26S. Stevilta. V Ljubljani, v toreh, 18. novembra 1913. XLV1. lelo. .Slovenski Narod' velja: v Ljubljani na dom dostavljen: celo leto K 24 — S'l leta ...... . . 12'— trt leta •••••• 0 6*— na mesec •••••» _ 2*— v u pravni štvu preje man: celo leto . K 22-— pol leta ....«• • . 11'— Četrt leta* • . 5*50 na mesec • «•%•• . 1*90 Dopis! naj se franklrajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo i Knaflova slfca it 5 (v pritličja levo,) telefon it 34. Izhaja vsak dan svećer Izvzesnšl nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petlt vrsta za enkrat po 56 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin Parte In zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se poSUJaJo naročnine, reklamacije, inserati Ltd. to je administrativne stvari —— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ——— Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „9ar«SamostaIne stranke«, ne da bi se to od strani volilnega komisarja, oziroma od strani volilne komisije zabranilo. Ko se je na volišču na ravnokar opisani način vršila volitev, je pa kaplan pred voliščem vršil svoje agitačno delo na način, katerega nikakor ne odobruje postava o volilni svobodi. Od vsakega volilca, o katerem je domneval, da bode volil kandidate »Gospodarske stranke«, je šiloma zahteval, da mu mora pokazati svojo glasovnico. Ker so se volilci temu nasilstvu uprli, je par volilcem kar šiloma iztrgal iz rok glasovnice in Če je videl, da ima na glasovnici zapisane kandidate »Gospodarske stranke«, to glasovnico kar raztrgal. To nezakonito početje je vzbudilo med pristaši »Gospodarske stranke« največje ogorčenje, vsled česar so odločno zahtevali, da se mora kaplana prijeti zaradi volilnega sleparstva in odstraniti od bližine volilnega lokala. Poslujoči načelnik orožniškega oddelka je, opozorjen na vsa ta sleparstva, pristopil k mlademu kaplanu in mu velel, da naj gre ž njim v občinsko hišo, da ga bode v stvari zaslišal. S kislim obrazom moral je mladi kaplan slediti orožniku v občinsko hišo. Novica, da so orožniki prijeli mladega kaplana radi volilnih sleparstev, se je kakor blisk razširila takoj povsod okrog in prodrla tudi na volišče samo. Ko je župnik dr. Jurij Podpečnik 0 slišal, kaj se je pripetilo kaplanu, je začel nekaj nemško šepetati z volilnim komisarjem, na kar je ta poklical pred se vodjo orožniške asistence in mu zavkazal, da ima kaplana na njegovo povelje takoj pri miru pustiti in da se ima orožništvo vsakega nadaljnega vtikavanja v volilne zadeve, izvzemši slučaj, če bi prišlo do dejanskega spopada in pretepa, strogo vzdržavati, oziroma poprej, predno kaj ukrene, priti po njegova povelja. Mladi kaplan, ki je poprej s kislim obrazom sledil orožniku v občinsko hišo, se je kmalu nato vrnil zmagoslavno zopet pred občinsko hišo ter se znova vrgel z vso silo in nasilnostjo na agitacijo, ne da bi poznal kake meje pri tem svojem početju. Ko so pristaši nasprotne »Gospodarske stranke« videli, kaj počenja mladi kaplan, da je njemu vse dovoljeno in da pred poklicanim čuvarjem reda in postave sme uganjati nemoteno svoje volilne sleparije in goljufije, so pa v silobranu posegli tudi po ostrejših sredstvih, da so vsaj kolikor toliko omejili kapla-novo sleparjenje. Obkolili so ga kakor živ zid in ga povsod spremljali, kamor je kremil. Obdanemu od živega zidu pristašev »Gospodarske stranke« je bilo pa potem mlademu kaplanu skoraj popolnoma onemogočeno nadaljno sleparjenje. Ob 5. uri popoldne se je končala volitev in po kratkem odmoru ene ure začel takoj skrutinij, ki je trpel skoro 3 ure in čegar rezultat so nestrpno pričakovali volilci obeh strank, čeprav so bili pristaši »Samostalne stranke/ zatrdno prepričani, da so zmagali v vseh treh razredih. Šele po pol deveti uri zvečer je bil končan skrutinij in ugotovljeno, koliko glasov je v vsakem razredu odpadlo na kandidate »Samostalne stranke« in koliko na one »Gospodarske stranke«. Na največje presenečenje pristašev »Samostaln • stranke« in mladega župnika, kateremu se je pri tem rezultatu silno podaljšal obraz, je bil pa končni izid občinskih volitvah le-ta, da so dobili kandidati »Gospodarske stranke« v tretjem 49, v drugem razredu 22 in v prvem razredu 13 glasov večine nad kandidati »Samostalne stranke«'. Ko se je le-ta izid volitev zvedel med volilci, ki so nestrpno čakali nanj pred občinsko hišo,so se pristaši »Samostalne stranke«, ki so mislili svojo današnjo zmago proslaviti z velikanskim pitjem in žretjem v kon-kumnem društvu, porazgubili kakor ščurki, če se prižge luč, izpred občinske hiše v konsumno društvo, nasprotno so pa pristaši »Gospodarske stranke« z glasnimi »2ivio«-klici dajali duška svojemu veselju in zadoščenju nad zmago poštenih mož proti nečuvenim volilnim sleparijam in proti nezaslišani volilni strahovladi. rej sporazum z grofom Tiszo zopetno uveljavljenje ustave na Hrvaškem, bo vendar odločal izid pogajanj z baronom Skerleczom o nastopu koalicije napram hrvaški vladi. V glavnem bo šlo pri teh pogajanjih za medsebojne koncesije pri saborskih volitvah. Hrvaško - ogrska finančna nagodba se bo, kakor stoje dispozicije sedaj, podaljšala samo za eno leto. Obnovitev nagodbe hočejo prepustiti regnikolamim deputacijam. O doseženem sporazumu med grofom Tiszo in koalicijo so napravili protokol, ki so ga podpisali vsi udeleženci. Carju Ferdinandu so dnevi (Izviren dopis.) Sofija, 16. novembra. Car Ferdinand je odpotoval, kakor je znano, pod imenom grofa Mu-ranija v inozemstvo, in se najbrže ne vrne v Bolgarijo tako kmalu. In v njegovi odsotnoti se vedno živahne]e razpravlja v javnosti in po listih vprašanje, kdo je pravi krivec katastrofe, ki je zadela Bolgarijo? Kdo je kriv naše nesreče, to vprašanje se stavlja vedno češče in vedno določneje se glasi odgovor: Nihče drugi kakor car Ferdinand! Doslej si ni upal še nihče direktno izreči te obdolžitve. Včera pa je izšel nov dnevnik »E p o h a«, ki priobčuje senzacionalna razkritja o vlogi carja Ferdinanda v bolgarsko-srbskem konfliktu in naravnost s prstom kaže na Ferdinanda kot edinega krivca vseh bolgarskih nesreč. »Epoha« piše o dogodkih neposredno pred izbruhom druge balkanske vojne tako-le: Dne 27. junija popoldne je poslal general Savov, faktični vrhovni poveljnik armade, ministrskemu svetu vlogo, v kateri je nasvetoval z ozi-rom na razpoloženje v armadi ali takojšnjo demobilizacijo ali pa takojšnji priček vojne. Na to vlogo je ministrski svet odgovoril, da neče ničesar vedeti o vojni in da je vlada sklenila, da sc podvrže glede spornih vprašanj s Srbijo razsodišču ruskega carja. Na to je general Savov sporočil, da bo odšel na lOdnevni dopust, katerega mu je že dovolil car Ferdinand. Ministrstvo je odobrilo ta dopust. 28. junij je potekel docela mirno. Dr. Danev je povabil dr. Malino-va in generala Radka Dimitrijeva, naj gresta ž njim na razsodišče v Petrograd. Istega dne popoldne je poklical car Ferdinand k sebi v dvorec generala Savova in mu brez ovinkov ukazal, naj izda zapoved za splošno ofenzivo proti Srbom in Grkom. »Jaz tega ne morem storiti,« je odgovoril general Savov. »Vlada ne želi vojne in je sklenila, da sprejme rusko razsodišče. Jaz sem prosil ministrski svet za dopust in ga že tudi dobil.« Car Ferdinand je bil silno pre-seneten in je ves razburjen zaklical: »Vi se mi ne smete protiviti, jaz sem vrhovni poveljnik! Idite in izpolnite mojo zapoved!« Nato je Savov rezko pripomnil: »Ne morem!« se okrenil, odprl vrata, jih zaloputnil ter odšel Ferdinand je ostal sam. Drugi dan je prišel h generalu Savovu načelnik kabinetske pisarne, S. Dobrović, znani carjev zaupnik, ter mu sporočil, da zahteva car Ferdinand brezpogojno izpolnitev svojega ukaza, sicer da bo generala takoj odstavil ter ga izročil vojnemu sodišču radi upora proti zapovedbam vrhovnega poveljnika, kar se kaznuje s smrtjo. »Dobro,« je rekel general Savov, »sporočite Veličanstvu, da želim ž njim govoriti.« Par minut kasneje je bil Savov pri carju. »Ej, ej, gospodin Savov,« ga je ironično pozdravil le-ta. »Vaše Veličanstvo želite, da izpolnim vašo zapoved?« »Da!« je energično pritrdil car. »Potem mi dajte pismeno zapoved!« Z nervoznostjo, ki je carja neprestano spremljala v onih burnih dneh, je vzel list papirja in z jedva pritajeno jezo napisal nanj: »Zapovejte armadi, naj prične z napadom na vsi fronti. — Ferdinand.« Listič je izročil, ne da bi spregovoril besedo, generalu Savovu. Ta se je poklonil ter molče odšel naravnost v vojno ministrstvo, kjer je svojeročno napisal oni dve že znani brzojavki, v katerih je ukazal splošni napad dne 30. junija ob 3. un zjutraj... Z ozirom na ta razkritja piše isti Jist v uvodniku pod naslovom: »Car se ne sme več vrniti!« med drugim tudi to-le: »Bolgaftja je torej dobra za to, da se vojskuje, da plača davke, da sprejema v carskem dvorcu tuje goste in jih gosti s šampanjcem, dočim mora sama piti bozo- (Boza = pijača, prirejena iz žita.) Toda ta Bolgarija mora sedaj zaklicati: Ti si zakrivil propalost Bolgarske, proč s tulcem, naj se odpove prestolu!« Tako piše doslovno list »Epoha«, ki ga izdajeta Georgi N i k o 1 o v in, D. B o z u k o v, a ta list ni bil zaplenjen. Ako državne oblasti rmrno trpe tako pisavo listov proti vladarju, potem se pač lahko sklepa, da so dnevi carja Ferdinanda šteti in da niso neosnovane vesti, ki se vzdržujejo z vso trdovratnostjo, da se car odpove prestolu na korist prestolonasledniku Borisu. Štafeto. Izdajstvo v škripcih. Kako izdajstvo je dr. Korošec po svojih klerikalcih zagrešil na slovenskem ljudstvu ormoškega okraja, je znano. Zvezal se je z dr. Delpinom pri volitvah v okrajni zastop. Doslej so imeli Nemci le enega odbornika in nobenega zastopnika v okrajnem šolskem svetu. Po pogodbi dr. Korošca z dr. Delpinom bi pa bili dobili podnačelnika v zastopu, dva odbornika in enega člana v okrajnem šolskem svetu. Ker je pa predsednik, okrajni glavar, itak Nemec, enako šolski nadzornik in župnik Gliebe, dobili bi Nemci večino, ker bi imeli izmed 7 članov 4 člane! Kaka nevarnost za slovensko šolstvo! Narodnjaki na ti podlagi ne pripustijo konstituiranja okrajnega zastopa, za kar jim mora biti ves slovenski narod le hvaležen. V tem slučaju bode namreč še pet let posloval od prejšnjega okrajnega zastopa izvoljeni slovenski okrajni šolski svet, le ceste bode popravljal vladni komisar. Izdajalci okoli dr. Korošca so prišli vsled odkritja njih dogovora z Nemci v največje zadrege. Sedaj so že oboji nasproti narodnjakom postali bolj radodarni. Prepustili bi jim mesto podnačelnika in še 2 mesti v zastopu, ako narodnjaki prepustijo eno mesto v okrajnem šolskem svetu — Nemcem. Na te limanice se pa narodnjaki ne morejo vsesti, ker ne marajo izdati slovenskih šol Nemcem. Klerikalci pa Nemcem ne morejo obljubljenega mesta v okrajnem šolskem svetu dati, ker ga doslej — sploh nimajo. Sitna stvar! Pa izdajalcem se ne sme iz zadrege pomagati. Iz Celja. Narodna čitalnica je imela v soboto, dne 15. novembra svoj redni letni občni zbor. Uvodoma je omenjal predsednik dr. Josip Sernec, da šteje to najstarejše in nekako reprezentativno društvo celjskega Slovenstva 113 članov, to je za 8 manj ko lani. Želeti bi bilo, da bi se število zopet zvišalo, že zaradi tega, ker vzdržuje Čitalnica v Narodnem domu lepe, vsem društvom dostopne in porabljive prostore, ker je upeljala javno čitalnico in javno ljudsko knjižnico, dve kulturni napravi torej, ki ste za celjsko Slovenstvo ne-malega pomena. V minulem društvenem letu sta umrla dva člana, učitelj Glasbene Matice, g. Viljem Seifert in inženir Emil Petyrek. Naj jima ostane ohranjen Časten spomin! Tajniško poročilo je podal Janko Lesni-č a r , blagajniško Anton M i r n i k. Društvo je imelo v 1. 