Il/I

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredni¬
ški odbor: Jože Čuden, Vukadin Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand
Papotnik, Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vesel, Matjaž Zupan, Tončka
Zupančič • Odgovorni in tehnični urednik: Božidar Grabnar • TIM izhaja de¬
setkrat letno • Naročnina za drugo polletje je 1500 din, posamezen izvod 300
din, celoletna naročnina 2500 din • Revijo naročajte na naslov: TIM, Ljubljana,
Lepi pot 6, p. p. 541/x, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603-50480 • Tisk:
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Raziskovalna skupnost,
Kulturna skupnost, Izobraževalna skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slo¬
venije.

d

TIMOVE

ČIRE-ČARE

Čarovnija s kockami

Čarovnik na mizi razpostavi čarovniške rekvizite: škatlo, klobuk
in tri kocke — dve črni in eno belo, na kateri ima vsaka stran
svoje število pik. Čarovnik postavi kocke eno na drugo tako, da
se bela nahaja na sredini, nato pa vse tri kocke pokrije s škatlo.
Škatla je narejena tako, da ima spredaj na sredini izrez v veliko¬
sti kocke, in skozi to luknjo gledalci vidijo belo kocko s pikami.
Čarovnik pokrije škatlo s klobukom, nato pa ga dvigne, Gledalci
vidijo, da se ni zgodilo nič. Potem vzame škatlo in jo skupaj s
kockami postavi na klobuk, ki je obležal na mizi. Gledalci vidijo,
kako se kocka, ki so jo videli v odprtini, spusti navzdol. Čarovnik
sname škatlo s kockami in gledalci vidijo, da je bela kocka po
vsem sodeč izginila. Le kje je? Čarovnik dvigne klobuk. Glej —
kocka je skrita pod klobukom.

Skrivnost čarovnije je v zgradbi škatle. Na sredini spredaj in
zadaj ima škatla luknjo v velikosti kocke, pri tem pa lahko spred¬
njo luknjo pokrijemo z zaslonko, ki je enaka eni izmed stranic
bele kocke s pikami. Ko čarovnik kaže škatlo gledalcem, je za¬
slonka dvignjena. Ko s škatlo pokrije kocke, jo mora neopazno
spustiti, tako da gledalci pravzaprav vidijo zaslonko, ne pa
kocko. Tisti trenutek, ko čarovnik z eno roko pokriva škatlo s
klobukom, mora z drugo roko iz škatle skozi zadnjo odprtino
neopazno vzeti belo kocko in jo skriti pod klobuk. Gledalci se¬
veda tega ne vedo, saj kot prej tudi sedaj v škatli vidijo kocko —
mi pa vemo, da to pravzaprav ni kocka, ampak zaslonka s pika¬
mi. Ko čarovnik sprosti skrivni vzvod, se skupaj z zaslonko spu¬
sti navzdol tudi zgornja črna kocka. Sedaj mora čarovnik samo
še pokazati, da sta v škatli samo še dve kocki, tretja, bela, pa se
nahaja pod klobukom.

TIM 6 • 201  • 86/87

Ena od tekmovalnih disciplin v letalskem
modelarstvu so radijsko vodeni jadralni
modeli. Na primerno višino poletijo s po¬
močjo vitla ali pomožnega motorčka, na
strmini pa jih lahko spuščamo kar iz roke.
Med jadranjem jih daljinsko upravljamo.

KAZALO _

NAŠ POGOVOR 201

Kako računalnik zaznava tipkovnico 202
PRVA IGRAČA

Kimajoči medvedek 204

MOJ PRVI MODEL

Sobno jadralno letalo 205

Živalske maske za maškerado 206

Ptice pozimi 206

DALJINSKO VODENJE
RC modelar in baterije 209

MODELARSTVO

Valmet L-70 Vinka 211

Laboratorijski trinožec 219

Raketoplan z mehkim krilom 220

ELEKTRONIKA

Leteča luč 224

Škrebljač 228

Pleteni puloverji, brezrokavniki... 228

OBLETNICE

D. I. Mendelejev in njegov periodni
sistem 230

MALE ŽELEZNICE

Travnik, njive in vinograd 232

ZA KANČEK KEMIJE

Sladkor gori tudi brez ognja 236

NA KRATKO

Izlet v globine skrivnostnega vesolja 237
TIMOVI OGLASI 239

ZANKE IN UGANKE 240

Izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana,
Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jože Čuden, Vuka-
din Ivkovič, Andrej Jus, Jan Lokovšek, Amand Papotnik,
Matej Pavlič, Marjan Tomšič, Anka Vese,, Matjaž
Zupan, Tončka Zupančič • Odgovorni in tehnični ured¬
nik: Božidar Grabnar • TIM izhaja desetkrat letno •
Naročnina za drugo polletje je 1500 din, posamezen
izvod 300 din, celoletna naročnina 2500 din • Revijo
naročajte na naslov: TIM, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p.
541/K, tel. 213-733 • tekoči račun: 50101 -603-50480 •
Tiskarna Ljudske pravice • Revijo sofinancirajo: Razi¬
skovalna skupnost, Kulturna skupnost, Izobraževalna
skupnost in Skupnost za zaposlovanje Slovenije •

NAŠ

POGOVOR

Z današnjo številko smo prekoračili polovico
letošnjega letnika, zato sem se tokrat odločil,
da za spremembo tale prostor namenim
pismom naših bralcev. Teh se je nabralo
kar precej, zato je prav, da odgovorim
tistim, ki sprašujejo stvari, ki bi utegnile
zanimati tudi druge bralce. Za začetek
pa me mika, da bi navedel nekaj stavkov
iz pisem, ki so mi jih poslali tisti, ki so že
imeli na domu naš računalnik.  Milan Razpot¬
nik je že eden od njih. Takole nam je pisal:
»Zelo sem bil presenečen, ko sem dobil
obvestilo, da me na pošti čaka pošiljka
z računalnikom. Bil sem ga resnično vesel.
Veliko sem se igral z njim, s pomočjo priročni¬
kov sem pisal programe, ki so mi bili  všeč.

