139. številka,
Trst, v torek dne 23. junija 1903
Tečaj XXVIII
„EDINOST"
izhaja enkrat na dan. razun nedelj in praznikov, ob 4. uri pop. — Naročnina znaSa: za vse leto 24 K, za pol leta 12 K. za četrt leta 6 K in za en mesec 2 K. — Naročnino je plačevati naprej. Na naročbe brez priložene naročnine se upravništvo ne ozira.
Po tobakarnah v Trstu se prodajajo posamične tevilke po 6 stot (3 nvč.); izven Trsta pa po 8 st.
Telefon številka
870.
o
-n
>JV\v'
glasilo političnega društva „€3inost" za primorsko.
V edinosti je moč /
Oglasi *'. :
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd., se računajo po pogodbi. — Vsi dopisi naj ae pošiljajo uredništvu. Nefranko-vani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi *e ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejema uprav-ništvo v ulici Molin plccolo St. 3, II. nadatr. Naročnino in oglase je plačjrvati.'ldco- Trst.
Uredništvo in tiskarna ; ulica Carintia štev. 12.
Parlamentarna kriza.
Na Dunaju, '21. junija 1903.
Morda že v torek bo državni zbor zaključen in završena bo prezgodaj poletna ae sija, od katere delovanja nam je prenapolnjeni dDevni red toliko obetal. Skoro gotovo je, da Mlade cehi ne dopuste v razpravo bid žetnega provizorija in ker ga vlada mora imeti, si ga dovoli sama s |>omočjo i? 14. — Tako te po k t že zopet enkrat nemcč avstrijskega parlamenta, ki leži v agoniji, « dkar ga je oskrunila nasilna remška obstrukcija. Pokaže se absolutna neresnoba, ki vlada v tem pokvarjenem parlamentu. Prva in prava moč vsakega drž. zbora leži v sklepanju državnega proračuna, v nadziranju državne uprave. Naš parlament se te svoje najvažnejše pravice ne zaveda in ne poslužuje. — V spominu je, s

baše parlamentarne krize ne leže
■ 1
samo v opstrukciji, ležč globlje, v vsem nemškocentrališkem državnem sistemu. In dokler se ta sistem ne spremeni, ostane kriza in bo zmirom nevarnejša. Treba je hitro kreniti na drugo pot, dokler ne bo prepozno. Naši ljubeznjivi sosedje gledajo in ae veseli in čakajo...
(Pripomba uredništva, svoje nazore povdarjamo v vesti »O položaju«.)
Svoje Btališče in današnji politični
Dogodki v Srbiji.
Že parkrat smo vprašanju kaznovanja zadnjim Obrenovičem
o
obširneje govorili členov zarote proti in njih najbližnjim
se istotako zahva-gostoljubaost in nada ne bo nikoli katere je preživel v
kakšnimi bolečinami je rodil lani zadnji p/o- pristašem, a to vprašanje je tako važno, da, naj-
račun — prvi po mnogih letih — in kako so se tedanje razprave s »kontingentiranjem« govorov in podobnimi »triki« spremenile v parlamentarično fjreo. Letos smo že v juniju ia o proračunu ne duha ne sluha ; vlada si pomsga in si mora pomagati h provizoriji, državni zbor zapravlja cele tedne z debato o nedeljskem počitku, to je z zakonom, ki bi bil v zdravem parlamentu debatirao in sklenjen tekem enega dne! In zdrj prihaja go f-ped Koerber z novim provizorijem. Nihče mu tega ne more zameriti lamentu.
A mltdoČeški poslanci kažejo voljo, da preprečijo razpravljanje in sklepanje tega provizorija. Boj Čehov proti vladi je legitimen. L dareo, ki ga nameravajo napraviti z nedopu*čenjem provizorija, pade pa na drugo adreso, na parlament. Vladi bo morda še ljubše, če bo prisiljena, da se posluži kemodnega paragrafa (ki ga, mimogrede povedano, »odpravlja« parlament že dobra štiri leta); izogne se neprijetnim debatam. — I <>rej efekt: vlada ostane, parlament poj de.
Ali kakor je maio vreden ta naš parlament, nam vendar ne more biti vseeno, če ga blagoslovijo in pokopljejo danes ali jutri. Ob sedanjih razmerah sicer nimamo od njega veliko praktičnih koristi, toda Lolj nego vsaki drugi avstrijski narod potrebujemo parlamentarne tribune, da nas čujeta vlfcda in javnost. In dokler ni boljše tribune, mora biti dobra začasno tudi sedanja. To bodo u va-ievali v svoji taktiki pač tudi n asi jug o-slovanski zastopniki.
Poleg tega ožjega razloga, da bi se ne imgli veseliti prezgodnje smrti parlamenta, pa je še drugi, srsi, čisto državni. Naj bo pariament ^e tako klavern, kakor je v resnic , to je gotovo, da je, ali da bi vaaj moral biti simbol države.
Zadnja leta se množe na jugu in na severu glasovi, ki prorokojejo Avstriji bližnji razpad. Na jugu je kri bolj vroča nego na s-veru in tako so tam doli že jako nestrpni, kakor kažejo hrupne demonstracije poslednje ti ni.
V Berolinu in Kimu se zavedajo najbrž
nego mi, da je parlament simbol države in da je t >rej razpadanje parlamenta logično s m bol državnega razpadanja. Morda sodijo prenagljeno, ali zameriti jim te sodbe ni. V »dravi državi bi bil bolan parlament nemogoč; smešne debate o nedeljskem počitku (in resni predmet sam se smeši s temi debatami), brez številne, nikdar upoštevane interpelacije, surovi škandali, večne pretnje z obstrukcijo — U> £0 hipokratične poteze ne samo na obrazu parlamenta, temveč tudi na oLrazu države. / vtako novo uporabo paragrafa štirinajstega je parlament slabejši in nepotrebnejši,izgublja ko« avtoritete, kolikor je sploh še ima. I n pravkar stojimo pred novo da 1 j š o ali krajšo ero absolutizma, ako ee Cehi v zadnjem hipu ne premislijo.
važnejše izmed vseh sedanjih srbskih vprašanj, da se moramo danes zopet povrniti k temu predmetu. Tudi zagrebški »Obzor« zastopa misel, da se od kralja Petra nikakor ne more zahtevati, naj bi kaznoval zarotnike, ker se njegova oblast ne more raztegniti na čine, ki so ss dogodili pred njegovo izvolit vi j o kraljem in on tudi ni dolžan radi teh činov ukreniti kakih koraKOV. Nadalje pravi »Obzor«, da bi propad med njim in vojsko, vsled kakoršnjega si bodi kaznovanja zarot-krivda leži v par- ! nikov, postal rako velik, da se lahko že danes predvidja usodne posledice.
Da, v tem obziru tudi mi popolnoma soglašamo z zagrtbškim listom. Ponavljamo : nočemo se dotikati vprašanja, da li so zarotniki zaslužili kazen, odločno pa moramo biti preti temu, da se ravno od kralja Petra za hteva izvršitev kaznovanja. Ako so že velesile smatrale za svojo dolžnost, utikati se v srbske razmere, zahtevati bi bile morale od Srbije, na" se poprej kaznujejo zarotniki in še le potem izvoli novi kralj. Zahtevati pa od novega kralja, naj kaznuje zarotnike, je ravno toliko, kolikor delati mu nemogoč obstanek na prestolu. Kako se mora od novega kralja zahtevati, naj takoj o nastopu svojega vladarstva stori korak, ki bi mu nakopal sovražtvo vojske in naroda. Tudi Peter Ka-radjordjevič ima v Srbiji, če ne javnih, pa vsaj prikritih nasprotnikov njegove dinastije, in ako Bi sedaj s keznovanjem zarotnikov odtuji še svoje prijatelje, potem je najboljše, da se takoj s prvim vlakom odpelje nazaj v Švico. Kdor želi, da pride enkrat v nesrečni Srbiji do miru, reda is ne more od kralja zahtevati zarotnikov. Kdor to
razmer v Srbiji, ali je pa sovražnik Srbije in Jugoslovanov sploh.
*
* *
Kakor smo omenili že pred dnevi, pričakovalo bo tudi na Dunaju kralja Petra pesebno odposlanstvo. To odposlanstvo sestajalo bo iz kakih 50 oseb : členov beligraj-skega mestnega zastopa in drugih zasebnih oseb, med katerimi bo svečenikov, zdravnikov, veleposestnikov, trgovcev, industrijalcev in kmetov. To odposlanstvo bo vodil beligrajski župan Marinkovič.
