39. številka. Ljubljana, sredo 18. Tebruarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaia vsak dan, izvzeiusi poneddjke in dneva po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avatro-ogerske dežele za ćelo leto 16 gold, za pol leta 8 gold. za cetrt leta 4 gold. — Za Ljubijano brez pošiljanja na dom za colo T*»t*» 13 gold., za S«trt ]vški costi v Tavčarjevi niši „Hotol Kvropa". Opravništvo, na katt'ro naj se blago vol ijo poailjati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativnu reći, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjnvi liisi. Prijatelji — plaćajte! Svoboda je draga stvar, — rekel je pa-meten državnik, mi sojo pa denes prisiljeni brez vseh ovinkov prosto pa odlučno besedo govoriti (ne s protivniki nego) s prijatelji našega „Slovenskoga Naroda", in kar jim imamo ob kratkem povedati, je: ako ho-5ete slovenski svobodomiselni list sploh imeti, — ga plaču jte! Mi se trudimo dan ua dan ia storimo, kar po teb nodostuih rnočeh, ki so, le mo-remo, da bi nstregli stranki in zadovolili bralca; kakor vedro pri vodujaku, bodi dan na dan delo gori in doli, zdaj enomerno, zdaj burno, a od nade strani gotovo zmironi z onim veseljem, ki ga more dajati ediuo le Ijubezeu do domovinske stvari, katera pre-maguje vse težave, vhc tisočere sitnosti, ki so z našim poslom zvezane, — doklcr se premagovati dajojo. In kdor je pravičen, kdor ne precenjuje našega obćnega politič-nega in socijalnega položaja našega naroda, ta nam bode moral pritegniti, da se mnogo več nij dulo storiti. To nam tuđi naši do-doinači pivtivuiki zdaj priznajo, kadar so sami me) soboj, ker vidijo, da nas no morejo doseći, da si i majo več denarnih virov. A narodna gospoda, to delo se nikakor ne pospešuje; veselje do dela ne množi, ako moramo poslušati tužbo ia lamentacije administracije „Slov. Naroda", da naj boljci prijatelji naše stvari najbolj v neredu plačujejo ali no plačujejo. Najboljša imena nabajamomed onimi, ki nijso še pla-čali; a zgodilo se je, da ako smo list ustavili, dobivali smo reklamacije in očitaoje, da jim „par goldinarjev" ne zaupamo. Drugi piiejo: pošiljajte, bom uže plačal, pa plaća- nje cdlašajo vedno. To nij prav. Mi moramo drage štempJje plačevati, drag papir kupovati, drago delavce vz država ti, ogromen kapital se porabi za uarejanje „Slovenskega Naroda". Ako se ta kapital ne štaka iz r<»«lnc» dobajajočib uaročil, kje ga hoćemo vzeti ? List se mora sam zdrzati; če stranka ne vzdržuje dnevnika, je bolje, da vzdržujc dober — tedoik. Kako se bodo pa dnevnik zdržal, kako burno z veseljem delali , če se lastui naši somisljeniki, naiuesto, d a bi nam vsak še enega naročnika priđo bi 1, sami nereda v plačevanji drže? Novinarstvo je kazalo, koliko moči ima stranka; novinarstvo je izraz stranke. Posebno pri nas pak je novinarstvo Je vedno, in bode še dolgo, delo patrij oti zm a, a ne kako obrtničko podvzetje. Nadi redaktorji ne budo nikdar ni primerno tako plaćani kot ruski ali nemuki, če iinajo še toliko znanja in delavske moči. In đteviio naroč-uikov ne bode presegalo nekega gotovega broja. Zdaj pak smo še zmironi le začet niki v narodnib rečeb. Dolžnosi naša je, da smo solidarni v podpiranji; vsak posarne-zen naj vd, da je doižan narodno časopisje materijalno podpirati. Fondov nemamo no-benib. To smo sicer uže večkrat poudarjali, ali denes moramo odlocneje ponavljati in želimo, da bi imelo to boljši vspeh od dozdanjih opominov. Politični razgled. IVotruiUe dežele V Ljubljani 17. februarja. Poročevalec pododseka, ki se ima z preiskovanjem uzrokov narodno - gospodar- stvene kri&e pečati, je svoje delo izvršil in se bodo dotična posveto van ja začela. Zopet so govori o needinosti med cis-lejtanskimi *ttini.vtf». Posebno finanČnega ministra Pretiga bi drugi radi imeli od-pravljenega. Na (My<*»'*/t<>iMi je dobila strankarska kriza čudno podobo. Strantni Dcakovci zdaj priznavajo, da je njih gospodarstvo pri kraji in da le nujno »topljenje njih z Glmvjevo in levo stranko zamore v ogerski spodnji zbornici napraviti večino, ki bo zmožna vla-dat'. Deakovci s<» pripravljeni dati velik© koncesije, a dvomiti se mora, dali jib opo-zieija sprejme, kar je pontala gospodar