Rusi premagani. Eusi se umaknili na celi črti. — Avstrijci in Nemci jih zasledujejo. — V Galiciji se postavljajo Rasi na novo v bran, — S srbskega bojišča nobenih važnejših poročil. — Na francoskem bojišču majhni spopadi. — Turki poročajo o prodiranju svojih čet. — Švedski, nor- veški in danski kralj se posvetujejo. Mir Ijudem na zemlji • • . Cuden Božič bomo letos imelL. Po naših cerkvah in hišali se bo razlegal angeljski glas: Mir ljudem na zenilji...... a med tem bodo prihajala nadaljna-po- rofiila o tem, kako se je v sovraštvu država vzdignila proti državi, narod proti narodu in kako se milijoni in milijoni oboroženih vojakov med seboj koljejo in morijo na bojnih poljih, Praznik miru obhajamo letos v sredini svetovne vojske. Lotos bado ljudje razumeli mnogo boljše kot pa prejšnja ieta angeljski spev: Mir ljudiem na zeralji, ki so švete volje! Sedaj vema, kaj je mir in njegove dobrote! Prej smo mir uživali in čutili' smo le ono blaženost, ki sta nam jo dajalared in varnost okrog nas. Sedaj so naša srca na negotovem, kaj bo z našimi dragimi, ki stojijo v sovražnem ognju, na negotovem tudi, kako se bo razvijala usoda onih, ki so ostali doraa zapuščeni. Vse najboljše želimo domovini in zato irepetamo v strahu, kadar prihajajo nova poroSila z bojišč, proseč Boga, da bi ne bilo nič hudega. Naša srca so neprenehoma vznemirjena, v njih nl1 miru. Mir ljudem na zemlji, ki so svete volje! Po miru koprnimo, mir si želimo in trdno upamo, da nam ga ljubi Bog pošlje, kajti mi ga nismo skalili slabe volje. Sovražni sosed nam ni dal miru in morali smo se braniti, da si izvoju.jemo pogoje za trajen in stalen rnir. Mi nismo želeli nikomur nič hudega, nismo poželeli po tuji zemlji, nikomur nismo storili ni'5 žalega, a sovražni sosed nas je izzival, nam motil notranji mir in moril naše najboljše može. Morali smo iti v rojsko ravnO zaradi tega, ker hočemo mir. Užugati moramo sovražnika, ker si želimo mir, ker koprnimo jx» njem. Toda angeljski spev o Božiču se ne glasi samo: Mir ljudem na zemlji, ki. so svete volje! Ne, ampak pred terai besedami so zapeli angeljci: Slava Bogu na višavah! Kdor daje slavo Bogu, njemu, da]e Bog ¦mir, To velja za posameznike kakor za celo države iu narode. Nihce menda letos o Božiču ne bo tako globolco molil k Bogu kakor naš priljubljeni cesar. Mati žaluje, ako ji je en sin v vojski, njemu jih stoji na milijone sinov v krvavi borbi. Pri vsaki kapl.;ic-i krvi, ki poteče na bojno polje, zakrvavi tudi njegovo dobro, očetovsko srce. In ono iS5e svojo moft in tolažlx) le v Bogu. Bogu daje 6ast in slavo, zato smo ()repr'6ani, da nam nebesa podelijo kmalu zmago nad vsem: našimi sovražniki in da bo potem zavladal nad liubo Avstrijo trajen in neskaljen mir.  Slike \i vojne. Vojna se ne da popisati. Iz pisma, kl ga je pisal svojcem Anton Holobar iz Vrbij pri Zalcu, vojak 87. pešpolka, posnamemo sledeče: Dragi rai! Naznanjam Vam, da mi gre sedaj čisto dobro. Sedaj sem namreč v bolnišnici v Znajmu na Moravskem. Nisem ranjen, ajnpak samo noge sem si prehladil tako. da nisem mogel nikamor več, pa so me poslali v bolnišnico, Tukaj sem od 26. novembra. Kako dolgo ostaiiem tu, ne vem. Mor&biti kakšen teden ali 14 dni in potem nas razpošljejo na vse strani. Eni gredo nazaj v vojno, drugi pa h kadri. Ce me doieti sreča, da pridem h kadri v Celje, se še vidimo, drugače pa, kakor je božja volja. Kakor me je Bog varoval dosedaj, upain, da me bo varovaj. tudi, ako pridem spet nazaj med naše korenjake, ki jilivselivali. — Kako sem se preliladil, Vam opišem v sledečem: Po neprestani'h marših se nam slednjič posreči dose. či sovražnika, ki je bežal, kar so ga nesle noge. Dasiravno ni hotel zbežati naravnost v Rusijo^ smo ga vendar takrat dalee nagnali. A ustavil se ie v gozdu, se zakopal in čakal, kedaj ga r.apademo. Tre;:oiek .,e prišel. Mi gremo naprej, levo od nas je bil polk št. 17, ki je zasedel s 3. bataljonoiT" mali gozdiček. Mi srao bili, na mali brežini; prišlf smo do 2uO Koriikov v bližino Rusov, kjer smo se zakopali. Tla so bila raokra tako, če sem skopal jamo, je nastopila voda in tako sera ležal 6 d:ii. Potem sera šel za ,,ordonanco" k ,,Gruppenkommandu". Od tu sem riosil ,,poročila" do našega poveljnika. Pot je bila slaba; po potu sem moral (^ez raofivirje, kjer sem se po^reznil vsakokrat do kolea in večkrat sem še padel v moišvirje. In vsaki dan sem šel to težavno pot po 8- do lOkrat. Hodil sem v najhujšem ognju do vojne črte. Dva, ki sta hodila z menoj, sta padla že prv: dan. Jaz pa, kakor po čudežu, sem nosi'l povelia liaprej še 8 dni in n'sem bil ranjen. Tukaj sedaj nobcden ,ne misli na drugo kot na Boga. V jarkili molijo vojaki, tudi taki, ki so se popre.i samo norfievali iz Boga. Kakšna je voina saraa ob sebi, pa se popisati ne da. No, s Sasom se človek vsemu privadi. Sne«jra je v Galiciji za 4 prste, mrzlo ]e bilo takrat že precej, Kako Bog plačuje zaupanje v njegovo pomoč. N. Ostruh iz Št. Lovrenoa nad Mariborom, ki se je vrnil raajen v prsa iz južnega bojišča, pripoveduje sledeče: Bilo je na Malo Gospojnico, dno 8. septembra. Pričakovali smo ravno ta dan vroči boj, ker tu na bojišču ni praznika. Jaz m dva tovariša, oba moja znanca-rudarja, smo opazovali izhajajoče solnce, lci je ravno priplavalo izza srbskfh hribov in eden tovarišev pravi: ,,Kdo ve, ali bodemo še zvečer, ko bo zahajajoče solnce tako nizko nad hribi, kot sedaj, še vsi trije ždvi in Izdravi skupaj!" ,,Le tedaj, a;ko nara pomagata Bog in Marija, drugače ne", sem odgovoril, ,,na to še imam polno zaupan.