VSEBINA: 193 — NAŠ VSAKDANJI KRUH if  195 — GRAD IZ KARTONA * 198 — SPOJ S TULJA¬
VO * 199 — TRANSISTORSKI GONG — METRONOM -'v 201 — MEBLO NOVA GORICA * 203 —
SPREJEMNIK ZA DALJINSKO VODENJE MODELOV 205 — DODATEK 206 — MODEL MOTOR¬
NEGA ČOLNA * 210 — MALI TIMOV TEHNIŠKI SLOVAR * 211 — FENOLOŠKI KOLEDAR *■
213 — EKSPERIMENTI V TEMNICI * 215 — KAJ NAM PRINAŠA KIBERNETIKA ☆ 217 — SPRE¬
HOD PO VESOLJU * 221 — PISMA IN SPOROČILA 223 — PO DELU ZABAVA.

Leto Vlil.
Marec 1970

TIM — revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine

Izdaja Tehniška založba Slovenije — Urejuje uredniški odbor:
Peter Burkeljc, Ciril Dimnik, Vukadin Ivkovič, Dušan Kralj,
Primož Krisper, Drago Mehora, Lojze Prvinšek, Marjan Tomšič,
odgovorna urednica Anka Vesel, tehnični urednik Božidar Grab¬
nar, oprema akad. sl. S. Sovre. TIM izhaja 10-krat letno. Letna
naročnina 15 dinarjev, posamezna številka 1,50 din. Revijo na¬
ročajte na naslov: TIM Ljubljana, Lepi pot 6, pp. 541-X. Tekoči
račun 501-3-156/3 — Revijo tiska tiskarna Kočevski tisk Kočevje.

Naš vsakdanji kruh

ZIDAR

Razgovor je vodil Milan Pavliha

Ko razmišljajo in se odločajo o bodo¬
čem poklicu, bi morali vsi, tako starši kot
otroci in tudi šole, upoštevati tudi vse
možnosti vključevanja v delo, se pravi za¬
gotovljeno delovno mesto po končanem
uku in šoli. Včasih so rekli: vsak

je pod svojim klobukom gospod, in res
je vsak poklic spoštovanja vreden, zato
se je pravočasno treba otresti nekaterih

noten j a se mladina pri izbiri življenjskega
poklica tudi kaj nerada odloča zanje —
tako okolica kot včasih tudi starši sodijo
o njih čisto napak in skušajo svetovati
kaj »boljšega«. To prizadevanje, svetova¬
ti in omogočiti svojemu otroku kar naj¬
lepši in lahak poklic, je seveda hvale
vredno, toda vedeti moramo, da je po
izučitvi potrebno tudi delovno mesto.

Zato bomo danes nekoliko opisali de¬
la v gradbeni stroki, obenem pa vam bo¬
mo posredovali razgovor z zidarjem Mir¬
kom Kramarjem.

predsodkov do določenih poklicev, zlasti
še, če je po njih veliko povpraševanje,
možnost dopolnilnega šolanja in s tem
boljšega, odgovornejšega delovnega me¬
sta in končno seveda tudi primemo pla¬
čilo za opravljeno delo.

Med ne posebno priljubljene in »mo¬
deme« poklice sodijo tudi nekatera de¬
lovna mesta iz gradbene stroke; zaradi
takega napačnega ocenjevanja in vred-

Naštejmo raznovrstne poklice v grad¬
beništvu, ki jih je veliko, ker zajema ta
panoga zelo široko delovno področje.
Med gradbene poklice štejejo vsa zemelj¬
ska merjenja in načrtovanja (projektira¬
nja) raznih visokih in nizkih gradenj.
Poenostavljeno bi dejali, da so visoke
gradnje stanovanjske hiše, poslovne
zgradbe, tovarne itd., nizke gradnje pa
ceste, mostovi, nasipi, železnice in predo-

193

TIM

ri. Posebno področje gradbeništva so po¬
pravila in vzdrževanje objektov ter pro¬
izvodnja gradbenega materiala.

Iz množice različnih poklicnih delav¬
cev v gradbeništvu, kot so: zidarji, po-
pločevalci, zidarji tovarniških dimnikov,
nadalje zidarji-strokovnjaki za plemenite
omete stavb, asfalterji, tesarji, krovci,
vodnjakarji, štukaterji, teracerji, cement-
ninarji itd., smo torej povabili na razgo¬
vor izučenega zidarja MIRKA KRAMARJA,
ki je zaposlen pri Gradbenem podjetju
Bežigrad v Ljubljani. Takole je pripove¬
doval o svojem delu:

Zakaj ste se odločili za zidarstvo?

Kar iskreno in po pravici vam bom
odgovoril na zastavljeno vprašanje. Ta¬
krat skorajda nisem imel druge izbire in
sem se šel učit brez kake posebne poklic¬
ne navdušenosti in o svojem bodočem
delu nisem prav veliko vedel. Danes, po
šestih letih poklicnega dela v podjetju,
kjer sem se tudi izučil, lahko rečem, da
se mi je izbira poklica zares posrečila in
sem močno zadovoljen s svojim delom.

Ali bi kratko opisali delo zidarja?

Zaradi delitve dela, ki je v vsakem
večjem in dobro urejenem podjetju kar
nujna, opravljam samo nekatera od del,
ki sodijo v moj poklic. Zidarjevo delovno
območje pa je na splošno zelo široko in
obsega poleg zidanja z opeko in vzidava-
nja elementov še vgrajevanje montažnih
delov, sestavljanje stropnih delov; sem
sodi tudi izdelovanje opažev, grobo in fi¬
no ometavanje, betoniranje armiranih
konstrukcij, izdelovanje cementnih pre¬
vlek, vlaganje enostavnih ojačitev in še
druga opravila, ki je zanje potrebna še
posebna priučitev oziroma specializacija.
Zidar uporablja pri svojem delu najraz¬
ličnejši gradbeni material, kot denimo
opeko, kamen, pesek, apno, cement, mal¬
to itd. Pri tem dela po navodilih in načr¬
tih, ki jih poprej pripravi in predloži de¬
lovodja, tehnik ali pa inženir.

Ali menite, da je Vaš poklic težak?

Če ste s tem mislili telesne napore, iz¬
redno telesno zahtevnost in moč, ki naj
bi jo imel človek pri tem delu, potem
vam ne morem pritrditi. Opravljanje zi¬
darskega poklica zahteva le poprečno te¬

lesno moč in vzdržljivost. Morda je še
največja nevšečnost mojega poklica v
tem, da se pri delu umažem in da delam
veliko stran od doma, ali kot pravimo, na
terenu. Nedvomno mora biti zidar za do¬
bro in nemoteno opravljanje svojih na¬
log zdrav in telesno odporen, zlasti proti
vremenskim neprilikam, imeti mora tudi
dober vid, zdrave dihalne organe in seve¬
da nič vrtoglavice. Pri našem delu je po¬
trebna ročna spretnost, dobro moraš zna¬
ti ocenjevati prostor, imeti moraš »dobro
oko« za ocenjevanje razdalj. Tudi nekoli¬
ko risarske žilice mora biti v zidarju, ta¬
ko da si to ali ono stvar nekoliko narišeš,
skiciraš, kot pravimo in tako narediš svoj
načrt v malem.

Kako se usposabljajo učenci za zi¬
darski poklic in kakšni so pogoji za spre¬
jem v gradbeno šolo?

Za poklic zidarja se človek lahko uspo¬
sobi s priučitvijo v kakem gradbenem
podjetju ali z izučitvijo poklica v obrti
in industriji. Prvo leto traja pouk v šoli
šest mesecev, v drugem letu pa je učna
doba le tri mesece, ostalo je praktično
delo. Ostali čas so učenci na praksi v pod¬
jetju, kjer nad njihovim delom nepresta¬
no bdi in ga vodi inštruktor. Skupno šo¬
lanje za poklic zidarja traja tri leta.

V zidarski poklic in še nekatere druge
gradbene poklice se lahko vpišejo učenci
z uspešno dokončano osnovno šolo (po¬
gojno pa tudi učenci z nedokončano os¬
novno šolo), ki jih gradbena stroka za¬
nima in veseli. Pogoj za sprejem v šolo
je tudi sklenitev učne pogodbe.

Šoli za te poklice sta: Gradbena po¬
klicna šola v Ljubljani in Poklicna šola
za zidarje v Murski Soboti.

Vsakdo se s poklicem zidarja za vse
življenje morda ne bi zadovoljil. Je v
Vašem poklicu pozneje, po letih prakse,
možno tudi napredovati in doseči kako
vodilne j še mesto?

Po končanem šolanju in zaključnem
izpitu lahko gradbeni delavci nadaljujejo
šolanje na delovodski šoli, ki usposablja
zidarje za specializirane strokovnjake.

Če bo šlo vse po sreči, bom morda tu¬
di sam že naslednjo jesen slušatelj ome¬
njene delovodske šole v Ljubljani.

TIM

GRAD IZ KARTONA

Peter Burkeljc

Izdelajmo si grad! Seveda ne iz kam¬
nov in opeke, temveč iz komajda nekaj
listov risalnega papirja.

