CELJSKI TEDNIK Celje, 3. aktobvA 1968 — Leto XXII — St. 36 — Gen« 60 par (din) GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA PREVEČ DENARJA Prekomeren porast zalog v vsakem podjetju po- sebej oziroma v posamezmi panogi že sam po sebi opozarja, da stvari okrog poslovanja in gospodar- jenja ne teko najboljše. Tudi prekomerne zaloge v trgovini, zlasti še njihovo počasno obračanje, ute- gne biti simptomatično z vidika ustvarjanja dohod- ka in oživljanja gospodarstva. Da se razume: prav je, da trgovina stremi za zadostnimi količinami bla- ga in zadostnim izborom, ker to poživlja njen pro- met. Dosti huje je kajpak, kadar se kopičijo zaloge blaga, za katerim ni povpraševanja. Na širšem celjskem območju je tudi letos zazna- ti izrazitejši porast zalog gotovih izdelkov v indu- striji, vtem ko zaloge reprodukcijskega materiala niso kdove kakšne. Razumljivo, saj so si podjetja že lani prizadevala v iskanju finančnih rezerv za- loge v materialih in polfabrikatih zmanjšati kar se le da. Gospodarstvo občine Velenje na primer beleži za prvo polovico leta izreden porast zaiog v primer- javi z enakim obdobjem lani in sicer po vrednosti kar za 5 milijard starih dinarjev. Razmere se v zad- njih treh mesecih niso kaj bistveno izboljšale. Tu ugotavljajo, da je za tolikšen porast vzrok v ome- jenih možnostih plasmaja, nadalje v slabi izbiri in kakovosti ter v razmeroma visokih cenah proizvo- dov. Ob vsem tem je posledično očita nezadostna konkurenčnost posameznih podjetij, ki se prepo- časi prilagajajo zahtevam tržišča oziroma spreme- njeni strukturi potrošnje. Na porast zalog v indu- striji vpliva mimo omenjenega tudi dejstvo, da pod- jetja letos slabše izpolnjujejo svoje izvozne obvez- nosti. V celjski, gospodarsko daleč najmočnejši občini, beležijo prav tabo porast zalog gotovih izdelkov približno za 16 odstotkov. V teh odstotkih so skri- te težke milijarde starih dinarjev. Upoštevati nam- reč velja, da so bile zaloge gotovih izdelkov v ki- dustriji nenormalne že lani ter da pomeni novi porast ponovno vezavo zelo iskanih obratnih sred- stev in s tem slabitev poslovnega sklada. Veriga posledic se, razumljivo, vleče naprej in povzroča nesposobnost vlaganja več lastnih sredstev v inve- sticije in podobno. Med industrijskimi podjetji v Celju ima zlasti velike zaloge tovarna EMO (poso- da in štdilniki ter grelne plošče obrata TOBI). O porastu zalog tožijo tudi v občim Žalec, saj so le-te vrednostno v primerjavi s stanjem konec leta 1967 narasle za 30 odstotkov. Tudi, če so se v zadnjih dveh, treh, mesecih zmanjšale za kakšnih 10 odstot- kov, so vseeno še znatne. Ob vsem tem pa najdemo v posameznih regijah industrijska podjetja, ki z izrednim posluhom za tržišče usmerjajo svoj pro- izvodni program v artikle, ki kljub zasićenosti trži.šča najdejo dovolj kupcev. Očitno je prav pri- lagajanja spremenjeni strukturi v potrošnji pre- malo. F. KRIVEC V ZALOGAH *^AZGLED S POTI V MATKOV KOT... (Foto; J. Kr.) Proračunska izhodišča Odborniki občinske skupščine, člani svetov, predstav- niki delovnih organizacij in občinskih vodstev družbeno političnih organizacij so te dni v Trbovlijah obravnavali z republiškim poslancem Karlom Fortejem-Markom izho- dišča proračunske politike v letu 1969, v tej zvezi pa tudi nekatera vprašanja okrog prispevkov in davkov občanov. Trboveljčani podpirajo stali- šče, da naj bi v prihodnje republika prepisovala mini- malne stopnje prispevkov in davkov, občine pa bi lahko predpisovale tudi višje stop- nje, če bi bilo to potrebno. Ob obiravnavi izhodišč splošne potrošnje je bilo na- glašeno, da se bi morali pro- račimi občin poviševati vena. kem odstotku kot proračim ■reipiublike.V irepubBM pa bi se morali odločneje lotiti reševa- nja nekaterih perečih vpra- šanj, kot so financiranje izo- braževanja in vzgoje, uskla- jevanja pokojnin in drugo, za kar pa bodo potrebna do- datna sredstva. Menili so tudi, da je naj- bolj sprejemljivo, da se uve- ljavi v prihodnje večja pro- gresija pri obdavčevanju skup- nih dohodkov občanov, ne gre pa uvajati različnih pri- spevnih stopenj za razne pa- noge. Trboveljčani so v razpra- vi poudarili, da je treba čim- prej poenotiti predpise oz. enotneje določati obveznosti, (N) V soboto dopoldne je predsednica celjske občinske skupščine, Olga Vrabičeva z željo, da bi Celje ostalo mesto obrtniških sejmov in čestitkami organizator- jem prvega sejma obrti, odprla razstavo, kot najpo- membnejšo sejemsko prireditev. Ob tej priložnosti je najprej spregovoril direktor poslovnega združenja za obrt, gostinstvo in komunalo Celje Maribor, Ivan Uranjek, zatem pa je o nekaterih problemih obrti govoril predsednik sveta za obrt pri republiški go- spodarski zbornici, Stanko šnajder (na sliki zraven Olge Vrabičeve). — Foto: M. B. PETA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS V CELJU ] TITA PREDLAGALI ' ZA PREDSEDNIKA ZKJ Na peti seji občinske konference ZKJ, ki je bila prejš- nji teden v Celju, so najprej prebrali pozdravno pismo predisedniku ZKJ Josipu Brozu-Titu, v katerem izražajo komimisti celjske občine ogorčenost spričo sovjetskih napadov na njegovo osebnost in ZKJ, mu dajejo vse pri- znanje za dolgoletno uspešno vodstvo ter ga predlagajto kot edinega kandidata za predsednika ZKJ na prihodnjem kongresu. Zatem je imel uvodno be- sedo politični sekretar občin- skega komiteja ZKS Zvone Dragan. V oceni aktualnih dogodkov in izvajanja smernic predsedstva in IK CK ZKJ je med drugim poudaril, da je politični položaj ob agresiji na CSSR dosegel pri občanih vi- soko stopnjo enotnosti, saj so odločno obsodili okupaci- jo in zahtevali umik tujih vojaških sil iz Češkoslovaške. Prav tako obsojamo zdaj pri- tisk Sovjetske zveze na Ju- goslavijo, njeno Zvezo komu- nistov in predsednika Tita, je rekel Zvone Dragan, pri če- mer pa nas ničesar ne more odvirniti od tega, da ne bi še najprej izkazovali ZK kakor njenemu predsedniku Titu pol- nega zaupanja. Manifestacija naše politične enotnosti je po- kazala tudi vso pripravljenost ljudi za obrambo svoje neod- visnosti in prepričanje v pra- vilnost koncepta, ki ga razvi- jamo z izgradnjo naše samo- upravne socialistične družbe. Zvone Dragan je ob tem opo- zoril na pomembno podporo, ki so jo v teh trenutkih nu- dili mladi ljudje in ki se je izrazila tudi v številnih zah- tevah za sprejem v članstvo ZK. Ob vsem tem je bilo tu- di nekaj negativnih pojavov, kot so zmedenost in strah pred odkrito opredelitvijo do do- godkov v zvezi s češkoslova- ško, nekateri posamezniki pa skušal' položaj izkoristiti za apriorno kritiko vsega in vsa- kogar. Zato bo po besedah Zvoneta Dragana potrebna di- ferenciacija tudi zunaj ZK. Na koncu je Z. Dragan go- voril o nalogah na področju vseljudske obrambe in na- vedel tudi nekaj konkretnih nalog, ki jih bo potrebno v celjski občini čimprej rešiti, svoje sklepne misli pa je ix>- svetil izvajanju smernic, pri čemer je dejal, da bi morali biti tu prav tako enotni in dosledni ter se ne bi smeli izgubljati v iskanju dejanskih, vendar manj pomembnih ne- gativnih pojavov. Vodstvo ob- činske organizacije je v celo- ti prilagodilo svoj akcijski program duhu smernic, v skladu s tem pa imajo tudi združene organizacije v veči- ni svoje programe zastavlje- ne tako, da bodo lahko izpol- njevale naloge. V razpravi so udeleženci go- vorili o aktualnih problemih, s katerimi se organizacije ZK srečujejo pri uresničevanju ci- ljev družbene in gospodarske reforme, razpravljali pa so prav tako o osnutku poročila o delu CK ZKS med petim in šestim kongresom ter o kan- didatih za vodilne organe ZKS. in ZKJ. Na občinski konferenci so izvolili tudi kan- didate za 9. kongres ZKJ. Celj- ske komuniste bodo zastopa- li: Jože Lončarič, inž. Andrej Marine in Mila Štamejčičeva. D. Hr. Seja revirske konference ZK Nedavno je bila v Trbovljah šesta seja revirske konferen- ce ZKS, ki se jo je udeležil tudi član predsedstva CK ZKS in predsednik republ,!- ške konference SZDL Slove- nije Janez Vipotnik. Po oceni politične situacije v rudarskih revirjih, ki jo je podal sekretar komiteja revir- ske konference ZKS, Marijan Orožen, so razpravljali o iz- vajanju smernic predsedstva ZKJ ter Resolucije X. seje CK ZKJ. Razpravljali so o predlogu kandidatov za vod- stvene organe ZKS in ZKJ ter izvolili za delegate revir- jev na predstojećem IX. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije inž. Srečka Kle- novška iz Hrastnika, Izidor- ja Dolarja iz Trbovelj in To- ma Govejška iz Zagorja oto Savi. Revirska konferenca ZKS je sprejela tudi predlog za izdajo posebnega Zbornika v počastitev 50-letnice Zveze ko- munistov Jugoslavije. Več bomo pisali o šesti se- ji revirske konference ZKS v prihodnji številki CT. (nk) KONEC SKRIVNOSTNIH ZGINOTIJ BLAGA NA CELJSKI ŽELEZNIŠKI POSTAJI NE ZBLINI SAMO KAFRA Delavci javne varnosti v Celju so odkrili dobro orga- nizirano skupino tatov, ki so osumljeni, da so izvršili več sto vlomov v železniške va- gone na tovorni postaji v Celju. V preiskovalnem za- poru so baje VILI MEDVED, elektrovarilec iz Cinkarne, doma z Dolge gore št. 56; MARKO KOVAČ, doma iz Poljčau št. 127, tekstilni teh- nik, kmetovalec in mlinar; ANTON BLAZIČ, elektrovari- lec v Celjski Cinkarni, doma iz Bukovžlaka pri C.el,ju ter ALOJZ J.AKOLIN, ključavTii- čar z Otoka v Celju. Vsi omenjeni bi naj sku- paj s še nekaterimi tvorili skupino vlomilcev ali razpe- oevaJcev blaga, ki bi naj ga nakradli iz vagonov. V letoš- njem letu bi naj v nočnih urah izvršili več sto tatvin. V eni sami noči so vlomili tudi v več vagonov. Vlamljali so vse dotlej, dokler niso pri- šli do vagona z ustreznim blsigom. Kot kaže se niso otepali prav predmetov, ki gredo hitro v denar. Tako so kradli šivalne in pletilne stro- .je, peči na olje, pohištvo, obutev, orodje, transistorje, avtomobilske gume, zračnice za kolesa, cdr.esli okrog 400 metrov tekstilnega blaga, 300 srajc celjske tovarne To.i)er itd. Po dosedanjih ugotovitvah so imeli tudi dobro organi- zirano razy?ćevalno mrežo, saj so ukvu;!^ nvc;!nicte za bagatelo prodajali na pod- ročju celjskega okraja pred- vsem Slovenskih Konjic, okrog Poljčan in v Zagrebu. Kot smo izvedeli, so baje delavci javne varnosti pri osumljencih že doslej odkrili ukradenih predmetov za pri- bližno pet milijonov starih dinarjev. Kdo je bil duhovni vodja te drzne lopovščine ni znano. Eden izmed osumljencev več ne živi. Nekaj dni pred are- tacijo se je namreč pri delu, pri premikanju vagonov smrt- no ponesrečil. To je bil Al- bin KUKINA. Vsekakor pa je že zdaj razvidno, da so po- leg tega železničar.fa morali sodelovati še nekateri, ki so vedeli v katerem vagonu je uw^ri'?,no blago. Ker je pre- iskava v teku. nam niti na Upravi javne varnosti v Ce- lju, niti preiskovalni sodnik, niso dali točnejših podatkov o tem, kako daleč je segala ta mreža, in kdo vse so bili nosilci. Glede na to, da so bili iz- vršeni vlomi v vagone, ki so bili pripravljeni za transport ali pa soo šele prispeli je moč .sklepati, da so prijave o tatvinah raztresene po vsej državi. Povsod tam, kamor so bili vagoni namenjeni. Prav zato bo šele po kon- čani preiskavi moč reči ka- ko daleč je segala ta lopov- ščina, ki sodi med na.jvečje v zadnjem času na celjskem območju. O poteku bomo še poiročali. J. Sever »ZDA ne morejo več igrati vloge svetovnega žandarja,« je dejal ameriški demokrat- ski kandidat za predsednika Humphrev in pripomnil: »Ameriško ljudstvo tega no- če več, drugi narodi pa tega ne sprejmejo.« Žal, še vedno poznamo žandarje, eni so kapitalistični, drugi sociali- stični .. . Neki ameriški dr- žavljan je v obupu zaradi precej majhnega kalibra le- tošnjih kandidatov za pred- sedniške volitve pisal uredni- ku revije »Time«, da je sre- čen, ker so kandidature od- prte vsem Američanom brez razlike, in ne samo tistim, ki imajo nekaj v glavah... Si- rija in ZAR sta v bistvu pod- prli sovjetsko okupacijo CSSR. N-ekoliko presenetljivo, ker tako zelo ugovarjata iz- raelski okupaciji arabskega ozemlja. Toda Čehi in Slova- ki niso Arabci. .. Mehiška vojska še naprej nastopa pro- ti študentom, ker baje misli- jo razbiti olimpijske igre. Studenti zatrjujejo, da jim kaj takega še na misel ne pride. Potemtakem. imajo študenti in vojaki isti cilj. morda se le nekoliko razli- kujejo glede metod . . . Tre- nutno razvijajo v Moskvi teo- rijo o »razredni suvererioUi«. Po tej teoriji je vsaka socia- listična država neodvisna m suverena, toda ne docela. Druge socialistične države, predvsem ZSSR, so še holj suverene, »če to zahtevajo in- teresi socializma«. V tem primeru lahko ZSSR z zavez- niki zasede »suvereno« socia- listično državo. Obratno se ne sme zgoditi. '>Pravda« za- trjuje, da je ta teorija stro- go v skladu z Lenimtuo mi- slijo . . . Bolgari so uradno izjavili, da nimajo nobenih ozemeljskih zahtev do katere koli druge države. To izjavo gre pozdraviti kot izjavo. Še bolj pa bi pozdravili dejanja, ki bi to izjavo potrjevala .. . Hanibal, Aleksander Veliki in Napoleon so se me7i':li. Ha- nibal je dejal, da ne bi bil ostal od Rima kamen na ka- men, ko bi bil imel sovjetske tanke. Aleksander Veliki je dejal, da bi bil zasedel Ja- ponsko in ne samo Indijo, ko bi bil imel sovjetske mige. Napoleon je zaničljivo za- mahnil z roko: '>Fran'.o?i še danes ne bi vedeli, da sem bil premagan, ko bi bil irael sovjetsko propagando. . Zahtevamo več reda iia trziscu! z okrepljeno inšpekcijsko službo bi občinske skupščine veliko uspešneje preganjale šušmar- je vseh vrst, črnoborzijance in škodljive zaslu- žkarje, katerim zaradi naše splošne nečuječno- sti »raste kruh brez motike«, pošteni ljudje pa trpe zaradi njih veliko škodo z nedavnega sestanka v zveznem izvršnem svetu, ko so obravnavali trenutno sta- nje na tržišču, so 2x10va po- slali poziv občinam, naj ok- repijo inšpekcijsko službo. Ne gre za obnavljanje sistema čvrste, administrativne kon- trole, 'temveč le za to, da se na tržišče vnese več reda, kar pomeni, da je treba prepreči- ti številne malverzacije posa- meznikov pa tudi določenega števila podjetij. Do nedavnega smo mislili, da elastičnost in prazni- ne v zakonih v glavnem izrabljajo le posamezniki, da bi si brez posebnega truda nabrali milijone. Inšpekcijska akcija pa je v zadnjem ča-su odkrila, da so tej »bolezni« podvrže- na tudi mnoga podjetja! Temeljni vzroki različnih špekulacij v gospodarskih or- ganizacijah so v pomanjkljivi notranji kontroli, marsikje pa je sploh ni. Najlažje pridejo do zaslužka osebe, ki imajo na skrbi blago, kjer ostaja tako imenovani »tehnični« presežek, špekulira se tudi ob razprodajah. Na primer: beograjsko podjetje »Franjo Kluz« je pred časom zniža- lo cene neidočemu blagu, to- da mnogi prodajalci so ga še naprej prodajali po starice- ni, razliko pa spravili v žep. Privatne vile še vedno dajejo v zakup, toda pogodbe se sklepajo v neposrednih stikih, kar je skoraj nemogoče kon- trolirati. »Iznajdljivci« Posa-mezniki prav tako ka- žejo izredno iznadljivost. V »hipni« preprodaji zaslužijo milijone, in če niso takoj od- kriti, je kasneje skoraj ne- mogoče ugotoviti, kako je pravzaprav bilo. V Brčkem, na primer, je neki občan s prodajo gozdnih proizvodov ustvaril nad trideset starih milijonov prometa, drugi je z brusi zaslužil štirinajst mi- lijonov, kmet iz Malega Mo- krega luga je »pokasiral« se- dem in pol milijona s proda- jo plastičnih vrečk . . . Veliko državljanov je od- prlo gostinske ali obrtne obrate, ne da bi prej za- prosili za odobritev. Neka- teri še zmeraj zaposluje- jo v svojih gostilnah tudi do petnajst delavcev, če- prav zakon predpisuje, da smejo imeti le tri! Paraziti v zadnjem času so inšpek- cijske službe povečale svoje napore kar so največ mogle. Julija in avgusta je v mno- gih krajih, tako v Brčkem, Tuzli, Banjaluki, v Sremski Mitrovici, šap^cu in drugod, prijavljeno več tovrstnih pre- krškov kot prej v vsem letu. Toda zaradi premajhnega šte- vila inšpektorjev in obenem velike pretkanosti špekulan- tov, so rezultati le deloma zadovoljivi. \ Očitno je, da je še veliko število prevarantov, ki niso odkriti. Zato morajo občinske skupščine znova presoditi svo- je materialne možnosti za po- večanje inšpekcijske službe, saj gre za neprecenljivo ma- terialno škodo, ki jo povzro- čajo skupnosti različni »para- ziti« na na.