situ-vacije in se mora, ako treba, brez Deakove stranke in proti njej vzdržati. tlttstki „Golos" vidi v pobodu avstrij-skega cesarja „zagotovljenje, da je doba nesjM'iMzumljenja med Avntrijo in Rusko minula. Z eno izjemo v novejšem Ča«iu nij bilo nijene diferencije. Z nijeno evropsko a i ni ado se; naši vojaki nijso tolikrat skupaj vojskovali, kakor z avstrijsko. Od vseh evropskih držav je Av-trij v edtoa, s katero se nijsmo He voj-skovali. Za oba dela je bilo dobro, da se to nij zgodilo, in da sta bila zvezana. Tako bo tuđi v prihodnje. Našo dolgo zapadno mejo varujete dve nam prijazni oblasti. V orijentu ima Rusija z Avstrijo sorodne interese. Ortjentalako vprasanje s to srečno slož-nostjo lebko drug, dober obraz dobi". Te dni je frfincoski „Journal des Pariš" pisal: „Kdo ve, morebiti princ Na-noleon sam pristopi k pripadnikom septenata". Princ Napoleon pa je na to takoj pismeno odgovori!: „Spoštovanje do imena, katero imam, prepričanje mojega celega življenja in skrb za resnične interese dežele mi pri-povedujejo biti pripadnik vlade, katere nij ljudstvo postavilo. Septenat bi se bil moral dati postaviti od edinega suverena, pred ka-terim se moramo vsi vklanjati, od splofine pravice glasovanja, sicer mu bonapar-tisti ne m<.g6 pomagati". „Constitutionel" fcistek. Speče jezero. (Novela, franeoski spisal Lucien Uiart, posl. Dav. llostn ik.) (10. nadaljevanjo.) Komaj preide trenotek, pa zagrabi roko svojega soproga, ter pusti mlađega Francoza, da nij mogel izgovoriti, kar bi bil tako rad. Začelo se je daniti. Ženske se začno izgubljati. Doma Lorenca, ki je dala znamenje k odhodu, hotela je iz kaprice peŠ iti na baciendo. Svojemu moževi nij o tem potu niČesa povedala. Nadejala so je, da jej soprog, na katerega strani se je šetala, povć kaj o potovanji, katero je imel nastupiti. A govoril jej nij o drugena, nego o vspebu, ki ga je imela, prijel jo je v aaročje, ter jo nesel čez potok, Čez katerega sta morala iti. Kazal se ji je nežnega, postrežljivega, zaljubljenoga. — Kvirina nij govorila reanico, je go- vorila kreola sama soboj; on me ljubi, in mu še na misel ne priđe, da bi me tako oe-usmiljeuo zapusti!. Po dnevi je bil don Ludoviko le zjutraj oepritomen; zvečer je hodil po svojem po-sestvu. Donna Loreuca je vedela, da je več konj in eu zaboj spravil v Kordovo. — Ah, vsklikne kreola bolestno, ta ženska boce najino srećo razdreti. Kosila je sč noprogom. Zvečer je imela iti ž njim v gledisče. Proti Sestćru je bila za odhod pripravljena. Solnce se je skrivalo za rudečim nebom. Zrak je bil težak, buIi. Tiče roparice so sle poprej v svoje gnezdo, kakor jim je bila navada. V jezeru so se videli rudeči oblaki, da bi bil človek mislil, da je kri v tej strananaki globočini. — Jug bo to noč kruto pibal, reče donna Lorenca. Ali bi ne bilo bolje, da ostaneva tu kaj ? — To misliš, naj bi bila tvoja loža prazna, draga Lorenca? — Jaz sem žalostna, govori mlada ženska dalje. Tenine sanje me trpinčijo. Čutim, da se moji sreči žugu. O.*tuniva, prosim te. Don Ludoviko se na lebko izvije svoji aoprogi. Dve solzi se zasvetite med trepal-nicatni donne Lorence. — Ali govoriš resno ? reče ter se jej živahno približa. Jug bo denes budo pihljal ; tvoji nervi ga uže Čutijo. Ostani; jaz bodeni uže skrbel, da tvoja loža ne ostane prazna. — Ali je ta skrb tako majhna, da jo moraš ti izvršiti ? Pošlji koga tja. Midva pa idiva na teraso, Vsedes se mi k nogam , pa bodeva kramljala. — Dobro, reče don Ludoviko. A mesto, da bi se usel, začne hacen-dero boditi sem ter tja. Zdaj pa zdaj je bojažljivo pogledal proti kordovanski cesti. Znal bi mi niti, si misli kreola; vstantf, ter zapovć, naj se ji prinese kojka. — Hotela sem te poskusiti, reče vesela; ti si me posluSal, hvala ti. A jaz vem, da naglaša občno potrebo miru, in pravi, da je cilj, ki ga imajo vsi evropski narodi, zveza miru, brez katere Kvropa no more dobro storiti, ne pa napadna liga proti Neinski. Dalje pravi, da oe ta ideja povsodi Siri, da j« tndi namen potovanja avstrfjskega ces arja. V ttrtmfki državni zbor je đozdaj ven-dar priđlo Seatero lotarinšiib poslancev: devetero alzaskih ša manjka. Dopisi. Iz A*fHj«»rNl4«Mfc*» 13. febr. |Izvirni