Tudi pri matematični nalogi sem si z njim
lahko pomagal. S prijatelji smo igrali tudi
igrico, ki nam je bila v veliko zadovoljstvo.

Še enkrat se vam zahvaljujem za računalnik
in vas lepo pozdravljam.«

Zanimivo je tudi pismo  Martina Bolke,
ki pravi takole:

»Jaz sem pričakoval računalnik ZX SPEC-
TRUM 48, kot je pisalo v Timu, ampak zdaj
sem se prepričal, da je tudi ORIC NOVA
64 prima računalnik. Ko sem preizkusil
vse programe, ki so bili v knjigi (posebno
všeč mi je bila glasba), sem jih začel malo
spreminjati. Uspelo mi je napisati tudi nekaj
svojih. Ob računalniku sem se naučil marsikaj,
o čemer se mi prej še sanjalo ni.

Tudi kaseto sem hotel preizkusiti, toda
na žalost ni delovala, čeprav sem delal
vse tako, kot je pisalo v knjigi. Računalnik
ima namreč tak kabel, da ne ustreza nobe¬
nemu novejšemu radiu. Vsaj tistim ne, ki
sem jih jaz preizkusil. MOJ PREDLOG:

Mislim, da bi bilo dobro, če bi zraven računal¬
nika poslali tudi kasetofon.

Najbolj žal mi je bilo zaradi igric, ki jih za
ORICA nisem mogel nikjer dobiti. Vseeno

TIM 6 • 202  • 86/87

pa sem se po zaslugi računalnika  — kot
sem že napisal  — veliko naučil.

Tudi drugim želim veliko veselja, zabave
in novopridobljenega znanja ob računalniku.«
Škoda, da nam Martin ni poslal svojih progra¬
mov, sicer pa je še čas, da to stori. V zvezi
s težavami s kaseto ima Martin morda prav,
znabiti pa je tudi kvaliteta njegovega kaseto¬
fona bila kriva. O tem je pisal tov. Vukmarov
v četrti številki. Medtem so izšle tudi kasete
z igricami za Oric Nova 64, kot ste lahko
prebrali v istem Timu.

Še vnaprej vabim vse, ki bodo še prejeli
naš računalnik na dom, da nam popišejo
svoje izkušnje z njim in nam pošljejo svoje
programe, če jim bo seveda uspelo sestaviti
kaj zanimivega. Vsakega pisma bomo veseli,
pa tudi našemu donatorju podjetju Avtotehni
bo povšeči, če boste povedali kako in kaj.
Toliko o naši akciji, zdaj pa k drugim dopisom.
Boris Birsa iz Branika pri Novi Gorici
si želi kakšen zahtevnejši načrt s področja
letalstva. Kot nalašč začenjamo v današnji
številki objavljati načrt letala, ki bo izšel
v treh nadaljevanjih. Po zahtevnosti bo
primemo zanj in njemu podobne modelarje,
ki si žele nekoliko zahtevnejši načrt, čeprav
je treba reči, da tudi manj izkušenim ne
bi smel delati preglavic, saj je pripravljeno zelo
nadrobno.

Cela vrsta dopisnikov nas sprašuje za podatke
o načrtih, ki jih je objavil Tim pred desetimi
in več leti. Žal je po tolikem času zelo težko
poiskati zahtevane podatke, saj se naši
sodelavci, razen redkih izjem, menjajo in
tako pogosto ne morejo priti do pravega
vira informacij jz prve roke. Tudi originalnih
načrtov ne hranimo tako dolgo, saj bi v
tem primeru že zdavnaj žalostno končali
pod goro papirja. Kljub temu bomo rade
volje ustregli vsakomur, če bomo le lahko
vzpostavili stik z avtorjem sestavka.

Precej pisem je tudi z naročili za načrte
naprav, ki niso bile objavljene v Timu. Ker
načrtov na dom ne pošiljamo, bomo taka
pisma objavili skrajšana, v obliki malih ogla¬
sov. Nekaterim pa bomo poizkušali ustreči
tudi z objavo v reviji.

Vojko Česnik iz Idrije se je pošteno razpisal,
kar na dveh straneh A4 formata. Po pisanju
sodeč gre za starejšega bralca, torej za
takega, ki je že prerasel šolske klopi.

Zaradi dolžine dopisa sem se odločil, da

mu bom odgovoril po odlomkih. Vojko se
že od mladih nog ukvarja z letalskim modelar¬
stvom, pravi, da je z njim že kar zasvojen.

To pa je tudi vzrok za njegovo trditev, da
v Tim ne sodijo rubrike o elektroniki, računal¬
ništvu in podobnem, češ da so za te dejavnosti
poklicane druge revije, kot na primer Moj
mikro in Radioamater. Več pa bi moralo
biti po njegovem načrtov in med njimi čim-
več letalskih modelov, seveda. Zdi se mu
tudi, da so članki preveč strokovni. Skratka,
opravka imamo z enim od naših bralcev,
ki menijo, da bi moral dobiti za svoj denar
knjigo receptov.

V ta namen, pravi, bi bilo dobro, če bi revija
razpisala natečaj za tovrstne prispevke,
uspelejše pa naj bi potem objavili v Timu.

Naj na tem mestu ponovim vabilo vsem
našim bralcem: kdor misli, da ima kakšno
dobro idejo ali načrt, naj se nam kar oglasi,
z veseljem bomo objavili vse dovolj zrele
izdelke. To ponavljamo iz leta v leto, pravzprav
obnavljamo nepretrgan natečaj, odziv
pa žal ni kaj prida. Veseli smo bili pohvale
naše trgovine Mladi tehnik, ki se trudi po
svojih močeh posredovati našim bralcem
prav vsak material, ki je na voljo pri naših
proizvajalcih. Žal pa uvoženih modelarskih
gradiv na njihovih policah še ne bomo kmalu
videli.