šem tržišču. M. S. Avstrijski predsednik Franz Jonas je v torek pred avstrijsko-jugoslovanskimi pogovori posadil drevo v Aleji miru v Parku prijateljstva v Novem Beogradu (TANJUG) PEKING: Ob devetnajsti obletnici osvoboditve Kitajske je bila tu v torek ma- mutska parada, ki jo je gledalo nad milijon ljudi. Ko je podpredsednik CK KP Kitajske Lin Piao napadel sovjetsko politiko, so s slavnostne tribune odšli diplo- mati varšavske peterice in Mongolije. (Po kitajskem originalu telefoto UPI) BONN — Vlada Zveaiie repub- like Nemčije spoStuje neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost CSSR — je ot) 30-lebnici miinchenskega sporazuma izjavil zahodnonemški minister za informacije. Vlada ZRN smatra, da je bil sporazum sklenjen pod ^oižnjo sile in mu zato ne pripisuje nobene veljave. ATENE — Za novo grško ustavo je na referendumu v nedeljo gla- sovalo 92 odstotkov voliloev, med- tem ko se je 22 odstotkov volil- cev vadržalo. Francoski »Figaro« piše, da nis^ mogli grški volilci, najsi so glasovali pi'itrdilno ali ni- kalno. ničesar dobiti ne izgubiti. tedenski lunanjepolitični pregled Mračni zapleti Novo zasedanje generalne skupščine OZN — svetovna organizacija ima zdaj 125 čla- nic — se je začelo v zname- nju dveh svetovnih vprašanj. Prvo .je staro, drugo je novo. Za prvo vprašanje — se- danji položaj na Sreiinjem vzhodu — je značilnih nekaj prvin. Arabske dj-žave, pred- vsem ZAR in Sirija, ki sta v bistvu podprli .sovjetsko okupacijo ĆSSR, so nadok- nadile hude izgube v vojaški opremi in težki oborožitvi lani junija zaradi nenehnih pošiljk orožja iz ZSSR. Zato je čutiti pri Naserju večjo samozavest in bojevitost. To- da cena, ki jo ZAR in Siri- ja plačujeta za sovjetsko po- moč, je čedalje večja izključ- na navezanost na to velesilo. Del vojaške in i>olitične slike, ki jo zdaj nudi Sred- nji vzhod, je tudi čedalje večja »navzočnost« sovjetskih pomorskih sil v Sredozemlju. Srednjevzhodnega položaja seveda ni mogoče obravna- vati ločeno od okupacije ČSSR. Sovjetska zveza sodi, da je to njena vplivna sfera, in ZDA so ji to priznale. To- da okupacija CSSR ,je poli- tična hipoteka za ZSSR, za katero bo treba vendarle pla- čati določeno ceno, posebno še ker so se v Washing:tonu nekoliko zapoznelo si>omnili, da se je ravnotežje v Evropi le nekoliko spremenilo njim v škodo. Zato ni nič čudnega, če je to pot ZSSR sama predlaga- la ZDA načrt za delno reši- tev krize na Srednjem vzho- du, ki obsega štiri glavne točke: 1. Umik izraelskih sil za meje, ki so obstajale pred junijsko vojno lani; 2. Na nove oziroma stare meje bi bilo treba postaviti mednarodne oddelke OZN; 3. Štiri velesile — Francija, Velika Britanija, ZDA in ZSSR — bi zagrotovile te me- je in preprečile sleherni no- vi izbruh sovražnosti; 4. Arabske države bi mo- rale izjaviti, da končujejo vojno stanje z Izraelom. To, kar bi radi dosegli ozi- roma ohranili na Srednjem \'zhodu obe glavni svetovni velesili, je status quo oziro- ma nespremenjeno stanje. Radi bi zamrznili položaj, da ne bi še naprej »gnil« in ta- ko okužil odnose med obema velesilama do tolikšne mere, da bi prišlo do neposredne- ga »soočenja« in tako do mo- žnosti termonuklearne vojne. Toda to — srednjevzhodno vprašanje in okupacija CSSR — bi radi obe velesili rešili zunaj OZN, tako rekoč na štiri oči. Pri njunem reševa- nju teh dveh kriz jih sve- tovna organizacija ovira. Za- to na sedanjem zasedanju generalne skupščine veijetno ne bodo postavili na dnevni red ne Sredn,iega vzhotla ne okupacije CSSR. čeprav bo skupščina obravnavala kar 99 drugih vprašanj. Toda to ne pomeni, da delegati ne bodo o tem govorili Moskva in \Vashingt(»n bi jim rad;i čim l>oIj zamašila usta. Še nikoli ni bila pred\olil- na politična slika v ZDA ta- ko nejasna in meglena, kakor je zdaj. Demokratski kandi- dat za predsednika Hum. phrey se je naposled le odtr- gal — vsaj delno — oel in tako odprl pot novim prizadevanjem ne sa- mo za prihodnje sejme, mar- več sploh za večjo uveljavi- tev obrti v našem gospodar- stvu. M. BOŽIČ Zdaj pa vlečna vrv Dela pri gradnja turistič- nega centra Golte uspešno napredujejo. Tako so te dni začeli pokrivati zgornjo po- stajo žičnice, razen tega pa mpntirati tudi debelo jekle- no vrv, ki bo nosil dve gon- doli. Visoke anuitete Anuitete, ki jih mora celj- ska občinska skupščina pla- čevati za najeta posojila, so velika obveznost v proraču- nu. Tako že sedaj znašajo letne anuitete skupaj okoli 10 odstotkov občinskega pro- računa. Milan Božič Po zaslugi prvega sejma obrti je tudi Celje dobilo »ponte rosso«. Nastal je pred tribuno na glavnem sejemskem prostoru, kjer so zdaj številne prodajalne ad hoc za blago, pletenine in drugo. Posnetek je bil napravljen takoj po otvoritvi sejma, zato je tu še malo ljudi; pozneje in zatem vse dni pa je bil ta predel sejma najbolj obiskani prostor. (Foto: M. B.) ^ JOŽE HERLE človek bi zanj dejal, da ima vse poti v stopalu, v tistem istem stopalu, ki je največkrat obuto v težko okovane gorske čevlje. Verjet- no se bos počuti tako, kot gams v vodi. Jože Harle je že marsikaj srečal, tudi Abrahama. Člo- vek bi s težavo točno dolo- čil kje je doma. Hišo ima resda v Solčavi, toda v njej je bil verjetno v celem živ- ljenju najmanj. Za njega pra- vijo, da je doma v gorah, toč- neje vsepovsod tam, kjer je divjad. Toda le na desnem bregu Savinje. To je važno. Po tistem, kar se je zgodi- lo na Pohorju, ko se je iz obroča prebil le z nekateri- mi tovariši, na oni strani pa je ostala njegova družica, ko ji je rafal razcefral prsa in srce, ki je bilo le zanj, nosi s sabo pečat. Danes, po tolikih letih, ki jih je večino prebil sam s sa- bo v zatišju gozdov, ga to še vedno mori. Tare. čeprav je še danes trdno prepričan, da je bilo prav, da se je tu- di on zoperstavil vsej tisti golazni, ne more doumeti, da je pač on plačal zato večjo ceno kot nekdo drugi. On je izgubil ženo in pozneje tudi hčer. »A veš, da me je hčerka večkrat vprašala, če je bilo potrebno da ... Če je bilo treba tolikšno žrtev. Vidiš, čim več o tem razmišljam, toliko manj vem. Danes ne morem reči, da je bilo vsaj za nas vse to po- trebno. Toda, kdo je takrat vedel, da ni eden izmed po- gradov v Dachau pripravljen za nas? Kdo je vedel, da ena izmed krogel v Starem pis- kru ni tudi za nas?« Tako je to. Danes lahko marsikdo zine, češ, ti je bi- lo treba! Poglej onega, pa te- ga in tistega. Nobeden ni bil v hosti pa žive. In to veno- mer boljše. Kaj pa ti? Ženo si izgubil na Pohorju, sam si se lačen in prezebel potikal po gozdovih, drugi pa so do- ma sedeli. Na toplem in siti- Ničesar jim ne očitam. Ne, Vsak je zase vedel kako io kaj... O tem razmišljaš, ko sam tavaš med smrekovjem. Pra- viš sicer, da moraš delati to, ker je to tvoj poklic, saj si čuvar gozdno gojitvenega rezervata. Ti, ki preje niti pozneje nisi nikoli po nepo- trebnem ubijal, ti. ki si ra- sel sicer ob puški. Ta ti je tudi zdaj najpogostejša dru- žica, toda nisi njene cevi ni- si nikoli nameril v prsa, če druga cev ni bila uperjena vate. »Poglej kako se to spremi- nja,« praviš. »Zdaj prihajajo zopet sem. Prosijo me, naj jih peljem v log na gamsa, petelina, srnjaka ali medve- da. Toda povem ti. da že od daleč vidim vsakega, ki je bil takrat na oni strani in ubijal. Tudi pri nas. Teh se izogibam.« Jože, mar ne. zakaj tega ne more dojeti tvoja hčerka? O tem misliš? Pa ne misU, da samo tvoja hčerka. Pog- lej, star dedec si, v življenju si mnogo doživel, toda, ko te hčerka o tem pobara, se ji umakneš, da bi skril sol- zo. Sramuješ se tega. Toda boli te ono drugo, ne solza. Vse pogosteje se zatekaš na poti, ki jih dehš z gamsi. Praviš, da se življenje spre- minja, veš pa, da to ni tako. Belo ostane belo, črno pa črno. In če bi ti bilo treba, da bi se moral zopet odloči- ti, bi se odločil enako kot takrat. Ti to ne vidiš, toda tvoja hrbtenica se niti za spoznanje ni upognila, če- prav biješ boj sam s sabo. Toda kdo ga ne? NAIW V CELJSKI GARNIZIJI: 13 VOJAKOV SPREJELI V ZK Na zadnjem sestanku osnov- ^ organizacije Zveze komu- ■^stov v celjski gamiziji so govorili tudi o sprejemu mla- v ZK. Starejši vodnik I. '^a-se Franjo Molnar ter ka- petana I. klase Jovanovič Mi- '^^ir in Durdič Stamenko so predlagali za sprejem v ZK p mladih vojakov in dese- ^i^jev. Iz razgovora s sekre- ^rjem osnovne organizacije ^veze komunistov v celjski ^^iziji inžinerijskim kapeta- I. klase Ristom Bojovi- "^^^ smo izvedeli, da so vsi ■^ovosprejeti člani sami za- ^'"osiii za sprejem po pred- ■^^dnih razgovorih s svojimi starešinami ali aktivom ko- ''^^nistov v nižjih enotah. ^ Sekretarju osnovne or- ^i^izacije ZK kapetanu I. kla- Ristu Bojoviou smo po- ^^viij vprašanje kaj je po njegovem mnenju glavni vzrok za povečano zanimanje mladih za vstop v ZK? , »Eden glavnih elementov, ki vplivajo na povečano zanima- nje mladih za vstop v ZK je gotovo mednarodni položaj. Ta korak mladih je odraz solidarnosti in popolnega so- glašanja mladih z našimi sta- lišči in ukrepi. Tudi aktiv- nost starejših komunistov je precej pripomogla k pomlaje- vanju naše organizacije. Me- nim, da organizacijski prin- cipi ne morejo biti glavni ali edini element reorganizacije, temveč mora biti velik po- udarek tudi na^ pomlajevanju in razširitvi vrst Zveze ko- niunistov.« — Nameravate v vaši orga- nizaciji vključiti še več mla- dih? »Proces pomlajevanja ni kampanjska akcija. Mislim, da bi morala biti to stalna praksa vseh osnovnih organi- zacij Zveze komimistov. Naša organizacija je že meseca aprila vključila v ZK pet mla- dih podoficirjev, sedaj pa 13 vojakov in desetarjev iz enot majorja Franja Gusiča ;n ma- jorja Nikole Kneževića. Zani- manje mladih vojakov in sta- rešin za vstop v vrste 'lomu- nistov je vedno večje in mi jim ne nameravamo zapirati vrat, temveč nasprotno: omo- gočiti jim j« treba, da naj- lažje in najhitreje najdejo pot v naše vrste.« Med novosprejetimi člani ZK smo srečali tudi vojaka Vldojka Topalovlća, ki nam je povedal: »2e đial] časa sem želel, đa bi me sprejeli v Zvezo komu- nistov. Zadnji dogodki v sve- tu, posebno pa stališče naše partije so me vzpodbudili, da sem se najprej pogovoril s svojim komandirjem. Mislim, da je sedaj najprimernejši čas, da v teh težkih trenut- kih, mladi pokažemo svojo zavzetost in pripravljenost v vsakem trenutku.« Tudi Marko Vukič je že dalj časa želel, da bi bil sprejet v ZK. O nalogah in dolžnosti vojakov — komuni- stov meni: »Vojaki — komunisti mora- jo biti ▼ vsakem primeru vzgled svojim tovarišem ta- ko pri vojaškem pouku, na delovnem mestu kot v pro- stem času.« S. P. OBRAZI 3. oktobra 1968 Pri benzinski črpalki v Laškem so po treh letih, odkar ima INA tu črpalko, začeli asfaltirati cestni priključek. Sredina pri točilnih avtomatih pa ne b« tlakovana vse dotlej, dokler ne bodo kje izvrtali nekaj st-o granitnih kock ... (Foto: J. Kr.) Slab odnos do potnika Pred par dnevi sem bil na K:>zjanskem. V ta kraj prihaja vsako leto večje šte- vilo domačih in tujih turi- stov in vsako sezono TD Ko- zje zabeleži velik obisk turi- stov v to majhno območje Kozjanskega. Dne 19. 9. sem se zelo raz- očaral, kajti avtobus št. 23-27, ki vozi na relaciji Krško— Senovo—Kozje—Celje je imel p«r minut zamude, tako da sem še uspel vstopiti v av- tobus, ki bi moral odpeljati iz Kozjega ob 13.45. Na žalost me je sprevod- nik ozmerjal, češ, da ima zaradi mene sedem minut za- mude. Mislim, da me ne bd smel sprevodnik obsipavati z nedostojnimi besedami, ka- tere niso v predpisu službe- nega bontona podjetja IZ- LETNIK. Smatram, da sem bil pot- nik in ne to, kar me je ob- sipaval z grožnjam i sprevod- nik. Izjavil je, da lahko ob- računava v Celju, ker vem, da ni bilo več kot minuto za- mude zaradi mene in sem mu rekel, da lahko obraču- nava bo kar v avtobusu. Med tistim časom je stopil k me- ni šofer, ki je vljudno, kot seveda spada v pravilnik službe IZLETNIKA, mi raz- jasnil ter naju pomiril in nadaljeval vožnjo do Celja. Vprašani se, ali ima ta spre- vodnik, ki je službujoč v av- tobusu, pr^lviien odnos do potnikov? želel bi, da tega sprevodnika na to opozori uprava, da bi imel v bodoče boljši odnos do potnikov. Potnik, ki je priča tega ne- razumevanja, tov. Leskovšek iz Velenja, je bo stvar s pri- zadetostjo tudi opazoval. JOKAN MATEVŽ Ke-r^-nikova 3, Velenje Ilira narave Na pragu jeseni se je na- rava še poslednjič poigra- la. V tem primeru s pa- radižnikom, ki mu je dala prav nenavadno obliko. Zrasel je na vrtu na Ostrožneni, pokazat pa nam ga je prinesla Irena. In ker je v zadevi res naj- bolj važen paradižnik, naj tako tudi ostane. OGLAŠUJIE V CELJSKEM TEDNIKU OB RAZSTAVI URBANISTIČNEGA NACRTA ZA MESTO CKIJE v Ze pred 100 leti Urbanistični načrt mesta Celja, ki ga je izdelal zavod za napredek gospodarstva, je razstavljen. Tako je v javni razpravi dokument, ki opo- zarja na urbanistični razvoj mesta in kaže hkrati na nje- gove glavne probleme. Načrt je nujen, saj brez načrtnosti ni napredka. To pa tudi ni edini načrt, ker lahko o na- črtni gradnji in urejevanju mesta govorimo že dosti prej. Nekaj teh podatkov je ob otvoritvi razstave urbani- stičnega načrta mesta Celja posredoval tudi inž. Darko Maligoj, predsednik »veta ?ja urbanizem, gradbene, kjmu- nailne in stanovanjske 23ade- ve skupščine občine Celje. Kot zaselek človeških biva- lišč je bil dvignjeni teren med Voglajno in Savinjo že v kameni dobi. V rimski do- bi je bila naselbina organizi- rana v pravokotniku, s pra- vokotJiimi križišči ulic in z odlično kanalizacijo, ki del- no služi še danes. To rim- sko naselbino so porušili vzl-K>dni in zahodni Gobi ter Huni. Doba agrarne reforme od 7. do 12. stoletja je zna- čilna za stalno menjavo uprav- ne pripadnosti Celja, vse tja do ustanovitve savinjske mar- ke med letoma 1122 in 1137. Vladajoči grof je živel v zgornjem gr.odu. V obdobju srednjeveškega tržišča se leta 1331. naselje prvič omenja kot trg, obdan z nasipom, vodnimi jarki in lesenim plotom na predelu sedanjega Tomšičevega trga. Takrat je bila zgrajena tudi spodnja graščina. Dne 11. aprila 1451. leta dobi Celje na- ziv mesta. Mesto je štelo okoli 800 meščanov, pred- vsem svobodnih trgovcev in in obrtnikov. V tej dobi se v mestu pojavi temeljni pro- metni križ ceste vzhod—za- hod oziroma sever—jug. Leta 1717. je bila moderni- južna železnica do Celja. Le- ta 1891. je bila zgrajena sa- vinjska železnica, 1905. pa že- leznica proti Rogaški Slatini. Leta 1727 je biia moderni- zirana cesta Dimaj—C:Je- Ije—Trst, leta 1816. pa cesta Celje—Zidani most. In zdaj pridemo do prve- ga mestnega razširitvenega in regulacijskega načrta, ki je bil izdelan 1871. leta. Štiri leta pozneje so ga dopolnili. Leta 1882. je bil izdelan dru- gi regulacijski načrt, 1889. pa tretji načrt. Leta 1901 pa je bil izdelan in sprejet prvi ureditveno-zazidalni načrt za Otok. šest let pozneje ]e enak načrt dobilo Dolgo po Ije, leta 1911. pa je tak nnčrt dobilo še Gaber je. Leta 1935. je bila združitev mestne in okoliške celjsKe občine, leto dni pozneje pa beležimo kot začetek del na regulaciji Savinje. Na nate- čaj je prispelo enajst rešitev. Leta 1940. je bil izdelan defi- nitivni generalni urgani- stični načrt, ki ga je občina potrdila 31. decembra 1940., ki pa zaradi skorajšnje oku- pacije ni bil realiziran. Leta 1951. je bil izdelan pr- vi povojni urbanistični plan, pet let pozneje pa je Oii izde- lan in potrjen zazidalni na- črt mesta Celja. Let:) 1960 označujemo kot zače'^k re- gulacije Savinje. Leta 196^ je bil izdelan in javno razgrnjen osnutek urbanističnega načr- ta. Zaradi pripomb industri- je, da je v načrtu premalo površin zanjo, je bil ta na- črt zavrnjen. Leta 1964. je bii izdelan urbanistični program občine Celje in z oalokom sprejet. Zaradi spreminjajoče zakonodaje pa ga je bilo po- trebno spremeniti. Tako je bil letos izdelan nov u'-bani- stični načrt na osnovd novih smernic in zakonodaje. In ta načrt je zdaj razstavljen v prostorih Narodnega doma. —mh Priznanja za j najlepše rože] Celjsko olepševalno ki tu- ristično društvo je bilo tudi letos organizator tekmovanja za naj'lepše rože na oknih in vrtovih. Poziv za gojitev cvet- ja je naletel na polno ra- zumevanje. Medtem ko je la- ni v tem tekmovanju sodelo- valo okoli 1.200 gojiteljev cve- tja, se je letos to število po- vzpelo na 1.820. Tekmovanje je vodila po- sebna komisja, ki ji je pre- sedovala prof. Silva Vrhovec- Puntarjeva. Prvo nagrado v znesku 20.000 .starih dinarjev je komisija podelila železničar- skemu bloku ob Trubarjevi ulici št. 18 do 24, drugo v zne- sku 15.000 starih dinarjev pa bloku ob isti ulici št. 10 do 16. Kot posebno prizadevni go- jitelji cvetic bodo dobili prak- tične nagrade: Stanko Vodeb, Aškerčeva 11; Malči Gro- belnik, Božičeva 4; Altoinca Marinič, CelesLinova 3; Cil- ka Ohiba, Cele&tinova 9; Amelija Mastnak, Celesitino- va 11; Sonja Lavrenčič, Drap- šiiraDa-a 2 a; Alojz Konda, Dobojsika 21; Franc Mlakar, Grčarjeva 8; Joee Juirioki, Gnčarjeva 18; Franc Koiar, Hrašovčeva 8; Olga Go- rišek, Nazorjeva 2; Panika Jevševar, Nušičeva 2; Marja- na Belaj, Puncarjeva, nova hi- ša; Ivo žmaher, Puncarjeva, nova hiša; Amalija Lesjak, Naaorjeva 21; Marta Bratne- mar, Uhca bratov Vošnja- kov 49, Martina Nikolič, Ša- ranovičeva 4; Marija Vehovec, Vilharjeva 8, Prane Korber, Cufarjeva 6; Joško Rozman, Grobarjeva, nova hiša; Mari- jan Petan, Dobo j sika 18. Jože Unverdorben Nedavno nas je nenadoma zapustil v sta- rosti 70 let zaslužni celjski šolnik, ravnatelj posebne šole v pok. in b. pedagoški svetovalec za posebne šole tov. Jože Unverdorben. Pokoj- nik se je rodil dne 11. avgusta 1898 v Rogaški Slatini, študiral je v Mariboru in med obema vojnama defektologijo ter je opravil defekto- loški diplomski izpit v Beogradu. Kot učitelj je služboval v Zrečah, pozneje pa se je posve- til vzgoji mentalno nerazvitih otrok in mladi- ne in je na našem teritoriju ustanovil zadevne pomožnošolske razrede v Rogaški Slatini. Med drugo svetovno vojno je prestal v nemškem ujetništvu mnogo hudega. Po o.svoboditvi leta 1945 pa je po naročilu okrožnega ljudskega od- bora v Celju pričel z reorganizacijo posebnega šolstva na celjskem območju in leta 1946 .je dobilo po njegovi zaslugi Celje samostojno po- sebno (tedaj pomožno) šolo, ki .je postala ma- tica celotnega omrežja danes vidneje razvija- jočega se po.sebnega šolstva na terenu Celja in okolice. Začel je orati ledino, zbiral ,je krog sebe za vzgojo duševno prizadetih zainteresi- rane kadre, ki jim je bil požrtvovalen mentor in voditelj. Od vsega početka se je vključil v sindikalno organizacijo in je bil več let tudi pred.sednik sindikata prosvetnih delavcev os- novnih šol v Celju. Bil je priznan predavatelj in je iz svojih bogatih izkušenj z dela z dušev- no prizadetimi mnogo da,|al učiteljstvu, pre- daval je po kolektivih, na seminarjih in v uči- teljskih tečajih. Svoja zanimiva predavanja je znal