SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LXVII (62) • STEV. (N°) 30 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 6 de agosto - 6. avgusta 2009 TO JE SOVRAŽNI GOVOR ANDREJ GLAVAN, ŠKOF_ Pahor in Kosorjeva optimistična Stud, jeza in žalost so se mešali, ko sem prebral članek Porodnišnica in božje kraljestvo Borisa Ježa v Sobotni prilogi Dela dne 11. julija 2009, pravo sračje gnezdo laži in polresnic. Gre za izrazito sovražni govor, ki bi ga uredništvo moralo preprečiti. Sprva nisem mogel verjeti, da je mogoče napisati tak pamflet in napraviti takšno krivico s popolnoma izkrivljenimi obtožbami sestram Družbe hčera krščanske ljubezni, ki jih članek cinično imenuje z imenom ,,usmiljenke", čeprav se to ime še vedno spoštljivo uporablja. Tej redovni skupnosti in s tem celotnemu slovenskemu narodu je komunistična povojna oblast, s katero člankar očitno simpatizira, naredila tolikšno krivico, da je nobena denacionalizacija in odškodnina ne moreta popraviti. V dokaz naj omenim izjave, ki so jih v oddaji naše TV o izgonu usmiljenk iz Ljubljane pred meseci dali nekateri zdravniki v Srbiji, na Kosovu in v Makedoniji, kamor so sestre odšle, ko so jih v Ljubljani tako podlo izgnali. Zdravniki in še nekateri drugi sodelavci so se dobesedno zahvaljevali naši totalitarni oblasti, ker jih je izgnala, sicer teh medicinskih sester, nedosegljivih po strokovni plati in zlasti po človeški plemenitosti, oni ne bi dobili. Boris Jež trdi, da bo denacionalizacijski zahtevek za porodnišnico na Šlajmarjevi 2, t. im. Leonišče, katastrofa za prihodnje demografsko stanje v Sloveniji, če bodo namesto porodov tja ,,vselili očenaše in zdravamarije". S tem ko so sestre po vojni pregnali v Srbijo, so jim v marsičem spodrezali korenine, da niso mogle ,,naravno" obnavljati svojih vrst, zato ni nobene nevarnosti, da bi se vnovič vselile. Tudi če bi želele nameniti prostore Leonišča za kaj drugega, jih ne bi mogle vzdrževati z bornimi pokojninami, ki so jih zaslužile v Srbiji. Pisec sestre krivično in podlo označi kot ,,popolnoma nekoristne". Če bi bile res tako nekoristne, akademik Josip Vidmar in številni drugi visoki funkcionarji ne bi bili zahtevali, da so jim ob koncu življenja stregle sestre redovnice. Kar zadeva podporo sester za izboljšanje demografskega položaja v našem narodu, naj omenim, da je prav skupnost Hčera krščanske ljubezni tista, ki je dala pobudo za ustanovitev Aninega sklada, ki podpira številnejše in revnejše družine. V sklad so namreč vplačale precejšen del sredstev, ki so jih dobile z denacionalizacijo po vojni ukradenega premoženja. One so prav zato, ker so zaradi redovnih obljub živele v uboštvu, lahko s skupno lastnino zgradile Leonišče. Ne zahtevajo nazaj nečesa, kar ni bilo njihovo. Tisoči, ki so se tam rodili, so jim lahko samo hvaležni, da so zgradile stavbo, kjer so se lahko rodili. Sestram pa oni niso dali ničesar. To, kar imajo danes, ,,vse samostansko udobje", so si same prislužile z garanjem in ,,dnino" na jugoslovanskem jugu. Mislim, da uživajo podporo celotne javnosti, da se jim ukradeno vrne. Z najemnino pa bodo same samostojno razpolagale za skupno dobro, saj nimajo osebne, ampak le skupno lastnino, s katero so vedno služile skupnemu dobremu slovenskega naroda. Pravi cinizem je tako pisati o denacionalizacijskem zahtevku za njihove nekdanje prostore potem, ko so bile nasilno izgnane bodisi v druge republike ali v zapuščene in za bivanje neprimerne gradove, na primer na Raki. Podobno se je godilo tudi drugim, npr. sestram de Notre Dame, ki so imele samostan, prvo šolo za gluhoneme v Sloveniji in še nekaj drugih šol v Šmihelu pri Novem mestu. Na hitro so bile izgnane na grad Struga, kjer niso imele ne vode ne elektrike in so prvo zimo preživele v stradanju in brez kurjave. Temelj denacionalizacije in urejene družbe je tudi nedotakljivost lastnine. Denacionalizacija ni odnesla iz Slovenije nobenega premoženja, kot so ga rdeči menedžerji leta 1989 in 1990 in še pozneje. Cerkvi bo vrnjen v naravi ali z odškodnino samo en del, ker se je vse drugo ,,izgubilo" v zasebnih rokah, odškodnine pa so bile velikokrat le simbolične. Gospod Boris Jež! Ne delajte si skrbi zaradi tajkunizacije v Cerkvi. Ko je imela veliko večje premoženje kot danes, ga je uporabljala za skupno dobro - šole, bolnišnice in druge socialne ustanove. V Cerkvi nikoli ni bilo bogatih posameznikov in jih še danes ni. Vsi duhovniki, redovnice, skupaj s škofi živimo od darov posameznikov, po upokojitvi pa spadamo v najnižji pokojninski razred. Večjih prispevkov preprosto nismo mogli vplačevati. Malo je duhovnikov, ki imajo več kot štiristo evrov pokojnine, kljub temu da imajo zlasti duhovniki vsi akademsko izobrazbo. Preberite v luči teh iskreno nanizanih misli še enkrat svoj članek, in če ste vsaj malo pošteni, boste spremenili mnenje in se morali tudi opravičiti. (Po Družmi, ^t. 30 - 26. 7. 2009) Slovenski premier Borut Pahor in hrvaška premierka Jadranka Kosor sta dosegla dogovor o okviru, ki bi lahko do konca leta privedel do rešitve vprašanj, ki obremenjujejo državi. Tako se sklepa po srečanju, ki sta ga imela pretekli petek, 31. julija na hrvaškem dvorcu Trakoš-čanu blizu meje s Slovenijo. „Obstaja možnost, da še v letošnjem letu rešimo vprašanje, ki obremenjuje ta hip obe državi, to je vstop Hrvaške v EU in nadaljevanje pogajanj ter rešitev meje med državama", je dejal Pahor in dodal, sta s hrvaško premierko in sodelavci „okvirno našla pot za to, da bomo ob sedaj veliko bolj intenzivnem sodelovanju obeh zunanjih ministrov in tudi naju osebno, ne vedno pred kamerami, do jeseni to okvirno rešitev uskladili tudi s potrebnimi detajli". Nekatera vprašanja ostajajo nerešena, vendar je tlakovana pot, „ki daje obema dovolj upanja, da bi letos prišli do rešitve, ki bo v nacionalnem interesu obeh držav in tudi v interesu EU za širitev na Zahodni Balkan", je še dejal slovenski premier, ki se je pred pogovori delegacij s hrvaško kolegico na štiri oči sestal na pogovoru, ki je trajal dobre pol ure. Pahor je še menil, da bo z dobro voljo ter ob medsebojnem spoštovanju in zaupanju omenjeno do konca leta mogoče doseči, tako da z optimizmom gleda v prihodnost in upa, da bo sodelovanje zunanjih ministrov in premierov v prihodnjih mesecih obrodilo sadove. Kosorjeva je bila s pogovori, ki jih je označila za odprte, konkretne in konstruktivne, zelo zadovoljna. Kot je dejala, so „našli pot, po kateri bomo šli, okvir", saj sta se strani začeli dogovarjati o stvareh, ki so v interesu obeh držav. „Verjamem, da smo z današnjimi pogovori odprli novo stran pri reševanju trenutnih problemov in vprašanj," je bila prepričana. V pogovoru je izpostavila strateški cilj Hrvaške, ki je končanje pogajanj z EU in vključitev v povezavo. Po njenih besedah si bodo vladi obeh držav in premiera v prihodnje prizadevali za dobrososedske odnose, saj gre za prijateljski državi, ki želita vložiti dodatne napore za rešitev nekaterih odprtih vprašanj. Kot je dodala, to delajo ne samo zaradi želje po vstopu Hrvaške v EU, ampak tudi ,,zaradi perspektive, ki jo na ta način gotovo odpiramo za države Jugovzhodne Evrope". Takoj po srečanju je premierka Jadranka Kosor na začetku seje vlade v Zagrebu dejala, da pričakuje umik slovenske blokade hrvaških pristopnih pogajanj z EU v doglednem času. Kosorjeva ni skrivala optimizma, sicer pa