1913 dohodkov 3323 K 02 v. izdatkov 3288 K 11 v. Med dohodki je nosebej omenjati darilo dr. Josipa Serneca 200 K in darili slov. tarokistov 150 K ter kluba slov. naprednih akademikov 50 K. Ti darovi so bili v prvi vrsti namenjeni čitalnični ljudski knjižnici. Ta je imela po knjižničarskem poročilu prof. Mravljaka v minolem letu 3330 obiskovalcev. Število je nekoliko nazadovalo, ker primanjkuje novih knjig. Omeniti je pridno delo zadružnega uradnika A. SmodiČa v ljudski knjižnici. Pri volitvah je bil na predlog dr. Jurja Hrašovca »starosta celjskih Slovencev« dr. Josip Sernec izvoljen 36tič za predsednika. Udeleženci občnega zbora so mu ob tej priliki priredili prisrčno ovacijo. V odbor so izvoljeni dr. Juro Hrašovec. A. Mirni k, dr. E. K a 1 a n , dr. Milan Orožen, dr. Milko Hrašovec, Fr. M r a v 1 j a k , Tone K u n e j in Janko L e š n i č a r. Nemarnost na pošti. Od Sv. Andraža v Slov. gor. nam poročajo, da je rabilo neko pismo iz Radgone do Sv. A.ndraža, kjer se pride peš 4 ure, poldrugi mesec, predno je prišlo adresatu v roke. To je graje vredna malomarnost — ali pa je bodel kakemu zagrizencu pri pošti v oči slovenski naslov? V Studencih pri Mariboru se vrše dne 25. in 28. novembra znova občinske volitve. Prejšnje, ki so se vršile 17. in 20. decembra 1912 je Štajerska namestnija vsled pritožbe socijalistov in Slovencev ovrgla. Takrat so zmagali v 3. razredu s po- XXXII. Sam bog ve, kaj je pravzaprav na ženskih, da čisto zatelebani so vanje, celo duhovniki premnogi. Aške,rc: MuČeniki. V konsumnem društvu zatekli premaganci iz »Samostalne stranke« so mislili svoj obup nad svojim sramotnim porazom pri občinskih volitvah utopiti nekoliko v sladki kapljici konsumnega društva, seveda brezplačno in ne da bi jih to kaj stalo, ker so bili mnenja, da so z današnjim težkim delom na volišču tudi zaslužili pošteno plačilo. Te prijetne račune jim je pa kratkomalo prekrižal mladi kaplan Urh Cuk, ki je glasno, da so ga lahko vsi navzoči njegovi pristaši slišali, naročil obema prodajalkama Reziki in Anici, da danes ne bode nobene seje in da mora vsled tega vsak sam plačati, kar bode popil ali zavžil. Ta izjava mladega kaplana je pa vplivala na njegove pristaše, kakor mrzel curek . . . Nekateri možakarji so si s kislim obrazom naročili ponižno kapljico vina in ko so to izpili, tudi takoj odšli in sledili onim svojim tovarišem, ki so se prej takoj podali iz konsumnega društva, čim so slišali kaplanove besede. Tako se je spraznilo konsumno društvo, v čegar posebni sobi je sedel Urh Čuk bled in prepaden. Bil je ves izven sebe radi strašnega pora- za pri današnjih občinskih volitvah in kar ni mogel verjeti, da so se razpršili v prah oni svitli gradovi, katere je zidal v oblake . . . Poloteval se ga je obup, ko je prišel do prepričanja, da je bilo vse naporno delo zadnjih tednov in mesecev zaman. Glava mu je sklonila na mizo in najrajši bi se razjokal, kakor mal otrok . .. V tem trenotku silne duševne prepadenosti se je pa ovila okrog vratu mladega kaplana mehka ženska roka in mlada prodajalka Rezika ga je sočutno vprašala: »Ne bodi tako strašno pobit, moj ljubček, če si tudi padel pri volitvah. Očitati si nimaš nobene zamude ali krivde radi poraza, ker si vse storil, kar je v človeških močeh, da priboriš svoji novi stranki zmago pri občinskih volitvah. Sicer pa še ni vse izgubljeno. Le glavo pokoncu, moj ljubček in nikar ne obupavaj. Skoval bodeš pritožbo zoper veljavnost teh volitev in ti pritožbi se bode ugodilo, kakor se je ugodilo tvojim ugovorom. Pri novih volitvah bodeš pa sijajno zmagal in podrl v prah one, ki slave danes svojo krivično zmago nad teboj in tvojo stranko. Torej le hitro razjasni svoj obraz in da bode šlo lažje, pa me osreči z majčkenim poljubčkom.« Tolažilne besede mlade deklice pa niso mogle razvedriti lica Urhu Čuku, ki je venomer zrl srepo pred se in mirno trpel, da ga je božala in poljubovala mlada prodajalka. Ko je pa mlada prodajalka uvidela, da njene tolažilne besede ne morejo spraviti v boljšo voljo mladega kaplana, je pa pritisnila svoja usta h kaplano-vemu ušesu in mu nekaj pošepnila na uho. Kakor bi mladega kaplana pičil gad, je pri ti novici, ki mu jo je deklica povedala na uho, skočil je pokoncu in prav iz dna svoje katoliške duše zaklel na ves glas: »Hudiča, kaj še to! Še tega je manjkalo! Danes so se pa zakleli že vsi peklenski duhovi zoper me, da me ugonobijo in stro. Ta bode pa lepa, če se še to zve med ljudmi. To bodo stikale skupaj svoje glave stare babure, to si bodo šepetale to lepo novico na uho brumne Marijine device, to bodo razbijali svoje surove šale v gostilni kmetski očanci in fantje na vasi, ko si bodo pripovedovali, kak dobiček bode lahko konsumno društvo izkazalo že v svoji prvi bilanci. To bode prijetno, ko bodo po cesti kazali s prsti za menoj in se mi rogali, češ, da mora vladati nad konsumnim društvom v izdatni meri blagoslov, ker si tega blagoslova še ti postala deležna. Ni bilo dovolj, da smo danes tako sramotno pogoreli pri volitvah, da sem bil v nedeljo tako občutno tepen na javnem shodu, je moralo priti še to. Kar obupati mi je. Domov bodem šel, si nastavil samokres na sence in sprožil ...« »Nikar ne govori tako čudno,« tolažila je mlada deklica obupanega kaplana, »vsaj to vendar ni tako silna nesreča, če ponosni čukovski rod s teboj ne bode izumrl. Tebe bo to sila malo veljalo, če bode en zemljan več na svetu Ti bodeš radi tega vse- močjo Slovencev socijalisti, v drugem pa so dosegli Slovenci jako znatno manjšino; ako bi ne bili nemški nacijonalci tako debelo sleparili, bi bila celo mogoča v tem razredu zmaga Slovencev. Studenci so jako velika industrijska občina na desnem bregu Drave pri Mariboru in je dejstvo, da se Slovenci v njej tako dobro uveljavljajo, zelo razveseljivo. Iz službe pri Južni železnici. Prestavljen je asistent Franc Hojs iz Štor v Bistrico pri Mariboru. V pokoj je stopil višji revident v Mariboru Anton Omahna. »Tagespoština« nesramnost. 2i-dovsko-nemška graška »Tagespost« je priobčila v sobotnem večernem listu v podlistku grd pamflet na Čehe, ker so slovesno protestirali proti temu, da bi dobil Nobelovo darilo za literaturo znani zgornještajerski pesnik in hujskač Rosegger. Koliko slovenskih rodbin in društev je na Sp.,Štajerskem, ki bodo ta pamflet »Tagespošte« mirno vtaknila v žep in list še nadalje naročila! Kdor se ne spoštuje sam, kako more potem zahtevati, da bi ga spoštovali drugi? Drobne novice. Pravico javnosti je podelilo naučno ministrstvo Schulvereinovi ljudski š o-I i v Peklu pri Poljčanah. — Dva nova sejma se upeljeta v občini Golobinjek pri Ponikvi. — I z P t u -j a poročajo, da so kmetje v tamošnji okolici pridelali letos izvanredno veliko zelja. V Ptuju ponuia'o na trgu 100 glav za 1 K. — Iz Šoštanja. Orožniki so prijeli nekega Antona Kotnika v Ravnah zaradi prodaje saharina. Dobival ga je od neke praške tvrdke. — Od Velike Nedelje. Posestnica Gottwein je dobila vsled neprevidnega ravnanja z brzoparil-nikom za svinjsko pičo tako težke opekline, da je na njih umrla. Zapustila je možu 10 nepreskrbljenih otrok. Koreik »Matica Slovenska« in Einspie-lerjeva slavnost v Celovcu. »Matica Slovenska« je izprva sklenila, ne le v svojih knjigah odkazati Einspie-Ierju primeren prostor, ampak mu tudi prirediti vnanjo svečanost na Koroškem, a je končno spoznala, da bo primerneje, ako tako svečanost prirede koroški Slovenci sami. Svečanost se je vršila zadnjo nedeljo v Celovcu in je nanjo bila povabljena tudi »Matica«. Predsednik »Matice« gosp. profesor 11 e š i č je šel na svečanost ter s tem pokazal, da »Matica« v polni smeri uvažuje važnost slovenske Koroške. V pozdravnem ogovoru se je pa dotaknil tudi Ein-snielerjevega programa ter rekel: »Vsekakor je programe preteklosti uvaževati v računih sedanjosti in bodočnosti, a koliko vrednost ima kak progam preteklosti, se vidi najbolje po uspehih, ki so se z njim dosegli. Zato bo pri presoji Einspieler-jevega programa izhajati od vprašanja, ali smo Slovenci na Koroškem napredovali ali nazadovali, ko smo se držali onega programa. Ako smo nazadovali, se bo dalje vprašati, ali so bili izvrševatelji programa nesposobni, ali pa je bil program sam slab. Aretiran požigalec. V Beljaku so aretirali brezposelnega pleskar- skega pomočnika Josipa Kulnika, ker je na sumu, da je zanetil požar pri Sv. Agati. Vlak povozil poštnega podurad-nika. V soboto je povozil na kolodvoru v Beljaku dunajski brzovlak št. 1108 poštnega poduradnika Jurja Radičnika. Radičnik je hotel pred vlakom preskočiti tir, toda vlak ga je prehitel. Stroj mu je popolnoma odtrgal glavo in mu zdrobil nogi. — Radičnik je bil 50 let star in oženjen. Izvolitev deželnega poslanca. V zadnji seji trgovske in obrtniške zbornice koroške v Celovcu je bil soglasno voljen za deželnozborskega poslanca državni poslanec Dobernig, ki je bil v deželnem zboru od 1. 1903. do leta 1906. kot zastopnik mesta Celovca. FfifilOFSbO. Avtomobil iz Gorice je povozil pri Crnici nekega 151etnega dečka. Deček je smrtno nevarno ranjen. Poboj. Gostilničar Kozmar v Gorici je hotel pomiriti neko družbo, v kateri so se sprli vojaki in civilisti in se začeli pretepati. Hote ali nehote je sunil neki vojak gostilničarja z bajonetom in ga težko ranil. Goriška porota. Zadnje letošnje porotno zasedanje se otvori v torek, dne 9. decembra. Med drugimi pride na vrsto tudi zanimivi proces proti ponarejevalcem bankovcev. Ta obravnava ie določena na 14 dni. Na vrsto pride tudi dr. Pettarin, ki toži list »Ecco del Litorale«. Deželni pomožni uradniki in dnevničarji v Gorici bodo ustanovili društvo, ki bo imelo nalogo ščititi interese teh res slabo plačanih ljudi. Mnogo je slučajev, da vrše uradniške posle ljudje, ki imajo na mesce komaj 100 do 120 kron zaslužka. Agnosciran samomorilec. Dne L novembra je skočil v hudournik Koren v Gorici neznan samomorilec. Delj časa niso mogli dognati, kdo je samomorilec. Sedaj pa so dognali, da je to 271etni mizarski pomočnik Al. Kadernac. Izkopali so truplo in njegova sestra ga je spoznala kot svojega brata. Zagrebško »Kolo« v Trstu. V soboto in v nedeljo so posetili Trst Hrvatje iz Zagreba. Izlet je priredilo hrvaško pevsko društvo »Kolo« iz Zagreba, društvo,ki je vrlo znano po celi širni slovanski zemlji. Ta dva dneva sta bila za tržaške Slovence res prava praznika. Podali so si v bratskem objemu desnice slovenski pevci ob sinji Adriji in vrli bratje Hrvatje. Prinesli so hrvaško pesem, ki se je združila s slovensko in ponosi) je gledalo Jadransko mor'e na svoje vrle sinove, na svoje branitelje. Zato so tudi tržaški Slovenci sprejeli svoje goste s prav slovansko gostoljubnostjo in jim pokazali, kako ozka in trdna vez jih veže z njimi. V soboto zvečer je priredilo društvo v »Narodnem domu« koncert, ki je nepričakovano izborno uspel. Na sporedu so bile izključno same slovanske skladbe, nastopili so najboljši zagrebški pevci. Koncert se je otvoril z Novakovo »Cvijeće iz narodnega vrta«, narodne pesmi za mešan zbor s spremljevanjem klavirja in harmonija. To je bila ena najlepših točk mešanega zbora. Koncert je vodil koncertni vodja gosp. A. Andela. Dalje so bili na sporedu moški zbor eno par let še samo naprej kaplano-val, potem pa prišel na mastno faro, kjer bodeš imel vsega več kot dovolj. Druga je pa z menoj. Ti veš, da sem iz revne rodbine ubogega železniškega uslužbenca, ki ima pičlo plačo, a veliko kopo otrok. Radi tega sem morala tudi že v nežni starosti v službo k tujim ljudem. Povsod so me imeli radi, ker sem bila pridna in poštena. Še danes bi bilo tako, ako bi ne bila videla nikdar teh nesrečnih Orehovelj, če se ne bi spoznala s teboj, moj ljubček. Tu v Ore-hovljah bodem pa prislužila lepo reč, katere se ne bodem skozi celo življenje otresla. Ta živ spomin na te mi bode celo življenje na potu do boljše eksistence in posebno do možitve. Nikakor pa nočem sama prevzeti nase in nositi vsa bremena tega živega znaka in spomina na svoje službovanje v orehoveljskem konsumnem društvu. Prepričana sem, da se v tem oziru ne motim v tebi, moj ljubček in da me ne bodeš zapustil sedaj, ko nosim pod svojim srcem spomin na te in na one lepe urice, ki sva jih skupaj preživela. Kaj ne, moj ljubi Urh, da me imaš nekoliko rad?« Mladi kaplan je molče poslušal rnlado prodajalko in ni kazal kar nobenega veselja nad dejstvom, da ne bode mogel nikdar zapeti z Valentinom Vodnikom: »Ne hčere ne sina po meni ne bo ...« Na vprašanje mlade deklice, če jo ima kaj rad, je pa molče prikimal. * »Ker vidim, da si danes ves zbegan in zmešan,« nadaljevala je mlada prodajalka, »ti hočem povedati, kako moreš meni priskočiti na pomoč, ne da bi ti bilo potreba kaj v žep poseči. Tu v konsumnem društvu sem kot prodajalka nameščena z naravnost sramotno plačo, Če se vpošteva, da moram noč in dan garati za tvoje umazane kmetavzarje. Vzlic temu pa mi še niste priznali niti najmanjše nagrade, čeprav slonita vse delo in vsa odgovornost na mojih ramah. Da mi nekoliko pomoreš za težavne čase, ki me čakajo, dosežeš to lahko na ta način, da mi potrojiš mojo plačo v konsumnem društvu in da mi sočasno podeliš parkrat izdatnejšo nagrado. Seveda ni treba tega obešati na veliki zvon. To se lahko napravi popolnoma tiho. Vsaj vendar pišeš ti zapisnik o odborovih sejah konsumnega društva in teh zapisnikov se pred podpisom nikdar ne čita, ker ti odborniki, ki so tedaj že vsi več ali manj okajeni, slepo zaupajo in tudi slepo vse podpišejo.V zapisnik bodoče odborove seje zapiši torej kar lepo, da je na primer Matevž Srebrot predlagal, da naj se meni z ozirom na vestno službovanje in naporno delo poviša plača na toliko in toliko in da se mi za mojo izvanredno požrtvovalnost prizna še posebna nagrada 500 K. Na to pa Se zapiši, da se to sklene proti tvojemu glasu. Ali boš tako napravil moj ljubček?