Poštnina plačana v gotovini. Akademski glas Leto II. V Ljubljani, 19. decembra 1934. Štev. 24 (4). * Izhaja vsak teden. Mesečna naročnina za akademike Din 4.—, za vse druge Din 5.—. Rokopisi se ne vračajo. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Wolfova 3/1. — Čekovni račun Ljubljana 16.465. Akadpmska akcija za univerzitetno knjižnico se je spremenila v Akcijo za izpopolnitev univerze Slovenska akademska mladina je ponovno manifestirala svojo enotno voljo za čimprejšnjo popolno izgraditev slovenske univerze — 2e pred 3. uro popoldne se je napolnila prostorna zbornična dvorana na univerzi z galerijami vred. Kmalu po 3. uri je predsednik tov. Turnšek pričel občni zbor in posebej pozdravil g. prorektorja dr. Slaviča, ki so mu vsi navzočni pokapali svojo hvaležnost za njegova prizadevanja za knjižnico z burnim ploskanjem, dalje g. univ. profesor dr. Uše-ničnika in zastopnike Licejke gg. dr. Šlebin-gerja, dr. Glonarja in dr. Pirjevca. G. rektor dr. Ramovš je občni zbor pozdravil z naslednjim pismom: Dragi gospod predsednik! Zadržan se ne morem udeležiti Vaše akcijske skupščine. Telesno ne bom prisoten, a z duhom sem pri Vas. Mogel bi in moram Vas pohvaliti. Razvili ste v preteklem letu toliko moči, pokazali ste tolikšno vztrajnost in tako krepko voljo, da Vas ne le občtidu-jein, marveč skoro zavidam. Vesel sem Vas in Vašega dela. Z dozdajnim mladostnim elanom — to sem prepričan — boste dalje delali in na ti poti Vam bodo profesorji in univerzitetni funkcionarji tovariši. V takem tovariškem skupnem stremljenju, delu in podpori bomo skrbeli za razvoj naše univerze, da jo predamo trdno in bogato mlajšim rodovom, ki jim želimo, da jih plod našega truda dviga in poplemeniti. Sprejmite Vi, gospod predsednik, in sporočite vsem tovarišem mojo zahvalo za Vaš trud, mojo željo za uspešno nadaljnje delo in moj iskren pozdrav! Rektor Ramovš. O odborovem delu so poročali najprej tajnik tov. Lavrenčič, ki je imel obilo dela z dopisi in razširjenjem poročila o majskem izrednem občnem zboru, blagajnik tov. Ska-berne o blagajni, ki jo je vzorno vodil, ter tov. Turnšek, ki je v svojem predsedniškem poročilu izvajal: Predsedniško poročilo Ko je peščica študentov ljubljanske univerze pred dobrim letom pričela z organizacijo akcije za zidavo univerzitetne knjižnice, se je znašla pred težkimi problemi. Prav tedaj je namreč nekako uplahnilo vse študentovsko življenje na univerzi. Še leto prej so se strnile skoraj vse vidnejše akademske skupine v enotno slovensko fronto, njih miselnost in hotenje je izhajalo na dan v najrazličnejših oblikah, katerih obe skrajnosti sta vršili zelo poglobljeno delo pri študiju gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer Slovencev v posameznih krožkih nekaterih prodornejših akademskih klubov, na drugi strani pa v burnih akademskih demonstracijah, v katerih se je ostro in brezobzirno žigosalo slabe in Slovencem škodljive pojave dnevnega življenja. } o tem vzburkanem letu, ki nas je trgalo od študija v javna vprašanja, je morala nasto- piti reakcija. Mnogo tovarišev je moralo zapustiti akademska tla, drugi so se zagrenjeni umaknili. Karakteristika za to dobo našega javnega življenja pa je popolno mrtvilo. Par-krat smo skušali akademiki nekako zaokre-niti smer javnega življenja. Prvič, ko se je zbral na univerzi tako zvani vseučiliški odbor, ki je ugotovil, da v teh težkih časih država res ne more skrbeti dovolj za univerzo v Ljubljani in da ji pomagajmo Slovenci sami z javnimi nabiralnimi akcijami. Predstavnikom slovenskega političnega, kulturnega in gospodarskega sveta smo skušali dopovedati, da je njihova misel zgrešena. Razšli so se. V tako življenje smo hoteli prinesti neko