|e!" Tovariša pa se začneta na ves glas krohotati in eden pravi: ,,Ali si še vedno tak bedak, kot si bil; si že pafi dovolj star, da bi ne verjel v;eC takšnih neumnosti! Ali torej res misliš, Ha jo Bog?" ,,To sem verova! vedno, verujem pa še zlasti sedaj in zopet vama pravim, da le na Boga imam še zaupanje!" Al/, o groza, nisem še izrekel zadnje besede, l:o se razpoči v neposredni bližini šrapnel. Enemu inojemu tovarišu je preklal glavo in mu je odnesel polovico; drugemu je odtrgalo desno roko pri rarai proc" in oba sta bila pri priči mrtva, v mene pa ie priletelo le nekaj prsti, id se ]o dvignila ob padcu šrapnela. Izpreletela me je nepopisna groza, dvignil sera sklenjene roke kvišku in zaklical: ,,,HvaJa ti tisočora, Jdobri Bog, da si na tako ftudežen nafiin poplačal mojo vero!" Takšnili slučajev bi vam lahko navedel mnogo in mnogo, kako grozno Bog ravno y vojski kaiznuja bogokletneže, kako čudežno pa plačuje 'tiste, ki stavijo zaupanje v njega, in bolj kot kedaj, verujem s©daj, da je Bog! Z rožnim vencem na straži. Slovenski Črnovojnik piše svoji ženi iz Pole: Ljuba moja žena! Naznanim ti, da sein bil da* ues zjutraj pr: sv. maši in sem tudi storil svojo krščan^ sko dolžiiost. Za advent sem sprejel sv. zakramente* iJa ne misli, ljuba žena, da se ti s tem hočem pohva* iiti. Pišein ti zato, da veš, da greni tudi tukaj v oer* kev, ne sanio doma. Vsaki dan sem v oerkvi, razuns kadar šem v službi. Takrat ne morem iti,. Prihodnja nedeljo se ne bom mogel udeležiti sv, maše0 ker bom moral iti v soboto opoldne na stražo in bora prišel y edeljivfiazaj. Sel bom pa opoldne k večernici, Prosins ie, ljuba žena, moli za-rne pri maši, ker se je jaz ne ijom mogel udeležiti. Pa jaz tudi na straži ne pozabim na Boga. Kadar stojian sam na straži, posebno? oo noči, vzaraem rožni venec v roke in molira, da si krajšam čas. Tako mi pretečeta dve uri, da ne venm kedaj. Molim tudi za to, da bi sr&čno opravljal svoja službo, Spominjam se tudi tebe in svojih otrok v molitvi. Kadar ti in otroci doma v postelji sladko spavav te, se vas jaz tukaj spommjam v molitvi. Pa tega vse~ ga ti ne pišem zato, da bi se hotel s tem hvaliti iu ponašati.. Tudi jaz se tebi in otrokom priporočam v molitev, da bi se vi tudi mene spominjali v mol'tvi ia prosili Marijo za-me, da bi se zopet zdrav vrnil sko-raj k vam v vašo sredino, Najbolj si želim, da bi že skoraj prišel tisti dan, da bi se spet videli, Želim, dt6 bi se to pismo poaatisnilo v ,,Slov. Gospodarju drogim v zgled. Naj bd tudi drugi raj&e molili in storiK svojo krščansko dolžnost in ne bi preklinjali in Bog ve kaj govorili slabega. — Tebe, ljube otro6i6e in pat vse znance iskreno pozdravljam. Vojak in sv. rožni venec. Slovenski vojak piš3 z bojišfia: Mogoče bo kd* rekel: Puško v roke vojaku, ne pa rožni venec. Da,, prav je, vojak ne sme puške izpustiti iz rok. Moj® • puško je razbila krogla, zato sem šel k mrtvemu vojaku po puško in ta jo je krčevito st skal k sebi, ka^ kor da se še mrtev ne sme ločiti od nje. Vendar pat ima vo;ak lepo priliko, vzeti vfiasih tudi rožni venec v roke. Na marš:h je sveti rožni veneo kakor nalaS^ da vojaka poživlja in mu daje moč, da ne obnomor««. Na straži mu je najboljše sredstvo, da vstraja, gs varuje pred zaspanostjo in mu krajša dolgi čas. Tu» di v bojni črti, ko včasih po ve8 ur ne sme in ne m<fcre s svojega mesta, se tolaži \n navdnšuje s sv, roSnim vencem. Posebno ;>a lepo služi sv. rožni vene« raiijenim in lwl:iim vojakom po bolnišnicah, zlasti v; tujib krajih, kjer ni domačega berila na razpolaga. Ni ga srcdstva, ki bi bolj služilo za kratek čas, trpIjen.je in tolažbo, kakor ravno sv. rožni veneo, In 6e> primerjamo žalostni' dcl sv. rožnega venca: ,,Katert j0 za nas krvavi pot potil". Ko nas na marših le vf>deni pot pnliva, zmislimo se na Njegov krvavi pot in takoj smo potolaženi. ,,Kateri je za nas bičan bil ?» s trnjem kronan bl." Ko nas doleti kaka nesreča. da nas poškoduje krogla ali bajonet, koTiko laclie trpimo, 6e se zmislimo na Njegove svete rane In NJegovo trpljenje. ,,Kateri je za nas težki križ nesel." Naše rame so utruieno od torntetre in puške, pa kaf; ie to s primero s težkim križem. Ce to premišljujemo, niti ne Cutimo ni6 na svojih ramah. ,,Kateri