEVNIK 20.30 SAMOUPRAVLJANJE NA ŠVEDSKI NAČIN, dokum. oddaja 21.00 Sedem ljubezni Donne Juanite, peto nadaljevanje 21.50 Festival pihalnih godb TRST A 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša; 9.45 Komorna glasba; 10.15 Napo-ji ved programa; 11.15 Mladinski o-| der; 12.00 Nabožna oddaja; 12.30 Glasbena skrinja: 13.30 Glasba po željah; 15.45 Iz operete «Gejša»; 16.00 Glasba in šport: 17.00 «Veronika Deseniška»; 18.50 Koncert; 19.30 Zvoki in ritmi; 20.00 Šport; 20.45 Pratika;ì..22.00 Nedelja v športu; 22.19 Sbdbbna glasba. KOPER NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila: 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Skladbe za godala; 11.30 Roditeljski krožek; 12.00 Plošče; 13.20 Kič; 14.30 Drobec satire; 15.30 Nogomet od minute do minute; 15.30 Hit Parade; 16.50 Prograrn^z Ivo Zanicchi; 18.00 Veliki pevci: 19.20 Glasbeni variete; 20.20 Ponovho na sporedu z Gigliolo CinqtìÉttì; 21.15 Magično ogledalo, SLOVENIJA TRST A 7.15; 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Radijska šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radijska šola; 18.50 Scenska in ba-letna; glasba ; 19.20--Jazzovska glasba; 20:00 Športna ' tribuna ; 20.35 Slov.'"razgledi; 22.15 Glasba ibA , KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30. 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Mali umotvori velikih mojstrov; 9.00 Folklorna glasba; 9.15 Od melodije do melodije; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Plošča tedna; 14.00 Športni ponedeljek; 14.15 Pevski spored; 14.35 Prišlo je pismo; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Otroški kotiček; 15.30 I leoni di Romagna; 15.45 Poskočne: 16.45 Operne uverture; 17.00 Športni ponedeljek; 17.15 Mozaik ritmov in melodij: 18.00 Glasbeni koktajl; 18.35 Dva bovška pevska zbora; 19.00 Prenos RL; 19.30 Lahka glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža: 11.30 Orkester; 13.20 Hit Parade: 14.05 Neapeljske popevke; 15.10 Povzetek oddaje «Un colpo di fortuna»; 15(80 Plošče za mladino; 16.30 Popoldansko srečanje; 17.05 Radijska priredba; 17.25 Komorna, simf. in operna glasba; 18.00 Revijski spored; 19.30 Sončnica; SLOVENIJA 7.00, 8.00. 9.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 6.50 Rekreacija; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Pisan svet pravljic; 9.20 Izberite pesmico; 9.40 Mali vokalni ansambli; 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem?; 10.45 Turistični napotki; 11.03 Za ljubitelje ansambelske glasbe; 12.10 Revijski orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Pihalne godbe: 13.30 Priporo čajo vam...: 14.10 Moški zbor Svo boda iz Zreč in zbor iz Grosup-Ija: 15.45 «Vrtiljak»; 16 45 Interna 469; 17.00 Aktualnosti: 17.20 Koncert po željah, 18.05 Kulturna kronika; 18.20 Ob lahki glasbi. 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Melodije; 10.00 Z nami je...; 10.30 Dogodki in odmevi; 10.45 Praktični nasveti; 11.15 Poje Claudio Baglioni; 12.05 Glasba po željah; 13.35 Plošča dneva; 14.15 Pevski spored; 14.45 La Vera Romagna; 15.00 Orkester; 15.15 Beat glasba; 16.30 Sosedni kraji in ljudje; 16.45 in 17.50 Glasba po željah; 17.40 Občan pred mikrofonom; 19.00 Prenos RL: 19.30 Lahka glasba: 20.00 Orkestri; 20.40 Športna nedelja; 21.00 Radijski oder; 21.45 Operetna glasba. 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.50 Danes za vas; 7.30 Za kmetijske proizvajalce; 8.07 Dragcslav Ilič: Lovec BleščaVec ni umrl - igra za otroke; 8.52 Skladbe za mladino; 9.05 Še pomnite, tovariši...; 10.05 Prvi rplavz; 11.10 Nedeljska reportaža; 14.05 Nedeljsko popoldne - vmes prenosi in poročila o športnih dogodkih ter humoreska J. Haška: Katastrofa: 17.50 I. Potrč - V Frantar: Na verne duše radijska igra; 19.40 Glasbene razglednice; 19.50 Lahko noč, otroci!; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.20 Srečanje glasbenih akademij Rovinj 75; JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA OD 23. DO 27. DECEMBRA 1975 TOREK, 23. decembra 8.10, 10.00, 12.20 in 14.10 TV šola; 17.15 Kuščarji, film- 17.25 Lindgren: «Erazem in potepuh»; 18.00 Obzornik; 18.15 «Ama», film; 18.45 Vojaški orkester; 19.30 Dnevnik; 20.05 Enakopravnost narodnosti v Vojvodini; 21.05 Maupas-sant: «Lepi striček»; 21.50 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik; 20.30 Čarovnica v ljubezni, film; 22.20 Kako bomc živeli jutri, dokumentarec. SREDA, 24. decembra 8.10 in 10.00 TV šola; 17.15 Obzornik; 18.05 Mladi za mlade; 18.40 Po sledeh napredka 19.10 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.50 Ži- vel je pojoči drozg, film 21.40 Miniature: jazz; 21.55 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik, 20.30 Albert Einstein, dokum.; 21.20 -Kraljevi deček, na svidenje», glasbena oddaja; 22.20 Monte Generoso, dokum. ČETRTEK, 25. decembra 8.10, 10.00 in 14.00 Šola; 15.55 Košarka : Lokomoti va-Jugoplasti- ka; 17.30 Bistrooki; 18.00 Obzornik; 18.15 Benetke, dokum.; 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.05 O-skar Davičo. «Pesem»,' nadaljevanka; 20.55 . Kam na oddih?; 21.05 četrtkovi razgledi: stanovanje; 21.50 Po črnih in belih tipkah; 21.35' Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Risanke za otroke; 20.15 Dnevnik; 20.30 Noro zaljubljen, film; 22.00 Avtomobil skozi kame ro; 22.15 Romeo in Julija, dramatizacija; 23.05 Košarka: Lokomoti-va-Jugoplastika. PETEK, 