oživljenje, ustvariti nek konkreten slovenski program, ki bi se dal realizirati tudi v danih razmerah. Dosega zidave univerzitetne knjižnice je bila mišljena Koc sestavni cien rega programa In trenutno njegov najvidnejši zunanji izraz. Kaj smo doživeli ob realizaciji? V akcijo smo skušali zajeti vse slovensko čuteče akademike, ki bi prišli pred slovensko javnost s konkretno prikazano obupno sliko ene od slovenskih kulturnih institucij in podpreti s simpatijami in pomočjo te javnosti zahtevati od države denar za zgradbo novega poslopja univerzitetne biblioteke. Kajti motrenje naših javnih razmer nam je pokazalo, da je bil prav denar tisti, ki je oviral doslej vsako našo zamisel. Neka družba v prvem odboru Akcije je skušala za delo zainteresirati najprej akademike, kasneje pa s članki v časopisju in ne-številnimi obiski pri naših javnih funkcionarjih popularizirati potrebo po knjižnici v najširšem krogu. Preteklo je nekaj mesecev časopisne kampanje, preden je bilo sploh možno iziti z zahtevo po denarju in zidavi. Ko danes motrimo arhiv Akcije, v katerem je hranjena vrsta razgovorov iz one dobe, moramo ugotoviti, da sta bila na univerzi med profesorji komaj dva. ki sta verjela v uspeh, med našimi javnimi funkcionarji pa sploh nobenega, ki bi gledal na zadevo resno. Visok predstavnik oblasti pa nam je akcijo sploh odsvetoval, češ, da bo njen neuspeli samo razburjal duhove na univerzi. Kljub obupni brezizglednosti smo akcijo nadaljevali in mogli pravzaprav proti pričakovanju naglo ugotoviti uspehe. Nato opisuje tov. Turnšek delo in napore akcije do izrednega občnega zbora 16. maja, in preide nato na delo novega odbora, o katerem smo že obširneje poročali. Opisuje delo ob priliki spomenice na blagopokojnega kralja Aleksandra in jo nato citira. Spomenico je 20. septembra dvorna dama ga. Tavčarjeva izročila blagopokojnemu kralju. Nato nadaljuje: Vzporedno pa smo mislili na drugo možnost realizacije. Da bi sj vendar osigurali zidavo, smo forsirali misel, da bi se takoj pričelo z delom vseeno, čeprav z manjšimi sredstvi. Kajti če bi se enkrat pričelo z zidavo, bi morala država nadaljevati. Razni kamni, ki so bili darovani in še obljubljeni, bi dali 80 do 100.000 dinarjev. Iz banovinskega proračuna je bil določen za to leto znesek 200.000 Din. Toda teh 300.000 Din je bilo vendar premalo. Asistent prof. Plečnika g. arhitekt Valentinčič je izdelal proračun za najmanjšo možno zidavo, to je za temelje in nekaj metrov zidu. Stalo bi 500 do 600.000 Din. Delovalo je nekoč društvo za nabiranje narodnega univerzitetnega zaklada, ki je pa nekaj let spalo, toda imelo je po hranilnicah 350.000 Din premoženja. In to društvo je sedaj oživelo. V njegov odbor je prišel naš član. Na eni svojih sej je sklenilo, da da svojo imo-vino kot brezobrestno posojilo za nedoločen čas na razpolago za pričetek zidave univerzitetne knjižnice. Ta denar je bil sicer deloma naložen v Mestni hranilnici in zavodih, ki težko izplačujejo, toda v ta namen bi se denar moral izplačati. Tako bi imeli 600.000 Din. Lahko bi torej razpisali za 800.000 Din del, ker bi podjetnik počakal za 200.000 Din do prihodnjega leta, ko bi prišel ta znesek iz banovinskega proračuna. Nastal pa je še en načrt, da bi banovina najela posojilo na odplačilo po 200.000 Din skozi 10 let. Tem 1,700.000 Din bi dodali še denar od kamnov in 300.000 Din od univerzitetnega zaklada. Imeli bi dva milijona dinarjev in stavbo v grobem dozidali skoraj do strehe. Upravi univerze smo kot stavbnemu gospodarju ponovno predlagali, naj kar prično z zidavo s temi razpoložljivimi sredstvi, toda stvar se je zavlekla preko počitnic in končno ob raznih okolnostih za letos zamrla. » V sredi novembra je vlada sestavljala