dopis J. (Se enkrat znojemSka peticija in ljubljanski nemSkutarski „after-pedagogi). C'ianek, katerega je o tej stvari „Slov. Narod" 5. in (!. febr. pri nesel, je ljubljanske nemčevahke učitelje ne-Ijobeznjivo pobožal. A da bi svoj srd nekoliko zakrili, pišejo v „.Schulzeitung" od 10. febr. : „Was u .r envurtet (?) traf ein". (NamreČ, d;i ho ko štajeraki učitelji zoper ono peticijo izrekli), iu sknJaio *Se enkiat dokazati, da bi bil „Htaatsrock" za kranjsko učitelje jako ugnden. Vendar ho ti dokazi tako plahi, da «e nam ne zdi vredn>, da t>i Se dalje o njih kaj govorili. La to na; omenimo, da govore v neodvisnosti učitelja. pravijo, da je učitelj na Kranjskem Pie tndi po novih postavah odvincn od lajnjoStrov (za kar je haje deželni zbor skrbel) in da bi torej kranjski učitelj, kot državni nrad-nik ne mogel svoje neodvirfnosti izgubiti, ker je nema. Čudno se nam zdi, da so ravno te postave, zoper katere zdaj vae sile na-penjajo, v svojem organu št. V. lanskega 1. s tako srČni'm „Olflck auf" pozdravljali! Dejali so: Zdaj smo nehali biti mežnarji in hlapci; zdaj smo v resnici svobodni in neodvisni učitelji postali! In zdaj ti ljndje kriče, da so ravno kranjske postave tako osnovane, da učitelji ostanejo fajmošt-rovi sluge, med tem, ko so kranjske bolske postave skoro popolnem enake (razun za-atran plač) postavam družih dežela. Ljubljanski vetrnjaki pač nameravajo s tacimi dokazi učiteljem silom a narediti belo, kar je crno. Pri tej priliki todi „Slov. Naroda" oči-tajo, da je v navedenem članku prezrl glavni (?) uzrok, ki ga je navel Drescher Jtoper ono peticijo, namreč, da, če bi bila lola v državnih rokah, bi se lahko prigodilo, da bi se v slovanako-nemSkih deielah iole slavizirale. Mi tega v svojem članku nijsrao omenili, ker nijsmo hoteli med Solnke stvari političnih meftati, in smo torej le pedagogične premislike zoper ono peticijo naveli. Toda Ijubjanski „after-pedagogi", katerim je nem-ska politika veliko bolje pri srcu nego Šola, se, ker jim uze druzega nij nič ostalo, na kar bi se mogli opirati, na to izjavo. Da torej tuđi mi o tej Dre*clier-jevi izjavi izre-čemo, naj povemo, da je on to govori! kot trezen politikar, ne pa, kakor to ljubljanski kruhoborci, ki so tako oslepljeni, da veru-jejo, da bode v Avstriji vladala ustavoverna stranka na vse veke in tako naSe Sole, (če bi jih dobila (?) germanizrrala. Kes čudno se nara zdi, da so se ti 1 judje letos naenkrat tako spremenili! V zadnji Stevilki „Schulzeitunge" lansktga leta so ?e pikali, da ima njfli druStvo namen: 1. z VHemi dovoljenimi sredstvi na to delati, da «e nove Solske postava izpeljo, ker se iim zde, da so blagonnsne in ccliim tnogo-č'tst svobodnega razvoja prave ga Šolstva. V ta namen hočejo n\ vse kriplje za nove 5ol«ke razmere delati in jib zoper vse napade krepko lirmiltfi. "2. skrbeti zato, da brdo imeli kranjski učitelji svoje materijalno fltališče tako trdno, kakor učitelji dru-zih dežel. .'{. delati za samostalnost in neodvisnost učiteljev, in 4. za nadaljno izobraženje učiteljev. In letos, popred tako poveliČevane šolake postave, — izpodkopujo. — Lani so toliko govorili o učiteljski samostalnosti in ne od vi s nos t i, — letos pa siloma hnčejo učitelje — v „Staatsrock" obleči!? „Kaj se jim po glavi blodi?" bi jih Preširen vpraSal. In ti ljndje so še tako predrzni, da „81. Narodu" očitajo nekonsek-venco! ? Pravijo, da jih enkrat hvali, v drugo graja!? Gospoda! sami izpređ svojega praga najprej pomedite gnoj, potem de le pogle-dite, če je pred sosedovim kaka smet. „SI. Narod" nema samo enega dopisnika o šol-skih stvareb, kakor Vi Vašega viteza (?) ampak več, ki so pa različno podučeni. Kni vas sodijo po baharijah o Vašem organu, ko n. pr. piSete pod rubriko „Aus unserem Vereine" o učenih predavanjih vodje Hrovata o muzikalnih produkcijab, o violin-virtuosih (risum teneatis—) itđ. A drugi Vaa poznajo od nog do glave, in se pri čitanji tacih novic (za predpnst) ne morejo dosta načuditi da si npate svet s tacimi fulminantnimi po-ročili slepiti, ter so torej prisiljeni vas ob-Sinstvu beim Sonnenliclit pokazati. In tako so se tuđi nekateri učitelji, bravSi ono fraze, žalibog dali na led speljati. A ko