Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 5. decembra 2019 - Leto XXIX, št. 49 stran 2 »Meša v maternoj rejči je najlepši adventni venec« OSNOVNA ŠOLA JOŽEFA KOŠIČA V SODELOVANJU Z OSNOVNO ŠOLO GRAD stran 5 PREKMURSKI PISATELJSKI PROSTORI stran 6 Za dva dni je nej bilau vrejdno domau pridti stran 8 2 »Meša v maternoj rejči je najlepši adventni venec« Vleti 2012 so nekdešnji porabski plebanoš Ferenc Merkli od slejdnjim darüvali sveto mešo v slovenskoj rejči v sombotelskoj zidino nutstaupili sombotelski vörnicke, šteri so se kisnej poklonili posabnim gostom, slovenskoj parlamentarnoj Mešnik Ferenc Merkli ino zagovornica Erika Köleš Kiss, štera prošnje za evharsitični kongres goršté cerkvi svetoga Martina. Pred sedmimi lejtami so bili k bogoslüžji pozvani člani Drüštva Slovencov v Budimpešti tö, njini pesmarge so se - ranč tak kak sombotelski - že prva začnili včiti svete pesmi. Takša pripravlenost je bila letos 1. decembra nej potrejbna. Na prvo adventno nedelo so plebanoš Merkli - šteri že deset lejt slüžijo v cejlak vogrskoj vesnici Vasszécseny nej daleč od Sombotela - vküper z voditeli domanji slovenski organizacij k slovenskoj svetoj meši čakali vse slovenske vörnike v varaši. Pesmarsko nalečüvanje pa je zatok nej tak potrejbno bilau, ka so sombotelski Slovenci v cerkev svetoga Martina pozvali Cerkveni pevski zbor ZSM s Števanovec, šteroga člani so se že dobre tri frtale vöre pred mešov pripelali v Turistični center Martinove cerkve. Števanovski (ino senčarski) kantor Gábor Sebestyén je, žau, nej mogo priti, zatok je delo zborovodje prejkvzeu asistent zagovornice Ferenc Sütő, z zborom pa se je v imeni vzdrževalke Slovenske zveze v Somboteu pripelala eške sekretarka Gyöngyi Bajzek tö. Števanovski pesmarge - med njimi ništerni pevci z Verice pa Varaša - so se nut v oratorij (menjšo dvorano za molitev) zaprli ino se flajsno pripravlali na sveto mešo. Pomalek so v zagovornici Eriki Köleš Kiss, slovenskoj generalnoj konzulki Metki Lajnšček, ino izrednoma člani Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ljubljanskomi zgodovinari Petri Vodopivci. »Vso zemljo tema krije,« se je z adventnov pesmov začnilo bogoslüžje. Mešnik Ferenc Merkli so se oprvim zavalili predsednici Sombotelske slovenske samouprave Mariji Kozar za organizacijo ino domanjomi plebanoši Jánosi Schauermanni za mesto za bogoslüžje. »Meša v maternoj rejči je najlepši adventni venec,« so svetešnji tonuš podali plebanoš na začet- skoro profesionalen grato, so brodili vsi, šteri so poslüšali njino spejvano liturgijo. Član domanjoga drüštva Dušan Mukič je štenjé s Staroga zakona gorprešto v knjižnoj slovenskoj rejči, v etom prorok Izaija zazova ižo Jakobovo, aj odi v Gospaudovom posvejti. Reči evangelija so se lepau pasivale k prvoj adventnoj nedeli, gučale so: ’Skrb mejte, ka ne vejte, gda vaš Gospaud pride. Vej pa če bi ižni gospodar znau, v šteroj vöri tauvan pride, bi nej zaspo ino bi nej njau, ka ga vöporobijo.’ »Bojte pripravleni, vej pa v vöri, gda ne čakate, pride Sin človekov,« so evangelij zaklüčili mešnik Merkli. »Malo je žalostno, ka je sedem lejt minaulo od slejdnje slovenske meše v Somboteli,« so svojo predgo začnili plebanoš ino povödali, ka je v Somboteli ovak kak v Monoštri ali po porabski vesnicaj. »Tisti, šteri so na Gorenjom Seniki ali v Števanovci doma, ležej odijo k slovenskim mešam, nam v veukom madžarskom varaši pa je dosta žmetnej. Depa Baug má rad, če samo deset lüdi vküppride, vej pa kak pravi: gde se zberéta dva ali trgé z mislijov na njega, je un sam med njimi,« so mešnik pripovejdali o potrejbnosti slovenski Prvo - lilasto - svejčo na blagoslovlenom adventnom venci so vužgali nekdešnji porabski plebanoš ki meše. Na oltar je biu vödjani prčec, na šteroga so sombotelski Slovenci dali vözošiti reči »Hvalite Gospoda vsi narodi«. Cerkveni pevski zbor s Števanovec je v preminauči deset lejtaj meš v mali skupnostaj ino dale gučali: »V Monoštri majo slovensko mešo gnauk na mejsec, lepau bi pa bilau, če bi go v Somboteli slüžili bar v adventi pa v predvüzemskom posti.« Ferenc Merkli so v svojoj predgi gučali eške o pomeni adventa, začetka nauvoga cerkvenoga leta. »Moremo dati račun, stični kongres, zatok so bile prošnje, štere je v domanjoj rejči gorštela slovenska zagovornica Erika Köleš Kiss, vse povezane s Cerkveni pevski zbor ZSM Števanovci je pri sombotelskoj meši spejvo pod vodstvom Ferenca Sütőna kak smo se ponašali. Vej pa mamo dvej domovini: edno tü na Zemlej, edno pa v Nebesaj. Človek má vökivečni žitek, njegva düša nikdar ne mrgé. Zatok ne smejmo misliti samo na té kratek zemelski žitek, vej pa moremo vsi pred Kristuša,« so predgali plebanoš ino tak nazaj pokazali na evangelij: ne vejmo nej vöre nej dneva. Dühovnik so na znanje dali, ka za tri kedne že božič pride, depa vsega prej ne moremo küpiti po veuki bautaj. »Za dar dajte same sebé, darilo je človek. Mauž ženi, žena možej, stariške mlajšam. Boži sin je človek grato, tau pa je najvekše darilo za svejt. Sveta meša je tö lejpi dar, vörnicke pri meši so dar, šteroga ne pozabimo.« Ferenc Merkli so eške povödali, ka smo Slovenci na Vogrskom sploj bogati. »Mamo slovensko kulturo ino gezik, depa vogrsko kulturo ino gezik tö. Aj vas v Somboteli nikdar nede sram zavolo materne rejči, bojte hvaležni Baugi za té veuki dar. Gezik pa dajte prejk svojim mlajšam, ali če ste zamüdili, svojim vnükom,« so prosili dühovnik ino povödali svojo radost, ka je Somboteu oprejti varaš, gde mérno vküper živejo Madžari, Nemci, Rovati, Slovenci pa Romi. V septembri 2020 držijo v Budimpešti Mednarodni evhari- Porabje, 5. decembra 2019 tem veukim srečanjom kleti geseni. Po vküpnom slovenskom očanaši so si v rokau segnili vsi slovenski vörnicke, s Sombotela, Števanovec ali Slovenije. Sveta meša se je končala s vküpnim spejvanjom Marijine pesmi »Je angel Gospaudov«, štero je segrejlo srcá vsej navzauči. Prva kak liki bi se začno menjši agapé, so plebanoš Merkli blagoslovili adventni venec pa na njem vužgali prvo svejčo, domanji dühovnik János Schauermann pa so dali blagoslov cejloj domanjoj slovenskoj skupnosti. Večer je eške dugo trpo, vej so pa nej samo v Števanovci, liki v Somboteli tö dobri pesmarge. Čüle so se adventne ino božične, depa drüge slovenske cerkvene pesmi ranč tak. »Srcé mi bole bije,« so se Ferenc Merkli radüvali zavolo prelejpoga srečanja ino povödali želenje, ka aj bi se sombotelski Slovenci kleti pá srečali pri meši v predvüzemskom posti. Slovensko bogoslüžje aj prej nede samo vsikšo sédmo leto v varaši, gde slovenski vörnicke eške itak tak lepau vejo spejvati v liblénoj maternoj rejči. (Kejp na 1. strani (mali kejp v velkom): Vsi, šteri so bili pri slovenskoj meši pri sombotelskom svetom Martini, na ednom kejpi.) -dm- 3 Zadnje letošnje srečanje slovenski penzionistov v znamenji adventa Trüdijo se povezati generacije: dosta programov majo z mlajši Drüštvo porabskih slovenskih penzionistov vsakšo leto ma več vekši programov, med tejmi je najvekši srečanje na konci leta, steroga držimo v znamenji adventa in pričakovanja zočnostjo: generalna konzulka v Monoštri Metka Lajnšček, slovenska zagovornica v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss, asistent slovenske zagovornice Ferenc Sütő, pred- Sveto mešo je slüžo dühovnik Lojze Kozar, steroga je v slovenskom geziki pozdravo varaški župnik Imre Bodorkós božični svetkov. Letos je bilau tau srečanje 24. novembra v Slovenskom daumi v Monoštri. Predsednica našoga drüštva Klara Fodor je s toplimi rečami pozdravila naše goste in vse člane. Pravla je, ka andvent sednica Slovenske zveze Andrea Kovács, županja Sakalovec Valerija Rogan, predsednica sombotelske slovenske samouprave Marija Kozar, predstavniki DU Murska Sobota in Puconci in predstavnik Društva Tromejnik Dvorana je bila puna, med penzionisti števanovski mlajši, s sterimi vküper majo več delavnic že kloncka na dveraj, zatok se mi tö pripravlamo na božične svetke. Mlajši števanovke šaule so vküper z našimi penzionistkami že pekli medene figice na števanovski fari. V Monoštri mo pa delali božične okraske za na grobe pa staule s pomočjauv Marte Šteimetz. Na našo srečanje je 138 lidi prišlo, pozvali smo 142. Dvorana je sploj puna gratala, rejdko je videti v njej tak dosta lidi. Radi smo bili, ka so našo prireditev počastili s svojo nav- iz Monoštra. Srečanje smo začnili s slovenskov svetov mešov. Pred začetkom meše je varaški dühovnik Imre Bodorkos v slovenskom geziki pozdravo nas vernike pa gospauda Lojzeta Kozara. Za nas je tau velka radost gé, ka so med nas prišli pa poštüjejo naš jezik, našo tradicijo pa našo vöro. Odranski župnik Lojze Kozar (kak oni najraj zasé pravijo, vej so pa oni škofovski vikar soboške püšpekije tö) so mešo začnili s tejmi rečami: »Zdaj je te dom cerkev grato, dom Boga, ka mo v njem meli sveto mešo!