Izrazil je tudi željo, da bi se naročil na revijo
Krila. Njegov naslov sem posredoval Letalski
zvezi Sloveniji, ki je izdajateljica te revije
in upam, da je medtem že prejel prve letošnje
številke.

Na koncu naj tudi jaz dodam: hvala za
sugestije, pa tudi: pa brez zamere Vojko.
Oglasi se nam še kaj, upam, da z načrtom
za objavo.

Bodi za tokrat dovolj. Prihodnjič pa se spet
slišimo od nekod s terena. Za konec sem
dolžan še pojasnilo našim naročnikom.

Kot smo se dogovorili na začetku letnika,
smo s šesto številko povečali naročnino,
da bi s tem vsaj za silo ublažili posledice
neusmiljene inflacije. Od šeste številke
je cena za posamezno število Tima 300
dinarjev. Naročnina za drugo polletje je torej
1500 din, za tiste pa, ki še niso poravnali
dolga za prvih pet številk, velja nova celoletna
naročnina 2500 din. Upam, da vas s tem
obvestilom nisem spravil v preveč slabo voljo.
Na svidenje prihodnjič vam žali vaš urednik!

TIM 6 • 203  • 86/87

K. Kumarov

Kako računalnik
zaznava tipkovnico

Računalnik upravljamo s tipkovnico. Poleg tip¬
kovnice pogosto uporabljamo tudi druge ustrezne
priprave (miške, krmilne ročice, grafične plošče
ipd.), vendar imajo te bolj ali manj pomožno vlogo.
Nedvomno bo tipkovnica tudi v bodoče ostala
glavni in najbolj univerzalen posrednik na relaciji
človek—računalnik, vsaj toliko časa, dokler ne
bodo tudi serijski računalniki sposobni razumeti
človeški glas. V tem sestavku bomo pojasnili,
kako računalnik tipkovnico zaznava. Za primer
smo vzeli računalnik Oric Nova 64, vendar so
principi delovanja podobni tudi pri drugih računal¬
nikih.

Z vidika električne vezave predstavlja tipkovnica
urejeno mrežo odprtih stikal (v vsaki tipki je skrito
stikalo). Vsakih 30 milisekund poseben program
(rutina) prekine delo računalnika in preveri, če je
katera od tipk pritisnjena. Čipi, s katerimi je tip¬
kovnica povezana, poziciji tipke priredijo ustrezno
kodo, ki se vpiše v spomin računalnika v lokacijo
520, ki je rezervirana za ta namen. Seveda je v
njej prostor le za eno število. Tako je onemogo¬
čeno, da bi s pritiskom na več tipk hkrati ustvarili
zmedo.

Koda tipke ni enaka ASCII kodi znaka, ki ga tipka
predstavlja. Če bi želeli vsako ASCII kodo pred¬
staviti s svojo tipko, bi tipkovnica morala imeti
najmanj 128 tipk in bi bila zelo nepregledna. Bolj
primerno je, če podobno kot pri pisalnem stroju
določamo tipkam le dva pomena. Tako vsaka
tipka, ki predstavlja eno črko, lahko pomeni veliko
ali malo črko, odvisno od statusa, ki smo ji ga do¬
ločili. Normalno imajo pri Novi 64 vse tipke s čr¬
kami status velikih črk (t.i. CAPS LOCK). Tudi ta
status je zapisan na posebni lokaciji. Pri Novi 64
je to lokacija 524. Prehod z velikih na male črke in
obratno pri Oricu izvedemo s pritiskom na kombi¬
nacijo tipk CTRL (tj., hkrati pritisnemo tipki CTRL
in T). Tipki pa lahko določimo pomen velike črke
samo trenutno, če hkrati s pritiskom na tipko za
črko, pritisnemo tudi na tipko SHIFT. Pri tipkah,
na katerih se nahajajo številke in znaki, pritisk na
tipko SHIFT da tipki pomen zgoraj napisanih zna¬
kov. Kode, ki pripadajo tipkam SHIFT, CTRL in
FUNCT, se ne vpisujejo v lokacijo 520, ampak v
lokacijo 521. Zanimivo je, da se kodi levega in de¬

snega SHIFT razlikujeta, čeprav jih Oricov opera¬
cijski sistem enako obravnava. S tem je omogo¬
čeno, da s pomočjo dodatnih rutin po potrebi
damo tipkam več kot dva pomena. V podobni
funkciji kot tretji SHIFT lahko uporabimo tudi tipko
FUNCT. V splošnem se je treba temu, da bi imela
tipka več kot dva pomena, izogibati, ker s tem po¬
stane delo s tipkovnico prepočasno in prekompli-
cirano (spomnimo se samo zapletene uporabe
Spectrumove tipkovnice, kjer ima posamezna
tipka lahko celo 6 pomenov).

Ko pritisnemo tipko ali kombinacijo tipk in so
ustrezne kode vpisane v spomin, se v trenutku
sproži druga rutina, ki prebere vsebino lokacij
520, 521 in 524 ter na osnovi prebranega ugotovi,
za katero ASCII kodo dejansko gre. Nato to ASCII
kodo vpiše v računalnikov vhodni pomnilnik. V
vhodnem pomnilniku se ASCII kode nalagajo ena
za drugo. Pritisk na tipko RETURN pomeni konec
stavka. Računalnik sproži rutino, ki v zaporedju
ASCII kod, vtipkanih v vhodni pomnilnik, spozna
besede basica. Vsaki od besed basica se priredi
troštevilčna koda — »token«. Nato se stavek
vpiše v delovni spomin računalnika. Na ta način
prihranimo precej spomina. Namesto, da bi bile
besede basica zapisane v spomin s pomočjo
ASCII kod in bi s tem porabile toliko baytov spo¬
mina, kolikor črk imajo, zavzame »token« katere¬
koli besede basica le en sam bayte.