ni želela govoriti o podrobnostih petkovih pogovorov s svojim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem. „Verjamem, da do takrat ne bo minilo veliko časa," je izjavila Kosorjeva, ki je poudarila, da bodo pogovori, ki sta jih imela s Pahorjem, pripeljali do deblokade hrvaških pogajanj. Kot je še izpostavila, o podrobnostih njunih pogovorov ne bo spregovorila v javnosti, ker bo držala obljubo, ki jo je dala Pahorju na prvih pogovorih na. Kosorjeva je po seji napovedala še, da se bodo do konca avgusta dogovorili za novo srečanje, na katerem pa pričakuje bistvene premike. Velja socialni sporazum z Argentino 1. avgusta, 2009, je začela veljati Konvencija o socialni varnosti med Slovenijo in Argentino. Slovencem, ki živijo in delajo v Argentini, po morebitni vrnitvi v domovino omogoča uživanje pravic iz argentinskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Konvencija je bila podpisana v Buenos Airesu 12. aprila 2007, predstavnica ministrstva za zunanje zadeve in izredni in pooblaščeni veleposlanik Argentine, sta listini izmenjala 29. junija. Konvencija je namenjena vsem, ki so del svoje dobe dopolnili v Sloveniji, del pa v Argentini. Gre zgolj za pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ne pa tudi za pravice iz zdravstvenega zavarovanja in pravice za primer brezposelnosti, kot to velja za druge dvostranske dogovore. Slovenija je bila zelo zainteresirana za sklenitev sporazuma, ker je ključen za zaščito in zagotavljanje socialne varnosti zavarovancev. Bistveno je, da je z njo omogočeno seštevanje zavarovalne dobe za pridobitev pravice do pokojnine. Pravico je mogoče uveljaviti tam, kjer ima oseba trenutno stalno prebivališče. Tistim, ki so že prejemniki pokojnine konvencija omogoča, da jo prejemajo tudi v drugi državi -Sloveniji ali Argentini. Zahtevek za uveljavitev te pravice se vloži pri pristojnem nosilcu zavarovanja: v Sloveniji je to Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njegove območne enote, v Argentini pa je to državna uprava za socialno varnost - Argentinski urad za zvezo. Devet let Nove Slovenije Pred devetimi leti, 4. avgusta 2000, je bil v Ljubljani ustanovni zbor Nove Slovenije (NSi) -krščansko ljudske stranke. ,,NSi je v devetih letih doživela vzpone in padce, zdaj pa je zopet na poti vzpona," je na novinarski konferenci ob devetletnici NSi dejala njena predsednica Ljudmila Novak. Novakova je prepričana, da Slovenija potrebuje stranko, kot je NSi, to je ,,stranko, ki deluje v interesu tistih Slovencev, ki želijo živeti in delati v duhu trajnih in tradicionalnih slovenskih in krščanskih vrednot". To je tudi tisto, za kar je bila stranka po njenih besedah ustanovljena in zaradi česar tudi deluje. Predsednica strankinega sveta NSi in nekdanja ministrica za visoko šolstvo Kucler Dolinarjeva je spomnila, da bo imela stranka jeseni kongres, na katerem nameravajo preveriti strankin program in ga prilagoditi „aktualnosti časa". Če se bodo v stranki pogovarjali in še naprej delali dobro, ,,potem tudi uspeh ne bo izostal". Za zdaj še ni znano, ali bo kongres volilni, saj se po besedah predsednice Novakove o tem v stranki še odločajo. V NSi menijo, da je treba v slovenski družbi razviti takšna pravila igre, ,,da bomo imeli vsi državljani možnosti za razvoj lastne ustvarjalnosti in da bo vsakdo, ne glede na politično pripadnost, neovirano razvil svoje intelektualne, kulturne in podjetniške potenciale". Pobudnik ustanovitve NSi in njen prvi predsednik je bil Andrej Bajuk, ki je bil pred tem podpredsednik stranke SLS+SKD. Slednja je nastala z združitvijo Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in SLS 16. aprila 2000. Ker so poslanci omenjene združene stranke v začetku julija 2000 podprli predlog poslancev levos-redinskih strank za spremembo 80. člena ustave glede volilnega sistema, odločitev strankinih poslancev pa je podprl tudi izvršilni odbor SLS+SKD, je tedanji premier Bajuk 26. julija 2000 napovedal ustanovitev nove politične stranke, ki bo gradila na zvestobi vrednotam slovenske pomladi. Dan kasneje se je ustanavljanju Bajukove stranke zaradi enakega razloga pridružil tudi takratni minister za zunanje zadeve in prav tako nekdanji podpredsednik SLS+SKD Lojze Peterle. NSi je bila najprej v opoziciji, nato pa partnerka Janševe vlade do lanskih volitev, ko zaradi notranjih nesoglasij ni mogla prestopiti parlamentarnega praga. Je pa ponovno zasedla tretje mesto ob priložnosti zadnjih evropskih volitev. Stran 2 6. avgusta 2009 • SVOBODNA SLOVENIJA VTISI IZ SLOVENIJE IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI SVETE VIŠARJE OD NAŠEGA DOPISNIKAL Romanje treh Slovenij TONE MIZERIT Prva nedelja v avgustu je postala že tradicionalni datum na Sv. Višarjah. Letos so se zbrali že enaindvajse-tič. Program je tudi tradicionalen. Dopoldan je posvečen splošni slovenski problematiki; letošnji predavatelj etnolog Silvester Gabršček, sekretar na Ministrstvu za kul- Slovenci ste ff turo, pa je naslovil svoje besede: Kje so meje? Po kratkem uvodu o zgodovinski prisotnosti slovenstva v krajih pod Višarjami, se je poigral z iskanjem pomenov besede meja. Zanimiva ugotovite je bila, da meje - predvsem v Evropi-padajo zaradi gospodarskih, predvsem ekonomskih razlogov, meje pa kljub temu ostajajo v glavah (srcih?) ljudi. V razgovoru z diskutanti je svoje gledanje ponovil z drugimi besedami: meje so vrednote, ki jih človek in svet spoštujeta. Kot tolikokrat, je bilo govora tudi o pomanjkanju vidnega zdravega slovenskega ponosa. Poleg raznih kompleksov o manjvrednosti in po- dobnih značajskih hibah so udeleženci omenjali tudi pomanjkanje poguma, doslednosti, pa tudi vednosti (o dogodkih, ki so pripeljali slovenski narod do tako nasprotujočega vrednotenja njenih posledic). Gabršček je dregnil v malo osje gnezdo, ko je izrazil svojo željo, da bi slovenski predstavniki bili v Evropi bolj ,,sloven-ski". Ker je bilo kar nekaj teh prisotnih, so hiteli potrjevati, da so bolj ,,slovenski" kot pred odhodom v Bruselj ali Strassburg. Števil ni udeleženci, ki so prišli z žičnico ali pa tudi po stezi, ki se iz Žabnic dvigne do cerkvice, so bili pri maši, ki jo je ob somaševanju mnogih duhovnikov (med njimi je bil dr. Andrej M. Poznič) daroval pomožni koprski škof dr. Jurij Bizjak. Po maši je sledil še kratek kulturni program, pri katerem je sodeloval Fantovski pevski zbor KUD Dolomiti Dobrova (pel je tudi med mašo). Kot je običajno pri teh prireditvah je, tako kot uradni program, važen in priljubljen neformalni program, tisti, vsak sam pripravi ob srečanju s tolikimi znanci prijatelji iz vseh koncev (povedali so, da smo bili prisotni Slovenci iz vseh kontinentov). Tudi Argentinci smo bili iz vseh vetrov, od ,,tapravih", ki so na obisku, do onih, ki živimo v osrednji in zamejski Sloveniji. Lep dan je veliko pripomogel k lepemu vzdušju, opaziti pa je bil vsakoletni napredek pri urejanju prostorov na gori. Letos je srečanje potekalo na s kamni tlakovanih tleh za cerkvijo, ki prostor z rahlim naklonom spremenijo v amfiteater. GB ,,K vprašanju o [narodni] istovetnosti bi za današnje razmere prevedel misel, ki jo je ob slovesu iz Kanalske doline izrekel župnik. On je takrat rekel: 'Slovenci ste, pa ne marate biti; radi bi bili Nemci, pa ne morete biti; ne marate 3a biti Italijani, pa morate biti'. Danes bi se to lahko slišalo na tak način: 