« V pridigi so nas pitali, ka nam znamenüje adventni čas pa božič. »Vsi vernicke mate velko nalogo, držite za rokau svoje siné, hčerke pa vnuke! Molite z njimi, idite k meši z njimi, srečajte se z Jezušom! Aj tak baude najvekšo veselje na božič. Po tistim leko gejte, pigete pa dar davate ednomi drugomi.« Pri meši je spejvo pevski zbor drüštva, steroga vodi Vera Gašpar, na sintetizatori nji je sprvajo Ciril Kozar, steri ovak vodi gorenjesenički zbor. Lepau so spejvali, se vidi, ka redno probajo. Po meši smo poslüšali Tamburaški zbor iz Nuskove. Oni so rejsan medgeneracijska skupina, pauleg starejši majo dosta mladi članov. Kak je pravla, njina voditeljica Nada Kisilak Vori, so vsi amaterji. Dapa mi, steri smo je poslüšali, smo tau nej vpamet vzeli, ka so trno lepau igrali. Pesmi so bile primerne za adventni čas. Tak brodim, ka je ta pesem leko njina ars poetica: »O, pridi, prid i... Pridi zdaj v cerkev veselo/ da skupaj zapojemo vsi/ na strune srčno zaigramo/ saj to cerkev je v Nuskovi.« Za zaključek njinoga koncerta smo vküp spejvali Sveto nauč v slovenskom in vogrskom jeziki. Po koncerti so ništrni gostje prejkdali dar, steroga so drüštvi prinesli. Marija Kozar je prinesla našim članom nauvi CD od Sombotelski spominčic, Baug plati njej. Naše drüštvo je pa sakalauvski županji prejkdalo božični okras, steroga naj denejo k svetlobnomi križi (fénykereszt). V restavraciji Lipa nas je čakalo žmano pozno kosilo ali rana večerdja, geli smo tiste figice tö, stere so števanovski mlajši pomagali spečti. Vsakšo leto gorpozdravimo tiste naše člane, steri so starejši od 75 lejt, zdaj nji mamo 34 v drüštvi. Tau je lejpa šega, vej pa uni so nam leko za példo, oni so dojdjali fundament našoga drüštva. Pozdravili so nji Metka Lajnšček, Erika Köleš Kiss, Andrea Kovács pa Klara Fodor z bejlimi klinčeci pa s kupico šanpanjcom, želeli so njim eške dosta zdravi lejt. S svojo muziko in po svetu, slovenske zagovornice Erike Köleš Kiss pa od Slovenske samouprave Monošter-Slovenska ves. Zahvalimo se predsednici Klari Fodor, ka se je cejlo leto trüdi- Pri sveti meši je spejvo zbor drüštva, steroga vči Vera Gašpar, sprvajo nji je Ciril Kozar nji je pozdravo Trio Vetrnica tö, vsi vküper smo njim pa spejvali »Kelko kaplic, telko lejt ...«. V drüštvi mamo dosta starejši članov, prav zato zovemo pa čakamo mlade penzioniste. Pridite, glasite se, naj mi tö bole pomlajeni baudemo. Trio Vetrnica je potejm igro la za nas pa dobre programe vküppostavila. Vejmo, ka bi sama tau nej mogla naredti, če bi nej mejla takšno flajsno, vrlo predsedstvo, oni so gedro našoga drüštva, povežejo vodstvo pa članstvo. Baug plati za njino delo tö. Hvala gospaudi Kozari za lejpo mešo. Naš pevski zbor Tamburaški zbor iz Nuskove poznane pesmi, eni so plesali, drugi smo pa meli priliko za pogučavanje. Dosta pauze v muziki nej bilau, vej pa naš stari znanec Lajči Nemec je flajsno igro do konca srečanja. Fajn, lejpi zadvečerek smo doživeli. Od leta do leta več programov mamo, za tau se leko zahvalimo našim sponzorom tö. Finančno pomauč smo dobili od: Fundacije Gábor Bethlen, Urada za Slovence v zamejstvu Porabje, 5. decembra 2019 se je s pomačjov Vere Gašpar dosta nauvi pesmi navčo, »glasbeni babice pa dejdeki« so lejpi bili v nauvom gvanti, steroga so dobili za nastop. Vsakšomi se lepau zahvalimo, steri ste nam lejpi den napravili, ste prišli na našo srečanje. Dobro smo se (po)čütili, v düši smo že božič meli. Margita Čuk članica drüštva foto: M. Čuk in M. Sukič 4 PREKMURJE Den Rudolfa Maistra Den Rudolfa Maistra je v Sloveniji državni svetek v spomin na 23. november leta 1918, gda je general Maister s svojimi sodaki razorožo nenško varnostno stražo in prejkvzeu sodačko oblast v Maribori. General Rudolf Maister (1874‒1934) je ob konci prve svetovne bojne, po razpadi avstro-ogrske monarhije, prva v Maribori, po tistom pa ške na šuršem štajerskom območji uveljavo ljudsko volo in dosegno, ka je velki tau slovenskoga narodnostnoga in govornoga območja Štajerske in Koroške prišo pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. Državno slavje ob letošnjom dnevi Rudolfa Maistra je bilou v Gledališči Park v Murski Soboti. Savnostni guč je meu predsednik državnoga zbora Dejan Židan. »Gnesden je marsikomi tau, ka je Maribor z okolico slovenski, samo po sebi umevno. Zatou je ške telko bole fontoško, ka se na batrivnost, domoljubje in odločnost Rudolfa Maistra s soborci vestno opominjamo in se jim z vso hvaležnostjo valodavamo pa se jih spominjamo,« je ške cujdau Dejan Židan. Ob tom bi se morali po njegovi rečaj tüdi pitati »ka vsakši od nas vsakši den prispeva k baukši drüžbi in ali smo gnes vredni velkih del naših starcov.« Zbrane v prepuni dvorani je pozdravila tüdi predsednica Zveze društev general Maister Lučka Lazarev Šerbec in pravla, ka je »Rudolf Maister brano našo deželo z orožjom pa tüdi s pesmimi, pri sterih se je razkrivala njegova pesniška düša in domoljubje«. Režiser in producent proslave, stera je mela naslov Maister-general in poet, je biu gledališki igralec Dario Varga, organizator pa je bilou Prekmursko društvo Generala Maistra. V kulturnom programi so se notpokazali osnovnošolci prekmurskih osnovnih šol, steri so na špajsen način v prekmurščini predstavili značilnosti Prekmurja. Silva Eöry Mladi pa starejši, domanji Slovenci pa Porabci Penzionisti Drüštva porabski slovenski penzionistov smo zdaj djeseni dobili pozvanje od Osnovne šaule Kuzma, etak smo letos pá leko svojo kompjutersko znanje bole poglobili. 19. pa 21. novembra smo s kejpaj na velko vse pokazo tü. Vse smo vösprobali, ka kak funkcionira, potistim smo pa pisali tekst,. dobili smo hibaško/napačno pisanja za vöpopravlati. Pozvanje smo si mogli vözbroditi pa napisati svojim padašom. pjuteri „Simbioza”, so nas z lejpim kulturnim programom presenetili mlajši, lerenca Suzana Farič, stera je té projekt v rokej mejla, se lepau zahvalila vsejm vküper za tau uspešno delo, srečanja, ravnateljica je pa nam raztalala priznanje, ka smo tau šolo opravili. Kak smo se dobro čütili, kak smo penzionistom, steri so se podali za tau delo, ka nam je za velki asek, Anici Dončec, Margiti Čuk, Marijani Fodor, Iluški Dončec, Hugi Meggyes, Mariji Daniel, Mariji Kürnyek, Ferini Bajzeki, steri je biu naš šofer tü. V imeni vsej nas se trno lepau zahvalimo za vse trüde, za odlično pripravleno šaulo, za Porabski udeleženci pred kuzmiško šaulo števanovskimi šaularami 7. klasa pa z domanjimi mlajši ustvaurili meddržavni medgeneracijski razred. Že prvi den so nas tak goraprijali kak mlajše, steri prvi klas začnejo. Socialna pedagoginja, lerenca Suzana Farič je nas že čakala na dvauri, kak stare znance nas nota sprvajala, v šauli vse pokazala, po pozdravi nam nota pokazala svoje kolege pa vse taraztolmačila, ka nas čaka dva dni. Dobili smo vrloga školnika, pravoga mojstra za delo s kompjuteri Bojana, steri si je čedno vözbrodo, kak aj nam pomaga pobaugšati našo delo na računalniki. Dosta nam je pomago s tejm tü, ka nam je v prejkmurskoj rejči tü tolmačo. Kakoli ka delamo na kompjuteri, eni menje, drügi več, nam vsejm je prav prišlo ponauviti znanje pa računalniški gezik v slovenskoj rejči. Školnik Bojan nam najprvim taraztolmačo, kakšne gumbe mamo na tipkovnici, stero zakoj pa kak nücamo, gdé ka najdemo. Fejs nas opozauro na tau, zakoj pa kak trbej na gausta shranjüvati na komjuteri, ka smo naprajli ali dobili. Vse tau nam nej samo tolmačo, liki s projektorom v Na drügi den smo se pa spravlali z e-mail poštov, kak trbej svoj atrejs naprajti, pisati sporočilo pa pošto pošilati, vcuj djasti kejpe ali vsefale drügo. Kak nücamo internet, na koj moramo paziti, gda kejpe dola djemlemo, kakšne pravice so, kak aj branijo stariške svoje mlajše, aj je stoj ne mora na kaj lagvo nanjé vzeti. Kak je leko dober padaš nam računalnik, za koj se je dobro razmeti na delo s kompjuteri pa eške dosta vse kaj nam pripovejdo, tanače dau naš školnik. Zvöjn školnika smo meli lerenco Majo