svoj predlog za novi državni proračun. Sedaj je prosvetni minister izpremenil svoje stališče in bil pripravljen predlagati postavko za univerzitetno knjižnico v Ljubljani. Ko je bil naš delegat v teh dneh v Beogradu, je mogel ugotoviti veliko prizadevanje ministra dr. Novaka in skoro nato tudi končni uspeh. Vlada je vstavila v svoj načrt finančnega zakona predlog, da se vnese postavko za univerzitetno knjižnico, da se pooblasti minister prosvete, da v soglasju z ministrom financ najame pri Drž. hipotekarni banki posojilo v potrebnem znesku za zidavo univ. biblioteke. V letošnji proračun pa pride anuiteta pol milijona Din. Ta predlog morata odobriti še Narodna skupščina in senat. Te formalnosti se bodo zavlekle do aprila, to je do končnega sprejetja celotnega državnega proračuna. Ne obstoja nikaka resna nevarnost, da bi predlog vlade ne bil odobren, ker parlament in senat le redkokedaj odklonita kak vladni pred- log. Posebno še, ker se zdi, da uživa predlog podporo najvišje avtoritete v državi. Tako izgloda, da se bo pričelo z zidavo spomladi. Delo Akademske akcije pa še ni zaključeno. Smernice bodočega dela odbora Akcije bodo glede knjižnice v glavnem sledeče: 1. Nuditi rektoratu univerze kot stavb-• nemil gospodarju pomoč v konkretnem delu za zidavo, v kolikor bo rektorat tako podporo potreboval. 2. Organizirati novo široko akcijo za izpopolnitev knjižnih zbirk. Drž. študijska knjižnica v Ljubljani ima danes v svojih knjižnih zbirkah dovolj popolno nabrane knjižne zbirke iz historičnih ved; zlasti, kar se tiče starejše literature. Popolnoma nezadostne pa so njene zbirke iz modernejših področij. Tako sploh nimamo tehnične biblioteke, ne medicinske, ne modernejših juridičnih knjig, n. pr. za študij sociologije itd. Te knjige mora prinesti v bodočo veliko biblioteko naša knjižna zbirka. Država bo zgradila stavbo, knjižnico pa si bomo izpopolnili doma. Napraviti pa bo treba nabiralno akcijo pri naših podjetjih, ki lahko darujejo. 3. Bodoči odbor bo moral skrbeti za morebitna volila in zapuščine. Na koncu poročila se je predsednik dotaknil neprijetne strani boja za knjižnico, to je kampanje za načrt profesorja Vurnika in ugotovil: Kdor izmed Slovencev ne izprevidi teže boja za vsako slovensko pridobitev in dela s svojim početjem, čeprav morda nehote, proti skupnim interesom, mora prevzeti vso težo odgovornosti. Mi moramo nastop g. prof. Vurnika odkloniti kot škodljiv. S tem bi bili izčrpani glavni momenti dosedanjega boja za univerzitetno knjižnico. Naglasiti moram, da je bilo delo zadnjega polletja v skladu z direktivami, katere je dal izredni občni zbor. Vprašanje univerzitetne knjižnice v Ljubljani se ne more gledati osamljeno, temveč le kot eno točko konkretnega programa, katere ugoditev je načelnega značaja. Če izgle-da, da bomo v svojem boju uspeli vkljub velikim težkočam, je to znak, da smo si slovenski študentje svoj program pravilno začrtali in pristopili k njegovi realizaciji z dovolj energičnim nastopom. Dosega zidave univerzitetne knjižnice bo naš prvi uspeh. Generacije, ki prihajajo, pa čakajo večje in težje naloge. Predsedniško poročilo je bilo sprejeto s toplim aplavzom, nakar se je pričela splošna debata. Tov. Cibic je povdarjal, da je le naša borbenost priborila dosedanje uspehe, to borbenost moramo nezmanjšano ohraniti tudi v bodoče. Tov. Žebot Ciril je zagotovil sodelovanje vseh katoliških akademikov, ki vidijo v univerzitetni knjižnici enega od glavnih znakov slovenske kulture; za to kulturo pa bi bil poguben etatizem skrajne desnice in levice: Slovenci moramo tedaj oba zavrniti. Tov. Časar je prav tako zavrnil etatizem in pozval na odgovor glede njenega odnosa do knjižnice ono skupino, ki je pred