« (Dalje crlhcdnJiC) »Hrvatskoj«, ki je tudi Novakov, Mo-kranjčeve srbske narodne pesmi, ki povsod zelo ugajajo itd. Največja zborova kompozicija tega večera pa je bila Smetanova »Pesem na morju.« S to točko je dosegel »Kolo« svoj višek. Kot solista sta nastopila solista zagrebške opere gosp. F. Low-czvnski, tenorist in gosp. M. Vuško-vič, baritonist. Vrla umetnika, ki sta žela obilno priznanje, sta dobila lo-vorjeve vence. Tržaški Slovenci so podarili društvu »Kolo« povodom tega obiska srebrni venec, koncertnemu vodji gosp. Andeli pa lovorjevo !iro. Po koncertu je bil komerz, katerega so se udeležili vsi odlični krogi tržaških Slovencev in zastopniki vseh stanov. Drugi dan so gosti posedli razne kraje v bližnji okolici. En del pevcev je priredil koncert v Pazinu. Ogledali so si gosti Miramar, kjer jih je sprejela nadvojvodinja Marija Josipina. Pred gradom so zapeli pevci »Lepa naša domovina«. Povsod, kamor so prišli gosti, so bili gostoljubno sprejeti, povsod je odmevala lepa slovanska pesem. V ponedeljek so se gosti odpeljali nazaj v Zagreb. Slovo je bilo prisrčno in mili gosti so pustili in odnesli lepe spomine bratske vzajemnosti in ljubezni slovanskih pevcev. Dopolnilna deželnozborska volitev v Istri. Pri nadomestni volitvi za volilni okraj Pazin - Vodnjan - Buzet je bil izvoljen laško - liberalni kandidat dr. Sbisa s 134 glasovi. Neodvisni kandidat je dobil 65, hrvaški pa 38 glasov. Kako delajo z izseljenci. V soboto popoldne se je zbralo v tržaškem pristanišču nad 700 izseljencev iz Galicije, Rusije in iz Srbije. Odpeljati bi se bili morali s parnikom Cu-nard - Line v Ameriko. Ko so se hoteli vkrcati, se jim je naznanilo, da parnik ne more sprejeti več kot 70 potnikov, ker je vzel že na Reki veliko število izseljencev. Ljudje so začeli protestirati in so zahtevali končno denar nazaj. Drugi dan so se zopet zbrali pred pisarno Cunard - Line in ponovili svojo zahtevo, toda družba jim je izjavila, da jim denarja nc da in da naj počakajo na drugi parnik. To je ljudi tako razjezilo, da so začeli napadati. Uradniki so se zaprli v pisarne in telefonirali po policijo. Policija je končno napravila mir in je uboge izseljence pomirila z obljubo, da bo posredovala za nje pr! družbi in da družbo lahko tožijo. Policijsko ravnateljstvo je obvestilo o tej zadevi tudi državno pravdništvo. Roparski umor. — Kurji tatovi. Iz Poreča poročajo: Posestnik Peter Ružič v Geroldiji je zacul v petek ponoči na dvorišču sumljiv ropot. Šel je ven in res prepodil več tatov, ki so poskušali odpreti kurnik. Mož je skočil za tatovi, v istem hipu pa je počil strel. Ružič je padel; krogla mu je prodrla prsi in mu ranila srce. Obležal je na mestu mrtev. Pri kur-niku so našli sveder, tatinski ključ in veliko vrečo, v katero so nameravali tatovi skriti kure. O tatovih nimajo še nobenega sledu. Hazdelitev nagrad obe. sveta za najlepše okrašena okna, pomole i. t. d. I. nagrada v znesku 50 K gospodu Henriku Franzlu, knjigovodji in hišnemu posestniku, Sredina 16. II. nagrada v znesku 40 K gospe Alojziji Tratnikovi, gostilničarki na Sv. Petra cesti 27. III. nagrada v znesku 30 K gospe Ani Pirčevi, c. kr. geometra in hišnega posestnika soprogi, Grubarjevo nabrežje 16. S pismenimi priznanicami pa so bili odlikovani sledeči posestniki okusno okrašenih oken, pomolov, verand itd.: Ljubljanska kreditna banka. Katoliška tiskarna. Gdč. Mila Kubelka, Elizabetna cesta št 1 Dr.Evgen Gallatia, zdravnik, Elizabetna cesta št. 1. Vaclav Kubelka, hišni posestnik, Elizabetna cesta št. 1- Franc Medic, trgovski sotrud-nik, Elizabetna cesta št. 5. Blaž Štimec, železniški sprevodnik v p., Elizabetna cesta 5. Josipina Kesslerjeva, trgovčeva soproga, Elizabetna cesta 7. Ada Kristanova, urednikova soproga, Elizabetna cesta 7. Leopoldina Kalanova, vdova c. kr. višjega davčnega nadzornika, Elizabetna cesta 7. Gospa Elza Prelovškova, soproga magistratnega stavbnega svetnika in posestnika vile, Dr. Val. Zar-nikova ulica 11. Alojzij Lilleg, c. kr. višji davčni upravitelj v p., ces. svetnik, Vrhov-čeva ulica 2. Jerica Accetto, hišna posestnica, Tabor 2. 'Jakob Dimnik, mestni nadučitelj, Komenskega ulica 16. Anton Perger, želez, vratar v p., Komenskega ulica 16. Jakob Furlan, mestni učitelj, Komenskega ulica 14. Ivan Smolič, postajni načelnik, Komenskega ulica 14. Dr. Alojzij Praunseiss, zobozdravnik, Miklošičeva cesta 6. Gospa M. Cudnova, trgovčeva vdova, Sodna ulica 6. Karle Zahradniček, c. in kr. polkovnik itd., Sodna ulica 7. Dr. M. Natlačen, odvetniški kon-cipijent, Sodna ulica 5. Mavro Fiirst, trgovec, Sodna ulica 5. Jernej Babic, posestnik, Sodna ulica 3. Ivan Presker, žel. oficijal, Sodna ulica 4. Dr. Alojzij Kokalj, odvetnik, Sodna ulica 2. Josipina Deu, mestnega klavni-škega oskrbnika vdova, Sodna ulica 1. Miha Moškerc, urednik, Dunajska cesta 32. Fran Lang, tehniški pomočnik, Janez Trdinova ulica 2. Karel Planinšek, trgovec, Dunajska cesta 20. Fran Tome, lastnik trgovske agenture, Dalmatinova ulica L Karel Pick, c. kr. inženir. Gledališka ulica 10. Ivan Plantan, c. kr. notar, Gledališka ulica 10. Jože Dornik, trgovski knjigovodja in posestnik, Blei\veisova cesta 30. Rudolf Vesel, c. kr. blag. kontrolor, Gradišče 15. Matko Rothel, c. kr. višji poštni oficijal, Gradišče 15. Fran Krapež, kavarnar in gostilničar, Dvorni trg 3. Aleksander Gjud, brivec in posestnik, Kongresni trg 6. Anton Štrekelj, stavec, Sv. Petra cesta 65. Frančiška Marzolini, Sv. Flori-jana ulica 30. Jan Duffe, stavbni nadsvetnik in posestnik, Karlovša cesta 20. Avgust Bukovic, deželni računski revident, Karlovška cesta 20. Fani Možina, posestnica, Sredina 14. Ivan Klančičar, policijski stražnik, Sredina 12. Meta Železnikar, Sv. Petra c. 7. Otokar Adam, c. in kr. stotnik-avditor, Grubarjevo nabrežje 14. Fran Mulec, zasebni uradnik, Grubarjevo nabrežje 14. Henrik Smrekar, Grubarjevo nabrežje 16. Aleksander Gotzl, pozlatar, Grubarjevo nabrežje 18. Alojzija Račič, nadučiteljeva soproga, Grubarjevo nabrežje 18. Matej Soklič, trgovec, gostilničar in posestnik, Konjušna ulica. Henrik Kenda, trgovec in posestnik. Mestni trg 17. Janko Popovič, trgovec in posestnik, Blei\veisova cesta 39. Alojzij Lilleg, trgovec in posestnik, Blei\veisova cesta 25. Dr. Viktor Murnik, tajnik trgov, in obrtniške zbornice, BIei\veisova cesta 25. Ciril M. Koch, mestni arhitekt in posestnik, Levstikova ulica 4. Ivan Pribil, zavar. podravnatelj in posestnik, Levstikova ulica 4. Maks Kostanjevec, c. kr. financ, tajnik in posestnik, Levstikova ul. 6. Janko Česnik, trgovec, Levstikova ulica 6. Fran Višnikar, c. kr. višji sodni svetnik v pok., Nunska ulica 17. Elizabeta Bercetova, vdova, Nunska ulica 17. Ferdinand Staudacher, c. kr. računski revident in hišni posestnik, Nunska ulica 19. Berta dr. Trillerjeva, podžupa-nova soproga itd., Levstikova ul. 8. Ana Hudovernikova, soproga c. kr. notarja in posestnica, Erjavčeva cesta 24. Viktor Skaberne, deželni višji inženir itd., Cesta na Rožnik 1. Minka Ogorevčeva, hišna posestnica. Cesta na Rožnik 3. Josip Verbič, posestnik, Cesta na Rožnik 5. Lotte Seemann, posestnica, Simon Gregorčičeva ulica 18. Gdč. Josipina Tavčarjeva, Breg. Vinko Zirnstein, strugar, Ilirska ulica 20. Fran Planinec, žel. nadrevident, Ilirska ulica 20. Avgusta Mattanovič, mestna učiteljica, Ilirska ulica 25. Ferdinand Accetto, tehnik in posestnik. Sv. Petra cesta 64. Ivan Hribar, Sv. Petra cesta 64. Marija Bitenc, Kolodvorska ulica 1. Ivanka Mikuš, Kolodvorska ulica 3. Ivan Kristan, Karlovška c. 32. Antonija Pibernik, Dolenjska cesta 13. Roza Milavec, Dolenjska c. 13. Ana Potočnik, Dolenjska c. 14. Anton Štrukelj. Stari trg 3. Josip Petkosig, trgovec in posestnik, Stari trg 4. Ivana Seunigova, trgovka in posestnica, Stari trg 7. Gospa Marija dr. Košeninova, zdravnikova in posestnikova soproga, Pot v Rožno dolino. Marija Gerčar, zasebnica, Hrvatski trg 3. Oroslav Bernatovič, trgovec, Mestni trg 5. Fran Bergant, posestnik, Sv. Jakoba trg 5. Upraviteljstvo dežel, dvorca. Upraviteljstvo mestnega magistrata. Ravnateljstvo mestnega dekliškega liceja. Vodstvo »Mladike« in Župni urad sv. Jakoba. Volitve v obrtno sedilče! Gospodo trgsTei! V torek, dne 25. novembra t. I. se vrše iz skupine trgovskih delodajalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se vrše na mestnem magistratu (pritličje), m sicer od 8. do 12. dopoldne. Voliti je treba osebno in vzeti seboj legitimacijo in glasovnico. Za volitve v trgovski skupini je za volilni razred samostojnih trgovcev (rdeče glasovnice) trgovsko društvo »Merkur« sporazumno z interesenti postavilo sledeče kandidate: Prisedniki: 1. Ciuha Josip, trgovec v Ljubljani. 2. Jelačin Ivan jun., trgovec v Ljub- ljani. 3. Kollmann Robert, trgovec v Ljub- ljani. Namestniki: 1. Kessler Ignacij, trgovec v Ljub- ljani. 2. SokHč Matija, trgovec v Ljub- ljani. Prisednik za prizivno sodišče: Mejač Ivan, trgovec v Ljublfa"'. Volite jih soglasno! ... * (jospeDie trgovski nsltutatch V nedeljo, dne 23. novembra 1.1. se vrše iz skupine delojemalcev dopolnilne volitve za obrtno sodišče v Ljubljani. Volitve se vrše na mestnem magistratu (pritličje), in sicer od 8. do 12..dopoldne. Voliti je treba osebno ter vzeti seboj legitimacijo in glasovnico. Za volitev v tretji trgovski skupini je trgovsko društvo »Merkur«, sporazumno z društvom »Slovenskih trgovskih sotrudnikov« na sestanku dne 11. novembra v prostorih društva »Merkur« za volilni razred trgovskih nastavljencev (višnjeve glasovnice), postavilo sledeče kandidate: Prisedniki: 1. Fabiani Pavel, trgovski sotrudnik v Ljubljani. 2. KugJer Davorin, trgovski sotrud- nik v Ljubljani. 3. Tičar Josip, knjigovodja v 1 jub- ljani. Namestnika: 1. Hrehorič Franc, trgovski sotrudnik v Ljubljani. 2. Potočnik Anton, trgovski poslo- vodja v Ljubljani. Prisednik prizivnega sodišča: Sekula Josip, trgovski po1 odja v Ljubljani. Volite jih soglasno! Dnevne vesti. + Kar danes še dostojno in pošteno misli v deželi, to se prišteva ponosno nasprotnikom S. L. S.! V to vseskozi opravičeno trditev izzve-neva senzačni nedeljski članek »Ta-gespoštin«, o katerem govorimo na drugem mestu. Upamo, da si bo to sodbo vestno zabeležil zlasti tudi deželni odbornik g. grof Barbo. Sa-pienti sat! + Pozabljivi klerikalci. Klerikalcem je vsaka laž dobra, da bi spravili volilce v zmoto. Tako pišejo v »Slovencu«, da so liberalci hoteli, naj dež. zbor zviša doklade in direktne davke. Kdaj pa so liberalci izrekli kako tako željo ali stavili kak tak predlog? Nikoli! Nasprotno: liberalci so vedno samo zahtevali, naj deželni zbor in dež. odbor pametno in previdno gospodarita, da ne bo treba doklad in davkov zvišati. To je tudi naravno, saj plačujejo liberalci dve tretjini doklad in davkov in si prav nič ne žele, da bi se jim to breme zvišalo. Klerikalci pa so brezvestno gospodarili, zapravljali deželni denar, kakor ženska, ki je v loteriji zadela in se zdaj pripravljajo, da bodo v deželnem zboru zvl-vali doklade. Zdaj varajo javnost, da bo tuj bogatin Izven dežele plačal velikanske primanjkljaje in dolgove kranjske dežele. Ta je pa že predebela. Kaj pa bo dobila kranjska dežela od davka na avtomobile, na šampanjec, na konjske dirke pa oc davka na one, ki imajo čez 10.000 K letnega dohodka? Še toliko ne, da bi plačala agitacijske vožnje klerikalnih zatiralcev z deželnimi avtomobili. Vse upanje naših klerikalcev sloni na zvišanju davka na žganje. Klerikalci dobro vedo, da z davkom na žganje ne bodo nič omejili žganjepitja, nego samo ubožnemu ljudstvu naložili še težje breme, kakor je sedaj nosi, pa vendar hočejo v državnem zboru z navdušenjem glasovati za ta novi davek, ker bo dežela od njega dobila svoj delež. V »Slovencu« pa govore samo o davku na avtomobile, na šampanjec in na konjske dirke, popolnoma pa so »pozabili« na zvišanje davka na žganje. Kaj se tako boje volilcev, da jim take stvari skrivajo? Pa tudi zvišani davek na žganje, od katerega bo dobila dežela svoj delež, ne bo deželi dosti pomagal. Vsak politični začetnik ve, da vsi državni preodkazi ne bodo zadostovali, da se ž njimi pokrijejo velikanski primankljaji v deželnem gospodarstvu. Pa tega, kar bo dežela dobila od novih državnih davkov, ne bodo plačali bogatini iz tujih dežel, ampak vse do zadnjega vinarja, kar bo dobila dežela od novega davka na žganje — in drugo sploh ni vredno, da se upošteva — bo moral plačati kranjski revež, ki pije žganje, ker mu življenje ne da toliko, da bi si mogei kupiti pivo ali vino. Nič bogatini iz tujih dežel — ampak domač revež bo plačeval vsako leto stotisoče za kranjsko deželo, da bodo mogli klerikalci še dalje spekulirati in se na deželne stroške nobel voziti v avtomobilih. Kako pa, da so klerikalci tako pozabljivi in o tem nič ne povedo svojim volilcem? + Kmečki volilci v mestnih občinah. Kranjska dež. vlada stori klerikalcem, kar je le v človeških močeh. Vsako prijaznost jim stori in vsako uslugo jim izkaže, da, celo terorizirati se pusti od njih tako, da bi se človek kar zjokal nad tolikim pomanjkanjem odpora. Pa klerikalci še niso zadovoljni: iz vlade hočejo napraviti deklo klerikalne stranke. Tako si je »Slovenec« v soboto privoščil vlado in se je vanjo zaletel, ker se boji, da bi morda ne ugodila zahtevi klerikalcev glede kmečkih volilcev v mestni kurijij. »Slovenec« zahteva od vlade, naj prelomi postavo in sprejme »pravno prepričanje« klerikalne stranke. Po postavi in razsodbi upravnega sodišča ne volijo kmečki volilci v skupini mest in trgov, če tudi spadajo dotične vasi v mestne ali trške občine, klerikalci pa zahtevajo, naj vlada prelomi postavo in da kmetom iz vasi volilno pravico v mestih in trgih. Svojo zahtevo podpirajo z prozorno grožnjo, da dež. zbor volitev ne bo potrdil, če ne bodo kmečki volilci volili v mestih in trgih! 