26. decembra 8.10, 1C.00 in 14.10 TV šola; 17.00 Od včeraj do danes v Grožnjami; 17.30 Obzornik; 17.25 Mozaik; 17.45 Ob 30-letnici telesne kulture; 19.10 Dedek mraz; 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar; 20.05 Gospod Hulot na počitnicah, film; 22.25 Dnevnik. KOPRSKA BARVNA TV 19.55 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.30 Dvigalo za mo rišče, film; 22.00 Narodna glasba. SOBOTA, 27. decembra 9.30, 10.35 in 12.00 TV šola: 16.05 Smog, dokum. drama: 17.30 Po belih in črnih tipkah, 18.00 Obzornik; 18.20 Ostrovski: «Kako se je kalilo jeklo»; 19.10 Dedek mraz; 19.30 Dnevnik: 19.50 Zunanjepolitični komentar; 20.00 A kordi Kosova: 21.20 Dnevnik, 21.35 Šerif v New Yorku. KOPRSKA BARVNA TV 19.30 Otroški kotiček; 20.15 Dnevnik: 20.30 Hollywood; 21.30 Napoleonove ljubezni: Georgina; 22.20 J. S. Bach: Drugi brandem-burški koncert. Maj v deželi Sovjetov ONKRAJ KAVKAZA ” «Veliko ste bili po svetu, veliko ste videli, še več doživeli, ali ste tudi s tega področja kaj napisali?» «Najprej moram priznati, da doslej nisem napisal še nobene knjige o diplomaciji. Vendar pa sem doslej izdal dve deli, ki pričata o mojem življenju in delu na tujem. To so Kitajski zapiski, obsegajoči štirideset avtorskih pol in so izšli leta 1958. Leta 1966 sem izdal Japonske zapiske, ki obsegajo eseje, spomine in zapiske iz časov mojega bivanja v tujini. Vendar sem sklenil, da bom le napisal knjigo iz diplomatskega življenja. Moji Diplomatski zapiski bodo, vsaj tako upam, še letos izšli pri založbi Sovjetski pisatelj. Z njimi bi rad zaokrožil svojo trilogijo diplomatove «trnove poti.» «In kako se počutite zdaj, ko niste diplomat?» «V uredništvu imam zelo zanimivo delo, ki ga opravljam z izrednim zadovoljstvom. Sicer pa zdaj zelo hitim s svojim pisanjem, ker se bojim, da me bodo spet poslali na diplomatsko fronto, tam pa pisateljskim muzam ne kaže najbolje.» «Prepotovali ste mnogo sveta, videli ste ga in spoznavali, vendar se mi zdi, da v Jugoslaviji še niste bili?» «Dokler sem bil diplomat, me nekako niso pustili v Jugoslavijo. Zdaj, ko nisem več diplomat, pa sem lahko prišel k vam. Reči vam moram, da me ta obisk zelo osrečuje.» «In vaši vtisi o Jugoslaviji, oziroma Sloveniji?» «V veliko čast si štejemo, da so nas naši jugoslovanski gostitelji povabili na konferenco PEN klubov. Globoko prijateljstvo in naklonjenost čutimo do vas ne samo kot do slovanskih bratov, temveč tudi zaradi tega, ker vaša dežela skupaj z nami izpoveduje ideale socializma. Prav tako nas povezuje boj proti fašizmu. In čisto osebno vam povem, da čutim, ko hodim po vaši deželi, še neko posebno čustvo. Čustvo, kot da je tudi tukaj moj rodni dom, kot da sem bil tukaj že nekoč zdavnaj, v daljni preteklosti, da sem od tukaj doma. Kajti, ko prisluškujem slovenskemu jeziku, se mi zdi, kot da že dolgo nisem bil tukaj in da sem dolgo, dolgo hodil in blodil po svetu, potem pa sem nenadoma prišel v rodno deželo, v rodni kraj.» Razumel sem ga. To, kar je bil dejal, niso bile več besede diplomata, uglednega sinologa, temveč človeka, ki je nekako prabitno začutil tisto staro, dedovsko slovansko vez, ki zveni v slovenski govorici tako starodavno, domače in ljubo. Rusu in sinologu, tenkočutnemu jezikoslovcu, znanstveniku in diplomatu in za kar ni potreboval ne znanosti ne izkušenj, temveč samo posluh, tenak sluh za zvenečo govorico našega jezika, ki je soroden, bratski vsem slovanskim jezikom. In tudi zato je Fedorenko, navajen gladkih diplomatskih parketov širom sveta, tu ob Jadranu, na majhnem koščku slovenske obale začutil, da je bil nekoč tudi sam tukaj doma. To pa ni bila slovanska sentimentalnost pa tudi ne narejena diplomatska vljudnost, iz zvena njegovih besed, iz oči in z obraza sem mu prebral, da je govoril z vso iskrenostjo in resničnostjo. Zato ne dvomim, da je bilo zanj srečanje s Slovenijo resnično človeško doživetje. In zato sem mu bil hvaležen za te besede o naši zemlji. škoda, da se v Moskvi nisva spet videla in pogovorila po tolikih letih. Vendar upam, da se bova vsekakor še kje srečala. Kajti takšnih srečanj in razgovorov ne pozabiš zlepa. Vtem je prišel Tit Doberšek in nas naložil v svoj sovjetski fiat 125 ali po rusko, v lado special. Naš ogled Moskve se je začel z Novodevičjim pokopališčem, ki je v nekem smislu moskovski Pére Lachaise. Tu, na starem in novem novodevičjem pokopališču, so pokopani številni Na grobu Čehova sovjetski pa tudi ruski imenitniki, od pisateljev do konstruktorjev, akademikov, generalov, ministrov in politikov. Med številnimi grobovi me je prijetno presenetil skromen, a vendar ljubek grob Antona Pavloviča Čehova z nekakšno kapelico, podobno našim kapelicam, še posebej pa sem bil presenečen nad tem, da je bilo na grobu sveže cvetje, poleg njega pa tudi številni pirhi, kar me je malce presenetilo. Ko sem pobrskal po možganih in v samoti pokopališča, brez in smrek iskal odgovor na to zagonetno vprašanje, sem se spomnil, da se je te dni bližala pravoslavna velika noč in neznani častilci dobrega in plemenitega Antona Pavloviča so hoteli tudi s pirhi počastiti praznik in spomin na pesnika Višnjevega vrta. Nasproti groba Čehova je stal na mrkem klasicističnem podstavku doprsni kip pravega nasprotja pesnika in dramatika Čehova — doprsni kip zagrenjenega in jedkega satirika, prav tako velikega dramatika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja, avtorja