nekaj dnevi izjavila, da bo znala na univerzi tudi s silo uveljaviti red, dasi že silno dolgo ni bilo na naši univerzi neredov, Dalje je obračunal z načinom, s katerim se hoče uveljaviti novi načrt za zgradbo univerzitetne knjižnice. Tov. Škerlak Tibor je pokazal sličnost usod Akcije za univerzitetno knjižnico in Akcije za izpopolnitev prekmurske gimnazije. Drastično je opisal napore in prizadevanja prekmurskih akademikov za popolno gimnazijo v Murski Soboti. Dalje se je oglasil v debati tov. Ilija, o njegovem predlogu pa je občni zbor odločal na koncu. Po debati je tov. Petre podal revizorsko poročilo, v katerem je prišla do izraza vsa požrtvovalnost odbornikov; poleg njih sta mnogo pomagala odboru tov. Stupica in Ravnihar. Slednji je sestavil statistiko o dotacijah vseh naših univerz. Ta statistika jarko osvetljuje vso zapostavljenost naše univerze. Odboru je bila nato soglasno podeljena razrešnica. Ob splošni pozornosti je nato tov. Nezme-škal predlagal, da se Akcija za univerzitetno knjižnico združi z Akcijo za popolno medicinsko fakulteto in kliniko v Ljubljani, ki so jo sprožili medicinci. Predlog je bil soglasno in z burnim ploskanjem sprejet, nakar je tov. Ravnihar prebral nova pravila, po katerih se Akcija za univerzitetno knjižnico spreminja v Akcijo za izpopolnitev univerze. Za volitve novega odbora je bila vložena samo ena lista z nosilcem tov. Ravniharjem, na kateri so zastopane vse skupine na univerzi. Lista je bila soglasno izvoljena per aclamationein. Novi predsednik tov. Ravni- har je podal za novi odbor obljubo, da bo delal ravno tako požrtvovalno in borbeno kot dosedanji, tov. Lampret je pa pozval tovariše, da opuste vse strankarske zadeve, ki utegnejo odbor Akcije zapeljati v trenja. Nato je bila odposlana pozdravna brzojavka zborovanju beograjskih študentov, ki se je vršilo ob istem času, nakar se je občni zbor zaključil. AAK »Njiva« nas prosi za objavo sledečih vrst: Na občnem zboru 14. decembra 1934 je akademski agrarni klub »Njiva« izvolil sledeči odbor: predsednik Kerenčič Jože, phil., podpredsednik Čačinovič Rudi, iur., tajnica Flis Danica, med., blagajnik Peterin Stane, iur., knjižničar in gospodar Andreč Karel, kemik, odbornik Žorga Marcel, tehnik, revizorja Črnila Avgust in Gornik Ignac, tehnika; kot zastopnik pri Zvezi kmetskih fantov in deklet je izvoljen Hočevar Prane, iur. — Akad. agrarni klub »Njiva« bo delo tekoče poslovne dobe omejil predvsem na študij kulturno gospodarskih razmer našega podeželja, na delo, ki je v svojih podrobnostih bilo do sedaj popolnoma zanemarjeno in za kar naša inteligenca še zdaj nima smisla. Akademski Javnosti! »Akademski glas« se je po 1 Vzletnem Izhajanju toliko razširil in afirmiral, da ga lahko postavimo na trajno, široko, vse akademike obsegajočo bazo. V smislu teh intencij se bo osnovala takoj po NOVEM LETU 1935 »AKADEMSKA TISKOVNA ZADRUGA«, r. z. z o. z., ki bo prevzela izdajanje »Akademskega glasa« in drugih akademskih publikacij. Da se omogoči vsem sodelovanje in soodločanje o listu in zadrugi, bomo zgradili zadrugo na teh načelih: 1. Zadružni delež bo majhen (50 Din) tako, da bo vsakemu mogoč vstop v zadrugo. 2. Zadružni delež se lahko pridobi na sledeči način: a) z vplačilom zadružnega deleža; b) z odkupom zadruž. deleža z delom v uredništvu ali upravi lista oz. zadruge; c) s pridobitvijo 12 naročnikov, ki plačajo naročnino za pol leta, ali 6 naročni- kov, KI plačajo naročnino za l letu. 3. Zadružniki so lahko fizične ali juridične osebe. 4. Vsak zadružni delež ima na skupščini en glas. Največ pa more imeti ena oseba pet glasov. 5. Vsako leto se vrši redni občni zbor zadruge, ki voli člane načelstva, glavnega urednika, uredniški, upravni in nadzorni odbor zadruge. 