'Dragi rojaki, Slovenci ste, pa nočete biti; radi bi bili evropska smetana, pa ne morete biti, morete pa biti Bal-kanci, ker vas je sram, da vas je nekoč pred šolskimi vrati čakala Cankarjeva mati'." (Iz govora Silvestra Gabrščka) ki si ga in 10 najbolj prodajanih knjig Združenje knjigotržcev, ki deluje v okviru Zbornice založništva, knjigotrštva, grafične dejavnosti in radiodifuznih medijev (ZKGM), je avtor prve vseslovenske lestvice najbolj prodajanih knjig. Lestvico so poimenovali NAJ 10 v slovenskih knjigarnah. Prva je majska lestvica, poleg mesečnih pa načrtujejo tudi celoletno lestvico. Kot je povedala vodja projekta Polona Stepinšek, bo ena lestvica vsebovala deset najbolj prodajanih knjig za odrasle, druga pa za otroke in mladino. Osnovni namen lestvice je komuniciranje s slovenskim trgom z enotno lestvico, z njo pa želijo tudi spodbujati branje in bralno kulturo v Sloveniji. Hkrati bo lestvica tudi promocija knjigarn in najbolj prodajanih knjižnih naslovov, je poudarila vodja projekta. Lestvica, ki temelji na količinski prodaji knjig, vključuje vse prodane knjige sodelujočih knjigarn, ne glede na knjigotrški popust; izključili pa so knjige z založniškimi popusti, knjige za maturitetno branje in učbenike ter uvožene knjige. Pri mesečni lestvici pa so izključili tudi sezonske in praznične izdaje, saj podatki za slednje za naslednji mesec niso več relevantni, je pojasnila Stepišnikova. Pri projektu sodelujejo knjigarne: Družina, Knjigarna; DZS; Knjigarna Libris; Knjigarna PD; Mladinska knjiga, trgovina; Učila International in Vale Novak. Delovno skupino projekta pa so sestavljali predstavniki Mladinske knjige, Knjigarne PD, Učil International, Vale-Novak in DZS. Na prvem mestu majske lestvice Naj 10 za odrasle je knjiga Gorana Vojnovica Čefurji raus! (Študentska založba), na drugem Lepota v gibu Špele Perc (Mladinska knjiga), na tretjem pa knjiga Franceta Bučarja Slovenci in prihodnost (Didakta). Na četrto mesto se je uvrstila knjiga Rhonde Byrne Skrivnost (Vale - Novak), na peto Slovenija turistični vodnik Marjana Krušiča (Mladinska knjiga), na šesto pa knjiga Kerstin Gier z naslovom Za vsako rešitev se najde težava (Mladinska knjiga). Sedma najbolj prodajana knjiga lestvice Naj 10 za odrasle je Doktrina šoka Naomi Klein (Mladinska knjiga), na osmo mesto se je uvrstila knjiga Željka Kozinca Moje najljubše poti (Modrijan), na deveto Vrelec mladosti Petra Keldra (Vale - Novak), na deseto pa knjiga Randyja Pauscha Zadnje predavanje (Mladinska knjiga). Prvo, drugo in tretje mesto lestvice za otroke in mladino so zasedle knjige Stephenie Meyer (Učila International): Somrak, Mlada luna, in Mrk. Na četrto mesto se je uvrstila knjiga Daisy Meadows z naslovom Dora, sladkorna vila (Mladinska knjiga), na peto Poslednja obala Ursule K. Le Guin (Mladinska knjiga), na šesto pa knjiga slovenske pisateljice Janje Vidmar Suterji (Cankarjeva založba). Na sedmem mestu je knjiga Severine Clochard Hura za punce (Tehniška založba Slovenije), na osmem so Grimmove pravljice v stripu avtorice Susanne Rotraut Berner (Mladinska knjiga), na deveto mesto se je z Zmajem Direndaj uvrstil Kajetan Kovič (Mladinska knjiga), na deseto pa Philip Waechter s knjigo Jaz (Mladinska knjiga). Ob tem še omenimo, da je Čefurji raus! Gorana VojnoviCa zasedel prvo mesto tudi junija in julija. Za boljše vrednotenje tega pojava priporočamo bralcem,^ naj pogledajo še enkrat članek „Žlahtna čefurščina" (št. 28 - stran 4). Ker je (pričakovano) propadel dialog med kmečkimi ustanovami in vlado, prav tako pa ni konkretnih rezultatov političnih srečanj med vlado in opozicijo, se sedaj se oči obračajo na parlament, kjer bodo začele debate o prihodnjih korakih. Uboga ustava. Že v samih začetkih argentinske družbene organizacije so ustavodajni možje odločili, da je zadeva davkov in uprave javnega denarja pristojnost paramenta. Ta mora vsako leto sprejeti tudi državni proračun za naslednje leto in izvršilna oblast (vlada) ga mora izvajati tako, kot je kongres določil. Ustavna sprememba leta 1949 pa je stvar še bolj zaostrila. Člen 76 prepoveduje parlamentu, da bi vse ali le del svojih pristojnosti v tej zadevi prepustil vladi. Ni treba še posebej poudarjati, da so to le pobožne želje, ker v praksi je ravno obratno. Že leta 1875 beležimo zakone, ki ne spoštujejo te ustavne določbe. Prekrški so se pomnožili zadnja leta in kaže, da si zaradi tega nihče ne beli glave. Parlamentu pripada tudi določati vse, kar se tiče carine, torej uvoza in izvoza. A že Ong-ania je izdal zakon (seveda brez parlamenta), ki vladi poveri pristojnost, da določa globo na izvoz (reten-ciones). In ta zakon je temelj davkov na izvoz. Uporabile so ga vse vlade od tedaj pa do danes. Na ta zakon se opira tudi sedanja vlada, ko določa 35% davka na izvoz soje. V tem je tudi neke vrste sprenevedanje: taka gonja proti vojaškim režimom, toliko zgodovinskega revisioniz-ma, a ko gre za denar, jih ne briga, če je ta (ali kak drug) zakon uveljavila kaka vojaška vlada, brez ali mimo parlamenta. Strateški umik. Po porazu, ki ga je vlada doživela 28 junija, pa se je le nekaj spremenilo. Čeprav novi parlament še ni nastopil, se tudi sedanja zasedba ne suče več tako, kot bi želela zakonca Kirchner. Vedno večje skupine poslancev in senatorjev zahtevajo, naj se ta zadeva počasi uredi in naj se parlamentu vrnejo njegove ustavne pristojnosti. Ofenziva je šla tako daleč, da so vladni možje v parlamentu ugotovili, da brez koncesij ne bo prišlo niti do potrditve državnega proračuna za prihodnje leto. Tega pa vlada ne bi mogla mirno prenesti. Segla je torej po zanimivem postopku. Na posebnem srečanju je predsednica napovedala, da bo poslala v parlament zakonski osnutek, ki naj omeji izredne pristojnosti (superpoderes), ki jih ima vlada za preusmeritev proračunskih fondov. Višino možne preusmeritve omeji na 5% določenih sredstev. Po eni strani vlada res omeji svojo oblast na tem področju, po drugi pa si zagotovi še kar velika sredstva, ki jih lahko uporabi po mili volji. Poleg tega, še vedno razpolaga z izrednimi sredstvi, ki jih upravlja preko tako imenovanih dekretov nujne potrebe (DNU — Decretos de Necesidad y Urgencia). Ti dekreti so prava rak rana ustavnega življenja v Argentini. Polje, kdo bo tebe ljubil ^ Kot smo omenili, srečanje med kmečkimi predstavniki in ministrom Fernande-zom ni rodilo zaželenih sadov. Vlada ni hotela pristati na nobeno znižanje davkov na izvoz. Celo nekatere ugodnosti, ki naj bi jih kmetom ponudila, je v zadnjem hipu umaknila. Poznavalci vladnih spletk trdijo, da je bil bivši predsednik, soprog Nestor Kirchner tisti, ki je prepovedal vsako popuščanje. Kar vlada stori, stori mimo pogajanj s kmečkimi predstavniki. Tako je tudi dan pred sestankom predsednica napovedala nekatere ugodnosti za področje mlečne proizvodnje, a kot ,,dobro-to" vlade, ne kot ugoditev kmečkih zahtev. Ni čudno, da je otvoritev tradicionalnega kmečkega sejma zbrala vse kar ,,leze inu gre" na kmečkem področju. Na otvoritvi ni bilo enega samega funkcionarja vlade, je pa bila združena vsa opozicija. Zanimiv je bil govor predsednika Sociedad Rural (Hugo Biolcati), ki je omenjal hudo revščino v državi, iz katere se hrana izvaža vsemu svetu. ,,Kam je šlo 30.000 milijonov dolarjev, ki jih je v okviru davkov na izvoz polje prispevalo v zadnjih sedmih letih?" se je vprašal. Odgovor