296
Politični pregled.
Politični položaj. — Navadno vlada v poletnem času mir tudi v politiki, toda to leto ni tako. Politična vprašanja ne mirujejo, dasi je vodja notranje naše politike, grof Badeni, odšel na dopust. V nemških krajih so shodi na dnevnem redu, in ravnotako so na dnevnem redu prepovedbe shodov in konfiskacije nemških listov. Vzlic temu pa neče nihče verjeti v državniško zmožnost grofa Badenija. Vladna glasila javljajo, da Badeni navzlic vsem neuspehom, katere je dosegel glede sprave mej Nemci in Čehi, vendar še ni izgubil upanja, da se mu njegov namen končno posreči. Zdaj poročajo listi, da namerava sklicati češki dež zbor in mu predložiti načrt jezikovnega zakona in zakonski načrt v narodnih kurijah. Po našem mnenji se mu tudi ta poskus sprave ne posreči. Čehi ne vzprejmejo jezikovnega zakona, kateri bi določal kaj manj, kakor jezikovne naredbe, tega kar določajo naredbe, pa zopet Nemci ne bodo hoteli Čehom koncedirati. Kar se tiče narodnih kurij, dvomimo, da bi jihv Čehi dali Nemcem, ne da bi jih zahtevali za Moravsko in Šleško.
Nemške demonstracije. — Nemci nečejo odnehati v svojem boju   zoper jezikovne naredbe in zoper vladajoče mini-
sterstvo. Na Češkem so nemške občine večinoma ustavile izvrševanje nalog v prenesenem delokrogu in sledile jim bodo bržčas še druge občine, vsaj Beljak se jim je že pridružil. Vlada postopa proti njim prav rahlo Ko bi Slovani kaj podobnega počenjali, razglasila bi vlada hitro izjemno stanje, Nemcem pa neče iti do živega, kvečjemu da prepove kak shod ali da konfiskuje kak list Nemško gibanje ima očitno veleizdajski značaj. Iz Heba so Nemci kar nemško vojsko klicali na pomoč, uprizorili so malo revolucijo in to pod vodstvom mestnega zastopa, a vlada niti tega zastopa ni razpustila. Nemške občine izrekajo zdaj druara za dru*o demonstrantom svoje simpatije iu odobravajo njih počenjanje, a vlada trpi vse to molče. Nemci so pač priviligirani. njim je vse dovoljeno — ali pa smo morda Slovani tako slabi in neodločni, da se niti ganiti ne upamo?
Državni zbor se snide letos menda nekoliko kasneje, kakor druga leta, vsaj listi poročajo, da se skliče šele na konec meseca oktobra. Najbrž misli vlada res sklicati še prej dež   zbor češki.
Hrvatski sabor je sklican na dan 29. julija Prihodnje zasedanje utegne biti jako zanimivo, kajti opozicija je zdaj tako močna, da bo lahko z vlado spregovorila resno besedo Raznesla se je govorica, da misli vlada sabor koj razpustiti, čim se snide, ali to ni verjetno. Vlada ve, da je ljudstvo skrajno nasprotno vladajočemu sistemu in da bi v slučaju novih volitev bila vlada najbrž še bolj poražena, kakor je bila pri minolih, zlasti ker je lahko mogoče, da se doseže mej Srbi in Hi vati kompromis, kar bi bil silen udarec za ves sistem Koj začetkom zasedanja bodo živahne razprave. Opozicija prime vlado radi kršenja ustave, ker ni pozvala Reke, naj voli dva poslanca za hrvatski sabor, in ker ni v Sv. Ivanu in v Bošnjacih razpisala novih volitev, prime jo pa tudi radi nezaslišanih nasilstev za časa volitev. Vsak prijatelj Hrvatske more le želeti,  da bi opozicija dosegla znaten uspeh.
V ogerskem parlamentu je nastal mej vlado in opozicijo ljut boj in opozicija se je naposled oprijela najostrejšega orožja, namreč obstrukcije. Formalni uzrok temu boju sta dva zakonska načrta, katera sta prišla v parlamentu na razpravo, namreč zakon o premijah za izvoz sladkorja in novi tiskovni zakon. A kakor rečeno, tj je le formalni povod, glavni uzrok tiči dosti globlje. Košutova stranka je prišla na glas, da služi vladi. Stranka se hoče tega iznebiti in dokazati, da se staremu programu ni izneverila. Zato je začela zdaj boj in ga bode poostrila pri razpravah o pogodbi mej Avstrijo in Ogersko, nadeje se, da pridobi s tem mnogo pristašev v čisto madjar-skih okrajih. Vladi je to skrajno neljubo in da uduši Košutove stranke gibanje, je sklenila, odbijati klin s klinom. Iz tega je nastal sedanji boj. Košutova stranka bi ne mogla dosti opraviti, ako bi ne bila pridobila na svojo stran tudi vseh drugih opozicijonalnih frakcij, katere jo pa podpirajo samo ker upajo, da bodo Banffvja podedovale.
Srbija. — Pri volitvah v narodno skupščino zmagali so na celi črti radikalci. Dasi je to važna dogodba, se širši svet vendar zanjo ne zanima, kajti vse kaže, da se v Srbiji pripravljajo važnejše reči. Srbska vlada je jela groziti Turčiji. Pravi, da banditje iz Turškega prihajajo na Srbsko, in da jih bo odslej preganjala na turškem ozemlji. Takim do-godbam pripisujejo diplomatje le tedaj kaj važnosti, kadar imajo pri tem kake posebne namene Skoro bi rekli, da Srbija išče povoda prepiru s Turčijo. Ruski car pač ni zastonj podaril Srbiji 50.000 pušk in 25 milijonov patron.
Belgija. — Belgijski parlament se je v toliko udal ljudski želji, naj se uvede splošna dolžnost, službovati pri vojakih, da se je začel baviti s to stvarjo, toda merodajni konservativci se kar ne morejo ž njo sprijazniti, vsled česar je lahko mogoče, da nastanejo še veliki notranjepolitični konflikti.
Turčija in Evropa. — Pogajanja mej turško vlado in zastopniki velesil glede giško-turškega miru se vlečejo že več tednov in dasi sta avstrijski cesar in ruski car turškemu sultanu prav resno namignila, naj se uda, se stvar vendar se ni dognala. Jasno je, da vodi turška vlada velesile samo za nos. Vsak čas se poroča, da so pogajanja srečno končana, da Turčija več ne zahteva Tesalije, a koj pride spet poročilo, da to ni resnično. Velesile pridejo na ta način ob ves svoj ugled v orijentu, saj pa je tudi smešno, da nimajo toliko moči, da bi trhleno Turčijo ugnale.
Kreta. — Senzacijska vest je prišla te dni iz Carigrada. Poročalo se je, da hoče turška vlada poslati na Kreto 32 bataljonov vojakov, da uduše ustanek. To je velika predrznost turške vlade. Velesile so Krečanom obljubile avtonomijo, izbirajo guvernerja, zdaj pa jim hoče Turčija pokaziti ves račun in Kreto zopet okupirati. Pred kratkim šele so velesile s težavo preprečile, da Turčija ni poslala Tewfik-pašo kot guvernerja na Kreto, zdaj pa jim je sultan zagodel še vse drugo pesem. Sultan menda ne bo odnehal, dokler ne pridejo vojna brodovja velevlaeti pred Carigrad.
297