Kralj Peter je vse svoje tri ordonančne častnike povišal v službi in je Popoviča imenoval generalom, stotnika Kostima majorjem in poročnika Gruiča stotnikom.
Včeraj se je kralj Peter Karadjordjevid odpeljal iz Ženeve proti Dunaju. Na kolodvoru in okoli istega bila je o kraljevem odhodu ogromna množica ljudstva, ki je navdušeno in prisrčno pozdravljala odhajajočega kralja. Na kolodvoru je bilo tudi mnogo členov aristokrecije in dame s<« mu poklonile mnogo šopkov cvetic. Kralj je bil globoko ganjen po tolikih dokazih simpatij. Ovacije so trajale ves čas do odhoda, vlaka in ko se je vlak začel pomikati so gospe mahale z robci, a gospodje s klobuki; kralj je
ves čas stal pri oknu kupeja in odzdravljal z roko. O odhodu je kralj vskliknll »Živela Švica !« Vsklikanje in mahanje z robci in klobuki je trajalo, dokler ni vlak zginil z
ubzorja.
Pred svojim odhodom odposlal je kralj Peter predsedniku švicarske republike v Berno brzojavko, v kateri se je najtoplejše zahvalil za vBe dokaze simpatij podane mu od švicarskih oblasti tekom njegovega 9-letnega prebivanja v Švici. Nadalje je predsedniku državnega sveta odposlal po svojem bratrancu Nenadovicu in po stotniku Ko-stiču pismo, v katerem ljuje za izkazano mu klocjenost in zatrjuje, pozabil na lepe dneve, Švici.
Državni svet je Petru I. odgovoril pismeno, zadružni svet pa brzojavno.
Ni še gotovo, kateri členi diplomatičnega kora v Belemgradu se udeleže vsprejema novega kralja. Dosedaj sta dobila nalog udeležiti se vsprejema samo ruski in avBtro-ogrski diplomatični zastopnik, angležki odposlanec pa odpotuje dan pred prihodom kralja Petra in so s tem činom pretrgani diplomatični odnošaji med Srbijo in Anglijo.
Iz Londona poročajo, da je kralj Peter I. naročil pri Dekem parižkem zlatarju krono, katera mora biti izdelana tekom treh tednov in ne bo smela biti dražja od 50.000 frankov. — Dosedaj niso imeli srbski vladarji krone.
mi sami
kaznovanja Franciji
vidimo srdit boj
zahteva, ali ne pozna
Politični pregled.
V Tratil, 23. junija 1903.
O položaju. Kakor vse kaže, letos ne bo tiBte dobe v času poletne vročine, kateri pravijo »mrtva sezona«, tiste za novinarje toli mučne, ker na »dogodkih« toli revne dobe, ki jih spravlja v zadrego, ker včasih ne vedo, o čem bi pisali. Dogodek se letos podi za dogodkom ; ali bolje rečeno : veliki dogodki posezajo v velike dogedke. Še se nisi ;>rav orijentiral na enem koncu pozori-šča, že zovejo tvojo pezornost dogodki na diugem pozorišču. Prosimo vas, koliko vprašanj velikega in deloma tudi svetovnega pomena je ravno sedaj na — dnevnem redu !
Pred našimi očmi se bije gigantska borba
v Macedoniji ne le za politiško in narodno ustavnega življenja, j svobod(>j ampak tudi za 6loveško pravo ; v
oficijelne Francije proti moči in vplivu cerkve ; borba med vlastmi za pozicije na skrajnem Vztoku je v odločilnem stadiju; v Srbiji je krvava pretresljiva tragedija napravila konec dinastiji, ki se je pokazala nezmožno za izvršenje svoje naloge in kraljestvo stopa v novo dobo, katero ni možno danes označati drugače, nego z velikim ? ; v Nemčiji se je vzdramila narodna duša proti imperijalizmu, ki je se svojimi vratolomnimi načrti postal v nost miru in sadunosnemu narodi : na Hrvatskem, torej hiji je prišlo do elementarne je žgalo in peklo v duši naroda, na katerem polkovnika je ležala težka roka brutalnega šovin;zma in pravi evropski kulturi nepristopnega naroda.
Vsi ti dogodki so zahtevali našo pozornost v tolik: meri, da smo skoro pozabili na mizerijo v lastni hiši, da smo pozabili na težko bolezen na lastnem domu.
Avstrijski parlament je smrtno bolan. Ves trud in vsa skrb za ozdravljenje ostajata brezvspešna. Tudi v najhujših boleznih so hipi, ko se zdi, da se je stanje obrnilo na bolje. Tud' z boleznijo našega parlameata je tako. Vsakemu navideznemu boljšanju sledi recidiva in sprememba — na hujše. Sosebno je zadnje dni tako shujšalo, da smo se — sredi vsega zanimanja za druge gori označene dogodke — vzdrenrli v zavest, da smo tudi
najveco nevar delovanju med v naši monar-eksplozije, kar
bolni notri do kosti in mozga. Današnji naš dunajski dopisnik govori o tem in ee v skrbi zavzimlje za bolnika. Meni, da je za nas vendar le bolje, da imamo, če tudi le klavern parlament, nego pa noben parlament. Soglašamo. Kriza je akutna in parlamentarna mašinerija odpoveduje službo in ne daje se tajiti, da so Čehi neposredni povod sedanjemu poslabšanju. Povod — da, nikakor pa ne vzrok ! Razdejane razmere v parlamentu so logična konsekvenea zistema, ki hoče, da v parlamentu in izven njega vladaj manjšina, ker je ta manjšina slučajno nemška ! Z i s te m je tisti, ki postavlja parlamentarno načelo na glavo ! Na glavi stati pa se ne more. Piramida more trdno stati na Bvoji temeljni plošči ! A skušajte jo postaviti na špico, pa boste videli, kako se vam zvrne ! Fizikalični zakon zahteva tako : teža mora biti spodaj in ne zgoraj. Če je torej izključno le zistem se svojo borbo proti naravnim odnošajem kriv na smrtni pogibelji, ki grozi našemu parlamentarnemu življenju, kako se more potem reči — kakor govore nemški listi — da so krivi Čehi,ki so vendar ravno radi tegazisema v bojni poziciji?!
Za nas Jugoslovane je gotovo življenske važnesti, da se ohrani parlamentarna tribina; ali nič maDje važnosti ni za nas, da se enkrat odpravi fikcija parlamentarizma, ob kateri se hrani vladni in od vlade podpirani nemški strankarski absolutizem. Parlamentarizem, kakor ga hoče ohraniti pri življenju vla.lni zistem, je za nas Jugoslovane klavn:ca, v kateri zadobiva klanje legitimno obliko. — Ta parlamentarizem, kakor je, nam daja edino to pravico, da kričimo — ali koljejo nas vendar ! Tudi jagnje, ko so je prignali v mesnico, ima to pravico. Toži — dokler ne izdahne pod nožem.
Mi izjavljamo danes svečano : ako bodo ho" teli naši poslanci ohraniti parlamentarno tribino, pa bilo to tudi za ceno borbe proti Cehom in paktiranja s sovražniki Slovanstva, pri nas vsaj nalete na najodloč-n e j i o d p o r. A mi se nadejamo, da bodo na naši strani vsi nezavisni sloji našega naroda.
Dekadenca ... V vesti, v kateri smo razpravljali o ministerski krizi na Ogrskem, smo menili včeraj, da je v znak moralne dekadence na Ogrskem že dejstvo samo na sebi, da je sploh možno, da človek, kakorsen je ban Khuen Heder\vary, igra toli važno ulogo in da je pozvan za izvršenje naloge, ki zahteva največe in opravičeno zaupanje. Temu mnenju dajejo izraza — nekateri bolj pre-gnantno, drugi bolj zaklavzulirano — vsi bolj neodvisni listi.
Jako pregnantno se izraža list »Die Zeit«. Sploh se zdi ta list še najdostojneji med nemško-liberalnimi list7. Da-si v službi nem-ško-Iiberalnih fabrikantov iz Moravske in Češke in kakor tak tudi pristranski v nemškem zmislu, torej enostranski, vplivan po interesu lastne stranke, ali morda tudi klike: vendar ne tlači tako cinično resnice v blato in ne falzifikuje tako drzno dejstev in dogodkov kakor delajo to drugi listi. Do neke mere vsaj je prostora v Djem tudi za resnico.