bodo spoznali, da so zašli med take Ijndi, ki svoje prepričanje, svojo narodnost za par grofav prodajajo; ki vedno upijo, da so „eifrige Slovenen" a v svojem organa ki pač nij nifi druzega, nego „Tagblat II", vse kar je narodnoga z nogami teptajo in narodne učitelje prav barbarski psujejo; ko bođo videli, da jih taka druščina zna pripraviti ob vse zanpanje pri narodu, potem bodo gotovo tej Oariboldijevej Sredi za vaelej slovo dali in dejali: „mea tnaxima calpa". KonČDo naj Se omenimo, da ljubljanske učitelje milujemo, ker so si izvolili tacega moža za diktatoria, ki jih bode pred svetom Se malo bolj kritično ilustrirat, kakor so pa u£e tako. Od kranjskih učiteljev pa pri&akujemo, da imajo He donioljubja dovolj, da bodo zapustili to tovaršijo po katerej bi jih znala — glava boleti. Vas Kitrlove** 14. f^br. |Izv. dop.] l'že 10 meseeev je, kar je začela po Hrvat-skej razoajati g^veja kuga, in dencs po 16 mesfcih so še prepovedani vsi goveji semnji, in pplob je trgovina z govejo živino vecji del le odraerjena na ozki krog ene vaši ali občine. Mestjan, kmet, trgovec obrtnik, vse trpi pod 'tem bremenom. Po Kranjskem in Štajerskem, kauior se je goveja kuga od todi zanesla, bila je zatrta za tri mesece, in vse je zopet v svojem normalnem stanu. — Tuđi po tlrvatskej je bolezen uže skoraj povsodi ponehala, a semnji se venđar Se ne flmejo 8hajati, kmet si vendar ne more kupiti volov za obdelavanje svojega polja, on jih zopet ne more tako lahko prodati, da bi plačal davke in si Živeža kupil. In ravno zdaj je po celej Tlrvatskej cena mesa poskočila. Pitanje je, zakaj so semnji prepovedani ? Eto Vam reSenega t — Ž i v i n s k i-zdravniki imajo dijete, dokler tra-ja goveja kuga; certifikati za iz-važevanjegovedseodkontrebantar-jevzgotovimi novci dobro plačajo, ko po goveji kugi teh lepih dohodkov bo Wilson denes zadnjikrat pela; treba, da jo greva poslušat. Idiva. Don Ludoviko se osupnen obrne proti svoji soprogi. Ta se zavije v ruto. Mrak je branil, da se ji obraz nij videl. — Lepa nagajivka, jej reče, ter jej poljubi roko, idiva tedaj, ako ti hočeš. Ta trenotek bi se ga bila donna Lorenca kmala oklenila, ter mu povedala, kak strah ima, kake bolečine se jej uže več časa skri-vajo v dnu srcu. A čutila je, da jo sili sto-kanje; a jokati se nij hotela. Don Ludoviko opaSe meč, kar je navada* pri možeh njego-vega stanu, ter se dvi-ne v sedlo. Uro po-zneje stopita v gledižče. Albert kreolo komaj zagleda, pa priteče k njej. Več se nij trenel pred njo, Donna Lorenca je bila zdaj zamišljena, zdaj živahna. Menim da je rada poslušala udvorljivost mlađega Francoza, ki se je vedno bolje vnemal. Ko izrazi mladi pribočnik svoje veliko obču-dovanje se strastnimi besedami, se obrne donna Lorenca proti njemu, strese đvomljivo glavo, ter ga pogleda žalostnim, mokrim oče-Hom, da se mu je srce hotelo razleteti. — Lebko bi verjela vašemu zagotav-Ijanju, don Alberto, ko bi ne vedela, da jutri ob treh odidete, mu reče naenkrat donna Lorenca, — Odidem, ker vi ne marate zA-me, sennora. Ena vaša beseda bi me zadržala. — Jezus! ali imajo moje besede tako moČ. — Poskusite. — Vi imate goBpodarjti. — Nijenega razun vas, prisegam vam, pristavi mladi diplomat, hklene roke ter boce na eno nogo poklekniti pred njo — da bi vam mogel svoje srce pokazati! — Ali ne poznate pota do moje domene? — Ali mi torej dovolite, da se predstavim ? — Gotovo ; čez naš prag samo aovraž-niki ne sniejo. — Kedaj ? Don Ludoviko je po vsakem akta odJel. Donna Lorenca ga vidi ta trenotek na pragu lože, in pusti svojo roko v Albertovi. — Ab ! đeje kreola, jutri, ali kadar liočete jaz sem vedno tam. V dveh urah na primer bom sanjala na mojem balkonu, ter bom kadila po svoji grdi navadi, zaradi katere vi moje rojakinje grajate. Don Ludoviko mlađemu možcvi ne pusti, da bi odgovoril. On vstopi burno v ložo, ko se je bil zastor vzđignil. Hidalgo gleda so-progo. Untna so mu bi eda, oči žareča. Na obrazi se mu izraza osupnenost in bolest, Francoza pa bojazljivost. K*> na konci zadnjega akta zastor pade, hiti Albert donni Lorenci pokriti pleča s pla-Sčem, Ponudi jej ćelo roko, a don Ludoviko ga prebiti. — Na zvidenje, sennora, reče Francoz, ter