je za nrts. križan bil." Tudi nam se morebiti bliža smrt, saj snw jo tudi zaslužili z raznimi grehi. On pa najpravičnejše in najnedolžnejše umrl na križu le zato, da nas reši. Ce to premišljujemo, s kakim veseljem in pogumom gremo, $e treba, tudi v smrt, da izpolnkno prisego ,,za oesarja in domovino". In ko Ga v duhu vidimo na svetem križu, ko izroča svojo dušo v roke nebeškemu Očetu, priporočimo tudi mi svoje duše v Njegove svete roke, Po Njegoviji besedah: ,,Dajte cesarju, kar je cesarjevega in Bogu, kar je božjega." .Torej svoje telo do zadnjega vzdihljaja in zadnje kaplje krvi za cesarja in domovino, a svojo dušo pa svojemu Stvarniku. Vse to pišem iz lastne izkušnje, in ko sem videl nekako poživljene i'a potolažene one, kL so opravljali to pobožno molitev, Zato, dragi sovojaki, v roke sv, rožni venec, pa tudi vi, domači, posebno sedaj, ko po nekatcrih župnijah opravljate pri zornicah roženvensko pobožnost namesto meseca oktobra, udeležujte se je vsak dan. Tudi doma zvefier ne pozabite na lepe in krasne molitve. Marija, kraljica sv. rožnega venca, katero v sv. rožnem vencu tolikokrat z angelskim pozdravom pozdravljamo, je tudi «tolažnica žalostnih", nas bo tolažila v tem žalostnem vojnem času, da ga laglje preživimo. Spominjajte se v vašjh molitvali doma tudi nas vojakov! Z Bogom! ,,Bele vrane." ,,Dobri krščanski vojaki so bele vrane, katerih. nikjer ni"; sem 6ital nekoč v neki knjigi, Utopil sem se nazaj v spomine. prošlili dni za easa aktivne vojaške službe, pretehtajočj koliko resaice vsebuje zgoraj navedeni rek. Prišel sem do prepričanja, da je na tem nač žal mnogo, mnogo resnice. Spomlnjain se še dobro, koliko posla so imeli z meaoj, vpoklicanim rekrutom, starejši vojaki, da bi me pridobili za njih črne nazore in navade, kar se jim pa ni posreSilo. Tudi drugim mojim tovarišem se ni godilo boljše. Ce se je-kateri le količkaj izdal, da je še nepokvarjen, krščanskimladenič, so ga zasramovali inslepili na vse kriplje tako dolgo, da j,e vse krščanstvo le prazea nič in ljudem pesek v oči, dolder ga ni'so popolnoma pokvarili in pridobili na svojo stran. Žalostna resnica je, da sin z dežele, kateri od svojih starišev ni popolnoma podkovan v svojih krščanskih načelih, se pri vojakih često spridi v vsakem oziru. Neizkušen, v strupu mestnega življenja se daleč odtuji krščanskim nazorom, h katerim se potem poznejo le težko, redkokedaj popolnoma povrne. Oglejmo si pa take in podobne nepoboljšljive vojake sedaj, kateri so se pred vojsko norčevali iz vsega, kar je le količkaj dišalo po krščanstvu. Svojim očem nisem verjel, ko sem videl v vojski z Rusi, da so si taki in enaki resno pripenjali blagoslovljene Marijine svetinjice na svoja prsa, Namesto pri vojakih tako navajenih kletvic, katere so sledile poprej skoro 'vsaki drugi besodi, slišiš sedaj tu pa tain pobožne vzdihe. Splošno reSeno: Življenje v naših taborih. je korajžno in resno krščansko. Nehote sem se spomnil pri teh čudnih opazovanjiii zopet drugega izreka: ,,Sila kola lomi", Cudna so pota, po katerih Vsemogočni ljudi vodi k sebi! Poprej nepoboljšljivi, z ničem zadovoljni, že skoro popolnoma krščanstvu odtuieni, propali možje, sedaj na bojišču mnogi bridko obžalujejo svojo nespamet ter posta.jajo zopet božji, dobri otroci! Slovenski vojak! Ostani zvest Bogu in On ti bo dajal moč, da premagaš vse vojne napore in težave! J. S., ranjeni četovodja. V okopih. Poroča četovodja J. 5., doma iz St. Lovrenca nad Mairiborom, ki je prideljen 20. lovskemu bataljonu. Udeležil se je bojev v Galiciji. Naš bataljon je dobil nalogo, da zadržuje sovražne napade in s svojim hrbtom pa varuje prehod našega trenskega oddelka. Kar naenkra.t, kakor da bi iz tal prirasli, se pojavi pred nami Četa ruskih vojakov, nad 60 mož, Oddali eo na nas nekaj strelov in mi dobimo po|velje za naskok. Prvič sem Krčevito zagrabil bajonet, da bi ga porinil v sovražnikovo truplo, a tako daleč ni prišlo. Ko smo se namreč z gromovitimi hura-klici zakadili proti Rusom, so imeli ti žer puške na tleh in so držali roke kvišku, zopet drugi pa so nataknili čepice na bajonete v znamenje, da se udajo. Obkolili> smo jib, razorožili in jih spremili na bližnji kolodvor, kjer smo dobili skupno ž njimi menažo. Opazovali smo jih, kako v slast jim je šla naša hrana iin poskušali ž njimi se pogovarjati. S Poljaki smo se za največjo silo razumeli, samo da spofietka nismo dosti spravili iz njih, bili so namreč še vedno v strahu za svoje ždvljenje. Ko so se prepričali, da je pošten in izobražen Avstrijec ljut in neizprosen tiger le v boju, a napram neoboroženemu nasprotniku nastopa kot prijatelj, so se ojunačili takoj. Pripovedovali so nam vsi, da se voiakj", kakor tudi njih pojveljniki ne morejo dovolj načuditi junaštvu naših vojakov, ki sledi,jo povelju ukazujočih, 6e bi jim Rusi železna polena nasproti lučali, in b'i se raenda brez povelja ne umaknili niti za ped. Res je v našlh vrstah vladala železna disciplina. Ujetnike smo; na to spravili še na vJak in voj, kateremu sem bil prideljen tudi jaz, se je podal na poizvedovanje, pred nami pa so odjezdili kot patrulja štfri dra.gonci. Izvedeti nam je bilo, koliko sovražnika se nahaja pred nami. Naenkrat ae zafiuie ranogo strelov in idragonci pridrve k nam s porofiilom, da se nahaja v gozdu pred nami ogromno število Rusov, ki so jih kar obsipali s svinčenkam, a vsi štirji so še .