Računalnik
na dom

Računalnik bodo naslednjič prejeli na dom:

MATEJ ČERNIGOJ JANEZ BERLOŽNIK

Klavčičeva 5 Naprodu 5

61240 KAMNIK 62391 PREVALJE

ANDREJ LUKŠIČ
Dolnja težka voda 42

68322 STOPIČE

DAVORIN ŽERJAV
Šalovci 8

62277 SREDIŠČE OB DRAVI

JOŽE ZAKRAJŠEK
Cesta 4. maja n.h.

61380 CERKNICA PRI RAKEKU

BOŠTJAN ŠTURM
Selca 132

64227 SELCA

TIM 6 • 204  • 86/87

PRVA

IGRAČA

BREZ BESED

Kimajoči medvedek

Za rezbarje, ki se radi še igrajo, objavljamo načrt in navodila za izdelavo medvedka na kole¬
sih, katerega posebnost je v tem, da med vožnjo kima z glavo. Igračka je enostavna, tako
da vam izdelava prav gotovo ne bo delala preglavic.

Za izdelavo potrebujete ploščo mehkega lesa, debelo 1 cm. Iz nje izrežeta najprej dva
enaka dela, ki sta izoblikovana v medvedovo telo (1, 2), nato pa izžagate še glavo z vratom
(4). Telo vtepite v štiri ustrezne zareze, ki ste jih izžagali v osnovno nosilno ploščo, vmes pa
gibljivo pritrdite medvedovo glavo, in sicer s pomočjo kratke jeklene osi (3). Pred tem mo¬
rate v spodnji del medvedovega vratu pritrditi kratek vijak z obročkom, na katerega boste
namestili vzvod, ki veže medvedovo glavo s sprednjo osjo koles (8). Ta vzvod izdelate iz
primerno dolgega kosa žice.

Osnovna plošča (5), vsa štiri kolesa (9) ter oba stranska nosilca (6) so iz 1 cm debele dešči¬
ce. Zadnja os, narejena iz 1 mm debele žice, je ravna, sprednja pa je kolenčasto izoblikova¬
na, tako da v koleno lahko pritrdite že omenjeni vzvod (8). Ko ste  i/se dele lepo sestavili ter
igračo morda še pobarvali, ste z delom pri kraju. Skozi luknjico, ki ste jo zvrtali v sprednji del
osnovne ploskve, potegnite vrvico, in ko boste medveda vlekli za seboj, bo ta kimal z glavo
tako kot pravi kosmatinec.

TIM 6 • 205  • 86/87

MOJ PRVI
MODEL

Sobno

jadralno letalo

enega samega kosa. Da bo letalo pravilno obte¬
ženo in da se trup spredaj ne bo razpiral, ga spnite
z običajno sponko za papir (5).

Letalce mečete z roko, lahko pa ga tudi izstrelite z
gumico, ki jovpnete v zarezo (6) na spodnji strani.
Sliki »c« in »d« kažeta, kaj morate storiti, če model
ne leti pravilno. V prvem primeru (»c«) leti model
prestrmo navzdol in zato morate vodoraven rep
zapogniti navzgor. Če pa se model preveč vzpe¬
nja (»d«), zapognite rep nekoliko navzdol.

Majhno jadralno letalo hitro izdelamo iz tršega
papirja ali stiropora. Z njim se lahko igramo v sobi,
na hodniku, v dvorani, ob brezvetrnem lepem
vremenu pa tudi zunaj na dvorišču. Obenem pa s
pomočjo takšnega modela lahko spoznamo ne¬
katere osnovne aerodinamične zakonitosti, s ka¬
terimi se srečujemo pri pravih jadralnih letalih.
Tokrat si bomo letalce izdelali iz tršega papirja ali
tanjšega kartona.

Zunanji videz kaže slika »a«, podrobnejši načrt pa
slika »b«. Oblike izrišete s pomočjo mreže, pri ka¬
teri je stranica kvadrata 1 cm. Če je papir mehkej¬
ši, naj bo tudi mreža bolj gosta; stranice kvadratov
morajo biti torej manjše (5 ali 6mm). Krilo (1, 2)
ima spredaj in zadaj jeziček (10,11), oba jezička
pa nalegata v zarezo na trupu (12, 13). Trup je
dvojen (3, 4) in izrezan skupaj z repom (7, 8, 9) iz

TIM 5 • 206  • 86/87

Živalske

maske

za

maškerado

Prastari ljudski običaji živijo še
dandanes med ljudmi kot folklorne
zanimivosti. V njih zlasti radi sode¬
lujejo otroci, s tem pa jih obnavljajo
in posredujejo drugim. Znana so
najrazličnejša pustna rajanja in
maškerade, v katerih še posebno
uživajo šolski otroci. Nekateri si
maske kupijo, drugi pa si jih rajši
naredijo sami. TIM bo pomagal
tem, ki delajo sami, s kroji za tri ži¬
valske maske, ki so primerne tako
za maškerado kot za razne drama¬
tizacije v dramskih krožkih. Maske
predstavljajo kužka, medveda in
volka. Izdelane so iz debelejšega
risalnega papirja ali kartona.
Maske potem pobarvamo z na¬
vadnimi vodenimi barvicami ali s
tempera barvami.

Kroji so narisani pomanjšani na
mreži, prava velikost krojev pa je
na mreži s kvadratni 4 x 4 cm. Iz

Tima prerišemo risbo kroja točno
od kvadrata do kvadrata na papir z
mrežo 4 x 4cm. Po polni črti izre¬
žemo posamezne kose, po črtkani
črti jih upognemo, da dobimo že¬
lene oblike in nastavke za lepljenje.
Črtkane dele izrežemo. Dele zle¬
pimo skupaj s karbofiks lepilom.
Gotove, zlepljene in pobarvane
maske lahko še okrasimo s čopi
krzna ali vrvic, ali pa s papirnatimi
trakovi, da bodo še bolj žive in v
večje veselje vam in vsem, ki jih
boste zabavali.