Zrim pa male školnike tü, steri v malom prsti majo tau znanje, so z veseldjom pomagali nam starejšim. Rejdko dobro smo leko vküper delali z njimi, vidlo se, ka so mlajši v tau šauli vcuj navčeni delati na kompjuteri s starejšimi lidami. No, zvöjn včenjé smo zavolé meli čas se drüžiti, spoznavati tü pri malici pa obedi, najbole z lerencami, ka je fejs fontoško. Za velko poštenjé smo vzeli, ka je eške ravnateljica Jasminka Krpič tü mejla čas se z nami spravlati, prijazno pogučavati. Za zaklüček naše medgeneracjske delavnice s kom- Gostje pa gostitelji so se dobro razmeli bili zadovolni z enim drügim, tau tü kaže, ka si že zmišlavamo o tejm, kak, v kakšnoj formi mo leko delali vküper mladi pa starejši drügo leto. Radi smo, ka smo z domanjimi števanovskimi mlajši, lerencami, Anico Szalai in Metko Perger, pa ravnateljico Agico Holec tü leko vküper doživeli tau lejpo drüženje. Hvala vsejm našim vse skrbi pa prijazno drüženje ravnateljici Jasminki Krpič, Suzani Farič, Bojani Ošlaji, Maji Zrim pa višji svetovalki v porabski šaulaj Valeriji Perger, stera nam je z veseldjom bila maust, organizatorka. Klara Fodor predsednica DU kejpi: Maja Zrim Porabski trio v Sodišincih Na povabilo glasbene skupine Vinski bratje je Porabski trio Zveze Slovencev na Madžarskem (Babi Fodor, Ferenc Sütő in Stanko Črnko) prvič nastopil na Srečanju ljudskih godcev in pevcev v Sodišincih, ki so ga organizirali z naslovom »Po našon lejpon Prekmurje«. Porabje, 5. decembra 2019 5 OSNOVNA ŠOLA JOŽEFA KOŠIČA V SODELOVANJU Z OSNOVNO ŠOLO GRAD Meddržavna sodelovanja. ŽELEZNA ŽUPANIJA Sosedska povezovanja. Kontrolirajo prodajo drv Z učenci 6. razreda in učenko 5. razreda smo se 13. no- Letos je štiri lejta tauma, ka so začnili kontrolirati traktore pa kamione, steri drva vozijo, pa tau nej samo po glavni cestaj, liki po vasaj tö. Cilj je tau, aj se tista drva, stera kradnejo, brezi računa odavajo ali po črnom sejkajo, ne morejo odati, zato ka tau so tisti prodajalci, steri največkrat znorijo küpce. Gda se drva odajo pa se pejneze prejkdajo, največkrat brezi računa, pa prodajalec odide, te küpci vpamet vzemejo, ka so nej taše drva dobili, kak so je prištölali ali so menje drv dobili. Samo te več nika ne moremo, zato ka nej telefonske številke nejmamo, nej računa, prodajalec pa tamine kak kamfor. Lüstvo največkrat zato kipüje od tej lidaj pa od taši firm, ka tej dosta falejše cejne majo. Pa nej samo zato, ka ne dajo računa, liki zato tü, ka kvaliteta je nej taša, kak bi mogla biti. Pristojni organ, steri drva kontrolira po cejloj Evropi, na Madžarskom pa v Železni županiji tö, se zové EUTR. Te par lejt se je dosta spremanilo na trgu lesa, dapa k taumi je trbelo tau, ka se na poštiji v zelenom gvanti večkrat pokažejo pa štrafajo. Tiste firme, pri steri je kaj nej bilau vredi, so poštrafali pa je goradjali na internet na črno listo. S tejm, ka so tak fejst začnili kontrolirati drva, je vsigdar menje tisti tö, steri drva kradnejo, zato ka brezi papirov je odati ne morejo. Gda EUTR stavi en traktor ali kamion, te šofer mora pokazati papire, v steri je dovoljenje za sejkanje lesa, ime prodajalca pa dovoljenje za prevoz. Če s tauga ka koli fali, drva tadale pelati ma več ne pistijo. vembra ob 8. 00 odpravili na Osnovno šolo Grad. Po zajtrku smo spoznali nove prijatelje. Učenci so se podali tehničnim izzivom naproti. Hanajski stolp je v jezikovno mešanih dvojicah rastel in dorastel v tekmovalni izdelek. Z učenci smo težko pričakovali ta dan. Sramežljivo smo stopili v šolo. S prijateljem in novo izkušnjo več smo odkorakali iz nje. Pomahali smo deževnemu Prekmurju v slovo in v meglo odeti pozdravili porabsko kotlino. Do naslednjič! Valentina Novak Pričakujemo Miklavža Prihaja december in z njim tudi Miklavž. Otroci iz monoštrskega in sakalovskega vrtca ga že nestrpno pričakujejo. Učimo se pesmice in deklamacije, s katerimi ga bomo razveselili in vsak dan na koledarju odštevamo dneve do njegovega prihoda. Veliko časa namenjamo ustvarjanju, okraševanju igralnice, poslušanju pesmic, plesu ob pesmici Jelenček Rudolf in različnim igram, kot so Miklavževa brada, Miklavž in jelenčki ter Miklavž in nagajivi škrat. Otroci so motivirani in pridni. Vzgojiteljica asistentka Romana Trafela Porabje, 5. decembra 2019 Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... 70 let Narodnega sveta koroških Slovencev V Pliberku na avstrijskem Koroškem je potekala slovesnost ob 70. obletnici ustanovitve ene izmed krovnih organizacij koroških Slovencev, Narodnega sveta koroških Slovencev. Zbrane je nagovoril tudi predsednik slovenske vlade Marjan Šarec, ki je spomnil, da tam živeči Slovenci niso gostje, ampak »smo vsi del enega naroda, ki so ga v preteklosti ločevali meja, zgodovina ter takšni in drugačni dogodki, vendar smo danes simbolno in dejansko združeni v Evropski uniji.« Ko je Slovenija vstopila v družino narodov EU, je bilo to pomembno tudi za Slovence na obeh straneh meje, je še poudaril Šarec. Na prireditvi v kulturnem domu v Pliberku, ki je potekala v spomin na ustanovitev NSKS, katerega vloga je bila ohranjati in negovati slovensko identiteto, jezik, kulturo in dediščino v Avstriji, je premier omenil številna prizadevanja naših prednikov, ki so se trudili za ohranitev slovenskega jezika in za to, da bi bila slovenska duša in srce vedno priznana, skrivanje pripadnosti pa ne bi bilo potrebno. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) je bil ustanovljen 28. junija leta 1949. Prvi predsednik je bil ustanovni član organizacije Joško Tischler, zdaj pa ga vodi Valentin Inzko, ki si želi, da bi NSKS v prihodnosti postal bolj ustvarjalen in se na novo pozicioniral, tudi z novimi prijemi. Najvišje telo odločanja v NSKS, ki se zavzema za pravice narodne skupnosti na podlagi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic, še zlasti pa na podlagi avstrijske državne pogodbe iz leta 1955, je Zbor narodnih predstavnikov, ki ga sestavlja 48 neposredno izvoljenih poslancev in poslank s celotnega dvojezičnega ozemlja na avstrijskem Koroškem. Nove publikacije FRANCI JUST: PREKMURSKI PISATELJSKI PROSTORI Prekmurski pisateljski prostori umetnostnega zgodovinarja Francija Justa so izšli v okviru projekta Zavoda za kulturo in turizem Beltinci Na valovih besed in glasbe – Prekmurje 2019 v programu obeleževanja 100. obletnice priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Publikacijo lahko uvrstimo v projekt Slovenska pisateljska pot, ki jo je leta 2016 na pobudo Igorja Likarja (in o kateri smo pisali tudi v Porabju) zasnovala Komisija za kulturno dediščino Društva slovenskih pisateljev kot kulturno-varstveni, književno-pedagoški in literarno-promocijski projekt (v katerem je sodeloval tudi Franci Just). Po zadnjih, okvirnih podatkih je v slovensko pisateljsko pot vključenih 160 pesnikov in pisateljev. Pot se začne na domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani in nadaljuje po Sloveniji in zamejstvu. Franci Just je naštel 60 avtorjev, ki so živeli v 31 krajih. Izven Prekmurja sta to Verica (Irena Barber) in Šurd (Števan Küzmič in David Novak). Iz Porabja pogrešam Števanovce in Karla Krajcarja, ki sicer ni izvirni avtor, ampak izjemen zbiralec slovenskih pravljic, izdanih v treh knjigah, dveh v Budimpešti in eni v Ljubljani. Kar nekaj avtorjev je v publikaciji, ki so bili z izvirno literaturo povezani posredno, in prav je, da so omenjeni. Avtor v uvodnem prispevku omeni, da je v svetu veliko literarnih poti, »ki vodijo po prostorih nacionalnih književnosti, tudi takšnih, ki povezujejo. Prekmurska pisateljska pot (še) ne obstaja. Obstajajo pa hiše, v katerih so se prekmurski pisatelji rodili ali v njih ustvarjali, in obstajajo ljudje, ki se jim ob njih želijo pokloniti; v okoljih kjer so pisatelji živeli in delovali, obstajajo pripovedi in pričevanja, morda tudi legende o njih, in obstajajo ljudje, ki jih želijo slišati; obstajajo zgodbe o njih in obstajajo njihove zgodbe; obstajajo kraji in prostori, ki so jih pisatelji upodobili v svojih delih, in obstajajo ljudje, ki želijo te kraje in prostore zaradi slikovitosti ali globine njihove upodobitve doživeti neposredno.« Vsekakor kaže podpreti, da bi to, kar je v knjižici in še kaj »bilo mogoče oblikovati v skupno zgodbo in to zgodbo predstaviti širši javnosti, ter iz prepričanja, da bi bilo to vredno in koristno storiti, je nastala ta knjižica.