4- Sijajen shod, ali — odkrito rečeno: žalostna polomija dr. Šuster-šiča. Od Dev. Mar. v Polju se nam poroča: V nedeljo, dne 16. novembra je oklical naš brihtni in občeznani občinski tajnik po maši kar pred cerkvijo, da se bo vršil velik shod v ljudskem domu (po domače v čuka-riji), a seveda samo za pristaše zloglasne S. L. S. in da bo na shodu govoril sam gospod deželni glavar dr. Šusteršič. Kmalu na to res pridrdra na stroške revnih in izžetih davkoplačevalcev zakurjeni deželni avtomobil, v njem pa sedi ponosni vojskovodja imenitne S. L. S., pričakujoč nepregledno množico, katera naj bi njegovemu prihodu dala potreben sijaj. A pretreslo je mogočnika, kakor da bi bil prišel pod mrzel tuš, ko zapazi, namesto nepregledne množice — samo 7 — reci in beri sedem navadnih kimovcev slavne S. L. S. Razume se, da bi se bil pri tako mno-gobrojnem številu zavednega (?) — občinstva shod malo težko vršil. Radi tega so skočili poslušni lakaji dr. Šusteršiča hitro v bližnje gostilne po ljudi, ter so na ta način z velikim trudom spravili število zborovalcev na približno 30 oseb. Seveda ni tudi manjkalo na shodu nežnega spola, to pa že radi tega ne, ker je bil sklican v ravno iste prostore in v istem času tudi shod radi volitev v obrtno sodišče. Na shodu je gromovnik, dr. Šusteršič, kakor menda vedno in na vsakem volilnem shodu delal vodo — to se pravi obljuboval je Zado-brovcem vodo, katero bo, kakor je na kratko ali žalibog že večkrat povedal, vzel direktno iz Save. Voda se bo pretakala, kakor se sliši v starih bajkah, kar skozi sedem vasi, in sicer še celo skozi take, v katerih imajo v času največje suše vode v izobilju. Osrečene bodo po zatrotni zopetnl obljubi z vodo vasi: Jarše, Obrije, Šmartno, Hrastje, Sneberje, Gornja in Spodnja Zadobrova. Srce, si poželiš še več? — Razume se, da ni pozabil zopet obljubiti, da bo gradila dežela most čez Savo pri Sne-berjih, da se bode ljudem denar, katerega dosedaj plačujejo za mostnino, lažje porabili za davke, ki se bodo v kratkem zvišali in za doklade za to ubogo kranjsko deželo, katero tako imenitno upravljajo korifeje S. L. S. Vse to dobimo pa, po zagotovilu dr. Šusteršiča, precej po volitvah, in sicer vodo, most in — kar bo pa izmed vsemi obljubami najbolj sigurno — zvišane davke in doklade. Tako se je torej končal sijajno ta klaverni shod našega dičnega glavarja doktorja Ivana Šusteršiča v Dev. Mar. v Polju. -f Nagovor na Čuke je imel dr. Krek na občnem zboru čukarske zveze in je v tem nagovoru liberalce primerjal vranam in lešnikarjem. Čuke pa seveda proglašal za Orle, ki se dvigajo v nehotične višave. Kar melanholičen postane človek, ako čita to uboštvo, s katerim je dr. Krek razveselil Čuke. Ali mar dr. Kreka že zapuščajo moči. Časih je bil vendar pravi mojster »oštarijskih pridig«. Ali pa je morda svoje moči koncentriral na drugo polje? Njegova ljubezenska pisma kažejo še vendar zelo svežo fantazijo in pristno čustvenost. Če ga je minilo veselje za agitatorične nagovore na Čuke, naj jim pa spiše vzorna ljubezenska pisma. Ce bi namesto drugega dela »Socijalizma«, ki ga socijalnopolitič-no izobraženi krogi pričakujejo s tistim strahom, s katerim so teologi sprejemali njegovo sveto pismo, obelodanil pod naslovjem »Zaljubljeni Čuk« zbirko ljubezenskih pisem, bi s tem ustregel ne le svojim ožjim somišljenikom, nego vsem prijateljem in prijateljicam takega čtiva. 4- Agitacijska potovanja na deželne stroške. Včeraj teden sta se pripeljala dr. Zajec in prof. J a r c v elegantnem avtomobilu v Kranj. Ta avtomobil je deželni. Možakarja sta se torej z deže.'nim vozom pripeljala na strankarski sLiod in bržčas mora tudi dežela plačati stroške te vožnje. Res, velika je brezstidnost klerikalcev, ali da se upajo za službeno rabo dež. funkcijonarjev namenjene avtomobile porabljati za agitacijska potovanja, to je tako provokantna nesramnost, da mora že res vsakemu presedati. To klerikalno početje nas spominja na škandal, ki se je zgodil pred nekaj leti v drž. zboru. Tedaj je bil državni poslanec tudi neki poljski kmetic, ki je imel o »tvoje« in »moje« zelo klerikalne nazore. V državnem zboru so poslancem dani na porabo svinčniki in pisemski papir; na razpolago so jim zastonj, a seveda le v kolikor jih rabijo v drž. zboru. Omenjeni poljski kmetic pa si je to po svoje tolmačil, nabral svinčnikov in papirjev, kolikor jih Je pač dobil in jih odnesel seboj domov. Mož pač ni mogel ali ni hotel razločevati med službeno in privatno porabo teh svinčnikov in papirjev. Ko so mu prišli na sled, je nastal velikanski škandal in mož je bil ožigosan, kakor največji falot. Kakor vidimo vsa1' dan, tudi naši klerikalci nečejo razločevati med službeno in neslužbeno vporabo deželnega avtomobila. Stroški za avtomobilne vožnje deželnih mogočnikov znašajo ogromne vsote. Koliko teh tisočakov pa je šlo za agitacijske in zabavne vožnje? Če mislijo klerikalci, da bo javnost še kaj dolgo gledala te Im-pertinentne provokacije, se znajo hudo motiti in enkrat se zna zgoditi, da bo to stvar revidiral — državni pravdnik! -h AH je že prišel pravi čas. Šaljivi oče župan in gostilničar gospod Zurc, vulgo Štembur, v Kandiji pri Novem mestu je nekoč pričo večje družbe storil slovesno i^rvo. S po-vzdignjenim glasom je takrat reke!: »Če bom jez kandidiral na klerikalni podlagi, mi vsak lahko reče, da sem ose!.« Glasom poročil klerikalnih časopisov je oče Zurc, vulgo Štembur, sedaj kandidat na klerikalni podlagi. Z ozirom na to si dovoljujem ga vprašati, če se je že začel tisti čas, ko stopi njegova izjava v veljavo. 4- Izseljevanje. Škofje ilirske cerkvene pokrajine so izdali pastirsko pismo, v katerem se bavijo z izseljevanjem. O tem velevažnem problemu govore z naivnostjo, ki gane Človeka do solza. Skrbi jih pravzaprav le, da izseljenci v Ameriki niso v taki odvisnosti od duhovščine, kakor doma. Po naši sodbi bi to skrb že lahko prepustili ameriškim škofom in bi bolje storili, da bi se zanimali za to, kaj in kako je treba, da bi se gospodarske razmere v ilirski cerkveni pokrajini tako premenile, da bi ljudje imeli dovolj kruha doma in bi jim ne bilo treba bežati v Ameriko. Toda škofje nimajo za to prav nič smisla, ali pa se ne upajo nič reči, ker vedo, da so ravno duhovske stranke največ krive ljudske bede, ki žene najboljše sloje v tujino. .4- Dvojna morala. Iz učiteljskih krogov nam pišejo. Vsakomur je Še svežo v spominu kako »hosano« so gnali poslanci S. L. S. svojemu tovarišu fantu dr. Kreku, ko je pel visoko pesem o svoji ljubezni. V duhu starega, nekdaj veljavnega krščanstva vzgojeni človek bi pač mislil, da je duhovnik, ki prelomi svojo prisego sploh nesposoben in nevreden opravljati svojo službo, oziroma, da ga pošlje škof v kak samostan, da se spokori in da ga na novo posveti. A nič tega! Kako drugače postopajo ti poveličevalci stanovskih »priseg« napram učiteljstvu. Odkar imajo če-stilci dr. Krekovih aventur večino v c. kr. dež. šolskem svetu, so vpeljaii novo kolono v kvalifikaciji učitelj-stva, seveda, v prvi vrsti — naprednega. V to kolono se natančno vpiše, če se je slučajno kak napreden učitelj pregrešil proti naravnemu zakonu, da je oče nezakonskega otroka. In če prosi tak »nesrečnež« za kako boljšo službo, ima takoj na hrbtu psovko, da živi pohujšljivo,ni sposoben za to in to službo in imej še tako dobre uspehe. — Poudarjamo, da se tako prakticira le napram naprednemu učiteljstvu. Resničen je pregovor: če dva storita isto, ni isto. 4- Toliko besedi pa nič vsebine! Kilometersko poročilo je priobčil »Slovenec« o zadnjih klerikalnih shodih, a kaj so klerikalni govorniki na teh shodih povedali, to je vse zamolčal. Kaj je gospod doktor Schuster-schiitz na Viču take otrobe vezal, da se »Slovencu« ni zdelo vredno jih priobčiti ? 4- Einspieler je 1. 1865. progra-matično pisal: »Hira in pade vera, hira in pade tudi narodnost« ter je pri tem navedel kot zgled Nemce, ki so pred 300 leti »zatajili« katoliško vero in zdaj vpijejo po svobodi, »pa je le ni in je tudi ne bode, dokler ne bode edinosti v sv. veri.« Bog ve, kaj ^i je Einspieler mislil petdeset let pozneje, ko so se Nemci uedinili, dasi verski razkol ni bil popravljen. 4- Iz srednješolske službe. Su-plent na drugi državni gimnaziji v Ljubljani, Markus B a j u k je dodeljen tukajšni prvi gimnaziji kot namestnik prof. Jul. Kreka, ki je dobil vsled bolezni dopust do konca šolskega leta. 4- Iz ljudskošolske službe. Za suplentinjo v Hrušici je imenovana namesto obolele učiteljice Marije Kralj bivša provizorična učiteljica v Borovnici Albertina B a j d i Č, na njeno mesto pa pride v Borovnico absolvirana kandidatinja Marija P e-t r i č. Za suplentinjo v Dobrovi je imenovana namesto obolelega nad-učitelja Franca F a b i n c a absolvirana kandidatinja Kristina R o g a r. — V brezplačno prakso je vstopila na četrti mestni slovenski deški šoli v Ljubljani absolvirana kandidatinja Josipina L i k o z a r. Za prov. učiteljico v Ribnici je imenovana absolvirana učit. kandidatinja Josipina Oberman. — Sokoli v Parizu. Na mednarodni tekmi v Parizu so bili zopet Čehi prvi in naravno je, da je ta sijajni uspeh češkega Sokolstva vzbudil posebno v Pragi največje navdušenje. Tudi mi se od srca veselimo češkega uspeha, saj ni samo češki, nego slovanski, saj se je ta uspeh porodil iz tistega duha, ki navdaja vse pravo slovensko Sokolstvo. S ponosom pa gledamo tudi na svoje slovenske Sokole, ki so častno zastopali slovensko Sokolstvo v Parizu in si priborili drugo darilo. Nič nas pri tem ne moti, da niso mogli ohraniti pozicije, ki so si jo pridobili na tekmi v Turinu. Pri tekmi ne odločuje samo spretnost in dovršenost v izvajanju, nego igra tudi sreča veliko vlogo. Tudi Čehi niso bili vedno prvi, nego so se morali tudi že drugim umakniti, pa so si zopet priborili prvenstvo. Kar slovensko čuti in misli, je nosno na to vrlo četo, ki je šla tekmovat s prvimi telovadci sedanje dobe! — Dvajsetletnico kot potnik tvrdke Fr. Ks. Souvan praznuje te dni splošno priljubljeni g. Fran Schiffrer, predsednik »Društva trg. potnikov«. G. jubilant je znan po vseh slovenskih deželah kot dober družabnik in vrl, zaveden Slovenec. Se mnogo let! Cesta iz Predprul v Prule za Koširjem je res slaba, čemur se pa kar tako ne more odpomoči. Zgradili so tam kanal in je vsled tega lepa pešpot za sedaj izgubila svote prejšnje lice. Pa je povsod tako. Če hodi še sto in sto ljudi, koder nasipajo ceste, tam morajo pripeljati vozniki, seveda podnevi, kamenje in naposled drobnega peska, da se cesta popravi, sto in sto ljudi se mora pa tačas ogibati vprežni živini in naloženim tru-gam. Tako je tudi s sprehajalci, obiskovalci, stanovalci in šolo obisku-jočimi otroci prijetnih Prul. Na mehko zemljo debelega kamenja, potem drobnega peska in cesta je izgotov-ljena. Vse to morajo pa pripeljati konji s trugami, pešci se morajo pa ogibati, da jih ne zasuje. Tako je po ce- i lem svetu in tudi Pred Prulami. Le potrpljenja, pa bodemo tudi tu zopet dobili lepo, pa še prav lepo cesto. — Tudi eden, ki se mora kamenju izogibati, — Nad vse važna narodna dolžnost je vestno izpolnjevanje narodnega gesla, kajti le če se bo povzdignila do višje stopnje naša obrt, industrija in trgovina, se bo slovenski narod razvil v gospodarskem, političnem in kulturnem oziru. Obrt, industrija in trgovina se bodo pa povzdignili le tedaj, če jih bomo podpirali. Med slovenskimi industrijalni-mi podjetji zasluži gotovo eno prvih mest Kolinska tovarna kavnih primesi v Ljubljani. Izdelki te tovarne so tako izvrstne kakovosti, da so se na mah priljubili prav povsod. Če jih morda še ne rabijo v vsaki slovenski družini, leži vzrok samo v tem predsodku, da nobena domača stvar ni dobra, tuja pa vsaka izvrstna. Izvrstna kakovost Kolinske kavne primesi je dokaz, da temu ni tako, temveč je tudi domače blago zmožno z uspehom konkurirati s tujim. Zato pa posegajte pridno po Kolinski kavni primesi, ker ste lahko zagotovljeni, da je to izvrstno in pristno domače blago. Nova šola. Deželni šolski svet je sklenil sporazumno z deželnim odborom, da se ustanovi za občino Zafar v vrhniškem okraju in za hiši št. 28 in 29 v Smrečju nova šola enoraz-rednica v Zažarju. V to svrho se si-stemizira tudi novo učno mesto. Požar. V Preloki je zgorel posestniku Jurju Starasiniču skedenj z vso krmo in kmetijskim orodjem. Škoda znaša 700 kron. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami. Krškavas. Minulo nedeljo je bila pri tukajšnji podružnični cerkvi maša. Seveda maša na sebi ni bila nič kaj posebnega, kar bi moglo zanimati širšo javnost, ampak pridiga je bila že takšna, kakor jo more edinole največji nasprotnik napredka svojim vernim in nevernim ovČicam pripovedovati. Pred nedavnim časom smo tukaj ustanovili narodno čitalnico, katera vzlic raznim nasprotstvom vrlo napreduje. In ta čitalnica, ki skrbi za svoje člane in drugo čitanja-željno občinstvo, ter jim nudi raznovrstnega zabavnega in poučnega čti-va, je nasprotnikom trn v peti. Vsled tega se je kaplan pri omenjeni pridigi strašno jezil ter člane odvračal, da ne bi podpirali čitalnice, češ, v listih, ki se dobe v čitalnici, je skrit hudič (mogoče v »Slovencu«, katerega tudi imamo). Gotovo da bo čitalnica vsled tega vseeno napredovala, dokler bo imela tako navdušene in napredne člane in odbor. Gosp. kaplanu pa želimo, da se v prihodnje briga bolj zase ter svoje nazadnjaške backe. Umobolni »slepi« pasažlr. V petek se je v Sežano s tovornim vlakom v vozu, kjer je bilo razno blago, »slepo« pripeljal 24Ietni Oger Janoš Spernoga. Ko je v Sežani stopil iz voza, si je preje nabral v vozu sira in kruha ter s to prtljago hotel pobegniti. Ker so ga pa še pravočasno opazili, se je začel za njim lov in ubogi Janoš je bil kmalu ujet in odveden k okrajnemu sodišču v zapor. Tam mu pa ni nič kaj ugajalo in hotel se je oprostiti s tem, da je jel kopati v zid luknjo, skozi katero bi bil pobegnil, a mu je nakano zopet preprečil jetni-čar. Ker je bil spoznan za umobolne-ga, ga je sodišče oprostilo in drugI dan se je Janoš sicer brez sira in kruha, vendar pa zopet zastonj peljal v spremstvu dveh oboroženih mož proti svoji domovini. Baje je Janoš takih zabavnih izletov že vajen, neverjetni Tomaži pravijo, da je samo toliko neumen, »da lahko živi«. Kinematograf »Ideal«. Senza-cijski kriminalni roman po nedolžnem obsojenega v petih dejanjih v torek 18., sredo 19., četrtek 20. novembra. Te 3 dneve trajajo predstave po 2 uri, in sicer: od 3.—5., 5.—7., 7.—9., 9.—11. Za 10 v zvišane cene. II. prostor 30 in 40 v. V četrtek dijaške predstave pri navadnih cenah. Spored: 1. Lov na divje govedi v Indokini. 2. Žurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda.) 3. Živ in mrtev. (Velikanski film v 5 dejanjih. Senzacijski kriminalni roman po znamenitem delu Julesa Maryja »Rogger la Honte«.) 4. Maksov klobuk. (Komična učinkovitost z Maks Linderjem.) V petek, dne 21. novembra: »Nelina zaroka«. (Veseloigra v 3 dejanjih s Psylan-drom.) Samomor v topničarski vojašnici. Včeraj zjutraj se je ustrelil v topničarski vojašnici ognjičar N. Ši-mak. Ustrelil se je s svojim browning revolverjem pod brado. Krogla mu je prodrla celo glavo. Našla je Šimaka včeraj zjutraj neka deklica, Žagarje-va Minka iz Vodovodne ceste, ki mu je nosila vsako jutro mleko. Mož je ležal mrtev na postelji. Prenesli so ga v mrtvašnico. Vzrok samomora še ni znan in se bode tudi težko dognal, ker je pokojnik uničil pred smrtjo vsa svoja pisma. Tat na trgu. Že delje časa so mesarji v Šolskem drevoredu pogrešali večje in manjše kose mesa, a nikakor niso zamogli priti tatu na sled. Danes se je to pa vendar posrečilo. Pri neki stojnici ni bilo nobenega človeka in ko se mesar nekoliko obrne, je kos — ki je še preje visel, izginil. V tem je pa že opazil tatu, ki je z zadovoljstvom odhajal s svojim plenom. Bil je velik črn pes, ki se je neopaže-no priplazil za stojnico, pograbil kos mesa in jo ž njim veselo odkuril. Ku-ža je znan in tudi njegov gospodar, ki bode moral neredneža ali zapreti, ali ga pa z bičem naučiti poštenosti Nepreviden voznik. Včeraj je nek voznik po Kopitarjevi ulici tako neprevidno vozil, da je zadel v plinovnl kandelaber, vsled česar se je svetilka zdrobila. Ljubljanski društveni orkester priredi jutri, dne 19. novembra v hotelu Tratnik »Zlata kaplja« koncert za člane, pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila Černva. Začetek ob 8. zvečer, vstopnina za člane prosta, nečlani plačajo 40 v. Za pol-noštevilno udeležbo se priporoča odbor Ljubljanskega društvenega orkestra. Narodno obrambo. Ciril Metodove podružnice prispevale so leta 1912 71.157 K 08 v, a letos, v času od 1. januarja do inkl. 5. novembra 1913 47.279 K 57 v. Da ne bodemo nazadovali tudi v tem letu, nabrati moramo torej do konca tega leta še 23.877 K 51 v. Podružnice! Nabirajte marljivo članarino in darila! Pošiljajte prispevke vodstveni blagajni! Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Anton Pečenko 7 K 14 v. Dne 18. oktobra se je vršila svatba g. Alojzija Kodriča in gdč. Marije Mrovljetove iz Brji na Vipavskem v dobri Mošonovi hiši. Veseli gostje, njim načelu nadvse spoštovani in velezaslužni podžupan in učitelj g. Anton Možina, so pri tej priliki nabrali omenjeno vsoto za družbo in enako za društvo Sokol. — Mesto venca na krsto svojega dobrega soseda, pok. g. Evgena Ivanca, darovala je C. M. D. 10 K rodoljubna Fajdi-gova hiša v Sodražici. — Dar iz Amerike. G. Fr. Sakser v New Yorku je nakazal C. M. družbi po naročilu g. G. J. Porenta, Black, Diamond Wash 33 K 70 v. — Rodbina Josipine Kraigher v Postojni je darovala 5 K mesto venca na grob blage gospe Mar. Boštjančičeve. G. dr. Iv. Dimnik, odvetnik v Krškem, je nakazal 10 K iz poravnave neke kazenske zadeve. G. Fr. P. (nečitljiv podpis) Od Sv. Jurja ob Juž. žel. je poslal 30 K 05 v, katere je nabrala g. Marica Zličar ob priliki gostije gdč. Anice Zličar z g. Mih. Bohorč. Podružnica pri Sv. Petru poleg Gorice je poslala med drugim tudi 4 K 71 v, nabranih na predlog g. Filipa Pahorja, stud. živinozdravniške akademije, ob prihodu Poljakov iz Ljubljane s »katoliškega shoda«. G. K. Ambrožič iz Novesušice je odstopil dar 5 K, katere je nakazal družbi g. Jernej Jankovič na Kalu. Prijatelji družbe sv. C. in M. v Ameriki. Gg. Jos. in Andrej Jankovič in Fr. Penko s Kala doma, darovali so družbi 12 K, vsoto je nakazal g. Jernej Jankovič. Na željo iz službe mest. užit. zakupa izstopivšega in v Ameriko odpotovavšega paznika Ivana Bedenčiča je izročil družbi zaupnik 3 K. Blizu je praznik sv. Miklavža in blizu Božič. Mala Slavica Papeževa je darovala družbi prav dobro ohranjenih igrač, da jih podari svojim gojencem. Srčna zahvala dobri Sla-vici. Prosimo in prav toplo priporočamo, da dobi mnogo posnemovalcev in posnemovalk, priporočamo pa posebno rodoljubnim Slovenkam, da se za nabiranje igrač, blaga za obleko in primernih darov žrtvujejo in tako oskrbe družbinim malčkom, ki jih je le v samih vrtcih čez 1600, veselo miklavževanje, oziroma veselo božičnico. Darovi naj se pošiljajo pisarni družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, Narodni dom. Ženska podružnica Ciril - Metodove družbe v Krškem je priredila 12. oktobra s pomočjo moške podružnice vinsko trgatev v sokolski dvorani in drugih prostorih Grego-ričevega hotela. Dvorana je bila prav okusno dekorirana, posebno krasen je bil cvetlični paviljon. V drugih paviljonih, ki so bili vsi prav lično urejeni, so prodajale dame vino, jestvi-ne, kavo. Čaj itd. Za srečolov so nabrale prav mnogo lepih dobitkov. Pri veselici je iz prijaznosti sodeloval tudi krški salonski orkester, ki je mnogo pripomogel, da je veselica tako dobro uspela. Za zabavo je pre-skrbel tudi gledališki odsek Sokola s šaljivo enodejanko »Čitalnica pri branjevki«. Zlasti sta ugajali gospa »Korfula« in dražestna »Charlotta«. V muzeju, za katerega sta delala bučno reklamo dva vrla, mlada Hrvata, je bilo dosti smeha. Zabava je bila prav živahna, kljub majhni udeležbi. Izven odlične družbe iz Zagreba, tujcev ni bilo. Pogrešali smo pa tudi marsikakega domačina. Vseka-ko je pa bil gmoten uspeh nepričakovano dober. Čistega dobička je 442 K 72 v. Vsota se pošlje odboru Ciril-Metodove družbe kot izreden prispevek. Slovenskemu učiteljstvu in mla-dinoljubom sploh. Društvo »Brani-bor« je izdalo z velikimi žrtvami II. letnik »Koledarčka slovenski mladini« (za leto 1914). Koledarček je po obliki in vsebini mnogo popolnejši kot je bil L letnik. (Oziralo se je tudi na praktično stran ter ima koledarček poleg zanimive vsebine tudi imenik součencev, urnik in beležke.) Cena mu je ostala neznatna 20 vin., s pošto 25 vin., pri večjih naročbah je plačati le poštnino. Kie je vzrok, da letos prihaja tako malo naročil. Niti tretjina še ni naročenih. Napravite vendar mladini veliko veselje in jo pomagajte utrjevati v narodni zavesti. Nemški učitelji in razumniki kar krošnjarijo s svojimi strupenimi koledarčki tudi med našo mladino. Svoji k svojim. Tvrdka Golob & Ko., tovarna raznih masti in čistil za kovine in usnje, je zopet izročila družbi sv. Cirila in Metoda 200 K. Imenovano tvrdko tembolj toplo priporočamo, ker je odlično, na obširni narodni podlagi zasnovano narodno podjetje, edino na slovanskem jugu. Golobove izdelke splošno hvalijo, vendar je želeti, da se še bolj vsestransko razširijo. Društvena naznanilo. Pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« je imel v soboto zvečer v mali dvorani »Narodnega doma« prijateljski sestanek, na katerem se je vez, ki člane tega pevskega društva navdušenje za lepo petje, poglobila in upati je, da bo »Ljubljanski Zvon« v bodoče še vztrajneje nadaljeval začeto delo! Pevske vaje za ves zbor so odslej vsak torek in četrtek ob 8. zvečer. Za zabavni večer društva slovenskih trgovskih sotrudnikov vlada izredno zanimanje in to po vsej pravici. Kdor pozna priznanega komika gosp. pl. Sladoviča, ki bo nastopil pri tej prireditvi, ve, da bo obilo zabave in smeha, zraven pa pride še »sveta Johanca« iz Vodic. Zabavni večer slov. trgovskega društva »Merkur« se je vršil ob obilni udeležbi občinstva v nedeljo, 16. t. m. ob pol 8. v veliki dvorani Narodnega doma. Dvorana je bila lepo okrašena, sodeloval je društveni pevski zbor pod vodstvom g. Z. P r e -lovca ter zapel več pesmi. Izvajala so se Fr. Ferjančiča: »Pevci smo slovenski mi«: J. Caniča: »Tajna ljubav«; O Deva: »Koroške narodne pesmi« (2); Fr. Koruna: »Potrkali na okno«. Najbolje so ugajale koroške narodne pesmi, pa tudi ostale so izborno uspele. Društven moški zbor razpolaga s svežimi glasovi in pod vodstvom g. pevovodje se bo dvignil še na višjo stopnjo. Sodeloval je tudi dobroznani salonski orkester Sokola I., ki je pod vodstvom g. S a 1 -m i č a častno rešil svojo nalogo tako pri koncertnem, kakor tudi plesnem delu sporeda. Orkester se dobro razvija in pod spretnim vodstvom g. kapelnika zamore postati iz diletantskega še umetniški. Ob 3L na 11. vršilo se je žrebanje dobitkov, ki je prineslo marsikateremu srečo. Dobitki so bili krasni, žal da jih je bilo le omenjeno število. Po končanem sporedu vršil se je pozno v noč animiran ples, ki se je zaključil šele po 2. uri. Do konca je vstrajala večina posetnikov, med katerimi je bilo tudi več veljakov iz občinskega sveta, trgovske in obrtniške zbornice itd. itd. Prihiteli so na to prireditev tudi gosti iz Gorice, Trsta in od drugod. — Večer je bil zabaven in nekamo domač, brez običajne napetosti, pokazalo pa je s tem društvo »Merkur«, da zna gojiti družabnost, občinstvo pa, da zna ceniti vrline in zasluge društva. Sokol na Vrhniki je izgubil zvestega in neumorno delavnega člana in tajnika. V Framu na Štajerskem umrl je farmacevt Anton Pirkmaier po večmesečnem hiranju. Da nam bridka smrt ugrabi tako nadebudno mlado življenje! Ostal bode Sokolu, za katerega je neutrudno deloval, in vsej napredni javnosti v trajnem spominu! Bodi mu lahka zemlja domača! Akad. tehn. društvo »Triglav« v Gradcu ima svoj I. redni občni zbor 19. novembra 1913 ob 8. zvečer v prostorih »Zur Stadt Neu-graz«. Akad. društvo slov. veterinarjev na Dunaju priredi II. redni občni zbor v soboto, 22. t. m. v restavraciji »Siegl«, Neulinggasse 28, z običajnim dnevnim redom. Začetek ob pol 8, zvečer. Frosveta. Pies v maskah. Imamo to pot posla z guvernerjem grofom Rikar-dom, katerega tragična krivda tiči v tem, da ljubi Amelijo, ženo svojega zvestega tajnika Renata. Pravičen in strog vladar je, ljudstvo ga ljubi, a plemstvo ga sovraži in se zaroti, da ga spravi s poti. Vedeževalka