odhaja. — Na zvidenje, odgovori kreola po- ne bode, »»kaj bi torej goveja koga no trajala Se nekaj časa. — Kaj se deželna vlada ne briga za to, bodete vprašali. — Pač, ona ima svoje organe po deželi, a bas ti so odi živinozdravniki, katerim zaleži mnogo na tem, da goveja kuga vsaj na papirji se nije zatrta. — Zakaj je koga po Hrvatskej trajala 1G mesecev, ko je bila v sosedoih deželah zatrta v 3 do 4 mesecih? Zdravoiki ali nijso imeli dovelj sposobnosti za ta posel ali pa so imeli preprazne žepe, katere je bilo treba v čas napolniti. — Fovsodi je bilo pre-povedano izvaževati živino in za vsacega brez izjemka torej tadi za bogatega zida Priesterja, a vendar je on emel živino kupovati in goniti, kjer in kođer se mn je ljubilo, v okuženi vaši ali zdravi, certifikati bo se dobivali pri živinozdravnicih za gotove novce, nij Čuda da se kuga zmirom bolj raznaSala. — Povsod in vsacemu je bilo prepovedano kože, koce, kožuhe itd. preko prepovedanega kordona soboj jemati, a bas živinozdravnici so bili, kateri so v gorkih kožubib, boje se za svoje zdravje h odi li iz okuženega hleva v zdravega in raztroSali govejo kugo dalje. — Ne le dežela hrvatska ali i sosedne posebno kranjska ia Štajerska trpe pod takovim stanjem. Kredit Hrvatske pak se podkopava, a v interesa ćele Hrvatske bi delala deželna vlada ko bi 1. strogo postopala proti nevernini ubogim služabnikoin, ki jeraljejo revnim kmetom težki pridelek a polnijo žepe bogatinom in sebi: 2. strogo gledala na enako iz vrše va nje njenih povelj bez izjeme; ."i. zabičila svojim poticajnim organom, naj živinozdravnikom bolje na prste gledajo; 4. se Se enkrat prepričala v zdanjim stanji goveje kuge in 5. dovolila brže obdržavanje sejmov. (Kot 6. bi mogli mi pristaviti se to, naj bi ogerska ia hrvatska vlada sprejela cislejtanski zakon o živinski kugi, kar je uže dr. Blei\veis v zadnjem kranjskem zboru vladi dosezati pri-poročal. Uredo.) Domaće stvari. — (Občni zbor „Matice") za lansko leto bode 4. marca 1874. Več prihodnjič. — (Pod Turnom) pri Ljubljani je kukce ali kožni črv (borkenkafer) pokončal več lepih senčnatih smerek, stojeČih ob poti, ki drži izpod Truna (Tivoli) proti Rožniku. Smreke so morali posekati. Škoda lepih dreves1 —o— zdravljaje ga s6 sladkim pogledom. Ti greš z menoj? vpraia svojega soproga. — Ne; sennora Wilson odide nocoj. Moram se posloviti od nje. — Ali bo to dolgo trajalo ? Ali te lebko pričakara? Opravi urno, jaz ti imam dokaj povedati. • Đon Ludoviko se obotavlja. — Idi, jej končno reče, jaz se stoprv jutri vrnem v Santo-Roso. — Na zvidenje, sennor, reče kreola pri-bočniku franeoskega poslanstva, ki je bil ael za njima. Ta ja iznova pozdravi. Donna Lorenca je zapazila, da je njen soprog vesel. Ona stopi v kojko. — Ađieu, mu deje. On jo pogleda ter končno reče: — Na zvidenje. (Konec prihodnjič.) — (Nesreča). Včeraj jutro ob Šestih je na Ijubljanskem kolodvoru mašina nekega delavca v več kosov raztrgala. Skočil je čez „\vech ter ob eneni odprla CJoreujcem najkračo put v Italijo. BaS za tega delj tuđi v strategičnem oziru ne bode brez vsega pomena i a k'i* bo Sla črez lepo planinske kraje, bode pii-vabila gotovo tuđi mnogo ^otdkib turistov v prekrasno, a se premalo znaro gorenjo soško dolino! — (Ljubljanskomu mestnemu odboru) se je izroČila v kavarnab in po hiSah podpisana sledeča peticija v sloveuskem in neniškem jeziku: Med reve in nadloge, u katerimi se je tuđi Ljubljansko mesto vslod prenehane delavnosti, opuštenoga podvzetja, posebno pa zarad vednih bolezni in slabe letine bori, zasijalo nam je lastnoročno pismo Njih c. kr. apostoljsfcega Veličastva naSega milostljivega in dobrotljivega vladarja od 8. t. m. kot oživljivi žarek boljSe prihođnosti, kot okrepČevalni klic k delu, in n»Slo je tuđi v prsih prebivalcev Ljubljanskoga mesta tiHočerni hvaležni odmev. Sedaj volja prid-nim rokam tuđi pri nas delo in zaslužek preskerbeti, tedaj je treba državni vladi gotova pota naznaniti, po katerib vspeSno pomagati more. Slavni mestni odbor je sicer sam po sebi sprevidel, da je mestu javnih zidanj silno potrebno, posebno je sploSno željo prebivalstva izpolnil, ko je večkrat po-skusil vojaSko oskrbovalnico (profunt) in