« Kajti najpogosteje je tako, da ko pesnik ali pisatelj (pa tudi drugi umetnik) umre, se sliši, kaj vse v njegov spomin bodo naredili, potlej pa se sčasoma nanj pozabi, lahko pa tudi ne. V mislih imam kolega in prijatelja Milana Vincetiča. Nekaj dni po tem, ko smo se tistega čudovitega jesenskega dne (2. oktober 2017) od Milana na stanjevskem pokopališču poslovili, je bilo slišati kar nekaj idej, kako z njegovo hišo (ki je zdaj naprodaj) ali s spominsko ploščo in spominsko sobo s knjižnico v kulturnem domu, prvi zgradbi ob hiši, kjer se je rodil in do prezgodnje smrti ustvarjal. Pisatelji smo mu pripravili v Pokrajinski in študijski knjižnici spominski večer, zdaj sta mimo dve leti od smrti, in … je ta dobrohoten „opomin“ in vzpodbuda županu gornjepetrovske občine, da izpelje nekaj napovedanih predlogov: spominska soba s knjižnico, spominska plošča kot najbolj realni obeležji. Hišo pa naj lastniki kar prodajo, ne bi bilo lepo, če bi jo podrli. Res pa je, da je največji, enkraten spomenik Milanu Vincetiču v njegovih literarnih delih. Tega ni mogoče niti izbrisati niti prezreti ali pozabiti. Franci Just opredeljuje, kdo sodi na Slovensko pisateljsko pot in kdo naj bi bil primernejši za regionalne in lokalne pisateljske poti (avtorji, ki niso odmevni v nacionalni književni kulturi). Ker prekmurski pisatelji do leta 1919 niso bili udeleženi v slovenski nacionalni književni izmenjavi, »njihova v prekmurskem knjižnem jeziku pisana dela pa so še kako prispevala k jezikovno-kulturni samobitnosti in etnični zavesti „ogrskih Slovencev“«. Zato je, pravi avtor, vsako spominsko obeležje, ki spominja nanje, upravičen izraz spoštovanja do njihovega dela in upravičen odraz kulturnega ponosa skupnosti. Po letu 1919 so se nove generacije pisateljev iz Prekmurja Porabje, 5. decembra 2019 vključile v slovenski jezikovno-kulturni prostor in sooblikovale sodobno slovensko književnost. »Preko petdeset avtorjev in avtoric je izdalo vsaj eno leposlovno knjigo, krepka deseterica od njih pa je ustvarila literarne opuse, brez katerih si sodobne slovenske književnosti ne moremo ne zamišljati in ne ustrezno premišljevati.« Avtor vidi v raznolikem povezovanju duhovne dediščine možnost in priložnost za oblikovanje literarno doživljajskih zgodb, »ki spominska obeležja iz nemih pričevalcev oživijo v sogovornike in prebranim besedam pisateljev dodajo nove barve in tone. Iz takšnega povezovanja bi lahko nekoč nastala Prekmurska pisateljska pot kot regionalni del Slovenske pisateljske poti. V tem povezovanju vidim možnost za predstavitev prekmurskih literarnih prostorov širokemu krogu ljudi, razumem ga kot duhovni kapital, ki ga je mogoče ob dovoljšnji ambicioznosti in kreativnosti materializirati.« Iz opisanega bi lahko nastal kulturni in literarni turizem. »Kulturni turizem temelji na želji ljudi, da bi se seznanili s kulturno dediščino na način, ki vključuje vse čute, in si tako pridobi čim več kulturnih izkušenj,« piše Franci Just. V spominu mi je obisk spomenika pod lipo in rojstne hiše Géze Gárdonyija (avtorja znamenitih Zvezd nad Egrom) v Egru, v neposredni bližini tamkajšnjega znamenitega gradu. Sicer pa v tem poglavju avtor omenja več primerov kulturnega turizma v Evropi, ko kulturni turist stavi na to, »da bo na potovanju deležen doživljajskega spoznanja, kar lahko zagotovijo v danem kontekstu vzpostavljeni odnosi in vključenost vseh čutov ... Za literarne zanesenjake na primer je pot v literarni kraj/pokrajino svojevrstno romanje in rojstne hiše pisateljev, njihovi kipi in spominske plošče so zanje literarne relikvije, ki se jih enostavno morajo „dotakniti“. V stiku z njimi se izoblikuje nov pomen, podoben religioznemu doživetju.« Sicer pa gre za Turizem spominskih obeležij, Turizem rojstnih hiš, Turizem, literarnih pokrajin (v Sloveniji denimo Levstikova pot/Popotovanje od Litije do Čateža ...) in Turizem fantazijskih pokrajin/dežel, kot našteje raziskovalec literarnega turizma Nicola Watson v knjigi The Literary Turist (2006). (Slika na 1. strani: Lepo urejen „družinski grob“ na stanjevskem pokopališču, kjer počiva Milan Vincetič, na kar opozarja tudi nekaj njegovih verzov.) Tekst in foto: Ernest Ružič 7 Slovenske ljudske pripovejsti - nej samo za mlajše - 35. Čüdovitna krava Inda svejta je stau eden grad, na šterom je živo eden gospaud, tak hüdi kak sam vrag. Vsega je več kak zavolé emo, depa biu je tak gladauven, ka ma je nikdar nika nej dojšlo, ka koli so ma pavri znosili na gradsko dvoriške. Té gospaud je emo ednoga lapca, šteri je že sploj stari biu. Cejlo svojo mladost je njau na tom gradi, gladauven gospaud ma je vöpotegno vse moči. Gda je eške mladi biu, je že pred suncom gorstano ino delo do trde noči. Tistoga ipa ga je gospaud válo, depa zdaj, gda je več nej biu za nüc, ga je šimfo pa psüvo. En den ma je pravo: »Tačas, ka si delo, si leko djo z gradske sklejce. Zdaj si stari ino betežen, delati več ne moreš, lačen si pa eške itak kak vuk. Pri meni pa brezi dela nega gesti!« Tak je velo ino srmaka lapca vö z grada lüčo. Stari je odišo po svejti. Za stenauv grada si je z grmauvdja vrezo edno palco ino se napauto v šurki svejt. Njuga je nej emo, k šteroma bi leko üšo, samo žalost ga je sprevajala, gda je odišo kaudivat v tihinski svejt. »Domanji brejg je najbole zeleni,« pravi stara modrija. Tau je znau odpüščeni lapec tö, zatok se je napauto v krajino, gde je preživo svoja mlašeča lejta. Na pauti se je na njega spistila kmica, zatok se je odlaučo, ka prejk noči ostane v lesej. Pod edno staro bükev je dojlego ino zaspo. Nej je prišla eške zordja, gda ga je zbidilo spejvanje. Gor je stano ino staupo prauti čistini, gde so vile plesale kolo ino spejvale, ka se je čülo do sausednjoga brega. Te je z gaušče vöskočo eden vuk ino prileto na srejdo čistine, gde so vile plesale. Dekle so vrazmo zbejžale ino se skrile v zajtrašnjoj meglej, samo najmlajša je dojostala. Že bi vuk skočo na njau, depa stari lapec ga je brž včesno s svojov palcov. »Rejšo si mi žitek,« je pravla vila z bregauv. »Tau povejm svojoma oči, pa ti nikši dar dá. Povej, ka škéš za lon!« Lačen pa srmački lapec je velo: »Rad bi emo edno takšo kravo, štera bi mi telko mlejka davala, ka bi nikdar nej glad trpo.« Ka si je želo, je daubo tö. Vila je füčnila s svojov srebrnov žveglauv ino s kmičnoga lesa je vöprišo sam vilinski krau. Za njim je pomalek stapala edna veuka šejkasta krava. Vila je zaspejvala: »Čada, krava čüdovitna, daj mi šticli, puni mlejka, puni šticli pa ške kaj, če ne pravim, ’dojde zdaj!’« Pa gledaj! V šticli, šteroga je pod kravo sam vilinski krau postavo, je steklo telko mlejka, ka so se ga do sitoga napili vila, lapec pa krau. Mlejko pa bi eške dale teklo v šticli, če bi vila nej spejvala: »Čada, krava čüdovitna, dosta mlejka dala si, malo odpočini si!« Eške samo te je mlejko enjalo tečti. Krava je mükala ino se začnila pasti na mladoj travi. Vilinski krau ino vila sta preminaula, lapci pa sta ostala krava pa čüdovitni šticli. Gda koli je biu po tistom lačen ali žeden, je tazaspejvo čüdovitno nauto ino krava ma je dala mlejka, kelko si je želo. Za čüdovitno kravo ino vilinski šticli je zvödo gladauven gradski gospaud tö. Poslo je svoje lapce v dolino ino jim zapovödo, aj staroga zgrabijo ino ga vküper s kravov pa šticlinom priženéjo na grad. Lapci so odišli ino prignali čüdovitno kravo pa lapca na grad. Gospaud je lapci vkrajvzeu kravo pa šticli, njega pa vözagnau s praznimi rokami. Te se je paščo v gradsko štalo, gde je bila vkradnjena krava privezana. Začno je spejvati: »Čada, krava čüdovitna, daj mi šticli, puni mlejka, puni šticli pa ške kaj, če ne pravim, ’dojde zdaj!’« Pa gledaj! Krava ma je dala puni šticli mlejka. Gda pa je mlejko že prejk rauba teklo ino se začnilo zlejvati nakle, bi mogo gospaud spejvati: »Čada, krava čüdovitna, dosta mlejka dala si, malo odpočini si!« Tau nauto pa je nej znau, vej pa go ma je stari lapec nej ovado. Mlejko je teklo pa teklo, gospaud pa je kravo v banjü sinjavo ino se drau: »Dojde zdaj! Dojde, krava! Dojde, krava!