{'m odnesli zdrave pete. Naš poročnik, da povelje: ,,Zakopa,ti se!" Razvrstili smo se v bojno črto in vkopali v zemljo, med tem so nas Rusi seveda zapazili in gosto je deževala svinčena toea preko jnašili glav. Zadevali so iz početka zelo slabo. Cakal sem, da si je izkopal jamo moj tovariš na desni;: ko 5e lil gotov, mi je prepustil orodje. Zakopal sem se dobro in gvaril tovariša ob leva etrani, ki se je zelo slabo zavaroval, a ni me ubogal. Pričeli smo tudi mi pošiljati smrtne pozdrave neprijatelju. Ali je pogodila vsaka moja Ikrogla, ne morem reči, ker sem takoij, ko gem oddal strel, umaknil glavo na ,varno. Videč, da v bližini še ni nihče ranjen, smo se pričeli po&teno smejati kroglajn, ki so ropotale po telecnjakih in plesale v naših skodelicali za meaažo. A Cedalje gosteje so padale svinčenke in ena je zadela tovariša ob levi .ravno imed o6es,, vlila se mu je kri pri očeh, ustah in nosu. ,,,Ali si zelodobil?" ga vprašam Ni6 odgovora. ,,Saj sem ti pravil, da, se bolje zakoplji!" Zopet nič. Stegnem roko proti njemu in ga stresem; sedaj še le vidim, da je mrte,v... Da bi se izognil temu prizoru, obrnem glavo proti Uesnemu tovarišu, a; Vi tem trenutku zadene še tudi tega krogla blizu rame in mu je bržkone morala iti globoko dol v život, kajti zvijal se je v groznih bolečinah po svoji jami, dokler se ni skota»ljl iz nje in sedaj se mi je nudij gtrašen prizor: kar frfiale so krogle v nfega in ob vsaki se je bolestno stresel, dokler ni mrtev obležal. ,.Sedaj pride vrsta na te", sem sfi. dejal, sprožil še tu in tam ka!kšen strel, ob ^vsakem pa sem si mis111, da je že zadnji. Kaj sem prav za prav mislil in obeutil, ne morem popisati. Pofilll je nedaleč šrapnel in kos železa je priletel v glavo mrtvega tovariša ob levi. Odnesel mu je gornjo polovico gla/ve, ki je priletela s takb silo v mojo, da mi je odbila kapo raz glave, po levem licu, po hrbtu in telečnjaku pa sem bil ves pomazan z možgani mrtvega tovariša in ves oškropljen s krvjo. oama, nesrečneža, ki je bila zelo plitva, je bila kmalu polna krvi. Da se rešim mučnega položaja in pogledam, koliko nas je Se sploh živih, se nekoliko dvignem, a že v tistem hipu mi prileti kos šrapnela; v glavo in padem takoj v nezavesi. Ko se prebudim, me pogled na tovariša spomni na vse in v glavi zašutim grozno bolečino. Ne upam si otipati rane, misleč, da bi šla cela pest v njo.. Hotol sem pogledati, ali so Rusi še pr(ed menoi, mogoče so naši odjšli in me ,kot mrtvega pustili na bojišču. A v tera me nekaj grozno zaskeli na rami, Hotel sem zavihati rokav, da bi pogledaJ, kaj je ,in pri tem se mi curkoma .vlije kri dol po roki. Spoznam, da sem ranjen tudi na rami. Sedaj začujem povelje našega poročnika: ,,Nazaj!" PozabiL senvaa-vsc bole5lne in urnib krač io ubcrem za tovariši. Kor smo bili akoraj vsi ranjeni, tudi naš poveljrJk, poliitimo vsi nafavnost do zdravniške postaje. Ko nas je sovražnik videl bežati, tedai pa8 ni &tedil s kroglami; pogledal sem na levo in na desno v travo, kar migljalo je v njej, kakjor bi bilo vse živo kobilic pod njo, spoznam pa, da so bile to le ruske krogle. Ker smo bili sedaj Rusom izvrstna tar8a, so padali tovariši kar zaporedoma. Mislil sem, kar ,je, je, sključil hrbet, misleč: žvižgajte le preko, :n jo ubiral za. drugimi. Ko nridemo do zdra.vniške postaje, križali smo vsi vprek, kajti v;s,a,k bi se bil rad prvi iznebil krogle iz telesa; sedaj pa tudi opaz-imo, da smo pustili na bojišču kar dve trefjini tovarišev, ostalo nas ie namreč samo Še 20 mož, z bližnjrmi ranjenci vred, katere so prinesli do sanitetne postaje. Špravili so naa na vlaK in jfaz sem prišel v bol nišnico v KapoŠva,r na Ogrskem. NeSrečna tovariša, med katerima sem prebil 'najmugnejše trenotke na bojišču, katerih vse življenje ne pozabim, sta bila oba oženjena rezervista, rodom Italijana. Topovska krogla odtrgala tornistro. Ivan 'Ornik, doma od Sv, Martina pri Vurbergu, piše svoji ženi z bojišCa: V Galiciji, dne 5. decembra, Ljuba žena! Naznanjam ti, da je tukaj na bojišču proti Rusom sedaj zelo mrzlo. Ležati morarao na prostem. Lahko si torej sama predstavljaš, 'kako nam gre. Pa hvala Botru, do sedaj sem bil še vedno zdrav, le malo ozebel sem še. Od znancev iz naše župnije, ki so odšli v vojsko, pirideva še samo z Jaketom skupaj, drugib ni več na bojišfm. Fažmon je v bolnišnici, Jakolič tudi, o Žlahtiču in Mulecu pa ne vem, kje