vo-jaSko bolniSnico kam drugam prestaviti, in z dobljenim prostorom mesto razSiriti in zdravstveno zboljšati. — Podpisani menijo da bi ravno sedaj bil ugodni čas to stvar Se enkrat ponoviti, ko kužna bolezen, ki je v zadnjem času posebno na dunajski cesti silno razsajala, nij le samo ozko zvezo s tamkaj atoječo vojaSko bolniSnico, ampak tuđi neodlaSljivo potrebo taisto v drugi kraj prestaviti dokazala. — Na dobljeni prostor postavila bi se laliko poslopja, ki bi na oni strani od dne do dne bolj Čutljivemu pomanjkanju stanovanj pomagala, na drugi strani pa obrtnikom v tem Času, ko so vsled denarne pomanjkljivosti brez dela in zaeluž ka, oboje naklonila. — Glede na vse to, so se podpisani združili k prošnji: Slavni mestni odbor naj vse pripomočke in pota posknei, da od c. kr. državne vlade kako polajSanje žalostuega stanu tukajšnjega prebivahtva in obrtništva s tem priđobi, da ona pospeguje zidanje poslopij, katera so naSema mestu uže zdavnej potrebna bila, posebno naj pa obrav-oava, da se vojaSka poslopja z dunajske ceste drugam prestuvijo, ponovi in z vso odločnostjo uadaljuje. Kazne vesti. * (Goveja kuga) je tia Operskeni minula. Na Hrvatskem in v Slavoniji je pa Se. * (Nekaj od bolh.) Na N^mikem so Ijudje, ki naučene bolhe nosijo okoli kazati. Taki bolharji pa ne Iiodijo kar tja med prosto ljudi, ampak med imenitoe, Se ćelo na kraljeve dvore. Te doi je bil neki bolhar na nekem knežcv«keni dvoru v južni Neinčiji. Ko bolhe spusti na mizo, mu najbolj učena uide po stanici. Naenkrat princeza nekaj začuti in tičo v stransko sobo. Nij preteklo pet minut, pa prinese hiSina malo živalico bolharju nazaj, in za hi^ino priđe princeza. „Lepa hvala, prevzvi^ena gospa" reče bolhar, „toda ta bolha nij moja". Tržim i»oro^H». Z Dunaja 14. febr. Vse one razmere, ki bo oni teden kupčiji zapreke stavile, so tndi ta teden. K temu je priSel Se bud mraz. PScnica na je za 5 kr. podražila in so je okoli 25.000 centov prodali. Hila je uajIcpSa f>o 8 go\d. 40 krajc, najslabSa po 7 f:\. 5f> kr. ReŽ ro je posebno od ogerskih kupčev zelo jemala, in je za 10 kr. poskočila. PlaČevali so jo po 4 gl. 80 kr do 5 gl. 40 kr. Jcćmeua se je po trdnih cenah 8000 vaganov prodalo. K oruža za 5 — 10 kr. drazja ; oves pa za 10 do 15 kr. in se ga je 20 000 centov prodalo. Moko Ijudje le crno kupujejo. Iz Budapešte 14, febr. Prodajanje se je ta teden ravnalo po pripeljanem blagu, katerega je bilo v vneh sortah malo. Ako-ravoo kupci nijso bili prav posebno dobre volje, se je vendar za pSenico stara cena fionujala, in je tuđi med tednom ostala, za boljSo Rorto — ki se pa redkokrat ponuja — se je pa Se nekaj krajcarjev primaknilo. Prodalo se je pšenice okolo 80.000 centov po 8 gld. do 8 gld. 10 kr. Kež ao konsu-menti po 5 Ur. dražje plačevali. A ker so se prodajalci zelo držali, se je je samo 8000 VHganov pn dalo. Ječmena, posebno lepega je manjkalo, za to se je po 10 do 15 kr. dražje plačeval. 10.000 vaganov so ga prodali. K «>ruza je cei teden v ceni trdno Htala. Prodali so je 15.000 centov. Ovos je bil po cenah preteklega tedna in se ga je 10.000 vaganov prodalo. Proso je bilo po 5 gl., pđeno po <š, fižol po 5 in pol do 6, leca po (j in pol do 7 in pol, grab po 6 do (i in pol gld. Mast je bita po 39 do 42 gl., Speh po 34 do 35 gld., stari po 32 do 33 gl; prekajeni po 38 do 40 gld. Poklano. Zahvala. Bodi mi dovoljeno izraziti znotranje svoje futje, čeravno le s slabjmi kratkimi hesedami, ter javno izrekati prisrčno zahvalo vsem blagim Htanovalcem Zavskega trga, p. n. gonpod« tn obeitnikom in posestnikom rudnikov v (»kiliei, osnovalnemu komiteju, osobno gnspodn din*kt'»rju Pogačnik Juliju, — za sijajno in kraftno veselico, pripravljeno mi dne 11. t. ni. o priliki mojega odboda iz lepe Savionke doline. Žavec dne 13. svečana 1874. Z odličnim spoStovanjem ves uđan Meti. dr. Josip Tkrat je bilo grajano, a dozdaj brez vspelia, da ne vojak i zunaj službe (roženi med mirnim in neoroženitu ljudstvom nprebujajo, iu da iz tega izvirajo mnog-ovrstne uc>p«>dobnonti ir. nesreČe. Zdaj nas pa npooiinja na to dogo-dek, kateri *e je v i;evu: bolnim moč iu zdravje brez leka ju bre« stro* kov. Revalesctere du 8arry Izvrstno zdrav ilo