« Depa te rejči so nej taprave bilé, zatok je krava eške dale davala mlejko tačas, ka ga je že telko bilau v štali, ka je segnilo do kaulen gospauda. Sledik pa je mlejčna povauden tak narasla, ka je segnila do lamp gospauda. Požero ga je pa piu, vej je pa brodo, ka leko mlejko prauti spigé. Mlejka pa je bilau vsikdar več pa več, tak se je hüdi gospaud v njem zaledjau. Mlejčna povauden je oprla štaline dveri, tak se je leko čüdovitna krava napautila v dolino, gde go je stari lapec najšo. Tisti go je odpelo v svojo štalo ino go privezo pred djasli. Od tistoga mau je vsikdar zavolé mlejka emo. Po njegvoj smrti je čüdovitna krava preminaula, što vej, kama. Srečen bau tisti, šteri go najde! Na domanjo rejč obrno: -dmIlustracija: -mkm- Slovenska maša bo: ... DO MADŽARSKE Pred Parlamentom so postavili jelko države 26. novembra so v Budimpešti pred stavbo madžarskega Parlamenta – kot vsako leto – postavili orjaško jelko, ki jo imenujejo božična jelka države. Srebrna jelka je visoka kakih 20 metrov, premer debla je 70 cm, njena teža je približno 8 ton. Jelko je podarila gospa iz Veszpréma Irma Trombitás Rába. Postavili so jo gasilci, trg pred parlamentom bo krasila do 6. januarja. Državni sekretar na avdienci pri papežu Državni sekretar za narodnostne in verske zadeve v Uradu premiera Miklós Soltész se je 27. novembra udeležil tedenske splošne avdience pri papežu Frančišku. Po tem se je osebno srečal s papežem in mu izročil darilo, album, v katerem so predstavljene cerkve, ki so bile obnovljene s podporo madžarske vlade. Po mnenju Soltésza vlada lahko prispeva h graditvi civilizacije ljubezni in miru s tem, da podpira krščanske skupnosti. Izpostavil je, da vlada daje velik poudarek obnovitvi cerkva, opravljanju javnih nalog cerkve in podpiranju družin. Državni sekretar je poudaril tudi to, da se je ta politika že obrestovala, saj je v zadnjih letih naraslo število porok in se zmanjšalo število splavov ter ločitev. »Varujte življenje in družine,« je odgovoril papež Frančišek, ki ga je državni sekretar seznanil tudi s pripravami na Mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Tožilstvo predlaga devet let zapora 8. decembra ob 14.00 uri v kapeli v Slovenski vesi! Porabje, 5. decembra 2019 Tožilstvo predlaga devet leta zapora za kapitana ladje za križarjanje Viking Sigyn, ki je 29. maja trčila v manjšo turistično ladjo, na kateri je potovalo 33 južnokorejskih turistov in dva člana posadke. V nesreči je umrlo 27 ljudi, truplo enega južnokorejskega turista še do danes pogrešajo, rešiti je uspelo le 7 turistov. Predlog tožilstva je 9 let zapora in dodatnih devet let odvzema dovoljenja za plovbo, v kolikor kapitan, ki je ukrajinski državljan, prizna svojo krivdo in odstopi od obravnave. 8 Za dva dni je nej bilau vrejdno domau pridti Šandora Holeca iz Števano- naprajli, zato ka prvin so vec dosta lüstva pozna, nej najbola samo te slikali, gda samo zato, ka so župan bili, liki zato tü, ka v židanoj fabriki so delali, stera je edna najvekša fabrika bila v Varaši. Velko kaštülo kejpov so naprej vzeli, gda so mi pokazali pa prejk kejpov so taprajli svojo življenje. Rejsan so dosta kejpov meli, depa bola že samo iz tistoga časa, gda so se oženili. Kak so mi pripovejŠandor Holec je biu osem lejt župan dali, prvin so bola rejdko tjejpe delali, naj- so se ženili pa te, da so mrli.« bole samo na pokapanji pa - Od vas tö nega dosta tjejte, gda so se ženili. Tau tö isti- pov, gda ste mali bili, leko Regruti, Šanji bači na srejdi, pred njim njegva žena Elza na, ka gda človek kaj najbole išče, te gvüšno, ka ne najde. - Šanji bači eden najstarejši tjejp, ka smo v škatüli najšli, je tisti, de eden velki moški sedijo na stauci, sto so tau? »Tau je eden stari tjejp, tau je moj oča, doma pred ramom je dolavzeti. Mi mlajši smo vsi od njega erbali tau, ka smo tak visiki. Moj oča je več kak stau kil vago, depa tau se je na njem nej vidlo. Leta 1900 se je naraudo, pa gda je osemdesetštiri lejt star bejo, leta 1984, je mrau. Ne vejm, kakša prilika bejla, ka so tjejp tak brž je ne najde, drügi so pa doma ostali v rojstnom rami.« - Vi ste v Otkovci bili doma, nej? »Tam na tistom tali, steroga tak zovejo, ka Rigo brejg, tam smo mi bili doma, tam je moj rojstni ram. Gda smo gorazrasli, vsakši je kraj od dauma üšo, pa gda so stariške tapomrli, te smo ram tü odali, zdaj niši Peštarge živejo v njem.« - Kelko mlajšov je vas bilau? »Nas je osem bilau, s tauga pet pojbov pa tri dekle, depa zdaj že samo štirje živemo.« - Dva tašiva tjejpa smo zato najšli, gde ste vi tö dolavzeti še pred tistim, ka ste se oženili, tau sta tistiva, da ste regruti pa sodak bili. »Töj, gde smo dolavzeti dja, Šolin Joška, Kmetin pa drügi kak regruti že tö samo trdjé živemo. Depa tau so nej samo iz Števanovec bili, bejo je eden iz Andovec tö, on se je Mešič zvau.« - Sto so té dekle pred vami? »Edna je med njimi moja žena.« - Vi ste te že oženjeni bili? »Gda sem dja rutjivo, te sem dja že dva deteta emo, tak ka nej mi je vseedno bilau, sploj pa te, gda sem zvedo, ka me na drügi tau rosaga odpelajo. Mene je na dva dni nej bilau Mlada držina pred nauvim ramom bi pravo, ka sploj nika smo nej najšli. »Nika so, samo človek zdaj vrejdno domau pridti od tistec, zato ka en den sem se domau vozo pa en den nazaj.« - Gde ste delali potistim, ka ste dolazaslöžili sodačko? »Najprvin sem v ciglence delo, potistim sem na avtobusi bejo kalauz (sprevodnik), šestdesetsedmoga leta mom, gde je cejla družina dolavzeta? »Tau je šestdesetsedmoga moglo biti, gda smo že ram zozidali. Nej je leko delo bilau, dapa itak lažej si zido kak gnesden, gda je taši nauri zakon, ka eden drügoma ne more pomagati, samo firma ti leko ram zida. Prvin smo s tejm sploj dosta leko prišparali, eden drügoma smo pomogli pa tau je nej trbelo vöplačati. Tau je tö lažej bilau, ka če si od banke pejnaze goravzejo, tiste si naletje, v deOče je tö visiki človek biu, več kak stau kil je vago, dapa seti lejtaj leko ta se nej poznalo na njem Po narodnostnom dnevi v števanovskom tabori sem pa v židano fabriko odišo. Gda so me izvolili, te sem pa osem lejt župan bejo. Gda sem dva mandata dolapotegno, te sem še edno leto delo pa te leta devetdesetsedmoga sem v penzijo odišo.« - Je eden taši kejp, de cigle kladete, tau je te bilau, gda ste ram zidali? »Nej, te tjejp so te napravli, gda je v židanoj fabriki naš brigad nika razmetavo, niši stari ram. Tašo delo so največkrat na soboto djali pa tau so te tak zvali, ka „komuništa sombat”.« - Tau je pred vašim ra- Porabje, 5. decembra 2019 nazajplačo. Zdaj, če sploj nika pejnez nejmaš, te v cejlom življenji samo dug maš pa ga nazajplačüvaš, gda se ga rejšiš, te si pa že tak stari grato.« - Prvin ste zato tö nej vsigdar delali, pa tau se vidi na taum kejpi tö, gde je tau bilau? »Tau je v tabora bilau, če dobro vejm, na narodnostnom dnevi s padašami pidjemo. Te smo še bola vtjüpodli, pili pa pripovejdali, nej je bilau taše nevoštjenosti, kak je tau gnesden.« Karči Holec 9 »Ustvarjalci so idealne pogoje izkoristili do optimuma« V eni od naših prejšnjih številk smo poročali o nedavnem odprtju razstave del 18. Monoštrske mednarodne likovne kolonije v razstavnem prostoru Slovenskega doma. Pred dogodkom in po njem smo se pogovarjali z nekaterimi osebami, ki so imele ključne vloge pri nastanku in ovrednotenju stvaritev. - Župan Mestne občine Monošter, gospod Gábor Huszár, likovne kolonije potekajo že vrsto let s podporo občine, ki jo vodite. Zakaj ste se pred leti odločili, da boste pristopili k prirejanju umetniških srečanj? »Za nas je bilo to povsem samoumevno, ni bilo niti vprašanje, saj je podpiranje umetnosti naloga in dolžnost vodstva vsakega mesta. Če se ozremo nazaj v preteklost, je izražala beseda ’mecenatura’ prav to: premožni ljudje ali voditelji skupnosti so nudili pomoč umetnikom. Kajti predstavljanje vrednosti nekega mesta preko umetnosti je najbolj preprosti marketing, nobena druga dejavnost ne ponese enostavneje in ceneje slovesa nekega naselja po svetu.« - Večina ustvarjalcev je v Monošter prišla iz Slovenije oziroma iz držav, kjer živijo Slovenci. Bilo pa je kar nekaj umetnikov tudi iz drugih predelov države oziroma iz madžarskega zamejstva. Je postala kolonija prepoznavna v srednjeevropskem prostoru? »V preteklih 18. letih so k nam prišli umetniki skoraj z vseh koncev sveta in tako s seboj odnesli glas o gostoljubnosti, ki jo poskušamo v tistih desetih dnevih s srcem in dušo izkazovati povabljenim umetnikom. Odzivi so zelo dobrodošli, še posebej tisti s politične sfere, kadar nas na primer pohvalijo: ’Gospod župan, slišali smo za vaše plemenito prizadevanje, veseli smo, da tako razmišljate v Monoštru’. To poskušamo tudi nadaljevati.