se nahajata. Jaz imam tudi upanje, da nam bosta Bog in Marija pornagala. Da sem še živ, se imam edino Bogu in Mari,ji!, naši visoki zašžitnici, zahvaliti. Bil sem že v strašnih ognjih. Kako ie bilo, ti ne morem popisati. Enkrat mi je topovska krogla sfrčala tako tesno mimo glave, da mi je s hrbta odtrgala tornistro in vso dru<xo opravo. Ako se ne bi bil tisti hip pripognil, bilo bi me raztrgalo na drobne kosce. Pa hvala Bogu, odnesel sem zdravo kožo. Opravo pa sem dobil pozneje od ranjencev. Ce bom kedaj prišel domov, tedaj ti lahko bolj natanko razložim, kako se mi je godilo v teh liudih časih. Bog daj in Marija, da bi bil hidi v bodočih bojih pod njeno za&5ito kakor dosedaj. Mo.ia pisava je slaba. Imam namreč od mraza popolnoma odrevenele roke. Cel život je trd. Zahvaljujem se ti za pozdrave in za poslano. Želim tebi, vsem dragim domačim, sorodnikom, znancem in prijateljem veseie božične praznike in veselo novo leto! Ne pozabite na \ašega Ivana, ki se korajžno vojskuje zoper Ruse. Ce mi kaj pošlješ za praznike, ne pozabi priložiti pipo za tobak, Z Bogom dragi moji! Upajmo na veselo svidenje! Naši topničarji bi radi šli nad Ruse. Iz M . . . . L piše trdnjavski topnifiar V, K, svojemu prijatelju v Mariboru: Hvala ti lepa, da si mi naročil ,,Slovenskega Gospodarja" in ,,,Stražo". Kako veselje zavlada med našimi slovenskirai topničarji, kadar pridejo naši listi, si niti predstavljati ne moreš, Tukaj, daleč od doma, še-le prav poznamo, kake vredaosti so naši, v katoliško-narodnem duhu pisani listi. Ko bom prišel domov, bom z vsemi mo$mi agitiral, da se posebno »Slovenski Gospodar" nan stani stalno v sleherno slovensko bišo v lepi naši slovenjegoriški župniji. — Kako dolgo še bomo tukaj, ti danes ne morem povedati. Videti je, da nas mislijo nekam dalje poslati, Najbrž in najraje bi šli vsi slovenski trdnjavski topni6arji z našimi težkimi topovi Ruse preganjat in spravljat na oni svet. Vsi si želimo, da bi nam bilo dano, se udeležiti kakega večjega pretepa. Posebno v 6ast bi nam pa bilo,:,ako bi strice Ruse pozdravljali z ognjem iz naršffi •Btfc;l»;^» povt Upam, da bodo naše armade začele skoro Rusa '' žgati od leve in desne, če pa drugače ne bo šlo, pa se bomo mi spravili od zadaj in boino smodili sovražnika od strani, da bodo čvrčali kakor boiV>v grm, kadar se užge. Zime se sedaj ne bojim, kajti moja žena me je preskrbela s toplo obleko tako močno, da imam svoj kovčeg do vrha natlaCen. — Imej se dobro v lepem domafiem slovenskem kraju. Vesel Božič in radostipolno Novo leto vsem Citateijem ,,Slovenskega Gospodarja" in ,,'Straže" želijo trdnjavski1 topničarji ob Adrijl. Z Bogom za cesarja in domovino! Prijetna muzika na bojišču. Romlle, Belgija, 30. nov. 1914. Dragi starši! Bodite mi iz daljne tuje dežele, kjer se vojskujem, prisreno pozdravljeni! Sedaj, ko to pišem, poka tako, da se zemlra trese. Kakih 300 nutrov od nas Angieži že dva dni kar iiapr-j-j me5ejo šrapn,ele in granate in mislijo, da smo mi iu v njih smeri, a nas vendar ne morejo dobiti na mubo To je naša sreca. Nemški vojaki so mi pravili, da so Francozi že tako splašeni, da takoii zbežijo ali pa roke kvišku podržijo, kakor hitro Nemci pojfažejo svoje dolge foaijonete proti njim To so ,,korajžnr sinovi francoskih razkošnib in modernih žensk. Nam vojakom se zdi prijetno strašno gronienje težMh topov; prav mično je, kakor bi godba igrala, puške pa pokajo, kakor če godec piska na kiarinet; poljski topovi predstavljajo trobentačev rog in r.aši možiiarji zraven prav prijet .o i;iiar;ao po svoje. Po tej viži potem plešejo tisti Ii5ni angleški kramarji in nobel Francozi. No, pa sedaj sem se 2e nekoliko naudl te godbe. Dobro bi bilo, ko bi dorna pri peSi skupaj eno zagodli. Pa mi Avstrijci smo korajžni, hočemo angleške kramarje tja čez morje nazaj pregnati. Hurah! Vse za vero, dom, cesarfa! Angleži niso tako nerodni, kakor izgledajo — svoje eete uvrstijo večji del med toprfčarstvo ali pa zra rezervo, Francoze in Indijce pa v strelske jarke. To so hinavci, ti mrkogledi Angleži! Ostala mešanica: Belgijci, ,Francozi, Jndijci, zamorci itd. pa so ubogi reveži. Angleži so prav za prav glavm' gospodje na Jrancoski strani, Videl sem Indijce, ki so se pri lepem gorkem solncu kar tresli od mraza, pa so bili v dve koci zaviti. Te, sirote bodo morali gotovo popinati doli v vročo Indijo. Mnogo bi Vam imel še pfsati, pa mi ne dopuš6a 6as. > Želim Vam prav vesele božične praznike, da bi jih zdravi doživeli. Z Bogom! Vaš hvaležni sin Jožef Drolc, rezervni topničar, Pozdravlja. Vas tudi Franc Ogrejenšek iz Gor- nje Ponikve. ,.V>tt imam, sarno oei ne." V neki bolnišnici blizu južnega bojišča je nekaj bolnikov. o katerih pravijo zdravniki, da so — ,,zanimivi siučaji." Tu je neki častnik, ki ga je Šrapnel lahko ranil, ob enein pa je postaJ slep za barve. Nokemu topničarju je šla letalska pšica nad desno kljufitfco