Ptice

pozimi

Gotovo ste opazili, kako so v avgu¬
stu, zlasti pa v septembru lastovke
posedale na žicah telefonskih in
električnih vodov. Po žicah so po¬
sedale vse poletje, a toliko skupaj
jih ni bilo nikoli. Zbirale so se, da bi
v jati odletele na jug, v tropsko
Afriko in Indijo. V neurejeni jati se
selijo tudi škorci in mladi ščinkavci.

Večina naših ptic selivk potuje v
skupinah, v določenem redu.
Štorklje in žerjavi letijo v obliki
klina, divje gosi in race v poševnih
črtah, smrdokavre, kukavice in
slavčki posamič. Hitrost letenja je
okrog 50 km na uro, le nekatere le¬
tijo tudi hitreje: škorci 75krrVh, kre-
heljc pa celo čez 100 km/h. Vsi le¬
tijo nekaj 100 metrov visoko, in to
vse dneve in noči. Vmes se usta¬
vijo le toliko, da se nahranijo. Med
letom se orientirajo z vidom po
rekah, gorskih grebenih, soncu,
zvezdah in drugem. Kako dolga je
njihova pot, vidimo iz tega, da pre¬
živi naša kukavica zimo v Portu¬
galski Angoli, srakoper v Kame¬
runu in Južni Rodeziji, štorklja na
skrajnem jugu Afrike, škorec pa leti
»samo« do Alžira. Poglavitni vzrok
za selitev ptic je pomanjkanje
hrane pozimi pri nas. Na dolgo pot
jih torej žene bojazen pred strada¬
njem in ne mraz, saj mnoge nežne
in drobne ptice ostanejo pri nas in
kljubujejo ostri zimi.

Ptice, ki ostanejo pri nas, trpe naj¬
več zaradi pomanjkanja hrane.
Kako jim bomo čimbolj pomagali?
Naredimo krmilnico!

TIM 5 • 207  • 86/87

Vodilo pri izdelavi krmilnice naj
nam bo, da morajo izgledati čimbolj
naravne in preproste, sicer jih ptice
nerado obiskujejo. Bojijo se temnih
kotov, ker menijo, da so tam na¬
stavljene pasti z vabami.

Krmilnice postavimo že meseca
novembra, da se ptice nanje priva¬
dijo, preden pritisne huda zima.
Postavljamo jih na taka mesta, da
jih v krmilnicah ne bi zalezovali ro¬
parji, zlasti mačke. Poiskati mo¬
ramo zavetne lege, da bomo imeli
čimmanj dela z odstranjevanjem
nanesenega snega. Obračamo jih
tako, da gleda odprta stran vselej
proti jugu. oziroma zaprta proti se¬
veru. Krmilnice naj bodo pričvrš¬
čene na posebne stebre ali dreve¬
sa. Ako prosto visijo in se poziba¬
vajo, vzbujajo pri pticah strah. Ako
pritrdimo krmilnico na kol, ovijmo
kol z bodečo žico, da ne bo mogla
mačka priti vanjo.

Kdor daje v krmilnice kruhove
drobtine, pticam ne pomaga,
ampak škoduje! Zakaj? Krušne
drobtine se v vlagi hitro pokvarijo in
povzročajo pri pticah drisko. Kaj jim
pa smemo dajati? Najboljša so

razna semena, ki jih v mešanici ku¬
pimo v trgovini pod imenom »piča
za ptice«. Mešanico lahko nare¬
dimo tudi doma, le semena mo¬
ramo imeti. Uporabljamo semena
konoplje, prosa, sončnic, buč,
maka, ovsa, bezgove jagode in
drugo. To je kakovostna hrana, ki
ostane sveža dolgo časa tudi v sla¬
bem vremenu. Nastavljamo lahko
tudi razne mesne odpadke ali kar
koščke mesa.

S krmo se moramo pravočasno
oskrbeti v taki količini, da nam je
vse do pomladi ne bo zmanjkalo,
saj s krmljenjem pozimi ne smemo
prenehati. Ptice se na našo pomoč
navadijo in če jim jo nekega dne
odrečemo, so prave revice. V

hudem mrazu, zasneženih tleh ter
poledenelih vejah se bodo težko
znašle in si kaj poiskale.

Krmilnic ne bomo postavljali v teže
dostopne, višje in odročne lege, saj
jih je treba pogosto čistiti snega ter
nasipavati s hrano. Neprimerno bi
bilo pozimi plezati pogosto po
drevju in visokih lestvah ali pa ga¬
ziti visok sneg skozi sadovnjak,
kamor želimo navaditi ptice, da bi
se poleti tam čimveč zadrževale in
pobirale sadne škodljivce ter drug
mrčes. Na taka mesta bomo obesili

tako imenovane krmilne ptičje po¬
gače.

V navaden cvetlični lonček srednje
velikosti speljemo skozi luknjico v
dnu 1 m dolgo močno vrvico. Čez
lonček položimo v zgornji tretjini
lončka paličko in jo navežemo na
vrvico. Mešanico semen, ki smo jih
omenili kot primerno hrano, pome¬
šamo med raztopljen loj v priprav¬
ljenem cvetličnem lončku. Ko se bo
»godlja« v lončku strdila, lonček

TIM 6 • 208  • 86/87

©

©

250

©

Kosovni seznam

Št. Naziv

1 podloga

2 bočna plošča

3 čelna plošča

4 krovna plošča

5 nosilna letev

snamemo. Z vrvico privežemo po¬
gačo na vejo v poljubnem delu dre¬
vesne krošnje. Viseti mora vseka¬
kor toliko odmaknjena od debla, da
mačka ne bo nadlegovala siničk, ki
se bodo gostile na viseči pogači.

Krmilnico, prikazano v našem na¬
črtu, pribijmo na steno hiše aii vrtne
ute, da bodo ptice varne pred
mačko. Izdelave ni treba pojasne-
vati, saj je popolnoma razvidna iz
načrta.