RevalosciVre ri Mondovi, 2b1. oktobra 18«Jl>. Moj gospodi Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito kevalosciuro du Uarry rabini, to je od dvi-h lot, niti nadležnosti svojo atanisti, niti ttsžo svojih 84 k't vi'č tw tiitii«. Moje noge so zopet šll)ki! postale, moj pogled jo takodober, dano potrcbujcin oćrtl; inoj žulodec'je moćen, kakor bi bil HO let star, — b kmtku, aithi'i hu pomlajon; jaz pridigujein, spovedu-jrin, obiskiiJL'in bobiike, potujem precuj datofi pe5, ćutim svoj um jasen in svoj spomiu očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kttkur hoćete. Vam zelo udani Abb6 Peter C a 8 t e I 1 i, Bach-es-Theol. in župnik v Prunetto, okrog Mondovi. Spričeralo *t. 75.705. Dunaj, I'raterstrasse 22. maja 1871. Jaz sem \'am hvalo dolžen za prospoh, kate-rcffa je VaSu Hevalesciure pri meni napravila. Trpel soin lutuiret* na Želodčnetn krču, kaplju in driski, od kojega ino je Vade izvrstno zdravilo odredilo. L. Gro smiinn. Tećnojfti kot meso, prihrani RevaUiSciere pri idrafičenih in pri otrocih 50krat svojo cono sa zdruvila. V pletiustih pujicah po pol funta 1 gold. 50 kr.f 1 tunt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gald. 50 kr., 5 fun- ;uv 10 gold., 12 fiiutov 20 gold., ^ funtov3B gold., — Hevalesciere-Biflcaiten v pudicah a 2 go>ld. &i) kr. in 4 gold, 50 kr. — Bevaleficiere-Chocolat^o v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas 4 guld. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tai 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barrv du Barrv & Coinp. na l>n-iimJI, IVnllllatoImKttSHe St. 8, v IJublJttni Ed. Uahr, v CJrn«lci brutje Obe ran ziu ey r, v Ina* bruka Điuohtl & Frank, v Celovcl P. Birn-bacher, v Lon6lLudvig MUllor, vJluribora F. Koletnik k. M. Morič, v nernua J. B. Stockbaueon, kakor v vseli mestih pri dobrih le-karjih in speuorijskih trgovcib; tuđi razpo&ilja dunaj ska hifia na vgo krnjo po pofittiih nakaztiicah ali povzetjik. 8 AlleMp lettie llr OesMcii nenester EfMonpn. S w ^Sfit& 9(lrtiMttntit : MOŠUS!*' ^'"f" il'r'fn !ltort(itil iKU-iilrcit ■ UUi^-L. T>it ntutn Si»t»fđnam«fi fle^cu t\tbtt tfe ftinftcti lali.ira' , 5. n ^mSBKMT 9W*^» '" 'UiitHn Siit but* mit jJitcrUalirr unfc ajitffer Ji> fr-, 1 rtiiiia alttv SDtiitife, Jtattoi, 5tt « tSO^Sr^J^f sffi^ tinifler ^cit ten med BRaS^* .OiihnrrniifldfMiiiflf au».fii.joto> .V^ainftfr mit WIaulu»iirr>. 5Dn «'nf»uif ift 5"** g ^>r1ilft?3đHtc-VfCi' itrcinMtiiirn iidSlirtt, SBW^ ^lU'Ue. 12 fcliiđSft rr. uiiicv (VaMiult 1 grofee i!»(c*6il*f< 1 fl. b. iU. 5'^* (« btcn'e tnl'ft Km V. I flCifrvttii'i'iil'lifum 9&fflffi^ Wa»dipnl»rr, um Mtnbtnb fđiijne VMS*" sW bunu citfc« ^ulvtt« erfiart man :kiflJti»:iiHHrf*iitl bth unl vitib, itt gn>6»« SHovl^iii tabei ifl nifft otle Bifdcvigttt mtb »uiib bat« unler ^j> ?g A^ Itji entfetnu a «Hcr C«cfti«:fl ViiitfM'ta-e, 'i'Mr. n.«, rafi t-ie JD.if^e inepr seFc»t »lit. ali loiuie vetfauft. 1 S^a^let nebn @«biau^' M s b eifer, Soutinrrfproi'fcn, Vcb.rpitif*, iit.rO.iupt bei flon>iJt;iiIiitfra<«Ti4tunB. 1 !|*fiiiibv■ '«.1» ii>n le e;i, bur bie V rroeijitn.i (itrju I)at um \u fiaiftii inib baMnA tat tfttad>it i rt ber ^iiiimcrinia in tic bi'nnfte iiabtl Iti por tetu '^tMmmjtn f#itl;cii. '4)aai; 6 ft. Btilmiltd ift eđ ju brautjtn bei Ouetf4un<]cn, ?S £x c&ik SInfircn,;uii,i tinfaK'ln rItrbtirtif;tn, mfauma, itJvaub < 5 3 ¥■* fc« 'iHjfituiKKn fautmt Auivcifung blef 25 tr., MF "Hiiitd »ur (!ntf«tnung oUcr 8lc(l» tounbtn ic. "Mbtttt iu ber fetijtlcflltn «!«f$Ki' ^sr J''5 :ieiu«£trie 4 li. fieđe aui ?tinu'điib, ©tibe unb anbetu ©toff« biin^ 1 jjiaccn 1 fl. ■■ 5 B" MPS^T" SHfiUaiitiitf 1*nlt>tr, ein iteucl gattungcn, (cuit oucb ttn ©tabl-unb liiltnfle MMJp- V«brrpaftamil Kđittfdiuf, um ba9 H ? tS WF eilun.](ne0,(tcra>fattt Sfift. ^f^W Bebtrtoar unwrtottflTt<6 ju ma*«tt, 3 a f* te; metaaifitgcnođJt»«fl ti^đlt. Sin M^T» Steftc 9faffrm*(T(r>Vofl aiiiffiflrr tr*im. Dal tlntnt(t(r> meffcr f^tti'fn »u lafftn. 1 ©ita^id ar. fi. M£ »^i l'iilvcr iib<:rinf[bt ju u'ctDtti uutr tr crball M^V lutflc in (eber Oauldaltuna, ba MMp* lliutitbdiillifi fiir i(teu.^du«liAft ', = ^.S trn bf Jauteo iiu*ieb.