v telo in ga prodrla dol do stegna. Neki 5eški pijonii si je tako pretresel živce, da je onemel; sedaj gOTori le nekaj mažarskih besedi, ki jih sliši v bolnišnici. Nekega drugega so prinesli težko ranjenega in oglušelega z bojnega polja; sčasoina je okreval, in tndi sluh se mu je povrniL Mož je postal vesel. Tedaj pa se je domislil svojih doživljajev na bojišču — granata. mu je pre3 očmi ubila brata — in omračil se mu jje takoj um. V sosedni postelji leži bosanski tnohamedancc, že postaren mož, ki se ]e prostovoljno javil v vojno in se hrabro boril. V boju je bil ranjen in izgubil oba o5esa. Ravno ta mož vzbuia med gospemi, ki obiskujejo ranjence, največje sočutje. Neka mlada hrvatska baronfca je moža ogovorila v njegovem, to je lirvaškem jeziKu in ga vr prašala: ,,Povej mi, kaj bi rad? Ali hočeš slašfiic? Ali obleke? Ali denarja?" Mohamedanec pa ji odgovori s tihim smehljajem: ,,Gospa, po glasu spoznam, da si mlada. Gotovo si tudf lepa. Pojdi domov k tvcvemu možu in veseli se nad njira! Meni, mlada gospa, ti ni treba ničesar podariti. Vedi, 9!a imam velika polja in cele črede krav in ovac. Imam yrtove, dvorce in pristave. Vse imara, vse — samo o8i nimam ..." .Avstrijsko=rusko bojišče. Maribor, dne 22. decembra, Ko smo se Avštrijci in Nemci umaknili izpred Varšave, Ivangoroda, Spodnjega Sana ia Samborja do reke Vafte in dd Krakova, so nam R-usi kmalu sledili in za&ela se je vielika borba med nami in Rusi. Končala se je s tem, da so blli Rusi naoeličrt i p r e m a g a n i i n s o semoraliumakniti, Na severnem Rusko-Poljskem je bila odlo&lna bitka pri Lodzu, v Galiciji bitka pri Limanovi, Veliko so doprinesle k naši zmagi v GaLciji posebno one Cete, ki' so prišle 'žez Karpate na pomoč ter zavzele Novi Sandec, Gorlice, Gribov in Zanigrod. Toda rusko umikanje ni trajalo dolgo. Na črti, ki sega od izliva Dunajeca v Vislo do Jasienioe (zahodno od Przemysla) so se ustavili in r a z v. i 1 aj se je novabitk a m<ed naini in Rusu Tiudi na Rusko-Poljskem so Rusi že ustavili umikanje ob rckah Ra\vka in Nida ia tudi tam se pričakuje nove borbe. Boji zoper Euse se nadaljujejo. Dunaj, due 21. decembra. Avstrijski generalni Štab uradno poroča: V K a r p a t i h naše napadanje med gorovjem v ozemlju reke Laborca dobro n a p r e d u j e, Severoizhodno od prelaza Lupkov na bojni 5rt Kros. o— Tuhov in ob spodnjem toku reke Dunajeo se boji močno nadaljujejo. Položaj na JužnemPoljSkem se ni niS spremenil. Naši prodirajo povsod v Karpatih. ,,Az Est" poroča iz Munkača: Z merodajne strani se poroča: Predvčeraišnjim iin včeraj smo na cel: črti v Karpatih in v severnih ogrskih stolicah prodirali. Nadalje poročajo iz BudimpeŠte: Naše čete kljub mrazu v Karpatih velvko marširajo. Mraz prenašajo izvrstno, Naše čete s smukafii izborno poizvedujejo in olajšujejo zmagovito naše prodiranje. ATstrijci prekoračijo na dan 50 kilometrov, Berolin, dne 21. decembra. List ,,Tageblatt" je dobil od svojega posebnega vojnega poročevalca iz vojnega feasnika.rskega stana dne 20.. deoembra slede&e poroč;lo: Prodiranje zavezniških armad na Rusko-Poljskem se vrši z veliko naiančnostjo. Avstrijske čete prekora«i,io na dan po 50 km, kar je za sedanje razmere naravnost ob&udovar nja vredoo. Vojna zvijača Rusov. Vojni poročevalec london,skega lista ,,Mornir>gpost" v Rusiji piše o neugodnera vremenu, ki vlada v Rusiji in ki ovira prodiranje Rusov, Ce bi zamrznila jezera, reke in poplavljeno ozcmlje, bi to zelo olajšalo njihovo prodiranje, ker imajo ogromno število sani na razpolago. Dosedaj je pa le malokdaj znašala temperatura nekaj stopinj pod ničlo. V začetku mieseca decembra je padlo obiio snega, katerega so porabi.li Rusi za vojno zvijačo. Po no5i so se priplazili ruski vojaki, ogrnjeni v bele.plašče, prav blizu do nemšldh bodečili žic, katere so porezali. Vsled neprevidnost je pa zadel ruski vojak v kabel, ki je bil nabasan z elektriko, Vsled bolečin je začel stokati in vsa vojna zvijača je bila izdana, ker so Nemci že kar drugi dan posipali sneženo površino z rumenim peskom in živinsko soljo in bela snežena odeja se je spremenila v 6rno. Rusi izgubili strašao veliko topov. Svedski list ,,Svieriska Tagblad" poroža o rusdem porazu na Pol.iskem: Z ozirom r,a umikanje Rusov iz zapaclne Poljske je treba opoitiniti, da je tokrat poslala Rusija vse svo.;e čete, čez katere razpolaga, na bojno polje. In vendar zaman! Ima še sicer ljudi, toda ti niso dovolj izvežbani. Tudi oficirjev primanjkuie ia novega orožja, "Ruska armada je d o d ecembra izgubila 1000 d o 1400 t o p o v , torej četrtino vse svoje uporabne art lerije. Najbolj se 6uti!, da primanjkuje pušk. Dejstvio je, da se že v velKci meri rabijo zastarele, kot šara zavržene puške. Rusija se zalo trudi, da bi dobila iz irozemstva, posebno iz Amerike, novih pušk in puškinih sestavnih delov. Toda tudi tak uvoz ne bo mogcl kriti vedno rastočih novih zalitev. Ne podcenjuiitto ruske moei. Vojni poročevalec dunajskega lista ,,!Morgen" plše z ozirom na umikanje Rusov: Svariti moramo pred pretiranim upanjem, 'da je ruska vojna mo5 že uniCena. Njeno število se danes še ne sme podcenjevati. Nasproti pa laihko ti^dimo, da Vlada v vrefeh naše armade veHiko zaupanje in vera v k'on6no, zmago, M bo odlofiila tudi usodo Srbije. Nova mobilizaciia v Rusiil. Monako\ro, dne 18. decembra, Monakovski Tst ,,Miinohner Neueste Nachrichten" javlja: Po porofiilih lista ,,.Dai,ly Telegraph" je odredila Rusija novo mobilizacijo, ki bi, ji naj dala | lO.milijonov (?) vojakov na razpolago. Hindenburgse zahvaljujeBogu..  