»Die Zeit* piše torej pod naslovom »Graf Khuenc : »Krstili naj bi nas za monarhijo neverjetnosti. Državnik, ki po 20-letnem vladanju zapušča po njem upravljano deželo v razmerju nagle sodbe, ki tisoče političnih demonstrantov drži za ključem in zapahom, tak mož je pozvan, da odstrani parlamentarične zmešnjave v desetkrat večem in boj kompliciranem državnem območju ter da napravi red, kjer do pred malo meseci ni bilo nikake potrebe po posebnem čuvarja javnega reda. Ali umejete to politiko? Grof Khuen je umel, da je skozi 20 let mašil usta enemu celemu narodu; on se je izkazal krotitelja vsakega parlamentaričnega odpora ; on
čuje in sovraži, ter preklinja sebe, lastni rod in zemljo domačo, v kateri se je rodil in v katero zagrebejo kedaj njegove trudne, počitka željne kosti.
Od takih zavedenih ljudi in njihovih za-peljivcev si ti, blagi Miče, z ogorčenjem in gnjevom vzel slovo in se pridružil onim, katerim je domači jezik sveta zapuščina in nežna cvetka, usajena jim po zlati mamici na srčno gredico; katerim je rodna zemlja zibelka, v kateri so stezali nedolžne rečice in upirali nežno očesna v ono preljubeznjivo bitje, ki jim je usojalo in utrjevalo ljubezen do vsega, kar je lepega in poštenega, katerim je domača zemlja naročje, v katerem zatis-nejo trudne oči k večnemu miru in pokoju.
In ta gruda domača, ta miljena zemlja slovenska, vsprejela je tudi tebe, dragi Miče, v svoji zavist: < na drugi privoščajo »pacifi- \ kakor sina, ki je bil pač pczabil nanjo za katorja«... zatiralca !	nekaj trenotkov, a se slednjič vrača kakor"
Kriza na Ogrskem. Ogrski kore-izvest otrok v njeno naročje. Zato te je hva-spondenčni Hi > nam je javil včeraj, da na- ležno vsprejela v svoje grude in ti pripravila Icsra, ki jo je grof Khuen prejel, ima le in- rahlo posteljico, v kateri bos sladko snival in i rmativen namen. To je: naloga mu je, da mirno počival do onega dne, ko nas angelj-se na vseh straneh, v vseh skupinah infor- eke trombe glas pozove pred Onega, ki ti mira o dispozicijah, da bo mogel potem on poreče :
inf.rmirati vladarja, kateri še le potem od-	»Blagor tebi, ker si ljubil zemljo in je-
lcči. k >mu poveri sestavo novega miaisterstva.	kiti ju je podelila Moja Deskončna
V«-ti z Budimpešte poročajo tudi res, da se modrost«.
gr f Khuen posvetuje oziroma da hoče sto-i V slovo pa ti kličejo naša srca:
je ustvaril zlatem tako rafinirane in donajfinejih žilic državnega organ*zma prodirajoče korupcije, da je bil nemožen veaki odpor aH boj proti temu z:stemu. Ali hoče sedaj strahovati tudi cgrški parlament in ogrsko državo ?«
Na to vprašanje meni »Die Zeit«, da tudi to ni izključeno, ker da izveatni krogi ne poznajo ni kake šale.
Da je pozvanje grofa Kliuena Hederva-rv'a znak dtkadence, to potrja indirektno »I)je Zeit« sosebno tudi z vsklikom : »Najveća vseh neverjetnosti je tista relativna prijaznost s katero so v Budimpćš:i vsprejeli kandidaturo grjfa Khuena....« in izjavlja, da si je m< žno tolmačiti to le tako, da je razmerje med posamičnimi parlamentaricnimi sku nami na Ogrskem tako zastrupljeno, da
piti v doti ko z vodilnimi osebami vseh
Mirno spavaj na strani onih, ki so te
strank in posebno tudi še z voditeljem opo-	učili, gojili in ljubili! Sladko počivaj v bli-
zicije Košutom.	žini onih, s katerimi si se v nežni mladosti
Vendar so dunajski 'listi trajno dalje	igral in veselil ! Blaženo snivaj v družbi
tega menenja, da je grof Khuen izbran za	onih, ki so ti bratje in sestrice ! Duh tvoj
sestavo novega ministarstva, da pa je poseben	pa naj se veseli tam v neskončnih, ned^gled-▼zrok, zakaj ni že tudi formalno prevzel te nebesnih višinah nad zvezdami, naloge. Mož je namreč previden in se je da :
svesti
hotet zavarovati za slučaj, da so dispozicije r^alte za njegovo kombinacijo. V tem slučaju sporoči vladarju : tako in tako je — in mcgel se bo umakniti, ne bi se moglo reči, da je on sam napravi! fijasko!
»V domači zemljici se spava Bladko; Nam bratje, sestrice rahljajo zemljo, t
Dulanjski.
Velika nesreča o popravljanju kise.
DiineB zjutraj so zidarji pripravljali oder pod
G!ede Khuenovega programa poročajo	okrajkom hiše št. 8. v uliei Pozzo bianco, da
Lati, da Ix> to program koncesij. Se-	bi popravili streh6 dotične hiše. Vsled teže
veda: Koncesij madjarskemu šovinizmu! Mož	odra in gotovo vs]ed trhlosti tramovja strehe
je b i nevaren kakor agent madjarizma, a še	^ 8e je del 0krajka (koraiia) odtrgal in
nevarneji bi bil kakor šef tvrdke. To pa	padeI na ullco^ kj8r so ruŠ€Vine pokrile dva
p.is: bno zato, ker si zna dajati videz posebie	otroka in eno 15-letoo deklico, kateri so se
I jain< =ti nasproti visokim krogom na Dunaju. V tem njegovem svojstvu je nevarnost, da mu ne bo težko zavajati dunajskih krogov ma-djarizmu v prilog. Edino to dobro je še, da
nahajali na ulici. .Vletni Umberto Rothemei-sler hotel je iti k branjevki Tavčar, katera ima svojo prodajalnico v omenjeni hiši, kupit si sladkarij. Hči dotične branjevke, 15 letna
ga od vodilni U političnih oseb na Ogrskem <jiga Tavčer pa se je na ulici pred proda-nikdo ne more, da je antipatičen vsem. Na jaln;co svoje matere (stanuje v ulici Donota Hrvatskem, kakor rabeljna hrvatskega na- 18.) igrala se svojo 3-letno sestričino Ido
roda, so ga že videli radi. Na Ogrskem samem pa ne bo dolgo. Osebno nasprotstvo, zavist med voditelji, intriga in ambicija: to so momenti, ki delujejo, da v tem hipu ni posebnega odpora proti njemu ; ali ti iBti m menti ga strmoglavijo v nedolgem času.
Perini. Obe slednji, Ida in Olga bili ste ubiti, Umberto Rothemeisler (stanuje v zagati Punta) pa je bil precej težko ranjen, o-letni Idi Perini iz ulic9 Donota, št9V. 20. eo ruševine popolnoma strle glavico, tako, da je ni več spoznati, in razparale trebuh,
Tega je pričakovati skoro z matematično go-	umrla je takoj na meBtu. 15 letnif jako lepi
tovostjo.	mladenki Olgi Tavčer pa je težak kamen
Danes jutri se grof Khuen povrne na	prebil črepinjo tako, da je umrla kmalu
Dunaj, da sporoči cesarju o položaju, kakor	potem, ko so jo z Umberiom Rjthemeisler
ga je naŽei. Danes jutri se odloči torej,	in Ido Perini vred prenesli na bližnjo po-
da-ls grof Khuen sestavi ministerstvo, ali pa kdo drugi.
Kriza v Italiji je rešena in ni rešena. Rešena je namreč le za silo, tako, da se kf mori predstavi staro ministerstvo brez
možno postajo društva »Igea«. Poleg smrtne rane na glavi, ima Olga še nekaj drugih I ran po teTesu in nogah. Umberta Reth^intji- ' Bler prenesli ao potem, ko je na pomožni postaji dobil prvo pomoč, v mestno bolni -
dosedanjega ministra za mornarico, Bettolo, šnico. Nesreča se je dogodila nekoliko po in l rez dosedanjega ministra za notranje 10. uri zjutraj in je med prebivalstom stasi vsr, Giolitti. Prvi je moral, drugi je hotel rega mesti provzročila silno senzacijo. Ulici iti. Prvi je padel, ker se mu je očitalo uma Pozzo bianco, kjer se je zgodila nesreča, S. zano postopanje v upravi, drugi je šel, ker M. Maggiore, kjer ste ležale mrtvi trupli je menil, da vsled te umazanosti ministerstvo j obeh deklic in bližnje ulice so bile natlačene
nima več večine komore za sedaj. Ministerstvo za notranje stvari bo začasnoupravljal minister-
ljudstva, ki je obžalovalo prizadete družine. Ob II. uri in pol zjutraj prišel je na po-
sk: predsednik Zanardelli, ministerstvo vojne možno postajo »Igea« Olgin oče, katerega je
mornaiicepa začasno minister za vnanje stvari,
Morin.