Revizorja. In kot slučajno sta si tako čez potko zrla drug drugemu nasproti dva največja ruska in tudi svetovna dramatika iz različnih časov in razmer, a vendar v nečem tako skupna in enotna — v razkrinkovanju skozi grenak smeh ah pa žalosten posmeh s kančkom ljubezni in razumevanja človeških slabosti, napak in neumnosti. In vrstili so se grobovi Stalinove žene, ki je menda naredila samomor, in številnih drugih več ali manj znanih imen, dokler se nisem zaustavil ob prav tako skromnem in zame še posebej ljubem grobu, ob grobu Uje Eren-burga. V življenju sem se z njim dvakrat osebno srečal in to je bilo zdaj tretje srečanje z njim, srečanje polno spominov in živih besed Uje Grigorjeviča, s katerim sem imel srečo in čast besedovati in tudi prevajati njegova besedila v slovenščino. (Nadaljevanje sledi) P nsnorškTBnGvnlfc SPORT SPORT SPORT 21. decembra 19^ SMUČANJE ^ * i V SMUKU ZA SVETOVNI POKAL I V PRVENSTVU D LIGE I IBM RKALE DAVISOVEGA POKALA Kanadčan Irwing zasedel TRIESTINA DANES GOST Švedi vodijo proti ČSSR PRESENETLJIVEGA DOLA po drugem dnevu z 2:1 v Schladmingu prvo mesto S to zmago je povedel tudi na lestvici za SP SCHLADMING, 20. — Kanadčan Dave Irwing je osvojil prvo mesto v mednarodnem moškem smuku v Schladmingu, veljavnem za svetovni pokal. S tem izrednim uspehom je potrdil predvidevanja na predvečer tega tekmovanja, ko je dosegal izvrstne čase že na poskusnih spustih. Veliko presenečenje je pripravil Avstrijec Klammer, ki je doživel nepričakovano hud poraz, saj $e je uvrstil šele na 4. mesto, čeprav je bil glavni favorit na tej progi. Povsem nepričakovano pa je Avstrija prišla do 2. mesta po zaslugi mladega, 19-letnega Eberhar-da, ki je s svojo uvrstitvijo vsaj delno zmanjšal razočaranje avstrijskih ljubiteljev smučanja. Izvedenci so pričakovali danes hitro in nevarno vožnjo, kar se pa Žaradi sveže zapadlega snega ni u-resničilo. Hitrostni rekord proge je obveljal še od lani, pa tudi nevarnega padca ni bilo. Lestvica današnjega smuka je taka: 1. Dave Irwing (Kan.) 2’00”84 2. Kalus Eberhard (Av.) 2’02”45 3. Herbert Plank (It.) 2’02”51 4. F. Klammer (Av.) 2’02”68 5. B. Russi (Švi.) 2’02”74 6. P. Roux (Švi.) 2’02”93 7. D. Murray (Kan.) 2’03”49 8. P. P. Finet (Fr.) 2’03”76 9. S. Ferst (ZRN) 2’03”95 10. R. Berthod (Švi.) 2’04”04 11. K. Engstler (Av.) 2’04”14 12. E. Haker (Norv.) 2’04”19 13. W. Grissmann (Av.) 2’04”22 14. E. Winkler (Av.) 2’04'’25 15. J. Hunter (Kan.) 2’04”26 16. A. Mili (ZDA) 2’04”31 17. K. Read (Kan.) 2’04”32 18. P. Fischer (ZRN) 2’04”48 19. J. Walcher (Av.) 2’04”60 20. B. Taylor (ZDA) 2’04”77 Po šestih letošnjih nastopih je lestvica za svetovni pokal taka: 1. Dave Irwin (Kan.) 47 2. Ingemar Stenmark (Šve.) 46 3. Piero Gros (It.) 45 4. Franz Klammer (Av.) 36 5. Herbert Plank (It.) 35 6. Philippe Roux (Švi.) 32 7. Gustav Thoni (It.) 31 8. Bernhard Russi (Švi.) 29 9. Ernst Good (Švi.) 28 10. Ken Read (Kan.) in Engelhard Pargaetzi (Švi.) 25 Ekipna lestvica za svetovni po- kal za moške je naslednja: 1. Italija 147 2. Avstrija 128 3. Švica 122 4. Kanada 79 5. Švedska 46 Skupna moška in ženska ekipna lestvica: 1. Avstrija 307 2. Švica 254 3. Zah. Nemčija 187 4. Italija 5. Kanada Na današnjem smuku je nas tudi Jugoslovan Pašovič, ki uvrstil na 44. mesto. Jutri bo na tem tekmovanju na vrsti slalom. 166 85 i topil ‘ je Ponziana igra doma - Pro Gorizia bo imela nevarnega nasprotnika COURMAYEUR, 20. — V moškem smuku za evropski pokal v Cour-mayeuru so dosegli te rezultate: 1. Peter Mueller (Švi.) 1’46”84 2. Bernard Schwaiger (Av.) 1’47”35 3. Ulrich Spiess (Av.) 4. W. Rhyner (Švi.) 5. H. Kindl (Av.) 6. G. Alster (Av.) 7. E. Josi (Švi.) 8. J. Mayr (Av.) 9. R. Safrata (Kan.) 10. B. Gensbichler (ZDA) 11. L. Stock (Av.) 12. A. Steiner (Av.) 13. E. Presazzi (It.) 14. Y. Blackburn (Kan.) 15. C. Welschern (Švi.) Lestvica za evropski pokal: 1. Karl Anderson (ZDA) 50 2. Steve Hahre, Andy Mili (oba ZDA) in Peter Mueller (Švi.) 26 5. Christian Neureuther (ZRN) in Thorsten Jacobson (Šve.) 25 7. Dave Kurrier (ZDA) 24 8. Phil Mahre (ZDA) 23 9. Bernard Schwaiger (Av.) in Anton Steiner (Av.) 22 1’47”48 1’47”68 1’47,,80 1’48”53 1’48”80 1’48”93 1’49”01 1’49”12 1’49”44 1’49”53 1’49”68 1’49”75 1’50”12 Današnje 14. kolo nogometnega prvenstva D lige bi moralo biti za deželne četrtoligaše eno najnapornejših. Dolo — Triestina Tržačani gredo v goste k solidnemu Dolu, ki letos predstavlja pravo presenečenje tega prvenstva. Res je, da je ekipa nekoliko ojačila svoje vrste, nihče pa ni pričakoval, da bo z nakupi Dalle Carbonare in Pin-tona (Thiene) in Pomara (bivši član Triestine) moštvo tako napredovalo. Enajsterica Dola je v tem prvenstvu doživela le dva poraza (oba v gosteh) proti Chievu v šestem kolu in prejšnjo nedeljo proti Adrieseju. To jasno dokazuje, da Tržačane, ki do sedaj še niso doživeli poraza, čaka nevaitn nasprotnik. Vsekakor moramo pripomniti, da so bila do sedaj gostovanja Triestine zelo u-spešna, saj vratar Vaisecchi ni v šestih nastopih na tujem še dobil gola in to nepremagljivost želi. Valsecela ohraniti tudi danes. Mu bo to uspelo? Tržaški navijači seveda upajo in enako tudi trener Tagliavini, ki s postavo nima težav. Po vsej verjetnosti bo Triestina igrala v Dolu z isto postavo, ki je prejšnjo nedeljo premagala Sampietrese. Mestrina — Monfalcone Trener Monfalconeja Russo je po porazu z Audacejem podal