Naš načrt gradu je tako prirejen, da
lahko izdelate grad po lastnih željah iz

Orodje in material:

Za izdelavo potrebujemo desko: to bo
osnova, na kateri bomo izdelali hrib; na¬
to kos lesonita, na katerem bo stal grad,
nekaj lesenih opornikov za lesonit, časo¬
pisni papir za izdelavo hriba, mavec, ri¬
salni papir, lepilo za papir, tempera bar¬
ve s priborom in seveda risalni pribor.
Potrebovali bomo še škarje, posodo iz
plastične mase za pripravo mavca, kla¬
divo, klešče, rezljačo s priborom in konč¬
no žebljičke.

elementov, ki model sestavljajo.

Izdelava gradu je lahko skupinska:
nekdo izdela hrib, na katerem bo grad
stal, drugi posamezne elemente, tretji te
elemente lepi, četrti barva ...

Izdelava:

Na desko (1) najprej pribijemo opor¬
nike (2) za pritrditev ploščadi (3). Ko je
to pripravljeno, oblikujemo hrib iz zmeč¬
kanega časopisnega papirja; na »hrib«
nanesemo plast mavca, ki bo dano obliko
obdržal in jo utrdil. Hrib seveda lahko
prebarvamo s tempera vodnimi barvami.

Medtem, ko se hrib suši, izdelamo
posamezne elemente gradu. Odločiti se
moramo, kakšne oblike bo grad, katere
elemente bomo pri tem uporabili in ko¬
liko jih bo. Nato pričnemo z risanjem
posameznih delov po načrtih.

Neprekinjena črta na načrtu pomeni,
da bomo po njej rezali s škarjami, črt-
kasta črta pa, da bomo papir samo za¬

pognili. Poševno prirezani ozki trakovi
okoli elementov služijo za lepljenje.

Visoki stolp (4) je sestavljen iz kvad¬
ra (4a) in branika (4b).

Najprej izdelamo kvader, nato pa
nanj prilepimo branik, ki smo'ga tako iz¬
oblikovali in zlepili, da dobimo nazobča¬
no ograjo.

Nizki stolp (5) je sestavljen iz kvadra
(5a), katerega vrh izdelamo iz plašča pi¬
ramide (5b), ki ga prilepimo na kvader.

Visoki in nizki stolp veže zgradba (6),
ki jo izdelamo iz dveh delov — iz prizme
(6a) in strehe (6b).

Okrogli stolp (7) je sestavljen iz va¬
lja (7a in 7b) ter strehe (7c). Izdelamo
še obzidje (8) iz kvadra (8a) in nato
lahko grad sestavimo ter ga prilepimo na
ploščad (3).

Grad prebarvamo s tempera vodnimi
barvami.

RADIOTEHNIKA

SPOJ S TULJAVO

Vukadin Ivkovič

Ta spoj je v bistvu samo modifikacija
RC spoja. Pri tem spoju pokažejo svoje
šibke strani transformatorski spoji. Od
prej obravnavanega RC spoja se razli¬
kuje samo po tem, da namesto upora
uporabimo tuljavo (slika 1).

Tuljava je navita na železnem ali viso¬
kofrekvenčnem jedru, glede na to, ali
gre za nizkofrekvenčni ali visokofrekvenč¬
ni ojačevalnik. Tuljava ima določeno šte¬
vilo navojev in ti imajo določeno induk-
tivnost. Induktivnost predstavlja pri iz¬
meničnem toku velik upor (induktivni
upor), pri istosmernem toku pa ne (za
tem tudi praktično težimo). Prav to je
tisto, kar potrebujemo. Spoj bo prepu¬
ščal enosmerno komponento, izmenične
pa ne; ta komponenta bo šla prek trans¬
formatorja zaradi nadaljnjega ojačanja
na bazo naslednjega transistorja.

Pri RC spoju je stekel izmenični tok
skozi kondenzator na bazo naslednjega
transistorja zato, ker nudi kondenzator
toku manj upora kot sam upor; pri spo¬
ju s tuljavo pa steče tok skozi konden¬
zator zato, ker pomeni tuljava za tok ab¬
solutni upor. Na žalost pa je ta induktiv¬
ni upor odvisen tudi od frekvence. To je
vzrok, da se v tem in tudi v transforma¬
torskem spoju neizbežno pojavlja slabša
reprodukcija, ako gre za nizkofrekvenčno
ojačevanje.

Slika 1

Galvanski spoj

To je najstarejši način spajanja, in že
skoro pozabljen; v novejšem času pa je
prišel ponovno v rabo kot najkvalitetnejši
spoj, s katerim dosežemo pri nizkofrek¬
venčnih ojačevalnikih naj točne j šo repro¬
dukcijo. Vidimo ga na sliki 2. Kot že re¬
čeno, se od RC načina spajanja na po¬

slika 2

Slika 3

gled razlikuje samo v tem, da manjka
kondenzator. V bistvu pa se razlikuje v
tem, da baza transistorja dobiva enosmer¬
ni pulzirajoči tok (napetost), točko dela
pa določa delovni upor kolektorja prvega
transistorja (slika 1). Ker je kolektor
prvega transistorja spojen neposredno z

bazo drugega, imenujemo ta spoj galvan¬
ski spoj; ker pa je upor R v tem spoju
zelo velik in je na njem tudi velik padec
napetosti, dobiva kolektor prvega transis¬
torja zelo malo toka in imenujemo ta
spoj tudi »lačni spoj«.

Ta ojačevalnik odlikuje močno oja-
čenje in tudi velika točnost reprodukcije.
Pa tudi ta reprodukcija ni idealna, saj
tako zvočnik kot transistorji povzročajo
delna popačenja zvoka.

Kondenzator predstavlja za izmenični
tok določen upor, poleg tega pa povzroča
tudi popačenje zvoka. Pri upornem oja-
čevanju (slika 3) nastajajo popačenja sa¬
mo zaradi tega kondenzatorja. Ako izpu¬
stimo ta kondenzator C (slika 1), dobimo
takoimenovani galvanski spoj.

Vukadin Ivkovič

Transistorski gong
— metronom

Za mlade amaterje, ki se poleg radio¬
amaterstva ukvarjajo še s šahom ali z
glasbo, pa tudi za tiste, ki se uče igrati
na kak glasbeni inštrument, smo pripra¬
vili opis in načrt za izdelavo gong-metro-
noma. Najbrž vsi veste, da je metronom

mehanska naprava, ki jo je treba naviti,
pa udarja takt v pravilnem ritmu, pri¬
mernem za določeno skladbo; gong-me-
tronom pa je enostaven avtomatski elek¬
tronski gong, ki prav tako lahko udarja
takt pri muziciranju, lahko pa daje zvočni
znak tudi v poljubno izbranih časovnih
intervalih, na primer vsakih 5 sekund pri
brzopotezni šahovski partiji.

Iz sheme na sliki 1 je razvidno, da je
za gradnjo aparata treba le malo mate¬
riala. Potrebujemo transistor za nizke
frekvence (v načrtu smo uporabili tran¬
sistor GT72, lahko pa je tudi kak drug),
telefonski rele 100 Q, elektronski konden¬
zator 200 y  F (12 V), potenciometer 10 KQ
in upore 100 Q, 1000 Q in 33 Q, vse po
1/2 W. Poleg tega potrebujemo še preki-

Slika 1

njalo (stikalo), na primer »Bled«, dve
bateriji po 4,5 V in kovinski zvonec.

Da bi rele lahko udarjal po zvončku,
moramo na njegovo kotvo prispajkati ka¬
kih 10 cm dolgo žico, nanjo pa majhno
kroglico, ki bo delovala kot kladivce.

Aparat lahko vgradimo v škatlico.
Montažno shemo vidimo na sliki 2.

Ko ste povezali vse dele, kot kažeta
sliki 1 in 2, morate uravnati kotvo releja.
Na kotvo prispajkano žico s kroglico na
vrhu je treba tako uravnotežiti, da ne pri¬
tiska preveč, ampak zanesljivo in trdno
aktivira zvočni signal.

Treba je uravnati še razdaljo med
zvoncem in kladivcem (kroglico), tako

da boste dosegli čist in doneč zvok. Ako
je kladivce preblizu, tako da skoro leži
na zvoncu, bo zvok pridušen. Najbolje bo,
če izberete za nosilec, ki nosi kroglico,
kos zelo prožne žice; ta bo s svojo prož¬
nostjo in boljšo vibracijo omogočila kro¬
glici na vrhu močnejši udarec. S togo,
trdo in neelastično žico tega ne bi mogli
doseči.

Uravnavanje časovnih intervalov izve¬
demo na potenciometru. Potenciometer
vam omogoča določitev intervalov od ene
do petnajst sekund. Naj pripomnimo še,
da vam bodo vgrajene baterije trajale
dolgo časa, ker troši pripravica v sekundi
aktivizacije le 20 mA.

MEBLO NOVA GORICA

MEBLO

Peter Likar

Od iverke in furnirja
do omare

Tovarna pohištva Meblo v Novi Gorici
je dediščina solkanskih mizarjev, ki so
še pred vojno sloveli kot izvrstni mojstri.
Sodobna tovarna, ki so jo zgradili po II.
svetovni vojni, zaposluje danes 1000 de¬
lavcev in izvaža svoje proizvode v števil¬
ne evropske in prekomorske države. Po¬
leg Elana v Begunjah in Bresta v Cerkni¬
ci je Meblo eno od najuspešnejših slo¬
venskih lesno-predelovalnih podjetij.