podkrepiti tudi z demonstracijami, s či- mer je zainteresiral mnoge učitelje in javne delavce za problematiko vzgajan,)a in izobraže- vanja mentalno nerazvitih. Že od v.sega začet- ka .je posvečal potrebno pozornost tudi vzgoji staršev, saj je že davno spoznal, da so prav starši najpomembnejši vzgojni dejavnik ne sa- mo normalnih otrok, maneč še posebno du ševno prizadetih. Njegova »šola za starše« je bila vedno dobro obiskovana in starši so se pri njegovili predavanjih mnogo naučili. Za svoje požrtvovalno delo je prejel dve odliko- vanji in Žagarjevo nagrado. — Zaslužnega šol- nika in i>edagoga bomo ohranili v najlepšem spominu! A. P. NAŠ KOMENTAR: Z razvojnimi programi ne morejo biti zadovoljni Ni naključje, da je na zadnji seji zbora delovnih skupno- sti celjske občinske skupšči ne več odbornikov oziroma udeležencev kritičnega raz- govora o gibanju gospodar- stva v prvem polletju letos, govorilo o programiranju v delovnih organizacijah pa tudi o vsklajevanju razvoj nih prjgramov v okviru pa- noge in ne nazadnje občine. Znano je dejstvo, da velika večina delovnih organizacij ta- kih programov nima, v mno- gih primerih pa niso vsklaje- ni s sorodnimi delovnimi or- ganizacijami in podobno. Ko je^-posebna komisija ob- činske organizacije Zveze ko munistov analizirala tudi to področje, je ugotovila, da razvojni programi niso v ce- loti vsklajeni z realnimi po- trebami pa tudi s cilji go- spodarske in družbene re- forme. Slabost prenekaterih takih načrtov je še v tem, da upo- števajo samo pokazatelje znotraj delovne organizacije, predvsem proizvodne zmog- ljivosti, malo ali nič pa se naslanjajo na tržišče, na nje- govo strukturo in na vred- nostne kriterije kot so ren- tabilnost, ekonomičnost in drugo. Ta ugotovitev prese- neča, zlasti še, ker so pri- marni indikatorji, ki naj bi vplivali r>a razvojni proces, to pa so trg, vrednostni po- kazatelji in drugi, potisnjeni v drugi plan. Ugotovitve povsem jasno narekujejo, da bo treba takš- ne razvojne programe ne sa- mo popraviti, marveč jih bu- di vskladiti s tistimi okoli- ščinami, ki bistveno vpliva- jo na poslo\'Tke in proizvod- ne uspehe. M. B. TUDI LETOS V CEI.,IU Gostinsko turistične prireditve Kot ie nekaj let z»p«M-Ntjznal, čeprav se ni vanj ni- koli spustil. Ob prvih jutra- njih urah S3 iz brezna izivilek- li ranjenca in ga nemudoma prepeljali v bolnišnico. K sreči ni v življenjski nevar- nosti. Tako je Rozman s tovariši hitro pomagal ponesrečenemu tovarišu. Človek bi rekel, da je to majhna stvar. Toda majh- na stvar ni, če v pravem tre- nutku veš in hočeš pomagat. —ez ŠOŠT.ANJ je bil med prvimi mesti, ki je dobilo so- dobnejšo — fluorescenčno razsvetljavo. Toda, kot je že v življenju, je tudi šoštanjska razsvetljava zasta- rela. Večidel jo .sedaj obnavljajo in bo prav takšna kot drugje po svetu. Se razume: spet sodobna. JUBILEJ V POLZELSKEM »GARANTU« Prejšnji teden so v polzel- skem Garantu proslavili 120- -letnico lesne in 20-letnico po- hištvene industrije. Ob tej priložnosti je bilo na Polzeli več športnih tekmovanj, ki so privabila mnogo gledalcev, športniki so se pomerili v nogometu, odbojki namiznem tenisu in šahu. Osrednja prireditev je bila v tovarni Garant, kjer so se med drugim spomnili razvoja podjetja, katerega predhodni- ca je bila skromna žaga. Da- našnja tovarna pohištva, ki je v dvajsetih letih obstoja do- življala mnoge težke preizku- šnje, je bila spočetka invalid- sko podjetje, ki se je ukvar- jalo tudi s pletarsko dejav- nostjo. Za sodobnejšo proiz- vodnjo so bili potrebni veliki napori kolektiva, ki mu niti združitev z lesnim podjetjem v Šempetru niti kasnejša in- tegracija z LIK Savinja ni prinesla zanesljive perspekti- ve. Zato se je tovarna pred tremi leti zopet osamosvoji- la. Ob proslavi dvajsetletnice se je vodstvo podjetja spomnilo vseh svojih članov, tudi upo- kojenceiv, in jim izročilo spo- minska darila. Prav tako je podjetje Garant obdarilo vse družbene organizacije na Pol- zeli, njegovo gasilsko društvo pa je ob tej priložnosti dobi- lo novo gasilsko črpalko, vre- dno milijon 700 tisoč S din. T. T. Prijateljski stiki Lani poleti je me.stni odbor RK iScštanj razvil svoj prapor. Ob tej priliki je prišlo na pobudo organizacije KK Fohnsdorf v Av- striji do prijateljskega medseboj- nega srečanja, ki se ga je udele- žilo 20 članov RK iz fohnsdorfa. Takrat so se tudi dogovorili, da bodo .soštanjski in velenjski člani RK ob prvi priliki vrnili obisk, kar se .je uresničilo 15. septembra letos. Tega dne je namreč imel RK Fohn.sdorfa svojo vsakoletno prireditev — poulično zbiralno akcijo in koncert domače rudar- ske godbe na pihala, ki je že večkrat gostovala v Šaleški dolini. Iz Velenja in !^oštanja se .je ude- ležilo tega snidenja 49 članov z dvema praporoma. Ob tej priliki je nastopil v Fohnsdorfii tudi pev- ski oktet iz Šoštanja. Na.š dopisnik Franjo Stanovšek iz Šoštanja nam je v zvezi s tem med drugim napisal, da je bilo to snidenje po preteku enega leta prav prisrčno in prijateljsko. Udeleženci so izmenjali oboje- stranske izkušnje okrog dela v humanitarni organizaciji. Pred- sednica RK iz Šoštanja Rezika Gmajner je v svojem pozdravnem govoru povdarila, da temelji or- ganizacija RK na bazi mednarod- nega udejstvovanja z enakimi hu- manimi nalogami in cilji. To med drugim dokazujejo tudi stiki obeh organizacij Rdečega križa. Domačini so pripravili obisko- valcem s slovenske strani pogosti- tev, na kateri je spregovoril tudi župan Fohnsdorfa g. Lackner in izrazil splošno zadovoljstvo nad tem prijateljskim srečan.jem. KOLINE NA ORREŠLJU CELJSKI PLANINCI Z RAZNIMI PRIREDITVAMI BOGATE VISOKO OBLETNICO # LETOŠNJE SVEČANOSTI PL.VNINCEV VSE SLOVENIJE, SO KOT KAŽE, PORAZDELJENE CEZ VSE LETO. 9 OSREDNJA PRIREDITEV JE BILA VSEKAKOR V LOGARSKI, TODA TUDI ZDAJ CELJSKI PLANINCI NE MIRUJEJO. % PRIHODNJO SOBOTO IN NEDELJO BO NA OKRESLJU VELIKO TOVARIŠKO SREČANJE ALI KOT PRAVIJO: PL:\NINSKE KOLINE Poleg tega, da so naši pla- ninci praznovali 75. obletnico planinske zveze Slovenije, Celjani pa pravtako 75. oblet- nico obstoja planinskega dru- štva, je letos 60 let, odkar imamo r^a Okrešlju planin- sko kočo. Prav v zvezi s tem prazno- vanjem, je bilo letos življe- nje v tem prelepem delu na"^ ših gora izredno živahno. Ne samo to, da je letos Okrešelj predstavljal eno izmed izho- dišč plezalnih tur članov med- narodnega plezalnega tabora, se je zdaj spremenil v kraj, kjer svečanosti nadalju jo. čeprav letošnje poletje ni bilo naklonjeno planincem in ljubiteljem gora, je bilo obi- skovalcev kljub temu mno- go. Ker se je jesen v naših gorah že močno vgnezdila, so celjski planinci pripravili za prihodnjo soboto še eno sve- čanost, ki temelji predvsem na tistem pristnem, za planin- ce in ljubitelje gora tako zna- čilnem vzdušju. Gre za pla- ninske koline na Okrešlju. Tovariško srečanje na Ok- rešlju je v sklopu praznova- nja šestdesete obletnice cto- stoja koče na Okrešlju. Po tem tovariškem srečanju bo koča predvidoma odprta in oskrbovana le še do 20. ok- tobra. V tem času pa pona- vadi već ni možen varen do- stop do nje za tiste, ki naše gore občudujejo in se z nji- mi ne spoprijemajo. —ez Govedoreja na Vranskem Najprimernejša se zdi rjava pasma Zadnja razstava živine na Vranskem je pokazala, da je to območje pomemben živino- rejski okoliš Savinjske doli- ne, saj pridelajo letno 100 ton govejega mesa. Zlasti v zad- njih letih je močno prizade- vanje, da bi živinorejo razvija- li še hitreje, zato so pričeli intenzivneje uveljavljati čisto- pasemske krave in telice rja- ve pasme. Rjava pasma je namreč po mnenju strokovnjakov kmetij- skega kombinata že pred le- ti pokazala, da je zelo pri- merna za rejo v kmečkin hle- vih Savinjske doline. Na vran skem območju je še nekaj krav rjave pasme, ki sj jih tu pričeli uveljavljati pred dvanajstimi leti in pomenijo njihove potomke solidno os- novo za rvadaljnje širjenje te pasme. Pasemska zamenjava je bila močnejša zlasti pred tremi leti, ko se je stalež krav in brejih telic povečal na 60 glav, lani je dosegel že 205 glav, letos pa 231 glav. Menijo, da s tem prizadevanj še ni konec, saj je na območ- ju obrata Vransko še vedno blizu 430 krav, ki so potom- ke križank ali pomurske pa- sme, te pa ne ustrezajo pro- izvodnji mleka in mesa. Prav tako je za zdaj tudi stalež či- stopasemskih živali poprečne oziroma podpoprečne plemen- ske vrednosti in .še od rejske- ga cilja, ki bi ga radi dosegli z rjavo pasmo — ta jo nam- reč velika mlečnost krav in kvalitetno meso govedi. Da bi mogli to doseči, bodo mo- rali, kot menijo, povečati mol- zno kontrolo in med drugim izboljšati tudi rejske razmere. Med Radečami in Sevnico Med Radečami in Sevnico so pred kratkim začeli s trasi- ranjem in gradnjo dela no- ve in stare ceste med Rade- čami' in Sevnico. Do konca junija naslednjega leta bodo asfaltirali 8 km stare ceste in na novo zgradili 3 km nove ceste, s katero se bodo izog- nili nepreglednim serpentinam na tem odseku. Cesta bo ime- la 7,5 m široko asfaltno ce- nevarnosti srečevala tudi tež- ja vozila, kar sedaj nd bilo mogoče. Gradnjo ceste je pre- vzelo gradbeno podjetje Gra- diš iz L-abljane. V času dveh dni je dvanajst delavcev op- ravilo zemeljska dela"^ *.ol- žini več kot sto metrov. De- lavci delajo na trasilTovc ce- ste ^6 zjutraj do 6 zvečer. M. BRJOCL 3- oktobra 1968 Zadnje priprave pred kur- jenjem malih ognjev je spremljalo veselje na ob- razih malih tekmovalk. Veselo poletje rogaških tabornikov Začelo se je šolsko leto in otroci vsekrižem obujajo spomine na pri,jetne počitniške dni. Mno- gi se imajo s čim polivaliti. Ve- lik delež prijetnega počitniškega življenja gre pripisati tudi tabor- nikom, saj so organizirali marsi- kaj zanimivega. Medvedki in če- belice iz Rogaške Slatine so naj- prej na republiškem mnogoboju v Divači pobrali prvo mesto v skup- ni uvrstitvi, nato pa so odšli na Sutjesko, kjer je bila proslava 25-letnice bitke na Sutjeski. Med najzanimivejša doživetja na tej veličastni lOdnevni akciji štejejo pripoved borca, ki, je bil kurir Save Kovačevič*, potem obisk grobnice 3301 borca, obisk Savi- nega groba, ogled mesta, k.ier so Nemci pobili 1000 ranjencev, 200 bolničai-k in 36 zdravnikov. Med lepa doživetja pa prištevajo tudi obi.sk jugoslovanskih književnikov, med njimi ,\ntona Ingoliča, pa večerne nastope, kjer so poželi največ aplavza prav .Slovenci in sicer skupina narodnih noš iz Rog. Slaiine. Slovesen je bil tudi zaključek, ko so za vsako repub- liko spustili raketo, med kateri- mi je najlepše gorela slovenska, posvečena miru in prijatel.istvu vseh otrok sveta. Otroci iz Rogatca, Rogaške Sla- tine, .»^marja in Šentvida pa .so preživeli tudi zitnimive dni na ta- borjenju v Karigadorju v Istri. Bilo jih je kar 120 in meti njimi so bili nekateri prvič na morju. Mnoge otroške igre so naredile taborjenje pestro in privlačno. Rogačani in .^marčani so skleni- li, da tudi .sami ustanovijo ta- borniške enote. J. L. Bogati občani? zato lahko plačujejo kazni za prekrške Kot verjetno še marsikje je tudi v šmarski občini ve- dno več prekrškov. Ugotovitve občinskega sodnika za pre- krške kažejo, da so od 1965. do 1967. leta porasli za 465 primerov ali 44 odstotkov. Samo lani je bilo 1511 postop- kov, od tega 217 zoper povratnike; 1123 oseb je plačalo denarne kazni v višini 102.040 Ndin, 19 oseb pa je bilo »aprtih 109 dni. Na prvem mestu te neizo- gibne bilance so cestno pro- metni prekrški, ki so se v z.adnjih treh letih povečali za 334 primerov. Lani se je mo- ralo 590 oseb zagovarjati za 727 prekrškov; med njimi pa je bilo največ voznikov mo- pedov in tistih, ki so vozili brez dovoljenja. Sodnik jim je izrekel denarne kazni v povprečju 69 N din; za pre- krške, ki jim je botroval al- kohol pa od 80 do 300 Ndin. Nekateri občani so ostali tu- di po tri mesece brez vozniš- kega dovoljenja. Kljub temu, da kazni niso bile najnižje, bo po mnenju občinskega so- dnika v bodoče ukrepati še strožje, za težje prekrške pa odrejati tudi zaporne kazni. Hkrati je bilo v šmarski občini nekaj manj prekrškov zoper javni red in mir — la- ni 339, leta 1965 pa 359. Med kršilci oziroma keiznovanimi je tudi vedno manj mladine (1965—13, lani le 3! X, na manj- še število pa so vplivale pred- v^sem strožje kazni. Tako je 264 oseb plačalo poprečno 69 N din, 16 občanov pa je bilo zaprtih 94 dni. Tudi delež prekrškov z go- spodarskega področja ni maj- hen. Tako je gozdno gospo- darstvo prijavilo 82 primerov nedovoljene sečnje in prede- lave lesa, republiški promet- ni inšpektor pa 44 voznikov, ki so s svojimi vozili preko- račili dovoljen osni pritisk. Kršitev predpisov o obrtni- štvu, javnem prevozu zaseb- nikov, gostinstvu, nedovoljeni trgovini, delovnih razmerij itd. je bilo 51, to pa kaže, da in- špekcijske službe še niso do- volj učinkovite. Nujno bi bi- lo zato poostriti kontrolo o izvajanju gospodarskih pred- pisov. V letošnjem prvem polletju je 900 občanov zagrešilo 1110 prekrškov; nekoliko manj je bilo kršitev s področja gospo- darstva, več pa primerov staršev, ki so prekršili zakon o osnovni šoli, ker svojih ot- rok niso redno pošiljali v šolo. šolska vodstva bi mo- rala take primere prijaviti že po desetih neupravičenih iz- ostankih, ne pa šele, ko je teh izostankov pri kakšnem učencu že sto. Zanimivo je, da je v teh primerih ved- no manj otrok, ki ne bi mog- li v šolo, ker jih starši obre- menjujejo z delom, pač pa povečini izostajajo, ker so za- radi slabših učnih uspehov izgubili veselje do šolanja. D. H. PREDNOST POSLOVNEGA SODELOVANJA Z VEČJO DELOVNO ORGANIZACIJO Za vse boljši kruh... v Konjicah bodo rekonstruirali pekarno »Rogla« v začetku poletja se je ko- lektiv i)ekame »Rogla« v Slov. Konjicah odločil, da sa- mostojno nadaljuje svojo pot m da sami poiščejo rešitve nekaterih težav, ki so jih povzročile slabe naprave, po- manjkljiva kvaliteta :n mor- da tudi premajhna iznajdlji- vost. Na referendumu so z vtcmo glasov zavrnili pred- log o združitvi z Ijuoljan- skim podjetjem »žito«. Mar- sikdo je bil tedaj prepri- čan, da bo kolektiv zaradi te- ga glava še hudo bolela. To- da zadnji rezultati gospodar- jenja ter uspešno sodelovanje s celjskim podjetjem »Merx« vlivajo vero v zaupanje v la- stne sile kolektiva. Predstav- niki obeh delovnih organiza- cij so se namreč dogovorili za tako obliko poslovnega so- delovanja, ki bo pekarni »Ro- gla« omogočila uresničitev in- vesticijskih in rekonstruitcij- skih načrtov, »Mencu« pa pri- dobiti pomembnega odjemal- ca. S 100 milijoni dinarjev kredita bodo v konjiški pe- karni uredili skladišče, cbe peči, zgradili nov sJaščičar- ski obrat ter modernizirali ves postopek pri peki kruha in izbranih vrst peciva. Ta nujnost je bila tudi glavni vzrok, zaradi katerega je »Rogla-« iskala tesnejše pove- zave s kakšiio večjo sorodno delovno organizacijo. Razmeroma ugodni rezul- tati gospodarjenja v prvem polletju — ustvarili so za okrog 8 milijonov starih di- narjev viška dohodka nad iz- datki — pa so posledica več- je iznajdljivosti in prizadev- nosti tako v vodstvu, kot tu- di v celotnem kolektivu. Zdaj so prodajalne kruha uredili v skoraj vseh večjih krajevnih središčih — celo v Vitanju jo bodo odprli v kratkem. Vse te prodajalne zalagajo tudi s svežim pecivom in različnimi slaščičarskimi izdelki, katerih glavna odlika je, da so pri- pravljeni iz naravnih živil. Večje elastičnosti so se loti- li celo pri razvažanju svojih izdelkov, saj so se v zad- njem času že večkrat z nato- vorjenim kombijem podali celo na mariborsko Pohorje, kjer so v hotelih in planin- skih kočah našli zadovoljne in presenečene odjemalce. Računajo, da se bo poizi- mi povpraševanje po kruhu nekoliko zmanjšalo, saj je na konjiškem območju še krepko ustaljen običaj, da ob tem času pečejo kruh doma. Ta izpad pa namera- vajo nadomestiti z večjo pro- izvodnjo najrazličnejših peciva, zlasti keksov, pj.,- ^' terih i>oskušajo zagotoviti jo izbiro, kot smo je vai v drugih pekarnah. Ta čitev je gotovo zelo na x^ stu, saj je dohodek podj^" in s tem tudi zaslužek član''* kolektiva odvisen od ustva^ jenega prometa. Kolektiv »jaf gle« je torej trdno odlotSen da se izkoplje iz dosedanj^^ težav. To bi storili tudi, ^ bi bilo treba nekoliko tr^j^ je zategniti pas. Taka pw pravljenost pa seveda podpori in razumevanju ostalih dejavnikov ne mor^ ostati brez rezultatov. Nova Šola v RoM v Rogaški Slatini, kjer je prob- lem osnovnega šolstva šmarske ob- čine največji, bodo prihodnji mesec pričeli graditi novo šolo. Za ta namen imajo zagotovljenih 370 milijonov S din, od tega 180 milijonov iz republiških virov. Solo, ki bo stala v bližini mladin- skega doma, bi lahko pričeli gra- diti že prej, vendar za to vsoto niso mogli dobiti gradbenega iz- vajalca. V novi zgradbi, ki bo predvido- ma dograjena do 1970. leta bo 16 sodobnih učilnic, poleg te^^a pa seveda tudi vsi drugi potrebni prostori razen telovadnice (za katero namreč ni dovolj denar- ja). Kolikšnega pomena bo nova šo- la za Rogaško Slatino, najbolje ilustrira podatek, da so obstoječe učne kapacitete praktično izčrpa- ne, saj je v oddelkih od 35 do 38 učencev, v dveh pa celo po 40, kar seveda ne ustreza pedagoškim normativom in otežkoča delo. V^seh učencev, ki obiskujejo osnovno šolo v Roga.