Tržaške vesti-
Z Opt'in nam pišejo: V ponedeljek dne
22. t. m. smo izročili v hladno naročje matere zemlje truplo pok. Iv. M. Hrovatina, po domače Hajpeljna. — Zadela ga je v soboto popoludne srčna kap in ostal je mrtev na mestu.
Ranjki Mča je bil nekdaj, kakor se še mnog spominjajo, nasprotnik narodnemu našemu stremljenju. Zaveden je bil v te po siren-sk:h obljubah nasprotnikov, katere obljube pa ee n so izpolnile nikdar.
Ko je dobri Miče to uvidel, je obrnil ee studom hrbet oni gardi, ki napravlja iz našin ubogih ljudi same izrodke in izmečke človt škega rodu. Da, nizko je padel vsakdo, kdor zametuje lastni jezik, mater rodno zani-
nesreča tako potrla, da je komaj spregovoril par besed in prosil, naj bi se dovolilo prenesti oba trupli na njegov, oziroma na dom njegovega Bvaka. Tej njegovi želji se skoraj g0t3V0 ustreže, kar se tiče njegove hčere Olge, nikakor pa ne za 3 letno Ido Perini, ki je grozno deformirana. Iiazun teh treh bilo je še nekaj druzih oseb čisto lahko ranjenih
Žrtev te nesreče bi bil kmalu tudi jeden zidarjev, ki je stal na robu strehe, a je hitro odskečil nazaj, ko je videl, da Ee je rob začel podirati.
Smrt ob železniški prosri. — Minolo noč, in Bicer četrt ure po polunoči, je šel železniški čuvaj Josip Terčič, nameščen na postaji Sv. Križ, pregledovat progo proti Nabrežini. Kakih 200 metrov daleč od po-Btaje našel je v jarku ležečega človeka. Ker je mislil, da dotifnik spi, ga je stresel; o tem pa je opazil, da se neznanec ne gane.
Ko ga je na to bolj pazno ogledal, je videl v svojo grozo, da je ?mož mrtev in da mu je obraz krvav. Šel je torej takoj po orožnike. Z orožniki je prihitelo na lice mesta tudi več drugih oseb. Mej temi so nekateri trdili, da so istega človeka že večkrat videli v sv. Križu in sicer v družbi nekega Josipa Martinuzzija, stanujočega v sv. Križu štev. 277. Orožniki so šli takoj klicat Martinuzzija, in ta je tudi res spoznal v najdenem človeku svojega strica 58-letnega Ivana Martinuzzija, težaka, iz Renc pri Gorici. — Druzega ni vedel povedati.
Zdravnik dr. Bschtinger, kateri je pri-hitel na lice mesta, je konstatova razne rane na obrazu mrtveca.
Ne ve se nič, na kak naAin je nesrečnež našel tako grozno smrt. Dokazano je, da ga vlak ni povozil, a izključeno je tudi, da bi bil sam skočil z vlaka ter na ta način ponesrečil, kajti ob 9r'/i uri ga je videl čuvaj železniške postaje Grijan, ko je na isti postaji izstopil iz vlaka, ki je prišel iz Trsta. Najbrž je bil mož nekoliko vinjen in je padel v jarek in se ubil naletevši ob kamen ali kako drugo zapreko.
Iz-pred porotnega sodišča. (Zvršetek včerajšnje razprave.) Predsednik je poklical tožen ko, ter jej opazil, da, dočim* ona trdir da je bila tam, trdi priča Košir, da je ni videl, Ko je šel po istej poti. To bi bilo znamenje, da je že pred s/*8. uro izvršila svoj zločin.
Toženka trdi, da je bila tam do 8. ure in pol.
Ob 11. uri in pol je bila razprava prekinjena do peludne.
Ko se je opoludne razprava nadaljevala, je bil najprej zaslišan zdravniški izvedenec-dr. Xidias, kateri je izjavil z vso gotovostjo, da otrok ni umrl vsled utopljenja, temveč ! vsled udarca ob morsko površino ter da je s tem dokazano, da je bil otrok z veliko močjo vržen v morje. H)a ni otrok umrl vsled utop-ljenja, dokazuje dejstvo, da mu koperska i zdravnika nista našla vode v pljučah. A ot.rok je imel črepinjo razbito in to priča o smrti vsled udarca.
Istotako je izjavil zdravniški izvedenec j dr. Veronese, da je smrt sledila udarcu ob morsko površino,, ob katerem se je otroku .razbila črepinja. Izključuje, da bi bila otroku črepinja i^bita na kak drug način, n. pr. z udarcem ob trdo stvar, kajti v tem slučaju i bi bila tudi koža na glavi prebita, a v tem! Blučaju je bila črepinja prebita, doČim je i bila koža cela. To dokazuje torej, da je bila črepinja prebita vsled udarca ob mehko stvar, namreč ob morsko površino.
Na to je bil zaslišan kakor priča Josip DandeU kateri je pripovedoval o intimnem razmerju med njim in Emilijo. Mej njima ni bilo nikakega ljubezenskega razmerja. Emilija je imela opraviti z, mnogimi moškimi ob enem. On trdi, da otrok ni bil njegov. Ni jej svetoval, kakor to ženska trdi, naj pije grenko s:>l ali ricinovo olje v svrho, da razgubi Bpočetje. On jej ni nikdar obljubil, da jo poroči. Bil je zaročen z drugo deklico.
Zatem je predsednik prečital razna pismena pričanja, v katerih razni možki izjavljajo, da je bila Emilija v razmerju z mnogimi.
Na to je bila zaslišana kakor priča Marija Azaro, sestričina toženke. Povedala je, da je Emilijo spoznala še le, ko je bila ista že 7 mesecev noseča. Na vprašanje, s kom da je imela razmerje, jej je Emilija dejala, da z nekim železniškim uslužbencem iz Buj.
Sledila je priča Marija Giorgis, babica, h kateri je Emilija prišla koncem meseca oktobra. Ona jej je svetovala, naj gre v bolnišnico, kajti drugače bo imela preveč troškov. Emilija jej je odgovorila, da nima s čim plačati. Dne 22. decembra je Emilija zopet prišla k njej, in tedaj jo je ona obdržala pri sebi. Dne 12. januvarja je Emilija rodila zdravo in čilo dete ženskega spola. Dne januvarja je Emilija odšla od nje, rekši, da neBe otroka v Buje materi svojega ljubčeka.
Priča Antonija Micheluzzi je povedala, da je p^zoala Emilijo, ker stanuje v isti hiši, kakor babica. Nikdar ni govorila z današnjo toženko o njenem Btaaju.
Adele vdova Vouk je vzela na stanovanje Emilijo dne 28. januvarja. Dva dni pozneje so isto v njenem stanovanju are tirali.
Priča Marija Racanelli : Tudi njej je Emilija dejala, da je spočela od nekega ža-lezniškega uslužbenca iz Buj ter da poneBe
otroka v Benetke v zarod za najdenčke, kajti potem da se omoži, a ne z očetom svojega otroka, marveč z nekim drugim iz Kopra.
Priča Evfemija Pasqualini : Pozna to žensko od meseaa septembra 1. I. Toženka jej je bila priznala svoje stanje in je rekla, da bi se rada znebila te posebnosti. Okoli 20. januvnrja je prišla Emilija k njej ter jo prosila, naj jej hčerko drži h krstu. Dne 28. ali 29. januvarja je prišla zopet k njej, ter jej povedala, da je otroka nesla v Benetke ter ga tam pustila v zavodu za najdenčke. Otroka da je nesla v Benetke, da bi jej ne bil v zapreko v možitvi s Koširjem.
Ob 2. uri popoludne je bila razprava suspendirana do 5. ure.
Na večerni razpravi sti bili zaslisani priči gospa Blažič, pri kateri je toženka slu-žila pred porodom, in orožnik Gerčak, kateri je toženko odvel iz Trsta v Koper, ko je bila aretovana.
Ko so bile prečitane še nekatere listine, mej istimi tudi policijska ;nformacija o to-ženki, katera je ugodna, je branitelj dr. Breitner predlagal, da se razprava odloži v svrho, da zdravniški izvedenci proučč dušno stanje toženke ter sporoče o istem.
Namestnik državnega pravdništva se je protivil temu predlogu in sodni dvor je istega odbil.