Stopimo v tovarno; skozi velika okna
sije v delavnice svetloba. Dušečega prahu,
ki je tako značilen za običajne mizarske
delavnice, tu skoraj ni čutiti. Vsepovsod
prevladuje vonj po lesu in laku. Med
strojnimi linijami utripajo rdeče, zelene
in rumene lučke ... najzanesljivejše zna¬
menje, da delovne procese uravnava elek¬
tronika. To pa pomeni, da so del ročnih
del prepustili zanesljivejšim avtomatom.

V Meblu izdelujejo celo vrsto proiz¬
vodov. Oglejmo si, kako nastane omara.

SUROVINE

Osnovne surovine so: iverka, furnir,
okovja in dodatni elementi. Glavni proiz¬
vodni procesi so: strojne in površinske
obdelave in embalaža.

Iverka: Izdelajo jo tako, da koščke
lesa razsekajo v delce, dolge 1 do 2 cen¬
timetra in jih po posebnem postopku
zmeljejo. Tej zmesi dodajo lepilo. Na po¬
sebnih strojih, na katerih se oblikuje po¬
gača v obliki plošče, s hidravličnimi sti¬
skalnicami maso stisnejo v trdne plošče.

Furnir: Je tanek lesen list, ki ga je
mogoče pridobivati na več načinov. Hlo¬
de najprej parijo ali kuhajo, nato jih
vpnejo v stroj. Zatem jih z ostrimi noži
lupijo ali pa les tudi režejo v tanke plo¬
šče. Furnir je debel od 0,5 do 2 mm.

Okovje: kovinski ali plastični deli za
okras ali vezavo bodoče omare.

STROJNA OBDELAVA

Surovine so pripravljene. Iverne plo¬
šče po valjčnih prograh pripeljejo do ža¬
ge. Tu jih razrežejo na take velikosti, kot
so jih načrtovalci predvideli že v kon¬
strukcijskih oddelkih.

Na drugi valjčni progi so položeni skla¬
di furnirja. Ozke furnirne liste zlepijo s
preluknjanimi papirnimi trakovi in raz¬
režejo na enako velike kose kot iverke.
Zdaj sta iverka in furnir enake velikosti.
Imata velikosti vrat, stranic, predalov
itd.

V posebnem stroju furnir nalepijo na
iverko. Iverko namažejo s formaldehid-

201

TIM

nim lepilom in nanjo polože furnir. Tako
združena lesena dela polože v stiskalni¬
ce, ki imajo pritisk približno 4 kilogra¬
me na kvadratni centimeter.

Fumiranje je končano in elementi bo¬
doče omare bodo morali prepotovati celo
vrsto strojnih obdelav, kjer jih bodo pri¬
pravili za dokončno montažo. Na začetku
te poti na žagi razrežejo furnirane iver-
ke na točne mere in bodoče velikosti. S
furnirjem zlepijo robove, ki so bili do¬
tlej še grobi in neobdelani, narede utore,
zvrtajo luknje za okovje.

kletka, v kateri so nameščene avtomatske
brizgalne, drugi pa je nekakšen pločevi¬
nasti predor, v katerem so sušilne napra¬
ve. Leseni deli se pomikajo po valjčni
progi. V zastekljenem delu, ki ščiti de¬
lavce pred strupenimi kemikalijami, briz¬
gajo na dele omare lužilo in lak — s tem
se les obarva. Od količine in Sestave lu¬
žila je odvisno, kakšne barvne tone bodo
dobili. Ko je luženje opravljeno, se leseni
kosi pomaknejo v sušilni kanal. Samo
deset minut je treba, da se lužilo v vro¬
čem zraku posuši. Ročno lužijo samo še

FURNIR

RAZREZ IN SPOJI

/VERNA PLOŠČA

RAZREZ NA FORMATE

Po vseh teh strojnih postopkih sledi
predah. Vse dele je treba temeljito pre¬
gledati, da ne bi slabo izdelani kosi mo¬
tili nadaljnjega proizvodnega procesa.
Pokvarjen kos omare pa bi tudi podra¬
žil proizvodnjo. Vse take neustrezne dele
odstranijo in jih nadomestijo z novimi.

Strojna obdelava je končana. Sledi
površinska obdelava.

POVRŠINSKA OBDELAVA

Kose bodočega pohištva zbrusijo, da
odstranijo vse hrapave površine, nato jih
lužijo in lakirajo. To fazo opravi avto¬
matski stroj. Sestavljen je iz dveh delov.
Prvi je videti kot podolgovata steklena

v primerih, ko stroj ne more brizgati ali
pa je človeško delo cenejše od strojnega.
Zadnja faza pa je poliranje.

MONTAŽA IN EMBALIRANJE

Tako se bližamo koncu izdelave oma¬
re. Vse dele v montažnem oddelku sesta¬
vijo, na lesene elemente pritrdijo še po¬
trebno okovje in spojne elemente. V tem
oddelku še enkrat pregledajo, ali so oma¬
re brez napak, poskusijo, če se lepo sesta¬
vijo in če se odpirajo tako, kot so pred¬
videli načrtovalci.

V embalažnem oddelku omare ponov¬
no razstavijo in jih zlože v velike karton¬
ske pakete ter dostavijo kupcu.

202

TIM

SPREJEMNIK
ZA DALJINSKO VODENJE

MODELOV

Jan Lokovšek

Načrt in opis delovanja

Sprejemnik bomo obravnavali v več
možnih izvedbah.

Oglejmo si dvoje izvedb preprostih
enokanalnih sprejemnikov, nato pa še
večkanalni sprejemnik. Sprejemnik je ta¬
ke konstrukcije, da je zares nezahteven
za gradnjo in skoraj neobčutljiv za mot¬
nje pogonskih elektro oziroma eksplozij-

vodikovega peroksida in destilirane vode
(45%, 45%, 10%), ki jo zmešamo tik
pred uporabo. Bolje je, da mešanico pri¬
pravite pod vodstvom vašega učitelja za
tehnični pouk.

I. izvedba:

Oglejmo si shematsko sliko prve izved¬
be:

skih motorjev. Pri gradnji se lahko izog¬
nemo uporabi relejev, saj dobre transis-
torje lahko kupimo že po zelo nizki ceni.

Sprejemnik naredimo na tiskano vez¬
je, ki nam omogoči miniaturno izdelavo.
Metode izdelovanja tiskanega vezja smo
v prejšnjih številkah TIM že večkrat opi¬
sali (št. 4, str. 107; št. 5, str. 141), pripo¬
ročamo pa vam ceneno in dobro sredstvo
za jedkanje. To je mešanica solne kisline,

Ta sprejemnik je namenjen predvsem
ladijskim modelom. Napajamo ga s plo¬
ščato 4,5 V baterijo, ki lahko služi obenem
tudi za napajanje servomehanizma. Če
pa želimo doseči večjo zanesljivost delo¬
vanja, predvsem pa, če nameravamo vozi¬
ti model daljši čas (npr. 2 uri), raje na¬
pajajmo sprejemnik in servomehanizem
ločeno. V tem primeru uporabimo dvoje
4,5 V baterij.

203

TIM

Delovanje

Prvi transistor deluje v tako imenova¬
nem super reakcijskem spoju, poleg te¬
ga pa še enkrat ojači še demodulirani niz¬
kofrekvenčni signal. Taka stopnja ima
široko selekcijsko krivuljo, demodulira
pa frekvenčno ali amplitudno. Tu upora¬
bimo transistor, ki ima dovolj visoko
frekvenčno mejo, kot so OC 614, OC 169,
OC 170, OC 171, AF 106, AF114, AF115,
AF 116, AF 124 itd. Stopnjo uglašujemo z
vrtenjem jedra tuljave L 1 na pravo de¬
lovno frekvenco.

Drugi transistor deluje v običajni ni¬
zkofrekvenčni ojačevalni stopnji.

Na koncu sprejemnika lahko priključi¬
mo določen servomehanizem direktno,
lahko pa tudi uporabimo rele. Podrobno¬
sti o tem bomo opisali kasneje.

II. Izvedba

Druga izvedba se od prve razlikuje po
tem, da ima občutljivejšo preklopno stop¬
njo, torej deluje na večjo razdaljo. Napa¬
janje je lahko 4,5 V, lahko pa ga zmanj¬
šamo na 3 V, kadar želimo, da bi bil spre¬
jemnik čim lažji. Seveda je v tem prime¬
ru občutljivost sprejemnika slabša! V
glavnem pa za ostalo velja vse enako kot
za prvo izvedbo.

- 3V

S

+ JV

Na koncu pa imamo preklopno stop¬
njo, ki se sproži le ob določeni nizki
frekvenci, ki jo določata tuljava Lt in
kondenzator Ct po enačbi:

1

fo =- — Lt v [H] in Ct v [F]

2 n y  Lt • Ct

Pravzaprav ta stopnja reagira na ozek
pas frekvenc okoli centralne frekvence fo.
S tem dosežemo, da je sprejemnik manj
občutljiv za motnje, predvsem pa je to
zaželeno pri gradnji večkanalskega spre¬
jemnika. V tem primeru naredimo toliko
preklopnih stopenj, kolikor kanalov želi¬
mo imeti, namesto uporov Rt pa damo
trimerpotenciometre vrednosti 10 KQ.
Seveda imamo tako fo,, fo 2 ...  do fon za
n-kanalni sprejemnik. Te morajo biti do¬
volj narazen, da se med seboj ne motijo.