bi morala dati vlada. Oblaki so rdeči ^ in kar nekaj jih je na obzorju. Medtem ko so oči javnosti obrnjene v parlament, se družba sooča z novimi težavami. Avgusta se napoveduje (in že čuti) inflacijski sunek. Povišale se bodo pristojbine v stanovanjskih blokih, zdravstvo in privatne šole, medtem ko se cene prehrane ponovno premikajo navzgor. Cene javnih storitev, zlasti elektrike in plina so grozno poskočile in primer plina je že prišel v parlament. Na političnem področju pa ni jasnosti. Zmagovita opozicija je tako razbita, da je nemogoče govoriti o skupnem nastopu. Težave se pojavljajo na levici in na desnici. V levici je najbolj značilno nesoglasje med obema gospema, ki vodita ta sektor. Elisa Carrio in Margarita Stolbizer se obmetavata z izstrelki težkega kalibra in skoraj ni upanja na sporazum. Cario je skoraj bliže Macriju kot pa Cobosu. De Narvaez se oddaljuje od Duhaldeja. Medtem pa ključni Reute-mann čaka. Svoje politične načrte bo baje napovedal šele ob koncu leta. SLOVENCI V ARGENTINI SAN MARTIN Domobranska proslava: ,,Slovo od doma" Vsako leto znova nas meseca junija nagovorijo oni, pri katerih občudujemo posebno zvestobo, in do katerih gojimo zvestobo že več kot šestdeset let. Slovenski domobranci nas vsako leto navdušijo z ljubeznijo do Boga in domovine. Njim smo se rojaki iz San Martina v gornji dvorani poklonili v nedeljo, 14. junija. Ko vsako leto pripravljamo domobranske proslave, segamo po bogatem literarnem opusu, v katerem so pesniki in pisatelji čuteče opisali doživetja iz tistih težkih dni okoli maja 1945. Letošnjo spominsko proslavo sta si zamislila kulturni referent dr. Viktor Leber in Regina Truden Leber, ki sta prisrčno zamisel naslovila ,,Slovo od doma". Ob primerni glasbi in slikah je Tone Podržaj podal pesem ,,Slovo od doma". Avtor Josip Cimperman opisuje boleč trenutek slovesa od rojstne hiše, od domače lipe, vrta, gozda in vira, od lepih mladostnih dni. Sledili so odlomki iz dnevnika, ki ga je skrbno pisal France Prnišek. S primernim tonom, poudarkom in občuteno so tekste SLOVENCI PO SVETU Razstava v Clevelandu Upravni odbor Slovenskega muzeja in arhiva v Clevelandu je pripravil slovesno otvoritev novih prostorov muzeja, hkrati pa so tudi odprli razstavo fotografij Arneta Hodaliča o zakladih Ljubljanice ,,A River's Gifts" (Darovi reke). Razstava prikazuje arheološko izkopavanje reke Ljubljanice, kar je že bilo prikazano v Washingtonu in tudi reviji National Geographic. Hodalič je želel zajeti zgodbo o podvodnem lovu na zaklade, ki se ali naj bi se skrivali v reki Ljubljanici. Tam je mogoče najti šte- vilne predmete iz bronaste dobe, železne dobe, rimskega obdobja in poznega srednjega veka. V Ljubljanici so na primer našli 60 mečev iz obdobja med 11. in 14. stoletjem. Slovenski generalni koji-zul v Clevelandu Zvone Ži-gon, sicer pobudnik ustanovitve muzeja in arhiva, je sporočil, da se je s tem začelo resno in redno delovanje tega novega slovenskega kulturnega središča v ZDA. Muzej ima prostor za razstave, sprejemni center oziroma predprostor, prostor za sprejemanje ter fizično obdelavo in urejanje arhivskega in muzejskega gradiva. Urediti je potrebno še prostor za ustrezno hranjenje gradiva. Ker je Cleveland največje slovensko središče v ZDA, je bil po Žigonovi oceni skrajni čas za tovrstno ustanovo, s pomočjo katere bo ohranjen vsaj del izjemno bogatega in dragocenega kulturnega izročila slovenskega izseljenstva v ZDA. V prostorih muzeja zdaj domuje tudi Slovensko genealoško društvo, ki je tako dobilo prostore za hranjenje obsežnega gradiva iz vseh delov ZDA ter za Iz življenja Zveze slovenskih mater in žena prebrali Viktor Leber, Kati Podržaj in Lucija-na Dimnik. Navzoči smo pozorni poslušali besedilo iz dnevnika, ki se je nanašalo na preživete dogodke od 4. maja 1945 pa do 31. maja, ko je avtor z grozo zapisal v svoj dnevnik: ,,Praznik sv. Rešnjega telesa danes praznujemo. Naša srca so strta, naše duše žalostne do smrti. Prestali smo strašno noč in ta trenutek, ko se mi pri sv. maši spominjamo največje skrivnosti naše sv. vere, nakladajo Angleži poslednje fante na avtomobile. Ubogi fantje, kako strašni usodi gredo naproti V tolažbo so jim gotovo bile molitev in pa domobranske pesmi. Na dan nam jih je priklical moški zbor, ki je ob orgelski spremljavi Lučke Marinček Kastelic zapel: Slovenski vojaki in Teharska legija. Spominsko proslavo smo zaključili s pesmijo Moja domovina. Vsako leto znova jo zapojemo, a to ponavljanje nas prav nič ne moti. Vsako leto znova se bomo še naprej spominjali njih, ki so nam neposredno blizu. Sanmartinski lipi izvajanje projekta beleženja življenjskih zgodb v pisni, zvočni in vizualni obliki. Žigonu je te dni potekel štiriletni mandat vodenja slovenskega generalnega konzulata v Clevelandu in ameriški Slovenci mu skupaj s soprogo Ireno na Pristavi nedaleč od Clevelanda prirejajo poslovilni sprejem. Slovence je težko združiti kjerkoli na svetu, kar velja tudi za^Cleveland, vendar pa je Žigon med Slovenci v Clevelandu in državah za katere je pristojen, izjemno priljubljen. Letošnje okoliščine nam resnično niso naklonjene kot tudi mnogim, ki so načrtovali delo za čim uspešnejšo bilanco konec leta, a se prilagajamo času primerno: naredimo kar moremo in moramo! Le nekaj besed o Zvezi. Zberemo se na redna ali izredna datuma, saj ima mesec kar nekaj dni ... Za junijsko spominsko žalno uro smo v duhu spremljale gospo Vero K. Zurc z zgodbo - na žalost resnično in tragično, ki jo je napisala za knjigo z istim naslovom; prebrala pa je ga. Marija Grbec, hčerka domobranca Slavka Ur-bančiča. O dveh mučencih iz knjige ,,Palme mučeništva" pa je nam posredoval naš asistent dr. Jure Rode. Opravil je tudi pogrebne molitve za vse naše pokojne žrtve vojne in revolucije; med njimi je bilo mnogo žena in otrok Zaključna pesem je vedno ,,Moja domovina". Julijsko živahno srečanje pa je bilo umirjeno že v pripravi za naš dan - 1. sobota v septembru - če se ne pojavi znova epidemija gripe A. Za razgovor je poskrbela ga. predsednica Pavlina Dobovšek, ki je naredila izvleček iz knjige Ljubljana med vojno (izšla je lansko leto). Koliko strahu, pomanjkanje hrane in osnovnih potrebščin prinesejo vojne, okupacije in revolucije. Mlajši rod si kar ne more predstavljati življenja z omejitvami! Škoda, da je časa vedno premalo in nam se mudi domov na toplo in v varno zavetje. ZSMŽ Stolp je obnovljen Z dvigom zastave na razglednem stolpu je ljubljanski župan Zoran Jankovic odprl obnovljeni stolp na Ljubljanskem gradu. Mestna občina Ljubljana se je odločila za temeljito obnovo stolpa, za kar so porabili 586.000 evrov, so sporočili iz Festivala Ljubljana, ki upravlja grad. Kot je ob otvoritvi pojasnil vodja službe za investicije, investicijsko vzdrževanje in obratovanje ter Ljubljanski grad Stane Miklavec, s tekočim vzdrževanjem ni bilo mogoče odpraviti posledic zamakanja in korozije, zato se je Festival Ljubljana skupaj z investitorjem in na podlagi izvedenskih mnenj odločil za temeljito sanacijo na petih osnovnih področjih. To so po njegovih navedbah statična sanacija, zamenjava dotrajanih kamnitih oblog na vrhu stolpa, obnova vseh instalacij, obnova fasade in izvedba usmerjevalnih vizirjev ter izvedba povezav s sosednjimi trakti, predvsem s traktom J, v katerem je predviden Muzej zgodovine Slovencev. Cena ogleda razglednega stolpa, skupaj