Slednjič je branitelj predlagal, naj se porotnikom Btavi eno eventuvelno vprašanje, katero naj se ne ozira na zločin umorstva, pač- pa na zločin detomora ; potem eno na-domestiino vprašanje, katero naj upošteva izjemno dušno »tanje toženke v hipu, ko je izvršila zločin: in še eno vprašanje, tičoče se zločina po § 335.
Namestnik državnega pravdništva se je protivil veem trem predloženim vprašanjem, katere je tudi sodni dvor odbil ter je Btavil porotnikom eno samo glavno vprašanje, tičoče se zločina umorstva.
Zastopnik obtožbe je v svojem govoru dokazoval porotnikom, da je toženka kriva zločina umorstva. Za njim je govoril branitelj, ki je izpodbijal obtožbo.
Porotniki so zahtevali, naj se jim stavi tudi vprašanje, obsezajoče zločin detomora, ter so potem odgovorili zanikalno z vsemi glasovi aa vprašanje glede umorstva, a potr-dilno, in sicer tudi z vsemi glasovi, na II. vprašanje glede detomora.
Na podlagi tega pravoreka je sodni dvor obsodil Emilijo D' Odorico na 8 let težke ječe.
Razprava je končala zvečer okoli 10. ure in pol.
*
Danes se je vršila kazenska razprava proti 27-letnemu peku Emiliju Tomažinčiču in 27-letni Katarini Barusič iz Baške na otoku Krku radi zločina tatvine.
Sodnemu dvoru je predsedoval vitez Urbancich ; votanta sta bila svetovalca Kra-mei in Crusig. Državno pravdništvo je zastopal dr. Chersich. Toženca sta bilp branjena po odvetnikih dr.u Breitnerju in dru. Coduri-ju.
Glasom obtožnice je tožen Emil Toma-žinčie, da je dne 10. decembra minolega leta ukral iz stanovanja mesarja Frana Veneziana svoto 10.00O K, a Katerina Barusič, da je Tomažinčiču svetovala to tatvino in ga vspod-bujaia k istej ter žnjim delila ukradeni denar. Torej je Emil Tomažinčič tožen radi zločina tatvine po §§ 171, 17o, 174, II. d in 179 kazenskega zakona, in Katerina Barusič radi sokrivde na iBtem zločinu po ££ 5, 171, 173, 174 II. d in 170 kaz. zak.
Toženec Tomažinčič je pripovedoval, da je spoznal sotoženko v neki zloglasni hiši v ulici San Filippo. Tedaj je bil on v službi kakor iztirjevaleč pri konsorciju pekov. Po-neveril je tam precejšnjo svoto denarja in Bicer po nasvetu sotoženke.
Ker se je bal, da na ta način predaleč zabrede, je izstopil iz službe. A potem sta se on in njegova ljubica Katarina nahajala v jako kritičnih odnošajih. Katarina Barušič mu je svetovala, naj gre krast. PozDal je meearja Frana Veneziana, o katerem je vedel, da je blagajnik konsorcija mesarjev, da mora torej imeti precej denarja doma. Za izvršenje tatvine je določil dan 10. decembra, ker je vedel, da gosp. Venezian isti večer gotovo pojde v gledišče »Politeama Rossettic in sicer je vedel to zato, ker je bila isti večer neka predstava na korist društva »Benefioenza italiana«, a Venezian je italijanski podanik in ud tega društva.
Tu je toženec opisal, kako je i zvrši tatvino. Takoj po izvršenem zločinu je šel v
ulico San Filippo k svoji ljubici Katarini da jej pove, da je šlo po sreči« ter jej je izročil ukradeni denar. Le K si je obdržal, Naslednji dan sta šla skupaj v neko gostilno, kjer jej je povedal natanjko, kako je izvršil tatvino. Delala sta na ta načrte za bodočnost. Slednjič sta se dogovorila, da odpreta na skupni račun gostilno v Pulju. Ona je res sla v Pulj, da najde gostilno.
Nekoliko dni pozneje je dobil pismo, s katerim ga je Katarina vabila, naj pride v Pulj. Tu sta šli gledat neko gostilno, katero sta hotela kupiti. A pri tem je on opazil, da se njegova ljubica predobro razumi z nekim drug m človekom. Postal je ljubosumen in jej je grozil, da. čim opazi še kaj takega, jej bo huda pela. a ona ga je vsled tega dala aretov>»ti radi groženja. Ko je pa on bil na polie:ji, je iz maščevalnosti vse povedal o tatv.ni, vsiei Česar sta bila oba aretirana.
Tr ženka Katarina Barušič je tajila, da bi bila sploh kaj vedela o tej tatvini. To-mažinčiča je spoznala potem, ko je bil isti že izvršil tatvino.
Pozneje še le jej je on povedal o neki tatvini, katero je izvršil, a ona se ni zanimala za to. Ko je šla v Pulj, ni šla po dogovoru s Tomažinčičem. Sicer je šla prej na Reko, od todi v Baško (na otoku Krku), odkjer je doma, da obišče svoje sorodnike, in še le odtod je šla v Pulj. Imela je seboj 1460 K, katere da je prihranila v enern letu na svoj:h »zaslužkih«. (?) V Pulju je res iskala kako gostilno, katero bi bila vzela v najem, ali, ako možno kupila s prihranjenim denarjem, da tako spremeni svoje nečastno življenje, iz katerega da bi se bila rada rešila. Dogovorila se je bila z gospodarjem neke gost loe ter mu je plačala najemnino za en mesec. V Pulju se je scšla z nekim svoj m prejšnjim ljubimcem. Tomažinčič je prišel parkrat k njej v Puij. Vsakikrat jo je nadlegjval se svojo ljubosumnostjo ler zahteval od nje denarja. Slednjič ee je naveličala njegovega nadlegovanja ter prosila policijo, da prepove Tomsžinčičn nad egovati jo dalje. In re-»( ko je zopet prišel v Puli, mu je policiji ziibraniia iti v njeoo gostilno. Dva dni pozneje je b:la aretovana.
Ko je toženka završila svoje izpovedbe, je predsednik poklical toženca Tomažinčiča ter ga vprašal, da li vstrsja pri svoji trditvi. Tomaž nčič je |>otrdil, da mu je njegova so-toženka svetovala tatvino, ter da je njej izročil ukra den* denar. Toženka se je na to zagnala proti njemu ter ga skušaia suniti z nego, kar so redarji preprečili.
Na to ^e bil zaslišan kakor priča okra-deni Fran VeneziaDi, kateri je nekoliko gluh. Pripovedal je, kako je konstatoval tatvino. Vkradenih mu je bilo okolu 11.000 K. — Denar je imei shranjen v umivalniku. Isto-tam je imel ^e drugih 417 K, katere je tat pust j i. Na njegovem stanovanju so spali isti večer njegov svak, njegova dekla in njegova J-letna hčerka.
Na predsednikovo vprašanje, kako je mogel toženec izvedeti, kje on hrani denar, je dejal priča, da mu ni znano to.
Toženka Katerina Barušič je na to prosila za besedo ter je jzinvila, da je Tomažinčič nj-j povedal, da je izvedel, kje Ve-neziac: hrani denar, cd nekega tirjalca, ki je h xlil tirjat k Veneziani-ju.
Toženec, vprašan, taji, da bi to bilo res.
Na to je bila zaslišana hakor priča Antonija Venezian:, soproga prejšnjega. Vprašana, je-ii je njena služkinja imela kakega ljubčka, je odgovorila priča, da je imela nekega peka. Na vprtšanje predsednika, kako ee ta ljubček imenuje, ni vede1 a odgovora, ali pomagal jej je toženec sam, navedši ime dotičnega ljubčeka.
Priča : N », vidite, vi ga poznate b -Ije nego jaz.
Zatem je bil zaslišan kakor pri^a J van Borgn»;lo, brat prejšnje, kateri je gluhonem. Vendar se ga je s pomočjo njegove sestre, got>pe Veneziani, zaslišalo. Priča namreč ne si ši n č, kar se mu govori. Njegova sestra mu je pa na tiho ponavljala stavljena vprašanja :n on jo je popolnoma razu nel, ter je odgovarjal glasno in dovolj jasno. On ni povedal druzeera, nego da je trdno spal in da ni nič slišal ( raj ni čuino).
Priča Marija Križan vodi v ulici S. Filippo neko zloglasno hišo.
Priča ne zna besedice italijanski ter govori le nemški, a mkdo ne zahteva tolmač . Toženka je bila v njeni hiši in sicer je prišla
k njej dne 5. novembra, a odšla dne 4. ja- , bratska zabava. Seveda brez najmanje nepri-nuvarja.	like. Takov je ta naš narod !