Oglejmo si vrednosti nekaterih ele¬
mentov za obe izvedbi:

L1 — 8 ovojev Col žice 0 = 0,5 mm
na telesu z D = 9 mm z visokofrekvenč¬
nim jedrom.

L2 — 400 do 600 ovojev Col žice
0 = 0,07 mm v feritnem lončku. Za si¬
lo lahko tuljavo L2 nadomestimo z upo¬
rom 1 K.

Lt — 600 ovojev Col 0 = 0,1 mm v
feritnem lončku. Če tega trenutno ni na
tržišču, lahko Lt navijemo na tuljavnik in
uporabimo tudi jedra za majhen trans¬
formator, kot so sicer v transistorskih
sprejemnikih. Dušilka je enaka kot pri
oddajniku.

Za anteno uporabimo pleteno žico,
dolgo 70 cm. Za manjše zahteve (radij
delovanja 20—50 m) pa je dovolj tudi le
nekaj dm dolga antena.

TIM

Dodatek

Na željo nekaterih bralcev, med dru¬
gimi Ernesta Munda, Stojana Kureta,
Emila Jamnišek, Bojana Ivančiča in Pavla
Nikoliča, navajamo še nekaj dodatnih po¬
datkov in navodil za gradnjo oddajnika.

Slika v reviji je seveda pomanjšana,
resnične dimenzije ploščic za tiskano vez¬
je so 17,5 cm X 3,7 cm!

Na že izgotovljeno ploščico pritrdite
oba tuljavnika. Nato izdelajte tuljave Ll,
L3 in L2. Navijemo jih z 0 = 0,5 mm la¬
kirano bakreno žico najprej na npr.
okroglem svinčniku, zakrivimo žico, kot
je potrebno, in očistimo konce žic laka,
ter jih nataknemo na tuljavnika. Tuljava
L2 je navita prek tuljave Ll. število ovo¬
jev je

Ll — 7 ovojev
L2 — 3 ovoji

L3 — 9 ovojev — za prim. Tl in T2 =
= 2N1711.

V primeru, ko je Tl = BC 109, T2 =
= 2N1711, znaša L2 — 2 ovoja, Ll in L3
pa ostaneta enaki; prav tako v primeru
Tl in T2 = BC 109.

Dušilke naredite takole:

Vzemite upor 1/4 W vrednost od 300
kQ do 10 M£3. Nanj z lepilom (OHO,
UHU) nalepite dva kartonska kolobarja,
kot kaže slika 3. Nato nanj prostoročno
navijte 80 ovojev, to je okoli 2,7 m bakre¬
ne lakirane žice 0 X 0,1 mm, in prispaj-
kajte oba konca žice, vsakega na svoj
priključek upornega kontakta:

Poleg tega se je vrinilo v četrto šte¬
vilko nekaj neljubih napak v shemo od¬
dajnika, ki jih popravite, da ne bo težav
pri delu. Točka 1 mora biti vezana na
+, pol napajanja, točke 3, 11 in 10 pa na
— pol.

Slika ploščice je v tem pogledu pra¬
vilna, točke 10, 40, 56, 74, ki so narisane
v zraku, morajo priti na spodnjo debelo
črto, tj. na — pol, prav tako povežite med
seboj točki 83 in 84. Zgornja debela črta
predstavlja + pol napajanja.

Ta oddajnik je lahko zelo močan, če
povečamo napajanje na 13,5 V (tri plo¬
ščate baterije 4,5 V, vezane zaporedno),
Tl = T2 = 2N 1711. V tem primeru je
oddajnik dajal radij delovanja — z origi¬
nalnim Grundigovim sprejemnikom —
večji od 3 km. To je seveda za letalski
model oziroma domet s hriba na hrib.
Sama zanesljivost pa je odvisna pred¬
vsem, in to še poudarjam, od skrbnosti
izdelave oziroma spajkanja. V našem pri¬
meru lahko dosežete (če je v oddajniku
kvarc) s sprejemnikom II. izvedbe in z
uporabo releja, radij delovanja okoli
1 km za letalski model. V primeru, da v
oddajniku ni kvarca, se zanesljiv domet
(ki je lahko trenutno tudi večji) zmanjša
na 600 m za letalski oziroma na 200 m za

ladijski model. Ti podatki so rezultat la¬
stnih poizkusov in zanje jamčim. Oddaj¬
nik sam je plod več kot triletnega izpo¬
polnjevanja in je kot tak preizkušen. Se¬
veda pa lahko naredite kakšno napako v
gradnji ali uglaševanju, ki vam rezultate
poslabša. Ko naletite na težave, ki jim
sami niste kos, je najbolje, da mi pišete
na naslov: dipl. ing. Jan Lokovšek, Ljub¬
ljana, Bajtova 3. Opišite mi svoje težave
in priložite znamko za odgovor. To je
namreč še naj hitrejša pot, da vam poma¬
gam iz težav, če jih boste seveda imeli.

Ta oddajnik lahko uporabite v kombi¬
naciji s tovarniškimi sprejemniki, ki pa
so dragi (za 2-kanalni Grundigov spre¬
jemnik brez servomehanizma odštejete
okoli 600 ND brez carine!), so pa zato
veliko bolj zanesljivi. Poudariti pa mo¬
ram, da je oddajnik dražji del naprave, če
bi celotno kupili!

TIM

205

Model
motornega čolna

Peter Burkeljc

Načrt modela za motorni čoln je na¬
menjen vsem modelarjem, ki želijo tekmo¬
vati v vožnji v cilj in v hitrostni vožnji.
Oblika naj bi bila nekakšen kompromis
med obliko korita za hitrost in modelom
za vožnjo naravnost. Čoln je majhen in
ga izdelamo iz balse, da bo čim lažji, če
nameravamo z njim tekmovati. Za doma¬
čo rabo bo dober tudi domači les.

Načrt je risan v merilu 1 : 1 in lahko
dele prerišemo na sam material. Prekritje
čolna na načrtu ni narisano. Zaradi lažje
izdelave imajo rebra 1, 6 in 8 črtkaš to
označene nastavke. Tako lahko rebra pri¬
trdimo v šablone na ustrezni višini.

Orodje za izdelavo izberemo pač gle¬
de na material. Ce delamo model iz balse,
potrebujemo: risalni pribor, oster nož ali
žiletko, bucike in sponke za perilo ter
raskavec. če pa izdelamo model iz doma¬
čega lesa, potrebujemo še režijačo s pri¬
borom ter vrtalni stroj s svedri in pilo
za les. Pri obeh gradnjah pa potrebuje¬
mo še spajkalnik s priborom, čopič in po¬
sodico za lak.

Material za izdelavo — če izdelujemo
tekmovalni model: balsa 3 mm za rebra
in letvice ter balsa 1,5 mm za prekritje
in pokrov motorja ter baterij.

Za model iz domačega materiala pa
potrebujemo: lipov furnir 1,2 mm, letvi¬
ce 2 X 2 mm, vezani les ali rezani lipov
furnir 2 mm.

Pri obeh modelih pa potrebujemo: ace-
tonsko lepilo, cevko 0 3 mm, ploščico
bele pločevine za krmilo, varilno žico
0 2 mm, medeninasto cev in jekleno os s
propelerjem ter seveda motor in sklopko.
Model bomo prelakirali z nitrolakom.

Izdelava iz balse

Iz 3 mm furnirja izdelamo 7 letvic, ki
morajo imeti presek 3X3mm  (del 3),
nato izrežemo vsa rebra 2, 4, 5, 6, 8 in

206

nos 1. Iz 3 mm furnirja izdelamo še dele
9, 12 in 13.

Za prekritje vzamemo furnir 1,5 mm.

Izdelava iz domačega materiala

Iz vezanega lesa ali rezanega lipovega
furnirja 2 mm izdelamo vsa rebra 2, 4, 5,
6, 8 in nos 1 ter dela 9 in 12.

Letvica 2X2 mm bo za dele 3 in 13.

Model prekrijemo s furnirjem 1,2 mm.

Na ravno desko, ki bo za šablono, na¬
rišemo simetralo modela in mesta, kjer
bodo rebra. Nato rebra narahlo prilepi¬
mo na označena mesta na deski. Paziti
moramo, da je zadnje rebro (8) prilep¬
ljeno poševno.

Prednji del (1) prilepimo k rebru (2),
in ko se je lepilo posušilo, prilepimo še
letvice (3) v utore na rebrih. Nos modela
je za izdelavo nekoliko zahtevnejši, zato
si moramo pomagati s sponkami za pe¬
rilo ter s podlaganjem koščkov letvic. Ta¬
ko izdelano ogrodje lahko prekrivamo s
furnirjem, potem ko smo ga obdelali z
raskavcem. Ogrodje pustimo v šabloni.

Furnir za prekrivanje moramo seveda
nekoliko prikrojiti, preden ga prilepimo.
Ko smo prekrili dno in stranici, previdno
odstranimo model iz šablonske deske in
prekrijemo model še zgoraj. Prostor med
rebroma 4 in 6 ter letvicama 3 pustimo
odprt. To je prostor za motor in baterijo.