ški Slatini, .je trenutno 830. računajo pa, da jih bo v dvajsetih letih najmanj 1.000 in bo potemtakem z izgradnjo no- vega poslopja odpadla skrb za njihovo normalno namestitev. DHR Aktivnost konjiških komunistov Na občinskem komitejii Zveze komunistov v Slov. Ko- njicah se že pripravljajo nji volilno konferenco za izvolj., tev delegata za kongres Zve- ze komunistov Jugoslavije. Ob tej priložnosti pa bodo raa- pravljali tudi o nekaterili drugih aktualnih vprašanjih iz našega družbenega in go- spodarskega življenja, kot zla- sti o pojavih neupravičenega bogatenja ter različnih dru- gih deformacijah. Hkrati s pripravo volilne konference pa v vodstvu občinske orga- nizacije Zveze komunistov že sestavljajo program izobraže- vanja v novi jesensko-zimski sezoni. Ta program bodo us- kladili z medobčinskim sve- tom, saj so TOdstva Zveze ko- munistov sklenila, da bodo nekatere akcije 'pripravljali skupno. Prodajajo mlado živino J) Ali bo priliodnje leto pri- manjkovalo živine za raz- plod? 0 Odkupne cene živine ob- čutno padle. Verjetno v šentjurski obči- ni letos ni bilo sestanka ob- čanov, na katerem ne bi raz- pravljali tudi o težavah v ži- vinoreji, ki prinaša zaseb- nim kmetovalcem na tem pf>dročju ob normalnih pogo- jih sicer dober zaslužek. Največ pripomb je bilo slišati na račun nizkih od- kupnih cen in hkrati viso- kih cen v prodaji na malo. Na nekem sestanku je eden izmed občanov dejal: »Ne gre mi v glavo, da da- nes prodam živinče po tej in tej ceni^ ko mi pa čez dva dni zmanjka mesa, kupim v mesnici tisto kar sem pro- dal za enkrat in še čez višjo ceno po kilogramu.« Takšnih in podobnih pri- pomb je bilo še več. Sicer pa poglejmo nekate- re številke, ki jasno kažejo, da stanje v živinoreji na šent- jurskem področju ni najbolj zadovoljivo, prav zaradi niz- kih odkupnih cen. V prvih šestih mesecih te- ga leta je bilo odkupljenega blaga od zasebnih kmetij- skih proizvajalcev v višini 5.372.127 novih dinarjev ali za približno odstotek manj kot lansko leto v enakem obdobju. Vrednostno je od- kup stagniral, flaično pa se je povečal, čemur je vzrok znižanje odkupnih cen, pred- vsem pri živini. Pri mesnatih prašičih je odktipna cena padla z 6,85 Jia 5,30 dinarjev pri kilogramu, kar pomeni znižanje kar za 23 odstotkov. Cena pri pita- nem govedu je bila 5,21, na- to pa 5,04 in pri teletiH 7,50, potem pa je padla na 6,80 po kilogramu. Torej občutno znižanje cen, ki se je prav gotovo poznalo v zasebnih kmečkih gospodarstvih. Vzro- ki so jasni. Izvoz je bil otež- kočen, domači trg pa ni mo- gel sprejeti vsega in je tako nastalo neskladje med po- nudbo in povpraševanjem. Mnogi kmetje so bili prisi- ljeni oddati živino tudi pod realno vrednostjo zaradi po- manjkanja krme. Najbolj zaskrbljujoče pri tem pa je, da so kmetijski proiaiajalci oddali v zakol predvsem mlado živino, torej kvalitetno, medtem ko je slabša ostala v hlevih. Tako v Šentjurju prihodnje leto pričakujejo zmanjšanje stale- ža, saj bo primanjkovalo osnovne živine, torej živine za razplod. V klavnici so imeli v pr- vem polletju letos mnogo de- la. Zaklali so 7.791 komadov živali, katerih skupna teža je bila 920.656 kilogramov. Naj- bolj je porastel zakol mesna- tih prašičev, zakol krav in volov pa je občutno upadel. Takšno stanje i>a pomeni da bodo razprave o živinore- ji na šentjurskem področju še nekaj časa zelo aktualne. M. SENIČAR Smarčani so veseli in dobrodušni ljudje. Eno je zanesljivo^ da ime Šmarje ne pri- haja od šmarnice, kajti njega dni, so bile itam gor pri svetem Rok' še gaurce sim pa taj« z dobro žlahtno trtico, smarčani bi ne bili to, kar so, če vsak dan koga na drobno in vsake kvarte koga na de- belo ne bi potegnili, če so potegnjeni, itoično prenašajo poraz, še več, navihano se muzajo, kajti »posojilo se vračila ve- seli«. VS VERJEMITE SMARČANU NJEGOV DOBER DAN ZA DNE, POČAKAJTE VE- ČERA! POTEGAVŠČINO, KI TO NI BILA, PRIPOVEDOVAL PEPI SMEH: Zaradi odvečnega zloga če kdo misli, da je samo Šmarje kot središče občine znano po potegavščinah, se moti. Za dokaz na primer dogodek iz Podčetrtka. . . Na podeželju, zlasti pa vzhodno od Ce- lja je nepisano pravilo, da v vsakem kra- ju velja za nosilca vsega po navadi en človek, ki je sposoben organizator in ki tudi precej ve, če pa pozna še dosti vpliv- nih osebnosti, *fcoliko bolje. Tak človek je v Podčetrtku Renier, in je bil tudi pred leti, človek, h kateremu se je oglasil vsak; občan ali visok funk- cionar, moški ali ženska, civilist ali mi- ličnik. Kdo bi po kakšnem ducatu let vedel, kaj je tisbikrat tako močno zavzemalo misli Franceta Renierja, da mu je pri- imek okrajnega sekretarja partije Vinka šumrada tako zelo ležalo ... — Hm, hm. Seveda, seveda ga poznam. Se bo že kako uredilo. Samo k telefonu skočim in pokličem. Pričeka-jte malo, dru- govi ...! Takole je besedoval z dvema prišleko- ma, inženirjema iz rudnika z one strani Sotle. Besedoval in morda pomislil na to, kako dobro je, če bo spet poleg, ko bo šlo za kakšno veliko stvar —, morda se pa le kaj izcimi tudi v korist Podčetrtka. — Halo, halo! Je tam Celje, okrajni komite? Je tovariš sekretar tam? Ga ni? Na neki konferenci?! Prosim sporočit« mu, da mora nujno priti v Podčetrtek, čakata ga dva inženirja iz republike Hr- vatske. Prosim, zares nujno .. . Renierjeva gosta sta čakala in čakala, nekaj pojedla in popila in čez čas le dO' čakala. Cm mercedes z okraja je pripre šil v trg . .. Iz avta je izstopU takrat predsedn* okrajne zadružne zveze Franjo Lubej opravičil sekretarja šumrada, ki ni niog^' — In zakaj gre, se je tovariš LuWJ obrnil k inženurjema. — Pa dobro, kako druga šumara nein*.' možda čete nam vi pomoči. Mi za rudnik u Pregradi nužnotrebamo jed"^ .dvadeset kubika jam&kog drva . . . Gostitelj Renier je osupnil: — ali drugovi, t» ni kak nianipu'^ z lesom, to je predsednik OZZ in poslanec ... — Dobro, dobro, če ne toliko, pa m^'' samo nekaj kubikov jamskega lesa P^"^' bujemo.... — To bomo ureddii z gozdarjem, > hitel Franc Renier, da bi zadevo — Stvarno bo bolje, če se pogovorm s šumarom... ' * Ste ujeli, zakaj usodna pomota? Včaf^ ljudje kaj preslišijo, Renier pa je S'i^ en zlog preveč... Zapisal JURE KRAŠ^^"^ 3. oktobra 196^^ Obe sta izgubili hčeri, otroci pa mater. Na desni je Angela Skorjanec z obema gilvinima otrokoma. Večji, Albin je star dve in pol leti, manjši Milan pa 16 me- secev. Na levi strani pa je Ana Beršnjak, mati umorjene Cvetke s prvim, neza- Ijonskim otrokom. Otroka iz zakona na posnetku ni, ker so ga takoj po umoru prepeljali v Virštajn, na dom Albina Juga. Tako so torej ostali nesrečni otroci. >'jiliove glavice ne morejo in nikoli ne bodo mogle dojeti tragedije, katere žrtve 50 postali. (Foto: J. Sever) Kruh, ljubezen in tragedija . . . ODLOČITEV M/.TERE, DA UBIJE DRUGO, MA- TER PRAV TAKO DVEH OTROK, NISO POGOJEVALE SAMO RAZOČARANJE V LJUBEZNI, POSMEH IN ŽA- LITVE, TEMVEČ TUDI SOCIALNE RAZMERE, TAK- SNE, KOT JIH DANES NA KOZJANSKEIM ŠE VEDNO POGOSTO SREČAMO . . . (Nadaljevanje in konec) Ka vasi, pa ne samo na Kozjan- *em so veselice tisti dogodki, ki pridejo prav predvsem mladim, ii se srečajo. Po otvoritvi nove šole v Kozjem je bila velika in vsesplošna veselica. Tam bi se naj tudi srečala Silva škorjanec in Albin Jug. Po pripovedi Silvine matere, je nekaj dni zatem prišel k njim Al- bin in ji povedal, da išče Silvo, la je bila v izbi. Ko se je mati neč<'f odpravila spat, sta mlada še vedno igrala na harmoniko in prepevala . . . Kmalu nato je Silva ugotovila, da bo postala mati. Točneje, spo- Biavala je, da je po vsej svoji veliki sreči in spoznanju, da lju- bi, ost.-)Ia sama, kajti .41bin se ji je bajt začel izmikati. To jo je tako i)ii:«delo, da je zbolela. Po večmesečnem zdravljenju v Voj- niku se je sicer vrnila, toda skr- hana in razdvojena. Albin Jug pa bi naj medtem baje že imel no- vo ljiil)ezen, tokrat v Podčetrtku. V istem času je tekla tudi raz- prava o tem, če je Albin Jug oče ali ni. Ko je sodišče razsodilo, da je Albin Jug oče Silvinemu otro- ku, je ta začel plačevati po de- set tisočakov na mesec za otro- lia. Toda zdaj bi se naj Albin inova približal Silvi. Baje bi jo naj celo i>oročil. Ko je Silva zve- dela, da je dekle v Podčetrtku noseča z Albinom Jugom, bi ga Mj vseeno sp.ejela nazaj. To to- liko bolj, ker bi naj pričakovala » ilrugega otroka, prav tako z A. 'ngoni. On pripada samo meni . v tem velikem pričakovanju, da f> bo končno A. Jug poročil je živela vse dotlej, ko je izvedela, da jc z Albinom Jugom konec, saj se bo poročil s Cvetko Berš- njak, z materjo nezakonske hče- re, doma iz Jurkloštra. Kmalu nato bi naj tudi izvedela, da bo ta Cvetka postala drugič mati. »Mi smo Cvetki odsvetovali po- roko z Albinom,« nam je poveda- la njena mati Ana. »Toda veste kako so mladi, poleg tega pa je pričakovala otroka. Enega, hčer- ko je že tako imela iz razmerja z Martinom Galufom, doma iz Štor. Ta je zabredel v kriminal, po prestani kazni pa je iskal skrivaj zaposlitev. Letos smo iz- vedeli, da je v Jesenicah. V vseh teh letih ni za otroka plačal niti dinarja.« Toda Cvetka se je poročila. Kaj ji je drugega preostalo, to tem- bolj, ker je po izpovedi Albina Juga, njega ljubila. Mlada dva sta se vzela. Jug se je preselil v Jurklošter, kjer sta si uredila dom. Ko se .je Silva zavedla, da je v ljubezni in življenju ogolju- fana, je začela pisati. Napisala je pismo Cvetki. Iz vsebine bi lahko povzeli, da je v tem pismu na- gla.ševala, da je Albin Jug, oče obeh njenih otrok, in da zato pripada njej in njenima otroko- ma. Začela je celo pretiti. Med vama zdaj je še smeh, toda . .. Silva je znova poskušala s po- močjo sodišča dokazati, da je A. Jug oče tudi njenemu drugemu otroku. Toda A, Juga ni bilo na sodno obravnavo, ker baje ni do- bil vabila. Silva je zopet pisala grozilno pismo: », . . Zdaj je med vama še smeh. toda ne bo dolgo, ko bo jok, jok, jok . . .« Zaradi pomanjkanja denarja, A. Jug zadnja dva meseca baje ni plačal alimentacije za prvega ot- roka, ker so mu odtegovali za otroka v Podčetrtku, je Silvo zno- va zajel obup. Vse pogosteje je začela govoriti, lia bo odšla v Jurklošter. Pri tem bi naj tudi grozila, vendar ni nihče, vsaj ka- že tako, jemal njenih groženj re- sno. Kako si naj drugače pred- stavljamo ravnodušnost tistih, ki so vedeli, da se Silva odpravlja v Jurklošter in niso nič ukrenili. Vsaj opozorili bi lahko ali pa sc s .Silvo pogovorili. In tako je Silva Škorjanec v če- trtek dan pred tragedijo, materi povedala, da gre naslednje jutro v Jurklošter. PH tem jo je tudi prosila, naj bi ji dala denar, da si kupi staro kolo. Mati ji denar- ja ni dala, zato je Silva spravila naslednje jutro otroka k teti, sa- ma pa odšla peš v Jurklošter. Čakanje na žrtev Silva je bila v Jurkloštru sko- raj dve uri, preden se je pribli- žala Cvetki Jug. Postopala je okrog poslopja v katerem so pošt- ni prostori in se pogovarjala z občani. Vsem se je izdajala za prijateljico tistega dekleta, ki ima v Bistrici z Jugom dvoje otrok. Ko je točno izvedela, katera je Jugova žena, sama je osebno prej ni poznala, je počakala, da ,je Cvetka odpravila stranke in od- nesla pošto do avtobusa. Ko je Cvetka pospravila in že zaklenila lokal, ji je Silva pristopila. Po krajšem pomcnku je Cvetka zno- va odklenila vrata, obe sta se od- pravili v poštne prostore. I.Judje so vedeli, da je tujka v .Turkloštru, in da poizveduje za Jugovo. Soseda, ki je Silvi ob prihodu dala celo vode, se je ra- dovedna z otrokom v naročju od- pravila pred pošto, da bi ob ok- nu slišala za kaj gre. Prišla je nekaj korakov mimo pošte, ko je zasli.šala krik. Nekaj trenutkov za tem je iz stavbe planila .Silva. Za njo pa Vida Flis, kateri je na prsih slonela Cvetka. Ko je nam- reč Vida Flis zaslišala krik, ona stanuje v isti hi.ši, jc pohitela po- gledat prav v trenutku, ko je skozi vrata iz.stopila smrtno ra- njena Cvetka Jug . . . Silvo Škorjanec so čez nekaj časa varnostni organi u.jeli na poti domov. Takrat je bila C;vetka xe mrtva. J. SEVER Smrt šolarke v Trbavlju se je smrtno ponesrečila štirinajstletna Ire- na Mlinar, nčenka 6. razreda osemletke »Ivana Cankarja« Malo po sedmi uri je odšla z doma v Kešetovi ulici št. 1, da bi si od sošolke Marjete Oprešnik sposodila šolske knjige. Ko se je vra- čala od sošolke, je pri izho- du tako nesrečno udarila v steklo na desnem krilu vrat. da se je ranila po nogah. Ra- ne so bile tako hude, da je Irenca Mlinar že med prevo- zom v bolnišnico izkrvavela. MILIJON STARIH DIN KREDITA za nabavo gradbenega materiala GRADITELJI! TRGOVSKO PODJETJE predstavništvo Celje, Gledališka 9, vam nudi možnost ugodne nabave gradbene- ga materiala v vrednosti do enega mili- jona starih din. Odplačilni rok je dve leti, brez porokov in brez pologa. Uvožen salonit lahko dobite — če ga ku- pite takoj — po ugodnejših cenah. Kredit lahko nabavijo tudi kmetovalci! Cenjene odjemalce opozarjamo tudi na to, da velenjski lignit, kupljen v našem podjetju, dostavimo na dom v treh dneh. Gospodinjstva! Pohitite z nabavo pre- moga in se z njim pravočasno oskrbite! Izberite si dru^ sedež, prosim Nekateri mlajši obiskovalci kinopredstav v kinomatogra- fu DOM v Celju se dolgoča- sijo pred pričetkom filma. Ker zunaj ni klopi najraje sedejo na polico kioska za prodajo časopisov in se krat- kočasijo z opazkami o mimo- idočih. Ugotoviti pa moramo, da polica na kiosku le ni graje- na, da bi prenašala težo ne- kaj človeških teles, temveč je namenjena časopisom in re- vijam. Tisto, kar se je zato moralo zgoditi se je zgodilo pred dnevi. Polica je najprej presunljivo zaškripala in se prelomila. Mladi junaki sicer niso popadali po tleh, so pa zato hitro pobegnili s prizo- rišča, tako, da nihče ni mo- gel ugotoviti storilcev. Ne gre za veliko škodo, vendar, če se bo to ponavljalo in bo po- lica še vedno služila za se- dež mladeničem, se lahko škoda večkrat ponovi. \Zato dragi mladi kinoobi- skovalci, izberite si sedež kje drugje, prosim. ms Opujtev„Cr ZA LJUBITELJE NARAVE Hibiscus rosa sineusis Je najbližji sorodnik Hibi- scus sjrriacusa, do 2 m viso- kega grma, ki uspeva tudi po naših vrtovih in razvija v po- letnih mesecih od belo do li- la obarvane cvetove. Hibiscus rosa-sineusis je pri nas še premalo znan kot sobna lon- čnica. Doma je iz toplejših predelov. Havajkam, ki upo- rabljajo bujno obarvano in oblikovano cvetje za najraz- ličnejši okras, je znan že sto- letja. Vrtnarji ga razmnožujejo z vršičnimi potaknjenkami. Za- cvete že v prvem letu in po- tem vsako leto znova, preko celega leta neumorno odpira nove cvetove, ki se pojavlja- jo skoro za vsakim listom. Cveti stoje posamično, naj- večkrat so živahno rdeče bar- ve in enostavni. Znane so tu- di polnjene in rumeno cveto- če sorte. Zaradi hitre rasti porabi mnogo hrane in vlage. Poleti ga izdatno zalivamo in tedensko dognojujemo s hra- nilnimi zalivki. V sobi mu prija svetel, sončen in zračen prostor. Pri nenadni spremem- bi okolja sicer izgubi cvetje in popje, toda čim se prila- godi novemu okolju ponov- no zacvete. Poleti ga lahko postavimo tudi na balkon ali vrt. Prezimi v vsakem svetlem prostoru pri temperaturi, ki naj ne pade izpod 10" C. Spo- mladi, še predno odžene, ga presadimo v novo, srednje te- žko toda zelo redilno prst. čim vzbrsti, mu lahko skraj- šamo predolge poganjke. Mala prijatelja Mali Milan Šantej, ki stanuje pri stari mami na deželi, je na.šel na njivi v krompirju dva mala, nepokretna smjačka brez mame. Prinesel ju je do- mov v hlev. Takoj ju je ziič-el hraniti z kozjim mlekom na dudo, kakor dojenčka. Kar kmalu sta se dobro počutila. Začela sta hoditi in tekati. Dal jima je imeni.- Bambi in Bimbo. Postali so veliki prijatelji. Toda po enem mesecu je na žalost manj- ši zbolel in poginil. Bam- bija pa so rešili s pomoč- jo ži\inozdravnika. Sedaj je že prav lep in velik, pa tudi sam že zdirja v gozd na puvšo in pride kmalu nazaj. In za Mila- nom hodi kot psiček. Ker ise imata tako rada, bo tudi težka ločitev, ko ga bo vzela lovska družina iz Laškega v svojo ogrado. M. P. Mislimo že zdaj na pomlad Na kratko vas želimo spomniti na prihodnjo pomlad, na cvetje, ki naj bi na-s v prvih pomladan- skih dneh obdajalo in razveselje- valo. Na skromni gredi, pa naj bo po površini še tako majhn?, lahko uredimo za malo denarja živopisano preprogo cvetočih kro- kusov, tulipanov, hiacint, scil . . . v septembru in oktobru je pravšnji čas za sajenje čebuli« omenjenih cvetic. Le-te je te dni tudi moč v večjem izboru kupiti v trgovinah s semr^ni in v cvetli- čarnah. Naš nasvet je, da glede nakupa pohitite, ker je pač izbi- ra sedaj še znatna, pozneje pa so na voljo samo še ostanki. Torej, s čebulicami v teli tednih v zem- l.io. Za tulipane velja nasvet, da jim v manj propustni zemlji »pod- ložimo« nekaj mivke. Praviloma morajo biti , vsajene 15 centimet- rov globoko, v cvetličarni vam bodo vedeli svetovati, katere vr- ste cveto v marcu, katere v apri- lu in katere v maju. Ce boste imeli količkaj sreče, bo cvetja v.se tri mesece. Za ljubitelje deh- tečih hiacint, (le-teh so letos v različnih barvah uvozili iz Holan- dije), velja nasvet glede siljenja. Čebulice posadimo v lončke tako, da gornji del gleda iz prsti. Lončke postavimo v klet na tem- no oz. jih celo pokrijemo. Kdor premore vrt, naj zakoplje lončke kakih 20 centimetrov globoko in jih čez .5 ali 6 tednov prenese v temnejši prostor. Ko je poganjek nekaj centimetrov visok, postavi- mo lončke v tople.jši prostor, pri čemer moramo pa/iti. da so vr- šički hiacint še za.strti. tim do- bijo rastline močno zeleno barvo, jih odkrijemo in postavimo na to- dIo in svetlo me*;to — na okno. kjer bodo cvetele že za novo leto. Krizanlema za vsako priložnost Pred neda\nim sem se mudil na vrtnarskem obratu v Medlogu in tu opazil pravcate preproge cvetočih krizantem na prostem. Gre za posebne nizke in normal- no visoke vrste zgodnjih krizan- tem v številnih barvnih odtenkih. Toda tu so se mi pritožili, da krizantem naši ljudje še ne ceni- jo dovolj kot komercialno cvetje, cvetje za okras doma, cvetje za darilo ob vsaki priložnosti. Dru- gotl v svetu je cvet krizanteme tudi prrd dnevom mrtvih zelo iskan. Zato bo treba poča.si pre- mostiti pojmovanje, da je čudo- vito cvetje krizantem samo za žalostne prilike. F. K. NA KRATKO Hrastnik: Teden požarne varnosti Za Teden požarne vaiiiosli so v tej r.virski občini pripravili vrsto akcij in nekaj prireditev. Med dnigini je občinska zveza ga-silskih driLštev o gan zirala vaje gasilskih desetin, uče:ictni višjih razredov osnovnih šol pa so pokazali rav- nanje / nekaterimi gasilskimi stioji in niipravami. Otroci s« na- pisali več naing na temo — po- men požarne varnosti v občini, (■asilska zveza bo najboljše spis;- nasladila s knjigiinii. Za zaklju- ček Tedna poža ne varnosti pa je bili« v Hrastniku osrednja prire- ditev. ztJružena s sprevodom in zborovanjem. O tej prireditvi bo- mo še jjoročali. Nova glasbila za godbo Pred k utkim se J4- članom pi- halne godbe DPIl »SvobiKle« II. Hrastnik izpolnila dolgoletna že- lja. Dobili so nova glasila. Nakup sta omogočila kolektiv in central- ni delavski svet steklarne Hrast- nik. Ciodba na pihala bo kmalu priredila svoj prvi javni koncert 1, novimi glasbili. Seminar za vodstvene delavce frejšnji teden se je v Hrastniku začel večdnevni seinina.' za vod- stvene delavce tukajšnjih pod.jetij. Seminar ,je pripravila delavska univerza. Na njem so in Se bodo obravnavali nekatera izbrana po- glavja o socialistični morali in etiki dela, vodenju pod.jetij. orga- nizaciji dela in komercialnem po- slovanju, planiranju in d iigem. Seminar bodo zaključili prve dni oktobra. Devet pripravnikov v Steklarni Pred kratkim je steklarna Ilru,stnika obravnavala predlog za namestitev devet prip avnikov. ki bodo opravljali prakso v komer- cialnem in planskem oddelku, v v delavnicah in nekaterih drugih službah. Tu-Ji v nekaterih drugih hrastni.