z Virtualnim muzejem, je 3,5 evra za odrasle, znižana vstopnica za študente, upokojence in skupine nad 15 oseb pa znaša dva evra. Po podatkih upravitelja je bilo za ogled razglednega stolpa in Virtualnega muzeja v letu 2007 prodanih preko 152.000 vstopnic. Razgledni stolp sodi med eno izmed najbolj obiskanih turističnih točk v Sloveniji, zadnja obnova pa sega v leto 1982. KNJIGE VINKO RODE Kajetan Gantar: Utrinki ugaslih sanj Pred tremi leti je pri Mladinski knjigi izšla omenjena knjiga s podnaslovom Spomini na mladost. Avtor nas je nedavno obiskal, ko je predaval pri SKA; tako smo ga mogli spoznati tudi osebno ter izvedeti še kaj več o njegovem življenju. Med drugim ima zaslugo, da je bila Titova cesta v Ljubljani preimenovana, ko je sodeloval v tozadevni komisiji, nekako v začetkih osamosvojitve. Sploh pa je njegovo življenjsko delo registrirano v znanstvenih izdajah stroke, kjer se je uveljavil kot klasični filolog, literarni zgodovinar in prevajalec. Predaval je grško in latinsko književnost na ljubljanski Filozofski fakulteti, bil dopisni član SAZU, gostoval je na več tujih univerzah. Med njegovimi prevodi so Aristotel, Prokopij, Homer, Hesiod, Sapfo, Pindar, Ajshil, Sofoklej, Plavt, Horacij, Ovidij in drugi. Kako je vse to dosegel? Bil je nadarjen in priden; talente je vztrajno gojil, ni jih zakopal. Prav to nam pripoveduje v Utrinkih. Najprej izvemo od kod izhaja njegova rodbina - po mamini in očetovi strani -, nato spomini na otroštvo, na celjsko osnovno šolo, in kako gre ob začetku vojne živet v Ljubljano k starim staršem in se vpiše na klasično gimnazijo. Medtem Nemci izselijo družino v Srbijo, a končno se morejo vsi združiti v Ljubljani. Vendar le za malo časa. Sledi begunska epizoda leta 45. Z očetom sta bežala na Koroško, družina je ostala doma - nepreskrbljena. Iz Peggeza se ga spomnijo „argentinski" sošolci, tam je dovršil peto gimnazijo. Lepo tudi opiše mesece, ko je bil za hlapca na kmetiji v Anrasu, na Tirolskem. Iz čiste sinovske ljubezni se odloči za vrnitev domov, da poizve kakšne so možnosti za očeta, profesorja, ki je vedno bolj trpel v skrbi za družino. Res se je za njim vrnil tudi oče, a s profesuro ni bilo nič. Kajetanu je uspelo priti na gimnazijo, a Bajukovo spričevalo čez peto mu ni služilo. Kot dijak je bil nadpovprečen; pa tudi tovariški in priljubljen, vendar si je „prislužil" tudi arest, saj mu je bila OZNA vedno na sledi. Zaprli so ga zaradi nekih besedil, pa tudi zaradi pesmice, kjer se je pošalil na račun le-te. Pa so bile le literarne ambicije. Po maturi na šentjakobski gimnaziji se odloči za študij klasične filologije, diplomira skoraj v rekordnem času ter po kratkih počitnicah pristane v zaječarski vojašnici, v Srbiji. Tudi to zgodbo opiše precej nadrobno. Malo je manjkalo, da ga ni srbsko dekle zapletlo v svoj sanjavi svet. Dobil je odobreno nemško štipendijo za podiplomski študij, a je ni mogel izkoristiti, ker mu niso izdali potnega lista. Pogoj je bil, da vohlja za OZNO. Zanimiva življenjska zgodba in prijetno branje, zakaj Utrinki imajo še literarno dodatno vrednost, poleg zgodovinsko pričevanjske. Iz teh Spominov izstopi lik marljivega in poštenega fanta, ki se je v zelo težkih razmerah prebil do vrhov slovenske znanosti o antiki. Vzgojen v skromnosti in solidarnosti, pa vztrajen pri delu, je lahko zgled naši mladini na poti k uspehu. Mnogo težav je moral prebresti, a vedno je ostal zvest svojim načelom, svoji veri in začrtani poti. Prepričan je bil, da ga vodi nevidna roka Previdnosti, da torej ni nič čisto slučajnega v življenju. Kajetan pri SKA Tako nas Gantarjevi Spomini privedejo na profesorske službe do štipendije za po-in nato odločitev za ker je tako lepše, kot do njegove prve ptujski gimnaziji, diplomski študij -življenje v dvoje, pravi. Njegovo nadaljnje delo, kot rečeno, je mogoče najti registrirano v znanstvenih publikacijah stroke, katero goji, vse do danes. Knjiga se bere z užitkom in tudi s pridom, saj izpričuje vrednote, ki so bile vodilo mnogim velikim možem iz naše preteklosti: trdo delo, pa zvestoba krščanstvu in slovenstvu. Utrinki so torej tudi vzgojna knjiga. Kdo je kriv Za povojne zločine v okolici Celja je odgovorno izključno slovensko partizanstvo, Narodno osvobodilna borba in slovenska komunistična partija. Naredili so genocid, zaradi česar bodo za vselej zapisani na črni strani zgodovine človeštva, je ob predstavitvi svoje knjige Teharske žive rane - Huda jama dejal njen avtor Roman Leljak. Leljak, ki je že leta 1989 izdal prvo knjigo Teharske žive rane, prav tako s tematiko povojnih pobojev na Celjskem, in je letos po 20 letih tudi sam znova obiskal Hudo jamo, je bil nad odkritjem pri Laškem zgrožen. Kot je dejal, pa je bil vse od odkritja marca letos predvsem jezen, saj je del politične oblasti, še posebej pa borčevska organizacija pod vodstvom Janeza Stanovnika, ves čas ponavljala, da so za zločine na Celjskem krive razne četniške in druge enote ,,To ni res. Saj so za zločine v Celju in okolici, kjer so pobiti slovenski državljani, krive izključno slovenske enote. Takrat naj bi namreč veljalo načelo, da naj vsak pobija svoje," je prepričan Leljak, ki je pojasnil, da je njegova knjiga nastala v treh mesecih, z njo pa je želel objaviti nova pričevanja, ki bi javnosti jasno povedala, da je potrebno prenehati kriviti druge za zločine, ki smo jih Slovenci naredili sami. Uvodnik za knjigo je prispevala Spomenka Hribar, ki je kljub drugačni poprejšnji napovedi na predstavitev v Celje ni bilo. Avtor knjige je povedal, da je s^ Hribarjevo prišel v stik že leta 1988, ko je delal pri Časopisu za kritiko znanosti in je bila njegov prvi stik s povojnimi dogodki, s katerimi, kljub temu, da je otroštvo preživel na teh prostorih, v mladosti nikoli ni bil seznanjen. Tisto, kar je po njegovih besedah v knjigi najbolj novo in bo verjetno povzročilo tudi največ prahu, je poimenski seznam 640 pripadnikov Knoja, ki so v Celje kot brigada državne varnosti vkorakali 10. maja 1945. Ta enota je bila po Leljakovih besedah neposredna izvajalska roka Ozne pod vodstvom Ivana Mačka Matije in so po njenem nalogu izvajali večino pobojev na tem območju. Kot je še povedal, je seznam odstopil tudi skupini kriminalista Pavla Jamnika, ki je opravila zaslišanja z večino še živečih s tega seznama, ugotovitev, da je zločine zagrešila ta enota, pa je po njegovem nedvomna. „Štirje pripadniki enote so policiji povedali, da so bili tudi sami v Hudi jami, s tem, da so dejali, da sami niso pobijali, bili pa so prisotni. Normalno je, da samega sebe ne bo nihče obtožil, saj bi s tem postalo kaznivo dejanje dokazljivo. Če bo Jamniku dovoljeno dokončati preiskavo, potem bodo dokazi o krivdi enote morali biti predstavljeni tudi javnosti," je dejal Leljak, ki sicer tudi sam dvomi v slovensko policijo in tožilstvo, a je vsaj vodjo policijske operativne akcije Sprava Jamnika označil kot doslednega preiskovalca. Leljak je bil oster tudi do predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Janeza Stanovnika, ki mu je v knjigi posvetil celotno poglavje oz. odprto pismo, v katerem mu s pomočjo zgodovinskih virov želi prikazati, kje je bila v času pobojev v Hudi jami nastanjena črnogorska partizanska enota, ki jo sam večkrat omenja kot tisto, ki naj bi zagrešila zločine, a naj to po njegovem mnenju ne bi bilo mogoče. ,,Stanovnik je javno