Na označenem mestu izvrtamo pošev¬
no luknjo za os propelerja in krmilo. Vle-
pimo cev z osjo in propelerjem (10) ter
cev za krmilo (7). Prilepimo še oporo
(12) ter del 9. Iz varilne žice ter bele plo¬
čevine sespajkamo krmilo (11).

Končno izdelamo še pokrov motorja
in prostor za baterije; pokrov na načrtu
ni narisan in ga izdelamo po želji. Izdela¬
mo ga iz furnirja za prekritje in ga na
spodnjem delu ojačimo z letvicami 2X2
mm. Na rebra 4, 5 in 6 pa prilepimo opo¬
re 13, na katere se pokrova naslonita.

Preden vstavimo motor, čoln prelaki-
ramo z nitrolakom. Trikrat premažemo z
brezbarvnim lakom in po vsakem lakira¬
nju očistimo prelakirane površine z ras¬
kavcem, končno pa po želji prebarvamo
model še z barvnim nitrolakom.

Nato vstavimo še krmilo in motor.
Izbiro motorja prepuščamo modelarjem.

TIM

mali timov tehniški slovar

Lojze Prvinšek

Med materiali, ki jih kdaj pa kdaj obdelujemo, je tudi steklo. Zato se nekoliko
pomudimo pri njem. Obdelava stekla je dokaj zahtevno delo in je za to potrebno
precej znanja in spretnosti, zlasti za toplotno obdelavo. Tudi pri hladni obdelavi mo¬
ramo marsikaj vedeti — vsaj to, kakšna orodja rabimo pri tem in kako delamo. Ako
želimo prirezati kose stekla za okvirjenje slike, za maketo ali za zasteklitev okna, je
vsekakor zelo važno, da znamo prirezati potrebne kose stekla. Za takšen namen
vzamemo ravno steklo, debeline 2 do 3 mm.

Rezilni nož z diamantno konico.

Nož ima obliko kladivca. Na vrhu kla¬
divca je v pušo iz medi pricinjen
drobec diamanta. V obe strani kladivca
sta vrezani zarezi za odlom stekla. Dia¬
mantni nož za rezanje stekla je precej
drag; razen tega je treba z njim zares
skrbno ravnati, da ne poškodujemo koni¬
ce. Zato je najbolje, da rezilni nož z dia¬
mantom uporabljajo le poklicni steklarji.

Rezilni nož z jeklenimi kolesci.

Ta nož ima namesto diamantne koni¬
ce vdelan obroč z jeklenimi kolesci, ki
jih lahko menjamo. Kolesca so izdelana
iz zelo trde jeklene zlitine in so klinasto
zbrušena. Kolesca menjamo pri rezanju
tako, da popustimo vijak, s katerim je
pritrjen obroč na glavo rezila, nato zasu-
čemo obroč na novo kolesce in ga z vija¬
kom znova pritrdimo. Običajno je v obro¬
ču vdelanih 6 kolesc. Na kovinski glavi
rezila sta izdelani tudi zarezi za odlom
stekla.

Ravno steklo režemo na ravni in veliki
mizi. Pri tem podložimo pod steklo ode¬
jo, po možnosti temnejše barve, da bomo
bolje videli raze. Režemo ob lesenem ali
kovinskem ravnilu. Z rezilom stekla ne
odrežemo, temveč ga samo razimo. Rezilo
mora potekati pravokotno na stekleno
ploščo. Za vsak odrez potegnemo z rezi¬
lom samo enkrat. Z rahlim pritiskom na
odrezani del stekla ob robu mize se stek¬
lo dokaj lahko odlomi po razi.

Pri zastekljevanju rabimo poleg rezila
še druga orodja. Ravnilo smo že omenili.
Rabimo pa še plosko kladivo, s katerim
zabijamo pločevinaste trikote v okvir,
ploščat nož (steklarski nož) ali ozko lo¬
patico za kit, s katerima vtisnemo in
zravnamo kit v okenskem okviru.

210

TIM

MLADI NARAVOSLOVCI

Stane Peterlin

Fenološki

koledar

Slika 1

Najprej je treba povedati, kaj pome¬
ni ta malo znana tujka. Fenologija je bio¬
loška veja, ki preučuje trajanje določenih
pojavov v živi naravi in njihovo odvisnost
od vremenskih razmer. Znano je npr.,
da cvetlice iste vrste v nižinah in toplej¬
ših krajih vzcvetijo prej kot v gorah,
prav tako vemo, da se nekatere ptice se¬
livke prej vrnejo v obmorske kraje kot v
hribe ali na sever. Fenološka opazovanja
nam lahko povedo marsikaj, so pa toli¬
ko bolj dragocena, kolikor bolj natančna
so in čim dalj časa jih spremljamo.

Eden od preprostih načinov, kako pre¬
gledno in vendar dovolj natačno vpisu¬
jemo oz. vrisujemo naša opazovanja, je
fenološki koledar.

Rastlinski fenološki koledar

Lahko se odločimo za opazovanje več
vrst dogajanj v življenju rastlin: cvete¬
nje, obdobje listov (med brstenjem in
odpadanjem), plodenje ipd. Za primer
vam dajemo vzorec fenološkega kole-

darja cvetenja. Na podoben način pa
lahko vodite tudi druga opazovanja.

V obdobju cvetenja izstopajo trije po¬
javi: odpiranje cvetnih listov, odpiranje
prašnikov in iztresanje cvetnega prahu,
venenje in odpadanje cvetnih listov. Na
našem koledarju (slika 1), ki je razdeljen
na petdnevne kolone, bomo celotno ob¬
dobje cvetenja označili z vodoravno črto,
začetek cvetenja (odpiranje cvetnih li¬
stov) s kratko navpično črtico, višek cve¬
tenja (iztresanje cvetnega prahu) z debe¬
lo piko na črti, konec cvetenja (venenje
in odpadanje cvetnih listov) pa s kratko
vijugasto črto na koncu.

Slika 2

Rastline, ki jih nameravate fenološko
spremljati, lahko izberete poljubno. Naj¬
lažje delo boste imeli, če boste izbrali
cvetlice, ki rastejo v bližini doma. Te
boste lahko videli in obiskali vsak dan.
Seveda pa bo fenološki koledar toliko
več vreden, kolikor več rastlin bo v njem.
Opazili boste, da imajo nekatere cvetlice
dosti krajše obdobje cvetenja kot druge,
če pride v času, ko opazujemo rastlino,
do neobičajnih vremenskih pojavov, ki
vplivajo na cvetenje, potem to označite
na koledarju (izmislite si poseben znak)
ali v opombah (npr. pomladni sneg, ne¬
nadna slana itd.).

živalski fenološki koledar

Najbolj primeren objekt za opazova¬
nje so ptice selivke. Njihova vrnitev je
tako izrazita, da jo zaznamo celo tedaj,
če ji ne posvečamo nobene pozornosti.
Gotovo je vsakomur od vas zastal korak,

212

ko je po dolgi zimi prvič zaslišal glas
kukavice.

Tudi v življenju ptic selivk je nekaj
značilnih dogodkov: prilet (vrnitev), va¬
ljenje, izvalitev mladičev, odlet mladičev
in začetek njihovega samostojnega živ-
ljnja, odlet ptic jeseni.

Označevali bomo te dogodke takole:
obdobje med priletom in odletom — to
je čas, ko so ptice v naših krajih — bo¬
mo na koledarju označili z vodoravno
črto, prilet naj bo označen s kratko nav¬
pično črtico na začetku, začetek gnezde¬
nja z debelo piko na črti, izvalitev mla¬
dičev z znakom v obliki črke »X« na črti,

zapustitev gnezda z dvema nasprotnima
puščicama, in odlet ptic iz naših krajev
s kratko navpično vijugasto črto na kon¬
cu (slika 2). Dogodkov je, kot vidite, pri
pticah več kot pri rastlinah, zato pa je
število vrst, ki jih lahko opazujete, mno¬
go manjše. Odločite se samo za tiste pti¬
ce, ki jih dobro poznate in katere lahko
opazujete, ne da bi jih motili pri gnezde¬
nju in krmljenju mladičev (uporabite
lahko daljnogled). Pri nekaterih vrstah
se lahko odločite tudi za druge pojave, ki
jih mi nismo navedli. Pri kukavici na pri¬
mer lahko ugotavljate čas petja, ne boste
pa mogli spremljati gnezdenja (zakaj
ne?) in ugotoviti točen čas odleta.

Fenološkemu koledarju lahko daste
obliko po lastnem okusu in domiselnosti.
Ce znate dobro risati ali imate na voljo
fotografije ali slike opazovanih rastlin
oz. živali, jih lahko stavite poleg njihovih
imen.

Veliko sreče, pri opazovanju pa na¬
tančnost, ostro oko in uho!

TIM

Krisper ing. Primož

Eksperimenti

v

temnici

Slika 1

Slika 2

Slika 3

Slika 4

Fotografska umetnost prehaja od re¬
alnih podob vse bolj k simboličnim upo¬
dobitvam. Pri tem se fotografi poslužuje¬
jo vrste postopkov. Osnovni postopek, tj.
pseurosolarizacijo, smo obravnavali že v
6. številki TIM-a. Danes si oglejmo še dva
postopka, npr. izdelavo bareliefa in izde¬
lavo bareliefa grafike, ki ju kombiniramo
s pseudo solarizacijo.

