DEL AVS K A
no IVI A Ul
Jr JUl ▼ JL .Al
Glasilo krščanskega		delovnega	ljudstva
bhaja vsak Četrtek pop.; v sluCaiu prašnika dan poprel — Uredništvo: Ljubljana. Mlklofil-Ceva c. — Nelnnklrana pisma se ne sprejemajo	I Posamezna Številka Din I So — Cena: za 1 mesec 11 Oglasi, reklamacije ln naroCnlna na uprave 1 Din S'-, za Cetrl leta Din IS--, na pol leta Din Jo-; na II Delavska zbornica, MlkloilCeva ceils >2,1. nad. | Inozemstvo Din 7-- (mesetno) — Oglas: po dogovoru || Telefon 220S. Stev. Čekovnega raCuna 14.900		
Evropa	pred	sam?...
Nikdar več vojske!
Bilo je meseca avgusta 1914. Stal sem na obrežju Odre. Na obeh straneh reke so ležala cvetoča mesta, v katerih so prebivali mirni, pridni ljudje. Na obeh straneh so se razprostirale zelene livade v soln-čnem blesku in polja, kjer se je zibalo zlatorumeno klasje.
Pa nenadoma je zahrumel glas: Vojska!
Spoznal sem: Potoki krvi bodo tekli in nad človeštvo bo prišla groza, ki bo popačila njegov obraz. Vojska bo, katere zločini in grozodejstva bodo vpila k nebu. Pa kaj: ali je moralo tako biti?
In že se je spremenilo sovraštvo narod^ v besnost, besnost v morijo, morija v grozodejstva' in blaznost. Rušila so se in padala v prah mesta in vasi, gorele so cerkve, gradovi... 2e se je odprlo truplo matere zemlje in začelo bljuvati pekel. 2e so se od armad pomikali ujetniki, pohabljenci, slepci, bolniki, na gosto natrpani v živinskih vagonih železnic, že se je čas pordečil, od krvi padlih in bila zemlja vlažna od solz tistih, ki so ostali pri življenju.
Grozno je bilo ...
Tedaj pa je vzplamenel glas, vedno večji je postajal, vedno silnejši je odmeval, od doma je pribučal na bojno polje in od tu prihrumel zopet domov, vzrastel je slednjič v strašen krik:
»Nikdar več vojske!«
Vzroki vojska
Da, nikdar več vojske! 2elja je upravičena. Če pa hočemo, da se bo to tudi izpolnilo, tedaj moramo rešiti vprašanje:
Odkod vojska?
Stoletje stroja je prineslo človeštvu obilo blagoslova. Ustvarilo je lahko življenje, katerega človeštvo prej ni poznalo. Šlo nam je dobro. Bili smo na najboljši poti, da bi živeli res srečno. Toda enega
— nam je manjkalo.
Pesnik Bernhard Kellermann je to uvidel. V svojem romanu »Bedak« slika naš takratni sijajni gospodarski položaj. Tedaj pa nadaljuje: Pri vsem tem poletu lahnega sveta v neznane višine smo v resnici postali ubožnejši kot temni srednji vek. V našem času se nas je polastila neke vrste udobnost, ki se mi zdi nevarna. Če prav opazujem, tedaj je večina ljudi takoj pripravljena in popolnoma na tem, da se brez vsakega globljega pomisleka vrže v naročje najbolj usmiljenja vrednega in najbolj trivialnega življenjskega nazora
— ateizma in materializma. — To je tudi bilo. Vera je ugasnila.
Povsod so bili možje, ki so oznanjali to pretečo nevarnost. Na Norveškem: Ibsen, Kielland, Bjornson. V Rusiji: Tolstoj, Dostojevskij. Na švedskem: Strindberg, Janson. Skoro pri vseh narodih so bili možje, ki so preteč povzdigovali svoj glas. Toda bili so preroki — v puščavi. —Brali so jih samo kot interesantno literaturo, od Boga odtujene civilizacije se pa niso vrnile h kulturi duše. Kar so jim ti možje povedali, je bila le poezija, resnično življenje pa je bilo tako lepo, tako lahko, prijetno. Počutili so se srečne in zadovoljne — v ateistično materialističnem svetu in v ateistično materialističnem nazoru ... Ta je obvladal vse življenje, vse narode Evrope, posebno pa evropsko politiko.
Tudi v politiko morala!
Evropa je v politiki vprašala le po blagostanju in udobnosti svoje lastne države. Če je bila ta zahteva upravičena tudi po zakonih božjih, tega Evropa ni vprašala. Kaj? Politika naj se ravna po zakonih božjih? Ali ni bil Bog popolnoma
dvoumna stvar? Za politiko je bila le ena zapoved: Kolikor mogoče veliko pridobiti svoji lastni državi. To je bilo seveda popolnoma vseeno, ali po pravični ali krivični poti, popolnoma vseeno, ali poti laži ali poti sile. Politiku je vse dovoljeno; glavna stvar pri njem je: on zahteva le korist svoje države. Taka je bila Evropa, taka je bila Amerika, tak ves svet! Strah božji — kaj jim ga je treba ... Zato so pa postali sužnji nekega drugega strahu
— strahu drug pred drugim.
Evropa je bila gluha
Nobeden ni nobenemu zaupal. Bilo je stanje splošne negotovosti. Sijajno slika Johannes Schlaf v svojem romanu »Na mrtvi točki« ta položaj: »Vse omahuje in vse se obrača drug proti drugemu, vse s strahom nekaj pričakuje; nobeden se ne more zanesti na varnost. To pa je obup. In to bo konec: Obup in obsodba bo prišla nad človeštvo in nad zemljo človeško.« In Gustav Janson, tovariš Strindbergov je v svoji pretresljivi knjigi »Laži« zapisal tole: »Občuduj zapad in njene narode. Njihova prevzetnost jih je preslepila, njihova nevoščljivost nasproti drug drugemu jih vzpodbada, da se sovražijo med seboj. Vsak uspeh enega naroda je ponižanje za sosednjega. In medtem, ko z zvijačo in silo izven Evrope grabijo nov plen, se drug proti, ^rugemu oborožujejo z boječim nezaupanjem. Njihova nevoščljivost je blazna, njih poželjivost kuga ... Evropa stoji pred samomorom! .. Kakor hitro le dve evropski velesili začneta med sabo vojno, morajo tudi druge prisiljene v krvavi metež.«
Tako Gustav Janson — dve leti pred izbruhom svetovne vojne. Toda Evropa
— je bila gluha ...
Tako je prišla vojna, za vse presenetljiva. Vojna: to bi mogla biti kvečjemu kaka ekspedicija katere evropske velesile za upostavitev svojih svetih pravic proti kaki manjvredni rasi v Afriki ali Aziji. — Toda vojna: kot se podira s silnim truščem resničnost v Evropi — to je bilo vendar nemogoče. Pa bila je tedaj že tu in vihtela svoj krvavi bič nad Evropo.
Interesantne parole
In najbolj interesantno: Hipoma naj ne bi nobeden vstopil v vojno zaradi ma-terielnih vzrokov. Za vse je oila glavna parola morala in kultura. Naravno. Narodi se ne bore junaško, če se jim vzbudi sum, da gre tu za materialne stvari, kakor za premogovnike, kovinske rudnike, petrolejske vrelce... O tem so si finančni kapitalisti vsi popolnoma na jasnem. Tu mora iti za obrambo idealnih dobrin, če hočejo zbrati pogumno in junaško vojsko pod svojo zastavo. Križarska vojska je bolj privlačna kot pa roparska.
Za ideje se je torej šlo? Ali je bila sploh kaka vojna v zadnjem stoletju za kaj drugega kakor za mamon? čisti trgovski interesi, samo da obvladajo svetovni trg, so dali povod za žrtev tišočev in milijonov. Da, zato je bila vojna, zato so gorele vasi, zato je izbruhnilo divje sovraštvo med navidez krščanskimi narodi. Zato je prišla vojna: iz ateistično-materi-alističnega svetovnega nazora.
Nauki svetovne vojne brezplodni
In kaj smo se iz tega naučili? Vojska je prišla. Toda z njo pa ni prišlo nič višjega. Evropa je obtičala v ateizmu in materializmu. Svetovna vojna je bila zastonj!
Pet let je bilo 66 milijonov ljudi pod orožjem. Pet let je bilo 66 milijonov ljudi odtegnjenih produktivnemu delu! —
Zastonj ! !
Deset milijonov je moralo pustiti na bojišču življenje! —
Zastonj ! !