6. Na občnih zborih imajo vso aktivno in pasivno volil, pravico, pravo govora itd.: a) zadružniki, ki vplačajo zadružni delež; b) zadružniki, čijih delo v uredništvu ali upravi se je ocenilo; c) zadružniki, ki so pridobili 12 polletnih ali 6 letnih naročnikov. d) po 10 rednih naročnikov ima skupaj en glas. Svojemu pooblaščencu izdajo skupno pooblastilo. Na ta način omogočimo vsakemu vstop v zadrugo in onemogočimo, da pride list v roke peščice posameznikov. Podrobna pojasnila in navodila bomo objavili na naši deski na univerzi in v listu. KONZORCIJ »AKADEMSKEGA GLASA«. Akademiki! Smuči, smučarske ___ potrebščine Vam nudi s popustom ŠPORT-KMET D. Z O.Z. ALEKSANDROVA C. 7 Naš profesor predava na Dunaju V sredo, 19. t. m. ob 6. predava na Dunaju pod okriljem Elektrotehničnega društva prodekan tehniške fakultete v Ljubljani dr. Milan Vidmar o temi: Porazdelitev izgub pri transformatorjih. Predavanje se vrši v veliki dvorani Avstrijskega društva inženjerjev in arhitektov. Prav vesele božične praznike in srečno novo leto vošči vsem gg. akademikom moderna menza »NOVA KUHINJA«, Aleksandrova c. 5/1., ki nudi izborno, tečno in okusno hrano po izberi jedilnega lista. Kosilo Din 10 in 8.50 — večerza Din 6. Večerja tudi ob nedeljah. Kruha belega ali črnega po volji. Okrog 200 slušateljev naše univerze je v nedeljo zvečer ob 6. s posebnim vlakom odpotovalo na Oplenac, kjer se skupno z zagrebškimi študenti poklonijo manom pokojnega kralja Aleksandra. ______________________________ Akademiki! Za Miklavža in Božič Vam nudi po globoko znižani ceni: Čevlje damske, moške, športne, goj-zerje, smučarje, sneške, galoše, copate i. t. d. Krasna izbira damskih torbic, aktovk, nahrbtnikov. DETELA BOGDAN, LJUBUANA Sv. Petra 25, „JADRAN“ hotel Balkan. Kupujte sumu domače blago! * Neupravičen pesimizem PRAKTIČNO DARILO USTNII K „„0=0 KAIR™ Izboljša aromo tobaka, uniči škodljive snovi Din 40"— s poštnino LIKAR, KOSTANJEVICA na Krki G. dr. Vladimir Čorovič, dekan filozofske fakultete na beograjski univerzi, je napisal v beograjskem dnevniku »Politika« 30. novembra t. 1. članek z naslovom: Za diplomirane filozofe je položaj neutešen. Članek je v mnogočem prestrašil ne samo one, ki so diplomirali in brez uspeha čakajo nastavitve, ampak tudi one, ki še študirajo, in je zaradi tega zadosten povod, da preko njega ne gremo ravnodušno, kakor preko večine časopisnih člankov, posebno še, ker je njegov avtor g. Čorovič, znani srbski zgodovinar. G. Čorovič v pesimistični, skoraj jokavi izjavi ugotavlja, da se je pri nas pojavila nad-produkcija filozofov in da je izčrpana vsaka možnost, da se zaposlijo, tako da je njihov položaj brez nade. Čeprav smo prepričani, da je g. Čorovič orisal položaj tako, kakršen je, in čeprav sami vidimo, da je pri nas polno mladih moči, ki že precej časa brez uspeha čakajo, da jih bodo zaposlili, se vendar ne moremo povsem strinjati z izjavo in pesimističnim razpoloženjem g. Čoroviča. Priznavamo, da je položaj naših študentov težak, vendar ne mislimo, da je brez nade in brez izhoda. To nas sili, da odgovorimo na izjavo g. Čoroviča. Prvo, kar se čuti ne samo pri g. Čoroviču, temveč tudi v vseh tozadevnih objavljenih izjavah, je to, da se vsi oni, ki dajejo izjave o tem vprašanju, omejujejo le na golo ugotavljanje činjenic, kakršne so sedaj, ne oziraje se na to, zakaj so se one pojavile, in ali je mogoče najti kakšen lek. Če bi oni, ki samo golo ugotavljajo, prodrli malo globlje v jedro stvari, bi videli, da ni dovolj samo ugotoviti dejstvo, ampak da se je treba tudi požuriti, da se isto dejstvo popravi. Če bi pokazali več zanimanja, bi videli, da položaj ni brez izhoda in tako črn, kakor se zdi njim, ampak