« - Omenili ste načrte za ustanovitev kulturno-umetniškega središča v samem centru Monoštra. Bo poltisoč vrhunskih stvaritev z domačih likovnih kolonij končno dobilo svoje dostojno mesto? »Naša stara želja je ustanovitev galerije ali predstavitvenih prostorov v Monoštru, kjer bi lahko bila razstavljena dela iz preteklih skoraj dveh desetletij. Jasno pa je, da projekta pred dobrimi dvajsetimi leti. Naš takratni direktor Franc Gerič in takratni predsednik Slovenske zveze Jože Hirnök sta bila pobudnika tega projekta, ki se je do danes izkazal za odlično idejo. Kolonija se je prijela, skozi vsa ta leta je v svoje okolje privabila eminentne kiparje, slikarje in grafike. To daje koloniji heterogenost in kvaliteto, ima torej dober nastavek za prihajajoča leta. - Večkrat smo slišali, da je za ustvarjalce v Monoštru odlično poskrbljeno. Kakšni so odzivi njih samih? »Zelo pozitivni, kajti le malokje lahko najdemo kolonije, ki so na tako visokem nivoju - kar se tiče organizacije, izvedbe, nenazadnje tudi zaključnega dogodka v Slovenskem domu. Še več, vsako leto spremlja to kolonijo barvni katalog, v katerem je objavljena strokovna Umetniki in gostitelji na letošnji likovni koloniji mesto iz lastnih sredstev ne bo moglo uresničiti, potrebujemo pomoč tako madžarske kakor slovenske vlade. Močno upam, da bo ustanovitev galerije ena od prioritetnih nalog v prihajajočih letih.« Od vsega začetka je soorganizatorka monoštrskih likovnih kolonij Galerija-Muzej Lendava. O današnjem položaju umetniških srečanj v središču Porabja smo povprašali trenutnega direktorja lendavske kulturne ustanove. - Gospod Dubravko Baumgartner, ali lahko rečemo, da je mednarodna likovna kolonija v Monoštru mlajša sestra kolonije v Lendavi? V čem vidite pomen tukajšnjih srečanj? »Galerija-Muzej je organizatorka lendavskih kolonij že 48 let, želja po koloniji v Monoštru pa se je izkazala šele Upamo, da bo mesto kolonijo podprlo še bolj kot do sedaj in v bodoče zagotovilo tudi stalno predstavitveno možnost v obliki galerije, ki bo vsa tukaj nastala dela prikazala tako meščanom kot turistom, ki zaidejo v mesto.« - Bi takšna galerija povečala privlačnost Monoštra? »Ustanovitev galerije bi dokazala, da mesto podpira tukajšnje umetniško dogajanje in da je mesto odprto za umetnost. Ta dodana vrednost bi privabila obiskovalce od drugod.« - Kaj menite o kakovosti stvaritev, ki so v preteklih 18. letih tukaj nastale? »Zbirka je eminentna. Kajti, kakor sem že poudaril, tukaj so se zbrali vrhunski ustvarjalci, ki niso priznani le v lastni državi ali lastnem miljeju, temveč širše, lahko rečemo, da so svetovno znani.« ocena umetnostnega zgodovinarja, ki daje samemu projektu dodatno težo.« Strokovno oceno o letošnji koloniji je podala umetnostna zgodovinarka iz osrednje Slovenije Anamarija Stibilj Šajn. Tudi njo smo povprašali o izkušnjah. - Gospa umetnostna zgodovinarka, ali lakho potegnemo rdečo nit med posameznimi razstavljenimi stvaritvami? »Na tej razstavi so predstavljena dela desetih ustvarjalcev različnih nacij, generacij, načinov in slogov likovnega ustvarjanja, in sicer osmih slikarjev in dveh kiparjev. Vsi ti avtorji dokazujejo, da so izjemno subtilni ustvarjalci, ki zajemajo iz svojih notranjih vsebin, ki čutijo prostor in njegove danosti, ki se pa zavedajo tudi zgodovine in širše kulture. Vse to se reflektira v njihovih delih. Čutimo, da danes Porabje, 5. decembra 2019 umetnost ne pripada nekemu slogu, da nimamo jasnih trendov, ampak da štejejo osebne avtorske poetike. Za to sem dobila dodatno pojasnilo tudi v misli Vasilija Kandinskega, ki pravi, da ’so resnične umetnine, ki izžarevajo ustvarjalčevega duha in črpajo svojo moč in eksistenco iz umetnika samega’. Da je temu tako, dokazujejo vsa ta raznolika dela, ki predstavljajo dotik aktualnih dogodkov, dotik tega slikovitega okolja in vse tisto bogastvo, ki ga posameznik nosi v sebi. Razstava je tudi dokaz, kako bogata in raznolika je sodobna umetnost. Verjamem pa, da govori univerzalen jezik, da ne potrebuje prevodov, ampak potrebuje le nas, gledalce, ki z njo komuniciramo in v njej najdemo tudi tisto osebno sporočilo. - V čem je pomen dejanja, ko umetnik izstopi iz lastnega okolja, da bi ustvarjal skupaj s kolegi? »Umetnik običajno ustvarja v intimi svojega ateljejskega prostora, odmaknjen od zunanjega sveta, zato so še toliko bolj pomembne kolonije, ta druženja, ti pogledi ven iz sebe, ta srečevanja s kolegi, izmenjave mnenj. Tudi ob tem se ostri osebna senzibiliteta posameznika, hkrati pa se tkejo prijateljske vezi. Tudi le-te v današnjem času, ko smo tako razčlovečeni, tako zaprti, zelo-zelo štejejo. Iz teh prijateljskih povezav, verjamem, da se bodo rodila tudi nadaljnja sodelovanja med posameznimi ustvarjalci. Tukaj je v tistih avgustovskih dneh nastalo res zelo veliko in tudi zelo kvalitetnih likovnih del. Zakaj? Zato, ker je posameznik tukaj imel edino skrb, edino delo: ustvarjati. Izraziti tisto, kar vidi, kar doživlja, kar čuti, za vse ostalo je bilo poskrbljeno. Atmosfera je bila prijetna in delavna in avtorji dokazujejo, da so te idealne ustvarjalne pogoje izkoristili do optimuma.« -dm- 10 Zgodbe vogerszkoga králesztva - 13. Med njegvim kralüvanjom je živela pravica Gda je krau Ladislav V. vmoriu Lászlóna Hunyadina, sta njegva mati pa stric rabuko zdignila. Bojna v rosagi je samo zavolo toga nej bole grauba gratala, ka je küga žitek od krala vzela. Dvej partiji sta se zgučali, ka 16-lejtni Matjaš Hunyadi baude vogrski krau, šteroga so ja- gmond emo. Matjaš je sploj zdigno porce, na leto je nutpaubro više pau miljauna zlati forintov. Telko penez so v Evropi samo francuski, španjolski pa burgundski krau meli, donk pa je bilau tau samo komaj polonje od bogastva osmanskoga sultana. Če ovak pogledne- Beatrix Aragonska ino Matjaš Hunyadi - pripelala sta renesanso na budimski dvaur nuara 1458 na peštarskom državnom djilejši vöodebrali. Istina, ka je tam bilau 15 gezero sodakov Matjaša strica Mihálya Szilágyina tö, donk pa je un grato prvi takši madžarski krau, šteri se je nej v ednoj kraleskoj držini naraudo. Ništerni baronge pa so kronali Friderika III. Habsburškoga, od šteroga je Matjaš samo za 80 gezero zlati forintov Sveto krono nazaj daubo. Obečati pa je mogo, ka če brezi siná mrgé, njegvi tronuš Habsburgi dobijo. Matjaš je že na začetki svojoga kralüvanja veuko mauč pokazo: vrazmo je zbiu baronske lige, svojoma strici je vkrajvzeu mesto guvernera, na funkcije je postavlo male nemešnjake ali eške bole prausne lidi. (Kisnejši győrski püšpek pa esztergomski nadpüšpek Tamás Bakócz se je na priliko v paverskoj držini naraudo.) Zvün cerkveni velikašov pa mali nemešnjakov so na Matjaša strani stali varašanci tö. Pomalek je krau takšo mauč daubo, kakšo je pred njim samo Ži- mo: törski rosag je emo na 800 gezero km2 10 miljaunov lüdi, Vogrska pa na 330 gezero km2 samo kauli 3 miljaune lüstva. Krau Matjaš je sto svoje prausne korenjé kompenzérati s kulturov. Njegva drüga žena Beatrix Aragonska je na kraleski dvaur z Italije pripelala na ducate arhitektov, kiparov, molarov pa pisatelov - ž njimi je na Vogrsko rejsan prišla renesančna kultura. Matjaš je dau v tom štiluši dale zidati grad v Budi pa Visegrádi, v etom drügom je po svetkaj prej eške s stüdenca vino teklo. Beatrix pa njeni lidgé so želejli s Panonije drügo Italijo napraviti. Vogrski krau je v Požonji opro nauvo univerzo, zvün toga pa je na svojom dvauri v Budi edno knjižnico s kauli 2500 knigami tö emo - več je je samo pri rimskom pápi bilau. Matjaš je nej samo vogrski, liki nemški, taljanski pa latinski tö gučo, najlepše njegve knige so se po dijačkoj rejči za kovrana »corvus« zvale »corvine«. Dvajsti lejt po tistom, ka je začno Gutenberg na Nemškom druknivati, so lestva (végvárak), na štere vili 70 kilomejterov na den, v Budi v veštauki Andrása so skrb meli pejški sodacke tak so leko v peti dnevaj z Hessa že štampali prvo vogr- pa léki konjeniki. Prejdjen Bude v Beč prišli. sko knigo - »Budimske kroni- gradov na spaudnjoj Donavi Matjaš je tomačo, ka se je ke« v štiristau falataj. je grato Pál Kinizsi, šteri je zatok prauti Čehom pa AvsVsikdar več je bilau takši di- večkrat dojoblado törske še- trijcom obrno, ka bi vekšo jakov tö, šteri so se včili na rege. Njegvo ime je gorostalo mauč emo prauti Törkom. domanji šaulaj pri klauštraj v ljudski pesmaj, kronikaj pa Zgodovina pa je pokazala, pa farofaj. Na konci 15. stolet- pripovejstaj - kak liki legenda ka