ških podjetij .so že sprejeli p've pripravnike v skladu z njiho- vimi pravilniki o praktičnem delu mladih strokovnjakov. Zagorje: Javna tribuna mladih Pred dnevi je bila v stekleni dvčani doma prist- no kapljico. V Hrastniku pa že nekaj let ugotavljajo manj- šo porabo sadja. Nekoliko zavoljo tega, ker je za vrsto potrošnikov predrago, delo- ma pa zavoljo tega, ker se zimsko sadje še ni uveljavi- lo, kot sestavni del vsakda- nje prehrane, I^tos so neka- tere sindikalne organizacije začele akcijo, da bi oskrbelo svoje člane z dokaj FK)ceni sadjem. —a— V kratkem novi člani ZK Organizaci.ja nilatlih komunistov s|Mt p i pravi ja vključitev novih članov v svoje vrste. Tokrat bodo izročili članske izkaznice okrog 25 mladim delavcem, gojencem ru- darskega in strokovnega šolskega centra, dijakom in drugim. Letos je mladinska organizacija ZK sp'e,jela v svoje vrste že 45 mladih komunistov. n >' PODALJŠANO BIVANJE HRASTNlj^^Kli^ ŠOLARJEV ^ OBLIKE VARSTVA IN UČENJA v Hrastniku posvečajo podaljšanemu bivanju ot ^ šolah vsestransko pozornost in skrb — Škoda le, I » majo na voljo dovolj prostorov, saj so se te obldce izkazale za veliko oporo vsem tistim učencem, i^j ^ nem delovnem času pri pouku ne dosegajo zadovoi rezultatov — Zatorej podaljšano bivanje nekaterih niških otrok ni samo posebna oblika varstva, marve-"^^' posredna pomoč pri učenju, '^^ V preteklem šolskem letu so imeli na hrastniških šolah petero oddelkov za podaljša- no bivanje otrok. Prav toli- ko so jih ustanovili v tem šolskem letu. štirje oddelki delujejo v Hrastniku, eden pa na Dolu. žal so bili lani, pa tudi letos ni drugače, vsi ti oddelki kombinirani, se pravi, da so vanje vključeva- li otroke iz več razredov. V Hrastniku namreč mera jo, da bi te oblike posebnega dela z otroci dale še večje rezultate, če bi utegnili usta- noviti posebne oddelke za otroke iz posameznih razre- dov skupno. Ne glede na to, pa je delo v teh oddelkih močno vplivalo na boljše uč- ne rezultate otrok. Namreč otroci v teh oddelkih niso bi- li vključeni edinole zavoljo varstva, marveč so jim omo- gočili dodatno usposabljanje oziroma dodatno pomoč iz vseh tistih predmetov, ki so jim povzročali preglavice. Za- torej imajo oddelki za-podalj- šano bivanje otrok v šoli v Hrastniku skoraj izrazito vzgojno-izobraževalni pomen. Rezultati, ki so jih dosegli v minulem šolskem letu so razveseljivi, zato se vse staršev navdušuje za r^s^ tev teh oblik dodatnega (j?'' z njihovimi otro»ci. Vendar za zdaj v Hrast,- ku nimajo kdo ve kolikg7 gledov, da bi utegnili ^ čati število otrok v teh m delkih. Vzrok za to tiči v bJ manjkanju prostorov, saj jo na osnovni šoli heroja v ka v enem'' razredu celo ^ izmenski pouk. Po pr. zavoda za prosvetn goško službo naj bi varsivjj zajelo učence od 1. do 8. reda, in sicer v tako iitieno: vanih čistih oddelkih. Ce \ v Hrastniku hoteli realizira^ to načelo, bi morali razpok lagati z znatno večjim štetL lom učilnic. Vendar so že ^ slej kljub pomanjkanju štorov imeli vključenih v pd daljšano bivanje neka' r!^? 8 odstotkov vseh šo]> nih otrok. Brž, ko bod revirski občini dogradili ve učilnice, bo moč tudi ^ tem področju storiti znatno več, predvsem pa uresničit; predloge o razširitvi poda!;, šanega bivanja znatnega več- jega števila otrok, -a. PLAZ V HRASTNIKU OGROZIL DVE STANOVANJSKI HIŠI UHHEPl ŠTABA Spričo dolgotrajnega dežev- ja se je pred kratkim v sre-' dišču Hrastnika, na desni strani struge potoka Boben vsul plaz zemlje. S hriba se je vsulo kakih 1000 kub — metrov zemlje in neposred- no ogrozilo dve stanovanjski hiši, posredno pa poslopje banke in pošte in deloma podružnično šolo heroja Raj- ka. Delavci komimalno-obrtne- ga podjetja so nemudoma zgradili posebno korito in začeli odstranjevati zemljo. Razen tega so zavarovali ogroženi hiši z daljšim opor- nim zidom iz lesenih tramov in pragov. Občinski štab za boj proti elementarnim ne- zgodam pa se je sešel na seji in preučil ukrepe, ki jih ka- že storiti za obvarovanje hiš in poslovnih zgradb, v prime- ru ponovnega plazovja. Ponorao deževje je kma- lu zatem ponovno povzročilo sesedanje zemlje, kar pa je na srečo ostalo brez hujših posledic. Vsekakor bo mora- la občinska skupščina sku-l paj s strokovnjaki preučil vse možnosti stalnejšega ■{ varovanja tega dela kraji Omenjeni hrib se namreč stalno niža zaradi rudarje- nja. Pred nekaj desetletji so sicer storili nekatere ukrepe, ki so preprečili eventtialno nevarnost, zdaj pa je treba ponovno ugotoviti možnost: preprečevanja planov ali dr- senja zemlje. Minulo neurje je precej po- škodovalo vse ceste IV. re- da in ostale občinske cejte in poti v Hrastniku. Nara- sla voda nekaterih potokov je neposredno ogrožala steklar- no in tovarno kemičnih iz- delkov. Zato so delovne pe in gasilci bili pripra posredovati v primeru . nevarnosti. Za vsak pruiiei:__ pa so v Hrastniku uvedli de-j žurno službo na vseh izpO' stavljenih krajih, kjer bi utft gnilo deževje oziroma p "' ve povzročiti večjo škor ANKETA O NOVEM DELOVNEM ČASU V HRASTNIKU 705 žena zoper noT delovni ea^i Občinski sindikalni svet je pred kratkim iz- vedel zanimivo anketo, na katero je okrog 800 zaposlenih delavk odgovorilo, kaj sodijo o uvajanju novega delovnega časa. Večina žensk, namreč 705 se je izreklo zoper nov delovni čas, ker menijo, da za to nimajo nekaterih osnov- nih pogojev. Največ anketirank je v odgovoru na anketo opozorilo na neurejeno.^ družbeno prehrano, pa tudi še ne dovolj razširjene obli- ke predšolskega in šolskega varstva. O prehodu na nov delovni čas so razprav- ljali tudi na minuli seji občinske skupščine, in sicer, med drugim, za upravo občinske skup- ščine. Kolektiv uprave občinske skupščine namreč sodi, da določila republiškega zakona o prehodu na nov delovni čas niso najbolj ustrezna. Zato je svet kolektiva predlagal us; treznim organom Republiške skupščine, naj bi uvedli nov delovni čas od 6,30 do 14.30, z vmes- nim polurnim odmorom. Enkrat tedensko P^' bi delali dve uri dlje, kar bi omogočalo pet; dnevni tednik, V Hrastniku torej na upravi občinske skupščine še niso prišli na nov de- lovni čas. 3. oktobra 1^^^*^ ji;RČNA SLOVESNOST V TRBOVELJSKI SPLOŠNI BOLNIŠNICI VSI ZA VSE i^veljski splošni bolni- ' prejšnji ponedeljek priložnostna sloves- , prisotnosti predstavni- '^glovnih kolektivov, ob- skupščine in občin- *,.i)dstev družbeno politič- ' (jrg,anizacij so izročili pil novo zgrajeno levo ' bolnice in preurejene ^^fg v starem levem delu ^be- sjednik gradbenega od- i^Iilan Kožuh, je ob tej L'osti izjavil, da je uspe- ^,f§iti to pomembno na- 'gb podpori in razumeva- jplovnih kolektivov in ob- ^ \t Trbovelj oz. celotnih irskih revirjev. Do konca i^o uredili še okolico 'gradili dvigalo, gradbeni ur pa čaka še ena naloga jDgraditev desnega krila, jj^bo manj zahtevna od opravljene. Dokončna jjjev trboveljske splošne jce je nujna, saj je tre- j^oljšati pogoje za delo irsivene službe in za zdrav- je ter počutje bolnikov (na vseh oddelkih jektor splošne bolnice ovije, dr. Jože Kerstein, je v daljšem nagovoru ori- sal prizadevanja za razširitev prostorov splošne bolnice Tr- bovlje, ki je bila zgrajena pred 49. leti. Po drugi vojni se je iz leta v leto povečevalo šte- vilo bolnikov, ki jih je spre- jela bolnica, večalo se je šte- vilo opravljenih uslug in ob- obseg strokovnega dela. V začetku je deloval v okviru trboveljske splošne bolnice le 1 oddelek, zdaj pa jih je že pet. Pokojni primarij splošne bolnice Trbovlje, dr. Virgil Krasnik, je pred desetimi le- ti začel akcijo za izboljševa- nje pogojev za delo. Leta 1963 so bili dograjeni novi prosto- ri za otro.^ki oddelek, zdaj je dograjeno levo novo krilo, čimprej pa bo treba pristopi- ti k akciji za dokončo ure- ditev trboveljske splošne bol- nice. Ob koncu nagovora se je dr. Jože Kerstein zahvalil v imenu kolektiva splošne bol- nice Trbovlje vsem, ki so na kakršenkoli način pomagali pri zidavi levega krila bolni- ce. Posebno zahvalo je izrekel predsedniku gradbenega od- bora, Milanu Kožuhu, in pred- sedniku trboveljske občinske skupščine, Jožetu Lazniku. Po priložnostni slovesnosti so si številni Trboveljčani og- ledali nove prostore, v torek pa so vanje že namestili prve bolnike. (š) DESNO: Gostje (prvi z leve pred- sednik gradbenega odbora, Milan Kožuh) si ogledu- jejo nove prostore v trbo- veljski splošni bolnici. SPODAJ: Del novih prostorov v splošni boUiici Trbovlje, ki so jih izročili namenu prejšnji teden. VZDRŽEVANJE STANOVANJSKIH HIŠ tiiiiivanj.sko panje stano- (Aih hiš pa so pri Stanovanj- i podjetju Trbovlje porabili Kl^-ni razdobju blizu 300.000 novih din, in sicer v pretežni me- ri za popravila vodovodov, kana- liza<'i.je in električne napeljave, pa tudi za slikarsko pleskarska de- la, tako za pleskanje žlebov in odtočnih cevi, za pleskanje stop- niščnih sten in ograj ter za ple- skanje zunan.jih oken in vrat. Le- tos so opravili pleskanje klepar- skih del in nadomestili dotrajane dele na 31 stanovanjskih zgrad- bah, zgrajenih v zadnjih desetih letih, ter v rudniških hišah ob Vodenski cesti. V Suštarjevi kolo- niji pa bodo iz sredstev za inve- sticijsko vzjirževanje stanovanjskih hiš obnovili 14 pralnic. (š) PISMO REVIRSKE KONFERENCE: Josip Broz Tito znova pred- sednik ZKI S še.ste seje revirske konferenw Zveze komuni- stov, bila je prejšn.ji četr- tek v Trbovljah, na njej pa so obravnavali izvaja- nje .Smernic predsedstva in izvršnega komiteja CK ZKJ ter Resolucije X. se- je CK ZKJ, so poslali Cen- tralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije naslednije pismo; »Izražajoč mnenje v.seh delovnih ljudi se tudi ko- munisti iz rudarskih re- virjev, iz Hrastnika, Trbo- velj in Zagorja ob Savi, pridružujemo predlogu za- grebške organizacije ZK in drugih organizacij ZK, da bi na predstojećem IX. kongresu Zveze komuni- stov Jugoslavi.je tovariša Josipa Broza Tita i>onov- n« kandidirali in iz\'olili za predsednika Zveze ko- munistov Jugoslavije. Ponovna izvolitev tova- riša Tita naj bi še bolj utrdila v odločenosti, da še nadalje razvi,jamo našo samoupravno socialistično p6t in jo branimo pred vsemi napadi. Prepričani smo, da bo pod vodstvom tovariša Ti- ta Zveza komunistov Jugo- slavije in socialistična Ju- goslavija še naprej vodil- na sila v boju proti he- gemonizmu v delavskem gibanju in mednarodjiih odnosih ter za resnični humanistični socializem.« Pismo Centralnemu ko- miteju ZKJ so člani re- virske konference Zveze komunistov pozdravili z navdušenjem in odobrava- njem. nk- NA KRATKO Trbovlje: Seja volivne komisije v petek, 27. septembra, je bila v Trbovljah seja volilne komisije občinske konferen- ce Socialistične zveze. Obrav- navali so osnutek volilnega pravilnika Socialistične zveze delovnih ljudi .Slovenije Nova piodajaina »Peko« Tovarna obutve »Peko« iz Tržiča je odprla prejšnjo sredo na Trgu revolucije no- vo prodajalno, in sicer v pro- storih prvega trgovskega pa- viljona. Obnova stanovanjske hiše Na stanovanjski zgradbi Opekarna 2 je bila strešna kri- tina nestrokovno izvedena. 2e od vsega začetka je puščala vodo; zaradi stalnega vdora vode pa se je kvarila tudi strešna konstrukcija. Obnova strehe na hiši Ope- kama 2 v Trbovljah je nuj- na. Ravna streha bi bila pre- draga, ker pa so konstrukcij- ski deli že počeni, je najbolj- ša rešitev dvokapnica. Streha bi bila sestavljena iz dveh de- lov, krita bi bila s salonitom, na srednjem delu, kjer je enokapnica, pa bi bile C'val plošče. Načrt za obnovo strehe na hiši Opekarna 2 je že potrjen. Mladinska politična šola Mladinsko politično šolo v Trbovljah, ki bo začela z de- lom v oktobru, bo obiskovalo 30 slušateljev, članov aktivov Zveze mladine iz delovnih or- ganizacij in šol. Pripravljata jo občinsko mladinsko vodstvo in tamkajšnja delavska uni- verza. V. mladinski politični šoli v Trbovljah se bodo zvrstila predavanja o razvoju Zveze komunistov, temeljih našega gospodarskega in družbeno političnega sistema, o Zvezi mladine in drugem. Mladi pa se bodo pogovarjali tudi s predstavniki trboveljske ob- činske skupščine in občinskih vodstev družbeno političnih organizsoii. Sporočilo zasavskih premogovnikov Od 1. oktobra naprej izdaja- jo Zasavski premogovniki na rudniku Zagorje rjavi premog za maloprodajo samo ob po- nedeljkih, sredah, in petkih, in to od 6. do 13. ure. Teden požarne varnosti Ob tednu požarne varnosti, ki je bil od 23. do 30. septembra, je prostovoljno gasilsko društvo Trbovlje — mesto naslovilo na vse de- lovne organizacije na področ- ju trboveljske občine pose- ben poziv v želji, da tudi te prispevajo svoj delež k izbolj- ?.anju požarno varnostne služ- be, in sicer s pregledi ter od- stranjevanjem pomanjkljivo- sti v sistemu požarnega var- stva. S tem bi tudi v praksi po- trdili načelo, da predstavlja dobro organizirano požarno varstvo pomemben dejavnik v nadaljnjem razvijanju gospo- darstva. Pozor! Nov prometni znak Vozniki motornih vozil, ki pridejo v Trbovlje iz zagor- ske smeri, pozor! Pred do- mom Svobode Zasavje je na- meščen nov prometni znak —NIMAŠ PREDNOSTI. Preje je vedjaio v križišču pri domu Svobode Zasavje desno pra- vilo. IKORDNA PROIZVODNJA IN PRODAJA V TRBOVELJSKI MEHANIKI LE TAKO NAPREJ! Mektiv trboveljske Meha- t letos dobro posluje in oodari. V prvih osmih me- st so proizvedli že za nad nilijonov novih din izdel- 'pa uadi prodaja je pre- 10 milijonov novih din. '*ra bodo tako že doseg- "tni plan proizvodnje in *je, do konca leta pa bo- iftni plan proizvodnje pre- * za najmanj 3 milijone -iin, saj računajo, da ielali že za nad 140 novih din raznih v. kar bo vsekakor .