ostavko. ■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiniiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Prostovoljno delo ter obveza posameznikov in podjetij niso dovolj Poziv openskega športnega društva Polet: «Pomagajte nam do novega kotalkališča!» Nov športni objekt na Opčinah, ki je že v gradnji, bo veljal nad 20 milijonov lir - Kaj je bilo doslej storjenega - Prvi seznam darovalcev Sporno društvo Polet z Opčin je žte pred časom napovedalo, da bo še v tem letu izvedlo nabiralno akcijo za zgraditev novega kotalkališča, ki ga njihovi kotalkarji nujno potrebujejo. Ta akcija, se je sedaj začela , in zato je prav, da o tem vprašanju. — še zlasti ker presega ojevir Opčin — spregovorimo i nekaj *-iese^- ,ii .'imi:: Prvo in edino nabiralno akcijo je openski Polet izvedel pred petimi leti, ko so začeli graditi, oziroma popravljati ploščad na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Od takrat pa do danes so s pomočjo prostovoljnih prispevkov in dela, nekaj s pomočjo dežele in predvsem z dobrim, gospodarjenjem, opravili veliko delo. Uredili so dvorišče Prosvetnega doma (nove tribune in o-der, asfaltiranje dvorišča, napeljavo elektrike in novo razsvetljavo), letos pa so dokončali gradnjo novega krožka v Kontovelski ulici kjer so obnovili podrto barako in uredili novo, dvostezno balinarsko i-grišče. Istočasno s tem pa so že iskali zemljišče, na katerem bi zgradili novo kotalkarsko ploščad. Po dveh letih jim je uspelo dobiti od tržaške občine v najem 4.000 kv. metrov zemljišča na Pikelcu, pripravili so načrte (ki so bili odobreni) in pred dobrim mesecem so ne dela začela. Ker gre za veliko ploščad — dolga je 50, široka pa 25 m — je bilo treba najprej zravnati zemeljsko površino. V ta namen so morali napeljati, več kot 150 velikih to vornjakov materiala, nato so zemljo zravnali in s težkim valjarjem1 te akcije ni samo v tem, da bi tržaške občine podlago utrdili. Po- ! zbrali čim več denarja za novo tem so napeljali še skoraj 50 tovor- I ploščad. Želja Poleta je tudi, da bi niakov gramoza in ko je bil tudi ta | se čim več naših ljudi seznanilo z utrien, so napravili novo cementno ! njihovim delom, z njihovimi teža-ploščo, na katero bodo spomladi 1 vami in tudi z uspehi, da bi njihovo postavljene granitne ploščice, in sicer v izmeri 1.250 kvadratnih metrov. Takrat bo nova ploščad gotova, toda ostalo bo še mnogo drugega dela: zemljišče bo treba o-graditi z mrežo, okoli kotalkališča bo i treba napraviti: i železno: ■ ograjo, urediti dostope in dovoz, zgraditi bo treba slačilnice in v c tej zvezi tudi sanitarije? _skT©kfc vse, kar tak športni objekt potrebuje. Ko je občni zbor Poleta v letošnjem januarju odobril to delo, se je marsikdo vprašal, kako bo mogoče z 800.000 lirami, ki so bile takrat na razpolago, zgraditi športni objekt, ki bo veljal prav gotovo nad 20 milijonov. Toda odborniki Poleta se niso ustrašili. Sami so prvi dali dober vzgled in podpisali obveznice za določeno vsoto denarja. Njim so sledili starši kotalkarjev, potem so priskočili na pomoč razna podjetja, pomoč v materialu je obljubila tudi tržaška občina, nekaj denarja so si sposodili v openski hranilnici — in delo se je začelo, če ne bi nastopil mraz, bi bile tudi granitne ploščice že položene in kotalkališče bi lahko že služilo svoiemu namenu. Žal, so bila prav sedaj dela prekinjena in treba bo pač počakati na pomlad, o-ziroma na toplejše vreme. To, kar smo doslej napisali, je bilo treba povedati zato, da bo nabiralna akcija Poleta za novo kotalkališče vsem razumljiva. Dejstvo je namreč, da openski kotalkarji nad vse častno zastopajo naš zamejski šport, saj so se s svojimi dosežki prebili v sam vrh italijanskega kotalkarskega športa. Toda namen ROD MODREGA TABORNIŠKI KOTIČEK GORICA • > H SO H delovanje spremljali z zadovoljstvom in simpatijo, kar pride vsako leto tako močno do izraza na tradicionalni kotalkarski reviji. Zato se bodo za prihodnjo kotalkarsko revijo še posebno dobro pripravili, da bi na ta način dali kgr največje zadoščenje vsem, ki jim bodo v tem trenutku pomagali./ono’i Zato rade volj? tudi s tega mesta objavljamo poziv Poleta: «Pomagajte nam do novega kotalkališča, sledite našemu delovanju, postanite naši prijatelji!». Že prej smo omenili, da so odborniki in podporni člani ter starši kotalkarjev sprejeli obveze, da bodo za novo kotalkališče prispevali določene vsote denarja. Danes objavljamo prvi seznam darovalcev: Škerlavaj Lučo 20.000, Etka Križnič 100.000, Marta Zupan 10.000, Josip Gorkič 100.000, Marino Košuta 50.000, dr. Drago Gantar 100.000, Marcelo švagelj 100.000, Stanko Renar 50.000, Egon Kraus 100.000, Fe-liče Ostrouška 100.000, Marcelo in Anica Malalan 100.000, Edi Persi 60.000, dr. Vinko Suhadolc 25.000, Milan Vremec 4.000, Zvonko Malalan 100.000, Cvetko Škrk 50.000, dr. Egidij Martelanc 50.000, Bruno Sosič 20.000, Slavko Sosič 34.000, Evi-ca Sedmak 33.000, Giorgio Stem 60.000, Vittorio Taucer 55.000, Elva Volpi 56.000, dr. Živko Lupine 40.000, Attilio Degrassi 50.000, Irena Gara vello 55.000, Ivo Gorkič 55.000, Silvo Gregori 44.000, Mira Hrovatin 40.000, A. Sossi 35.000 in Mira Punč 25.000 lir. KOŠARKA 1. JUGOSLOVANSKA LIGA Tesna zmaga Olimpije V 11. kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je Olimpija doma le s težavo s 96:94 premagala Lokomotivo, ki je igrala brez izključenega Plečaša. Daleč najboljši mož na sinočnji tekmi je bil Ljubljančan Ivanovič, ki je dosegel 38 točk. s Fagom, Patriarca pa je v Rimu dosegla pomembno zmago za 3. mesto na lestvici. IZIDI 18. KOLA Pintinox . Alco 66:72 Duco - Brindisi 78:72 Juventus - Canon 62:73 Lazio - Patriarca 72:80 F AG. - Pah. .Ts 95:84 '/Ausonia - Scàvòlini i 78:73 LESTVICA Canon Benetke 32; Alco Bologna 28; Patriarca Gorica 22; Neapelj 20; Pin-tinox Brescia iin Duco 18; Lazio Rim 16; Scavolini Pesaro, Juventus Caserta in Pallacanestro Trieste 14; Ausonia Genova 12; libertas Brindisi 8. MOŠKA C LIGA Tisselli - Bor 3:2 MLADINKE Libertas Pordenon - Bor 3:1 ■B Poškodovana Brežana Med tekmo Grandi Motori — Breg sta se resneje poškodovala dva Bregova igralca in sicer Rodella in Dussi. Prvi si je nalomil ramo pri padcu sredi drugega polčasa navedene tekme, Dussi pa si je nalomil rebro. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Treninge Monfalconeja je vodil točno 46 dni. Odkar je prevzel vodstvo ekipe ni Monfalcone slavil zmage. Voditelji so mu kljub temu izkazali popolno zaupanje, vendar je imel Russo precej težav z navijači, ki so ga kritizirali in so bili polemični. Zato se je mladi tržaški trener odločil za odstop. To je torej šesti trenerski stolček, ki je padel po trinajstih nedeljah skupine C D lige, kar predstavlja pravi rekord. Vendar je še precej «vročih» stolčkov, med temi tudi od trenerja Mestrine Salarja. Enajsterica Mestrine v tem delu prvenstva prav gotovo ni izpolnila pričakovanja. Krivdo za to, seveda, mnogi pripisujejo Salarju, saj je moštvo šele na četrtem mestu. Stolček Salarja je bil že v nevarnosti, nato si je ekipa novembra nekoliko opomogla, vendar je sedaj z dvema zaporednima remijema ponovno odpovedala. Zato je razumljivo, da je Salar psihično pripravil moštvo, da juriša na zmago, vendar Monfalcone (tehnično vodstvo je prevzel predsednik Zelesnich) ne mara odigrati podrejene vloge, saj pregovor pravi, da ekipa, ki zamenja trenerja, po navadi ne doživi poraza. Ponziana — Coneglianese Po dveh zaporednih zmagah v gosteh bo Ponziana danes na občinskem stadionu sprejela v goste Coneglianese, ki (kot Ponziana) je v zadnjih treh tekmah (pet točk) znatno popravil svoj položaj na lestvici. To dokazuje, da sta ekipi trenutno v dobri formi. Enajsterica Cone-glianeseja trenira nekdanji vratar Milana in Triestine Soldan. Ekipa je sicer slabo startala (pet nastopov — štiri točke) nato pa si je nekoliko opomogla. Temu je največ pripomogel napadalec Vianello, ki je zabil štiri gole in je zato najboljši strelec ekipe. Dobro pa sta se izkazala tudi krilec Leonarduzzi (dva gola) in bivši režiser Thiene Villanova, ki po navadi igra «trinajstico». Odpovedal pa je bivše levo krilo Pro Gorizie Omizzolo, ki je letos prestopil v vrste Conegliana, vendar je sedaj le rezerva. Posebno nevaren je Coneglianese v gosteh, kjer je izbojeval že tri zmage in en remi. Ponziana bo zato morala imeti precej odprte oči, kajti nasprotnik bi lahko vsako napako izkoristil. Sicer pa je morala v taboru Ponzia-ne po zadnjih treh zaporednih zmagah precej visoka, tako da Sadar nima težav. Poleg tega se je Ponziana popravila, precej v obrambi in vratar Magris v treh nastopih (prej je igral Zadel) še ni prejel gola in: upa tudi, da ga danes ne bo. Pro Gorizia — Adriese Goričani sprejmejo v goste nevarnega nasprotnika, ki zaseda trenutno častno drugo mesto na lestvici. Adriese se je pokazal kot najnevarnejši konkurent vodeči Triestini. V glavnem je ekipa ohranila lanski u-stroj moštva in pomanjkljiv je le napad (zabili so le 14 golov), kjer izstopa le srednji napadalec Paesan-ti, ki je do sedaj že petkrat zadel v črno. Ima pa močno obrambo (dobili so le šest golov), predvsem vratarja Beruzzija, ki je pravi steber obrambe in je bil zato večkrat povabljen tudi v reprezentanco D lige, katero sestavlja trener Bassana Nave. Torej nogometaš - trener Zoratti, ki je pred enim tednom sprejel vodstvo ekipe, prav gotovo ni brez skrbi. Goričani, ki si trenutno delijo rep lestvice z Bassanom, nujno rabijo točke, da bi se izmuznili iz nerodnega položaja, vendar bo prišel današnji gost v Gorico z namenom, da odnese obe točki. Če pa se bodo Goričani zbrali, se bodo prav gotovo izognili porazu. Mnogo bo seveda odvisno od postave mo- štva in glede te Zoratti, ki upa vsaj na točko, se še ni izjasnil. Ostala četrtoligaša iz naše dežele igrata tako: Pordenone v Chievu in Lignano doma proti Bassanu. B. R. V PRIJATELJSKI TEKMI Zmaga Opmicev 13:12 S. Kosovel — Sv. C-M (5:7) S. KOSOVEL: Krevatin 2, Piccini 4, Franko Milkovič, Fabio Milkovič, Grgič, Bratož 1, Kovačo 1, Benčina, Andolšek, Malalan, Kralj 5. SV. CIRIL IN METOD: Pegan 4, Štavar, Ražem, Saldassi, Koren 5, Canciani 1, Fonda 1, Jerman 1, Crociati. Na Opčinah so odigrali prijateljsko tekmo v rokometu med šolama S- Kosovela, in Sv. Cirila in Metoda. Tekma je bila na splošno dokaj zanimiva in dopadljiva. Nekateri igralci so pokazali, da so obetajoči in da radi igrajo rokomet, ki v Italiji še ni preveč razširjen. Pri Opencih je tokrat prijetno presenetil Piccini, ki je z močnimi streli dosegel kar štiri gole, pri gostih pa se je najbolje izkazal Pegan. Cancia S to zmago so odločilno točko v si verjetno zagotovili boju za to odjčje STOCKHOLM, 20. — švedska vodi v finalu teniškega tekmovanja za Davisov pokal proti ČSSR po drugem dnevu z 2:1 in je tako na najboljši poti, da si pribori letos to prestižno trofejo. V današnjem srečanju dvojic sta Šveda