se je tau nej prišikalo Žigja poznamo že 150 takši šaul o tom, gda je ednoga törsko- mondi pa Alberti tö nej, če ino vejmo, ka se je mladina ga mrtveca med zobami držo rejsan sta badva vsa tri kralestva prejkmela. Ednoga redno šaulala tak v slobaud- ino tak pleso. ni kraleski varašaj kak po tr- V drügom pravci je biu krau vogrskoga krala s prausne gaj (mezővárosok). Vekši tau Matjaš dosta bole aktiven. V držine so v Evropi nej steli dijakov se je eške itak za dü- več bojnaj je prejkvzeu češke za rimsko-nemškoga cesara hovnika včiu, depa vsikdar krajine Moravsko, Šlezijo pa meti, zatok so nemški volilni več pojbov se je odlaučilo za drüge meštrije tö, gratali so veški kantorge ali škonicke. Če rejsan je krau Matjaš vnaugo penez za kulturo dau, je eške dosta več aldüvo za obrambo grajnc pa sodačijo. Po zahodnoevropskoj pa osmanskoj Andreas Hess je leta 1473 nadruknivo prvo knigo na Vogrskom - tau je »Chronica minti je postavo Hungarorum« takzvani »črni šereg«, v šterom je oprvim Lužice, po tistom pa so ga knezi odebrali siná Friderika slüžilo 6-8 gezero, kisnej pa katoličanjski Čehi za svojo- III. Maksimilijana Habscelau 15 gezero najemnikov ga krala odebrali. Matjaš je burškoga. (zsoldosok). Med 32-lejtnim sto rimsko-nemški cesar biti, Madžari držijo Matjaša za kralüvanjom Matjaša je ko- depa drügi češki, polski pa av- najvekšoga vogrskoga krala maj biu takši cajt, gda so njeg- strijski voditeli so sploj prau- eške gnesnedén pripovejdajo vi plačani sodacke počivali. ti toma bili. Zatok je vogrski legende pa pravlice o njem pa Bilau je, gda je mogo djužno krau - s trnok žmetnim bit- radi gučijo: »Matjaš je mrau, grajnco braniti, depa takšo jom - prejkvzeu Beč pa eden nega več pravice«. Té krau tö, gda je sam vdaro v avstrij- veuki tau Dolenje Avstrije, je obrano grajnce kralestva ino celau povekšo rosag; v ske pa češke krajine. Štajerske pa Koroške. Sultan Mehmed II. je po be- Vogrski krau je svoj nauvi kulturi pa je Vogrska nikdar ogradskoj nevoli dugo nej center v Beči napravo, šte- nej tak blüzi Zahodnoj Evroprauti Vogrskomi kralestvi roga je z Budov s poštnimi pi prišla kak liki v njegvom odo, je pa ednoga za drügim kočüji vküppovezo. Na vsak- cajti. Če rejsan so med njegprejkdjemau njegve balkan- ši 15-20 kilomejteraj so bile vim kralüvanjom porci sploj ske vazalne rosage. Srbija je postaje, na šteraj so pautnike visiki bili pa je skoro vsikdar za več kak štiristau lejt prišla čakali friški konji pa kovači; bojna divdjala, je bilau tisto pod törski djarem, Vlaška ino lidgé na kočüji so meli plat- zlati čas méra ino socialne Bosnija sta tö spadnili. Mat- no nad glavauv pa vankiše pravičnosti. Zvün toga je biu jaš se je - nej kak liki njegvi na stolicaj. Matjaš je prauti Matjaš tisti krau, šteroma se oča - nej sto frontalno vküp- konci svojoga žitka betežen je eške od slejdnjim posrečilo vdariti z osmanskim nepri- grato, zatok se je - mesto s nazajdržati veuko osmansko jatelom. Dau je zozidati dvej konjami - raj s kočüjom vozo. povauden z djuga. -dmliniji gradov na djugi kra- Njegvi kočiške so leko napra- Porabje, 5. decembra 2019 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 06.12.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.15 Vem!, kviz, 11.50 Zanimive snovi sodobnega sveta, britanska dokumentarna oddaja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Tarča, Globus, Točka preloma, 15.25 TV-izložba, 15.35 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 16.05 TV-izložba, 16.20 Osvežilna fronta: Spomin, oddaja za mladostnike, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.00 Infodrom, tednik za otroke in mlade, 18.15 Bacek Jon: Preplašeni Jon, risanka, 18.25 Na lepše, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 34. oddaja, 20.55 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Kinoteka: Vse, kar ste želeli vedeti o seksu, ameriški film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.00 Napovedujemo PETEK, 06.12.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 8.45 Videotrak, 9.30 Slovenski magazin, 10.10 O živalih in ljudeh, izobraževalno-svetovalna oddaja, 10.55 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 11.20 Pesmi Ferija Lainščka, 11.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 13.20 Lažnivi Kljukec, češki animirani film, 15.00 27. Dobrodelni Miklavžev koncert, 16.50 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 17.40 Ema FREŠ, 17.50 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 18.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (M), 20.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 21.45 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 23.10 Televizijski klub: Prazno gnezdo, 0.05 Zadnja beseda!, 0.50 Videotrak, 1.30 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 2.55 Info kanal SOBOTA, 07.12.2019, I. spored TVS 6.05 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program: Op! 10.25 Čist zares: Strip, 10.55 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 11.25 TV-izložba, 11.40 Tednik, 12.40 NaGlas! 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.50 TV-izložba, 14.05 Zadnja beseda! - izbor, 15.05 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 16.00 Nova dvajseta (II.): Sprana pistacija, slovenska nadaljevanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno-svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Duhovni utrip: Bogoslužje vzhodnega obreda, 17.35 Alpe-Donava-Jadran, 18.00 Ozare, 18.10 Ambienti, 18.40 Hej, hej, Šapice!: Zvezdniki, risanka, 18.50 Mandi: Škatla, risanka, 19.00 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 20.00 Joker, kviz: 35. oddaja, 20.55 Kaj dogaja? Z Jonasom, 21.20 MamaOčeSin, britanska nadaljevanka, 22.20 Poročila, Šport, Vreme, 22.45 Sedmi pečat: Thelma, koprodukcijski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Sobotni dnevnikov izbor, Utrip, Šport, Vreme, 2.05 Napovedujemo SOBOTA, 07.12.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 5.10 Videotrak, 6.10 Na lepše, 6.40 Avtomobilnost, 7.15 Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 8.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni veleslalom, 10.55 Smučanje prostega sloga - svetovni pokal: smučarski kros, 12.40 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 14.45 Alpski magazin, 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.55 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (M), 20.25 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 21.45 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 22.40 15 let skupine Big Foot Mama, 0.35 Videotrak, 1.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: smuk (Ž), 3.05 Info kanal NEDELJA, 08.12.2019, I. spored TVS 7.00 Živ žav, otroški program, 9.50 Govoreči Tom in prijatelji: Pravi sostanovalec, risanka, 10.00 Kozmo: Bratranec na krivih potih, belgijska otroška nanizanka, 10.25 TV-izložba, 10.40 Prisluhnimo tišini, 11.05 Ozare, 11.10 Obzorja duha: Novi evangeličanski škof, 12.00 Ljudje in zemlja, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 14.30 TV-izložba, 14.45 Na lepše, 15.20 Mož brez zvezde, ameriški film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Vikend paket, 18.40 Muk: Indijska vaza, risanka, 19.00 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 20.00 Luisa Spagnoli, italijanska nadaljevanka, 21.05 Intervju: Erling Kagge, 21.55 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Feri, dokumentarni fim, 23.25 Mstislav Rostropovič - neupogljivi lok, francoski glasbeni dokumentarni film, 0.55 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.20 Dnevnik, Politično s Tanjo Gobec, Zrcalo tedna, Šport, Vreme, 2.15 Napovedujemo NEDELJA, 08.12.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 6.15 Videotrak, 7.05 Duhovni utrip: Bogoslužje vzhodnega obreda, 7.20 Koda, 7.55 Slovenski ljudski plesi: Kostel, 8.55 Deskanje na snegu - svetovni pokal: paralelni slalom, 10.15 Joker, kviz, 12.10 Ambienti, 12.45 Mogočni vlaki: Bolivija - od Pantanala do Tihega oceana, potopis, 13.55 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (Ž), 15.25 Nordijsko smučanje - svetovni pokal: smučarski skoki (M), 17.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 1. vožnja, 18.