Originalni negativ povečamo in si ga
temeljito Ogledamo. Po potrebi poiščemo
tudi ustrezen izrez. Vse nepotrebno oko¬
lje odstranimo tako, da ga na negativu
prekrijemo s črno barvo. Prekrivamo la¬
hko s posebnimi retušnimi barvami ali
pa z navadnih akvarelom. Pri delu upo¬
rabljamo čopič »0« (ničla). Popravljeni
negativ ponovno kopiramo, da dobimo
sliko (1). Ker je bila sredina slike preveč

TIM

Slika 5

Slika 6

Slika 7

neizrazita, smo pokrili tudi polje v notra¬
njosti slike ter dobili sl. 2. Poleg slike na
papirju si sedaj napravimo s kontaktnim
kopiranjem na mikrofilmu ali na repro¬
dukcijskem filmu še diapozitiv. Negativ
in diapozitiv nato zložimo skupaj, da se
popolnoma prekrivata, nato pa ju premak¬
nemo za približno 0,5 mm. S pomočjo ta¬
ko kombinirane predloge nato napravimo
reliefni posnetek (sl. 3). Ta pot seveda ni
obvezna, nam pa pomaga, da napravimo
iz močno raznolikega posnetka posnetek,
ki je svetlobno izenačen. Ta tehnika se po¬
gosto uporablja tudi kot samostojen ele¬
ment izražanja. Kadar se posnetka po¬
polnoma prekrivata, govorimo o pozitiv-
negativ tehniki, ča pa ju premaknemo, pa
dobimo barelief. Kakšen je ta relief, je
odvisno od premika in od razlike med
gradacijo negativa in diapozitiva. Vedno
ležita posnetka v povečevalniku tako, da
se emulziji med seboj dotikata.

Kodakov »Tone-Line Proress« pa zah¬
teva, da posnetka tako ležita drug na
drugem, da sta emulzijska sloja navzven,
tj., da je med njima dvojna plast celuloi¬
da. Oba posnetka vpnemo v gibljiv kopir¬
ni okvir in osvetljujemo od strani, če sta
negativ in diapozitiv po gradaciji enaka,
dobimo na prehodih črno črto, na ostalih
mestih pa ostane belo.

Sliko 3 nadalje tako obdelamo, da pa¬
pirno povečavo uporabimo kot negativ in
kopiramo, da dobimo novo sliko 4. Sliko
4 ponovno kontaktno kopiramo in jo pri
tem solariziramo, kot je bilo že opisano.

Solarizirano sliko ponovno kopiramo,
da dobimo sliko 5. Pri ponovnem preko-
piranju dobimo sliki 6 in 7.

Ako želimo nastalo sliko še obdelati,
da ostanejo le še črtice (kot perorisba),
posnetek 6 še enkrat solariziramo.

Kljub temu, da običajno reproducira¬
mo vse posnetke na reprodukcijski film,
vam predlagam, da vse operacije opravi¬
te na papirju. Papir je cenejši od filma,
pa tudi dobite ga povsod, kjer prodajajo
fotografski material. Negativni posnetek je
bil napravljen z ORWO »NP 27« (6 X 6) in
razvit v R09 (1 : 15), diapozitiv na EFKE
mikrofilu, vsi ostali posnetki pa na papir¬
ju P 10 C EFKE. Mikrofilm in papir se raz¬
vijata v »ojačenem« razvijalcu SR 4, kot
je bilo opisano v prejšnji številki TIM.

TIMOVI MALI OGLASI

Bralce TIM-a bi prosil, če ima
kdo naprodaj slušalke za detektor.

Jakob Danilo,

Polje c. XXXII/4, Ljubljana

Fotoaparat Bella zamenjam za
razvijalno dozo in stativ, oboje
dobro ohranjeno.

Majcen Zoran,

7. a, »Tone Žnidar«, Ptuj

Kupim raketni motor Tajfun —
80 NR ali MCM 5/5 TP.

Pajek Stojan,

Studenica 27, p. Poljčane

Kaj nam prinaša
kibernetika

Vrata se odpirajo sama, roboti posne¬
majo gibe ljudi in živali, stroji delajo
brez človekove pomoči in sami sebe nad¬
zorujejo. Na kratko — razvoj avtomati¬
zacije je v polnem teku.

Tudi pri prodiranju v vesolje si po¬
magamo s kibernetiko. Avtomati razisku¬
jejo tista področja, kamor ljudje danes
še ne morejo. Zato se lahko vprašamo,
kakšne naj bodo avtomatske, kibernetič¬
ne naprave, ki jih lahko uporabljamo v
oddaljenih, nedostopnih predelih vesolja
in na drugih svetovih?

Eno od možnosti ponuja narava. Pov¬
sod v živem svetu srečujemo načelo za¬
rodka. Po tem načelu lahko zgradimo tu¬
di samodejno napravo, ki bo imela v svo¬
ji notranjosti vrsto aparatov, ali pa bo te
aparate lahko sestavila.

Naprave, zgrajene po načelu zarodka,
so lahko povsem enostavne, ali pa zelo
zapletene. Najenostavnejše so zložljive
naprave, ki jih vesoljska tehnika že upo¬
rablja. Ponavadi so nameščene v glavi
rakete, kjer zavzemajo zelo malo prosto¬
ra. Na orbiti se potem izprožijo antene
ter razgrnejo sončne baterije in druge na¬
prave. Kot primer lahko omenimo sate¬
lit »Echo«, ki so ga v vesolje izstrelili le¬
po zloženega, tam pa se je potem napih¬
nil in spremenil v ogromno kroglo.

Naprava, zgrajena kot zarodek, mora
kajpak vsebovati vse sestavne dele bodo¬
čih aparatov. Vesolje je namreč brezzra¬
čen prostor in tamkaj ni surovin, ki bi
jih lahko izkoristila. Drugače pa je, če
naprava pristane na nekem drugem ne¬
besnem telesu. Tam so rudnine in kame¬
nine, ki jih lahko uporabimo za gradnjo.

Na Luni denimo, bo treba zgraditi var¬
na bivališča. Zato bo pred kozmonavti
na površini Lune pristala posebna zarod-
kovna naprava, ki bo začela samodejno

graditi kozmonavtsko postajo. Naprava
bo verjetno valjaste oblike in bo imela v
notranjosti izvor jedrske energije, elek¬
tronski računalnik in pribor za gradnjo.
Trije kolenasti manipulatorji na zunanji
strani bodo služili pri pristajanju kot
blažilci sunkov, kasneje pa se bo meha¬
nizem z njimi lahko premikal po površi¬
ni Lune ter poiskal primeren prostor za
gradnjo. Vloga manipulatorjev s tem še
ni končana. Eden izmed njih bo na pri¬
mer izkopaval material, ki ga bo podajal
posebni zajemalki. Od tod bo material
potoval v komoro, kjer bo naprava iz nje¬
ga izdelovala posamezne gradbene ele¬
mente, iz teh pa bosta preostala mani¬
pulatorja sproti gradila kupolasto po¬
stajo.

Tako bo morda na Luni, kjer bo iz
»kamnite litine« mogoče zgraditi vesolj¬
sko postajo. Spet drugje so na voljo dru¬
gi materiali. Iz elementov, ki jih vsebuje
ozračje na Veneri, bi denimo lahko iz¬
delovali plastično maso.

Kaj lahko največ pričakujemo od na¬
prav, ki so zgrajene po načelu zarodka?
Nič manj kot to, da bodo začele samodej¬
no graditi sebi enake naprave. To pa je
že »razmnoževanje«. Kar predstavljajte
si: konstruktorji izdelajo avtomatsko na¬
pravo, denimo takšno v obliki tovornja¬
ka za transport na Luni, ta naprava pa
potem lahko zgradi sebi enako, ki spet
lahko sestavi tretjo in tako naprej, do¬
kler pač ne sprožimo signala, naj se
»razmnoževanje« preneha.

Vse to je kajpak skrito še v oddalje¬
ni bodočnosti. Prve avtomatske naprave
že imamo. Iz leta v leto postajajo popol¬
nejše in razvoj nas bo prav gotovo pripe¬
ljal tudi do samodejnih kibernetičnih apa¬
ratov, s katerimi bo človek lahko dokon¬
čno osvojil vesolje.

215

TIM

Na nekem planetu je pred kozmonavti pristala kibernetična naprava (I) ter
iztovorila avtomat (II). Avtomat se je potem razprostrl (III), zavzel delovni položaj
(IV) in začel graditi oporišče za kozmonavte (V). Na podoben način bodo kiberne¬
tične naprave gradile tudi vozila na drugih svetovih. Eno takšnih vozil je označeno s
številko 1. Pod številko 2 vidimo nastajanje vozila, pod številko 3 manipulatorje, ki
iz surovin izdelujejo posamezne sestavne dele stroja, pod številko 4 pa novo, do kon¬
ca narejeno vozilo.

TIM

SPREHOD PO VESOLJU

CAP KENHEDV 14.11.1969. OB lih2£/ STA pr

pakete satu An s. paketa  nos/ na konici

VESOUSKO LADJO APOLLO 12. V NJEJ JO
ASTBONA ITI CONRAD. GORDO/V !N BEAN.

SPREHOD PO VESOLJU

HURA !