Borg in Bengtson premagala Čehoslovaka Kodeša in Zednika s 6:4, 6:4 in 6:4. Češkoslovaška ekipa se mora zahvaliti za današnji poraz predvsem 28-letnemu Zedniku, ki je igral zelo slabo. Vsi napori Kodeša, da bi vsilil nasprotnikom svoj ritem igre so tako ostali brezuspešni in Švedi so slavili razmeroma lahko zmago. Jutri bosta na vrsti poslednji srečanji posameznikov. V prijateljski nogometni tekmi Openski vojaki premagali Kras Kras — Vojašnica Opčine 2:4 (0:2) KRAS: Purič, Kante, Štoka, Trampuž, Verša, Husu I., Ljubo Milič, Ukmar, Marjan Černjava, Živec, Miloš Milič. VOJAŠNICA OPČINE: Pignatelli, Villalta, Deangelis, Di Stasio,' Ses- si, Lettieri, Zambelli, Ruggero, Boccia, De Santis, Pamellato. STRELCI: v 20. min. in v 28. min. p.p. Zambelli, v 10. min. d.p. Marjan Černjava, v 17. min. Boccia, v 30. min. Ukmar, v 35. min. Lettieri. Krasovi nogometaši so se v petek pomerili v prijateljski tekmi z moštvom vojašnice z Opčin. Na tekmi bi morali nastopiti tudi nekateri nogometaši jugoslovanskega prvoligaša Slobode iz Tuzle, ki pa zaradi slabih prometnih razmer niso uspeli priti. Hud mraz in močna burja sta nagajala igralcem in tudi maloštevilnim gledalcem. Prave igre je bilo malo. Zmaga je zasluženo pripadla predstavnikom vojašnice, ki so prikazali boljše znanje. Kras se je v prvem polčasu pretežno branil. V drugem delu igre je imel pobudo v svojih rokah, a je prepustil nasprotnim napadalcem preveč prostora in so ti v protinapadu dali še dva gola. O. G. MADRID, 20. — V okviru tumirja za pokal FIRA je Italija danes v Madridu z 19:6 premagala špansko reprezentanco. VERONA, 20. — Sara Simeoni, italijanska rekorderka v skoku v višino, je prestopila v vrste Libertas« iz Verone. Illlllllllillllllllnllliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuilllllllliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NOGpMET > TEDENSKI PREGEED MEADINSKIH LIG Primorec in Vesna med mladinci sama na drugem mestu lestvice Naši strelci so letos dosegli že 121 zadetkov MLADINCI Prejšnja nedelja je bila v mladinski skupini A, «nedelja remijev» saj smo jih v štirih odigranih tekmah zabeležili kar tri. Zarja je prisilila k neodločnemu izidu prvo-uvrščeno Edero. Slovenski derbi med Primorjem in Primorcem se je prav tako zaključil pri i stanju 1:1, kljub premoči Trebencev. Tudi Brežani so remizirali z 1:1 v tekmi z De Macorijem. Edinole CGS je zmagal, s sicer tesnim 2:1, v tekmi z Interjem od Sv. Sergija in tako znižal na tri točke razdaljo od drugouvrščenega Primorca. V skupini B je bila tekma med Rosandro in Vesno odgodena zaradi preostre burje. Libertas, ki je bil doslej na vrhu lestvice skupaj s Križani, pa je zanesljivo premagal Costalungo. Rozzol je premagal Muggesano, Opicina SC pa je v gosteh zmagala v tekmi z Esperio od Sv. Alojzija. IZIDI SKUPINA A Zarja — Edera 1:1 De Macori — Breg 1:1 Primorje — Primorec 1:1 CGS — San Sergio 2:1 SKUPINA B Esperia Sv. Alojzij — Opicina Supercaffè 0:2 Costalunga — Libertas 1:4 Rozzol — Muggesana 2:1 UTRINKI Delovanje na Opčinah Jeseni smo obnovili delovanje taborniške družine na Opčinah. Družina Sokolov s Selivca je začela z rednim delovanjem. Udeležila se je tudi orientacijskega pohoda na Opčinah, kjer je v svoji kategoriji zmagala. Čestitamo in le tako naprej. SEŽANA Štiričlanska delegacija se je 8. novembra udeležila občnega zbora taborniškega odreda «Srečko Kosovel» iz Sežane. GORICA Starejši bratje in sestre so imeli 20. 11. 1975 zelo uspešno srečanje s predstavniki delavske univerze iz Nove Gorice. Tema srečanja je bila «Poraba prostega časa». DVODNEVNI IZLET 6. in 7. decembra smo izvedli uspel izlet na Trstelj. V Stjenkovi koči smo tudi prespali. Drugo jutro smo imeli prekrasen pogled na Kras ter Vipavsko dolino. Vadili smo se peči kostanj. MODRI VAL Tečejo zadnje priprave pred izidom tematske številke našega glasila Modri val. Številko pripravljajo naše sestre ter bo posvečena problemom žensk POSVET V petek, 12. decembra je imela go-riška četa posvet vseh funkcionarjev goriških družin. Posvet je dobro uspel ter obeta plodno delo. OKENCE Gotovo vsi naši čiani in prijatelji ne vedo, da imamo v Kulturnem domu v Trstu okence - vitrino, kjer obiskovalcem gledaliških predstav nudimo bežen vtis o našem delovanju. NOVA GORICA Delegacija tabornikov RMV se je udeležila občnega zbora taborniškega odreda Soških mejašev iz Nove Gorice. ZIMOVANJE Tudi letos priredi taborniška organizacija zimovanje ob priliki novoletnih praznikov. Zimovanje bo od 26. decembra do 2. januarja na Lokvah v Trnovskem gozdu. Milan Pahor IÌ&SPJYIET/ . ISTANBUL, 20. — V prijateljski nogometni tekmi je Zahodna Nemčija s 5:0 premagala Turčijo. Gole za ZRN so dali: Heynckes 2, Worm 2 in Beer 1. Bor MLADINCI SABA 92:72 (48:45) «POMLAD» Italcantieri - Bor 79:69 (49:25) 1. ITALIJANSKA LIGA V Vidmu niso igrali RIM, 20. — Danes so odigrali 7. povratno kolo prve italijanske košarkarske lige. Zanimivo je, da srečanja v Vidmu med Snaiderom in Mobilquattrom niso odigrali, ker rimska sodnika nista mogla dopotovali v Videm zaradi nenadne stavke letalskih uslužbencev. Tekmo bodo igrali 8. januarja. V ostalih srečanjih preseneča le visok poraz rimskega moštva IBP v Bologni. IZIDI 18. KOLA Brili - Brina Cinzano - Mobilgirgi Forst - Jolly Sapori - Chinamartini Sinudyne - IBP LESTVICA Mobilgirgi Varese 32, Forst Can-tù 30; Sinudyne Bologna 22; IBP Rim 20; Mobilquattro Milan 