Predsednik je na to vprašal toženca, Občili zbor pevskega društva »Slava« koliko časa pred zločinom je Bpoznal svojo prj jj Magdalen! Spodnji vršil se je obtoženko v oni hiši. Toženec je dejal, da 2 ob navz0cnosti vseh delujočih udov pevskega me9eca-	društva.
cev na neki stavbeni eder. Oder ni mogel nositi tolike teže in se je udri. O tem je bilo 5 oseb ubitih in 20 poškodovanih.
Dogodki v Srbiji.
BELIGRAD 23. (B.) Angležki odposlanec Bonham je odpotoval danes preko
Priča Križan pravi nadalje, da ni nikdar	Poročili tajnika in blagajnika sti bili DunaJa v L^ndcu.
videla, da bi toženka imela kaj prihranjenega	vsprejeti aoglasno. V novi odbor so bili vo-
denarja.	jjeaj. Anton Miklavec predsednikom, Anton
Na to je bil zaslišan kakor priča Nikola	^arcjjn podpredsednikom, Ivan Svetina taj-
Dujmovič. Pripovedal je, da je šel Tomažin-	n[]s_OWy jn Miloš Pahor blagajnikom. Odbor-
čič ž njim prvikrat h Katarini Barušič, ka-	nik:j . Jodp pregarC) jOBip Sušel, Josip Čok,
tero je predstavil okolo 20. novembra. Kake	jogip Možina, Dragotin Gregorič, Franjo Su-
tri dni pozneje je videl Tomažinčiča, a ta mu	gan in Vjekcslav Kuret.
je tedaj prepovedal iti še kedaj h Katarini	Pevsko društvo je že javilo, da priredi
Barušič, kajti ta da je sedaj njegova lju-	SV0j0 vsakoletno vrtno veselilo prihodnjo ne-
bica.	deljo, dne 28. junija.
Na to je bil zaslišan kakor pri^a Fran	y slučaju slabega vremena se bo ve3e-
Jerič, ki je pripovedoval, da ga je Toma-	jica vrš[la na8lednji dan, dne 29. t. m. Na
žinčič p ros 11 pred Bož enimi prazniki, da, ako	Vsporedu bo : petje, godba, igra in ples. —
na njegov, Jeričev, naslov pride kako pismo,	program veselice se objavi pravočasno. Slav-
kaka brzojavka, ali kar si bodi s podpisom	nemu občinstvu, toliko onemu iz mesta, ko-
ATENE 22. (B.) Kralj je odredil štiri-najst-dnevno žalovanje za srbsko kraljevo dvojico.
Delavsko gibanje na Španskem.
BARCELONA 22. (B.) Odredbe, ki so jih izdale oblasti, so provzročile, da se generalni štrajk ni pesrečil. Vendar so mnoge delavske kategorije ostale v štrajku.
Družbi sv. Cirila in Metodija so od
24. maja do 18. junija poslali prispevke p. n. gg-. in društva : Upravnistvo »Slov. Naroda« 170-13 K, uredništvo »Slovenca« 62 K, k*pl. Jan. Miklavčič pri Sv. Duhu 4 K, tovarnar Iv. JebaČin od kave 200 K, K. Julija Pavletič, naj njemu prinese, kajti te likor onemu iz okolice, bodi priporočeno, da1 Pšeničnik na Zidanem mostu 1 K, »fcrifolij« eventuvelne pošiljatve bodo namenjene njemu, 8e v mnogem številu udeleži veselice naše1 v kavarni »Evropa« 2 K, Drag. Dolenc na Tomažinčiča. in res je dobil z Reke brzo- »glavec ter da s tem pokaže svoje Bimpatije Dunaju 1 K, žup. D. Janež v Studenem javko in iz Baške dopisn co.	do društva, ki na važni točki toli vspešno ' i-80 K, Al. Vehovc v Žužemberku iz nabi-
Toženec je pojasnil, da sta bila on in deiuje> <ja 8e more reči: to je zbor samih ralnika 4'87 K, Jos. Cukljati v Št. Gotardu
iz nabiralnika 3*50 K, žup. Iv. Vrhovnik v Ljubljani v spomin t Drag. Žagarju 10 K, narodna družba v Mariboru in okolici dohodek veselice 1000 K, vesela družba v Podčetrtku 12 K, brv. tragedija M. Teodc-rović od deklam, predstav v Ljubljani, Kranju, Novem mestu in Črnomlju 46 K ; posojilnici: Kmetska ljublj. okolice 160 K, v Postojni 50 K ; podružnice : izvenakade-mična v Gradcu 50 K, ženska v Ormožu 48 K, v Kamniku dve pokrovi t eljnini 400 K, moška v Krškem 63*92 K, ženska v Mariboru 100 K, ženska v Ajdovščini na narodni slavnesti nabranih 100 K.
B 1 a g a j n i š t v o družbe sv. Cirila in M e t o d i j a.
Katarina Barušič sporazumljena, da ni na ta	pravjh narodnih misijonarjev! način do p sujeta, zato, da ne bi se izvedelo, Ženski podružnici družbe sv. Cirila
da imata kaj mej seboj.	jn J[etodija je podarila gospica Milka 20
Na to je bil za^l šan kakor priča Ivan	kron meato cvetja prijateljici Antonijeti za
Fonda, redarstveni nadzornik v Pulju, kateri	god. G.a Neth je podarila 2 kroni in g.ca
je toženko aretoval vsled zahteve od strani tr-	Jutrovi<5 1 krono.
žaške policije.	. p0 nagovarjanju Zmagoslave Zelen je
Zatem je bil zaslišen kakor priča Anton	pri8topila kakor udinja gospa Marija Križ-
S-omazzetto, ki je bil kakor godec v gostilni,	mančič. Na nagovarjanje g.e M. G. pa; g.a
katero je Katarina Barušič kupila v Pulju.	Marija Komac, bivši odbornica ženske pod-
Povedal je, da je Tomažinčič prišel večkrat	družnice v AjdovšSini. — Naj bi imele Š9
v Pulj v gostilno k njegovi gospodinji Ka-	^nogo pcsnemovalk !
tarini Barušič. Kazal Be je jako ljubosum- Pevsko društvo »Kolo« v Trstu na-
nega, zahteval da je od nje denarja ter da	znanja svojim gg. pevkam in pevcem, da se
jej je grozil tudi z ncžsm v roki.	bodo vršile jutri (v sredo) ob 8. uri zvečer
Nadaljnje poročilo prinesemo jutri. Riz-	pevske vaje in sicer za mešani zbor. ^ prava bo trajala bržkone do pozno v večer. Parižki einematograf. -- V četrtek,
Pevski zbor bratovščine sv. Cirila in	dne 25. t. m. bo v gledal šču »Politeama
Metodija mora biti ponosea na vspeh svoje	Rossett « prva predstava parižkega cinema-
veselice minole nedelje. Velika udeležba, in	togrsfa. Med drugim bo videti tudi poboj
pa radost, ki se je izražala vsakomur na	na beligrajskem dvoru.
obrazu, sta bda najieošim dokazom o velikih	Dražbe premičnin. V sredo, dne 24.
simpatijah, ki jih uživa ta pevski zbor med	junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled
nsšim ljudstvom, posebno pa v okrožju sve-	naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-
1o akobškem. Vrt je bil rc3 kaj lepo odieen	viine stvari vršile sledeče dražbe premičnin :
zastavami in biloni : izlasti pa so lepo prire-	ul. S. Maurizio št. 4, mize; v Rocoiu 663,
dili uhod na vrt. Tu je bilo prirejenih tudi	hišna oprava; ulica Rossetti 34, 1 konj; ul.
par transparentov, ki so pozdravljali priha-	Ac<jnedotto 11, oprema v zalogi; ul. Canale
jajoče in odhajajoče.	5, manifdkture ; ul. Giulia 45, oprema v j
Zbor je nastopal v lepem valikem šte-	zalogi in železna blagajna in razno; ul. Sa-j
vilu pod spretnim vodstvom g. Kr*lja in	lice U, hišna oprava; ulica S. Servolo št. 2, j
je tcT-no in prccizno izvajal vse pevske točke,	hišna oprava in glasovir ; ul. Pozzo del Mare
Aplavz je bil buren po vsaki točki in morali	1, 1 ura in razno.
s o ponavljati. V težavnem Volaričavem zboru	Vremenski vestnik. Včeraj toplomer
»Plemstvo« se je ollikoval solist (tenor) g.	ob 7. zjutraj 16.3, ob 2. uri popoludne
>:rusevič se svojim razumnim predavanjem in	—.0 C. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 757 5.
milozvonečim glasom. Demonstrativen, viharen	— Danes plima ob 9.35 predp. in ob (J 49 j
aplavz je sledil, ko so odpeli Gerbičav zbor	pop.; oseka ob 0.1 predpoludne in ob 11.30 ,
»Zagrebu« : into ee je ponovilo po zboru	j popoludne.