-.jrdni dosežek tega "'Oljskega delovnega kolek- "^a.nika Trbovlje nudi kup- * c«!c>t.eai asortiman izdei- ^' posameznih skupinah. kar je prav gotovo ugodno za kupce. In še na nekaj ne kaže pozabiti: v Mehaniki sproti zasledujejo dosežke te^h- nike in temu ustrezno prila- gajajo proizvodnjo, seveda pa vsako leto vključijo v proiz- vodAi program tudi nove iz- delke. Po izdelkih trboveljske Me- hanike je letos na tržišču ve- liko povpraševanje. Na novo so zaposlili 10 oseb, delali pa so tudi ob prostih sobotah in v nadurah. Avgusta se je, na priiner, povečala proizvod- nja, v primerjavi z lansko av- gustovsko proizvodnjo, kar za 52 odstotka. Ob nespremenje- nih cenah pa se je povečala povprečna mesečna vrednost proizvodnje od lani na letos za blizu tretjino, saj znaša leto že nad 7.100 novih din. Ustrezno gibanju proizvodnje in produktivnosti so povečali tudi osebne dohodke, ki so letos v prvem polletju znaša- li v povprečju 1.150 novih din, za sklade pa so namenili 3 odstotktOiV dohodka, ali 3 od- stotke več, kot je bilo sprva določeno. Tudi doslej so namenjali v Mehaniki precej dohodka za sklade, saj so na ta način us- tvarili tolikšna obratna sred- stva, da jim omogočajo nor- malno poslovanje in proiz- v3dnjo, kljub temu, da ima- jo letos, na primer, kar tret- jino celotne realizacije v ter- jatvah. Zdaj pa so začeli zbi- rati denar za razširitev proiz- vodnih prostorov. Stroji nam- reč neprestano tečejo, za na- mestitev novih strojev in op- reme pa ni več prostora. Vsa- ko leto uvrstijo v proizvodnjo nove artikle, za to pa rabijo nove stroje in dodatne pro- store. Letos so tako uvedli proizvodnjo vijačnih kabel- skih čevljev, ki jih izdelujejo v veliki seriji, dobro pa gre- do tudi v prodajo. Novost pa je tudi proizvodnja koncen- tričnega materiala. Proizvod- nja standardnih izdelkov pa ob tem poteka povsem normal- no in v t.akšnih serijah kot prejšnja leta. Za izdelke trboveljske Me- hanike se zanimajo tudi ino- zemski kupci. Kljub konku- renčnim proizvodnim oz. pro- dajnim cenam pa večino iz- delkov izvozijo posredno, v transformatorjih in v drugi opremi. Neposrednega izvoza je malo, saj so na zahodnoev- ropskih tržiščih zaščitna ca- rina in drugi stroški za to- vrstne izdelke tako visoki, da dosegajo praviloma od 80 do 100 odstotkov prodajne cene. V izvoz gre za to le malo iz- delkov, pa čeprav bi bila de- vizna sredstva trboveljski Me- haniki še kako dobrodošla za nakup novih strojev oziroma opreme. —M— Pokrit bazen ^ kratkim so. začeli v ^'tarni Trbovlje priprav- načrte za gradnjo kopal- ca zaposlene in pokrite- ^^zena. Za gradnjo kopal- '■1 pokritega bazena so , ''^^'ili, ker so odkrili vre- t-oplo vodo, ki ima 21 Jlfj Celzija. >ti bazen bo dolg 25, 12 metrov, bo pa "Wljai pomemben dejav- k. večji razvoj plaval- k športa v Trbovljah, tako /^•■vnega kot tekmovalne- POHIŠTVO # ZA VSAKO STANOVANJE % ZA VSE POTREBE IN ZA VSAK OKUS « NA KREDIT e BREZ POLOGA IN BREZ POROKOV 0 BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM VSI KUPCI POHIŠTVA BODO VKLJUČENI V ŽREBANJE NAGRAD V DRUGEM POLLETJU 1968 IZ NOVE TRBOVEI^SKE TE II. DOSLEJ ŽE SKORAJ 5 MILU. KWH ELEKTRIČNE ENERGIJE Kmalu redno obratovanje Nova termoelektrarna Trbo- vlje II bo najkasneje do 15. oktobra let>s pripravljena za obratovanje s polno močjo. To je izjavil našemu sodelavcu tehnični direktor termoelek- trarne, dipl. inž. Anton Uran- kar. Povedal je še, da je termo- elektrarna Trbovlje II v ča- su od 13. do 21. septembra uspešno prestala tudi že pr\'o poskusno obratovanje. V tem času so proizvedli 4,825.000 kwh električne energije, ob- ratovali pa so s povprečno ob- remenitvijo 40 miegawaitov (največja je bila 68 MW). Poskusno obratovanje nove trboveljske termoelektrarne s precej manjšo obremenitvijo, kot je ob rednem obratova- nju, je bilo potrebno zaradi tega, da bi ugotovili morebit- ne pomanjkljivosti na posa- meznih napravah, saj bi ob večji obremenitvi napake po- vzročile večje posledice v omrežju. Prvo poskiisno obratovanje nove termoelektrarne Trbov- lje II je potekalo zadovo- ljivo, saj so se pojavile manj- še napake le pri notranjem transportu pepela, ki pa so jih deloma odpravili že med poskusnim obrato^'anjem. Zdaj je v teku revizija le- žajev turbogeneratorja, isto- časno pa bodo izvršili še vsa druga potrebna dela, da bi bi- la nova termoelektrarna Trbovlje II najpozneje do 15. oktobra 1968 v celoti priprav- ljena za obratovanje s polno močjo, to je 125 MW. —M — ' "Oktobra 1968 rot, imenovana presenečenje Celjski atleti vrnili obisk atletom Vasasa Mejo pri Leteniju smo presto- pili z negotovostjo, kajti od zad- njih političnih dogodkov, raznih govoric, ugibanj, sumničenj in na- tolcevanj smo pričakovali vse kaj drugega, kot pa prijazen spre- jem. Od vseh zgornjih besed, ki so na.s zastraševale, pa ni ostalo po- polnoma nič. Že na meji so nas sprejeli predstavniki atletskega kluba Vasas, carinske formalnosti pa so bile izredno hitro opravlje- ne. Pot proti Budimpešti, kjer je bil na enem največjih evropskih stadionov povratni atletski dvo- boj, je bila prosta. Po čredno lepo speljani ravninski cesti in med ogromnimi plantažami, sa- dovnjaki, njivami in naselji smo potovali proti centru Madžarske. Torek je bil namenjen tekmo- vanju. Nep stadion, na katerem je pred leti bilo evropsko atlet- sko prvenstvo, .je bil za vse mla- de atlete, ki jih v celjski ekipi ni bilo malo, pravo in enkratno presenečenje. Tekmovati na stadi- onu, ki sprejme okoli 100 tisoč gledalcev, ni majhna in nepo- membna stvar. Sicer ima športno društvo Vasas svoj stadion, ki je precej podoben celjskemu, vendar zaradi obnovitve ni bilo tekmova- nja na njemu. Celjska ekipa je na pot odpo- tovala oslabljena, saj v njenih vrstah ni bilo precej znanili atle- tov. Manjkali so Lubejeva, Urban- čičeva, Važič, Felicijan, Polutnik, Lešek. Zaradi vsega tega Celjani niso pričakovali kaj drugega, kot časten • raz z nasprotnikom, ki ima v svojih vrstah kar šest tek- movalcev, ki bodo sodelovali na letošnjih olimpijskih igrah. Ven- dar tudi bojazen pred porazom ni lila dovolj utemeljena. Moška ekipa je na veliko presenečenje zmagala in se tako oddolžila za pcraz v Celju, medtem ko je oslabljena žen.ska eMpa dvoboj i gubila. \a tekmovanju, ki je bilo odlično organizirano, je bilo doseženih tudi več zelo dobrih rdzuUatov. Junak je bil vsekakor Kocuvan ki je zma- gal v dveh disciplinah (100 in 400 metrov), v teku na 100 metrov pa je dosegel odličen rezultat 10,6. Med Madžari so se zlasti odliko- vali trije olimpijci. Svetovni re- korder Zsivoczky je vrgel kla- divo 72,34 metra, odlični pa sta bili tudi Nemeshazi (100 m: 11,8 medtem ko je njen osebni re- kord že 11,4!) in Rudasova( kopje: ,54,88, osebni rekord pa ima že že 58,33 m. Tako bi naši olimpi.jki Lubejeva in Uubančičeva, če bi nastopili v Budimpešti, imeli zelo močno konkurenco v omenjenih tekmovalkah. Gostitelji so tri najboljše atle- te v celjski ekipi nagradili. Kocu- van, červan in Maroltova so bili tisti, ki so s svojimi nastopi do- segli najkvalitetnješe rezultate. Nep stadion je »tovarna« v ma- lem, saj je v njem stalno zapo- slenih 150 ljudi. Ti .skrbijo, da so vse športne naprave vedno vzdrževane. Tudi Vasas ima na svojem stadionu, ob katerem je nova športna hala samo za igra- nje tenisa, veliko stalno zaposle- nih ljudi, med katerimi so tudi kar štirje profesionalni trenerji. Ob vsem tem je uspeh celjske atletike še večji. Zaključek obiska na Madžar- skem je bil namenjen ogledu mesta in njegovih znamenitosti ter kratkemu postanku ob Blat- nem jezeru, katerega so Madžari popolnoma spremenili v turistično področje. Ob jezeru so številni moderni hoteli v katerih ne manj- ka turistov. Atletski dvoboji med Va.sasom in Kladivarjem bodo postali tra- dicionalni, športna vez med dve- ma mestoma se bo nadaljevala. 7-ačetek tega spoznavanja je bil spodbuden in ohrabrujoč. Res je bilo potovanje celjskih atletov na Madžarsko pot, ki jo lahko imenujemo tudi preseneče- nje. Vsaj v športu naj ne bi obsta- jale razlike in nasprotja. Ko smo ob povratku ponovno prestopili mejo pri Leteniju, smo bili bogatejši predvsem za to, da raznim govoricam, sumničenjem, natolcevanjem in ugibanju ni vedno potrebno in dobro verjeti. _____ TONE VRABL Ob otvoritvi tekmovanja med Vasasom in Kladivarjem je bil tudi naš defile, v Katerem je vsako ekipo zastopalo po deset tekmovalcev. Na fotografiji je del celjske ekipe, katere kapetan je Jbil Rudi Male (peti z desne strani). v PROMETA Smrt pešca Iz Mestinja je vozil proti Šmarju s tovornim avtomo- bilom VINKO STOJNSEK in na ravnem delu ceste opazil pred seboj pešca 39-letnega MIRKA PEPERKA iz Bela 3, ki je vodil kravo. Voznik je vključil levi smerokaz in pre- hiteval pešca. Ko je pripeljal vzporedno z njim, je začu- til rahel udarec ob vozilo. V vzvratnem ogledalu je opazil, da skače krava sama po ce- sti. Zaustavil je vozilo in za- gledal pešca, ki je obležal mrtev na cesti. Pri preiskavi so ugotovili, da je verjetno krava potisnila Peperka pod vozilo. Nesreča kolesarja Iz Žalca je vozil proti Pet- rovčam kolesar EDVARD PE- TEK iz Migojnic. Pred kri- žiščem v Petrovčah je vozil za avtobusom. Preden je za- vijal v levo, je pogledal na- zaj, vendar ni nakazal z ro- ko, da bo spremenil smer vožnje. V tem je iz Celja pri- peljal s kombijem FRIDERIK GOBEC iz Celja, ki je zagle- dal kolesarja na razdalji 12 metrov. Zaviral je, vendar ni mogel preprečiti nesreče. Ko- lesarja je zbil po cestišču. Petek je dobil hude telesne poškodbe po glavi in desni nogi. Padla sta Iz Šoštanja se je peij., ti Velenju kolesar ALOj^ p^"^ BIL iz Družmirja ter v^^^ ni doma padel in oblej,.?''^ cesti. Poškodoval se ' glavi. i Mopedist FRANC ^j, LIČ iz Tlak pri Rogatcu ! peljal iz Rogatca proti lam in zapeljal na kup^ moza ter padel. Dobil ja^ škodbs po glavi. ^ ^ Avtomobil zgorel IVAN KOZMAN iz Po^, ja pri Žalcu se je pei;^? osebnim avtomobilom i^ lenja proti Šentilju, peljal navzdol po klancu ■ počila na vozilu sprednjaj ma. Avtomobil je zan^ pod klanec, kjer se je"^ krat prevrnil. Pri tem je bil rezervoar za gorivo, i^; ^ je vnelo, ogenj pa je avtomobil in ga uničil, j srečo telesnih poškodb , bilo, škodo na avtomobilu j cenijo na 6,000 dinarjev. Usodno prehitevanje Traktorisit JOŽE 3AzSii iz Gotovelj je vozil traktj. s prikolico iz Velike Mali Pirešici ter n^'^,. spremembo smeri v levo. je zavijal in so ga vozila prehitevala po desni str^ je za njim pripeljal motorj ANTON ŠLAMEL iz Velen ter ga prehiteval po levi str; ni. Trčil je v zadnje kolo traj torja. Pri tem je dobil pj tres možganov, rane po i razu, rokah in nogah. REZERVNI DELI ZA DINARJE v NOVEM SERVISU OB IPAVČEVI ULICI PRODAJA AVTO CELJE VSE VRSTE ORIGINALNIH UVOŽENIH REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE ZASTAVA IN RENAULT četudi so deli uvoženi, jih lahko potrošniki kupijo za dinarje. Kupcem nudi Avto Celje tudi vso drugo opremo za vozila Zastava in Renault. če ne utegnete osebno, se lahko zgla.site tudi tele- fonično. Novi številki servisa ob Ipavčevi ulici sta: — sprejem in vodja servisa 3(5-50 — skladišče rezervnih delov Zastava in Renault 36-60 Nogomet: Sprememba pri vrhu Najvažnejše tekme tretjega kola prve skupine celjske pod- zvezne lige med Štorami in Papirničarjem iz Radeč se je v železarskem kraju pri Ce- lju več ali manj proti priča- kovanju končala z zmago go- stov 2:1. Tako je ekipa iz Radeč prevzela vodstvo na lestvici in ostala doslej edi- na še neporažena. Sicer pa je treba povedati še to, da se je moštvo iz štor pritožilo na izid dvoboja oziroma na sod- nikovo odločitev. Tako bo končni izid tega srečanja za- pečaten za zeleno mizo. Ško- da, da ni bil na zelenem po- lju! Druge tekme prve skupine podzvezne lige so se končale takole: Vojnik — Poilzela 4:1, Brežice — Boč 4:2, šoštanj — -Olimp 3:2 in Ljubno-Seno- vo 5 : 4. V drugi skupini sta bih odigrani le dve tekmi in to Dravinja-šmarje 7:0 ter Ro- gatec-Laško 4:1. — Na vrhu lestvice je konjiška Dravinja, ki je pravzaprav razred zase v tej skupini. Mladinci so igrali takole: Dravinja-Steklar 1: 3, Žalec- -Šmartno O : 3 brez igre, šoš- tanj-Celje, Kladivar 0:3 in Olimp-Velenje 9:1. Rezultati pionirsikih tekem: Vojnik-Žalec 3 : O brez igre, štore-Celje, Kladivar A 0:3, Dravinja B-Boč B 0:4, Dra- vinja A-Boč 4 1 : 1 in Zreče- -Osankarica 5:0. Zanimivo je, da se kar dve mladi moštvi iz Žalca nista pojavili na igrišču!? —mb Košarka CELJE : KROJ 106:81 Mladi celjski košarkarji so se izkazali tudi v srečanju z ekipo, ki je doslej vodila na lestvici, s Krojem iz škofje Loke. Celjska ekipa je zabe- ležila že osmo zmago; tokrat zelo dragoceno — 106:81 (59 : 37). Celjani so že na za- četku igre pokazali, da misli- jo zares. Pri metanju na koš je bil najbolj uspešen Župan- čič s 43. točkami. šoštanjska Elektra je doma izgubila s trboveljskim Rudar- jem 46: 70. . Odbojka: MRTVI TEK Glede na to, da sta v devetera kolu slovenske odbojkarske lige zmagali vrsti Maribora in Celja s po 3:0. se stanje na lestvici ni spremenilo. Še naprej vodijo Ma- riborčanke pred Celjankami zara- di boljše.ga količnika med danimi in prejetimi nizi. Rezultat: Branik-Celje 0:3. V naslednjem kolu bodo Celjanke go- stile ekipo z Jesenic. V moški konkurenci je Braslov- če doma izgubilo z Izolo 3:2, Ga- berje pa v Kamniku s 3:0. Zato na dnn lestvice brez sprememb: 7. Gaberje 6. 8. Braslovče 4 toCke. V pihodnjem kolu: Gaberje — Sava ter Ljubljana — Braslovče. Rokomet: CRVENKA : CELJE 32:2 Po sijajni zmagi nad želez- ničarjem iz Niša so celjski ro- kometaši utrpeli v nadaljeva- nju zvezne lige visok poraz v srečanju s Crvenko 39 : 9 (16:3). Poročila pravijo, da so do- mačini povsem nadigrali go- ste, ki pa so navzlic vsemu pokazali borbeno igro. DRAGOCENI TOČKI CELJE : ML BOSNA 15:13 v sobotni prvenstveni tek- mi lige so celjski rokometaši dosegli pomembno zmago in dve dragoceni točki. Srečanje z ekipo Mlade Bosne je bilo ves čas silno razburljivo, zla- sti pa še proti koncu tekme, ko so gostje če- dalje bolj zmanjševali raa- liko. Končni rezultat je bil 15 : 13 (10 : 5). Pri streljanju na gol je bil znova najuspešnejši Telič s petimi zadetki; drugi so se izkazali takole: Niko Marko- vič 4, Koren in Povalej po 2 ter Levstik in Orač po enega. Hokej na travi: ZAGREB:GABERJE 1:1 v nadaljevanju prvenstve- nega tekmovanja v hokeju na travi so gabrski hokejisti ig- rali v Zagrebu neodliočeno z istoimenskim klubom 1:1. Edini gol je dosegel Lednik. Celjani so zabili še dva gola, ki iju pa sodnik ni priznal. Izsiljeval je prednost Voznik osebnega avtomobi- la ANTON KREGAR iz Celja je peljal po prednostni Vrun- čevi ulici proti Dečkovi cesti, ko je po Tkalski ulici pripe- ljal na Vrtinčevo s kombijem MILAN KOLAR in v križišču izsiljeival prednost. Pri trče- nju sta bila poškodovana voz- nik Kregar in sopotnik ALOJZ KROPUSEK iz Celja. Prijetno počutje in eleganco vam daje samo konfekcija »ELEGANT« CfljJ NEPRAVILNO PREĆKJ NJE — Samo majhna a pazljivost pešca JOŽETJ PAPEŽA je bila usodna Neprevidno prečkanje ii trčenje z osebnim a\i» mobilom. Pešec je podkj gel. Foto: F. Gučf« VAŠE STANOVANJE = = VAŠE PREMOŽENJE Zavarovalnica »Sava« Celje krije škode, ki bi nastale za- radi: • požara • vlomske tatvine • ropa • razbitja stekel in ogledal • delovanja električnega toka'' POVSOD BREZ SKRBI S PO- LICO ZA KOMBINIRANO ZA- VAROVANJE STANOVANJ- SKIH PREMIČNIN PRI ZAVAROVALNICA »SAVA« CEL^^ UM KALTUM POJOČI GLAS BLIŽNJEGA VZHODA ^gstni svet Tunisa je pri- izvirno in presenetlji- počastitev slav7ie egiptov ^ pevke Um Kaltum po \ajem drugem slavnostnem ^lopu v tunizijski prestol- ^ Slavno umetnico so me- ^ očetje pospremili do *^fie aleje umetniške četrti jf^đ. Tamkaj je na tisoče ^fcdf^ sprejelo prvo arab- umetnico pesmi in jo pri- ^0 pozdravilo ko je gu- odkril ploščo^ na ka- ^ je vgravirano z zlatimi ^jcami »Avenija Um Kaltum«, i sploh ne bi bilo več čudno, ij iw vse arabske prestolnice počastile Um Kaltum na ta način. Saj tudi zasluži. »Poj, Um Kaltum^ da bomo veseli, poj da bc\mo ljubili^ poj, da se bomo uprli krivici.« To so verzi mladega liba- nonskega pesnika, ki jih je posvetil najstarejši arabski umetnici. y>Za nas, za vse Arabce, je Um Kaltum najslajši opij,« pišejo časopisi od Bagdada do Casablance. In enodušno trdijo, da poslu.šajo Um Kal- tum enako navdušeno na kraljevskih dvorih, pod no- madskimi šotori, v študent- skih klubih in v samotnih taboriščnih naseljih iskalcev nafte. čar Um Kaltum je večen, pišejo časnikarji. Zmeraj je enak, čeprav leta in desetlet- ja gubajo njen obraz. Nikoli, trOijo njeni biografi. Um Kal- tum ni računala z mladostjo in le]x>to kot svojim orod- jem, in nemara prav zato ta- ko očara z močjo svoje oseb- nosti in vzvišenim dostojan- stvom v vseh kretnjah in ve- denju. ZA OBRAMBNI SKLAD ARABSKE NACIJE Vsaka njena pesem traja najmanj eno uro. Svoje pe- smi sama kamponira in v njih pripoveduje o trenutkih tegob in upanj felahov be- duinov in trgovčičev in tako razpleta pravcato zgodovino in boje svojega ljudstva in človeškega rodu. Še danes 70-letni umetnici pišejo osebno vsi voditelji arabskih dežel in jo prosijo, naj v njthovih prestolnicah priredi vsaj en nastop. Neda- vno je Um Kaltum bila gost maroškega suverena Hasana II. in tunisijskega predsedni- ka Habiba Burgibe. Vstopnice za koncerte Um Kaltum so bajno drage. V Kuvajtu na primer so dajali posamezniki za njen koncert tudi po 1000 funt šterlingov. Za svoj nedavni nastop v Pa- rizu je dobila nekaj milijo- nov frankov. Ves dc\\odek od nastopov podarja najdražja pevka na svetu svoji domovini — Zdru- ženi arabski republiki. Od 5. junija lani pošilja svoje čeke na naslov Gamala Abde- la Naserja z oznako: y>Za ob- rambni sklad arabske naci- je«. Tudi po tej potezi je Um Kaltum izredno bitje. Sedaj je dobila diplomat- ski potni list. Vsaka arab- ska dežela jo štekje za svojo državljanko. V zahvalo je dovolila po eni najboljši pevki vsake arabske dežele, da lahko po- je eno njeno pesem. M. S. BR E Z BESED (doma ali na tujem ...) Zoran Bogdanovic: BREZUPEN PRIMER Pometam v bolnišnici. Malce delam, malce pa klepe- tam z lažjimi bolniki, da mi mine delovni čas, njim pa čas, ki jih loči od ure obiskov. In tako me je neki ponedeljek v sobi z bolniki, ki so iim operirali vse mogoče reči, zalotila skupina študentov pod docentovim vodstvom. Nisem je utegnil pobrisati, pa lem legel v prazno posteljo. Kakašna smola, docent se je najprej zapičil prav vame. S prstom je pokazal na mojo posteljo in ukazal študentki, naj me pregleda in pove di- »Snozo. !Nisem si še opomogel od tega, kar me je doletelo, ko i je simpatična študentka že ogledovala z vseh plati. Medtem ko je docent razporejal preostale študente, me na uho vprašala, kaj me boli. Hotel sem ji povedati, i sem stoodstotno zdrav, a že je docent vso svojo pozor- ist posvetil nama in podzavestno sem se zgrabil za prsi. »Torej, kolegica . . .« je vprašal docent. [ »Nisem še ugotovila, kaj mu je vendar sem opazila, ima otečene bezgavke.« Hotel sem ji reči, da to niso nikakršne bezgavke, ampak •etla, ki sem jo potegnil pod odejo, toda docent je pri- dal, mala neumnica pa se je še bolj razvnela. Stiskala je in trkala po meni, da mi je zares postalo slabo. Ti- ^ sem ječal in prosil, naj gredo k vragu, ko je rekla: »Mislim, da sem uganila. Bolnik ima tumor v predelu Pfsnega koša.« Spet sem jo mislil opozoriti, da se moti, da je ta njen '•"nor pravzaprav cunja za prah, pa sem si premislil. Docent me je pogledal s pomilovanjem, mi potipal ffsi in tiho rekel: »Imate prav, kolegica . . . Tumor v zadnjem stadiju. .. mu sestra napiše odpustnico . . .