USPELO JE '

SUNEK TRETJE STOPNJE JE PO ONA L VESOLJ -

COMANDNI MODUL YANKEE
CLIPPER SE LOČI OD TRETJE
STOPNJE. LOPUTE OKOLI LU¬
NARNEGA MODULA „  / NTREPIDA"

so odprte. Astronav¬
ti ZASUČEJO VESOLJ¬
SKO LADJO za 180°.

MANEVER JE KONČAN.
I NT REPI O JE SPET
PRITRJEN NA VESOLJ¬
SKO LADJO. TRETJA
STOPNJA ODPADE.

DNE 18.11. OB 3 h 06
APOLLO 12 KROŽI PO
ELIPTIČNI ORBITI OKOLI
L UME .

—»—  -“ - ^ ^

PRAVKAR LETIMO  -fes

NAD MORJEM PLODNO¬
STI. K RA TE RJI SO
IZREDNO LEP/.

NEKOLIKO kasneje
SE ŽE SPUŠČA TA
PROT / LUN /

5 h A6. C OKRA D IN
BEAN SE PREKRCA-
TA V INTREPID,KI
SE TAKOJ OBČE-*
P / OD KOMAN¬
DNE LADJE, V
KATERI OSTANFl
GORDON.

NASVIDENJE,

TOVARIŠA !

SPREHOD PO VESOLJU

C ON RAD NOSI TV KAMEROki bo .
SNEMALA DELO NA LUNI. BEAN
SE PRIDRUŽI SVOJEMU TOVARIŠU.

NAJPREJ MORALA NABRATI VZORCE
KAMENIN IN NAMESTITI ZNAN¬
STVENE NAPRAVE.

POTEM STA ODŠLA V
K RA TER, KJER JE
PRED LETI PRISTAL
SURVEVOR.  - 3 .

NAJPREJ JE V KRATER
STOPIL BEAN. PRVOTNA
BELA BARVA NA SURVEY0R-
JU  3  JE POTEMNELA.

PET UR KASNEJE JE CON RAD
STOPIL NA LUNINA TLA ■

mOOPUL ZA ARM¬
STRONGA JE BIL MOGOČE
TO MAJHEN KOKAK,VEN¬
DAR JE VELI K ZAME.

SPREHOD PO VESOLJU

ASTRONAVTA SE VRAČATA V
INT REPI D. USPEŠNO STA
OPRAVILA VSE NALOGE,
KI JIH JE OBSEGAL NJUN
DELOVNI NAČRT.

OBE LADJI STA SE USPEŠNO
SPOJILI, CON RAD /N BEAN PA
STA SE Z NABRANIM MA -
TE RIALOM PREKRCALA V
'lANKEE CLIPPER.

VOZILO /NTREPID SO USMERIL/ PRO¬
TI POVRŠINI LUNE. TREŠČILO JE
OB"TLA IN SPROŽILO VRSTO POTRE¬
SNIH VALOV.

KOMANDNA LADJA SE VRA¬
ČA PROT/ ZEMLJI. V OZRAȬ
JE SE POTOP / S TOPIM
DELOM NAPREJ.ZARADI
TRENJA SE zmanjšuje
NJENA HITROST IN ZATO
PADA VEDNO BL/ŽE

TLEM-

Le.fi! p.o{ 6

sloveuuq

Pisma in sporočila

Rad bi postal naravoslovec, pa ne
vem, kje naj dobim ključ za določevanje
rastlin. Prosim, če v prihodnji številki
TIM-a to sporočite.

I.P.

Gimnazijska cesta, Trbovlje

Našemu naročniku, ki pa ni poslal
svojega polnega naslova, in še drugim, ki
jih zbiranje in določevanje rastlin še po¬
sebej zanima, sporočamo tole: Mala flo¬
ra Slovenije (Ključ za določevanje ra¬
stlin) — sestavila in napisala sta ga naša
znana strokovnjaka Tine Martinčič in
Franček Sušnik, je izšel pred kratkim pri
Cankarjevi založbi v Ljubljani, cena je
68,00 din. Verjetno boste knjigo dobili v
najbližji knjigarni. Uredništvo

Prosimo vas, da bi naslovno stran
TIM-a nekoliko spremenili. Namesto gum¬
bov, vijakov in koles bi na naslovno stran
natisnili neko barvno fotografijo letala,
čolna, avtomobila ali kakega drugega
stroja. Dalje, nehajte nas »pitati« z letali
iz papirja. Bolj bi prišel prav načrt neke
makete ali modela letala, po možnosti v
v razmerju 1:1.  Če pa to ni mogoče, pa
v zmanjšanem merilu. Potem bi radi zve¬
deli imena zvestih bralcev rubrike MLADI
NARAVOSLOVCI, ki jih ni veliko. Samo
mislite si, kdo bi nosil toliko predmetov
s sabo v naravo. Nato prosimo, da ukine¬
te ali skrčite opisovanje raznih kemičnih
predelav snovi v tovarnah (npr. Yulon —
Ljubljana). Nato prosimo, da odgovorite
v TIM-u ali po pošti na vprašanji:

1. Zakaj do zdaj ni bilo načrta pošte¬
nega modela ali makete letala?

2. Zakaj delate za Mladi tehnik tako
reklamo, ko pa nima niti japan papirja
za prekrivanje modelov, včasih pa tudi
balze ne?

Druge rubrike so nam všeč in smo za¬
dovoljni z njimi. Upajmo, da bo revija
TIM še odslej ostala zanimiva.

Lep pozdrav vam želijo

Rožman Ivan, Bizjak Janko,

Bizjak Karlo, Sotler Bojan

Dragi Timovi naročniki Ivan, Janko,
Karlo in Bojan!

V kratkem, a jedrnatem pismu ste na¬
šemu uredništvu zastavili toliko vprašanj
in postavili toliko zahtev, da nas je kar
nekoliko zaskrbelo. Zaskrbelo, če bo vsak
od šestnajst tisoč naročnikov, kolikor
jih TIM približno ima, zahteval kar svoj
TIM. S takšno ali drugačno naslovno
stranjo, z vsebino, ki bo zgolj po njego¬
vem lastnem okusu in zanimanju. Ko bi
začeli razmišljati, kakšen obseg bi imela
potem naša revija, ali bi bila zares spet
vsem všeč ali ne, bi si naše uredništvo še
bolj belilo glave, kako za to ceno vse to
dati mladim in zvestim Timovim bral¬
cem. In vendar sami neprestano razmiš¬
ljamo o tem, kako bi dali reviji privlač¬
nejšo zunanjo obliko — barvni ovitek, ki
bi bil nam vsem gotovo bolj povšeči kot
je dvobarvni. Toda tega v letošnjem letu
žal nismo mogli doseči, morda bo kaj
bolje v jeseni. Potem bodo prišli na ra¬
čun ljubitelji barvnih podob avtomobilov
in letal, ladij in helikopterjev in kdove
česa še.

Pri objavljanju modelov se držimo
pravila, da v celotnem letniku posreduje¬
mo naročnikom Tima zahtevnejše in bolj
preproste, lažje modele za vse zvrsti mo¬
delarstva. Skušali bomo upoštevati vaš
predlog in morda v zadnji številki objavi¬
li model letala ali njegovo maketo.

Nad drugim delom vašega pisma, kjer
omenjate rubriko Mladi naravoslovci in
opis tovarne Yulon, pa smo nekoliko pre¬
senečeni. Upamo, da danes skorajda ni
pionirja ali mladinca, ki bi se zanimal
samo za omejeno, ozko področje mode¬
larstva in ročnih spretnosti. Današnji dan
in še bolj jutrišnji terjata od vseh nas,
da želimo in poskušamo kar največ zve-

221

TIM

deti, se poučiti o vsem, kar se dogaja
okoli nas, naj bo to v novi tovarni ali
obratu v Vašem kraju ali katerem koli
kraju v Sloveniji ali Jugoslaviji, ali v
Evropi, ali kjerkoli na svetu. Naj dragoce¬
nejša človeška lastnost je vedoželjnost
in ta ob trdem delu in nabiranju znanja
poraja nove znanstvenike, izumitelje,
strokovnjake. Ne moremo verjeti, da vas
in vaših prijateljev ne zanima svet okoli
vas, najsi bo to nadzvočno letalo ali drob¬
cen, živopisan cvet ob poti. Samo široko
razgledana in čimbolj mnogostransko ra¬
zvita mladina je jamstvo, da bodo sadovi
dela te in prejšnjih generacij prišli v
dobre in pripravljene roke, kjer bodo
lahko naprej uspešno in bogato rodili.

Da je dovolj časa in da se najde kdo,
»ki nosi toliko predmetov s seboj v na¬
ravo«, pa nam izpričuje pismo, ki nam ga
je pisal naš naročnik iz Trbovelj in mu
danes v Timovi pošti tudi odgovarjamo.
Menimo, da smo vam s tem pojasnili, za¬
kaj TIM ne more biti samo revija za mo¬
delarje in maketarje.

In še odgovor na zadnje vprašanje:
balsa in japan papir sta v Mladem teh¬
niku spet na voljo, žal pa še vedno niso
dobili raketnih motorčkov, ki se zanje
zanima več naročnikov.