Izdajatelj in odgovorni urednik FRAN G0DNIK. Lastnik konsorclj lista „E d i n o s t". Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trsta
Tovarna pohištva
Aleksander Levi Minzi
== ulica Tesa št. 25. A. .
(v lastili hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konkurence.
Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi
po posebnih načrtih.
Ilustrovan cenik brezplačno in franko.
Brajše : »Istarski sokolovi«. Ko so iz ust'
Vesti iz Kranjske.
Velikanska
množina meglenejra in svetlega, tapetovanega ali lcuhinskega pohištva se prodaja ln nekaj ćaaa pi najugodnejših cenili v krasni dvorani Tersicorc, nI. Chiozza 5. I. Slavno občinstvo se naiuljndneje vabi si ogle-iv ipavsko pevsko društvo V Yi- .lati rastavljene predmete od D—12 predp. in od
ure zvečer.
pevcev zadonela zvočna imena omiljenih vo-d teljev istrskih Hrvatov, zavihralo je po šir- ; nem vrtu kakor orkan. Je pač to nase ljud- j
stvo povsod i popolnoma pod utiaom dog.,d- pavi uijadno vabi na veselico, ki jo priredi 2
kov na slovanskem jugu! \ se je nekam kakor v nedeljo dne 28. junija 1903. na dvoru 1__
prerojeno, kakor da nam je še le sedaj prišla grajgčiue visckor. gosp. Karol grof Lanthie. |
ri-ja pod kostanjem. Vspored : 1. Gj. Eisen. ' KK$?XXtt *KKKtCttXKX*
zavest, kako velika družina
smo in
ako le hočemo. Tudi ob godbenih komadih	.
>» \\
»Na Savi«, poje možki zbor. 2.	^
katere je izvrstno izvajala \Vagnerjsva >D;vjj love(JC> X{£rodni Jgrokaz v štirih de.	jg
godba — je kazalo občinstvo, s kolikim so- janjlh. Spisal Fr. S. Finžgar. 3. Ples. —	Jfc čutjern spremlja nase ljudstvo dogodke na Zagetek točno ob 3. uri in pol popoludne. — Hrvatskem in Srbskem. Ob vsakem akordu Med edinori in k p]ešn bo 8viral odd. in
— in bilo jih je mnogo —, ki je spominjal kr y goi[)Q gt 47< Iz Gorice. — Ustop-	X
na naše brate, je prekipevalo navdušenje	nina . Iia veselico sedeži od I.—IV. vrste
in se je z elementarno silo pojavljalo bratsko	kroQ ^ cd Iy do zadnje kron x . 0to_
8^utJ€-	jišče ;'»0 stot., k plesu 2 kroni.
Pohvalno nam je omeniti deklamacijo	Ker je čisti dohodek namenjen za na-
»Po bitki«, ki jo je jako lepo izvel deček	l,aVo tamburic, se dobrohotnosti ne sta-
< etin. Obilo zabave je provzročala tudi šaljiva	vijo meje.
te mbola in to tudi onim, ki ao povlekli »ta	Predprodajo ustopnic je blagohotno prev-
kratkega«. Tolažili so se menda s tem, da so	zel gosp. I. Hus, lekarnar v Vipavi.
. bili v ogromni večini.	* Dolenjske železnice so imele v mi-
E««a točka pa je ponesrečila. Pokvaril	nolem letu 1,356.76<> K dohodkov in <394.357
jo je naš ljubeči nas si. magistrat. Tmetalni	K stroškov, tafco, da znaša čisti dobiček
ognji se nino prižigali. Gospodje so si to pot	6«i2.409 K. Potrebščine za prioritetne obli-
izmislili novo pretvezo, da so prepovedali	gacije znašajo 508.222 K, preostanka je torej
u metalne ognje. Menili so, da prijava ni bila	154.180 K. Upravni svet je sklenil porabiti
predložena v predpisanem roku, osem dni	13.484 K za povrnitev 4°/o garancijskega
pred veselico. Tega — izgovora se niso	dolga deželi Kranjski in 140.702 K za na-
rabili do sedaj. Sedaj vemo eno več. Napro	daljno povrnitev tega dolga.
šeni smo od zbora bratovščine, naj prosimo	-
udeležence na vesel ci, da oproste, ker se ta ena tečka ni mogla vršiti iz navedenega ! razloga.
Po absolvirnnju oficijelnega programa je
trajala dalje d: Igo v njč prisrčna, prava	Rim). Med viharjem je šlo kakih 30 delav-
Svoji k svojim!
ZALOGA
pohištva
dobro poznane
Brzojavna poročila.
5 oseb mrtvih in 30 poškodovanih.
PALESTRINA 23. (B.) (Provincija
K toTarae lizarsie zadruge y Gorici (Solkan)
n
M X X X X X X
X
X
s« X
n
X X
3C
K
vpisane zadruge z omejenim porosuoja
prej ^inton (hrnigoj
Trst, Via di Piazza vecciiia (Rosario) ig št. 1. Risa Marenzi.
največja tovarna poMšlva primorste dežele.
Solidnost zajamčena, kajti les se oauSi v to nalašč'pripravljenih prostorih b temperaturo 60 stopinj. — Najbolj udobno, rao-dernl sestav. Konkurenčne cene.
iv Album pohištev brezplačen.
XXXXXXXXXXXXXX XK
X X X
X
Naznanilo.
Podpisano županstvo daje v vednost, da se bo vršila pri «r. kr. okrujnem glavarstvu v Kopru v svrho oddaje lova v krajni občini < )oizla-Klanee dne 2<>. t. m. od 10. do 11. ure predpoludne javna dražba.
Izklicna cena je	K in 04 vin.
Vsak ponudnik mora vložiti, predno stavi kako ponudbo, v roko e. kr. komisarja — voditelja dražbe vadi j 10% izklicne cene.
Ponudbe morajo biti ust mene.
Županstvo občine Ociila-Klanec,
dne 21. junija 1JHJ3.
ŽUPAN:
Metlika.
:xxxdcxxxxxxxxxxxxxx?\
Najstarejša slovenska tovarna in zaloga pohištva
Andrej Jug
TOUflRNfl POfllSTUfl
IGNACIJ KRON
dvorni zaloznik. — Ustanovij. 1848.
H
m
o:
H
C/3 OS
ulica Cassa di Risparmio
Tovarna na Dunaju.
Novi ceniki, izvirni narisi, načrti za sobe na zahtevanje —---— — brezplačno- — —---
Svoji k svojim
Pavel Gastwirth
Trst, ulica Madonnina 3.
Zalaga |>ohietva, popolnih sob. Dunaj—Trst.
Železno pohištvo, zrcala iz BeV je. — Pod« be v izboru in tapetarija. — t re, šivalni stroji za tlom in obrt po naj ugodnejš h eecah.
Gustav Bonazza
v Trstu. Piaz/a Barriera vecchia,
(vogal Androna deli* Olmo). Velika zaloga pohištva, ogledal, okvirjev zz======r in tapecarij.
-	Popolno opremljene sobe. -
Konkurenčne cene.
Narvčbe M dostavijo razven embalaže franko na
—	...... kolodvor aii brod v Trstu......
30 malih stanovanj
kukinjo »e Lakoj odda v ulici Industria in ul. liuardia v li&ah Stotfa. Piaanxa ▼ ul. Giuliani št. A, L nadutr od 1 2 in 3—7 j.op.
PREDNO kupite
----PERILO
blagovolite obiskati
veliko skladišče angleške platenine in kotenine
t t r d k e
Vittorio jjasperini
TKST
ul Nuova 15. — TKST
kjer se prodaja po stalnih cenah z 10° „ odbitkom.
Iđor Lampi blaga za 10 K vdobl poseben dar.
VZORCI SB NE DAJAJO
TRST — ulica sv. Lucije št. 12 (zadej c. k. sodnije) — TRST
priporoča svojim cenjenim rojakom svoje najboljše in trpežno pohištvo, bodisi s\etlo aii temno p<-litirano, kakor za spalne, jedilne in vizitne sobe. Sprejema tudi uaročbe za vsakovrstne izdelke po načrtu ali poprave, krtere izvrši v naj Krajšem času in v polno zadovoljnost naručitelja.
Cene brez konkurence.
Za obilne narocbe se topio priporoča svojim rojakom v mestu, okolici in na dežel: v imislu tresla : Svoji k svojim !