€a Xi«ufc boc> *^^ flnb bit ntutn VnlMK-idilciOr, ć's ■g'^ unb V- l't t t«ji ^tsieiii'tjiib mit ciiur abcrra> rommtnttn Ktpatatuten ft lb ft bcforgtn taan; reobur4 man mit srbftitr fdtbtigrdt uub ci/M tfa a fcbtiibdt e4ntai(jr«it. 1 e (i a At« I famtnt Wn» bicfcr 8«lm (Sit fl* iobjelana unb ifk in laUtm BlUbt allc ««fr*rbid)tc «»#rtcin« ćliicf bici »6 tr. 3 «- S| S^Vr Wii()i'art# ^aitStiiUtcI, w^ur* Oe- ^^v loncu, jut O«6Qtun bet Sdur(|nii[> MT> Da» b«(t« 9(ru«r ftlctfrnprrifl S, btimaitnmit flvb> tfiV'fittiiđ't't e&iie aae 9KU^e fen# 6«i »inbtrn, fftanttn unb tB^nerinntn i^^ flung* ■ StafTer rofltt »et Blofrtje a»' -^, Uf vvrjIictuitnbUiiibjcu'cittiKiiDibt'tlflurteK. |u etmeuben, 1 «t. SO rr., f. l.tn, 1.S0, 1.7». 10 tr. e ^| (djcnftm* tdtrtti tatm. aut .Vlacon mit ■«> JT. f. »r. 4B«rotiiii-Qctt*nrtli(r MflK^ «nc»lt»c*r enlfernt aiigenfriđliib ^? £ S> »mueiiiing, flfniiflfiit. ff]r tine (arjjt SDIBbtU »^ cntftmt in ttnigen ecranbcit afle ttif W^T «"• «Baf*eob« aubeitii «toff,iat= &- 5o ^arnmu^-iire^o n. immtt »antn b«Vtnb«u Ql*đta tun ttter lunflcn Jrten fcif<*tn ainitn-cđ. 1 Slaccn *2. ^^> SfeMP" 2'lt>(r Vi<«rufl(l,dn.iu«at^i4n(- CtcfTaatluna »bne»u«na*tnf. 3)i<(if atuc «»• foflet S5 tr. P ^ i« T^Tu Ul w|ttrt- um oBe blintfltrecrbeiten kuti flbertrifft in fen« ©irlunj aUt a^nll« AiUaUnalolitbRro wlrd«lobtbarl s r 8 6 ^cijU^fflciifmiitt blant unb iku )it moitdi, *en Ba&rir«tt, b« r« fclbfl bte |artc|l( ftaroe burift bie iirn«ii lafOttu • SRifrofropr, Sff 5Š i1"*1-1'" * ril- fllt ®olb" Mlll> **ilbtrarbt«er. unbt(u(ftaFril<6ten, ettjttden, gBeM,u««rtii, vnta- 5^ *- ^ : * ;fi,'''ll\l!'llil'!W(!n1"' («baum, ©ol\ K. f«nenf»tna fcerart ju Btrbln- rb[e«, «aturfor[*uttfle,uc. 1 6luđ tr. 4», 60, O2 ^■2 ti-iibtrj m enu-ft^ien. <#rjitii.i.iiibc aut> 9a ttn, (i>ba6t«itnj«rtrciinli Zob alirit laf)ifl«n Snftfirn' «S £ -' - ' - « 1 .1 .... — ©lafmit VorjtDan ic, fobage« luit eiu Stbitn t^^ buri* bit utu crfunbtnc, Jnfe «.. ** s" ■=i fSffi^ ?'" Vlat~r aUtl m.r<" •<» »iib. 1 .t««'B "hi.*?11"'""6' T.'f *"n" pfH.-i.Jbfn TOUttl »ur 10 rr. »rrfrib« JTirt Jnfttt ni(bt mir f«ncD •u«)u»iten fen-crn 5" 5=. 'rimi!1 "S """-1/" rrann- 1 eiiiđ tdn S5 fr. B^P- tSl.ftrifrh« »abnbtirrirn, burA "bVic 1 Mac u ".oft 3- fr c* •So *"T^ ..'""* ■2ri»i""«.T.ai!«itje«clu«te.eii» fiirt« Afekta nifiite (Ho(t mit reintm SDa fer) W3B^ friiinc. 2>UMto biife !UiaVin> ra«.. " 9" š" f«'«7(- !l(»'r. bi« I fl. J fefiitf ,,ioi;t mit ter iirei« pi-r etlfđ blc« aui «0 I,. „eflrDt Vnfc , tnil ISO ' "'S 1 Đ»3»* '*i< »lift* «.Pr 5fafT« u. frh.ifte.i ftv^anm- ■■»«»*«"•» B. ».»«. IO10 »ittif J^t- 9r*fl«nim.««t*l au« »«:«*!<*!«, .3 ? !u.|pr"cbtn »irt. 1 |(.«n CO »r ^f'" *""• J^ftf'."^"^"ir ' ^*"" *W" ! Si'«?'*""' "'* "" iBl*"biW«« *« »*• || /? S,ra*il!S i * ".^k4"! "*"' li " be!"'lt *'n ®* fltria'"-« >«rt«n gratll abj „ebai. ("? laVIrcitcn Hufirtg« »"Itug, in icbt »rautbc^iaMiagcnb, fetnea unb Muia btftrjt tt»irt. r"le ii(t**»-relclili«cli« coniml««lo«ia-Cie»elUl« V>/ _ _______ Jfazar I^riedinatnn in Wien, Prat©r*traa«e Nr. 26. O ■^iMi_i_««h«««.«_«_ p^ooooooooo^ooo^p m'eprososrljiva /^ Valed poje 2i)letne zdravniške prakBe M ^^*»^ /> i / ai« ■ \ »j 1k priporoŽam so p. n. obČinstvu za zdravljenje Vf „ t fiirililTii li fuhrnarra t J franCOSkft (marZf IlSka) galerta, Q ?seh bolezni, pLbno pa manualna b ffl ? LJut)1Jai11 14 febmarJa < L .. .- . v ., . **. ; ." , . 7 A> ta»t«unentaiiieg» porodni^tT«. M Pšenica 7 gl. 10 kr.; — rež 4 0 kr.; — prosć 4 gl. 90 kr.; — koreza igl za cisienje in ZDOijsanje vina. m « 90V - krompir 3 ?i. 1^-8016*1. m&. Najsijajneji vspeh se garantira, ima na M LlilO UPSOlŠnik, A ~ ?"Ia,^nt — *'• b£ ^r-; — ?*■* - *!• 4'2 krr prodaj X ^..arUann, pijani, g prfk»i Travnik. ' g S K^S^ f ^l^ S^ffi^ dnnajska cesta, Grnmnikova hiža, prro W * W gflvedine ^ 2g fa _ t8iedne ^ 32 kr; _ Dad8trop]e, ah pri tleh knpbja Pohl h. G> (lo ^oLeViJni m Prožne uiice W 8VinJ8ko mefl0'tot 28 kr-i ~ 8ena ceDt J «:rt- - ^Updll, ali llatllfll Dri ViraDtH. (28—3) G) stev. 112 V Lmbliani. (27-3) © *".;- slame cent — gl 75 krH — drva trda 8 gld. _______________^^ y^ J ^ Mf — kr.; — mehka 5 gl. 50 kr. Udatclj iu za nrcdnisrvo odgovoren: Ivan iSciucn. LtoBiuu'^ m usk „Narodne tiskarne".