Ulrika mu prorokuje, da ga bo usmrtil tisti, ki mu po njenem vedeževanju prvi seže v roke. To je Renato, njegov tajnik, ki gre med zarotnike, ko vidi, kako in kaj je z njegovo ženo. Vse dejanje teče počasi naprej in zdi se, da mu manjka prave dramatske sile. Poleg tega pride v poštev tudi to, da je ljubljanski oder majhen in izgubljajo na njem obenem a samostojno nastopajoče skupine tla prave možnosti in realnosti. V drugem dejanju naleti na morišču Renato na grofa in svojo ženo, ko si izpovedujeta v duetu ljubezen. Amelija je ravno tako oblečena kakor v prejšnjem dejanju in ne stori drugega nego to, da potegne pajčolan preko obraza, in mož je ne spozna. S tem izgubi vsa stvar na resnosti in še tisto malo starinske dramatike, kar bi imelo učinkovati, splahne v nekakšno pravljico, kateri je treba pač vse verjeti. Godba je jako melodiozna, največkrat vesela in poskočna kakor v razposajeni opereti. Melodije nimajo tistega zanosa, tistega temperamenta in tiste karakteristične notranje sile, kakor pri Trubadurju, pri Rigo-lettu itd., so pa polne vesele invencije svojega mojstra, prijetne in zabavne. Finali koncem nekaterih dejanj so tako živahni in prostodušni, da bi se postavila lahko ž njimi tudi kaka mojstrska opereta. Kar se tiče celotne vprizoritve, moramo zagrebški operi z veseljem priznati, da Študira vestno in točno, da ne prezira niti malenkosti, temveč obdela slvar, ki si jo izbere, od vseh strani, v drobnjavah in veličinah, prav do tiste popolnosti, do katere ji to omo-gočuje pevski materijal, s katerim ta čas razpolaga. Včerajšna opera zahteva celo tropo solistov. Rikard, Renato, Amelija, paž, Ulrika, Samuel. Tom in še Silvan in še sodnik. Vodstvo je razdelilo vloge po najboljši možnosti. Rikard g. Lowczin-skega je bil simpatičen in je uspel v lepi meri. Odlikoval se je v prvem dejanju pri vedeževalki, v drugem dejanju v duetu z Amelijo in konce:n zadnjega dejanja, kjer je umrl diskretno in čustveno. Renato ni nudi! gospodu Vuškoviču takih igralskih prilik kakor na primer Scarpia v To-ski. To pa, kar je mogel napraviti iz svoje vloge, je storil v pevskem in igralskem oziru v polni meri. Gospa Poljakova je igrala paža jako srčka-no in iskreno. Njen glas je pravi in naravni žensko-zvonki sopran, ki ima poleg prirojene lepote še najboljšo šolo. Gospodična Koroščeva je dala duška svojemu močnemu in rutinira-nemu glasu in bila živahna tudi v igri. Ulrika, vražarica, je našla dobro interpretinjo v gospodični Valentije-vi. Njen alt je še mlad, ali ima že močne, temno zabarvane tone zlasti v nižji legi. Njeno petje kaže zdrav in velik muzikaličen talent. S hvalo ^reba omenjati še gospoda basista Križaja in Lesiča, ki sta kaj ugodno pela in igrala. Tudi g. Jurašič kot mornar in g. Binički kot sodnik sta bila na svojem mestu. Zbor je pel precizno, ni pa razpolagal s posebnim glasovnim materijalom zlasti med tenorji. Gospod kapelnik pl. Faller je dirigiral z vnemo pristnega temperamentnega glasbenika. Vsi prostori so bili zasedeni, aplavza ni manjkalo. P. Hipnotizem, somnambulizem in sugestija. O teh zagonetnih prikaznih si je moglo naše občinstvo v zadnjih dneh v kavarni »Evropa^ in pa v »Narodnem domu« pretekli petek dobiti nekaj pojmov. Posebno zanimivi eksperimenti so se nudili obiskovalcem v »Narodnem domu« z izredno senzitivnem »mediumom« »Marija«, katera je v svojih nastopih: »materina ljubezen«, ekstaza, »sovraštvo in ljubav«, »globoko žalovanje« itd. navzoče občinstvo kar očarala in presenetila! — Nič manj občudovanja vredna sta bila medija »Ferdinand in Janko«. — Tu se je pokazalo, kako je še nerazkrito »duševno življenje človeško«, kaj naj si predstavljamo pod izrazom: »človeška prosta volja«? — Za vse inteligentne kroge so predstave in predavanja jako zanimiva. Srednješolski dijaki, ki se uče »dušeslovja« in logike, bodo s pridom poslušali predavanja izredno spretnega govornika. — Predavanje in predstave z različnimi eksperimenti se vrše v »Narodnem domu« v sredo in četrtek, začetek vselej ob pol 9. zvečer. Vstopnina 1 K. — O tem predmetu izprego-vorimo še obširneje v prihodnjih številkah! Umetnost. Koncert. »Glasbeni Matici« se je nosrečilo pridobiti svetovno znano pevko-umetnico, ki slovi kot najboljša pevka na Švedskem in ki ravno sedaj žanje triumfe s svojimi koncerti po Evropi, gospo Valborg Svard-strom, da bo sodelovala v koncertu ■Glasbene Maitce« v nedeljo, dne 23. novembra v Ljubljani. Njen glas, ki *a kritiki imenujejo, da je najlepši na švedskem — imenujejo jo švedski slavček —njena fenomenalna izobraženost tehnike in njeno globoko umetniško čustvovanje jo stavi med največje umetnike sedanjega petja. Primerja se nekdanji najslovitejši pevki Jenny Lind, ki je s svojim divnim petjem na občinstvo napravila nepozabne vtise: v pesmi je jokala, vzdihovala, vriskala, skratka: izražala celo skalo čutstev. V preteku predzadnjih let je ta slavna pevka-umetnica pela v skoro 150 mestih Evrope na 500 koncertih. Kritika evropskih muzikaličnih središč je malone popolnoma enoglasno priznala izvanredne zmožnosti pevke, ki so edine svoje vrste. Take svetovne pevke, ki drugod dobiva velikanske honorare, ne moremo kmalu slišati v Ljubljani. Sedaj jo prinese le zreden slučaj, ko potuje po svoji concertni turneji preko mest iz Pra-re preko Linca, Solnograda, Celovca, Gorice, Trsta, Pulja, kjer koncer-tuje v soboto 22. t. m. in se pelje preko Ljubljane 23. t. m. na Dunaj, kjer ima v največji novi koncertni dvorani napovedan koncert za 26. t m. Izpred sodišči?. Podržavljenje srednjih šo!. — Sprejem učnega osobja v državno službo. V torek se je vršila pred upravnim sodiščem zanimiva obravnava, pri kateri je šlo za vprašanje, če je primorana državna uprava v slučaju podržavljenja kake zasebne ali mestne srednje šole, prevzeti v državno službo tudi vse prejšnje učno osobje v istem činovnem razredu. V tem specijelnem slučaju, ki se je obravnaval, je šlo za namešče-nje ravnatelja bivše mestne gimnazi-je v Welsu, tudi v Ljubljani dobro znanega nemškega profesorja Hint-nerja, za ravnatelja podržavljene gimnazije. Državna uprava je sprejela sicer vse učno osobje bivše mestne gimnazije v državno službo, naredila pa je izjemo pri ravnatelju Florijanu Hintnerju, katerega je sicer radi vsprejela v državno službo, toda ne kot ravnatelja, marveč kot profesorja s provizoričnim vodstvom gimnazije. Proti temu se je pritožila mestna občina. Češ, da je imela gimnazija že prej pravico javnosti in je bila z državnimi gimnazijami v recipročnem razmerju. Pri tem se je sklicevala mestna občina tudi na naučno ministrstvo. Naučno ministrstvo je na tozadevno vprašanje odgovorilo, da je naučna uprava v slučaju prevzetja kake zasebne ali mestne gimnazije opravičena prevzeti tudi učno osobje, nikakor pa ni v to zavezana. Pravni zahtevek učnega osobja pri prevzetju kace zasebne ali mestne srednje šole v državno upravo za vsprejem v državno službo sploh ne obstoja. Naučna uprava odloča sama, če in v takšnih činovnih razredih sprejme prejšnje učno osobje. Upravno sodišče se je pridružilo tem izvajanjem in je pritožbo mestne občine kot neutemeljeno zavrnilo. Mednarodno tekma v Parizu. Iz Pariza smo dobili včeraj po-^opoldne, za včerajšnji list že pre-časno, to-le brzojavko: Pariz, 17. novembra ob 8*49 minut dop. Pri včerajšnji tekmi so si Slovenski Sokoli priborili drugo nagrado z doseženimi 78'8°/o vseh možnih točk ter dobili kot darilo {rasno vazo, poklojeno od Jnije francoskih gimnastov. 'ekma je bila silno naporna. Slovenci so mnogo trpeli vsled izredne strogosti laških, luksenburških in belgijskih sodnikov zlasti na bradlji in na crogih. Vkljub temu in navzlic dejstvu, c a so morati vsled poškodbe enega svojih najboljših tekmovalcev (Pogačnika) zamen-ati z namestnikom, so Slovenci osegli višji odstotek nego v 'urinu. Razvrstitev vrst je taka-Ie: I. Čehi 804 točke, II. Francozi 778 točk, III. Italijani 772 točk, IV. Belgijci 723 točk, V. Slovenci 704 točk, VI. Luk-senburžani 668 točk in med Belgijci in Slovenci znaša diferenca samo 17 točk, Luksenburžane pa so Slovenci premagali sedaj že tretjič ' z razločkom 38 točk. Tekmo je obiskal tudi predsednik republike Poincare, ki je v navzočnosti ministrov sprejel tudi slovenske Sokole. Prezentirale so mu vse tekmovalne vrste. Slovenska vrsta je pri tej priliki nastopila s staro zastavo ljubljanskega „Sokola". Pri defiliranju je godba igrala »Naprej zastava Slave!", slovenski Sokoli pa so predsedniku klicali »Živio" in ,Na zdar!". '-9 —-~"——————~— Telefonsko in brzojavna poročila. Državni zbor. — Bosanske železnice. — Lokalne železnice. Dunaj, 18. novembra. V zbornici je predložil danes železniški minister Forster predlogo o bosanskih železnicah. Železniški minister je pri tem razvil kratek ekspose, v katerem je izvajal sledeče: Nova predloga je postala nujno potrebna in sicer iz sledečih razlogov: 1. da se anektirane dežele gospodarsko priklopilo monarhiji. 2. da se železniško omrežje izboljša, 3. da se izboljšajo strategične komunikacije v mejnih krajih, ker so te železnice iz strategičnih ozirov največje važnosti. Poslanec Choc: Lokalne železnice so tudi važne! Železniški minister: Potrpite, pridemo tudi k lokalnim železnicam! Nujnost zgradbe bosanskih železnic je razvidna tudi iz tega, da je bosanski sabor sprejel predlogo že 6. marca t. 1. Dokler pa Avstrija in Ogrska ne dasta svojega dovoljenja, se gradnja ne more pričeti. Minister opozarja na obširno motivacijo, ki je zbornici predložena v tisku. Kar se tiče denarnih bremen, ki jih bo nosila monarhija za te železnice, pravi minister, da so ti stroški samo prispevki k vsem stroškom in tem bolj upravičeni, ker je Bosna v teku prejšnih let imela direktne izdatke za monarhijo. Poslanec Diamand: Bosna za nas? Minister: Pojasnila dobite v železniškem odseku! Kar se tiče lokalnih železnic, pravi minister, da se je vlada odločila predložiti to predlogo, ko bo rešeno vprašanje v razpravi se nahajajoča finančna predloga. (Živahni medklici.) Tozadevna predloga bo upoštevala zahteve in potrebe raznih avstrijsih kronovin v večji meri, kakor do sedaj, pomenila pa bo za deželne finance velikansko breme. Zato izjavlja v imenu vlade že danes, , da se lokalnoželezniškl zakon, če bo tudi sprejet, ne bo prej izvršil, predno ne bo zbornica pripomogla državi do novih, preko sedaj v razpravi se na-hajajočih finančnih virov. (Živahni medklici.) Nato se je nadaljevala specijalna debata o finančnih predlogah. Vršili so se dejanski popravki, Rusini obstruirajo. De'egaci e. Dunaj, 18. novembra. Danes ob 4. pop. se vrši prva seja ogrske delegacije, ob 6. prva seja avstrijske delegacije. Obe bosta imeli samo formalni značaj ter bosta izvolili predsedstvo in odseke. Dunajski mestni svet. Dunaj. 18. novembra. Dunajski mestni svet je sprejel protestno resolucijo proti poslancu Stranskemu, ki je kakor znano v svojem govoru raz-žalil Dunajčane z besedami: „Das vertrotelte Wien". Tržaški namestn k na Dunaju Dunaj, 18. novembra. Tržaški namestnik princ Hohenlohe je dospel na Dunaj ter konferiral v parlamentu z itaiijanskimi poslanci zaradi akcije, ki jo nameravajo podvzeti proti namest-niškim odlokom proti regnicolom. Pasivna resistenca. Budjejovice, 18. novembra. Shod čeških učiteljev, katerega se je udeležilo nad 1000 učiteljev, je sklenil zahtevati takojšno ureditev plač, sicer prično učitelji s pasivno resisten-co. Sklep so brzojavno naznanili ministrskemu predsedniku, namestniku in predsedniku upravne komisije. Poslanec Kalina je izjavil, da se češki radikalci ne morejo zavzeti za finančni načrt, ker morajo podpirati Rusine. Praga, 18. novembra. Glasilo čeških železniških uradnikov pravi, da vest, da nameravajo železniški uradniki pričeti s 15. decembrom s pasivno resistenco, če do tedaj ni rešena službena pragmatika za državne uradnike, ni resnična. Gališka volilna reforma. Lvov, 18. novembra. Tudi včeraj ni prišlo do sporazuma in cela za- deva se prenese zopet na Dunaj. Akcija za delazmožnost gališkega deželnega zbora je stopila sedaj v odločilen stadij. Včeraj sta imela posvetovanja demokratična levica in poljska napredna stranka. Demokrati so proti proporcionalni volilni pravici v mestih. Demokrati bi se novemu predlogu ne upirali preveč. Popoldne se je vršila plenarna seja cen-truma in vzhodnjegaliških avtonomi-stov. Izdelali so minimum svojih zahtev, zdi se pa, da manjka odločnosti. Rusini presojajo položaj zelo pesimistično. Dunaj, 18. novembra. Parlamentarna situacija se je izboljšala. Pogajanja glede gal. deželnozborske reforme potekajo ugodno. Upati je, da pride še tekom tega tedna do sporazuma in da se sestane dežel, zbor 27. t. m. Glavna sporna točka je vprašanje števila deželnih odbornikov. Pogajanja se bodo