18; Jolly Forlì, Brili Cagliari in Sapori Sie- ' na 16; Chinamartini Turin 14; Snai-dero Videm 12; Brina Rieti 10. N Zmaga Patriarce, poraz Tržačanov V A-2 ligi je Pallacanestro Trieste v Neaplju po predvidevanju izgubil 80:77 74:95 105:60 65:59 93:75 Tudi letošnje leto bomo zaključili z našo tradicionalno anketo ŠPORTNIK LETA 1975 s katero bomo določili najboljšega tekmovalca, oz. tekmovalko, ki se udejstvuje v enem izmed slovenskih zamejskih športnih društev. Letos pa bomo to anketo izpeljali nekoliko drugače kot v prejšnjih letih. Razdelili smo jo namreč na dva dèla. V prvem delu, v katerem bomo izbrali našega najboljšega športnika, bodo sodelovali le stalni sotrudniki športnega uredništva Primorskega dnevnika; v drugem delu, v katerem bomo izbrali v enem izmed naših društev najbolj priljubljenega slovenskega zamejskega športnika, pa bodo lahko sodelovali tudi naši bralci. Na odrezek je treba čitljivo vpisati priimek in ime izbranega športnika ter društvo, kateremu pripada in končno še panogo, v kateri se udejstvuje. Poleg tega je treba na odrezek zapisati tudi priimek in ime ter naslov pošiljatelja odrezka, da bi mu lahko Uročili nagrado, če bo imel srečo pri žrebu. Tudi letos bomo namreč med vsemi udeleženci te ankete izžrebali vrsto lepih knjižnih nagrad, pa tudi po tri celoletne brezplačne naročnine za naslednje naše publikacije: Primorski dnevnik, Dan in Galeb. Odrezke bomo morali prejeti najkasneje do 23. t.m. do 22. ure, na naslov našega uredništva v Trstu (Ul. Montecchi 6) ali v Gorici (Ul. 24 Maggio 1). Odrezkov, ki bi prispeli po tem roku, ne bomo mogli več upoštevati za anketo. Anketa Primorskega dnevnika «športnik leta 1975» Za najbolj priljubljenega zamejskega športnika v letu 1975 predlagam priimek ................—.......................... ime .............................................. društvo ........................................... panoga ....... Odrezek pošilja priimek in ime naslov........ Rosandra — Vesna prenešena LESTVICI SKUPINA A Edera 22, Primorec 18, CGS 15, Zarja 14, Breg 13, De Macori 12, Primorje 8, San Sergio 7, Domio 3. SKUPINA B Libertas 19, Vesna 17, Costalunga 12, Rozzol 12, Opicina Supercaffe’ 10, Muggesana 8, Rosandra 7, E-speria Sv. Alojzij 1. NARAŠČAJNIKI Prva faza naraščajniškega tekmovanja za pokal «Pacco» se je prejšnjo nedeljo zaključila. V drugi del tekmovanja se je uvrstilo 8 ekip, porazdeljenih v 4 pare. Vsak par bo odigral po dve tekmi. Zmagovite ekipe posameznih parov pa se bodo potegovale za prva 4 mesta. Danes bodo tako nastopili: Fortitudo - CGS (Milje 11.15) Triestina — Zaule (Opčine 9.45) Giarizzole — Rozzol A (Flavia 14.30) Ponziana — Esperia Pio XH (Flavia 13.15) V tem naraščajniškem tekmovanju sta zastopala naše barve Kras in Union. Krasu ni v vsem prvenstvu uspelo osvojiti niti točke, ne zabiti gola. Union pa se je posebno proti koncu prvenstva lepo izkazal, saj je v zadnjih štirih tekmah dosegel prav toliko pozitivnih izidov, vendar prebujenje Podlonjer-cev je bilo prepozno, da bi lahko upali na prestop v finale. IZIDI NEDELJSKEGA KOLA SKUPINA A Costalunga — Rosandra 1:1 Chiarbola -— Zaule 1:0 Fortitudo — Muggesana 2:0 SKUPINA B San Marco — Roianese 5:0 Kras — Triestina 0:7 Rozzol A — Opicina Supercaffe’ 2:1 SKUPINA C Edera — Union 2:2 Giarizzole — Esperia Pio XII2:0 Inter Sv. Sergija — Soncini 0:1 SKUPINA D Esperia Sv. Alojzij — Ponziana 0:0 Esperia Pio XH B — Campanelle 0:1 Libertas — Bleue Star 1:0 LESTVICE SKUPINA A Fortitudo 14, Zaule 13, Costalunga 12, Rosandra 11, Chiarbola 8, Muggesana 2. SKUPINA B Triestina 19, Rozzol A 14, San Marco 1-2, Opicina Supercaffe’ 10, Roianese 4, Kras 0. SKUPINA C Giarizzole 20, Esperia Pio XII A 19, _ Soncini 15, Edera 12, Union 11, Rozzol B 6, Inter Sv. Sergij 0. SKUPINA D Ponziana 21, CGS 18, Esperia Sv. Alojzij 15, Esperia Pio XII B 11, Bleue Star 9, Libertas 6, Campanelle 4. ZANIMIVOSTI Bregova igralca Mauri in Peroša v nedeljo ne bosta nastopala: prvi, ker je bil v prejšnjem kolu izključen, drugi pa, ker je v tem prvenstvu dobil že štiri rumene kartone. Društvo Rozzol bo moralo plačati nogometni zvezi 10.000 lir globe, ker so se njegovi navijači slabo obnašali do sodnika med tekmo Rozzol — Muggesana, ki je veljala za mladinsko prvenstvo. ŠD Kras pa bo plačal zvezi globo 3000 lir, ker se je naraščajniška ekipa predstavila v nepopolnem številu na igrišče za tekmo Kras — Triestina. * * * Naši strelci so v letošnjih prvenstvih dosegli 121 zadetkov: najuspešnejši je bil doslej STOJKOVIČ z desetimi goli, sledijo pa mu: Rus-signan (Vesna) 8, D. Kralj (Primorec) 7, Biagi (Vesna) in Marko Kralj (Primorec) 6, Križmančič (Primorec), Bržan, Novelo, Zonta (Breg) in Zucca (Vesna) 5, Rismon-do in Ivo Grgič (Zarja) ter Starec (Primorje) 4, Persi in Albi (Primorje) ter Guštin (Vesna) 3, Barič, Perco, Milič in Rupel (Primorje), Ferluga, Peroša, Prašel, Kofol (Breg), Kalc (Zarja) 2, Golca, Grgič D., Edvin Kralj (Primorec), Ražem in Krasna (Zarja), Kraljič, Guštini, Kaljn, Klun, Mauri in Merlak (Breg), Pipan in Košuta (Vesna), Golca, Trobec, Verša in Kralj (Primorje) po 1 zadetek. Jolo SEJA V TRŽIČU 11. januarja start (Mov in kadetov Včeraj je bila v Tržiču seja za pokrajinska košarkarska društva, na kateri so določili začetek raznih prvenstev. Dečki Prvenstvo dečkov (letniki 1962 in mlajši) se bo pričelo 11. jannuarja 1976. Na tržaškem področju bodo dečki