Material Kosov

smrekova deščica 1

smrekova deščica 2

smrekova deščica 2

smrekova deščica 2

smrekova deščica 1

TIM 6 • 209  • 86/87

DALJINSKO

VODENJE

Jan Lokovšek

RC modelar in baterije

Uvod

Nobena od naših DV naprav ne deluje brez baterij. Ne¬
katere najcenejše je možno uporabljati z navadnimi ba¬
terijami, večina pa uporablja akumulatorske baterije tipa
NiCd (nikeljkadmij) ali na kratko akumulatorje. Ko pri¬
merjamo cene navadnih baterij in akumulatorjev, je
očitno, da so za daljšo rabo primerni slednji, saj je nji¬
hova življenjska doba zelo velika, če jih le znamo pra¬
vilno uporabljati.

Žal kažejo izkušnje, da jih prav vsi ne znamo in dostikrat
delamo neumnosti, bodisi iz neznanja, ali pa časovne
stiske, če že odpišemo napake zaradi malomarnosti.
V navodilih za uporabo neke naprave sem našel dokaj
jedrnato sporočilo malomarnežem, ki radi pozabijo na¬
pravo vključeno, tako da se akumulatorčki popolnoma
izpraznijo. Tam dobesedno piše: »Tako napako lahko
naredite samo še enkrat!«

Druga napaka, malo manj škodljiva, je nepravilno pol¬
njenje. Akumulatorček predolgo polnimo, morda smo
ga sploh pozabili priključenega na polnilcu celo nekaj
dni!

Tekmovalci, ki akumulatorje hitro polnijo, dostikrat po¬
zabijo nanje in jih odklopijo šele takrat, ko so že tako
vroči, da jih sploh ni več mogoče prijeti z roko. Ker bate¬
rija kljub temu ni čisto zanič, se prvi hip oddahnejo, ven¬
dar prezgodaj; to se kasneje pozna tako na kapaciteti
kakor tudi na življenjski dobi.

Za take in drugačne pozabljivce prodajajo tako imeno¬
vane »pametne« polnilce, ki sami od sebe prekinejo
polnjenje takrat, ko je akumulator poln. Zaradi te svoje
»pameti« so pregrešno dragi, ne predstavljajo pa takšne
znanosti, da bi ji amaterski graditelji ne bili kos.

NiCd akumulator

Poglejmo nekaj bistvenih podatkov o NiCd aku nula-
torčku. Po zunanjem videzu je podoben bateriji, le
ohišje je očitno iz jekla. Kako je narejen?.

Najprej sintrajo prah, ki vsebuje nikelj, okoli posebne
mrežice tako, da dobijo močno luknjičavo (porozno)
osnovo za kasnejše polnjenje z aktivno snovjo. Pozi¬
tivno elektrodo predstavlja taka osnova, impregnirana z
nikljevo soljo, negativno pa s kadmijevo. V elektrokemič¬
nem procesu namreč potrebujemo nikljev in kalijev hi¬
droksid.

Zaradi značilnega postopka izdelave (sintranje) sta obe
elektrodi zelo porozni in lahko absorbirata veliko koli¬
čino elektrolita, ki je v našem primeru raztopina kalije¬
vega hidroksida. Vse skupaj je primerno oblikovano in
zaprto v hermetično ohišje. Elektrodi ločuje ločnik,
poleg tega pa ima večina akumulatorčkov še varnostni
ventil za primer, če naraste notranji pritisk. Pri nepravil¬
nem polnjenju se to kaj hitro zgodi, in starejše izvedenke
brez ventila je včasih tudi razneslo!

Akumulatorček je v prerezu skiciran na sliki 1.

3 2 1 10 11

Posamezni sestavni deli so označeni s številkami in
pomenijo: 1. zunanji priključek »+«; 2., 3. in 10. var¬
nostni ventil, 4. tesnilni obroč, 5. zbirni vodnik pozitivne
elektrode, 6. negativna elektroda, 7. ločnik, 8. pozitivna
elektroda, 9. ohišje, 11. pokrov (na potencialu +), 12.
negativni zbirni vodnik. Zunanji priključek »—« je na
ohišju. Pri vsakem akumulatorju nas poleg velikosti in
mase zanimajo še bistvene električne lastnosti: nape¬
tost in kapaciteta.

Nazivna napetost NiCd baterij je 1,2 V, kapaciteta pa je
nedvomno povezana tudi z velikostjo. Navadno imajo
akumulatorčki velikosti vložkov vrste »mignon« kapaci¬
teto približno 0,5 Ah, »amerikank« pa4 Ah. Ti podatki so
napisani na nalepki vložka.

S pomočjo podatka o kapaciteti določimo tok polnjenja.
Za normalno, 14 do 16-urno polnjenje vzamemo dese¬
tino številke kapacitete. To pomeni, da akumulatorček,
ki ima 500 mAh (0,5 Ah), polnimo s tokom 50 mA.
Glede na tehnološki postopek izdelave (sintranje) se je
za tovrstne NiCd akumulatorje udomačil tudi izraz »sin-
trane celice«. Take je mogoče napolniti tudi prej, neka¬
tere celo prej kot v pol ure. Vendar pa ima tako hitro pol¬
njenje tudi kup slabosti. Baterija se ne napolni do konca,
pa še zelo dobro moramo zadeti trenutek, ko polnjenje
prekinemo. Vartin akumulatorček tipa RS lahko napol¬
nimo v eni uri, vendar pa bo v tem primeru dal od sebe le
85% tistega, kar bi ob normalnem 14-urnem polnjenju!
Včasih moramo baterijo dopolniti. Polnimo jo, ko ima v
sebi še nekaj energije. V mnogih napravah se tak aku¬
mulatorček uporablja celo tako, da je nenehno priklju-

TIM 6 • 210  • 86/87

čen in se neprestano polni z' določenim tokom. To je v
napravah, ki morajo »vskočiti« takrat, ko npr. zmanjka
toka v omrežju. Velikost takega trajnega toka je prav
tako predpisana in znaša 'Iz  do 'U  normalnega, 14-ur-
nega toka polnjenja. Za 500 mAh akumulatorček bi bil ta
tok od 12 do 16 mA.

Kot smo dejali, je nazivna napetost NiCd akumulatorja
1,2 V, vendar ta ni konstantna. Ko celico praznimo, na¬
petost počasi upada. Prazniti je ne smemo do konca,
temveč le do 1 V, pri zelo velikih obremenitvah do 0,8 V.
Ko polnimo, napetost narašča in doseže pribl. 1,5 V, pri
hitrem polnjenju malo več. Ko ustavimo polnjenje, se po
nekem času napetost ustali na pribl. 1,35 V. To so se¬
veda približne vrednosti, ki so odvisne še od tempera¬
ture in velikosti tokov. Večji je tok polnjenja, večjo nape¬
tost doseže akumulatorček in večja je obremenitev,
nižje gremo s spodnjo mejo, vendar ne pod 0,8V.
Poleg tega se v taki hermetično zaprti celici spreminja
tudi notranji pritisk in temperatura. Segrevanje se začne
šele tedaj, ko je akumulatorček že poln, pa ga vseeno še
polnimo.

Primer spreminjanja napetosti, temperature in pritiska
za akumulatorčke vrste sanyo prikazuje slika 2 (za pol¬
njenje), slika 3 pa prikazuje spreminjanje napetosti ob
praznjenju.

POLNJENJE £% nominalne kapacitete]

Slika 2. Potek polnjenja NiCd baterije

9 10 ?0 JO 40 SO 60 70 60

DISCHARGING TIME / min

DISCHARGING DIAGRAM AT HIGH CURRENT CONSUMPTION

Slika 3. Potek praznjenja NiCd baterije

Polnjenje

Kako polniti in kdaj prekiniti polnjenje, to je vprašanje, ali
še bolje: s čim si lahko pomagamo, da bomo vedeli ozi¬
roma bo naš polnilec »vedel«, kdaj prekiniti polnjenje.
Najprej: kakšno polnjenje. Proizvajalci ločijo normalno
14 do 16-urno polnjenje (angl. normal charge), pospe¬
šeno polnjenje (qick charge), ki traja 5 do 6 ur in hitro
polnjenje (tast charge), ki traja le eno uro ali manj.

Če nismo v časovni stiski in polnimo le baterije spreje¬
mnika ali oddajnika, se slej ko prej odločimo za nor¬
malno polnjenje, ne nazadnje tudi zaradi življenjske
dobe akumulatorčkov. Nekateri proizvajalci sicer trdijo,
da tudi hitrejše polnjenje ne zmanjšuje življenjske dobe,
če le pri polnjenju celica ne preseže temperature 45 °C.
Takrat namreč navadno naraste notranji pritisk na 2
bara in že poprime varnostni ventil.

Kaj nam bo ustavilo polnjenje v primernem trenutku?
Najenostavnejši varni polnilci imajo časovni avtomat, ki
po določenem, nastavljenem času (do dveh ur) preki¬
nejo tokokrog polnjenja.

Drug pristop je kontrola temperature, je pa to tehnično
težje izvedljivo. Tekmovalci smo dali navadno akumula¬
torje na eno- ali dveurno polnjenje in jih neprestano
kontrolirali kar z roko. Ko smo opazili, da so se začeli
segrevati, smo polnjenje prekinili.

Kontrola napetosti pa je rešitev, ki se ponuja sama od
sebe. Polnjenje prekinemo, ko napetost doseže dolo¬
čeno vrednost. Pogoj je seveda, da polnimo s konstant¬
nim tokom.

Stvar ni tako preprosta, kot se zdi na prvi pogled. Nape¬
tost pri polnjenju se res spreminja, vendar pa ne na¬
rašča ves čas. Le-ta doseže svojo največjo vrednost
(1,45 do 1,55V — odvisno od toka), potem pa začne
spet upadati. Praviloma bi morali zadeti trenutek, ko
začne upadati, in takrat ustavili polnjenje.

To ni nemogoče, zahteva pa dober (digitalni) merilni si¬
stem, ki pa po drugi strani polnilec silno podraži.

Če pa se po drugi strani odločimo samo za detekcijo do¬
ločene napetosti, tvegamo, da akumulatorčka ne bomo
napolnili do konca.

Zadevo rešimo tako, da polnjenja v danem trenutku ne
prekinemo, ampak le zmanjšamo tok na dovoljeno
vrednost za stalno polnjenje. Na tak način se v prvih
urah (odvisno od izbire načina) akumulator napolni od
75 do 90%, nato pa se počasi dopolnjuje, dokler ga
sami ne izključimo. Tako ni nobene škode, čeprav
morda pozabimo baterijo na polnilcu cele dneve ali celo
tedne. Se ena lastnost NiCd akumulatorjev je zanimiva,
oziroma jo je koristno poznati. To je tako imenovani
»spomin«. Za samo življenjsko dobo in kapaciteto je
najbolje, da delamo kompletne cikle. To pomeni, da ba¬
terijo vedno praznimo do 1 (0,8) V/celico, preden jo po¬
novno polnimo.

V primeru, da dalj časa praznimo le do polovice in jo
potem dopolnimo, postane del površine elektro neakti¬
ven in baterija navidezno izgubi kapaciteto. »Pobere«
se šele po daljšem cikliranju, tj. večkratnem ponavljanju
polnjenja in praznjenja, pri čemer gre za normalno pol¬
njenje in praznjenje do 1 V/celico.

Torej, če se le da, pred polnjenjem akumulatorček
spraznite. Tako npr. akumulatorček sprejemnika 4,8
V/500 mAh praznite preko žarnice 6 V/3 W (žarnica za
kolo) toliko časa, da bo napetost upadla do 4V, največ
pa do 3,6V (nikakor ne manj!). Šele nato ga priključite
na polnilec.