končala v Lvovu. Ker pa rusinski poslanci pred končno volilno reformo nočejo ustaviti ob-strukcije v državnem zboru, so se načelniki klubov danes opoldne zedi-nili, da se vrši prihodnja seja državnega zbora danes teden. Debata o zakonu glede zvišanja davka na žganje se konča najbrže danes z zaključnim poročilom glavnega referenta Stein-\venderja. Duna], 18. novembra. Predsedstvo rusinskega kluba je konferiralo danes poldrugo uro s Stiirgkhom, ki jo je obvestil o kompromisu poljskih strank.V četrtek se vrši v Lvovu plenarna seja vseh rusinskih državnih in deželnih poslancev. Od te seje je odvisna rešitev cele krize. Ogrska delegacija. Budimpešta, 18. novembra. Opo-zicijonalni delegati so se odpeljali včeraj na Dunaj. Zedinili so se, da bodo izvedli svojo akcijo v plenumu delegacije, sej odsekov pa se ne bodo udeležili in tudi ne bodo sprejeli mandatov v odsekih kakor se tudi ne bodo udeležili volitev pri konstituiranju. Oseminštiridesetniki so sklenili, da se ne udeleže seje, ko bo prebran prestolni govor, in da se tudi ne udeleže dinerja. Bojkotno gibanje je na-svetoval grof Andrassv. Grof Andrassv in Rakovszkv pa se bosta udeležila sprejema na dvoru. Budimpešta, 18. novembra. Šestnajst članov parlamentske straže pod poveljništvom polkovnika Petra pl. Horvatha je odpotovalo na Dunaj. Ker sme po poslovniku nastopiti straža samo na zahtevo predsednika poslanske zbornice, prideta tudi predsednik Beothv ali pa podpredsednik Szasz na Dunaj. Budimpešta, 18. novembra. Ministrski predsednik grof Tisza se začetkom ni nameraval udeležiti sej delegacijskih odsekov. Ker pa je ogrska vlada izvedela, da se bo govorilo v avstrijski delegaciji tudi o dogodkih na Ogrskem, je sklenil grof Tisza, da ostane tudi med odsekovi-mi sejami na Dunaju, da more takoj odgovoriti na eventualne napade v avstrijski delegaciji. Opozicija pride šele v sredo na Dunaj. Bosna. Dunaj, 18. novembra. Pod vodstvom predsednika trgovske in obrtniške zbornice za Bosno in Hercegovino Berkoviča je dospela deputacija, obstoječa iz podpredsednika zbornice Šaloma, poslanca Mesiča, predsednika industrijskega društva Hart-manna, Šajna in dr. Spahiča na Dunaj, da protestira proti praksi davčnih oblasti v Bosni in Hercegovini. Odposlanstvo je sprejel vitez Bilin-ski. Deputacija je izjavila, da ta praksa ni upravičena, ker so gospodarske razmere v Bosni in Hercegovini neugodne. Vsled tega se ne da upravičiti izredno zvišanje davkov. Bilin-ski je odgovoril, da je vse to posledica velikih potreb dežele. Pripravljen pa je naročiti, da nastopajo deželni uradi pri davčnih rekurzih z največjo liberalnostjo. Podaljšal bo tudi termin za vlaganje rekurzov in odredil, da se odgodi plačevanje nekaterih davkov za tako dolgo, da bodo rekurzi rešeni. Dunaj, 18. novembra, Bosanska železniškapredloga pride jutri pred zbornico. Zatrjuje se, da bo podala vlada ob tej priliki tudi poročilo o lokalnoželezniškem programu. Novi kardinali. — Račun s papeževo smrtjo. Rim, 18. novembra. Avstro-ogr-ska zahteva od Vatikana, da naj imenuje novega kardinala za Avstro-Ogrsko in sicer nekega ogrskega prelata. Ta zahteva je posledica skupne akcije trozveze, ki je sklenila, da z ozirom na bližajočo se novo volitev papeža okrepi svoje stališče. V kratkem bosta imenovana za kardinala tudi dunajski in kelmorajnski nadškof. Španski kralj v Parizu. Pariz, 18. novembra. Španska kraljevska dvojica je dospela snoči sem. Sprejeta je bila z vojaškimi častmi. Splošno pozrnost je vzbudilo dejstvo, da se sprejema ni udeležil Poincare. Francosko vojno brodovje. Pariz, 18. novembra. Mornariški minister Bandin se je izjavil o posetu francoskega vojnega brodovja v Le-vanti sledeče: Tradicijonalni vpliv Francoske v Levanti zahteva, da Francoska tega vpliva ne pusti v nemar. Vsled bukareškega miru, ki se je sklenil močno pod vplivom Francoske, je pač dobro, da pokažemo svojo zastavo tudi v vzhodnem Sredozemskem morju, kjer ima Francoska zveste in preizkušene prijatelje. Obisk Egipta in sestanek lorda Kitchenerja z admiralom Bone de Lapeirere lahko demonstrira angle-ško-francosko prijateljstvo. Pariz, 18. novembra. Vožnji francoskega brodovja v Levanto pripisujejo velik političen pomen. Francosko brodovje bo štelo 16 vojnih ladij in se bo združilo v Pireju z angleškim brodovjem, ki šteje 26 ladij, tako da bo zbranih v pristanišču 42 francoskih in angleških vojnih ladij, ki bodo priredile veliko manifestacijo za francosko-angleško entento. Angleške dvorne navade in žena avstrijskega prestolonaslednika. London, 18. novembra. Ker po angleški dvorni navadi žena avstrijskega prestolonasednika nima kraljevskega dostojanstva, se nadvojvoda svoječasno ni udeležil slovesnega kronanja angleške kraljeve dvojice. Kralj Juri je to dvorno navado sedaj razveljavil in odredil, da se izkažejo ženi prestolonaslednika v Saint Jamesu kraljevske časti. Zedinjene države in Mehika. London, 18. novembra. Reuter-jev urad poroča iz Mehike: Predsednik Huerta je izjavil včeraj zvečer: Na noben način se ne umaknem s svojega mesta. Skrbel bom slej kot prej, da ohranim v deželi mir. Pač se lahko zgodi, da pridejo inozemci v nevarnost, v tem slučaju pa bom storil vse, da jih ščitim. Res je, da se utegnejo najnižji sloji spuntati, uporabil bom pa skrajna sredstva, da napravim zopet red in mir in da kaznujem krivce. Nsw York, 18. novembra. Glasom brzojavke iz El Pasa vlada med konstitucijonalisti veliko veselje zaradi zavzetja Juareza, katero mesto smatrajo za vrata za uvoz ameriškega orožja v Mehiko. Kakor se je sedaj pokazalo, je izvršil vstaški general Villa pred kratkim samo navidezno napad na Chihuahuo, da odvrne zvezne čete od Juareza, med tem pa je napadel ponoči Juarez. Mala gar-nizija, ki je ostala v mestu, je zbežala. New YGrk, 18. novembra. Kakor poročajo iz EI Pasa so začeli me-hikanski vstaši streljati v Juarezu ujete zvezne vojake. Iz Mehike poročajo, da se zbira del vstašev pri Oricabi. Če vzamejo to mesto, je železniška zveza z obalo pretrgana. Berolin, 18. novembra. Iz Ne\v Yorka poroča »Berliner Tageblatt«: Mehikanski vstaši so zavojevali cel sever Mehike. Za provizorično glavno mesto so proglasili mesto Culia-can. Za sedaj ie predsednik provizorično vstaški general Caranza. Počasi se bližajo vstaši mestu Mehiki. Predsednik Huerta bo sklical kongres za četrtek ter prebral svoj sklep. To bi pomenilo definitivni razkol z Zedimemmi državami. Washington, IS. novembra. Brvan in Wilson sta imela snoči posvetovanje. Dasiravno je vlada mnenja, da se mora Huerta ukloniti, hoče vendar počakati, kak vtisk bo napravil na njega pritisk inozemstva. Šele potem bodo storile Zedinjene države odločilen korak. Mehiko, 18. novembra. Zatrjuje se, da se je sestal ameriški poslanik s Huerto in mu je ta izjavil, da ne bo odstopil, in da bo poslušal samo take nasvete, ki se skladajo z njegovim dostojanstvom in z dostojanstvom Mehike. Novi Jork, 18. novembra. Med mihikanskimi generali je prišlo do hudega odpora proti predsedniku Hu-erti zaradi njegovega postopanja proti Zedinjenim državam. General B!anquet je v sporazumu z vsemi voditelji armade sklenil Huerto aretirati, kjer je to edina možnost sporazumeti se z Zedinjenimi državami. Mehika, 18. novembra. Huerti se je posrečilo zbrati toliko senatorjev, da je mehikanski senat sklepčen. Sklepom tega senata se hoče Huerta podvreči. V petek je odločilen dan. Dogodki na Balkanu. Srbija. Belgrad, 18. novembra. Srbska narodna banka je sklenila, da izda v kratkem tudi bankovce pa 50 dinarjev. Belgrad, 18. novembra. Notranje ministrstvo je dovolilo, da smejo vse one osebe, ki se izkažek)* da imajo kak poklic, potovati po novih srbskih' pokrajinah. Prepoved potovanja ostane v veljavi samo za sumljive osebe in ženske nemoraličnega živ-, ljenja. Belgrad, 18. novembra. Vladna »Samouprava« pravi povodom raznih napadov na srbskega notranjega ministra, češ, da je protiustavno postopal v Novi Srbiji, da more državnopravno stališče Nove Srbije urediti le poseben zakon, ki ga sklene srbska skupščina. Vse dosedaj izdane odredbe so samo provizorične. Belgrad, 18. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Državni svet je dovolil vojnemu ministru kredit, da zgradi veliko smodnišnico v enem večjih krajev novoosvojenih pokrajin. Srbska vojna odlikovanja. Belgrad, 18. novembra. Uradni list priobčuje kraljev ukaz, s katerim se ustanovi v spomin na vojno leta 1912. vojno odlikovanje na rdeče-modro belem traku. Avers odlikovanja kaže Kosovo polje z vzhajajočim solncem in napisom: »1912. Osveče-no Kosovo«, revers pa kaže dvo-glavnega srbskega orla z imeni: »Kumanovo, Skoplje,, Prllep, Odrin, Veles, Novi pazar, Debar, Stip, Pri-zren, Mardar, Bitolj, Skader, Ohrid, Sjenica, Dojran, Tetovo, Drač. Elba-san, Priština. Odlikovanje dobe vsi srbski vojaki, ministri, poslanci in uradniki ter člani tujih misij Rdečega križa in vojni poročevalci. Srbske železnice- Belgrad, 18. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) Železniško ravnateljstvo je potrdilo pogodbo med srbko in francosko družbo za industrijska podjetja, da proučita nove proge Mardar-Priština in Raška-Mitrovica. Solunsko pristanišče in Srbija. Belgrad, 18. novembra. Grška vlada je izjavila, da te pripravljena prepustiti Srbiji za njeno trgovino preko Soluna del pristanišča v izključno porabo. Da uredi podrobnosti tega vprašanja odpotuje v kratkem srbski trgovinski minister kot delegat vlade v Solun. Turško-srbska mirovna pogajanja. Belgrad, 18. novembra. Mirovna pogajanja s Turčijo bodo bržkotne kmalu končana. Srbija je pripravljena dati Turčiji iste koncesije kot jih je dala Grška. Sicer pa so pogajanja s Srbijo tudi veliko lažja kot so bila z Grško, ker odpade najbolj kočljivo vprašanje glede turških podanikov. Srbija je sklenila versko pogodbo s Turčijo že leta 1878. Odstop bolgarskega carja. Belgrad, 18. novembra. (Izvirna brzojavka srbskega tiskovnega urada »Slovenskemu Narodu«.) »Politiki« javljajo, da je popolnoma gotova stvar, da se odpove kralj Ferdinand prestolu v korist prestolonasledniku Borisu. Rusija in Srbija. Petrograd, 18. novembra. Ruska vlada hoče kreirati generalni konzulat v Skoplju. Bolgarska. Sofija, 18. novembra. Zunanji minister Genadijev se odpelje jutri na Dunaj, da poroča kralju ob njegovem povratku iz Koburga o političnem položaju na Bolgarskem. Obenem bo Genadijev konferiral zopet z avstrijskim zunanjim ministrom Berchtol-dom in urgiral pospešitev bolgarskega posojila. Bolgarska in Turčija. Carigrad, 18. novembra. Sultan je sprejel v soboto opoldne bolgarskega poslanika Toševa in člane poslaništva. Poslanik Tošev je v svojem nagovoru na sultana izjavil med drugim sledeče: Neomajno se bon\ držal principa, da mora priti med Bolgarsko in Turčijo do čim ožjega prijateljstva, ker imata oba naroda skupne interese. Albanija. Janina, 18. novembra. Avstro-ogrski generalni konzul Bilinski je včeraj zjutraj umrl vsled neke bolezni na ledicah. Valona, 18. novembra. Nemškega člana albanske komisije generalnega konzula Linckela je ugriznil stekel pes. Odpeljal se je v Pasteur-jev zavod v Neapol. Dunaj, 18. novembra. Za namestnika umrlega generalnega konzula Bilinskega je imenovan za člana ju-žno-albanske komisije njegov bivši tovariš podkonzul Buchberger, ki bo vodil tudi avstrijsko-ogrski konzulat v Janini. Turčija In Italija. Carigrad, 18. novembra. V vladnih krogih se zatrjuje, da bo pozvala turška vlada Italijo, da naj sedaj, ko je sklenjen mir med Turčijo in Grško, odstopi Egejske otoke, ki jih ima Italija še zasedene. V turških krogih si ne prikrivajo, da čakajo ureditve te zadeve Še velike težkoče. Razne stvori. * Ženska policijski načelnik v Ci-kagu. Za povzdigo ženske morale je sklenil župan v Cikagi, da imenuje Jero Hoven Briton za načelnico mestne policije. Mestni svet je odobril ta županov predlog. * Samomor dveh bratov. Iz Chemnitza poročajo: Veliko senzacijo vzbuja samomor bratov Rudolf in Martin Paul, lastnikov velike drogerije. Neki prijatelj obeh bratov se je, ko je izvedel o samomoru, mrtev zgrudil na tla. * Stekel pes napadel člane kontrolne komisije za Albanijo. Iz Valo-ne poročajo: Stekel pes je ugriznil nemškega Člana kontrolne komisije generalnega konzula Linckela. Lin-ckel se je odpeljal v Neapolj v ondot-ni Pasteurjev zavod. * Saksonski kralj v nevarnosti. Iz Garmischa poročajo: Dvorni vlak v katerem je bil saksonski kralj, je skočil s tira nekoliko pred postajo Garmisch. Nezgoda se ni pripetila nobena. Kralj je izstopil ter šel peš v mesto. * Velika železniška nesreča. Iz Montgomervja poročajo: Neki vlak na železniški progi Georgia Central, v katerem so se vozili izletniki, je padel pri Clavtonu z mosta. Dvajset oseb je bilo usmrčenih, 250 pa ranjenih. * Na smrt obsojeni