Nad 9.100 miljard Din so znašali »direktni« stroški Entante, nad 4.900 miljard Din stroški osrednjih velesil! —
Vse zastonj ! ! !
In k temu še »indirektni« izdatki, ki so znašali nad 4.500 miljard Din! —
| Zopet zastonj! !
Vsa vojna — zastonj ! !
Narodi se oborožujejo dalje
Kljub vsem razorožitvenim konferencam moramo pribiti jasno dejstvo, da se vsi narodi tako mrzlično oborožujejo kot še nikoli. Vse velike države delajo na to, fla polagoma pripravljajo vse svoje prebivalstvo za uporabo v vojni. Pod državnim vodstvom, n. pr. v Nemčiji, dobiva mladina že takoj, še pred vstopom v vojsko, po raznih športnih organizacijah vojaško vzgojo. Ves državni in gospodarski aparat, upravne oblasti, trgovina, vsa industrija se bo že v mirnem času mobilizirala za slučaj vojne. Velikanska je materialna priprava na vojno, ko grade ogromne mase bojnih ladij, tankov, oklop-nih voz, strelnega orožja in municije vsake vrste. Nimamo vojne za nami, bolje: med dvema vojnama se nahajamo ...
Evropa prežeta s sovražnimi elementi
Kljub vsem naporom za utrditev dobrih razmer in odnošajev med narodi, kakor se dogajajo na raznih gospodarskih kongresih in drugih lepih sestankih državnikov, nobeden ne more danes zatrditi: ustvarilo se je mirno ozračje, ki bo prineslo varnost za prihodnjost. Nasprotno: Evropa ni bila še nikoli prežeta s tako sovražnimi elementi kakor vprav danes. Zdi se, da je vse podkopano in napolnjeno s smodnikom in le čaka na prvo iskro. Prav kakor Damoklejev meč visi vojna nad narodi Evrope. Sicer je zaenkrat bojaželjnost tako rekoč še utrujena, toda opomogla si bo in takrat ne bo mogel Locarno in noben Genf in nobeno društvo narodov zadržati vojne. In tudi to je gotovo: Kakor hitro bosta le dve evropski velesili pričeli vojno, bodo druge brez na-daljnega rade ali nerade posegle v krvavi metež.
Konec vojne še ni prišel. Tega mnenja so vsi veliki državniki. Med dvema vojnama: to je vtis, ki se vsiljuje vsakemu, ki količkaj pregleda splošen položaj.
Ob dvanajsti un
Skrajni čas je: Evropa naj se zave!
Vedno bolj pritiskata Amerika in Azija v evropsko politiko. Sedaj stojimo še na početku tega razvoja; in vendar že čutimo te posledice v naših gospodarskih in političnih zadevah povsod. Kaj bo z Evropo, če bodo Združene države štele 300 milijonov ljudi, če ne bo Sev. Amerika kot pravi središčni kontinent med Evropo in Azijo, zvezana od obeh strani po morskih potih postala ključ do morja in prevzela vso svetovno trgovino v svoje roke, če bo Japonska kot velesila rumenega plemena mobilizirala brezštevilne militaristične in gospodarske moči vzhoda in napovedala konkurz industriji in evropski sili na morju, če se bo amerikanski Mon-roevi doktrini pridružila še azijatska!
In k temu se pa še pridruži okolnost, da boljševiki v Rusiji ne bodo zadovoljni samo z zmago doma, ampak bodo hoteli podjarmiti vso Evropo. Na sovjetskem kongresu v Moskvi aprila 1. 1927 je bilo jasno povedano: Ne smemo pozabiti naloge, katero je pred nas postavil razvoj zgodovine. Mi moramo vso Evropo pridobiti za boljševizem. —
Teh besed ne smemo jemati tja v en dan, ker boljševistična Rusija militarizem veliko bolj goji kot katerakoli druga država v Evropi. Vsako leto se izuri nad en milijon ruskih vojakov. Ruski vojni komisar je izrekel besede: »če izbruhne vojna, ne bo za nobenega človeka v Rusiji prišla nepričakovano. Ruski sovjetski človek bo rekel: Pripravljen sem!«
Proč z ateistično - materialističnim nazorom !
Zadnji čas je: Evropa naj se osvobodi ateistično materialističnega nazora!
Najsilnejše države se zlomijo in razpadejo, kakor hitro ateizem in materializem oropata narod vere in vesti. Zgodovina je dovolj jasna učiteljica. — Tudi če so dotične države militaristično močne, ne bodo ušle svoji usodi. Kar prihodnjost od narodov pričakuje, to so religiozne nravne ideje. Štiri tisočletja so že prešla, pa dogodki teh štirih tisočletij dovolj jasno dokazujejo: oltarni kamen je bil še vedno vogelni kamen, na katerem so se snovale države.
Platonove besede bodo veljale večno: Nobena država, ki nima za vladarja Boga, ampak le umrljivega človeka, ne bo našla rešitve iz nesreče in bede.
II. delavski prosvetni večer
posvečen našim izseljencem, se bo vršil
12. novembra ob 8 zvečer v dvorani Delavske zbornice
Spored:
1. Duma. (Odlomek.) Deklamacija. Oton Zupančič. — Tov. Franc Gajeta.
2. Naši izseljenci in stiki z domovino. Č. g. p. Kazimir Zakrajšek.
3. Naša emigracija v luči statistike. G. Fink, izseljeniški nadzornik.
4. Francija. (Skioptično predavanje.)
VSTOP PROST.
Vsi člani in prijatelji iskreno vabljeni. C. IC. D. - J. 5. Z.
Poročila z delavskih bojišč
Jugoslovanska strokovna zveza
Železničarski vestnik IZ OKROŽNIC
Kolkovanje urgenc.
Ministrstvo za finance, oddelek za davke je pojasnilo z dopisom št. 28323/111 z dne 24 aprila 1931, da se morajo vsi dopisi, s katerimi zahtevajo stranke rešitev svojih vlog in zahtevkov, ki so jih predložile državnim uradom, brez izjeme predpisano kolko-vati po tarifni postavki št. 1 zakona o taksah in pristojbinah.
■ Potemtakem je kolkovati tudi vse take urgence, ki se nanašajo na rešitev odškodninskih vlog za primanjkljaje in poškodbe robe, prekoračenja dostavnega roka ter preveč plačane vozarine in sicer ne glede na to, če je odškodninski zahtevek upravičen ali ne.
Namestitev pogodbenega zobozdravnika v Murski Soboti.
Po dopisu centralne uprave humanitarnih fondov v Beogradu C. U. štev. 1673/31 od 27. septembra 1931 je odobril gospod Minister saobračaja z odlokom štev. 1673/31 od mestitev dr. Olančnika Josipa za pogodbenega zobozdravnika boln. fonda v Murski Soboti.
Zobozdravnik dr. Glančnik Josip bo or-diniral za člane boln. fonda in njih svojce takoj po razglasitvi te objave med običajnimi ordinacijskimi urami za zobozdravlje-nje vsak delavnik razen nedelj in oblastno priznanih praznikov, ki padejo na ordinacij-ske dneve.
Postopek glede zobnega zdravljenja in zobotehniške oskrbe je isti, kot pri ostalih zdravnikih boln. fonda.
Tarifne cene, pri katerih plačajo člani boln. fonda za svojce 50% znesek odnosno celi znesek zase in za svojce direktno zobozdravniku dr. Glančniku, so navedene v razpisu štev. 137/1 H. F. 1928 od 18. okt. 1928.
Personalni premog trboveljski kockovec.
Počenši s 1. novembrom t. I. se bo do preklica izdajal osobju kot personalni premog mesto trboveljskega kosovca — trboveljski kockovec po ceni 218.50 Din za tono.
Banska taksa za kockovec znaša 7 Din za tono.
Velenjski premog se more še nadalje naročati po dosedanji ceni 114.50 Din.
Edinicam naročamo, da predlagajo zah-tevnice za personalni premog obr. Fe št. 2a mašinskemu odelenju samo v enem izvodu (matico).
Sestanek članstva »Prometne Zveze« v Bohinjski Bistrici.
Dne 18. oktobra t. 1. je skupina Bistrica-Boh. jezero priredila sestanek članstva »Prometne Zveze«, v glavnem seveda članstva svoje skupine. Sestanka se je udeležilo izredno lepo število članov, kar je znak solidarnosti in stanovske zavednosti kljub današnjim težkim časom. Je pa to tudi priznanje skupini Bistrica-Boh. jezero za njeno neumorno delavnost.
Sestanek se je vršil v smislu želj, ki so bile izražene na občnem zboru marca meseca t. 1., da se članstvo tudi med letom večkrat sestane v svrho razgovorov o svojih stanovskih zadevah in v svrho medsebojnega spoznavanja. Kot delegat osrednjega odbora se je udeležil sestanka tovariš predsednik VI. Vajda. V kratkih besedah je pojasnil delovanje organizacije, stavbene zadruge »Železniška družina« in nabavljalne zadruge. Opozoril je članstvo na gospodinjski tečaj te zadruge, kjer je prilika, da se hčere naših
železničarjev izpopolnijo oziroma pripravijo za svoj gospodinjski poklic.
Glede stanovskega položaja je pojasnil, da ni posebno rožnat, da pa je to jiosledica jx>vojnih razmer, ki ne tare samo naš stan, ampak so po gosj>odarski krizi prizadeti več ali manj vsi stanovi po vseh državah in ne samo pri nas. Pozval je torej članstvo k strpnosti in požrtvovalnemu delu za skupnost naše prelepe inlade domovine, ker bo le ob skupnem sodelovanju vseh stanov mogoče prebresti čim prej te žalostne čase.
Nato je tov. predsednik skupine očrtal v nekaj potezah polletno delovanje podružnice, ki je bilo zelo živahno. To izpričuje živahna korespondenca. Z zahvalo za dosedanje zaupanje je pozval članstvo, naj vztraja v tem, ker le v skupnosti in v zajemni pomoči bo dobilo moralno oporo, ki jo v teh težkih časih tako nujno potrebuje, vabil je tudi članstvo naj se udeleži odborovih sej, kjer ima vsak dostop in se lahko na lastne oči prepriča o delu svojega odbora, da ga bo znal jx>-tem tudi pravilno ceniti.
Med raznoterostmi se je razvil tovariški razgovor o tem in onem, na kar je tov. predsednik zaključil lepo uspeli sestanek.
K temu bi mi dodali; Samo tako vztrajno naprej in srečna bodočnost nam je zasigu-
Postavitev uradniških pripravnikov in napredovanje.
Glavna kontrola je na splošni seji dne 22. maja 1931 izdala odločbo, da se postavitev uradniških pripravnikov v odgovarjajočo položajno skupino oziroma za uradnika ne more smatrati kot napredovanje, ampak kot postavitev. Zato ima tak novopostavljeni uradnik X., IX. ozir. VIII. polož. skupine pravico do novih prejemkov od prvega dne prihodnjega meseca po uveljavljenju rešenja o postavitvi.
Za te torej ne veljajo določbe § 252. novega zakona, po katerem teko povišani prejemki šele čez eno leto po napredovanju.
Razporeditev po § 242. novega zakona.
Kakor smo svoj čas poročali, se pri splošni razporeditvi osobja po novem zakonu niso upoštevale določbe § 242. zakona, ker se je hotelo, da se to izvrši s posebnim rešenjem za vsakega prizadetega uslužbenca. G. minister za promet je sedaj odredil, da se te razporeditve izvrše v čim krajšem času.
Po § 242. zakona se strojevodje, vlakovni pregledniki, vlakovodje, nadzorniki gradbene službe in električnih naprav ter poslovodje, ki sicer nimajo dovoljne šolske izobrazbe za uradniško zvanje, pa imajo 5 let neprekinjene dobre službe in so strokovno sposobni, razporedijo v X. polož. skupltio.
Za starejše zvaničnike I. kategorije to nima posebnega pomena, ker bi dobivali kot uradniki X. polož. skupine manjše prejemke kot zvaničniki I. kategorije.
Važni pojasnili glavne kontrole.
Glavna kontrola je izdala dve važni pojasnili, in sicer:
1. da se uslužbencem, ki so si pridobili pravico do napredovanja v višjo stopnjo osnovne plače s 1. januarjem 1931 ali s prejšnjim terminom, pa ta napredovanja niso oila izvršena, tako napredovanje naknadno prizna in pošlje podatke glavni kontroli na oceno*
2. da se uradnikom II. kategorije, ki so se zatekli na dan uveljavljenja novega zakona v II. b) oziroma J. b) skupini, računa nadaljnje napredovanje od 1. julija 1931 kot
dneva zadnjega napredovanja. Onim pa, ki so se zatekli v II. a) oziroma v I. a) skupini, se pa računa nadaljnje napredovanje od dne, ko so v to skupino napredovali.
Računanje službe od’ 18. leta starosti.
Po prejšnjem zakonu o drž. prometnem osebju se je štela za pokojnino le služba po 21. letu starosti, po novem zakonu se pa šteje že od 18. leta. Nekateri si sedaj niso na jasnem, kaj naj store, da se jim prizna za pokojnino tudi služba pred 21. letom starosti, posebno oni, ki so plačevali prispevke za provizijski oziroma pokojninski sklad.
Kateri čas se šteje za pokojnino uslužbencem državnih prometnih ustanov, ki so bili v službi pred 1. novembrom 1923, je določeno v § 258. novega zakona o drž. prom. osebju. V tem paragrafu ni omenjena nikjer delavska služba in pa čas članstva pri pro-vizijskih oziroma pokojninskih skladih.
O	delavski službi sino jjoročali že v zadnji številki. Ta se za enkrat v nobenem primeru ne priznava za pokojnino. Isto je tudi s članstvom pri proviz. ozir. pokojninskem skladu. Ce je bil kdo član kakega sklada za starostno zavarovanje, si samo s tem še ni pridobil pravice, da se mu ta čas priznava po novem zakonu za pokojnino. Le če je bil v tem času nameščen uslužbenec ali pripravnik (pri bivši drž. železnici »pomožni« uslužbenec) in če je bil [>otem neposredno" nameščen kot uslužr beneo z letno plačo, se šteje taka služba za pokojnino. S tem hočemo reči, da se je treba v prvi vrsti prepričati, za kakšno službo gre.
Sedaj nastane vprašanje, kaj storiti, da se služba pred 21. letom starosti zagotovi za pokojnino. To nam pa pojasni § 261. novega zakona o drž. prometnem osebju.
§ 261. pravi, da je treba v štirih mesecih od dne, ko stopi, novi zakon v veljavo, predložiti po neposrednem starešini v izvirniku ali v overovljenem, prepisu ravnateljstvu vse one listine, s katerimi želijo popolniti podatke uslužbenskega lista glede priznanja časa, dosluženega preden stopi ta zakon v veljavo, ki se po novem zakonu priznava za pokojnino.
Rudarji
Trbovlje:
Kriza traja še vedno. Delavstvo praznuje kar po štiri dni v tednu in to v dobi. ki spada med sezonski čas.
Strokovna skupina rudarjev bo imela svoj članski sestanek v soboto ob 5. popoldan v prostorih tajništva. Poroča rudarski tajnik tov. Lešnik o nastalem rudarskem položaju in potrebi strokovne organizacije.
Vse članstvo strokovne skupine opozarjamo, da poravna zaostalo članarino. Clan ne sme poznati organicacije samo v bolezni, ko dobi od nje podporo, ampak vedno. Organizacija ni avtomat, ampak borba za obstanek delavčeve eksistence. Torej ne samo koristi, ampak tudi dolžnosti! — Odbor.
Odbor skupine bo, kakor vsako zimo, uvedel tudi letos strok, predavanja. Vse članstvo že sedaj opozarjamo, da javijo pri odboru, kaka snov jim je bolj prikladna. Ko dobi odbor ta sporočila, pričnemo s predavanji po večerih. Največ po eno uro in to v tajniških prostorih.
Lesno delavstvo.
Gračnica. Tudi naši tovarni ni prizanesla gospodarska kriza. Prej smo delali v dveh izmenah. Radi pomanjkanja naročil, še bolj radi nenadnega padca funta, je vodstvo upe-Ijalo samo en šiht. Radi tega morajo nekateri tovariši izmenoma praznovati. Iz socialnega ozira je to pravično in pošteno, ker
Bata
(Dalje.)
Produkcijski nažrt
Na podlagi takih kompromisov sestavijo produkcijski načrt, ki mora hiti tak, da so obrati stalno zaposleni in da je izgotovljeno blago že vnaprej prodano.
BaCa določi prodajno ceno na podlagi produkcijskih stroškov, katere ugotovi s pomočjo podatkov, ki so mu jih dali voditelji obratov in razpečevalnic. Ko so enkrat cene — produkcijske in prodajne — določene, se med sezono ne izpremene. Vse mora biti točno. Nakupovalni oddelek mora dobaviti ma-terijal v zadostni množini in po v začetku sezone ugotovljeni ceni. Oddelek, ki je odgovoren za izdelovanje blaga, nosi tudi riziko, če se je ura-čunil.
Seznam sprejetih modelov predajo trem posebnim delavnicam^ v katerih so zaposleni najsposobnejši delavci. V teh delavnicah pripravijo obrazce spodnjih in zgornjih delov čevlja in sicer za vsako veliikost posebej; določijo obliko in barvo. Z eno besedo: Vse podrobnosti, ki so potrebne pri fabrikaciji, določijo že vnaprej.
Centralna, služba.
Produkcijski program določijo za eno sezono, to je za 6 mesecev. Ko je
torej ta program izdelan, pridejo na vrsto delavnice. Tem izroče naročila, da izgotovijo čevlje. Da je red, razobesijo v vsaki delavnici seznam naročil, iz katerih je razvidno število in vrsta čevljev. Ta seznam izroče pa tudi oddelku za prodajo, da more ugotoviti višino produkcije in da more nadaljna naročila ali sprejeti ali pa odkloniti.
Poseben oddelek — centralna služba skrbi, da se ta produkcijski načrt točno izvršuje. Kajti pri podjetju, v katerem posega en oddelek v drugega, hi imel vsak nered težke posledice za tovarno. Da se to ne pripeti, je naloga centralne službe. Ta pazi, da so dostavljene delavnicam pravočasno in v zadostni količini surovine, da prično z izr delavo čevljev na določeni dan in da odpošljejo izdelke v določenem času. Ako je zastanek, nosi odgovornost do-tični oddelek.
Kontrola nad kvaliteto blaga.
Ker igra v Bafovi tovarni pri izdelovanju čevljev čas veliko vlogo, niso izključene pomote ali zlorabe. Zato je vpeljana kontrola nad kvaliteto blaga. To kontrolo vršijo na tri načine.
Prvo in najučinkovitejšo vršijo delavnice same. Vsak vodja delavnice je odgovoren za blago, ki ga odda drugemu oddelku. Zato odkloni vsak oddelek blago, ki bi pomenilo za njega izgubo. Vsaka napaka pa, čije posledica je za-
ne gre, da bi bila ena partija stalno zaposlena, druga pa stalno brez dela. Sicer so pa vsi sprejeli to odredbo tako, kakor se spodobi disciplinirani organizaciji in pa zvestim ter poštenim tovarišem.
Vodstvo je tudi nameravalo znižati nekaterim tovarišem in tovarišicam plače za približno 30%. Na jx>sredovanje organizacije in zastopnika Delavske zbornice se je ves spor uredil sporazumnim potem. Plače so se znižale le za 10%. S tem je bilo tudi odstranjeno splošno vznemirjenje, ki ni nikjer koristno. Tudi v naši tovarni ne. Prij>omniti moramo, da je pri vsem tem glavna zasluga organizacije. Brez nje bi bii položaj še slabši.
Viničarji
Fram. Pravice in dolžnosti med viničarji in vinogradniki v smislu določil viničarskega reda se pri nas še niso uredile. Vinogradniki hočejo delati jx> svoje. Pred vsem delajo kisle obraze nad viničarji, kateri so postali starejši in na pol onemogli. Tako je vinogradnik g. Scherbaum iz Maribora zdaj naenkrat odpovedal službo neki tukajšnji viničarki z zahtevo, da se izseli do 11. novembra. Vzroka, pred vsem zakonitega, ni nobenega. Da je viničarka vdova ostala samo s svojimi hčerami, to ve vsak že leto dni in zato tudi pred 15. avgustom, ko je tako rekoč zakoniti odpovedni čas službe. Tako postopanje z viničarji je krivično in protizakonito. Viničarju more gosjx>dar odpovedati službo le tedaj, če je storil pre-greške po § 20. viničarskega reda in da je tako odpoved predhodno f>otrdila viničarska komisija. Da bo prizadeta viničarka ostala na dosedanjem svojem mestu, bo poskrbela naša»Strokovna zveza viničarjev«. G. Scher-baumu pa svetujemo, da prouči viničarski red in da se naj po njem ravna, predvsem kar se tiče službenih odpovedi. Naši viničarji pa vsi do zadnjega v strokovno organizacijo in po njej v borbo za naše zakonite pravice, za izvajanje viničarskega reda. Živela fibrba! — Framčan.
Velika Nedelja. Najhujše razmere za viničarje so gotovo pri nas. Tukaj še obstoji lista najbolj krivična navada vinogradnikov, kmelov, da mora viničar delati za stanovanje, čeprav določa § 6. viničarskega reda da gre viničarju prosto stanovanje. Smo krivi takim razmeram pač sami, ker se do nedavno nismo organizirali in svojih pravic tako rekoč nikjer uveljavljali. Huda borba nas čaka samo že za prosto stanovanje, kaj še potem druge pravice, razen le one: Delaj in molči! Tudi naša organizacija jim je silen trn v peti. Vse to dokazuje naslednji slučaj. Tov. Hanžič Martin, predsednik skupine, je sestavil pismen predlog viničarske komisije. Šlo je za zahtevo prostega stanovanja, ker je imenovani moral dajati letno 48 težakov samo
zato, da je bival v bajti. Ko je predložil to
svojemu županu in ga prosil, da naj skliče viničarsko komisijo, ga je župan osorno zavirnil: Viničarske komisije ne trpim, zato je ne skličem. Zupan je zato na občini da dela red. Kaj mislite viničarji, da vas bomo imeli zastonj v kočah? Rajši pustimo vse koče podreti, kakor da bi jih vam dajali brezplačno. Ko se je zanimal še za obstoj »Strokovne zveze viničarjev« pri Veliki Nedelji in pa kdo bi predlog za to komisijo spisal, je dejal: »To ste sami prokleti bolj-ševiki«. Tako župan in mož, ki se drži silno katoliškega. Seveda ima tudi sam dva viničarja. Zadevo je sedaj prevzela v rešitev centrala S. Z. V. v Ljutomeru, katera je ponovno poslala dotičnemu županu piredlog za razpravo viničarske komisije, dodatno še dopis, ako g. župan tudi sedaj ne bi maral sklicati te komisije, da bo storila vse potrebne korake na višjo oblast. — Viničarski
vrnitev čevljev, gre v breme delavnici, ki je oddala izgotovljene čevlje.
Poleg te kontrole, ki je tako rekoč čisto avtomatična, je postavil Bafa sam še posebne nadzornike v delavnicah, ki imajo samo to nalogo, da pregledajo vsak par čevljev in da ga zavrnejo, če opazijo le najmanjšo napako. Taki čevlji dobe poseben znak in jih prodajajo od 10 do 20% cenejše v breme delavnice, ki jih je izročila.
Zadnjo kontrolo izvrši pa Bafa sam.
V	njegovo delavnico prine9o avtomatično zaboje po 20 parov čevljev. Eden izmed nadzornikov odpre pred Bafom zaboj. Sicer ne preiskuje vsakega para čevljev, mogoče komaj vsaki stoti par. Toda tega zelo natančno. Ce odkrijejo le najmanjšo hibo, odpro vse zaboje in preiščejo vsak par posebej. Odpošilja-tev zadržijo, oddelek, ki je blago oddal, je obremenjen za nastalo škodo.
Poleg kontrole nad kvaliteto čevljev je Bafa ustanovil tudi kontrolo nad produkcijskimi stroški. Na to polaga Bafa veliko važnost, ker so prodajne cene zelo nizke in določene le za dobo šestih mesecev. Zaradi tega mora Bafa natanko poznati nihanje produkcijskih stroškov.
B&fov motto — štediti.
Knjigovodski sistem obrata temelji v vsakem oddelku, v vsaki delavnici in v vsaki podružnici na tedenskem obračunavanju. Centralna služba more to-
rej zelo lahko ugotoviti vsaki čas približne produkcijske stroške in sicer prave produkcijske stroške, kakor tudi druge izdatke: davki, plače itd. Ta način knjigovodstva omogoča Bafi, da določi prodajne cene, med tem ko vknjiži vsaki delavnici na njo odpadajoči del stroškov in zaslužka. Na tej podlagi more tudi ugotoviti, ako se zvišajo izdatki preko normalne mere, kje obrat ne funkcijonira. Končno more, četudi niso izdatki višji, ugotoviti, kje in na kakšen način so prihranki mogoči.
Kajti Bafa ne miruje, kljub temu, da je bil produkcijski program izgotovljen in razdeljen. Vedno raziskuje, kako bi mogel znižati produkcijske stroške in zvišati predajo blaga. Vse to poveča namreč dobiček.
Najvažnejši del pri produkcijskih stroških tvorijo surovine in sicer 80%, 20% odpade pa na plače in ostale izdatke. Zaradi tega je jasno, kako veliko važnost pomeni za Bafovo tovarno, da redno posluje nakupovalni oddelek.
Bafa zavrača načeloma vmesno trgovino. Kože kupi v Južni Ameriki, premog v Gornji Sleziji, tekstilno blago v ! tovarnah, les v Karpatih itd. Vse kupi j potom vzorca. Na podlagi vzorca določi | tudi ceno. Nakupovalni oddelek ima le nalogo, da izbere bolj.še pogoje. Zato pa je tudi deležen prihrankov.
Nakupovalni oddelek ima pa še eno dolžnost. Ne sme prej kupiti, dokler ne
red se mora izvajati tudi v županiji Velike Nedelje. Bomo videli in poročali.
Sv. Jakob v Slov. gor. Na praznik Vseh svetnikov se je ob 8. vršila viničarska komisija, katero je zahteval tov. Dajčman Jožef.
Gospodar mu za leto 1931 ni hotel dati pogojenih 10 vrst koruze. Do pravičnega sporazuma ni moglo priti, zato se bo zadeva izročila pristojnemu sodišču^ Zastopnik viničarja pri komisiji je bil tov. P. Rozman.
Doma in po svetu
Goriški nadškof dr. Frančišek Sedej
je podal ostavko na svoje škofovsko dostojanstvo. Nadškof je bil vseskozi odločen Slovenec in zvest služabnik cerkve. Gotovo bo imenovan na njegovo mesto Slovenec in ne kak Italijan.
Francoski socialist Leon Blum se mudi v Beogradu, da prouči sedanji položaj delavstva v Jugoslaviji. Voditelj ene največjih francoskih strank ima gotovo kako posebno poslanstvo.
Vojaški zakon je s posebnim zakonom izpremenjen. Določa skrajšane roke za Sokole.
Italijanski fašisti so začeli obsojati kapitalizem. Vendar ga ne nameravajo čisto odpraviti, ampak hočejo odstraniti samo njega »izrodke«. — Italijanski zunanji minister Grandi je šel v Ameriko, da bi se morda vendarle dalo dobiti posojilo.
Papež je pisal češki duhovščini pismo, v katerem se zavzema za svojega nuncija in pohvali češkoslovaške škofe in duhovščino za varstvo cerkvene discipline. Med drugim pravi: »Obsipamo vas z zasluženo hvalo, ker ste sočuvstvo-vali z našo bolečino, ki smo jo občutili pred kratkim radi obrekovanja in napadov na našega legata, kar so si izmislili zlohoteči ljudje, med katerimi ni manjkalo tudi nekaterih — duhovnikov.«
Upor na Cipru traja še vedno. V Grčiji so priredili žalne svečanosti za padlimi žrtvami.
Med Rusijo in Turčijo so bile ob priliki obiska Litvinova v Angori podaljšane vse pogodbe, ki bi imele poteči.
Švica si je izvolila nov parlament. Število poslancev so znižali od 198 na 187. Poslancev imajo: liberalci 52, krščanski socialci 44, socialisti 49, kmetje, obrtniki in meščani 30, komunisti 3, ostale stranke 10. Politične razmere v Švici so ustaljene in tudi te volitve jih niso
nič spremenile.
Zagrebška »Mina je znižala s 1. novembrom plače vsem uslužbencem za 7 odstotkov, s 1. januarjem pa se bodo znižale plače še za 15 odstotkov. Nobeno izpraznjeno mesto se leta 1932 ne ho nanovo zasedlo.
Novi sodni zakon. Te dni so izšli zakoni, s katerimi se spreminja sedanji kazenski zakonik, zakon o kazen-
Negovanje lepote na medecinsko-koz-metični podlagi, to je nova smer, ki je zares dobra, če se za to uporabljajo pripomočki, katerim z medicinske strani ni prigovora, kot so: Fellerjeva Elza-pomada za zaščito kože in Fellerjeva Elza-pomada za rast las. Za v naprej poslanih 40 Din 2 lončka brez daljnih stroškov pri lekarnarju Evgen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 349, Savska Ban.
prično s fabrikacijo. Bafa računa z obresti. Zato morajo biti zaloge le tolike, ki zadoščajo' za reden obrat.
Da bi delavnice varčevale s surovinami, je uvedel Bata premijski sistem. Cim večji so prihranki, tem večje nagrade.
Da je Bafa znižal splošne stroške iz-vzemši surovine na 20%, se mora zahvaliti strojem. V čevljarski obrti poznamo malo strojev, ki bi delovali popolnoma avtomatično. Bafa se je trudil in se še vedno trudi, da bi iznašel nove stroje ali stare izboljšal. Po poklicu čevljar je hkrati iznajditelj in mehanikar.
Bafa se je trudil, da bi uvedel v svojih obratih tehnično organizacijo. To se mu je posrečilo, zlasti v oddelkih, ki dogotavljajo blago. Vsak tak oddelek more dnevno oddati 2000 parov čevljev. V vse obrate je uvedel tako zvan sistem »des laufenden Bandes«. Pri takem delovnem tempu mora vse točno delovati. Zato so v vsaki delavnici rezerve na strojih in ljudeh. Vsako napako pri strojih takoj popravijo. Mojstri v delavnicah imajo najvažnejšo nalogo v tem, da gre delo točno naprej. To je pa nemogoče, če ni enodušnosti v delavstvu samem. Tudi to je Bafa predvideval, da mora za svoj sistem zainteresirati' delavstvo. Ravno radi tega je uvedel tudi samostojne delavnice.
C i „ Delavsko P'
skem postopanju, zakon o izvrševanju kazni na prostosti in tiskovni zakon. Sprememba je zlasti v tem, da so se mnoge kazni zmanjšale in jih bodo odslej izrekala okrajna sodišča. Spremembe bodo stopile v veljavo 21. novembra.
Anglija jo 27. oktobra volila. Izid volitev prav za prav ne more presenetiti. Dobili so: konservativci 11 milijonov 891.438 glasov (v oklepajih številke od volitev 1. 1929) in 472 poslancev (8 milijonov 600.000 glasov, 280 poslancev); delavska stranka 6,642.230 glasov in 48 poslancev (8,300.000 glasov, 287 posl.); liberalci 2,100.183 glasov in 65 poslancev (5,300,000 glasov, 58 poslancev). Te številke povedo vse: 1. angleški volilni red je svojevrsten in daje večinski stranki ogromno premoč v parlamentu.
2.	Delavsko stranko je volilo samo zavedno, to je strokovno organizirano delavstvo, vsa ostala navlaka je šla obenem z lordi h konservativcem. Stranka je v svojem jedru zdrava. 3. Liberalci so silno poraženi in splošno je mišljenje, da je liberalna stranka zadnjikrat kandidirala. — Narodna vlada, ki jo sestavljajo odpadnik MacDonald, konservativci in večina liberalcev, ima od 615 poslancev — 550. Do prihodnjih volitev bodo sedaj neomejeno vladali konservativci s svojo nazadnjaško politiko, od katere angleški proletarijat ne more pričakovati nič dobrega, kajti to je stranka kapitalistov, ki so stalno minirali delavsko vlado, ki je šla od kompromisa do kompromisa in tako zatajila postopoma ves svoj program. Padec funta je bila zadnja ataka kapitala na delavsko stranko. Kapital je zaenkrat zmagal. Toda bilo bi proti vsem prvobitnim življenjskim zakonom, če bi se pustil angleški proletarijat, ki je vendar večina angleškega naroda, vladati od nekaj tisoč kapitalistov. Ta poraz je bil delavski stranki potreben. Če je ta stranka angleškemu proletarijatu res življenjska nuja, se bo v tem času razčistila in odgnala ves balast, bo postala res čisto delavska, spopolnila svojo organizacijo, organizirala svoj tisk itd. in se usposobila za nov polet. — Volilni izid bo gotovo vplival tudi na angleško zunanjo politiko. Konservativci so že od nekdaj prijatelji Francije, pa hudo nasprotni Ameriki in precej tudi Nemčiji. — Sprememba bo tudi v gospodarski in finančni politiki. Pričakujejo, da bodo konservativci čimpreje uvedli visoke zaščitne carine.
V Nemčiji se pripravlja sprememba vlade, z vstopom fašistov v vlado. Pogajanja so v polnem teku. Kljub temu se njihove oborožene čete še vedno pretepajo. Zadnjič so razsajale v Braun-schweigu. Več delavcev je bilo ubitih.
Življenje delavske družine
Od Delavske zbornice smo prejeli zanimivo statistično študijo o življenju in zaslužku delavca iz večjega mesta v južnem delu naše države. Študija je zelo poučna. Zato jo v izvlečku objavljamo.
V Ameriki, kjer je kapitalizem dosegel vrhunec svojega ustvarjanja, se smatra danes za zložin, zniževati delavske plače. Interes celokupnega ameriškega naroda je, da se vsled gospodarske moči njene trgovine obdržijo plače na sedanji višini. Pri nas zahteva po primernih za eksistenco mogočih plač nikakor ne more prodreti in se uveljaviti.
Da je pri nas v poljedelstvu in industriji kriza še bolj občutna, je vzrok tudi ta, ker je položaj našega delavstva do skrajnosti obupen. Delavec se mora pri nakupu svojih življenjskih potrebščin omejiti do' skrajnosti in tedaj ostajajo proizvodi na trgih nepokupljeni, kar rodi samo novo brezposelnost.
Podatki, ki slede, bodo pokazali konzumno moč našega delavstva. Na drugi strani pa bodo pokazali, s kom in na kakšen način se naše delavstvo hrani. Skratka, kako gospodari s svojim skromnim zaslužkom.
Podatki so dobljeni iz točno vodenega dnevnika kvalificiranega delavca. Naj-
važnejši izdatek za delavca je izdatek za hrano. Družina tega delavca, mož, žena in dva otroka pod devet let starosti, izda od svojih skupnih letnih dohodkov 8640 Dinarjev za hrano 5049 Din; za stanovanje od sobe in kuhinje, ki so jo delili z drugimi, 1800 Din; za razsvetljavo 144 Din; za kurjavo 500 Din, za perilo, obleko, milo, zavarovanje, davek, ku-luk in ostalo pa 1147 Din.
Največji izdatek je tedaj za hrano in sicer 58.1%. Od tega gre pa največji odstotek za suhi kruh. Za celo leto je tedaj ta družina porabila hrane:
	Din	%
meso	546.—	11.1
kruh	1267.—	25.3
mleko	547.—	10.8
mast	252.—	5.—
sir	30.—	0.4
jajca	40.—	0.8
krompir	86.—	1.7
zelenjava	121.—	2.4
sadje	35.—	0.7
sladkor	144.—	2.8
moka, fižol, riž	232.—	4.6
kava, čaj	61.—	1.2
alkoholne pijače	936.—	18.5
brezalkolone pijače	50.—	0.1
tobak	662.—	13.4
razno	60.—	1.2
Skupaj	5.049.—	100.—
Zelo neznatni so izdatki za mast, jajca in sladkor. Sorazmerno pa delavec mnogo kadi in zapije. Iz teh številk se mora napraviti zaključek, v kako skromnih mejah se luksuzni konsum mase, našega delavstva nahaja. Pripomniti je tudi to, da je bil ta delavec celo leto zaposlen.
Zanimiva je statistična ugotovitev dnevne potrošnje te družine, ki je znašala: 109 gramov mesa, 1131 g kruha in moke, 116 g krompirja, 0.5 1 mleka. Vsa družina porabi dnevno 33 gramov masti, štiri osebe si delijo pol litra mleka, vsak deveti dan porabijo eno jajce in 33 gramov sladkorja.
Gotovo je, da izdatki vseh delavcev niso enaki. Ravnajo se pač po dohodkih, ki so precej različni. Sicer pa, kolikor ima kateri večje dohodke, je temu primerno večja tudi njegova družina. Iz teh podatkov se jasno zrcali, da živijo naši. delavci in njihove družine daleč pod življenjskimi prilikami.
Pravo sliko dobimo, kadar vzamemo v račun izdatke za odrasle. Običajno se jemlje za otroke izpod devet let polovico potrošnje odraslega človeka. Za otroke od 10 do 14 let se jemlje tri četr-
Filip Križnik:
tine, za ženo pa devet desetin potrošnje odraslega človeka. Iz teh računov ugotovimo, da izda dnevno delavec za svojo prehrano 3.46 Din, a za pijačo in tobak pa 7.82 Din.
Radi pomanjkanja potrebnih podatkov nam ni mogoče pokazati, kako bi rastlo blagostanje, oziroma kako bi se stopnjevala življenjska potrošnja delavstva, ako bi imeli večje plače. Zato se moramo poslužiti statistike nemškega delavstva, da se ta razlika pokaže. Po uradni statistiki znašajo dohodki nemškega delavca z družino povprečno 3325 RM, to je 43.225 Din letno. Od tega zneska porabi nemški delavec za življenjske potrebščine 1500 RM ali 19.500 Din. Ako porazdelimo potrošnjo za prehrano po količinah nemškega in našega delavca, dobimo sledečo zelo značilno sliko:
Letna poraba:
Meso in mesni izdelki kg
kruh kg
mleko litrov
maslo kg
mast kg
jajca komadov
zelenjava kg
krompir kg
sadje kg
sladkor kg
moka, riž, fižol itd. kg kava, čaj, čokolada pivo litrov vino litrov žganje litrov
cer: mož, žena in dva otroka izpod devetih let starosti.
Za narodno gospodarstvo je važno to, da si delavec z večjimi dohodki kupuje tudi boljše življenjske potrebščine. Ne samo to, da se z večjimi dohodki poveča delavčeva aktivnost, marveč se bo z večjimi dohodki delavca povečala tudi rentabilnost kmetijskih izdelkov.
Iz tega moremo sklepati, da življenje in prehrana našega delavca ni taka, da bi mu nudila dovoljno sposobnost za duševno in telesno delo.
Naše delavstvo bo moglo svojo delavnost povečati samo tedaj, kadar bo s svojimi plačami moglo primerno izhajati. Kadar se bo moglo dovolj hraniti, plačati stanovanje, obleko, kakor ima to delavec v drugih državah, kjer si je s močnimi delavskimi strokovnimi organizacijami dvignil svoje plače. Delavske plače morajo biti urejene tako, da živi tudi delavec človeka primerno in dostojno življenje.
nemški	naš
delavec:	
! 60	39
209	365
169	182
10.1	
11.2	18
227	40
48.6	41
150	43
51.6	9
17.7	12
24.6	77
7.9	1.2
53.3	21
8.1	78
1.1	5.7’
a družine, in si-	
Delavec
naj postane solastnik podetfa
Moderna tehnika in vsak dan večji izumi so delavstvu na eni strani olaj- j šali preobteženo delo, na drugi strani pa eno tretjino proletarijata vrgli v bedo in pomanjkanje. Stroj, ki proizvaja danes več, nego je preje sto ali tisoč delavčevih rok, bi lahko pocenil blago najmanj za 50%. Torej če stroj ustvarja več, nego je zmožna fizična sila delavstva, bi moralo biti to v blagor sploš-nosti, ne pa le poedincev. Stroj sta kupila delavec in podjetnik, 'rtirej je last obeh, ne samo podjetnika, ki dostikrat pozna stroj samo po izdelani risbi. — Hitrejši dobiček, ki ga dela stroj, mora biti istotako last delavca in podjetnika, ker sta drug drugemu pripomogla z racionalizacijo podjetja do uspešnejše produkcije. Ce pa hoče imeti večji in hitrejši dobiček samo podjetnik, je to krivično in delavstvo je oni razred, ki se bori za dobrine svojega lastnega dela. Ta borba, med podjetnikom in proletariatom bo obstojala toliko časa, dokler ne bosta oba pri dobičku sorazmerno udeležena.
Ali pa ima kdo od tega neprestanega boja dobiček? Trdim, da ne! Mislil si bo podjetnik: »Jaz, ako spravim ves dobiček.« To drži morda trenotno, ne pa trajno. Kajti ako kdo ne dobi tega, kar mu pritiče, navadno zasovraži do-tičnega, ki mu dela krivico. Je nezadovoljen, svojo uteho najde le, če je njegov nasprotnik ponižan. Tak boj je gotovo škodljiv. Boj v družbi še celo. Ravno ta boj dela vedno večji prepad med človeštvo in ga deli v dva razreda: Razred posedujočih in razred nemaničev.
Če pa bi bilo vse človeštvo na zemeljskih dobrinah enako udeleženo, bi
i	ti razredi sainoposebi odpadli in s tem
ti neprestani boji v družbi. To bi bilo v korist vseh. Kajti v gospodarstvu smo drug drugemu potrebni. Potreben je delavec, inžener, ravnatelj, profesor in drugi, potreben je tudi kapital. Kapital po svoji vrednosti pa je danes nepravično razdeljen, spravlja ga vedno le oni, ki ga ne ustvarja in ravno v tem boj tistega, ki ga proizvaja.