povedal, da je že takrat vedel za poboje. Če bi bila Slovenija pravna država, bi v tistem trenutku morala priti do njega skupina policistov, mu natakniti lisice in ga odpeljati, saj je priznal, da je vedel za genocid," je bil oster avtor knjige. DOMAČI VRT - ZA DRUŽINSKI UŽITEK Lončnice, ki jih lahko pojeste Če ste nori na začimbe oziroma zelišča, bo pomlad pravi čas, da vzgojite svoj mali vrt, ki ga boste imeli vedno pri roki. Sveže začimbe so polnejšega okusa in hkrati bolj zdrave. ZELISČA ZA ŽAR Nepogrešljivi trio so: rožmarin (romero), origano (oregano) in timijan (tomillo). Rožmarin in timijan spomladi potrebujeta striženje, da dobita prostor za nove poganjke. Rožmarin se odlično prilega k jagnjeti-ni, origano da gobam bolj poln okus, skupaj z olivnim oljem pa delata čudeža pri vseh mediteransko obarvanih jedeh. PRIPRAVITE SVOJ PESTO In zasadite peteršilj (pe-rejil), baziliko (bas^lica) in krešo (berro) v svetlem, vendar vseeno senčnem prostoru. Baziliki redno odstranjujte liste, da bo imela prostor za nove poganjke. Kreša ponavadi naredi semena, ki pospešujejo rast rastline. Zato redno odstranjujte cvetove. Omenjena zelišča so čudovita za pripravo domačega pesta. Dve pesti kreše, eno pest peteršilja in eno pest bazilike, ki jim dodate nekaj naribanega parmezana in strok česna, zmešajte v mikserju. Posolite in poprajte ter dodajte nekaj kapljic sveže stisnjene limone. Zmesi postopoma dodajajte olivno olje, da boste dobili mokro, vendar še vedno čvrsto maso. Če boste pesto zamrznili, ne dodajte česna. Tega dodajte, ko pesto odmrznete. zeliSča za vsak dan Skoraj vsaki jedi se prilegajo drobnjak (cebolla de verdeo), meta (menta) in žajbelj (salvia). Meto gojite v posebnem zabojniku, saj so njene korenine precej agresivne in bi zlahka prevladale ostale rastline. Drobnjak obožuje sonce. Ko se razraste, razdelite na posamezne sadike in ga presadite. Zelo lepo se meša s skuto in maslom. Če obožujete zeliščno maslo, nasekljajte ta zelišča v zmehčano maslo in ga za nekaj časa postavite v hladilnik ter ga postrezite k piščancu, ribam ali novemu krompirju. Rožmarinov grm je precej neobčutljiv. ZAKAJ BI JIH GOJILI? PREPROSTO _ Drobnjak je bogat z vita- minoma C in B2, kalcijem natrijem, fosforjem in železom. Bazilika vzbuja tek, pospešuje prebavo in blaži trebušne težave. Žajbelj ima antiseptični in antibakterijski učinek, deluje pri prebavnih motnjah ter pospešuje menstruacijo. Peteršilj je bogat z železom in mineralih, odpravlja menstrualne težave, očiščuje telo in vzpodbuja delovanje ledvic. Meta pomaga proti glavobolu, zobobolu in slabemu zadahu. Prav tako je učinkovita pri močnem prehladu, krepi črevesno na-pihnjenost, deluje antiseptično ^ Rožmarin izboljšuje prebavo, pretok krvi, krepi živčni sistem, pomaga pri izčrpanosti, slabokrvnosti, baje pa tudi odpravlja prezgodnjo plešavost. Vodna kreša je polna vitaminov in mineralov, bogata je z železom, kalcijem, folno kislino ter vitaminom A. Je naravni antioksidant in diuretik ter naj bi ščitila pred rakom na pljučih. Timijan je razkužilo za usta grlo in prebavila, pospešuje prebavo, zdravi mehur, ledvice in jetra, blaži menstruacijo, blaži krče in je splošno poživilo. G. JOŽE RAZMIŠLJA Moli in delaj Delo je nakazano že v Svetem pismu Stare zaveze, ko je Bog rekel prvima zemljanoma: podvrzita si zemljo in ji gospodujta. To naročilo je za vse čase in za vse ljudi. Bog sam je ustvarjal vesolje in ga prepustil človeku, da ga nadaljuje in olepša. Sveti Jožef je delal in sam Jezus v njegovem podjetju. Z delom si človek služi svoj vsakdanji kruh. In v tem pogledu je lepo in človeka vredno vsako delo. Delo človeka dviga do samih božjih višin. Dela ga Bogu podobnega v delu in izrabljanju sposobnosti, ki jih je od Njega prejel. Zato je vsako delo, naj si bo umsko ali telesno, človeku v ponos in družbi v korist. Je tudi potrebno za dobro skupnosti. Vsako delo človeka odlikuje in tako služi vsej družbi. Zato ne zaničujmo nobenega človeka in njegovega dela. S svojim delom vsakdo posnema Boga Stvarnika in izpolnjuje Njegovo voljo. Z delom časti samega Boga in Mu služi in si pridobiva tudi večno plačilo. Istočasno smo tudi božji sodelavci. Pri vsem delu pa ne pozabimo na molitev. Brez te ni božje pomoči. Z delom si služimo zveličanje, z molitvijo pa si izprosimo potrebno božjo pomoč. Tudi Jezus je molil. Slavil je Očeta, se z Njim pogovarjal in Ga prosil pomoči, ne toliko za sebe, ampak za nas. Poleg sebe, imejmo v molitvi še misel na druge. Boga in Njegovo pomoč potrebujemo vsi. Zato naj bo tudi molitev za vse in za vsakdanji kruh, ki ga ni nikoli preveč ali ga ni zadosti za vse. Tudi molitve ni nikdar preveč in ne zadosti. Kruha se nikdar ne preobjemo in enako naj bo tudi z molitvijo. Načrt mesta Koper Humanistično društvo Histria je v okviru projekta Pianta di Capod'Istria izdalo reprodukcijo najstarejšega načrta mesta Koper avtorja Giacoma Fina iz leta 1619. Izdelavo reprodukcije načrta, original hrani državni arhiv v Benetkah, pripravljajo ob 390. obletnici izdelave dokumenta, ki so jo v društvu prvega avgusta obeležili s sprehodom po Kopru. Načrt, Giacomo Fini ga je izdelal po naročilu koprskega podestata in kapitana Bernarda Malipiera zaradi potreb po utrjevanju mestnega obzidja, je pomemben tako za študij geneze mesta kot za spoznavanje njegove urbanistične zasnove in s toponomastičnega vidika, poudarjajo člani društva Histria, ki so na novinarski konferenci v osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru predstavili projekt izdelave reprodukcije. Načrt namreč ohranja imena ulic in trgov, ki danes ne obstajajo več, poleg tega pa razkriva, kako se je mesto iz prvotnega rimskega zaselka razširilo proti jugu in vzhodu območja sedanjega mestnega jedra. ,,Na načrtu se še vidijo cerkvice, samostani, ulice, trgi, obodni trgi in mestna vrata," pojasnjuje Dean Krmac iz društva Histria. Kot poudarja Krmac, je projekt izdelave reprodukcije pomemben predvsem z znanstvenega vidika, saj gre za prvo reprodukcijo načrta, ki je bil sicer že večkrat objavljen. V društvu pa razmišljajo, da bi projekt povezali tudi s turistično ponudbo mesta. V ta namen so že izdelali informativno brošuro, ob obletnici izdelave načrta prihodnjo soboto pa bodo za širšo javnost priredili sprehod po koprskih ulicah. Projekt so odločeni razvijati naprej, saj so prepričani, da bi utegnil pritegniti tako domače kot tuje obiskovalce Kopra. SLOVENIJA - HRVAŠKA Kronologija mejnega nesporazuma (1) Slovenija in Hrvaška tudi več kot 18 let od osamosvojitve še nista uspeli doseči dogovora o meji. Sledi kronologija nekaterih pomembnejših dogodkov, povezanih s vprašanjem meje. 25. junij 1991 - Slovenija je sprejela Temeljno ustanovno listino o neodvisnosti in samostojnosti Republike Slovenije, ki določa, da so mednarodno priznane državne meje tudi meje nekdanjih republik SFRJ. 11. januar 1992 - Arbitražna komisija Mednarodne konference o nekdanji Jugoslaviji, t.i. Badinterjeva komisija, je v mnenju ocenila, da so meje nekdanjih jugoslovanskih republik meje novonastalih držav na območju nekdanje Jugoslavije. 15. februar 1994 - Prvi sestanek sloven-sko-hrvaške diplomatske komisije za mejo, ki je bila pristojna za ugotovitev in označitev meje. Njeno delo je bilo podlaga za sporazum Drnovšek-Račan iz leta 2001. 