« In tako so me odpustili iz službe kot — brezupen pri- »ler. Bolje danes kos kakor jutri gos. Bodi sam priden, pa ti ne bo treba biti zaviden. Ako hočeš koga spozna- ti, daj mu oblast! Bodi seno ali slama, sa- mo da je polna jama. Ako hočeš veliko let šte- ti, moraš od mladega zmer- no živeti. Bližnja žlahta — na enem soncu sušena plahta. Ako hiša pogori, dolg na vrat leti. Bodi revež ali bogatin, vsak je matere zemlje sin. Nagonsko sem stopil iz vrste. Na desno stran, kot je bila navada. K meni je pritekel gonjač, me s palico udaril po rami in me jel riniti naprej proti kapoju naše sobe. Kaipo je prav tako dvignil palico, md jo s krepkim udarcem položil čez hrbet in mi uka- zal naprej. Po novem udarcu me je blokfirer porinil s skupino desetih ne- srečnežev, katerih imena je izklical da- nes dežurni raportfirer pred vrste na apelp'lacu. Bilo nas je natanko deset. Deset izbrancev. Vsak dan je gestapo izbral med jetniki deset kneflingov za posebna zasliševanja. Za mučenje. Mnogi od izbranih se niso nikoli več vrnili v taborišče v svojo barako in na 5Y0j pograd. Za vzrok ni nikoli nihče izvedel. Tudi vprašal ni. Vse je spada- lo k življenju in navadam dachauske- ga taborišča. Sme-SiHO, toda prvo, kar sem pomi- slil, ko sem stopil med izbrane žrtve, tega dne, je bilo, da danes ne bom šel delat s svojo skupino na farmo. KoJ pa sem se ozrl nazaj in ugotovil za' seboj šest tisoč jetnikov, od katerih! nas je odrezal izklic številk, s kateri-i mi imajo danes poseben namen, me jej obšla groza. Obup onemoglosti in stra-^' hu. Slišal sem, kako so za menoj še ini še preštevali vrste in jetnike ravnali! v ostre linije, kako so po njihovih; hrbtih padali udarci, povelja in slišal; sem ječanje nesrečnežev, ki so se upo- gibali pod palicami. Vendar, imeli so bodočnost, upanje vsaj še za en dan. Nas deset ni imelo upanja na življenje niti do večera. Da bomo preživeli dan do večera. Po treh urah Jutranjega mučenja na apelplacu je bilo konec apela. Ta- boriščni komandant s svojimi oproda- mi in tolpo zdresiranih psov je odšel. Žarometi so ugasnili. Popustila je na- petost. Vedno močnejša dnevna svetlo- ba je meglo pritisnila na strehe barak. Mraz je lezel v kosti. Z apelplaca je odkorakala komanda za komando sko- zd glavna taboriščna vrata na delo, preostali jetniki, ki niso pripadali de- lovnim skupinam, so morali v tišiini in v vojaškem redu nazaj v svoje barake in v sobe. Nas, deset izobčencev, je ostalo na apelplacu. Pred nami je sedel renčeč nemški volčjak. Ni nas izpustil izpred oči. Tako mu je zapovedal gospodar, ki je kontroliral odhod jetnikov iz ta- borišča in v barake. Za našimi hrbti je živelo taborišče. Vozove s čajem so zapeljali na glavno taboriščno cesto. Da bi v sebi pregnal strah in obup, sem sledil vsakdanjim dogodkom, ki so se odvijali za menoj v taborišču. Po šest, osem, dvanajst velikih posod s čajem so dežurni po- stavljadi pred vrata posameznih blo- kov. Sprejemali so jih dežurni bloka in raznašali po sobah. Kapo j i blokov so s palico v roki dostojanstveno nadzo- rovali delo. štubaki posameznih sob so ukazali delitev jutranjega obroka. Pred posodami so nastale vrste. Paz- niki so jih uravnavali s palicami, da je prenekateri omahnil iz vrste in bil za kazen ob zajtrk. Naš obrok so to jutro razdelili drugim. Za ta dan so nas črtali iz seamama pofcroš^nikov. Nekatere za vedno. Gestapovec nas je odpeljal iz tabo- rišča na komando. Esesovci so nas po- tisnili v sobo, ki razen golih sten in kanmitih tal ni imela ničesar drugega, še grobe svetilke ni bilo pod stropom. Razen zamreženega okenca pod stro- pom in težkih železnih vrat. Ko so s« le-ta za nami zaprla, smo obsojenci obstali sredi sobe kot skupina pre- strašenih pingvinov na ledeni obali. Gledali smo molče drug drugega in čakali. Nismo se poznali med seboj. Niti pogovoriti se nismo mogli, ker smo bili predstavniki različnih naro- dov. Družila nas je ena sama znana beseda: »Kamerad!« — To nam je v danem položaju bore malo poma- galo. Kot klavna teleta so iz naše sku- pine jemali drugega za drugim. Vrnil se ni nihče. Prišel sem na vrsto pozno popold- ne. Dva gestapovca sta me čakala v mučilnici, kamor me je porinil eseso- vec. Na stenah sem opazil vidne kr- vave maroge. Tudi na tleh so bile mlake krvi. Brez kakršnega koli na- mena prikriti klavnico sredi tovarne smrti, v kateri sta bila gestapovca le paznika ob tekočem traku, me je prvi, ki je držal v rokah mapo, na kateri je bila z velikimi črnimi črkami napisana moja taboriščna številka, vprašal: »Italijan ali Slovenec?« Vprašanje me ni zmedlo, čepmv ga nisem priča- koval. Odgovoril sem v tekoči nem- ščini. »Italijan.« — Drugi gestapovec je posegel vmes. »Zakaj si v taborišču?« — Zopet sem mehanično odgovoril kot že toli- kokrat sojetnikom v baraki: »Zaradi črne borze.« — Tedaj me je drugi gestapovec z roko vešče uda- ril po ustih. »Lažeš! Rdeči trikotnik nosiš. EKj- bro veš, zakaj smo ti dali to zname- nje. Torej?« Molčal sem in drgetal ob misli, kaj nameravajo z menoj. Kak- šen bo konec? Da se gestapovca ne bosta šalila in da me niso to jutro izbrali kar tako brez vzroka, o tem sem si bil na jasnem. — Skušal sem prisiliti misli in čustva, na katera sem se pripravljal s treningi že v 1 j ubijan- ■ skih zaporih in kasneje v taborišču, • zato, da bi vzdržal pri mučenju. Da bi me ne bilo strah. P" se nisem imel časa zbrati. Gestapovec me je : še nekajkrat udaril po obrazu. Na'o ^ sta oba hkrati pristopila k meni in ' začela z veliko prizadevnostjo z bese- dami, z istim ciljem, kakor sta malo prej poskušala s klofutami. »Ti, Emilio Capeccio, če je to tvoje pravo ime, si menda ugotovil, da si prispel na konec svoje življenjske ^ poti. Več ne moreš pričakovati kot j mesec dni več ali manj življenja, le da lahko izbiraš med umiranjem brez bolečin ali pa med mučenjem. Razu- meš?« — Kaj sem hotel drugega, kot da sem pokimal in izbuljil oči, kot to narede vsi na smrt prestrašeni ljudje. Še vedno nisem zaznal, zakaj se ge- stapovca trapita z menoj, kaj hočeta od mene in kakšna bo moja usoda. Slan okus po krvi in glava, razbolela od udarcev, sta mi hromila razsod- nost. Postal sem zopet vsaj nekoliko zbran in pozoren, ko je začel drugi gestapovec govoriti: »V Ljubljani si varal vse po vrsti. Naše in domače. Tu bomo našli zate zdravilo. Za najmanjšo laž se boš cvrl v peči ali pa se boš dušil v plin- ski celici.« — Ob tej grožnji se mi je zazdelo najbolje, da zahlipam. Na oči so mi privrele solze. Skesano in pro- seče sem izdahnil: Morda ga poznate, če ne - pa ga boste spoznali čez nekaj tednov na tejle naši strani: zaslužnega tovariša Paradižnika osebno, njegovo prijetno ženico Klaro in - seveda njun avtomobilček! Živimo v hitrih, sodobnih časih, ko so daljave postale za nas vse le še malen- kostna zapreka. Zakaj je kupil tovariš Paradižnik osebni avtomobil? Kaj vse je doživel z njim, s čim se je proslavil, kaj vse hudega in grenkega pretrpel? - Na vse to vam bo odgovorila naša nova slikanica, ki jo bomo začeli čez nekaj tednov objavljati na tejle »bralni strani«, kakor smo okrstili zanimivosti in lahko branje, pa tudi novo povest, ki se vam zgoraj predstavlja. Torej: čez nekaj tednov - tovariš Paradižnik, ženica Klara in NJUN NOVI PRIJATELJ: OSEBNI AVTOMOBILČEK! - Ne zamudite: nova napeta in prikupna slikanica nas bo 35 tednov spremljala, razveseljevala in učila! DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK' vsak četrtek 60.000 izvgdovji MALI Vsaka beseda v malem oglasu stane U,50 Ndin (za naročnike) in U.tiU Ndin (za vse druge). Ob posre- dovanju naslova v upravi Usta zaračunamo še do- datnih L,(X) Ndin-, za ogla- se pod šifro pa po 2,00 Ndin Male oglase sprejema- mo načelno v upravi lista vsak teden do 10 ure v soboto Izjemoma spreje- mamo naročila za male oglase 12 (iddal.jenih (jra- jev. bolnjšnic zavodov in podobno tud] v pismih, če nakaže naročnik istočasno ustrezno vsoto denarja C riiDMK tKiLASNi ODDELKh IN SPREJEiM RADIJSKIH OBJ.^V TER ČESTITK.. Celje, Gregor- čičeva 5. pritličje desno; telefon Sl-05. PRODAM KROJA.sKl šivalni stroj VE- RITAS z okroglim čolnič- kom prodam. Naslov v u- pravi lista. KOBILO, sposobno za vsako delo prodam. Franc Kro- novšek, Topovlje 21, Bra- slovče. AVTO RENAULT 4 prodam— ugodno. Naslov na upravi lista. VEC vseljivih prostorov v n.aj- strožjem trgovskem sredi- šču — center mesta Celja, primernih za pisarno, obrt ali trgovmo prodam. Na- slov v upravi lista. ŠTEDILNIK na drva, 80 1 bojler, brzoparilnik 50 1, dvoploščni kuhalnik, mi2X3, lončeno peč s toplodarom, železno peč pK)ceni prodam. Ćufarjeva 6, pri Butejevem mostu. ZIDAN štedilnik desni ugod- no prodam. Mauer, Celje, Dobrova 64. DRL'i^TVO upokojencev Celje — Muzejski trg 7 prodam zelo ugodno rabljeno kom- pletno opremo za manjšo točilnico, v dobrem stanju. Ogled vsak dan pri gospo- darju društva. JABOLKA za predelavo pro- da: Rak, Gotovlje, 2alec. VEČJO sadno stiskalnico pro- da: Rak, Gotovlje, 2alec. DVA čistokrvna nemška ov- čarja deset tednov stara prodam. Celje, čret, bara- ka desno pred mizarstvom Štuklek pri Cinkarni. NOVO emodružinsko hižo pri celjski opekami na gričku nasproti Dobojske 19. STISKALNICO za sadje 3001, 50 in gradbeno parcelo ugodno prodam. Vojnik 50. MALO rabljen hladilnik HI- MO prodam. Vprašati do 8 ure zjutraj. Teharje 22. KROJAŠKI šivalni stroj SIN- GER okrogli čolniček po- ceni prodam. Ropotar, Otok III Ulica prekomorske bri- gade 10. DVE kompletni dobro ohra- njeni postelji prodam. Na- slov v upravi lista. NAMIZNA jabolka ali za pre- delavo prodam. Celje, Do- brova 75. ZASTAVA 7.50, letnik 1965 pro- dam ugodno. Naslov v upravi lista. HIŠO, vrt, drvarnico, 3500 kg premoga prodam nujno za- radi selitve — upokojenec. Teharje, Bukovžlak 68. STISKALNICO na vijak, sad- ni in grozdni mlin prodam. Partizanska 32. KUPIM MANJŠE posestvo v bližini Celja do Šempetra ali Voj- nika kupim. Pišite M. P. Svobode 9, Piran. ' STANOVANJE POŠTENO dekle vzamem na stanovanje. Naslov v upra- vi lista. MIRNA in poštena zakonca brez otrok iščeta začasno sobo v centru ali okolici Celja. Nudita nagrado in najemnino plačata naprej. Ponudbe pod »Mimo življe- nje«. UPOKOJENKI nudim brez plačno stanovanje. Naslov v upravi lista. SOBO oddamo. Informacije pri Jožetu Lebiču, Maribor- ska C 61. SOSTANOVALCA sprejmem. Celje, Zidanškova 22. DVA intelektualca iščeta od 1. 10. opremljeno sobo v Ce- lju ali Žalcu. Ponudbe po- slati na upravo lista, pod »Zagreb« ZAPOSLITEV MLADA frizerska pomočnica — ženske — moške stroke išče zaposlitev, po možnosti v Celju. Naslov v upravi li- sta. VESTNO dekle z.a dopoldan- sko varstvo dveh malih otrok in delno pomoč v go- spodinjstvu potrebujem z decembrom v Ljubljani. Možnost popoldanskega šo- lanja. Nudim stanovanje in hrano, ostalo po dogovoru. Ing. Maleš, Ljubljana, Voš- njakova 9. DROBEN KROMPIR IN JABOLKA ZA PREDELAVO vam nudi Kmetijski kombinat Žalec v svojem skladišču na LAVI po ugodni ceni 0,30 Ndin za 1 kg. Prodaja vsak ponedeljek, torek, sredo in pe- tek od 8.—12. ure. Slanovaiijsk« ^ospodarslvo Žale«; obvešča vse lastnike gradbenih parcel v zazi-1 dalnih okoliših in tudi v naseljih izven zazidalnih] okolišev, kjer so možna izjemna dovoljenja, da za-- radi koncentracije podatkov za kupce prijavljajo'; Stanovanjskemu gospodarstvu Žalec svoje parcele zlasti pa še zaradi urejevanja urbanistične doku-, mentacije. Zaželeni so delni ali popolni podatki, io-; sicer: 1 1. Kraj in ime prodajalca ^ 2. številka in izmere parcele, kat. občina, vložna:i številka in cena po kv. metru. Prijavljene parcele bomo posredovali kupcem —: interesentom. • j EMO ■ emajlirnica metalna industrija, orodjarna Celje obvešča, da ne more ugoditi vsem številnim prošnjam za fi- nančno ali materialno po- moč in da v bodoče pro- silcem tudi ne bo mogo- če odgovarjati pismeno. Sekretariat organov upravljanja EMO CELJE RAZNO OPOZARJAM, da nisem plač- nica dolgov mojega moža IVANA KOTNIKA Celje, Mariborska c. 44 — Erika Kotnik. MILOŠ KLiNAR — KLJU- ČAVNIČARSTVO — Celje, Vrončeva 14, telefon 30-5). izdeluje aluminijaste karni- se v raznih barvah po meri, okvire za rolete, elemente za montažne police, vlečne cevi in razne profile, ter opravlja vsa stavbna klju- čavničarska dela solidno in poceni! Duhovitemu avtorju zgor- nje reklame priporočamo, da tiska reklame za nov proizvod tudi v slovenšči- ni. Baje je še vedno Šent- jur v Sloveniji... V NEDELJO, 6. 10. MtLV TEDENSKE TRIBUNE VETERAN 68 NA PROGI MURSKA SOBOTA-MARj. BOR-PTUJ. START OB 8. URI V MUR. SKI SOBOTI. PRIHOD V MARIBOR OKOLI 10. URE IN TOČNOSTNA PRE- IZKUŠNJA NA PTUJSKI CESTI, CILJ V PTUJU PRED HOTELOM PETOVlO OKOLI 12. URE. V SOBOTO OB 19. URI SPRETNOSTNA VOŽNJA V MUR- SK! SOBOTI. Delovna enota trgovine pohištva »ŠIPAD« Celje, Mariborska 44 razpisuje prosto delovno mesto KOMERCIALNEGA REFERENTA. Pogoji za sprejem so naslednji: Dokončana ekonomska šola s 3 leta prakse ali ne- popolna srednja izobrazba z 8 let prakse na po- dobnem delovnem mestu. Pismene vloge vložite 15 dni po objavi na naslov: »Šipad« Celje, Mariborska cesta 44, p. p. 143. POLJE »OM[EGA<^ 23. Medtem se je vendarle nekako utekel pogo- vor med policisti in vesoljcema. Peter .je sli.šal v elektronskem prevajalcu: S čim vama lahko še us- trežemo? Zahtevala sta Bazo, komandanta. Pred njiju so porinili telefon enaindvajsetega sto- letja. Na zaslonu se je pojavil znani obraz, ki pa je postal prav tako otrplo začuden, kot malo prej na- čelnikov. Pogled na pritljikave vesoljce je bil očitno porazen. Kaj se je vendar zgodilo z vama? je zado- nelo iz zvočnika. Skušala sta čimpodrobneje razlo- žiti nenavadno nesrečo, toda komandant ju je preki- nil sredi pripovedovanja. Najbrž se mu je zdelo, da bi utegnila razlaga zanimati tudi nepoklicana ušesa. Zagotovil jima je, da pridejo iz Baze ponju v naj- krajšem času. Kmalu zatem je bilo v zraku posebno letalo Ba- ze. Smer njegovega poleta: Južna Amerika. Ko se je vračalo, je nosilo s seboj zelo nenava- den tovor: v rokah uslužbenca, v škatlici na kosmu vate dva kozmonavta! Zadeva ni bila niti najmanj zabavna. Družini ^ zmonavtov so previdno obvestili, da sta Jean i" , ter izginila v vesolju in da ju iščejo. Vsekakor _^ ni smel nihče izvedeti za njun povratek, vse ^ \\ei ne bo postalo jasno, ali bo mogoče vrniti ^'^'^.'Ijiiii. v normalno življenje. Še ena uganka poleg o^^V.i^if ki tudi še ni imela odgovora: ali se ni tudi živU' jj. nesrečnih vesoljcev skrajšalo, tako kot se je šala njuna velikost. Bo znanstvenikom uspela ^^^.„ju s časom, če se bo izkazalo, da vsak dan v živU^ naših vesoljcev pomeni eno leto .,.? 3. oktobra 'i'^'^ mmO LJUBLJANA rf: poročila ob 5.15, «.00, 10.00, 12.00, ^ 19.30 in 22.00. Pisan ^spored od 4.30 do 8.00. ' 4. OKTOBRA: 8.08 ^'matineja; 9.40 Dvakrat ^15 P""^ doma; 11.00 '"^ Turistični napotki za P^. 12.30 Kmetijski na- r]^. Milena Jazbec: Ka- iim gnojimo sadnemu Ij2 4() Cez polja in poto- 1 i Priporočajo vam . . . poslušalci čestitajo in ' ' ,; 15.20 Turistični na- , Glasbeni intermezzo; d;in za vas; 17,05 člo- je; 18.45 Kulturni glo- i ahko noč, otroci! 19.15 ' pevko Lolo Novaković; li posnetki APZ iz Ljub- ic 15 Oddaja o morju in Lji^ 5. OKTOBRA: 8.08 r inatineja; 9.25 Cez trav- Jjne; 10 13 Pri vas doma; rifjia — Turistični napot- goste; 12.30 Kmetijski L ^ inž. Milan Dolinar: slabo pivovarsko kako- CJšnjega ječmena- 13.30 JTjo vam ... 15.20 Glasbe- ^ezw>; 16.00 Vsak dan za jdi G«no v kino; 17.35 Ig- ^t! 18-13 Pravkar prispelo; linjižnega trga; 19.00 Lah- E otroci! 20.00 Sobotni ve- napovedovalko Pilomeno JJO Zabavna radijska igra htooe Ecke: »Gospod v si- Ei; 21.30 Iz fonoteke ra- K 22.10 Oddaja za naše NEDEUA, 6. OKTOBRA: 6.00— 8.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Matjaž Kmecl: Odločilni dan v mačji zgodovini; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I; 10.00 še pom- nite, tovariši . . . 10.25 Pesmi bor- be in dela; 10.45 Nedeljski moza- ik lepih melodij; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II; 13.40 Nedeljska repoi-taža; 14.00 Cez hrib in dol; 14.30 Humoreska tega tedna — C. Alexander: Capricio 16.00 Ne- deljsko športno popoldne ; 17.30 Radijska igra — Gerhard Rentz- sch: Babje leto; 19.00 Lahko noč, otroci! 20.00 »V nedeljo zvečer«; 22.15 Serenadni večer. PONEDEIJEK. 7. OKTOBRA: 8.08 Glasbena nuitineja; 9.25 Z operetnih odrov; 10.15 Pri vas do- ma; 11.Oo Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kme- tijski nasveti — Jože Kregar: Va- mljanje vrtnin in vrta; 12.40 Maj- hen koncert pihalnih orkCiStrov; 13.30 Priporočajo vam . . . 14.05, Lahka glasba s simfoničnim orke- strom RTV Ljubljana; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja- jo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Poje zbor France Prešeren i.5 Kranja; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Operni koncert; 18.15 »Sig- nali«; 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 46.9«; 19.Co Lahko noč. otroci! 19.15 Minute s pevko Eldo Viler; 20.00 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije; 22.10 Radi ste j-ih poslušali. TOREK. 8. OKTOBRA: 8.08 Operna matineja; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — Tam, kjer po jo na jesen klopotci; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12,30 Kmetijski nasveti — Vet. Janez Pucko: O.semenjevanje in skrb za plodnost domačih živali; 12.40 Iz kraja v kraj; 13.30 Pri- poročajo vam ... 