Potrebno je, da kapitalistični družabni red uvidi, da je koristno tudi za njega, da bi bil soudeležen pri podjetja tudi delavec. Ako bi postal nekak delničar v podjetju, bi dobil vpogled v vse gospodarske tezkoče. Plačo bi zahteval radi tega toliko, kolikoršno bi zmogla sila podjetja. Varčevanje in izraba delovne sile bi istotako imela večji smisel za delavca. Kajti delavec bi načel v delu resnično uteho in veselje, ker bi vedel, da mu ustvarja delo mpžnost eksistence in svobodo. V takem slučaju bi se delavec z veseljem posvetil nadaljnji umski izobrazbi, ker bi vedel, da ne more podjetje napredovati brez izobrazbe. Izobrazba bi bila nujna tudi radi vod~ stva podjetja samega.
Od take ureditve gospodarstva bi imela dobiček tudi država sama. Računajmo, koliko izdajo danes države in javne korporacije v zaščito socijalnih dobrin delavstva. Velik del teh izdatkov bi odpadel, ker bi se omejila brezposelnost in ker bi bilo delavstvo bolje preskrbljeno za starost in onemoglost
Ne pozabite, da se vrši 12. okt. ob 8. zvečer II. delavski prosvetni večer, ki bo posvečen našim tovarišem, ki so morali na tuje. Pridite vsi, da bomo ta večer preživeli v spominu na te trpine in v duhu preživeli z njimi vsaj en večer.
Pismo uredniku
Ze enkrat pomladi je prinesla »Del. Pravica« vest, da bo na važna vprašanja 'Odgovarjala. Zato podpisani vprašani bledeče: Tukaj v Framu je 8. septembra t. 1. umrla na jetiki neka šivilja, 'ki je šele pred dobrim 1 in pol. letom končala učno dobo. Kot taka je bila cela *§ leta zavarovana za slučaj bolezni in Nezgode pri OUZD. Ležala je že nekako ■f) mesecev pred smrtjo. Ker sem opazil, je pri hiši velika revščina, seu vprašal, če se je dekle kdaj javilo bolno pri "iiradovem zdravniku. Svojci so povedali, da se je lani meseca maja. Čutila ‘Je baje ob strani prsi bolečine. Zdravnik pa je izjavil, da je bolj zdrava kot *ttn in ji je sam skuhal neki janežev čaj ter jo je iz staleža odpustil. Ona pa je naprej hirala ter, kakor se je pozneje izkazalo, na tuberkulozi umrla. Smatram, da je zdravnik zakrivil veliko površnost, ker je ni natančno preiskal in uvedel smotreno zdravljenje. Ko so svojci ugotovili,, da je jetična, so jo prijavili protituberkulozni ligi v Mariboru. Tam so pa zdravniki izjavili, da ni za njo več druge rešitve kot smrt. Tej je tudi faktično podlegla. Prosim pojasnila, ali je OUZD primorana plačati pogrebnino ali ne in kakim potom se pravica do iste doseže.
-	Prav je, da se obravnava tak slučaj javno. Če morejo dotični svojci dokazati, da je uradov zdravnik v resnici ta-ik» postopal z umrlo, potem naj vse to -javijo s pričami Jugosl. strokovni zvezi, Jei bo uvedla primerne korake. Taki zdravniki ne bi spadali v socialno zava-jrovanje.
sj Kar se pa tiče dajatev in pogrebnike, je stvar taka: Vedeti moramo, če je ibila umrla takrat še zavarovana ali z -drugimi besedami članica OUZD-ja. Če -oj_________________________________________
Kdor potrebuje okrepčila, posebno kdor
zaposlen v zaprtih prostorih, ta se za-rfesljivo varuje z jačenjem mišic in kit, Ifekor tudi z pospeševanjem krvnega toka s Fellerjevim Elzafluidom, tem preizkušenim domačim sredstvom. Poskusna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din jitovsod. Po pošti 9 poskusnih ali 6 dvojnih •mi 2 velike specialne steklenice 62 Din tjfrez daljnih stroškov pri lekarnarju Ev-fcen V. Feller, Stubica Donja, Elzatrg 349.
I&vska Ban.
Sil
ne, koliko časa je med tem že preteklo. Na to treba takoj odgovoriti. Poleg tega bo potrebno javiti datum, kedaj se je dotičnica javila pri zdravniku. Še le na podlagi teh podatkov bomo mogli dati točnejši odgovor. — Urednik.
Tovariš urednik!
Bohinj. Iskrene pozdrave ti pošiljamo iz Bohinja. Lep je ta kraj in veličastne so gore, ki ga obdajajo. Še tujci hodijo občudovat to naravno krasoto. Tudi delavec, ta ubogi suženj kapitalistične družbe, se je v prejšnjih boljših časih rad povzpel na kakšno goro, občudovat lepoto prirode. Tam se je čutil vsaj par ur svobodnega, pozabil je za trenutek na svoj težki položaj. Danes, y času gospodarske krize, se pa delavec ne zanima več za prirodne lepote, njega ne navduši več še tako lepa prireditev. Brezčuten in top je za vse to. Saj ga mori noč in dan skrb za obstoj že tako skromnega življenja. Tudi tukaj se oglaša bolezen, ki tako kruto gospodari po vsem svetu, posebno v delavskih družinah. Bolezen brezposelnost se širi tudi tukaj, kjer se je prej še dalo za silo živeti. Brezposelnost po deželi je mnogo bolj občutna, kot si jo gospodje predstavljajo. Za to bolezen bo treba najti tudi pri nas bolj uspešno zdravilo. Samo apeliranje na usmiljena srca v času, ko vse časti samo malika sebičnost, je premalo. Zatrjevati delavcu, ki je lačen, da pri nas še ni tako hudo, je pa naravnost budalost. Kdor ne misli pomagati, ali kdor revščine nalašč noče videti, naj se vsaj ne norčuje iz ubogih trpinov.
Tovariši! V težkih časih živimo, toda ne obupati! Pojdimo pogumno naprej na delo za boljšo bodočnost, katero nam bo priborila le močna strokovna organizacija, ki sloni na katoliških načelih. Vse premalo se upošteva tudi pri katoličanih zapoved o ljubezni do bližnjega. Delavec se smatra le za materijal najnižje vrste. To pa ni katoliško. To je malikovanje.
Tovariši! Gojimo pravo skupnost med seboj. Pomagajmo eden drugemu po svojih močeh.	■	?
Tovariši! Udeležite se mesečnega sestanka vsi, pripeljite še svoje neorganizirane prijatelje. Čim več nas je, tem močnejši glas. Živeti hočemo tudi 'mil Ako nosimo dolžnost, zahtevamo tudi pravico. Sestanek se bo vršil 8. novem-
bra popoldne ob 1 v hiši tovariša Rozmana Franca, pod rebrom. — Bratski pozdrav vsem tovarišem naše organizacije, ogljar I. H.
Sccialna revija
Kršč. socialni pokretaši v Šibeniku so pričeli izdajati lastno revijo pod zgorajš-njim naslovom. Taka revija je bila prepotrebna. Današnja doba stavlja človeku toliko vprašanj in toliko problemov, zlasti pa nam katoličanom, da jih moramo natanko predelati, ker ne moremo sicer zavzeti svojega stališča. Katoličani nimamo veliko takih revij. Kolikor jih je, so pa več ali manj okorele, neodločne, samo tipljejo in ne upajo zavzeti odločnega stališča. Zato je toliko nejasnosti, toliko teme in v tem tudi toliko notranjih nasprotij. Zlasti katoliški pokretaši potrebujejo sistematičnega in smotrenega obravnavanja gospodarskih in družabnih vprašanj s strogo katoliškega, pa tudi brezkompromisnega stališča. »Socialna revija« je spolnila v tem pogledu veliko vrzel. Dosedaj ste izšle dve številki. S svojo vsebino jamčite za idejno višino. Pisani ste popolnoma v duhu moderne krščanske socialne smeri. Tisk in zunanja oblika je lična. Priporočamo, da se čim več tovarišev seznani s to revijo. Naroča se pri »Upravi socialne revije.« Šibenik, poštni predal 17. Dalmacija. Letno stane 60 Din, polletno 30 Din.
Socialno revijo urejuje tovariš Božo Du-libič. Izmed Slovencev sodeluje doslej tovariš Terseglav.
Krekova knjižnica »Delavska založba« ima od vseh lanskih izdaj »Krekove knjižnice« še precej izvodov v zalogi. Prav tako ima založba v zalogi še »Ženo z zaprtimi očmi«. Tovariše zaupnike in tovarišice zaupnice prosimo, da opozore na te knjige naše člane in jim jih priporoče.
—	Naša letošnja tretja knjiga bo izšla pred Božičem, tako da jo bodo v praznikih naši člani že lahko čitali.
Delavski koledarček
Naša »Delavska založba« je tudi za leto 1932 izdala lep, priročen in od dosedanjega precej obširnejši »Delavski koledarček«. Po svoji vsebini bo vsakemu všeč. Tovariši in prijatelji, naročite ga! Imajo ga vse naše organizacije. Če ga pa pri njih ne dobiš, piši »Delavski založbi«, Ljubljana, Miklošičeva 22. (Jugoslovanska strokovna zveza.)
Uganil. Neki profesor je dijaka v šoli prav stiskal z vprašanji. Tedaj se nagne njegov sosed k njemu in mu pri-šepeta: »Pusti osla!« Profesor je mislil, da mu hoče pomagati ter zakriči: »Pustite ga! Bo že sam prišel do tega!«
“N
Usnfarsha In Čevljarska zadruga . PliMO ' r. z. z o. z. v iržtcn
Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi barvano usnje za površnike
Postrežba toCna
Cene solidne
mmm
rmrmrn
&
Hermann Suderman:
GOSPA SKRB
Roman
»Da, hvala Bogu,« je rekla, »niti sluti ne, ka-kb slabo je z njo.«
«v »No, vidiš! — In oče sluti prav tako malo; nobena skrb ju ne teži, ljubita se in ljubita tudi tebe, nobena huda beseda ne pade med vami — inu kadar bo mati zaprla oči, bo to mogoče storila »(nasmeškom in bo lahko rekla: pa sem le bila vedno zelo srečna 1 — Povej mi — Ali moreš zahtevati še več?«
»A ona ne sme umreti!« je zaklicala Els-tMSth.
»Zakaj ne?« je vprašal, »ali je smrt tako zlo?« »Za njo ne — toda zame.«
»En sam človek pri tem nikdar nič ne pomeni,« je odvrnil in trdo stisnil ustnice, »treba je pač
g|edati, kako bo vsakdo s seboj opravil. ~ ~
Sjnrt je samo potem zlo, če je človek svoj živ dan čakal na srečo, pa ni prišla. Takrat mora biti djoveku pri srcu, kakor če bi lačen vstal od bogato obložene mize, in to bi rad prihranil vsakemu človeku, ki ga imam rad. — Poglej, jaz imam mater — ta je nekoč tudi hotela biti srečna in, še zdaj bi prerada bila — jaz sem edini, ki bi iL,mogel sneti skrb z vratu, pa nimam moči za to.
meniš, kako mi mora biti pri srcu? Gledam 1$,, kako se stara v boli in stiski... lahko štejem gube na njenem čelu in njenih licih... usta ji VDadajo in brada se podaljšuje... že dolgo ne izgovori nobene glasne besede, vse tišja postaja dne do dne... in tako na tihem bo nekega le umrla... in jaz bom stal poleg in bom deli ti si tega kriv, niti enega samega srečnega le ji niai mogel pripraviti.«
9|j| »Ti ubogi človek ti,« je šepetala, »ali ti ne gtorem prav nič pomagati?«
»Nihče mi ne more pomagati, — dokler oče —« utihnil je, tok lastnih misli ga je prestrašil.
Oba sta molčala. — Dolgo sta sedela negibno mestu in polna skrbi opirala dvajsetletni glavi ^oke. Mesečina je delno ležala na njunih laseh, 'jih je mehki veter v poljani gibal v lahnem fgravanju.
  ^—————
Za Jugoslovansko tiskarno: K. Čei.
Potem se je povlekla nad njiju oblačna senca.
Oba sta vztrepetala*.
Pri srcu jima |e bilo, kakor da širi ona žalostna vila, ki sta jo imenovala »Gospo Skrb« svojo žalostno perot čez njiju.
»Domov hočem,« je dejala Elsbeth in vstala.
»Pojdi z Bogom!« je odgovoril Pavel slovesno.
Prijela ga je za obe roki. »Hvala ti,« je rekla lahno, tako, tako dober si bil z menoj.«
»In kadar me boš spet potrebovala —«
»Ti bom prišla pa jaz žvižgat«, je odvrnila z nasmehom.
In potem sta se ločila.
Kakor v snu je korakal Pavel skozi temni gozd.
Jelke so lahno pošumevale... na sivem mahu so plesali žarki lune.
»Vendar je čudno,« si je mislil, »da mi vsi tožijo svojo bol,« in iz tega je sklepal, da mora biti pač on najsrečnejši med vsemi.
»Ali pa najnesrečnejši«, je pristavil zamišljeno, a vendar se je potem skrivnostno zasmejal in vrgel čepico v zrak.
Ko je stopil na svetlo poljano, je zapazil, kako je pred njim smuknilo dvoje senc in izginilo v megleni dalji.
Takoj nato je začul za seboj v brinju pokanje vej.	.
Brž se je obrnil in ozrl drugo dvojico senc, ki se je za grmom pogreznila v zemljo.
»Vsa poljana je menda nocoj živa,« je mrmral in smehljaje se je pristavil: »Seveda, saj je kresna noč.«
Kmalu za njim sta prišli domov dvojčki z zmršenimi lasmi in razgretimi obrazi. Pravili sta, da jima je župnik do polnoči bral iz kart. Da bosta kmalu dobili moža, so kazale.
Hihitajoč se sta zlezli v spalnico.
12.
Stari Meyh8fer je plaval v sami sreči. Zagotovilo starega Douglasa, da se bo udeležil njegovega podjetja, je dvignilo njegove nade v omotično višino. Ušesa, ki so se mu dozdaj zapirala, so začela željno prisluškovati njegovim razlagam, in v gostilnah, kjer so ga do zdaj sprejemali z napol zaničljivim, napol pomilovalnim smehljajem, je začel veljati za možaka.
»S polovico premoženja hoče skočiti noter,« je pripovedoval; »pravkar smo stopili v zvezo z Borsigom v Berlinu, ki nam hoče dobaviti potrebne stroje; v Oldenburg smo pisali po tehničnega direktorja, in dan za dnem nam prihajajo vprašanja, po kaki ceni bi hoteli oddati milijon šotne opeke.«
Posledica tega je bila, da so ga začeli siliti, naj začne z izdajo delnic. In kadar so se v gručah gnetli krog njega in ga prosili, naj vsakemu zagotovi toliko in toliko kosov, se je naduto pršil in menil, da bodo najbrž ostale v trdnih rokah.
Doma se je bavil s tem, da je delal načrte za zaglavje trgovskih papirjev bodoče firme, in v vseh žepih mu je žvenketal izposojeni denar.
Štirje tedni so bili pretekli od kresa, ko so prinesli iz Helenentala dvoje vabil, eno za gospoda Meyloferja mlajšega in drugo za mladi dami.
»Za vrtni praznik,« je stalo v vabilih.
»Aha, se že potegujejo za našo naklonjenost,« je zaklical stari, »podgane vohajo slanino.«
Pavel je šel s svojim vabilom, ki j‘e nosilo Elsbethino pisavo, za senik in je v samoti celo dolgo uro študiral pismenke.
Potem je stopil v svojo podstrešnico in se postavil pred zrcalo.
Ugotovil je, da mu je porasla in se zgostila brada in da so samo na licih še ostajala skromno pokrita mesta.
»Bo šlo,« je dejal v navalu nečimemosti, a ko se je videl v nasmehu, se je čudil globokim, žalostnim gubam, ki so se vlekle od oči mimo nosa prav do ustnih kotov.
»Gube delajo človeka zanimivega,« se je tolažil.
Od te ure je bil izključno zaposlen samo s to mislijo, kako vlogo bo neki igral na slavju. — Vadil se je pred zrcalom v predpisniku, šolsko pravilnih poklonih, ogledoval vsako jntro nedeljsko obleko in skušal oguljenost zmanjšati s tem, da je odrgnjena mesta prekrtačil s črno barvo.
Vabilo je izzvalo preobrat v njegovem duhu. Bilo mu je pozdrav iz obljubljene dežele radosti, ki jo je dozdaj zrl le od daleč kot Mozes. In ni bil zastonj star dvajlset let.
Dan slavja je prišel.
Širi ..Delavsko Pravico"!
Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice« ib ureja: Peter Lombard«.