28. april 1997 - Slovenija in Hrvaška sta podpisali sporazum o obmejnem prometu in sodelovanju (Sops); hrvaški sabor ga je ratificiral še istega leta. Sporazum poleg lažjega režima prehajanja meje za obmejno prebivalstvo določa, da obmejno območje na kopnem obsega vse občine in naselja v širini desetih kilometrov v notranjost vsake države. 2. april 1999 - Hrvaški sabor je sprejel deklaracijo o stanju odnosov med Slovenijo in Hrvaško, v kateri je, izhajajoč iz stanja na 25. junij 1991, zavezal vlado, da mora zastopati stališče, da meja v Piranskem zalivu poteka po sredini. 19. julij 2001 - Slovenska in hrvaška vlada sta potrdili osnutek sporazuma o meji, t.i. sporazum Drnovšek-Račan, ki sta ga 20. julija 2001 tudi parafirali. V Sloveniji ga je potrdil še odbor DZ za zunanjo politiko. S sporazumom sta državi prvič določili mejo na morju, Slovenija pa je z njim ohranila status pomorske države s prostim dostopom do mednarodnih voda. Izhodišče za določitev meje na kopnem je bil ustavni zakon iz leta 1991. Meja je bila določena na Dragonji in Muri, na Trdinovem vrhu pa po polovici. Na morju je Sloveniji pripadlo kakih 80 odstotkov Piranskega zaliva, suveren dostop do odprtega morja pa je imela prek t.i. dimnika s statusom mednarodnih voda. 4. september 2002 - Hrvaška je s pismom premiera Ivice Račana dokončno odstopila od sporazuma^o meji, češ da je «brez pravnih učinkovČ in da ne more biti podlaga za rešitev problema meje. 10. september 2002 - Slovenski in hrvaški premier Janez Drnovšek in Ivica Račan sta dosegla dogovor o vzpostavitvi začasnega režima gospodarskega ribolova v okviru Sops. (nadaljuje prihodnjič) PISALI SMO PRED 50 LETI SLOVENCI V ARGENTINI SAN JUSTO Slovenski tečaj Franceta Balantiča v San Justu v letu 1959 Tečaj ima pouk vsak ponedeljek od 15.30 do 18.30 v prostorih Našega doma, kjer so dve sobi lepo preuredili v udobni učilnici. Tu se počutijo otroci res kakor doma. Ob četrtkih je pouk neobvezen za otroke, ki imajo veselje do petja in iger. Tečaj vodi gdč. Angelca Klanšek, verouk pa poučuje č. g. župnik France Novak. Tečaj je razdeljen v štiri skupine. Obiskujejo ga začetniki: Belič Janez, Cukjati Janez, Dolenc Jože, Draksler Tone, Gregorič Jože, Gorjup Peter, Jelen Andrej, Jenko Peter, Krajnik Janko, Levstik Stanko, Marinčič Marijan, Oven Janko, Radoš Jože, Šimec Marko, Tomaževič Lovro, Kenda Silvija, Klemen Ivanka, Komidar Marija, Munda Rozalija, Rode Helena, Seršen Milica, Sovič Ana Marija, Strupeh Martina, Tekavec Silvija, Teraš Mojca, Zakrajšek Citi, Žgajnar Marjetica; nižja skupina: Kokalj Tone, Urbanija Vinko, Žgajnar Branko, Bras Mojca, Kosančič Tončka, Kožar Alenka, Levstik Rozalija, Mastnak Jožica, Ozimek Cvetka, Rode Anica, Strupeh Cvetka, Tomaževič Marija, Zajc Olga; srednja skupina: Bras Marko, Erjavec Tonček, ^Mastnak Magda, Poberžnik Milka, Strupeh Marija, Šimenc Maruška, Trpin Zalka, Uštar Verica, Zakrajšek Sonja, Zvašnik Alenka; višja skupina: Cukjati Janez, Draksler Franci, Gregorčič Ivan, Juhant Janko, Klemen Janez, Kokalj Janko, Komidar Lojze, Maček Jožko, Mastnak Tone, Oven Tomaž, Poberžnik Ivan, Seršen Jure, Teraš Janko, Urbanija Janez, Zvašnik Matjaž, Bras Alenka in Lidija, Cukjati Kati, Furlan Marija in Nežka, Jenko Marjana, Klemen Anica, Levstik Danica, Lipušček Katica, Maček Anica, Mastnak Dragica, Osojnik Marija in Terezija, Oven Jožica, Sršen Fanika, Tomažin Majda, Urbančič Anica in Marija ter Tinka, Uštar Marija in Žgajnar Marija. Vseh otrok je 86, in sicer 35 dečkov in 51 deklic. Vpisanih je še 11 otrok, ki pa zaradi argentinskega pouka ob istem času ne morejo prihajati v slovenski tečaj. RAMOS MEJIA Šolski tečaj Antona Martina Slomška Pouk tečaja se je pričel dne 16. februarja. Je vsak ponedeljek od 17. do 19. ure v ulici Necochea 440 in sicer v dveh lepo opremljenih prostorih. Tečaj vodi učiteljica gdč. Anica Šemrov, verouk pa poučuje č. g. Matija Lamovšek. V tečaj je vpisanih 90 otrok: 35 dečkov in 55 deklic. Razdeljeni so v nižjo in višjo skupino. Nižja skupina ima 3 oddelke, ki obsegajo prvo, drugo in tretje šolsko leto. Tečaj poje vsak prvi petek pri večerni sv. maši. Vaje za to ima v ,,sanatoriju" vsak petek ob 17. uri. Ta največji slovenski tečaj ima mnogo pretesne učne prostore. Zato se krajevni šolski svet, ki ga sestavljajo poleg gdč. učiteljice in č. g. kateheta gg. Gabrijel Prešern (predsednik), Matevž Potočnik (podpredsednik), Franc Pergar (tajnik), Janez Brula (blagajnik) in Valentin Pintar (gospodar), zelo trudi, da bi se tečaj mogel enkrat preseliti v „Slomškov dom", katerega naj bi čim prej zgradila slovenska skupnost v okolici Ramos Mejije. Nižjo skupino (1. oddelek) obiskujejo: Babnik Janči, Brula Janez, Hrovat Marijan, Kocmur Darček, Potočnik Marko, Prešern Tonček, Puntar Janez, Andrejak Bernardka, Bavec Marija, Medved Marta, Per-harič Rezika, Puc Valerija, Rus Metka, Telič Adrijana, Učakar Lidija, Vojnovič Marija Snežna in Metka; 2. odd.: Komac Robert, Lavrenčič Toni, Nagode Edi, Opeka Lojzek, Pintar Jurček, Pipp Ivanček, Puntar Tonči, Telič Ladko, Tomažič Hektor, Brula Andreja, Homovc Helena, Jeločnik Irenka, Kinkelj Alenka, Kržišnik Jožica, Maček Alenka, Marin Marjanca, Podgorelec Kristina, Potočnik Anica, Prešern Francka, Petelin Marija, Vesel Nedica; 3. odd.: Bavec Janez, Fink Marko, Andrejak Šonca Pavla, Babnik Majda, Jeločnik Marta, Marin Polonca, Opeka Helena in Marija, Pergar Marjetka, Perharič Alenka, Pipp Marjanca, Učakar Marija, Zupan Magdalena; višjo skupino pa: Babnik Franci, Bezlaj Mirko, Cestnik Jožko, Hrovat Jožko, Kessler Janez, Krivec Andrej, Maček Jožko, Mlakar Bojan, Papež Ivanček, Pergar Janez, Perklič Aleksander in Milan, Petelin Franci in Janez, Pintar Janez, Potočnik Niko, Skubic Lojze, Baječ Ančka in Mojca, Brula Vlada, Cestnik Cilka, Durič Kristina in Silva, Fink Marija, Gorazd Saška, Grad Barica, Homovc Marjanca, Jeločnik Helena, Kinkelj Marjetka, Maček Metka, Mankoč Elvira, Opeka Ber-nardka, Pergar Marija, Petelin Pavla, Pintar Slavka, Potočnik Lučka, Pintar Majdka, Rus Marijica in Uča-kar Nelka. Svobodna Slovenija, 6. avgusta 1959 - številka 32 NOVICE IZ SLOVENIJE RESUMEN DE ESTA EDICION NOVI OKUŽENI V nacionalnem referenčnem laboratoriju za influenco Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) so v ponedeljek, 3. avgusta potrdili še pet primerov okužbe z novim virusom gripe A (H1N1). Gre za štiri ženske in moškega, ki so kazali znake, značilne za tovrstno okužbo. V Sloveniji je tako doslej potrjenih 141 primerov okužbe. EKONOMSKI KAZATELJI V JULIJU Cene življenjskih potrebščin v Sloveniji so se julija znižale. V primerjavi z junijem so bile nižje za 0,9 odstotka, je sporočil državni statistični urad. Cene so se prvič znižale tudi na letni ravni, in sicer so se v enem letu znižale za 0,6 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ocenjuje, da je gibanje cen življenjskih potrebščin pričakovano, deflacija pa je začasne narave. Stopnja brezposelnosti v območju evra je bila junija 9,4-odstotna in je najvišja po juniju 1999, je sporočil evropski statistični urad Eurostat. V celotni EZ pa je bila stopnja brezposelnosti junija 8,9-odstotna, kar je najvišje po juniju 2005. V Sloveniji se je junija zvišala na 6,1 odstotka. SE SPLAČA DELATI? Sedanja višina mesečne neto minimalne plače je približno enaka predvidenemu znesku trajne socialne pomoči, kar pomeni, da bi brez občutnega dviga minimalne plače stimulirali