pobegnil. Iz Sarajeva poročajo: Na smrt obsojeni morilec Stift je z dvema drugima kaznjencema pobegnil iz ječe. Prepihi je železno mrežo. Dozdaj jih niso mogli dobiti. Vojak, ki je stal na straži, je sicer streljal za begunci, toda ni nikogar zadel. * Johanca na Francoskem. Iz Pariza poročajo: V Pussuelu so razkrinkali 121etno »čudodelno« deklico Ravmonde Bellier, ki je na svojem obrazu in na roki kazala imena, ki si d ili mislijo druge osebe, v krvavi pisavi. Izkazalo se je, da si je v neopa-ženih trenotkih vgrebla besede z las-nicami v kožo. * Nobelova nagrada. Iz Stock-holma poročajo: Kraljevska švedska akademija znanosti je podelila letošnjo nobelovo nagrado za fiziko profesorju Kamerlingh - Onnesu na vseučilišču v Levdenu in Nobelovo ceno za kemijo profesorju AlfreduWer-nerju na vseučilišču v Curinu. Vsaka nagrada znaša 197.000 frankov. * Rodbinska tragedija. Iz Curiha poročajo: Nedavno tega so našli blizu Villeneuve na Ženevskem jezeru 451etnega delavca Alfreda Cran-saca mrtvega v čolnu. Cransac se je ustrelil. Ko so hoteli obvestiti njegovo rodbino, so našli v hišici ustreljene njegovo ženo, 151etno hčer in 14Ietnega sina. Cransac je skoraj gotovo vse tri ustrelil. * Londonske senzacije. Iz Londona poročajo: Prestop lorda Head-lava k islamu je največja senzacija dneva. Lord Headlay je eden izmed najbogatejših angleških aristokratov. Njegov prestop so v nedeljo v moše-ji turške kolonije javno oznanili. — Voditeljica angleških sufragetk miss Pankhurst se je v nedeljo zaročila z znanim angleškim zdravnikom dr. Tannerjem. * Cesar Viljem proti tango-plesu. Iz Berolina poročajo: Cesar Viljem je velik nasprotnik tango-plesa. Pred par dnevi je izdal kabinetno ordro na vsa polkovna in mornariška poveljstva, v kateri pravi: »Gospodje od armade in mornarice se s tem prosijo, da ne plešejo v uniformi niti tanga, niti one- ali twostepa in da se izogibajo rodbin, v katerih se plešejo H plesi. Kdor se ne bo ravnal po tem ukazu, bo odpuščen iz službe. * Dijak streljal na učitelja. Na višji realki v Mohaču je pred 14 dnevi neki loletni dijak trikrat streljal na učitelja, ki ga je vprašal, zakaj ni oddal izkaza o napredovanju o šoli. Učitelj je napadalca, ko je videl, kaj dela, udaril po roki. Prvi strel je šel v strop. Tudi drugi strel ni nikogar zadel. Tretji strel pa je na čuden način zadel učenca v glavo. Krogljo so operativno odstranili. Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo. * Austro - Američana, Trst. Odhod parnikov in sicer parnik »Sofia Hohenberg« 20. novembra v Patras, 'Almerio, Las Palmas, Montevideo in Buenos - Aires; parnik »Martha Washington« 22. novembra v New-York; parnik »Francesca« 27. novembra v Patras, Almerio, Las Palmas, Rio de Janeiro, Santos, Montevideo in Buenos - Aires; parnik »Laura« 6. decembra v New - York; parnik »Oceania« 13. decembra v Halifax N. S. in Portland, Me. * Lepa dedščina. V Palermu je te dni umrla neka gospa v starosti 90 let, ki je v svoji oporoki zapustila svojemu zdravniku »za njegovo skrbno in dolgotrajno službo« veliko skrinjo z vso vsebino. Ko so skrinjo odprli, so našli v njej vsa zdravila, ki jih je zdravnik v poslednjih 25 letih zapisal gospej in ki jih je dala gospa pripraviti, vendar pa jih ni nikdar uživala. * Srečna Belgija. Pred par dnevi so objavili statistiko o samostanih v Belgiji. Koncem L 1910. je bilo v Belgiji 367 samostanov, v katerih je bilo 58.351 menihov in nun. To po-menja v primeri z 1. 1900. prirastek okroglih 60 odstotkov. In če vpošte-vamo, da ima Belgija kakih osem milijonov prebivalcev, tedaj pride na 28 prebivalcev en menih ali ena nuna. * Skupna smrt zakonske dvojice. Iz Štokholma poročajo: Predsednik druge zbornice baron Karlsen-Bonde in njegova soproga sta v nedeljo popoldne umrla na gradu Eriks-berg v Sidermanlandu. Baronica Karlsen, ki je bila že dalj časa bolehala vsled krvavljenja v možganih, je zopet huje zbolela. Še prejšnji večer se je sprehajala s svojim soprogom. Par ur na to je umrl tudi njen soprog. Najbrže ga je zadela kap, ker je bil preveč razburjen vsled nenadne smrti svoje soproge. * Vlom. Iz Pariza poročajo: Drzen vlom je bil v nedeljo ponoči izvršen pri znanem juvelirju Aldeber-tu v rue de Capisin. Vlomilci so najprvo vlomili v prodajalno trgovca s kožuhovino, Goldsteina, ki se nahaja poleg Aldebertove prodajalne. Napravili so luknjo v vmesni zid ter tako prišli v juvelirjevo prodajalno, kjer so vlomili vse blagajne in miz-nice ter vkradii za 200.000 frankov dragocenosti. Interesantno je, da je bila prodajalna vso noč razsvetljena in noben pasant ni zapazil vloma. O storilcih nimajo sledu. Gospodarstvo. — Premovanje goveje živine. Deželni odbor vojvodine Kranjske priredi v sredo, dne 26. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne na sejmišču v Radečah pri Zidanem mostu premovanje goveje živine sive pasme. Premovali se bodo biki, krave s teleti in brez telet ter lepe telice. Za vsako k premovanju pripeljano goved je prinesti s seboj živinski potni list. Kjer se vodijo rodovniki in zapisniki poizkusne molže, je prinesti seboj tudi izpisek iz rodovnika in zapisnika o poizkusni molži. K premovanju prignana živina mora biti točno ob določeni uri na premovalnem prostoru, ker bi se sicer na prepozno prignane živali ne moglo ozirati. Živina mora biti dobro osnažena, krave zjutraj pomolzene, ker bi se sicer od premovanja izključile. Premova-nja se lahko udeleži vsak živinorejec iz občin bližnje okolice, kateri je najmanj pol leta lastnik k premovanju prignane živali. Prednost ima pri premovanju pašna živina, živina članov živinorejskih zadrug in živina, katere lastnik ima s seboj izpisek iz rodovnika in zapisnika o poizkusni molži. Vsak živinorejec mora dobiti le po eno premijo za vsako vrsto razstavljenih živali. Poleg premij se bodo delile tudi diplome onim živinorejcem, ki razstavijo v posameznih vrstah po več najlepših živali. — Žrebanje. Bodenkredit srečke I. emisije iz leta 1880. Glavni dobitek v znesku 90.000 kron je zadela serija 3254 št. 72, drugi dobitek v znesku 4000 K serija 744, številka 58; po 2000 K serija 3049, št. 77 in serija 3716, št. 63. — J o s z i v -srečke. Glavni dobitek v znesku 20.000 K serija 4021, št. 44; 2000 kron serija 3114, št. 30. — Premijske srečke. Glavni dobitek v znesku 240.000 K serija 2337, št. 21; 20.000 kron serija 3447, št. 4; 10.000 K serija 25, št. 22. Umrli so v Ljubljani: Dne 12. novembra: Mihael Mah-nič, hranilnični sluga, 58 let, Beetho-nova ulica 9. Dne 14. novembra: Marija Ko-ščak, žena mestnega delavca, 52 let, Cerkvena ulica 21. Dne 15. novembra: Rihard Karl-mann, potnik, 52 let, Dunajska cesta št. 2. — Karel Alfarei, knjigovodja v pokoju, 75 let, BIei\veisova cesta 20. Dne 16. novembra: Stanko Go-renc, rejenec, 7 mesecev, Streliška ulica 15. — Marija Oven, hiralka, 73 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici: Dne 10. novembra: Matija Mramor, sin posestnika, 12 let. — Josip Konic, tovarniški delavec, 41 let. — Ela Srakar, hči gostiln., 5 let. Dne 11. novembra: Marija Jerič, žena delavca, 44 let. — Matevž Gre-gorač, tesarski pomočnik, 54 let. — Anton Zelinka, soboslikar, 39 let. Dne 13. novembra: Franc Ko-selj, delavec, 38 let. — Marija Hočevar, dninarica, 38 let. Današnji list obsega 8 sir V, Izdajatelj in odgovorni urednik* Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578) Neprijetno dobivanje zcb. Sveže, rožnato kožo dobe bledi otroci, ako jim mati redno daje lahko užitno Scottovo emulzijo iz ribjega olja. Kar nje rabo pri malih decah se posebno dragoceno, je nje ugodni upliv med dobivanjem zob. Kakor znano je mnogo otrok v tem času kaj nevšečnih, saj jim prodiranje zob povzroča bolečine in jim ne da priti do miru. Kdor se hoče tega iznebiti naj v takih slučajih poseže po že desetletja sijajno preizkušeni Scot-tovi emulziji iz ribiega olja. V najprijetnejši obliki obsega za dobivanje zob ootrebne tvoritve, pomaga mladostnemu telesu do nove moči in omogočuje, da brez truda prodro zHravi zobčki. Cena originalni steklenici 2 K 5o v. dobiva se po vseh le-amah Proti vpoSiliatvi Po v. v pismenih mamknh dobite od tvrdke SCOTT & BROWNE d. o. e. na Dunaju VU. «k!icevaje se na ne5 Bst enkr-tno vpoliljatev ~o:zku?nie od kake lekarne. Izredno učinkovito sredstvo proti zastarelim želodčnim boleznim in zagatenjn. Hitri in zanesljivi uspehi, ki so se dosegli s Stomoxygenom so ga na daleč in široko napravili za priljubljeno domače zdravilo. Stomoxygen je popolnoma nedolžen izdelek iz kisika ter se dobiva v vsaki lekarni. Najbolje ga je vzeti vsak dan trikrat in sicer po eno do dve tableti med jedjo. Uspehi, ki se dosežejo pri želodčnih težavah, zagatenju in mnogimi boleznimi, ki so z njimi v zvezi, so naravnost sijajni. Kislina v želodcu izgine, srce ne tolče več. Bolečine v jetrih in objstih ter v hrbtu se ne pojavijo več. Živci se okrepe. Stomoxy-gen zapisujejo mnogi odlični zdravniki, ker kisik, ki ga obsega, povzročuje učinek, kakor si ga bolje misliti ne moremo. Splošno je znano, da kisik zrak zboljšuje; čisti in krepi pa tudi želodec in obisti in pomori kali, ki so pogosto vzrok hudim boleznim. Vsaka lekarna ima Stomoxygen, ako bi ga pa ne imela, ga pa lahko priskrbi. En poizkus bo vsakega prepričal o izbornosti tega izdelka. (Prosim, izrežite. Negovanje ust z Odolom je naravnost dobrota. Proces gnitja v ustih, ki zobe polagoma raz-dene, se zanesljivo ovira in po vsakem izplaknenju z Odolom se po vseh ustih razširi poživljaioča svežost. Serratmllo vo železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaju 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet 83 Izborna okus. :i Večkrat odlikovano. :; Nad 8000 zdravniških spričeval, v. J. SBUVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj TRST-Barko vlfe. 87 ! Borzna poročila. LfnbljABsfca „Kreditna banka v Ljubljani* Uradni kurzi dunajske borte 18. novembra 1913. ffalt»fh«int nanlr)?. 4°/0 ma'ev« renti .... 4*2,'i srebrna renta .... 4°/, avstr. kronska renta . . op". „ . . 4°'9 kranjsko deželno posojilo 4°/, k. o. čeike dež. banke . 8>*6k«. >rečke Iz I. 1*60 »/, . . ii ■» •» WM. • • • . „ tlake...... „ zemeljske T. izdale •i »i a« ,, . m oersV*? hlpotečne . . „ dun. komunalne . . „ avs+r. kreditne . . . „ ljubllanske .... „ avttr. rdeč. krila . . ii o RT. i, »i • • „ ba*"ika ..... „ turlke . . „ i i . I lubllanske kreditne banke . Avstr. kredlinega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Tužne železnice..... Državne »eleznlce .... Alnfne-Montan..... Ceftke sladkorne družbe . . Zlvnostenske banke. • . . Valute. Cekin!.....i . . Marke........ Franki f ie . Žitne cene v Budimpešti. Dne 19 novembra 1913. Termin. Pšenica za okt 1914. . . za 50 kg 11-30 Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 8*71 Oves za okt. 1914. . . . za 50 ke 7-34 Koruza za maj 1914 . . . za 50 kg 6*32 . . • • • • • • . * . . . • • j B!-f0?ni 8155 81 75 84 85 85 05 81 90 82 10 8075 80 95 ._•— 94 5'- 92 50 9340 430- 440- 687-50 699 50 28'' — 293 — 281 25 •291 25 245 50 255 50 233 — 243 — 473-— 483 — 473 — 483-— 62 50 66-50 51-75 55 75 31-75 3575 20 50 30-50 232- 235-— 406 — 410-— 621 75 622-75 511-50 512 50 105 50 1T6-50 691-10 692 10 784-40 785 40 1 3?9-— 33050 262 50 263-50 11-43 1148 117-80 11810 95-45 95-6 94 60 9480 253 75 254.75 Lilijskomlečno milo s konjičkom Bergmanna & Co.. Dččln n. L« ostane prejkoslej nedosežno po svojem učinku proti pegam, dalje neutrpljivo za racionalno negovanje kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna Disma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd Istotako se obnaša Bergmanna lilijna krema »Manera« čudovita za ohranitev nežnih damskih rok; v lončkih po 70 vinarjev povsod Meieorološično poročilo. Čas > opazo = vanja Stanje barometra v mm 2w Vetrovi a 2 « n f— — Nebo 17. 18. 2. pop. 9. zv. 7. zj. 7^8 741 9 7439 ! 9-1 si. svzh. 56 ' si. szah. 3-0 j si. jug del. jasno megla Srednja včerajšnja temperatura 57', norm. 32" Padavina v 24 urah mm 0*0. Brez posebnega obvestila. Anton Kajlaž, c. kr sodnik, naznanja potrt globoke žalosti v svojem, svoje hčerke Jtlice In v imenu vseh sorodnikov, da ie .njih iskreno ljubljena soproga, ozir. mati, hči, sestra in svakinja, gospa Danica Kajfež roj. Eavčlč dne 17. novemDra 1^13 po mučni bolezni, previđena s sv. zakramenti za umirajoče v 26. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspali Pogreb nepozabne ranjce bod.' dne 19. novembra 1913 ob 4. uri oopoldne iz hiše hranilnice v Radovljici na Radovl|i5ko pokopališče Predraga rajnca se priporoča v molitev in blag spomin. -i 101 Prosi se tihega sožalja. Radovljica, dne 17. nov. 1913. ^miiiiiiimiTnuixiiuy (Namesto vsakega posebnega obvestila). j^oberf Semca ucittli Jy[idJ(a Semca «*. Piki \ e~*-^vz