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 20.15 Žrebanje Lota, 20.40 Alpsko smučanje - svetovni pokal: veleslalom (M), 2. vožnja, 21.45 Plavanje - evropsko prvenstvo v kratkih bazenih, 22.35 Vikend paket, 0.00 Kaj dogaja? Z Jonasom, 0.35 Videotrak, 1.35 Alpsko smučanje - svetovni pokal: superveleslalom (Ž), 3.00 Info kanal PONEDELJEK, 09.12.2019, I. spored TVS 6.10 Utrip, Zrcalo tedna, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Na lepše, 12.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Pot do presežnega: 100 let Teološke fakultete, dokumentarni feljton, 14.10 TV-izložba, 14.25 S-prehodi: Kakšen zrak dihamo, 15.00 Dober dan, Koroška, 15.30 TV-izložba, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Zadnja beseda! 18.10 Malčki: Lov na zaklad, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tednik, 21.00 Studio City, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Platforma, 23.30 Glasbeni večer, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.55 Napovedujemo PONEDELJEK, 09.12.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.15 Videotrak, 10.00 Otroški program: Op! 10.45 Obzorja duha: Novi evangeličanski škof, 11.40 Dobro jutro, 14.15 Dober dan, 15.15 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 16.05 Polmesec nad planikami, dokumentarni film, 17.15 Ljudje in zemlja, 18.05 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 19.00 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 20.00 Mogočni vlaki: Sibirija – skozi led in sneg, potopis, 20.55 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 21.55 Zgodba o Bogu II.: Dokaz o obstoju Boga, ameriška dokumentarna serija, 22.55 Božična večerja, slovenski igrani film, 0.00 Videotrak, 0.30 Info kanal TOREK, 10.12.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (VI.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Studio City, 14.25 TV-izložba, 14.40 Duhovni utrip: Bogoslužje vzhodnega obreda, 14.55 TV-izložba, 15.30 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 16.00 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Koda, 18.05 A veš, koliko te imam rad: Presenečenje, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Bolnišnica New Amsterdam (I.), ameriška nadaljevanka, 20.50 Boj za slovensko severno mejo, dokumentarni film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini: Lea Talanyi Pfeifer, 0.50 Dnevnik Slovencev v Italiji, Porabje, 5. decembra 2019 OD 6. decembra DO 12. decembra 1.15 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.10 Napovedujemo TOREK, 10.12.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Platforma, 11.00 Dobro jutro, 14.00 Dober dan, 14.45 Alpe-Donava-Jadran, 15.10 Avtomobilnost, 16.00 Joker, kviz, 18.00 Divjina v srcu (VII.), britanska nadaljevanka, 18.55 Moja soba: Jerneja, resničnostna oddaja, 19.25 Videotrak, 20.00 Izumi, ki so spremenili svet: Pametni telefon, britanska dokumentarna serija, 21.00 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 21.55 Zarotnica, ameriški film, 0.00 NaGlas!, 0.20 Zadnja beseda!, 1.10 Videotrak, 1.45 Info kanal SREDA, 11.12.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (VII.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.35 Intervju: Erling Kagge, 14.20 TV-izložba, 14.30 Osmi dan, 15.00 Mostovi - Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.30 TV-izložba, 16.05 Male sive celice: OŠ Gornja Radgona in OŠ Mirana Jarca, Črnomelj, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Mestne promenade: Maribor, dokumentarna serija, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale: Josip Vandot: Kekec, 18.05 Zmedi gre v Zakajzato: Praznik cvetja, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.05 Film tedna: Prepovedana resnica, nemški film, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Panoptikum: Bralna kultura in Slovenci, 23.50 Mestne promenade: Maribor, dokumentarna serija, 0.30 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.55 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 1.50 Napovedujemo SREDA, 11.12.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Lučka - Pitypang, otroška oddaja, 11.00 Koda, 11.50 Dobro jutro, 14.50 Dober dan, 15.40 Ambienti, 16.15 Vikend paket, 17.55 Divjina v srcu (VII.), britanska nadaljevanka, 18.50 Ribič Pepe: Tine in kri, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.50 Žrebanje Lota, 20.05 Po sledeh baleta na Slovenskem, dokumentarna serija o baletu, 21.10 Moje mnenje, 22.05 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 22.55 Nekoč je bila dežela pridnih, dokumentarni film, 0.25 Videotrak, 0.55 Info kanal ČETRTEK, 12.12.2019, I. spored TVS 6.00 Kultura, Odmevi, 6.40 TV-izložba, 7.00 Dobro jutro, Poročila, 10.05 Dober dan, 11.00 TV-izložba, 11.20 Vem!, kviz, 12.00 Divjina v srcu (VII.), britanska nadaljevanka, 13.00 Prvi dnevnik Šport, Vreme, 13.35 Moje mnenje, 14.25 TV-izložba, 14.35 Slovenci v Italiji, 15.05 Moj gost/Moja gostja - Vendégem, portretna oddaja, 15.35 TV-izložba, 16.05 Otroški program: Op! 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 17.55 Na kratko: Trajnostna mobilnost, 18.05 Sovice: Skrivalnice, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 19.00 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 20.00 Tarča, Globus, Točka preloma, 22.00 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.50 Osmi dan, 23.25 Poti svobode, poljska nadaljevanka, 0.35 Ugriznimo znanost, oddaja o znanosti, 1.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.35 Dnevnik, Slovenska kronika, Šport, Vreme, 2.30 Napovedujemo ČETRTEK, 12.12.2019, II. spored TVS 4.00 Info kanal, 6.00 Napovedujemo, 9.45 Videotrak, 10.30 Mestne promenade: Maribor, dokumentarna serija, 11.00 Dobro jutro, 13.55 Od blizu, pogovorna oddaja z Vesno Milek, 15.00 Slovenski pozdrav, narodnozabavna oddaja, 16.05 Divjina v srcu (VII.), britanska nadaljevanka, 17.10 Judo: svetovni pokal, zaključni turnir, 18.45 Firbcologi: O zgodovini, starih igračah in Vodnikovem letu, mozaična oddaja za otroke, 19.15 Videotrak, 19.55 Nogomet - evropska liga: napoved kola, magazinska oddaja, 20.55 Nogomet - evropska liga: 6. kolo, 23.30 Nogomet - evropska liga: vrhunci 6. kola, 0.00 Ambienti, 0.30 Slovenska jazz scena, 1.20 Videotrak, 1.55 Nogomet - evropska liga: 6. kolo Bogatejša turistična ponudba v Sakalovcih V okviru projekta ETHOS LAND – SIHU190 Vzpostavitev mreže družbeno odgovornih turističnih ponudnikov, ki se financira iz Programa Sodelovanja INTERREG V-A Slovenija-Madžarska so v kulturnem domu v Sakalovcih 22. novembra organizirali delavnico, kjer so se udeleženci spoznavali s pletenjem iz šibja. Kako se pripravljajo košare, jim je pokazal Lojzek Hanžek z Gornjega Senika. Na delavnici je županja Valerija Rogan govorila tudi o drugih pridobitvah, katere bodo bogatile vaško turistično ponudbo s pomočjo projekta. Občina je odkupila staro, za Porabje značilno domačijo, v kateri bodo tudi prenočitvene kapacitete za manjše skupine. Prostor za domačijo bodo zasadili z zelišči, sosednjo parcelo, ki jo je občina že odkupila, pa s sivko. Delavnice se je udeležila tudi generalna konzulka v Monoštru Metka Lajnšček. LRH Dobili so informacije o evharističnem kongresu 27. novembra 2019 je zasedala podkomisija za javno šolstvo, kulturo in verska vprašanja pri Komisiji za narodnosti madžarskega parlamenta. Na zasedanju je vodja projekta splošnega sekretariata mednarodnega evharističnega kongresa v Budimpešti Gergely Marik seznanil člane podkomisije s pripravami na evharistični kongres, z njegovo zgodovino in s programi, namenjenimi narodnostnim vernikom. Evharistični kongres bo v Budimpešti od 13. do 20. septembra 2020. F. Sütő VABILO Kaj se zgodi, če si ne umivamo rok? O tem pripoveduje vzgojna slikanica Rija & Rus, ki so jo v petih jezikih – slovenščini, madžarščini, hrvaščini, romščini in prekmurščini – ob pomoči mentoric in mentorjev pripravile učenka Osnovne šole Bogojina in dijakinje Dvojezične srednje šole Lendava. Je mogoče pisateljska spominska obeležja povezati v literarne poti, na katerih obiskovalci doživijo pokrajino drugače? O tem pritrdilno piše Franci Just v knjigi Prekmurski pisateljski prostori. Zveza Slovencev na Madžarskem ter Slavistično društvo Prekmurja, Prlekije in Porabja vas vljudno vabita na predstavitev obeh knjig, ki bo v petek, 13. decembra, ob 14. uri v Slovenskem domu v Monoštru. TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Jože Hirnök Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB