Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA fjfiaja dvakrat tedensko, in sicer vsako smlo Sn vsako soboto. i^rsdnlštvo In spirava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana Vil, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — i rbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dano. — Rokopisi se ne vračajo Msfrankirana pisma se »obče ne sprejemajo. •— Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mssečno Din i®.—, a* Inozemstvo mesečno Din tS.—. Čekovni račun št. 14.335. Stev. 58, Sobotii, 22 gulijo 1933' Leto Vlil. Socialna demokracija v Franciji. Spor zaradi sodelovanja oziroma podpiranja levičarske vlade, ki se je s posebnim poudarkom pojavil na kongresu francoske stranke, je povzročil v meščanskem časopisju precej veselja. Spor v francoski stranki ni nov; dve smeri sta obstojali že od leta 1918. In prav politični dogodki po drugih deželah so diktirali, da se mora stranka v tem vprašanju zjasniti. Vprašanje je bilo na kongresu postavljeno, ali naj vodi stranka politiko nacionalistične močne roke ali pa delavsko razredno in demokratično politiko. Na ti dve vprašanji je moral kongres odgovoriti ter se je po veliki večini tudi izrekel za delavsko razredno politiko. Francoska socialna demokracija je imela že večkrat priliko, da vstopi v vlado. Tega pa ni storila, ker je meščanska vlada vedno zahtevala koncesije, ki bi onemogočale razredni boj. Vrhutega je danes politična in gospodarska kriza, ki nalaga veliko odgovornost politikom na oblasti. In če bi socialisti vstopili v vlado, bi vendar v koaliciji z meščanstvom ne mogli izvesti nobenih ukrepov sa-molastno, če bi tudi bili očividno lek za tristne razmere. Socialisti v koaliciji bi torej nosili odgovornost za meščansko polovičarstvo ter si nakopali med narodom prej sovražnike kakor prijatelje. Če socialisti nimajo dovolj moči, ali ni med meščanstvom smisla za njih zahteve in predloge, potem je pametneje, da ostanejo zunaj vlade in vladi odreko politično podporo. S tega stališča socialisti ne morejo podpirati francoske vlade, zlasti še, ker se skuša naslanjati na nacionalistični fašizem, ki ga imamo že drugod preveč. V nekaterih deželah je socialna demokracija v vladi. Po vojni je imela socialna demokracija v Nemčiji in Avstriji izredno velik vpliv, na Angleškem je bila delavska stranka dvakrat na vladi ter se zopet jača in je le vprašanje časa, kdaj zopet dobi krmilo v roke. Socialna demokracija vlada na Švedskem in Danskem, močna je v Švici, na Norveškem in Nizozemskem, na Finskem utegne zopet prevzeti vlado. Na Poljskem je nekoliko oslabela zaradi krutih preganjanj. Na Čehoslovaškem je v vladi ter je tam predvsem pobornica demokracije in iniciatorka najpopolnejše socialne politike, ki v nobeni drugi državi ni mogoča — zaradi kapitalističnega terorja. Razmere po drugih državah so drugačne; narodi imajo demokratično psihozo, zato je v važnih momentih razvoja mogoče sodelovati v interesu socialne politike in demokracije tudi v meščanskih vladah. Ni pa to mogoče, če stremi vlada po kapitalistični fašistični diktaturi. Socialisti torej predvsem takih vlad ne morejo podpirati ne s sodelovanjem in ne s glasovanji. Jasno je, da je demokracija šele v prvi fazi razvoja. Če je sedaj nastopila navidezno velika reakcija v demokraciji po nekaterih deželah, to ni zanikanje demokracije, marveč le dokaz, kako je jreba demokratično mišljenje poglo-ltl ter se boriti zanj kot bistveni emel} bodočnosti. Fašistične dikta-ure ne negirajo socializma in socialne demokracije, marveč potrjujejo. socialističnega gibanja je ogromna, najvecja politična sila, vsaj moralno, je danes tudi še po vseh navideznih porazih Zato mislimo, da je francoska socialistična stranka stori- Rudarji pričakujejo dejanj! O priliki komisijonelnega ogleda bede v revirjih Trboveljske premo-gokopne družbe so rudarji, predvsem pa njih žene in brezposelni s solzami v očeh obrazložili članom komisije vse gorje, ki jih tare. Komisija je izjavila, da bo storila vse, kar se bo dalo, da se tej bedi od-pomore. Vemo in ne smemo biti tako neobjektivni, da bi zahtevali, da mora komisija kar čez noč vse delavske zahteve izpolniti. Ali v revirjih že sila kola lomi. Ljudje se upravičeno vprašujejo, ali bo kaj pomagala ta komisija? O tistih obljubljenih denarnih podporah ni ničesar več čuti. Pri T. P. D. se dela zopet samo tri šihte tedensko,z majhno izjemo postranskih del. To je vse, kar se je dejanski zgodilo po tistem velikem hrupu, ki ga je dvignilo »napredno« časopisje, ki je točno vedelo povedati, kaj vse se bo storilo. Mislimo, da so bile pritožbe rudarjev dovolj tehtne in upravičene, zato prosimo vse merodajne faktorje, da se jih s čim večjo vnemo rešuje. Zakaj lačni želodci nedolžnih otrok ne morejo čakati. Zato dajte čimprej: 1. pomožne kuhinje za lačne rudarske otroke v izdatni meri; 2. za še zaposlene je treba nujno preskrbeti živil; 3. za brezposelne, v kolikor se jih ne da zaposliti pri javnih delih, pa tudi živila. To je nujno ter se s tem ne sme odlašati! Francoska socialistična stranka enotna. Kršitev discipline v bodoče strogo zabranjena. voril je pa na to opazko takoj Leon Blum, češ, ne računajte z nami, da bi mi hoteli iz te moralne cepitve napraviti dejansko razcepljenje, ne danes ne jutri. Žal so nekateri nedisciplinirani poslanci z ozirom na grajo izjavili, da se na vse to ne bodo ozirali, marveč vodili dosedanjo politiko. Z ozirom na te izjave je kongres sklenil, da se meseca oktobra zopet skliče kongres, ki bo natančno in obvezno določil smernice za parlamentarno frakcijo. Na oktoberskem kongresu se bo torej odločilo, kdo hoče voditi strankino politiko in kdo ne. V pondeljek, dne 17. t. m. je bil zaključen kongres francoske socialistične stranke v Parizu, Do razkola, kakor so nasprotniki socializma pričakovali, ni prišlo. Kljub ostrim debatam, kljub očitkom, da večina parlamentarnega kluba ni ščitila discipline stranke, je levičarsko krilo samo predlagalo resolucijo, v kateri graja ravnanje prizadetih poslancev ter obenem povdarja, da bi stranka ob ponovitvi podobnih disciplinarskih kršitvah morala izvajati konsekvence. Renaudel je izjavil ob sprejemu resolucije, da je s tem levo krilo zmagalo, kar pomeni pod Pavlom Taurejem »moralno« cepitev. Odgo- Danska misli na obrambo svoje meje proti Nemčiji. Kopenhaški »Socialdemokrat«, glasilo danske socialne demokracije, ki sedaj vlada na Danskem, objavlja v velikem tisku informacije o tajnem vojnem oboroževanju Nemčije zlasti o vojni pripravi nemške mladine. V zvezi s temi vestmi piše list: »Danski predsednik ministrstva s. Stauning je ponovno izjavil, da morajo danski socialni demokrati hoditi s časom. On je sedaj sam prevzel ministrstvo narodne brambe. Ob današnjih okoliščinah se ne more več zastopati mnenje, da naj se Danska razoroži. Nasprotno, predsednik ministrstva bo imel nalogo, da se v o- kviru vojaškega zakona iz leta 1932. pobriga za varnost meje, da prebivalci obmejnega ozemlja ne bodo živeli v trajnem strahu, da vkorakajo neredne vojne čete z juga v deželo. Ta izjava danskega vladnega organa je tembolj značilna, ker je bil do nedavna center politike danske socialne demokracije zahteva po da-lekosežni razorožitvi danske vojske. Hitlerjevi Nemčiji je srečno uspelo, da istotako nordijskim, resnično demokratskim in resnično miroljubnemu danskemu narodu izbije njegov pacifizem iz glave. R. N, B. Henderson v Berlinu Henderson je izjavil berlinskim inozemskim časnikarjem, da je o razorožitvi dvakrat razpravljal z nemškim zunanjim ministrom Neurathom in trikrat z delegacijo za razorožitve-no konferenco. Utisk je dobil, da bo razorožitvena konferenca imela praktičen uspeh. Bistveno za uspeh je, da se sporazumeta Francija in Nemčija. Sporazum med Nemčijo in Francijo je ključ bodočih mednarodnih odnošajev. Upa tudi, da bo pakt štirih ta cilj pospeševal. Morda nastopi Henderson pozneje, če bo potrebno, še drugo potovanje sredi septembra pred sklicanjem razorožitvene konference ter obišče še druga glavna mesta. !a Pr?.v' k° je odbila malomeščanske in fašistične nazore nekaterih svojih poslancev. Španija prizna Sovjetsko Rusijo. Pogajanja za priznanje bodo v kratkem končana. Madridski »El Sol« je mnenja, da bo sovjetskim poslanikom za Španijo imenovan najbrže Lunačarski. Borba ameriške vlade z brezposelnostjo. Predsednik Roosevelt je s predstavniki največjih industrij sklenil sporazum, po katerem se ima delovni čas znižati na 35 do 40 ur tedensko, obenem pa se zvišajo plače za 5 do 15 odstotkov. Na podlagi tega sporazuma se bo zamoglo 1 milijon delavcev več zaposliti. Heriot je povabljen v Rusijo in se namerava povabilu v avgustu odzvati. Luka Pavičevič: Formiranje političnih strank. (Konec.) 4. Kakšni so izgledi za socialistično udejstvovanje pri nas? Ker postoje pri nas zelo strogi predpisi glede časopisja, kakor tudi glede obdržavanja zborovanj in stvarjanja organizacij, mislijo nekateri, da niso dani predpogoji niti za delovanje kakšne resnične demokratične stranke, kamoli za udejstvova-vanje revolucionarne socialistične stranke. Jaz ne delim tega nazira-nja. Ako bi namreč bila svoboda tiska, govora in združevanja prvi predpogoj socialističnega udejstvovanja, potem bi bilo prišlo do ustanovitve socialističnih strank v svetu in tudi do ustanovitve prve socialistične internacionale najmanj petdeset let kasneje kakor pa je v resnici prišlo. Neoziraje se na rusko socialistično stranko, katera je stvarno postojala tudi v času carizma, tedaj ko je moral biti človek pripravljen, da bo radi obdržanja socialističnega predavanja pregnan v Sibirijo, moramo ugotoviti, da so bile socialistične stranke v Nemčiji in Avstriji osnovane prav v času najreakcionarnejših avtokratskih fevdalnih režimov, pa da rečemo, da so za začetek socialističnega delovanja potrebni neki drugi predpogoji in ne postojanje političnih svoboščin. Ti predpogoji pa so: 1. Postojanje delavskega razreda, 2. postojanje izkoriščanja človeka po človeku, 3. postojanje nasprotujočih si interesov med izkoriščevalci in izkori-ščanci in 4. zavednost, volja in pripravljenost strankinih ustanoviteljev, da prfenašajo žrtve za svoje strankarsko politično delovanje. Prvi trije predpogoji so v naši državi gotovo podani. Kaj pa četrti? Ta je precej labilen (negotov). Temu se tudi nikakor ni čuditi. Skoro bi rekel vse socialistične stranke v Evropi (razen Rusije) so prenesle težišče vsega svojega političnega udejstvovanja na temelje demokracije in parlamentarizma, v gospodarskem oziru pa na teren socialne politike. In baš za to so one, kadar so prišle v državi na krmilo, o-bavljale posle buržoazije, od taiste pa so dobivale v zameno sem ter tja kakšen zakončič iz sestava svojega minimalnega programa. Niti ena evropska socialistična stranka ni izkoristila svojega prihoda v vlado, da bi napravila vsaj začetek v smeri uresničenja svojega maksimalnega programa. Naj navedem samo dva primera: Nemška socialna demokracija je sodelovala v državni vladi in v deželnih vladah, zlasti v deželni vladi Prusije, z malimi izjemami polnih 14 let. Prav posebno se še omenja njena vlada v rajhu v prvem desetletju po končani svetovni vojni, ko je imela socialna demokracija ne samo rel-lativno večino v parlamentu in absolutno večino v vladi, ampak je imela tudi svojega človeka na čelu države. In kaj je bilo njeno prvo delo? Ona je po zlomu vojaških sil jun-kerske (veleposestniške in plemeni-taške) Nemčije smatrala kot svojo prvo dolžnost utrditi nemško politično demokracijo, dopuščajoč, da so v demokraciji ostali gospodarski faktorji, kateri so, izkoriščujoč to demokracijo, isto zadušili z njenimi lastnimi sredstvi. Ako si nočemo zakrivati resnice, potem moramo reči, da A, bifcv. je bila nemška socialna demokracija najzaslužnejša za konsolidacijo nemške buržoazne države. Sklepanje posojil za reorganizacijo in podvig nemške industrije, da bi z njeno pomočjo mogli plačati vojne kontribucije in sanirati nemške finance — to je bilo glavno delo socialističnih vlad. A preobražanje gospodarstva iz kapitalističnega v socialistično se je manifestiralo samo v poizkusih, da delavske strokovne organizacije, tu in tam dobe mesto v upravi podjetij. Kakor hitro pa so se industrijski magnati opomogli, so tudi ti zakoni postali mrtva črka na papirju. V svoji zmoti, da bo z novim osposobljenjem nemške industrije na bazi veleposesti in široke narodne demokracije, s samim gospodarskim razvojem prišlo do socializacije proizvajalnih sredstev, je nemška socialna demokracija rodila in odgojila nemški fašizem, kateri je, kakor vidimo, zaokrenil razvoj za desetletja nazaj v preteklost. Ne manj problematična je bila delavska vlada na Angleškem. Držeč se principa demokracije in brez lastne večine v parlamentu sta prva in druga Macdonaldova delavska vlada bili ujetnici LIoyda Georgeja in njegove liberalne stranke. Res je, da sta bili ti vladi hrbtišče svetovne demokracije in največji prvoboriteljici za svetovni mir in razoroževanje, ali ju to ni niti najmanje oviralo, da ne bi dovoljevale večjih izdatkov za oboroževanje na morju, na kopnem in v zraku, kakor pa sta jih dovoljevali za pomoč brezposelnim. Kot socialisti, so bili v Društvu narodov boritelji za zaščito narodnih manjšin, vendar pa jih to ni oviralo, da se je za časa njihove vlade nadaljevalo najbrezobzirnejše preganjanje in ubijanje nacionalnih revolucionarjev v Indiji, samo za to, ker so le-ti hoteli priboriti Indijcem narodno samostojnost. V času rudarske stavke v Angliji, je mogla delavska vlada dobiti pomoč, katero je nudila stavkujo-čim Sovjetska Rusija, mogla je nadalje pošiljanje pomoči tudi onemogočiti, ali radi demokratičnega principa ni mogla vršiti nikakšnega pritiska na lastnike rudnikov, da bi le-ti ugodili upravičenim željam rudarjev. Kako je tudi angleška delavska vlada vršila posle buržoazije, enako nemškim socialističnim vladam, najbolje dokazuje njen tragikomičen konec. Ona je padla na vprašanju čuvanja zlate podlage angleškega funta, namesto da bi bila padla na vprašanju socializacije angleških rudnikov, katero zahtevo že desetletja postavljajo angleški strokovno organizirani rudarji. Z malimi izjemami je sodelovanje socialističnih strank tudi v ostalih vladah in državah Evrope rodilo iste rezultate. Celo na Danskem in na Švedskem, kjer so demokracija in socialne reforme dobile globjega odraza, vendar je sistem izkoriščanja človeka po človeku — kapitalistični sistem ostal tudi še nadalje. Reforme in reformizem s pomočjo demokracije je postal sistem v delovanju socialističnih strank v Evropi. Radi tega je tudi sam mentalitet (značaj) voditeljev socialističnih strank postal čisto reformistični. Ta mentalitet je zavladal tudi v glavah gotovega dela našega socialističnega gibanja. Zato nekateri mislijo, da naj bodoča stranka ne bo niti socialistična, niti delavska, ampak — naj nam bo odpuščeno — nekakšna »Revolucionarna zajednica delavcev, intelektualcev in žena«, ki me močno spominja na ruske socialne revolucionarje. Čeprav oni niso ničesar drugega kot naši predvojni samostojni radikali ali francoski radikalni socialisti. In zato se bojim, da je četrti in najglavnejši predpogoj za resnični razredni socializem pri nas — labilen. Zatorej naj mi dopusti s. Topalovič, da uporabim njegov zaključek: »Samo strogo opozicijsko in razredno (pa tudi revolucionarno) stališče daje možnost, da se v naši državi stvori zdrava in za razvoj sposobna socialistična delavska stranka. Zakaj se zadržuje izplačilo pokojnin? Upravičeno ogorčenje upokojenih rudarjev pri rudniku na Lesah. Od upokojenih rudarjev pri rudniku Lese smo dobili pritožbo, da so bili že s 1. majem upokojeni, a še do danes niso prejeli nobene pokojnine. Torej že skoro tri mesce čakajo ti reveži na svojo pokojnino in je še vprašanje, če jo bodo dobili. Ali ni to nečuveno za zavarovalno ustanovo kot je bratovska skladnica. Ne, tu se mora vsako pravno stanje zavarovanja nehati. Točno in v redu se je tem zavarovancem, ko so še delali, odtegoval prispevek za pokojninsko zavarovanje. Niti za en dan se ni smel ta odtegljaj zakasniti. Sedaj pa, ko ti reveži ne prosijo ne miloščine, temveč terjajo pravico, sedaj pa, ko ti reveži ne prosijo mi-prav pri tem od lakote umro. In to naj bo socialno zavarovanje rudarjev? Glavna bratovska skladnica pravi, da rudnik Leše ni odračunal prispevkov za pokojninsko blagajno. Ali so delavci tega krivi? Ali naj oni sedaj po nedolžnem trpe. V takih slučajih bi že morala uprava Glavne bratovske skladnice nekoliko ostrejše postopati s takimi podjetniki in jih prisiliti, da bi vsaj delavske prispevke v redu obračunali. Kako pa pride delavec do tega, da z njegovim težko prisluženim denarjem krama-rijo drugi, ko pa pride čas, da bi užival od tega, kar si je skozi desetin-desetletja takorekoč od ust odtrga-val, pa ne dobi nič? O nemškem fašizmu in njega kvaliteti. Bivši okrožni voditelj Štefan Ehn obsoja nemški fašizem. Ehn je Avstrijec, dober govornik, zato so ga povabili v Nemčijo, kjer je agitiral kot državni govornik na več kot 300 shodih. Ehn je pa dne 12. junija izstopil iz fašistične stranke ter še pravočasno odšel domov. Ta mož je napisal skoraj tisoč strani o grozodejstvih fašizma. Obsoja Habicbta, ki je organiziral atentate v Avstriji, Prokscha in druge. Obenem ugotavlja, da je Hitler v krempljiih Goringa, da fašisti ščitijo in izolirajo Hindenburga ter da voditelji niso ne moralno ne intelektualno sposobni izvršiti nalogo v novi državi; njih metode in razmere, ki so je ustvarile, niso vredne dostojnega človeka. Ehn je Hitlerju sam pisal, da se zbirajo okoli njega ljudje, ki so samo nesposobni koritarji. Strankarje, ki hočejo pošteno delo, fašistični voditelji zapirajo. Ehn je prepričan, da bodo ti elementi prav v kratkem odstranili Hitlerja ter izbrali novega voditelja. Ehn meni, da bi bil za vodstvo nemškega fašizma sposoben edino dr. Strasser. Ehn opozarja Hitlerja: Pazite, Vas ne bodo kamnali, ampak pobili; mogoče je pa tudi še kaj drugega. V Pragi so nekoč nekoga vrgli skozi okno v Labo. — Goring, morfinist, ki je že bil v umobolnici, morda zopet pride tja, zakaj akcije in grozodejstva, ki je vrši ta človek, more vršiti le umo-bolni človek. ♦ Vsi nemški državljani morajo javiti svoje premoženjske razmere. Po posebni vladni odredbi so nemški državljani dolžni oblastem javiti višino svojega premoženja, tako v nepremičninah, kakor v inozemskih bankah. S tem se hoče v prvi vrsti zadeti Žide, med katerimi vlada silno razburjanje, ker se boje za svoje premoženje. Nek pruski minister je javno izjavil, da čez 6 mesecev ne bo v Nemčiji nobenega premožnega Žida več. • Spomenik morilcem. Pred enajstimi leti je bil v Nemčiji umorjen socialistični minister Rathenau. Morilcema Fischerju in Kernu, ki sta se tik pred aretacijo ustrelila v svojem skrivališču na gradu Saaleck, so nacionalni socialisti sedaj tam postavili spomenik. LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE bodo posebno lepe. Med njimi bo tudi znamenita knjiga »Dialektični materi jalizem«. — Plačajte članarino 20 Din že zdaj! Ali si že poravnat naroi-nirso? Ako še ne, stori takoj svojo dolžnosti Doma in po svetu. Občinske volitve v dunavski banovini se bodo vršile dne 17. septembra t. 1. Razpust zveze bojevnikov za dravsko banovino. Banska uprava dravske banovine je razpustila Zvezo bojevnikov za dravsko banovino, ker se je udejstvovala politično, dasi je nepolitično društvo. Prvi kongres JRKD v Beogradu. Kongres JRKD v Beogradu je pričel zborovati v četrtek, dne 20. t. m. Kongres je razpravljal o programu stranke in konstituiranju. Stranka se bo imenovala »Jugoslovenska nacionalna stranka«. Zanimiva izjava zamorca, V Jugoslaviji predava v esperantu v Afriki črnec ing. Kola Ajayi. Predaval je tudi v Ljubljani. Opisal je predavatelj črnce svoje rodne dežele, njih verske in družabne razmere prav poljudno ter skušal dvigniti njih ugled med poslušalci. Neka žena je vprašala, če sme črnec poročiti belo ženo. Kola je rekel na to, narava je narava. Pripomniti pa moram, da so črnci boljši ljudje kakor beli, ker bi sicer ne bilo v Afriki nobenega belega človeka. Prepričan sem, da je v Evropi več divjakov kakor v Afriki. Ne verujte, da so črnci divjaki. Dr, Čeda Mihajlovič vpepeljen v Parizu. Bivši minister za narodno zdravje, dr. Čeda Mihalovič, je te dni v Parizu umrl in je bil po lastni želji 18. julija vpepeljen v pariškem krematoriju na pokopališču Pere La-chaix. Kremaciji so prisostvovali odlični francoski politiki-prijatelji Jugoslavije, celotno osobje jugoslovanskega poslaništva s poslanikom dr. Spalajkovičem na čelu in razni jugoslovanski odličnjaki, ki bivajo v Parizu. Beležimo to radi tega, ker je bil dr. Mihajlovič eden izmed onih redkih jugoslovanskih ministrov, ki je bil kot človek vseskozi naprednih in modernih nazorov, ki jih je skušal u-veljaviti kot minister tudi v svojem resoru. Njemu se ima jugoslovansko kremacijsko gibanje zahvaliti, da je bilo uradno priznano in da se sme praktično udejstvovati. Kot minister za narodno zdravje je podpisal akt štev. 57.775 z dne 27. decembra 1928, s katerim se dovoljuje v Jugoslaviji vpepeljevanje mrličev in ustanavljanje krematorjev. V imenu beograjskega, mariborskega, zagrebškega in novosadskega društva »Ogenj« je predsednik beograjskega »Ognja«, dr. Kujundžič napisal v beograjski »Politiki« pokojniku hvaležen nekrolog. Z lizolom se je zastrupila, Kristina Mlinarič, ki se je pridružila znani domači družbi akrobatov na vrvi in je nastopala kot prvovrstna umetnica, se je v Zagrebu zastrupila z lizo- Mihail Zoščenko — Iv. Vuk: Humoristicno-satirične zgodbe. 49 »Zakaj pa,« sem rekel, »zakaj pa, prejšnja grofica? Zakaj,« serm rekel »mi bo ženska ura, ko sem vendar, kakor vidite, moški. To bi bilo smešno. Oprostite trdi besedi.« In je zakričala: »Ne,« je rekla; »ne, samo ti jo moraš imeti, comprenez vous!« In hkrati je stopil prejšnji grof v sobo in rekel mirno pred vsemi ljudmi: »Bogat sem),« je rekel, »in se požvižgam na tvojo prejšnjo uro. Ali.« je rekel, »tako pa zadeve vseeno ne bom pustil. Ne maram si omadeževati svojih rok, Jefim, ali naznanil te boml, comprenez vous? Glej, da se zgubiš!« Jaz, razumljivo, sem samo za hip pogledal skozi okno in sem odšel. Prišel sem domov, legel senu in ležal. In strašno slabo mi je bilo vsled tega slučaja. Zakaj, razumete, ure slučajno nisem vzel. In naenkrat — petega dne — kakor da mi je nekdo prisolil zaušnico: »Hudiča,« sem) pomislil, »uro sem vendar položil v posodico za puder. Našel sem jo na di- vanu in1 sem mislil: Medalja. In sem jo vtaknil v puder.« Ogrnil sem suknjič in ne da bi vgriznd! košček kruha, semi bežal na ulico. Prejšnji grof je stanoval na Častniški ulici. Bežal sem torej po ulici in nekakšen nepojasnjen strah me je stiskal. Zakaj, semt mislil, se skrivajo, gredoči v veže. kakor da bi imeli strah pred topovi in aretacijo? No, vprašal sem nekega gredočega. In rekel je: Da, to je oktobrska revolucija. Pohitel seml, da čimpreje pridem na Častni-karsko ulico. Prišel serni k hiši. Skočil sem). Tudi tovorni avto je stal tam. In takoj sem! začutil neprijeten občutek: Da ne pridem kje pod motor! In motor je stal... Izvrstno. Stopil sem bližje in vprašal: »Kaj se godi?« »Da,« so rekli, »nakladamo aristokrate na tovorni avto in jih aretiramo.« Pogledam — kar peljejo prejšnjega grofa Orešina k motorju. Preril sem se skozi množico in sem1 zakričal: »V posodi,« sem kričal, »je vaša ura, vrag jo vzatni, v posodi za puder!« Ali grof me ni niti pogledal, falot, in je sedel. Skočil semi k motorju in kakor nalašč, se je motor zapodil. Avto je zakašljal — in me vrgel na stran. »No,« seml pomislil, »prva žrtev...« In Jefimi Grigorič je zopet sezul svoj škorenj in je začel z vso jezo ogledovati zaceljene praske na peti svoje noge. Nato je škorenj zopet obul in rekel: »Kakor vidite, dragi sodrag, semi tudi jaz svoječasno trpel in sem) takorekoč žrtev revolucije. Naravno, da se s temi ne baham, ali, samo ob sebi razumljivo, ne dovolim1 nikomur, da bi me zasmehoval. In pri temi meri načelnik najemniške zveze mojo sobo po kvadratnih metrih in tudi prostor, kjer stoji omara. In se še razkorači in govori: Pod omaro še imate pol kvadratnega metra prostora. Kakšen neki je to prostor, če ga zavzema omara. In omara je vendar gospodarska zadeva...« 3. Zadeve in ljudje. Ne o človeku. Pisati o človeku se mi je že začelo nekoliko protiviti. Vedno le o človeku in človeku. Dovolite mi, da pišem' tudi nekoliko o neživih rečehi Na primer o — ponvi. Ker če bom zopet začel o človeku', sem Čelo sposoben, da namažem nekaj grdega. In sedaj je vendar pred Vratmi pomlad. V srcih mogoče že cvcto cvetlice. In človek ne bi rad nikomur delal krivice. ____________»DELAVSKA POLITIKA«__________ O splošnem socialnem zavarovanju. Stev. 58 .5 lom in je bila odpeljana v bolnico. K akrobatstvu jo je vleklo slavohlepje. Toda srečna ni bila. Prepir je bil vzrok zastrupljenja, ipak bo okrevala. * Nezaposlenost se manjša. Mednarodni urad dela poroča, da se po dolgih letih prvič pojavlja naraščanje zaposlenosti. Na prvem mestu so Nemčija, Anglija, Poljska, Finska, Madžarska, Rumunija, Kanada in Bulgarija. Na drugem mestu so Italija, Francija, Jugoslavija, Avstrija, Belgija in Norveška. Na tretjem mestu je Čehoslovaška, Nizozemska, Danska, Švedska, Estonska in Švica. V teh deželah se je kriza pojavila pozneje, zato kesneje mineva. Londonska gospodarska konferenca je prispela na mrtvo točko in so zadnje dni samo še ugibali, kje bi se jeseni nadaljevala: ali v Londonu, ali Washingotnu, ali Ženevi, ali Cannesu na Francoskem. Avstrijski minister za ustavno reformo je postal bivši kancler dr. Ender. Nacionalni socialisti so oskrunili cerkev v Bodendorfu na Koroškem. Ponoči so vdrli skozi okno v notranjost, kjer so vse stene pokrili z napisi, s katerimi zasramujejo vero, papeža in vlado. Pred oltar je celo nekdo opravil svojo potrebo. Župnik je ukazal cerkev zapreti in ko bo očiščena, bo na novo posvečena. Nemški Hitlerjev režim izganja iz Westfalske avstrijske rudarje. Dne 17. t. m. je 18 teh siromakov prispelo v Salzburg. Drugi slede. Rudarji niso ničesar zakrivili in se politično niso udejstvovali. Samomorilna epidemija v Nemčiji. V Nemčiji je bilo od 1925 do 1932 vsega skupaj 134.933 samomorov. Moških je bilo 70 odstotkov. — Ali iftišlite, da so ti siromaki končali svoje življenje iz zabave? Neljuba konkurenca na nemškem knjižnem trgu. Nemški knjigotržci so še bogato založeni z literaturo, ki se nahaja na uradni sramotni listi in je prepovedana. Zato so te knjige izginile iz izložb in se le skrivaj prodajajo za komaj eno petino prvotne cene. Posledica tega je, da se vse trga za te knjige in se jih vsak dan proda desettisoče. Tistih knjig pa, ki so dovoljene, ali ki se sedaj tiskajo v nacionalističnem duhu, pa nihče ne mara. - Eugenična zakonodaja. Nemška vlada namerava izdati poseben zakon za zboljšanje eugenetike (porodov) v smeri očiščenja nemške rase. Poroke Nemcev z nenemci bodo prepovedane, dedno obremenjenim ali manjvrednim se mora onemogočiti spočetje potom sterilizacije. V to svr-ho se bo moral vsak dedno obremenjeni javiti v preiskavo posebni komisiji. Ampak kdo bo hotel to prostovoljno storiti? Potem bodo pač morali prisilno preiskati in psihiatri-rati vseh 63 milijonov Nemcev, s Hitlerjem vred. Tudi Švica pripravlja po avstrijskem vzorcu akcijo proti nacionalnim socialistom. Trocki se je z rodbino preselil iz zdravstvenih ozirov v Italijo. Bival bo daljšo dobo na otoku Korzika. Čudež, ki ga kapitalistična žurna-listika ne more umeti. Iz Amerike se poroča, da so v važnejših industrijah uvedli krajši delovni čas in izboljšali plače delavcem, pa se je naglo pričelo oživljati gospodarstvo. Večje plače in manj dela; to vendar ni v skladu! In vendar je resnica. Delovni čas se skrajša na največ 35 in 40 ur na teden v različnih obratih. Plače se pa zvišajo povprečno za 15 odstotkov. Izvedbo tozadevnih pogodb je prevzela vlada. — Delavstvo zastopa to stališče že dolgo let. Konsum in zadosten življenjski standard vzdržu-ie gospodarstvo, stradanje pa ga uni-ču>e' Kapitalisti tega ne morejo umeti. Avstralija vabi nemške Žide. Av- V d* v^ac^a se mn°go bavi z mislijo, da privabi na svoje ozemlje lju- in ®e bodo morali za- pustiti Nemčijo. Vlada je določila po- sebno še neobljudeno pokrajino v se- vernem delu ^Avstralije, kjer se nem- ški emigranti lahko brezplačno na-sele. Mnogo se je že razpravljalo pri nas o izpopolnitvi in posplošenju socialnega zavarovanja. Predvsem bi bilo nujno potrebno, da se socialno zavarovanje razširi na zavarovanje za starost in onemoglost ter preskrbo preostalih svojcev. Pravtako važno je pa tudi, da se socialno zavarovanje v vseh svojih panogah posploši, to je, da se v zavarovanje pritegne kmetiško delavstvo, obrtnike, male kmete in podobne osebe, ki niso dovolj sigurne v svoji eksistenci. Ame-rikanske delavske strokovne organizacije celo zahtevajo, da naj se to zavarovanje izvede v področju države, to je, da zavarovanje vzdržuje država z državnim denarjem, enako kakor vzdržuje militarizem, upravo, šolstvo in drugo. S tem bi država šele prevzela odgovornost za socialni položaj državljanov, kar bi pomenilo prvi korak socializacije države. Vprašanje posplošenja socialnega zavarovanja tudi pri nas zbuja vedno več interesa. Že zakon o socialnem zavarovanju iz leta 1922. določa, da se naj do leta 1925. uvede starostno zavarovanje. To se ni zgodilo. Med tem je nastopila gospodarska kriza, v kateri trpi zlasti vse delavstvo, prav posebno še starejše delavstvo, ki je ob kruh ter bi po več letih krize, če bi se tudi gospodarski položaj nekoliko izboljšal, zaradi svoje oslabelosti ne dobili več zaslužka. Ti ljudje-delavci so in bodo grozno prizadeti, ker so navezani na javno pomoč, ki niti minimalno ne ustreza potrebam. Kriza je obenem Damoklejev meč tudi za vse druge male eksistence, obrtnike, male kmete itd. Kriza jim je tudi tem onemogočila borno eksistenco kakor delavcem. Ponosni sovražniki socialnega zavarovanja, kakor so bili zlasti srednji sloji, danes sami zahtevajo socialno zavarovanje zase in sklepajo peticije. Obrtništvo v Ljubljani, oziroma v Dravski banovini, že dalje časa deluje v ta namen. Te dni so pa imele beograjske Ljubljana. Proračun mestne občine ljubljanske odobren. Redni izdatki proračuna znašajo 45,839.075 Din, dohodki pa 45,839.075 z vštetimi prihodi občinskih podjetij. Izredni proračun v dohodkih in istotako stroških znaša 17,197.568 Din. Občinske doklade ostanejo iste kakor so bile. Maribor. Mariborski »Večernik« se je te dni zopet na dolgo in široko razkoračil. Napovedal je skorajšnjo smrt II. internacionale in marksizma sploh. — Da »Večernik« že leta in leta s takimi frazami pita svoje čitatelje, je znano. Toda bolj zanimivo bi bilo, ako bi ta list objavil rajši kaj o slovenskem liberalizmu in »rodoljubar-stvu« naših demokratov, ki so menda pač za vedno doigrali vlogo žalostnih potomcev liberalizma v Jugoslaviji. — Marksizem je znanost in ni zgrajen na puhlih frazah ozkosrčnega nacionalizma in proti-faroške gonje, kakor pokret slovenskih lažidemo-kratov, zato bo preživel vse svoje »pogrebce«, ki ga pokopavajo že odkar se je pojavil. Z doma je odšel pred dnevi 13-letni Rudolf Bauman. Domneva se, da jo je ubral v smeri proti Splitu, ker je že več časa sanjaril, da bi si rad ogledal morje in prišel na angleške ladje. Kreftovo dramo »Celjski grofje« namerava mariborsko gledališče vpri-zoriti na prostem, v okvirju »Mariborskega tedna«. Spor med brivskimi mojstri, ki je trajal dalje časa, je poravnan. Te dni se je namreč vršila razprava proti 12 mojstrom, katere je tožil radi žaljenja časti predsednik in bivši komisar brivske zadruge. Sprti mojstri so se pred sodnikom zopet pobotali. Prijave za vožnjo v Gradec se še sprejemajo. Prijavljajte se sodrugi in sodružice. To bo lep izlet. Izlet »Svobode« na Pohorje. Tukajšnja podružnica »Svobode« priredi v nedeljo, dne 23. t. m. izlet na Pohorje*. Zbirališče na I obrtne korporacije konferenco, na kateri so sklenile peticijo na ministrstvo za obrt in industrijo, da naj se ustanovi v smislu novega obrtnega zakona socialno zavarovanje za obrtnike. Za splošno socialno zavarovanje se ogrevata tudi dva zagrebška zdravnika, deloma s stališča zdravnikov, deloma s higijenskega stališča. V enem teh predlogov se predlaga, da naj bi bili obvezani splošnemu socialnemu zavarovanju vsi samci, ki nimajo nad 3000 Din, rodbinski očetje pa nad 5000 Din mesečnih prejemkov. S tem bi se omogočila zdravniška pomoč vsem, ki jo potrebujejo, pa danes nimajo denarja zanjo, a obenem bi se izboljšal tudi socialni položaj velikemu številu zdravnikov. Splošno zavarovanje za vse panoge, bolezen, nezgodo, starost in za nezaposlenost, bi bilo v resnici tudi preventivnega značaja. Sedanja kriza je rodila grozovite socialne posledice, ki ne bodo izginile, če se deloma gospodarstvo eventualno poživi. Mnogo socialne bede ostane. Ne smemo pa pričakovati, da je današnjo gospodarsko krizo mogoče odpraviti popolnoma in z malenkostnimi reformami. V tem gospodarskem sistemu jo je mogoče neznatno olajšati, ne pa odpraviti. Toda tudi novi prosperiteti mora slediti še hujša kriza, če svet ne bo poskrbel za temeljito revizijo družbe in njenega gospodarskega sistema. Če jo je delavstvo že zdavnaj zahtevalo in se borilo za socialno zavarovanje, je to delalo v spoznanju, kam vodi kapitalistični družabni sistem. Pozno so prišli obrtniki do tega spoznanja, prepozno oni, ki vladajo človeški družbi. Kljub temu moramo smatrati zahtevo po socialnem zavarovanju v drugih krogih kot velik napredek, ki naš more le vzpodbujati v borbi za cilje socialnega zavarovanja. Kralja Petra trgu. Odhod ob pol 4. uri zjutraj. Prijatelji društva izkreno vabljeni. »Prijatelj Prirode«, Maribor. V nedeljo, izlet na Pohorje iz Ruš preko Šumika do Beigotta, Ruška koča, Bolfenk na Maribor, Odhod vlaka s Koroškega 'kolodvora ob 5.40 uri zjutraj. Cena vožnje Din 5.50. Prijatelji narave iskreno vabljeni. Delavci in nameščenci jede samo ? Javni kuhinji na Slomškovem trgu št. 6. \)st, luic eadtiic