Gostilna
,AI_LA BELLA VEDUTA
ulica Romagna št. 20
nasproti vojašnici, fc Zbirališče slovenskih delavcev i
TRGOVINA Z MANUFAKTURNIM BLAGOM
jfinton Sancin pok. frana
TRST. — Ulica Barriera vecchia štv. II. — TRST.
Priporoča velik izbor:
srajc helih ali barvanih za moške, ovratnikov, zapestnic, kravat zadnje novosti„ perkalja, sat in a, najlepšega in izbranega cefirja ter razno perilo. Vezenine in moderci. Snovij iz priste volne in v vseh bar\ali za obleke za gospe. Blago za delavske hlače in Jako znižane cene! izdelki za delavce. Jako znižane cene!
TRGANJU	KAŠELJ
v rokah in nogah preneha vsa- ^^ "cf ^^^ preneha ako se uporabi steklenico komu v treh dneh ako se po- ^^^ £e|0<j * e ^0ieznj	trpotčevega soka in franco-
služi antirheuminega Xežk;e °eb^eljanjaTri po^Sj*69* čaja. Cena a poštnino
mazila. Ona steklenici	___-L •	,______, _____ako 945 dcnar	^'je
s točnim navodilom in ^ poštnino, ako se denar naprej poSIje, gld.
Želodčne bolezni, težka prebavljanja pri pomanjkanju teka. končanju, rezavici	gld. 1.40. Pri zasta-in bruhanju grče in prenapeti želodec. ^^^reiih bolečinah zasliženje, naval krvi v glavi, črevesne bolezni ^^^ treba nadaljne >•0000 zdravi o - - - - -	troske.
1.20.
ŽIVOTNI BALZAM
A L V A T O

On
•?aii 08 »f|¥»d
fajdtrn Jini.tp,»» 03jt» oniuigod ut tnojijMiAcn z ti.i].itio] «n».) *of)s«ni o}
čisti kri ter je najbolje zdravilo za notranje in vnanje bolezni. Cena omotu 12 stekleničič 2 gld. 50 nvč., 24 stekleničič
4 gld. 50 nvč., » poštnino, ako se denar naprej^^ . % ^od pošlje lekarni	^^ raud«a .renop
S a i \/ A "T" O R"	05,v 'onI,«s<*1 nT °u,n
I— V r\ 1	n ^^^u^ofuirođijđ s n.310001 ros,-)
pod ofn^o cui|q »e siitrji 'tn
-ifpiazo uiJpin o4(ujodn onf[rpru z r i|rjn i; a afiivw|jt> rq.tn.ui] ofojj e 'auiu	* nt auif;f|0Z0 vi istim
JSIHVDU3
v Varaždinu
(Hrvatsko)
JR
'djsi 0qcJ0dn z iagjcI -po 'agojsjoau auzo^ afinjp m d|nz 'aBad auojos -o^oj 'aou bz
vavwod vAOMvnn
Toči se pristno istrsko in vipavsko vino ter dalmatinski opolo.
Izvrstna Milija. — Vse po najnižji! ceuab.
Priporoča se za mnogobrojen obisk ter kliče »Xa zdar!« vsem slov. bratom
Gorazd Ivaiicie
gostilničar.
Tovarna za cementne plošče
ANDREJ STOLFA
Trst. - ulica deirindustria št. 1. - Trst..
Cementne plošče umedene od 25 in o3 cm, šestvogalne plošče od 20 in cm po K 2.— Plošče v risanjih po dogovoru. — Ss ne boji niknke konkurence bol.s. glede ceue ali kakovosti blaga.
000©00©0Q00000©0
O
o o
8 O
o o o o o o
o o
o
Nova manofaitnrna proflajalnica
Cobau S (jentilli
ulica delle Poste štv. 8 ogel ul. Vaidirivo.
SPECI J ALI 1 ETA :
I ugotovljeno per.l<» za možke in ženske.
Najnovejše kravate. Moderci. Ravnokar je dosla ol.leka za ženske po najnovejšem kroju. Cena od gld. 2.43 naprfj.
Izbor drobnarij.
Nuj ugodnoj še cene.
O
o o
o o o
o o o o
o o o o
Dovoljujemo >i obveščati slavno občinstvo, da počenši z 2 majem t. 1. vsled večjih zaključkov manifakurnega blaga pred znišanjem cen, zamoremo mi edino ponuditi blago
po cenah, da se ni bati nikake konkurence
in sicer:
navadna kotrnina, 156 eni široka........od 36	nove. naprej
bela..................» 44	>	>
laneno platno...............>50	»	»
navadna koten ina cm široka.........> 15	>	»
bela..................»18	>	»
volnena snov za jjrospe, 120 cm široroka......=	»	»
močne 1 »risal ke ...*..*.......* 5	>
batiste, najnovejše risanja...........>	»	>
eefir..................>16	>	>
]»erkal..................»15	>	»
srajce kot maje za moške...........» 45	=>	»
Ifazven tega imamo v zalogi bo^at izbor platna za podlage,	sifona, dlatnnine, žepnih rut, modreov itd. it<l. in sicer vse po znižanih cenah.
Italij Teja & Valle
trgovina z m a n i f a k t u r n i m blagom
Barriera vecchia št. 2~. (nasproti kavarne Bizantino.)
^	Pri svetem Antonu Padovanskem.	^
( prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Dobi se bogata izbira pianet, dalmatik, pluvial, kumeral, roketov, kvadratov, kolarjev Leo, prsuikov, misalov, brevirjev, ritualov, diurnov in neštevilno nabožnih
raz ično fino vezanih knjig, svečnikov, križev, svetilnic, kelihov, eiborjevT se srebrno kupo.	r
Jedina zaloga za celo Primorje kipov v vsakovrstni velikosti in kvaliteti,	/
umetniško delo v romanskem kartonu, priporočljivih posebno za vlažne cerkve.	^
Zaloga sveč in Čistega čebelnega voska kakor tu«li mešane sveče I.	s
(in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.	^
Lastna izdelovalnica palm iz umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih del	* »padajočih k bogoČastju, izvršijo se vezanja (ricami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
popravija se vsakovrstne stvari za ceno, pri kojej je izključena vsaka konkurenca.
Naročitve se Izvršijo točno in hitro.	\
Ob nedeljah in praznikih je prodajalniea zaprta.	\
Z odličnim spoštovanjem	AntOll J. Vogrič.
oooooooooooooooo
Anton Skerl
mehanik
Piazza delle Legna 10. (hiša Caccia).
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Internacijonalna godba in petje.
Vse po cenali, da se ni bati konkurence. Specijeliteta:
IHF^ Priprave za točenje piva.
V olajšanje nakupovan ja se proda-laio vsi predmeti tudi na mesečne obroka.
Glavni zastop za Trst, Kras, Goriško, Istro, Dalmacijo in Tirolsko zavarovalnega društva na življenje in rente
GLOBUS
centralno ravnateljstvo na Dunaju
I. Frauz-Josefs-Ouai št. 1 a (v lastni liiši>. Popolno vplačana glavnica 2,000.000 Iv ustanovljena od dunajskega bančnega društva in bavarske hipotekarne in menične banke v Monakovu.
Sprejema zavarovanja na življeaja v raznovrstnih kombinacijah in proti nizsiin premijam. Specijalno zavarovanje otrok t>rez zdravniškega ogled??, izplača vsi v slučaju že--nitve ali prehoda v vojake zavarovani znesek proti malemu odbitku preti pretekom zavarovalne dobe.
Glavni zastop v Trstu, Corso št. 7. Telefon
Prodajalniea ur
f. JCaslinger
zaprisežen izvedenec in urar c. kr. priv južne železnice
Via delle Poste (Palača Galatti)
nasproti štev. 12. . YTelik izbor ur vseh vrst. Poprave se izvrše j v katerisikoli množini in kateresibodi vrste* kakor kronometri itd. z vso natančnostjo in
točnostjo na jamstvo.
Brez konkurenčne cene.
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI
Polno vplačani akcijski kapital
K 1,000.000
Kupuje in prodaja
▼se vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunelcih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebaign.
Špitalske ulice štev. 2.
D
Zamenjava in eskomptnje
izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale --kupone.	-
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurzni ====== izgubi ======
Vinkuluje in divinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in in k as so menic.	Jto r~ naročila.
■^■■■i^HMMMliMraHi
Podružnica v Spije tu
(Dalmacija.)
Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložue knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar, obrestuje od dne vloge do = dne vzdiga.	—	==
Promet s čeki in nakaznicami. mmmmm