takole igrali: SKUPINA C: Inter 1904, Don Bosco, BREG DOLINA, Ricreatori, Inter Milje, Chiadino Trst. SKUPINA D: Ferroviario, SABA, KONTOVEL, BOR Trst, Servolana, Inter Aurisina. Kadeti Prvenstvo kadetov (letniki 1959 in mlajši) se bo pričelo 11. januarja 1976. Na tržaškem področju bodo kadeti takole igrali: SKUPINA C: Flaminio, Don Bosco, KONTOVEL, Inter 1904 in Ser-volana A SKUPINA D: Servolana B, Juventus, BOR, Pallacanestro Trieste in Italsider. Finalni turnir prvenstva «Pomlad» Določili so tudi skupine finalnih turnirjev prvenstva «Pomlad». V skupini A bodo igrali: Pallacanestro Trieste, KONTOVEL in Flaminio. V skupini B pa: Arte Gorica, zmagovalec srečanja Patriarca - Alba Kr-min in zmagovalec srečanja Bor -Ricreatori. Finalni turnir bo 4., 5. in 6. januarja v Tržiču. liiliiiiiiiimiiiiiiiiiiililiiiliiillliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiii Danes komentiramo partijo prvega kola iz srečanja med islandskim velemojstrom Olafssonom in slo- Bolje je 15. Tc3:, toda tudi po 15 . . . Sc5, 16. De2 Sfe 4, 17. Le7: Sc3: 18. Ld8: Se2: 19. Le7 Sel ima venskim velemojstrom Brunom Par- Parma precej boljši položaj. Tako mo na conskem turnirju v Reykya-viku. Slovenski velemojster je v tej partiji res prekosil samega sebe. Conski turnir Reykyavik 1975 OLAFSSON — PARMA Damina indijska obramba I. d4 Sf6, 2. c4 e6, 3. Sf3 b6 Slovenski velemojster je v svoji petnajstletni mojstrski praksi zelo rad uporabljal Nimcovičevo-indijsko obrambo kot odgovor na potezo d4. Nasprotnik mu tokrat ne dovoljuje uporabe priljubljene otvoritve, zato se je odločil za otvoritev, ki jo ima na repertoarju svetovni prvak Ana-tolij Karpov. 4. a3 Lb7, 5. Sc3 d5, 6. cd5 ed5, 7. Lg5 Le7, 8. Tel Sbd7. 9. e3 0-0 Črni je dobro postavil figure in nima težav v nadaljevanju. 10. Ld3 c5, 11. Lf5?! Boljše je 11. 0-0, čeprav je po 11... Se4 položaj izenačen. II. .. g6, 12. Lh3 La6! Parma spretno izkorišča slabost bele diagonale fl - a6, ki jo je zapustil belopolti lovec. 13. Da4 cd4, 14. Da6: Sedaj bi na 14. Sd4: sledilo 14 ... Sc5 z odlično igro črnega na 14. ed4 >pa 14 . , . Lc4 in črni nima težav. 14 .. . dc3, 15. M? pa ostaja Olafsson s kmetom manj in precej slabšim položajem. 15 .. . Se4, 16. Lh6 Te8. 17. 0-0 Ld6, 18. Dd3 Se5, 19. Se5: Beli ne sme vzeti kmeta na d5 ker sledi 19 . . Sf3: + 20. gf3 Lh2: + in Olafsson izgubi damo. Po menjavi pa si Parma še bolj utrdi položaj. 19 .. . Le5: 20. g3 LhS’ 21. f3 Sd2, 22. Tj2 D/6 Sedaj se vidi smisel poteze črnega 20 . . . Lh8. Parma obvlada diagonalo al - h8, medtem ko sta bela lovca povsem izven igre. Belemu grozi neprijetno g5 z osvojitvijo lovca na h6 in napad na točko e3. 23. j4 Ó4! Odlična (poteza, ki razkrije vse slabosti bele pozicije. Beli ne najde zadovoljive obrambe in Parma enostavno uveljavi svojo prednost. 24. ed4 Dd4: 25. Tc3: Sei'. Tiha poteza, po kateri Olafssomi ne preostane drugega kot da pod piše predajo. Tako na 26. Dd4: sledi 26 .. . Ld4: 27. Tc2 S/2: 28. T/2: Te2 in črni je za trdnjavo močnejši. Izredno pomembna zmaga slovenskega velemojstra v prvem kolu conskega turnirja, ki je doprinesla h končnemu uspehu na turnirju v Reykyaviku. Komentar: SILVO KOVAČ Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 - Te|. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 - 57 23 Naročnina Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir ,e,cncao?TčTa fcino2ems,vo 23-500 lir- « naročnike brezplačno revija .Dan» V SFRJ štev,Ika 1.50 din, ob nedeljah 2,- din, za zasebnike mesečno 24,-letno 240 — din, za organizacije in podjetja mesečno 30 — letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo_______Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Ziro račun 50101-503-45361 «ADIT» • DZS - 61000 Ljubljan* Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno* upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 100 lir beseda. IVA 12%. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I, Stran 8 21. decembra 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT - Trst KMEČKA IN OBRTNIŠKA POSOJILNICA V NABREŽINI Tel. 200186 0 sprejema hranilne vloge in O nudi posojila po ugodnih obrestnih merah NUDI VSE BANČNE USLUGE Ob sobotah zaprto Umik: 8.30 - 12.30 16.00 - 17.00 20% POPUSTA Trgovina z gramofonskimi ploščami DECIBEL Narodna ulica 116 — OPČINE IZREDNA PRAZNIČNA PONUDBA od 9.12.1975 do 8.1.1976 20% POPUSTA ZADOVOLJNO IN MIRNO NOVO LETO 1976 želi vsem našim rojakom v zamejstvu TRGOVSKO PODJETJE INI nama LJUBLJANA z veleblagovnicami v Ljubljani, Kočevju, Škofji Loki, Velenju, Slovenj Gradcu in na Ravnah na Koroškem sveže praženo kava — prihranek Srožp [trti sr na kam panimi prihranr k. kor iln n>r «katlr/ic okusni’ in dišrčn kavo. i'R V M (. 4 f h i' praži kavo vsak dan in jo slinili vsak dan dostavlja C R K MI. A i h h Vam daje vedno vse najboljše tbemcajlž PRIMO ROVIS PRAŽARNA: Ut PIGAFETTA 6/1 * Tel. 820.747 • Industrijske cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 • Tel. 29.210 DEGUSTACIJA: TRG CARLO GOLDONI 10 • Telefoni 793.735 * 750.575 V ■ pohištvo paolo Imate namen obnoviti opremo ... im r ne veste, kaj bi s svojim starim pohištvom: tudi za to poskrbimo mi; poleg tega Vam, kot vedno, jamčimo prihranek in kakovost D0MJ0 137 TRST POLAGANJE PLASTIČNIH O IN TOPLIH PODOV Martin Petelin - Nabrežina 1«35 - Tel.200-407 SUPERMARKET DOMJO 157 JEZ TEL. 82 65 41 DESRAR £ ■ moquette ■ £L o a