Berolin, dnfi 22, deoembra. « Berolimski lst ,,Deutsc(h0 Tageszieijtuiig" piše: Hindenburg je odgovoril šolski mladini mesta Poznanj, ki mu je čcstitala k zmagi nad Rusi, slede6e: Hvala vam za prijazne besede, za bQsede polne zaupanja in nade. Toda aahvala za naše uspešno vojskovanje zoper Riuse ne gre iroeni, ka]t jaz. sem dal ]e svoje ime« Zahvala gre Bogu, ki nas je vselej milostno. varoval in nas bo še tudi v bodoče milostno varoval," kajti on nas ne more nagloma izpustiti iz svo,jr& očetovske roke. ZaJivala gre cesarju, ki mi je zaupal. da smem po svojih lasitnih načrtili postopat;, zalivala gre mojim sodelovalcem, pred vsem pa naši hrabri armadi, ki je z redko vstrajnostio in z neprimernim junaštvom udejstvila moje misli. Najbolši vojni nafirti ne pomagajo nič, če bi ne b\lo izvrstno izvežbane armade, v kateri vlada v vsakem oz".ru najbcljši red.. Zremo lahko z mirnim srcem v bodočnost. Bog nam bo podelil časlen mir. Se enkra.t: lepa hvala! Avstrijsko=srl?sko feojišče. Maribor, d::e 22. decembra. Naše zacliije prodiranje v, Srbijo, ki se je začelo v zadnji tret.ini meseca oktobra, je trajalo neprenohoma, brez-o:ipora skozi 6 tednov. Na popolr.oma uerabnih, ker zm,oče::ili oestali, so se lju.d,;e in živali strašno mučili. Tudi obleka moštva :,e vsled neugocli;cga vremeaa veliko trpela. Zelo težko, sfcoro nemogoče, je bilo dovažanje živeža ia munici"ie, Uitnikajo5a se srbska annada je skrbela, cla so se sanno niene za,dnje straže z nami bo.|eval;.e, sama pa se je raed tem umaknila na poprej določene posto.,anke, kamor ie dobila pomoi v mo?.t\ru i,-i sfrelivu. Dobro oipočita je čakala, da se ii priblžajo naša krdcla, Na teh postojankaJi so se nasn torej Srhi po.l po;jo.ji, ki nsc z na.šinii v noh'3nein razmerju, z<nct postavili v bran. Pri Ara-gicbvcu in Goriijem Mi!a-'.0/cu, ravno tako juž; o o:l Va'1'cva, so nsša krclela ivalctela na srbske postoja kc, in* ker so Lila vsled r;&prestanega prod ranja izmuče:ia, niso ime.a več or.o i apadalr.e mofii, k' bi bila potrel^na, da zlomro srliske vrst3. Večkrat so poslcufjila, da premagaio oipo: t>ga ivi o^afienega. sovražnika, toda srlska premoč in svežost je nazadnje oillučila., da, so so r.nše 5ete rnnakinle, ker ni kazalo, da bi še nada^je gub.le r,a tem prostoru svo]e mo5i z ::apadi na sovražnika, Iz porolil, ki so jili ¦"z'-1a1i v Nišu, je razvidr.o, da je uin'kar^.0 naS'ri 5et Srbe popol oma. prese .ctilo. Tz srbslsih poroSl si lahko seLtaviffiO sleclcčo sliko o irazvoju dogOakov: ' Avst^o ogrs':a armadai ie došla dne 3. d-ecembra na tista točke, k>r so boteli pričct- Srbi boj. Zbrana je bla tam glavna sila srtske armade; desno krilo je bilo od levega krila razvito v claliavi približno 100 kilometrov. D.asi so si Srbi sami izbrali ktaj, niso bili gotovi, da zmagajo. B tka se ie priiiela, dne 3. decembra. Blla se je silovito 4 dni. Srbi so imeli zelo vel',ke izgube. Po noči, dne 6. t. m., so Srbi napadli z levim krilora pri Užiicah, a na,padu sami niso prlpisovali veCje važnosf, Ob tej prilki so se aivstro-ogrske oete umaknile. Umikanju tudi Srbi niso pripisovali večje važnost", ker se na posameznili točkah v tako veliki bojni čit večkrat izvpde nai posaimeznih toekah prGin'kanje čet. Ko se ;ie zdanilo, so Srbi še-le zapaz:'li, da se cela avstro-ogrska armi^^a umika in da so čete že preoej oddaljen«. Potem so Srbi zadell še 8. t. m. pr; Val'evu in 9. pri Užicab na našo armado, kjer jo avstro-ogrska armada podvzela zopet napad na Srbe. Vsted splošriega umikanja s.e je morala tudi naša severna armada podati v nove postojanke. Francozi potfel.jujejo srbski armadi. Pariz, 21,. decembra. Velikemu delu srbske Oirmade poveljujejo že od izbruha vojske francoski častniki. Levo krilo, k^ltero je sedaj zopet zasedlo Belgrad, stoji pod poveljstvom francoskega generala Plicota, podpoveljniki so: polkovniki Dumain, Renaut in Eckerman. iTudi francosko vojaško odposlanf;tvov 16 mož, je prevzedo važnejša opravila pri vodstvu srbske vojske. Srbija potrebuje pomoči. Sofija, 21. decembra. Dosedanji srbski uspehi še niso, ldaikor piše list ,,Rječ", odvezali Rusije, da bi ne skrbela za bodočnost Srbije. Tako sodijo poznati vojašl^i strokovnjak'i. Pri bodočem