predvsem nedelo, opozarja vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Poslanec zato ministra za delo Ivana Svetlika med drugim sprašuje o posledicah predvidenega ukrepa. Kot je znano, je minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik 24. julija napovedal, da bo ob uveljavitvi prenovljene socialne zakonodaje, predvidoma v drugi polovici leta 2010, višina trajne socialne pomoči znašala 449,66 evra, začasne pa 308,06 evra. NOVI SVET ZA KULTURO V novi nacionalni svet za kulturo je vlada predlagala režiserja Mirana Zupančiča (režiserja filma Otroci s Petrička) kot predsednika, kot člane pa pisatelja Mitjo Čandra, umetnostno zgodovinarko dr. Barbaro Jaki, likovnega umetnika Mirana Moharja, sociologa kulture dr. Jožeta Vogrinca in dramatika Matjaža Zupančiča. PO SVETU IRANSKI PREDSEDNIK Iranski vrhovni voditelj, ajatola Ali Hamenej, je v ponedeljek uradno potrdil drugi štiriletni predsedniški mandat Mahmuda Ahmadinedžada. Slovesnosti, na kateri je Hamenej uradno potrdil Ahmadinedžada za predsednika, so se udeležili številni visoki iranski politični predstavniki. Na položaj pred parlamentom je zaprisegel v sredo. RASMUSSEN V NATO Novi generalni sekretar zveze Nato, nekdanji danski premier Anders Fogh Rasmussen je, potem ko je v soboto na tem položaju nasledil Jaapa de Hoop Schefferja, prvič stopil pred novinarje. 56-letnega Rasmussena v njegovem mandatu čaka veliko izzivov. Mnogi pričakujejo, da bo Rasmussen pomagal obnoviti zamrznjene odnose med Natom in Rusijo. ABORTIVNA TABLETA Predsednik italijanske škofovske konference kardinal Angelo Bagnasco je izrazil svojo žalost in zaskrbljenost ob odločitvi Farmacevtske agencije, da na italijanski trg ponudi abortivno tableto RU486. Ko svoboda izbire postane absolutna, kar pomeni da ni odvisna od pravic drugih, takrat prevlada pravica močnejšega, je dejal kardinal Bagnasco. V Gibanju za življenje pa so prepričani, da stojijo za prodajo te tabletke ideološki in trgovski interesi, ki pa se ne zavedajo, da je smrtnost žensk pri njeni uporabi desetkrat večja kot pri kirurškem splavu. Negativna mnenja so izrazili tudi številni psihologi. Takšnem splav, ki ga ženske opravijo same, jih namreč potisne v veliko osamljenost. EN BUSCA DE SOLUCIONES El ultimo d^a de julio fue el senalado para el encuen-tro inicial entre los primeros ministros de Croacia y Eslovenia, Jadranka Kosor y Borut Pahor respectivamente, desde que Kosor asumio el cargo. Al encuentro se llego luego que la Union Europea hiciese saber a Ljubljana y Zagreb que deben repensar y acordar solos como seguir adelante en la cuestion del problema lim^trofe. Segun ambos primeros ministros en la reunion alcanzaron un acuerdo sobre el marco, que a fin de ano podr^a conducir a la solucion de los problemas que aquejan a ambos pa^ses. (Pag. 1) CONVENIO DE SEGURIDAD SOCIAL El 1° de agosto de 2009 entro en vigencia el Convenio sobre seguridad social entre la republica de Eslovenia y la Argentina. El Convenio permite, por ejemplo, que los eslovenos que estan radicados y trabajan en nuestro pa^s, en caso de radicarse en Eslovenia, puedan disfrutar de los derechos de jubilacion y los seguros por invalidez de la Argentina. El Convenio fue firmado el 12 de abril de 2007 en Buenos Aires. Este esta destinado a todas aquellas perso-nas que trabajaron (e hicieron sus aportes correspondien-tes) tanto en la Argentina como en Eslovenia, en los temas referidos a los derechos de jubilacion y seguros de invalidez. No as^, los derechos de cobertura medica y seguros por desempleo, como existe en otros acuerdos bilaterales. Lo mas importante es que se contabilizan los anos de aporte en ambos pa^ses, para lograr la jubilacion. El derecho puede ser ejecutado en el lugar donde fije residencia el interesado. Aquellos que ya gozan de una jubilacion, el convenio les permite que la reciban en el otro pa^s. La solicitud de la aplicacion de estos derechos se presentara en la institucion competente de Eslovenia o de la Argentina. La ley fue sancionada el 10/12/08 y promulgada el 7/ 1/09, siendo ratificada el 29/6/09. Ley 26.465 publicada en el Bolet^n oficial de la Rep. Arg. del 16/1/2009 (CXVII nro. 31.574) referente a las jubilaciones y pensiones. (Pag. 1) DONDE ESTAN LAS FRONTERAS El primer domingo de agosto se realizo en Sv. Višarje la ya tradicional peregrinacion de las "tres Eslovenias". En su 21° realizacion invitaron a la charla al etnologo Silvester Gabršček, secretario del Ministerio de Cultura de Eslovenia. El t^tulo elegido para la presentacion fue ^Donde estan los l^mites? En la introduccion jugo con los significados de la palabra y luego senalo, entre otros conceptos, que las fronteras (especialmente en Europa) estan disminuyendo por factores economicos, pero que los l^mites permanecen aun en la mente de las personas. En el debate posterior repitio el concepto con otras palabras al decir que los l^mites son valores que tanto el mundo como el hombre respetan. Mas tarde los presentes participaron de la misa que el obispo auxiliar de Koper Dr. Jurij Bizjak ofrecio junto con otros sacerdotes, en la iglesia cercana. (Pag. 2) LA FUGACIDAD DE LOS SUENOS En este numero se publica una resena literaria sobre el libro "Utrinki ugaslih sanj" de Kajetan Gantar (el autor visito la Argentina y dio una charla en la Accion cultural eslovena, en su paso por Buenos Aires). En el libro narra sus recuerdos de la infancia y juventud. As^ conocemos el origen de su familia, los estudios primarios, como paso los anos de la guerra con su familia, en el campo de refugiados, y la decision de regresar a su pa^s natal^ En la secundaria sus notas superaban el promedio y era estimado por sus profesores. Igualmente fue arrestado por la polic^a secreta por unos textos "no-correctos". Estudio filolog^a clasica y se diplomo en 4 anos. El servicio militar lo realizo en los cuarteles de Serbia, en el libro detalla con metodica exactitud algunas historias de esta etapa. Recibio una beca alemana, que no pudo apro-vechas porque no le entregaron el pasaporte (la condi-cion era, que aceptara ser esp^a). El libro, ademas de ser un documento testimonial, es una obra literaria. En el se reune una interesante historia de vida con una excelente narratividad que atrapa al lector. (Pag. 3) SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE Fundador: MILOŠ STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alenka Godec / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Društvo ZS: Alenka Jenko Godec / Urednik: Tone Mizerit Sodelovali so še: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Marta Petelin, Jože Horn, Vera Breznikar Podržaj, Regina Truden Leber, Irena Fajdiga in Vinko Rode. Mediji: STA, Radio Ognjišče, Družina. Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 180, pri pošiljanju po pošti $ 245, Bariloche $ 215; obmejne države Argentine 120 USA dol.; ostale države Amerike 135 USA dol.; ostale države po svetu 145 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 95 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS. Čeke: v Argentini na ime „Asociacion Civil Eslovenia Unida", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime „Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / California 2750 - C1289ABJ Buenos Aires - Argentina - Tel.: (5411) 4301-5040. - E-mail: info@vilko.com.ar O