15.20 Glasbeni intermezzo; 15.40 V torek na svi- denje; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Igra simfonični orkester RTV Lju- bljana; 18.15 Iz naših studiov; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s pevcem Stanetom Mancini- jem; 20.00 Riidijska igra — Pa- olo Levi: Postaja v megli: 21.15 Parada popevk. SREDA, 9. OKTOBRA: 8.08 Gla- sbena matineja; 9,10 Kaj po jo ot- loci po svetu in pri nas; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turi- stični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franjo Jurhar: Pogozditev našega Krasa. 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo vam ... 14.35 Naši poslušalci čestitajo in poz- dravljajo; 15.20 Glasbeni intermez- zo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 -Mladina sebi in vam; 18.45 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč. otro- ci! 20.00 Jakov Gotovac: Ero z onega sveta; 22.10 Zaplešite z na- mi! ČETRTEK, 10. OKTOBRA: 8 08 Operna matineja; 9.25 V planin- ski koči; 10.15 Pri vas doma; 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste; 12.30 Kmetijski nasve- ti — Vet. Tine Pardubsky: Pomen rudninskih krmil pri prehrani ži- vine. 12.40 Tuji pihalni orkestri na koncertnem odru. 13.3o Pripo- ročajo vam . . . 15.20 Glasbeni in- teimezzo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Četrtkov simfonični koncert; 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Mi- nute s pevko Marjano Deržaj; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Literarni večer — Od romantičnih duš do Lepe Vi- da — I; 22.10 Večer komorne glas- be. TELEVIZIJSKA SBOIIEII NEDELJA. 6 OKTOBRA 8.30 Kmetijska oddaja v madžar- ščini (Beograd) 3.45 Dobro nedeljo voščimo s slo- venskim instrumentalnim kvintetom (Ljubljana) 9.15 Kmetijska oddaja (Zagreb) 10.00 Veliko ljudsko zborovanje ob 100. letnici Slovenskega ta- bora — prenos iz Ljutomera (Ljubljana) 11.00 Telovadni nastop — prenos iz Ljutomera (Ljubljana) 11.45 Pustolovščina na Atlantiku — do 12.15 (Ljubljana) 15 00 TV kažipot (Ljubljana) 15.20 Konjske dirke — preix)6 iz Ljutomera (Ljubljana) 16.20 Glasbena oddaja (Ljubljana) 17.05 Ponovitev in nadaljevanje se- rijskega filma Saga o Forsy- tih — IV, in V. nadaljevanje (Ljubljana) 18.55 Pot v začetek — II. nadalje- vanje evr. serijskega flma Pitchi poi (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Beograd) 20.50 Ob koncu poletja — zabavno .glasbena oddaja (Zagreb) 21.40 Športni pregled (JRT) 22,10 Poročila (Beograd) PONEDELJEK. 7. OKl'OBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) - 10.30 Ruščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Angleščina (Beograd) 16.45 Madžarski TV pregled (Beo- grad) 17.00 Poročala (Zagreb) 17.05 Mali svet — oddaja za otroke (Zagreb) 17.30 S poti po Mehiki — poljud. znanstveni film (Ljubljana) 17.55 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.20 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) 18,25 Kako so zgrajene slovenske besede — oddaja iz cikla Slovenščina (Ljubljana) 18.50 Reportaža — Sarajevo — (Zagreb) 19,20 Ob 10 letnici Slovenske TV (Ljubljana) 20,00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20Ć35 TV Drama (Zagreb ) 21.45 Koncert resne glasbe (Ljub- ljana) 22.15 Poročila (Ljubljana) TOREK, 8. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 10.35 Angleščina (Zagreb) 11.00 Osnove splošne izobrazbe — (B«ograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 15.40 Angleščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — ■ (Bograd) 16.40 Francoščina (do 17.15) — (Beograd) 18.00 Risanke (Ljubljana) 18.20 Obrežje — oddaja za itali- jan.sko narodno.stno skupino (Ljubljana) 18,40 Propagandna medigra (Ljub- ljana ) 18,45 Filmski mozaik (Ljubljana) 15,15 Svet na zaslonu — veliki — (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.40 Laredo — ameriški celovečer- ni film (Ljubljana) 21 ..55 Veliki mojstri: Gioacimo Rossini (Ljubljana) 22.40 Poročila (Ljubljana) SREDA, 9. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 17.05 Madžarski TV pregled — (Beograd) 17.20 Poročila (Skopje) 17.25 Oddaja za otroke (Skopje) 17.45 Ob 10 letnici Slovenske tele- vizije: Tiktak (Ljubljana) 18.00 Pisani trak (Ljubljana) 18.20 Dvajset slavnih (Zagreb) 19.05 Poje Arsen Dedič (Beograd) 19.45 TV Prospekt (Zagreb) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.35 A. Foerster: Gorenjski slav- ček — opera (Ljubljana) 22.15 Ob 10. letnici Slovenske TV C Decameron (Ljubljana) 22.45 Poročila (Ljubljana) ČETRTEK. 10. OKTOBRA 9,35 TV v šoli (Zagreb) 10,30 Nemščina (Zagreb) 11,00 Angleščina (Beograd) 14.45 TV v šoli — ponovitev — (Zagreb) 35.40 Nemščina — ponovitev — (Zagreb) 16.10 Osnove splošne izobrazbe — (do 16.40) (Beograd) 17.10 Poročila (Ljubljana) 17.15 Tiktak: Sanjica II. del — (Ljubljana) 17.30 Pionirski TV dnevnik — (Ljubljana) 18.00 Po Sloveniji (Ljubljana) 18.15 Propagandna oddaja (Ljub- ljana) 18.20 V narodnem ritmu (Beograd) 18.45 Po sledeh napredka (Ljub Ijana) 19,05 Pri »Londonu« — himiori- ptična oddaja (Beograd) 19,45 Cikcak (Ljubljana) 20,00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20,35 Saga o Forsytih — serijski film (Ljubljana) 21,25 Kulturne diagonale: Sloven- ske novitete v novi gledali- ški sezoni (Ljubljana) 22,25 Ob 10 obletnici Slovenske televizije: Borovo gostovanje I Ljubljana) 22.40 Poročila (Ljubljana) PETEK. 11. OKTOBRA 9.35 TV v šoli (Zagreb) 11.00 Osnove splošne iSBObrazbe — (Beograd) 11,30 Francoščina (Beograd) 15.30 Balkansko prvenstvo v na- miznem tenisu — prenos — (Skopje) 17.50 Odkrivanje — mladinski film (Ljubljana) 18.20 Mi mladi — I — (Ljubljana) 19.05 Človek, znanost in proizvod- nja (Ljubljana) 19.35 Srečanje s Slavkom Tihcem (Ljubljana) 19.55 Cikcak (Ljubljana) 20.00 TV Dnevnik (Ljubljana) 20.45 Vijavaja (Ljubljana) 20.50 Suha življenja — braaalski film (Ljubljana) 22,20 Ob 10. letnici Slovenske te- levMiije: Lepljenka — (Ljub- ljana) 23,00 Poročla (Ljubljana) SOBOTA, 12. OKTOBRA 9,35 TV v šoli (Zagreb) 14,55 Balkansko prvenstvo v na- miznem tenisu — prenos — (Skopje) 16,00 Mladinska igra (Zagreb) 17,00 TV Kažipot (Ljubljana) 17,20 Naš globus (Ljubij:uia) 17,45 Cikcak (Ljubljana) 18.00 Otvoritev Olimpijade — pre- nos iz Mehike (EVR) 20.30 TV Dnevnik (Ljubljana) 21,00 Vijavaja (Ljubljana) 21.05 Humoristična oddaja Va.se Popoviča (BeogradI 2t2.05 Zabavno glasbena oddaja — (Ljubljana) 32.30 (Osvajalci — serijski film — (Ljubljana) 23,20 Poročila (Ljubljana) SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA ZA SVOJCE V TUJINI! imate v tujini sorodnike, prijatelje, znance? Ali ste že pomislili, s čim bi jih razveselili za novoletne praznike? Podarite jim SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR za leto 1969! Spominjal jih bo domačega sve- ta in jim prinesel v besedi in sliki košček rojstnega kraja. Hvaležni vam bodo za dobro izbrano darilo! Koledar bo izšel že konec oktobra. Pohitite z naročili, kajti za to knjigo je vedno večje zanimanje in je v zadnjih dveh letih bila tako zgodaj razprodana, da naknadnim naročnikom nismo mogli ugoditi. Tiste, ki želijo poslati koledar v Ameriko, obveščamo, da ga bomo poslali z letalom, če ga bodo naročili do 30. novembra. Naročila sprejema: SLOVENSKA IZSELJENSKA MATICA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/11. Telefon: 21-234 Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugij insekti vas ne bodo več vznemirjali, čel boste uporabljali radonjine insekticide] v prahu: mravocid, buhatoks in aldotoks] so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom. Proizvaja: RADOXJA SISAH Besedo ima: Toni Hercfcler Vnaprej so mi sporo- čili, da se lahko razpišem samo v mejah 23 tipka- nih vrstic in nič več. To- rej, malo življenskega prostora, čeprav, roko na srce, najdem v TEDNI- KU tudi še stvari, fei bi jim prav tako ni bilo po- trebno omejiti življenski prostor, hm. . • Ali ni- mam prav? To sem bil tudi povedal v odgovorih na anketo v Tedniku, ki bo očitno kmalu postal zanimivejši. pnivlačnej- ši . . ■ Verjemite, da niso brez vzroka razpisali an- kete. Torej, malo še po- čaka jmo. Kaj velikega danes sploh ne morem začeti, saj bi mi zmanjkalo pro- stora- Zatorej na kratko o tem, da je v Celju — v narodnem domu — javna razgrndtev urbani- stičnega načrta in da sem si le-tega šel ogledat. Zrl sem v velike karte, sam samcat in se skoraj bal listati po velikih knjigah z dokumentacijo. Namreč p>apirji so močno šelesfce- li. Kako bi bilo bolj pri- jetno, če bi se na razsta- vi znašlo več Celjanov. Potem vsaj ne bi javno tarnali, kako na občini vse delajo mimo njih, da jih nihče nič n« vpra- ša. Tu na javni razgrnit- vi urbanističnega načrta pa je vse lepo narisano, kje bo kaj čez leta; kje bodo držale avtomobilske ceste (ha, ha.. •!), kje potniška železniška posta- ja, koliko in kakšna bodo spalna naselja in celo bo- doče novo pokopališče je že vrisano in zraven tudi še nekaj dokumentacij na to temo v rumeni mapi. Nihče torej ne more re- či, da nisem dobro po- gledal. Natančno, pr^v natančno sem videl, da hiše moje stare tete Ne- že ne bodo podrli in ji bom ziato ob prvi priliki povedal, da ni treba nič skrbeti zaradi hiše- Saj tega ne bi tu napisal, če ne bi videl, da sama ne bo šla prebirat urbani- stične dokumentacije, pa tudi Tednika ne vidi več brati. Pismo iz Mehike Piše: Marjana Lubej CIUDAD MEKICO, 22. septembra. — Že štiri dni je prva' skupina jugoslovan- skih športnikov v Mexicu^ točneje v Ciu- dad Mezicu, p rizorišču XIX. modernih olimpijskih iger. Vse je lepo in tisti, ki so bili tudi na prejšnjih olimpijskih igrah v Tokyu trde, da je v marsičem lepše, da so boljše naprave itd. Nerodno je le toliko, da je naša ekipa, kakor seveda vse, deljena na ženski in moški del, od kate- rega nas loči visok zid. Skupaj z Vero Nikolič zasedava lepo sobo v 122. zgradbi, že naslednjega dne po prihodu sem začela z rednim trenin- gi dvakrat na dan. Ker sem praktično edini član jugoslovanske atletske ekipe, ki nima svojega trenerja, treniram pa pisa- nem načrtu, ki ga v izvajanju nadzira trener Vere Nikolič, profesor Aca Petro- vič. Pri delu nimam večjih težav, kakor jih imajo nekateri drugi, zlasti evropski stanovalci olimpijske vasi, le včasih malo težje diham^ saj smo na višini 2.200 me- trov nad morjem. Zato pa sem strašno zaspana_ Hrane imamo v izobilju in je zelo dobra. To je v redu,- saj sem od ne- davnih tekmovanj in napornega potovanja čez Evropo, Atlantik, preko Kanade in ZDA do Mexice precej shujšala in sedaj moram »uloviti« toliko kilogramov, da jih bo zopet 57. To je moja tekmovalna teža. Pa ne samo jaz. marveč vsi naši olim- pijci, zelo pridno trenirajo in se nam je včeraj pridružila še Vera Nikolič, ki spr- va ni hotela slišati o treningih! že danes pa je z njo vse po starem: do 10 kilome- trov zjutraj, popoldne pa po 6-krat 400 metrov v času 56 sekund. Kako napredujem v formi pod tem, za nas Evropejce nenavadnem podnebju, bom videla iz rezultatov manjših tekmo- vanj, ki se jih bom udeležila po prvem oktobru. Pisala bom o tem pa tudi o me- stu in srečanjih z znanimi športniki. Do tedaj pa lepe pozdrave! Obnova spomenikov padlih borcev Ko v tem jubilejnem letu poteka 50 let zgodovinskih bojev za našo severno mejo, si je Zveza prostovoljnih borcev za severno mejo 1918 — 1919 — občinski odbor Ve- lenje zadal nalogo obnoviti spomenike iz teh bojev na tukajšnjem območju. Tako je pristopila k obnovi spo- minske plošče dvem borcem, ki sta podlegla zadobljenim ranam v takratni bolnišnici^ Rdečega križa v Šoštanju in sta pokopana na šoštanj- skem pokopališču. To sta Franc Jazbar, roj. 1900. doma iz Idrije in Alojz Omretič, roj. 1896, iz Kostanjevice. Vsa dela bodo dokončana do občinskega praznika, ko bo komemoracija in sicer 8. oktobra ob 10. uri na šoštanij- skem pokopališču. Moški pevski zbor DU bo ob tej priliki med drugim zapel Mal- gajevo himno. Razen tega so z velenjskega območja pri- spevaH svoj delež tudi pri ob- novitvi spomenika na Uršlji gori, ki ga je okupator 1941. leta ob vdoru v našo domo- vino do tal porušil. Obnovo je vodila Zveza prostovoljnih borcev za severno mejo Slo- venjgradec. Ravne na Koroš- kem in Velenje-šoštanj. Slovesno odkritje spomeni- ka bo 13. oktobra ob 10. uri Rokomet: Zteaekipamavfinal v kvalifikacijskem tekmo- vanju za ekipno, prvenstvo za člane in članice so atleti in atletinje Kladivarja zbrali takšno število točk, ki jim omogoča nastop v zaključnem tekmovanju 12. in 13. okto- bra. V Celju so poleg do- mačinov nastopili še tekmo- valci Rudarja iz Trbovelj in tekmovalko ŽAK Maribor. Zlasti se je ponovno odli- koval Kocuvan, ki je zmagal v treh disciplinah in tekel v obeh zmagovalnih štafetah. Dosegel je tri odlične rezul- tate: 100 m: 10,5; 200 m: 21,9 (osebni rekord); 400 m: 48,6. Prav ti rezultati potrju- jejo, da je Kocuvan prebro- dil nekaj tedensko krizo. Med člani sta po dve zmagi osvo- jila Vranik (110 m ovire in met diska in Važič (1500 m in 5000 m), zmagali pa so še Vivod, špilar, Lešek, Felici- jan, Pikula, červan. Svet in Štajner. Še posebej se je od- likoval mladinec Podpečan, ki je po sili razmer moral pr- vič nastopiti v teku na 10 ti- soč metrov (dosegel je odli- čen čas: 33 : 54,2), v nedeljo pa še v teku na 3000 m ste- ple (10:04,4 — osebni re- kord). Oba rezultata. dokazu- jeta, da se Podpečan razvija v dobrega tekmovalca. Med članicami je zlasti pre- senetila pionirka Pavšerjeva, ki je v teku na 100 m dosegla odličen čas: 12,7. Maroltova je bila v odsotnosti Lubejeve najbolj zaposlena celjsika tek- movalka. Zmagala je na 80 m z ovirami (12,1) in 400 m (60,8) ter tekla v zmap štafeti 4X100 m (5o,8) kova je v metu kopj^ " ^! no izboljšala osebni r ^ (38,52 m), Urankarjeva 800 m pretekla v dobr«^^ su 2: 17,8. V metu ^ zmagal Kastelic (35 og V kvalifikacijah za' eki'^' prvenstvo Jugoslavije sg^'^ ni Kladivarja zbrali točk, članice pa 16473. 2a pno prvenstvo Slovenije ? je, program zmanjšan iij ' menjen tistim atletskii^i ' pam, ki ne morejo nast^ v celotnem olimpijskem ''^ gramu so člani zbrali i^i' točk in članice 11692 tock V obeh konkurencah so leti Kladivarja osvojili na-s ja naslova v Sloveniji i„ uvrstili v zaključno 2^'^ tekmovanje. Vprašanje jg se bo vodstvo AD Klad',^ odločilo za nastop na ob tekmovanjih, ki bosta v S'i ji in na Hrvatskem. Več polovico ekipe sestavljajo 1 jaki, ki pa ne morejo izojt ti po več dni od pouka, v, problem je v tem, da bo nedeljo finale mladinsj ekip (Kladivar bo nastopil' obeh konkurencah), nasij njo nedeljo pa finale ei, skih ekip. V obeh prime; nastopajo v celjski ekip; glavnem isti tekmovalci. ] bi od pouka izostali — v pi meru, da nastopijo na oIk prireditvah — skoraj des dni. Kakorkoli že: uspeh j da je Kladivar ponorao a boljši v Sloven-ji in da primat slovenske atletike ( tal v Celju. T. VR.\^ Nogomet: Vsi trije predstavniki v slo- venski nogometni ligi z naše- ga področja so v četrtem ko- lu prvenstva doživeli poraz. Medtem ko sta trboveljski Rudar v Kopru ter Hrastnik v srečanju z mariborskim železničarjem podpisala pre- dajo ob rezultatu 1 : O za do- mači ekipi, so Celjani doži- veli v Novi Gorici pravo ka- tastrofo — 5:1. Razumljivo je, da se je spričo tega spre- menil tudi položaj na lestvi- ci. Rudar je trenutno peti s 4. točkami, Hrastnik osmi s 3. in Celje-Kladivar deseto s prav tako tremi točkami. V prihodnjem kolu bodo igrali: Celje, Kladivar-Tri- glav, Hrastnik-Ilirija in Ru- dar-železničar. V vzhodni skupini cona lige je rogaški Steklar za? krat še edino neporaže: moštvo, čeprav je v nedelj dosegel doma v srečanju Branikom le neodločen :z: 3:3, je zadržal prvo r na lestvici s sedmimi mi. Drugi tekmi če;.,r.J kola sta se končali taW Velenje-šmartno 4:2 in 2 lec-Fužinar 4:1. Prva zmaj Žalca! Po vsem tem vodi Stekli s sedmimi točkami. Vele« je peto s petimi, šmaiU šesto s štirimi in Žalec eM sti z dvema točkama. Naslednje kolo: Branik-0 lulozar, Fužinar-Steklar, IW va-žalec, šmartno-Sever * Osankarica-Velenje. GASILCI SO S ŠTEVILNIMI praktičnimi vajami minuli teden pokazali ljudem' pripravljenost gasilskih enot in vključevanje gasilcev v vse splošni obrambni sistem. Gasilska zveza v Celju je izvedla praktično vajo na Trgu V. kongresa, v j Savinovi ulici in na tržnici. Sodelovala so prostovoljna gasilska društva, poklicna] gasilska četa in reševalna postaja. (Foto: T. Vrabl) j ZANESLJIVO NI SLIKANO V NEDELJO. Zakaj? Čemu bi ta posnetek sredi ga dne v Braslovčah ne mogel nastati v nedeljo. Dobro poglejte sliko. Samo * ^jij di deklice s šolsko torbo? Saj je lahko šla k prijateljici, da bi skupaj nalogo. Zakaj torej? Enostavno zato, ker je lepo vreme, mi pa letos že »pravdo moramo imeti ob nedeljah grdo in neznosno vreme. (Foto: J. Kr.) TEDNIK - OrednlStvo in uprava Celje, Gregorčičeva s, poStnl predal Idi. Orejuje uredntSki odbor. Glavni urednic rONE SKOK, odgovorni urednik BERNARD HVBMOr^gi^' Časopis Je ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal ]e kot »Nova pot«, »Na delo«. »NaSe delo« (1945) kot »Celjski tednik« (1948—1950) nato Kot »Savlnjsia vestiuK« 1954) In od 1955 ponovno kot »CelJsM tednik«. 8 I Januarjem 1966 so ga ustanovile občine Celje, LaSko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur prt Celju, Šmarje prt Jeišafi i^^.gviiP CEDNIK Izhaja ob četrtkih. Izdaja: CP »DELO« - delovna enota »Informacije - propaganda« Celje. Tisk In kllSeJl: CP »DELO«. Rokopisov ne vračamo Cena posamezne 60 nar (60 starih din), letna naročnina 30 novih f3000 starih) din. polletna 15 novih (1500 starih) din, tujina 60 ( 6000) Tekoči račun' 507 1 1280 - TET.KFONI 23 69 mali oglasi in naro(»nlne 31 05 eknnnm^ka propagranda 30 85 Radio Celje 20 OS