avstrijskem napadu na Srbijo se srbska armada radi pomanjkanja vojnih sredlstev in radi splošno utrujenosti ne bo moglai ustavljati av- stnjski siL. srbija nujno potrebu^e pomočl od zunai ako hoče nadaljevati vojsko, a se v tem oziru ne mi re zanašati ne na Grke, ne na Rumune, Se mani m na Bolgare. Rusija pa nima na razpolago - 3iUh vojhih sil, s katerimi bi laliko hitela SrbiiS moč. ^ na po- Itusi pošiljajo Srbom pomoč. Budimpešta, 21. decembra. Rumunski list »Unttversul" poroča: Zaradi goste megle, k; ,{e legla na Donavo, so morale mnogoštevilne ruske ladje, ki vozijo za Srbijo municijo, tjskati zavetja pri otoku Semeni, Ladje so sedaj že odplule naprej. Municijo vozi 5 parnikov in 30 prevoznih ladij. Grška pomaga Srbiji. Sofijski listi poroča^o, da je srba/ka vlalda s posredovanjem francoskie vlade naročila veliko množino topov in streliva pri francoski tvrdki Creuzot. Dne 26. novembra je prispel del narofiila, ,to je 32 topov in 9 vreč municije, v Solun. Pri nalaganju v železniške vozove so pomagali grški \t)jaki. Pošiljatev je bila o'dposlana v. Skoplje. Srbi aU GrM? j^Tagespost" poroSa: V sredo in četrtek so prepeljali čez Osijek 3500 ujetih srba^h vojakdv,. En ael teh vojakov je imel grške unijfonne. Ni pa izključeno, da so pristni GrJd. Neraško=francosko bojišce Maribor, dne 22. decerabra. Na fra-.cosko-belgijsfeni. bojišču so armade menjale svo,e uloge. Prej so napadali Niemcii francoskoangleško-belgijsbe postojanke, sedaj so pa za6elefrancosko-anglaš!;c-belgijsk1e čel'© napadati na, celi bojni f.rti .nemškie postojanke. Vršili so se v zadnjem easu napadi na r.emškie postojanfcs, ki sj pa b.li odlL'i;i, pri mostih Nieuport, Les, Albert in Noyon, v Argonih in v oko]iei Verduna, Dne 20. t. m. je izkroala Anglija v riandriji rovih 80,000 mož evropskih, čet, 28.000 mož indijskili čei je pa b«v!ei izkrcala v Huseill-u v južni Franciji. Kanadska vlada v Se\ierni Airaeriki je c^o.olila Angiiji 80.000 moži5 ki so delomai že na potu v Evro^.o, avstralski parlame: t j'i j,e pa posilal 40,000 mož. Vsa ta tyačenja in pa de.stvo, da: je morala odpoldicaii NeiBŠija s francosteega' bojišoa znatcn dcl svojli eet na rusko bojišfie, je dalo francoskemu vrhovnemu pove-jnikuj Jo fre-ju pogura, da je izdal oklic na armado, v katerem napoveduje splošno gapaclanjo )ia oeli bojni črti. — 0 kakili uspehili še dozdai ni nobenega glasu. Turčjja-Ruslja-Aoglija- Francija. Maribbr, dne 22. decembra. Ruska poročMa o položaju na ruiskia-turškem bojiščuv Kavkazu pravijo, da turške vesti, tucli uradne, zielo pretiravajo. Turki so bat;te le ob reki Coroh in pred Batumom dosegli nekaj uspehov, drugod pa ne. Ruski car Nikolaj je obiskal kavkaško bojiee, Bil je v Tiflisu in Vladikavkazu Turgka uradna poročila o bojih z Rusi so zelo nejasna. Toliko pa-je gotovo, da stoji turška annada pred Batumam. - Glavni turški armadi na Kavkazu poveljuje znani mladoturek Envier-paša, Turško brodovje je obstroljevalo mesto Batum,, ki se je na ve6 krajib vnelo. A Tlurki sie ga &e niso polast li. Turki stojijo tudi pred mestom Kotur, Boj za S u e š k i p r e k o p se nadaljuje. Slitšijo se glasovi, da bodo Japonoi poslali Angležem v E^ript na pomoč nekaj svojih 6et, Na izhodnera bregu prekopa so Turki gospodarji. Tmdi z arabske pokrajine Si.naj so došle novc turške 6ete. Angleži so, kakor znano, odstaviti egipiovskega. sultana Abbas-Hilmi-pašo. Na njegovo mesto je imenovan princ Hussein KemaL ,,Sveta vojska" se vedno bolj šir;,. Na južni sirani Egipta v pokrajiai El Kap so se številni rodovi Angležem uprli. 80.000 mož broječa četa koraka proti angleškim pastojankaiin v Egiptu. Uporni rod Senusi je na. zaliodni strani Bgipta porazil angleške indijske 6ete. Uplenli so Angležem večjo množino vo;n©ga gradiva. Pcsebno silen je upor Beduinov, Ves Sudan je v uporr.em ognju. Enako je v Maroku v Afriki. Uporniki so proglasili v gtovncm marofianskem mestu Fez voditelja upornikov, Abdul Maiika, za samostojnega maroškega sultana. Novoimenovani sultan za Egipt. Husseiu Kemal, brat odstavljenega kbediveja Abbasa Hilmi, je preteklo soboto kot novoim)»iiovani sultan Egipta zasedel egiptovski prestol. Anglija si je pridržala protektorat nad Egiptom. Suvereniteta ca- rigrajskega gultana, ki je bila itak samo po imenu, je torej odpravljena s: .tem, da je egi'ptski khedivc proglašen za sultana, a odvjsnost od Angleške ostane. Papež za božično premirje. ; Mil<an, 19. clecembra. Milanskemu listu ,,Corriere" se poroča iz Rima,: Papež je ponovil svoj poskus, da bi dosegelbožično premirje. Ruskemu ugovoru se je ugodilo na ta način, da bodo dobili tudi Rusi za svoj božjični praznik, ki se obhaja pozneje, kakor kajtoliškii, istotako dogovorjeno ppemlrj/e, Sv. Oče za avstrijske sirote. Rim, dne 18. decembra. List ,,Vita" poroča, da je sv. O6e daroval 100 tisoč frankov za avstrijsko-ogrske sirote v vo^ski padlih vojakov.