Tako. Upamo, da smo se nekoliko po¬
menili o Vašem pismu, da boste v našem
odgovoru našli odgovore na zastavljena
vprašanja in se boste nad njimi nekoliko
zamislili: šestnajst tisoč vas je, ki vsak
mesec pričakujete TIM in vsakdo med va¬
mi želi najti vse ali večidel zanimivo v
njem. Trudimo se, da bi bilo to res.

Pišite nam, Vi ali kdorkoli drug iz
obsežnega kroga Timovih zvestih bralcev,
radi se bomo pogovorili z Vami!

Uredništvo

Revijo TIM imam naročeno že četrto
leto in jo zelo rad berem. Letos pa sem
se odločil, da bom začel izdelovati lažje
TIMOVE nagradne izdelke. Naredil sem
že dva: DVIGALO NA AVTOMOBILU in
CATERPILLER, katerih fotografije vam
pošiljam. Rezljal sem ob večerih na stari
mizi v veži, sestavljal in lepil pa ob ne¬
deljah v bratovi delavnici. Do dela sem
imel veliko veselja, ker me je zanimalo,

kako bom sestavil posamezne dele, pose¬
bno pa to, kako bo deloval. Oba izdelka
sta zelo lepih oblik in velikosti in bosta
lep okras v našem stanovanju.

Stanko Lužnik, Stari trg 180,
p. Podgorje pri Slovenj Gradcu

K vzornim izdelkom in lepim fotografi¬
jam iskreno čestitamo. Knjižno nagrado
pa boš prejel po pošti. Uredništv0

MEDEI

Za vaš pravilen umski in
telesni razvoj je potreb¬
no mnogo rudninskih sno¬
vi in vitaminov, te pa v
obilni meri vsebujeta na¬
ravni Medeksov cvetlični
in gozdni med.

PO DELU ZABAVA

ELEKTRONIKI — PREIZKUSITE Slika 1

SVOJE ZNANJE

Podrobno si oglejte slike in skušajte
odgovoriti na vprašanja pod njimi. Pri
tem si pomagajte s svojim znanjem, lah¬
ko pa tudi s kakšno knjigo ali priročni¬
kom. Če kljub temu ne bo šlo, boste našli
pravilne odgovore na naslednji strani.

VPRAŠANJA:

1. Vezje predstavlja:

a) ojačevalnik, Slika 2

b) oscilator,

c) multivibrator.

2. Vezje stabilizira:

a) tok,

b) napetost,

c) tok in napetost.

3. Katera žarnica ne gori:

a) štev. 1,

b) štev. 2,

c) štev. 3.

4. Ojačenje napetosti je:

a) večje od 1, Slika 3

b) enako 1,

c) manjše od 1.

5. Simbol predstavlja:

a) diodo,

b) SCR,

c) transistor.

6. Z vezjem je možno kontrolirati:

a) temperaturo,

b) jakost svetlobe, Slika 4

c) vlago.

7. To je generator:

a) žagaste,

b) pravokotne ali

c) sinusne oblike napetosti.

8. Velja:

a) U 0  = U, + U 2 ,

b) U 0  = 2.U, + U 2 ,

c) U 0  = U, + 2.U 2 .

TIM

223

POSETNICA

FRAN TOR
MOSTAR

Za izdelavo radijskega sprejemnika po¬
trebuje Fran še neki del. Kaj potrebuje?

OPISNI REBUS

Je katran kosilo fino,

za desert dobi kovino.

ODGOVORI:

•jEjsrjJi ipnj Ejijojjuojj oouoAjpap 'Bfjor
-bjidso dir rapjrepurps of ox (q'I

•iabz

-OA tAOUOjdUI[JBQ IUBAOUOUII 0 >p?l A BUBZ
-OAZ BrS BpO}SISUUJJ j  'ofzOA O^SJOJSTSUBJ^

oujBpop os ou.uqB.iodn ojez abjcI  'qBAriu
-ouiojqo qifooA ud ipnr qBjizipqBjs jso;
-oduu ouqoj;od of ud jbj>[o3ouj/\[  'upoip
rouoz oz BJizqiqB}s jsojoduj^ (q 'Z

•EJIt

-OAS Bp ‘f{OAOp OUOOSA Of Bd JB 3 [ ‘ipSOtod

-bu ousnuis ipoi-iodjod iuaijbSou a oj qor
pqot oq i  ui i  -aojs ioiujbz izoqg (o •£

'X po OSfUBUI

OUOOSA B ‘OUZqqijd jcoots  ofuooBfo OUJSOJ
-odBU Of Bp 'or OUJIDBUZ of fUBZ 'i(IU[ip
-OIS T>[SJOlTUI0 Bf[ABlSpOjd OfzOA (o >

•aoj[oa  o ouzqqud bu  opor
-B5[ Ul OpOUB poui rsoroduu BSfuBUIZ OU
OS ,IO[>[Op 'qirBJA BU irsOrodBU po OUSTA
-poou Ul BSBO OJJHOr BfBAOJJ 'OjdpO p 3 g
oqi{B[ os qpBJA bu  ofrsorodBU ouiouiud
s op -(xoquiis trsi ouiB[jqBiodn jorsiz£qr
bz  ipnr) nfiorstjXqr trd ioq ouqopod
of ofuBAOXO(j -( 3 PS) joijiroor jojruoo
uooips of fUBZ ATZBU iqSO[§Uy ‘rUOUIOJO
ppiLipoAjod BfjABrspojd {oquiis (q-g

'idojpojd 0[0J oruz -ojdpo os jorsis
-UBJr ui rsoujodn BAoSofu OpBd ‘nrOASO
fjOAOp jodu oroj OS 0>[ foqBJL pjdBZ OrBZ
of jorsisuBJX 'BqqoA ouAirBjoj of Bjodn
or oj B§ouofxroASOou rsouiodfj (q '9

uorsisuBur rujBjod
-tun ipnr oxuiqBJodn junprsop psorodBU
oqqqo ouropoABjd rorujouoS bz  (q 'L

e n • z + l n = °n
(■a • z/h • z) l a + (h/h  • z) s a = °n

:Bf[OA ‘oqqoA

OUAtrBJOJ BJJIUJBAOOBfO B§ 3 qsft 0 BJ 0 do ofu
-ooBfo ut rsoujodn BupoqA of 03 (o ’8

TIM

MREŽA

Nagradna

uganka

Pri mreži so opi¬
si za posamezne
besede podani v
pomešanem vrst¬
nem redu in mora¬
te sami ugotoviti,
kam spadajo. V po¬
moč je nekaj črk
že vpisanih na pra¬
vo mesto v liku.
Vpisati morate be¬
sede naslednjega
pomena:

človek v zgodnji življenjski dobi —
kolo, ki je zelo tanko v primeri s pre¬
merom (npr. za navijanje filma) — po¬
sledica poškodbe — vrsta papirja, ki vpija
tekočino — del fotografskega aparata,
v katerega ujamemo objekt pred sli¬
kanjem — del ladje, krov — izdelek
risarja, ilustracija — nahajališče rude z
napravami za izkoriščanje — knjiga zem¬
ljevidov — priprava za sklenitev ali pre¬
kinitev električnega tokokroga — rdeč¬
kasta kovina, za srebrom najboljši pre¬
vodnik toplote in elektrike (Cu) — visok
gorski vrh — človek, ki kaže znake albi¬
nizma (pojav, ki nastaja zaradi pomanj¬
kanja pigmentov v organizmu, tak človek
ima zelo belo polt, bele lase in rdečkasto
očesno zenico), beličnik — ženska na obi¬
sku — lepa vrtna cvetlica s cvetom po¬
dobnim zvezdi — galop — plin brez
barve, okusa in vonja, ki je najlažji ele¬
ment (H) — poljedelsko orodje za rav¬

nanje zorane zemlje — delavec v kok¬
sarni — znana francoska avtomobilska
tovarna — aluminijeva ruda (rdečkasta
glina).

REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE
IZ 6. ŠTEVILKE TIM

VODORAVNO: 1. stik, 5. stas, 9. gred,
13. energetika, 15. metan, 17, Rose, 18.
portal, 20. Zala, 21. gvano, 23. ta, 24. boj,
26. JT, 27. Araks, 29. NK, 31. muren, 24.
ol, 35. oro, 37. LS, 39. Dinos, 41. sneg, 44.
krajec, 47. sove, 48. Tiros, 50. akumulator,
52. kosa, 53. niče, 54. grad.

TIMOVI NAGRAJENCI

Bon Drago, Zagrebška 6 a, Novo mesto;
Judnič Rezka, Brezje 2, p. Semič — Bela
Krajina; Hočevar Zdenka, Dobrunjska c.
28 b, p. Dobrunje. Izžrebanci bodo pre¬
jeli knjižne nagrade po pošti.

PRAVKAR JE PRI NAŠI ZALOŽBI IZŠLA KNJIGA

JULES VERNE, V 80 DNEH OKOLI SVETA, PET TEDNOV V BALONU

Obseg 452 strani, 18 celostranskih ilustracij, cena 48,00 din.

Napeto, pustolovščin polno branje za mladino! Pisatelj vodi svoje junake širom
po svetu — v Indijo, na Japonsko, skozi džungle in puščave, srečujejo se s tisoč
nevarnostmi, premagujejo skorajda nepremagljive ovire in s svojo iznajdljivostjo
vedno najdejo pot iz vseh težav.

NAROČILA SPREJEMA TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE, LJUBLJANA, LEPI POT 6