Prihodnjič: »pametni« polnilec TIM LIX

TIM 6 • 211  • 86/87

MODELARSTVO

Sašo Krašovec

Valmet L-70
Vinka

Vinka je Finsko vojaško letalo, namenjeno šolanju,
lahko pa nosi tudi oborožitev na štirih podkrilnih nosilcih.

V osnovi je štirisedežno letalo z manjšim prostorom za
prtljago, lahko pa se priredi prostor za nosila z ranjen¬
cem.

Model je DV polmaketa, konstrukcijsko dokaj nezahte¬
ven, za letenje pa je potrebno nekaj izkušenj z DV mo¬
tornimi letali. Z DV napravo upravljajte smerno in višin¬
sko krmilo, nagibna krilca in plin, lahko pa naredite tudi
zakrilca (servo mehanizem za nagibna krilca je po¬
trebno dati v krila). Za pogon uporabljate 6,5ccm letal¬
ski motorček.

Gradnja je enostavna, zahtevnejši deli na načrtu so ri¬
sani v M = 1:1, ostali pa so pomanjšani (poleg njih je
pripisano merilo in kote). Oznake na načrtu pomenijo: B
— balsa, VP — vezana plošča, mere so v mm. Načrt je
dokaj obsežen, tako da bo objavljen v treh nadaljeva¬
njih.

V prvem je opisana gradnja krila ter višinskega in smer¬
nega stabilizatorja.

Krilo je iz stiropora, prekrito s furnirjem (Koto ali Ane-
gre), spredaj pa je letvica iz balse 8 mm. Osnova krila so
deli A, A', B, C, D in E. S pomočjo šablonskih reber
odrežete te dele iz stiropora in jih z vodobrusnim papir¬
jem, na suho, rahlo obrusite. Iz furnirja odrežete
ustrezne opiate in jih z epoxi smolo prilepite na stiropor.
Za lepljenje uporabite vakuumsko tehniko. Dele obre¬
žete in obrusite, tako da se medsebojno lepo prilegajo.
Iz vezane plošče in balse naredite nosilec kril. V krilo na¬
redite utor za pogon krilc (pred vakumiranjem že odre¬
žete kanal in ga samo rahlo prilepite nazaj — da je krilo
pri vakumiranju celo; na mestu, kjer je kanal, ojačajte
furnir, z notranje strani, s trakom iz steklene tkanine).
Vse sestavne dele krila in nosilec zlepite skupaj. Iz
balse odrežite prednjo letvico, jo prilepite in zbrusite. Na
poševno obrušena zaključka krila prilepite furnir (glej
prerez K 4). Na spodnjo stran krila ob nosilec, vlepite
nosilec podnožja iz bukovega lesa 180 x 20 x 10 — 3 K.
Srednji del krila, spodaj in zgoraj ojačite s stekleno tka¬
nino in epoxi smolo — glede širine glejte načrt. Iz krila
odrežite nagibna krilca. Na stiropor prilepite ustrezne
balsine letvice in ob strani vezano ploščo 1 mm, tako da
se stiropor ne vidi več. Na krilce prilepite škarnike in
medeninasto cevko 0 6 mm za pogon krilc. Krilc ne vle¬
pite v krilo, temveč pripravite vse, tako da jih lahko po
prekrivanju samo vlepite. Na sprednji del prilepite z
epoxi smolo vse ostale dele krila in jih z notranje strani
še ojačite s stekleno tkanino. Na spodnji zunanji del
krila, kjer pridejo vijaki, prilepite vezano ploščo 2 mm v
velikosti dela K2. V zadnjem srednjem delu krila vlepite
še stiropor, ga zbrusite tako, da bo prehod iz trupa na
krila čim lepši (prerez K 5), stiropor pa po površini še
dobro ojačite s stekleno tkanino in epoxi smolo.

Iz dural pločevine 3 mm odrežite glavni nosilec pod¬
nožja in ga z lesnimi vijaki privijte na svoje mesto. Ko¬
lesa 0 60 z močnimi vijaki privijte na nosilec.

Končna obdelava kril — glej tretje nadaljevanje.
Višinski in smerni stabilizator sta izdelana na enak način
kot krilo. Na jedro iz stiropora prilepite balso 1 mm.
Prednje letvice so iz balse in obrušene, kot kaže načrt.
Povezava obeh premičnih delov na VS je izvedena z
žico 0 2mm. Nanjo je v sredini prispajkana ročica iz
medenine 1 mm in nanjo dobro pritrjena palica iz balse
10 x 10mm, ki rabi za povezavo s servo motorjem. Na
podoben način je narejen tudi SS.

Tudi tu morate s končno obdelavo počakati na tretje na¬
daljevanje.

Pri izdelavi kril, VS in SS (kot tudi trupa) morate dobro
preštudirati načrt, tako da ne bo prišlo pri izdelavi do
napak.

Prihodnjič: izdelava trupa

TIM 6 • 212  • 86/87

TIM 6 • 213  • 86/87

TIM 6 • 214  • 86/87

TIM 6 • 215  • 86/87

TIM 6 • 216  • 86/87

TIM 6 • 217  • 86/87

TIM 6 • 218  • 86/87

8 M

TIM 6 • 219  • 86/87

Franc Divjak

Laboratorijski

trinožec

Pri spoznavanju postopkov obdelovanja in spaja¬
nja tanke pločevine pri tehničnem pouku se lahko
lotimo izdelave laboratorijskega trinožca, s kate¬
rim obogatite zbirko pripomočkov za eksperimen¬
tiranje pri kemiji in fiziki.

Izdelek zahteva predvsem osnovne obdelovalne
operacije (zarisovanje, vrtanje lukenj, rezanje
pločevine), kar nam omogoča organizirati tudi se¬
rijsko izdelavo večjega števila izdelkov.

Orodje

Risalno in merilno orodje za pločevino, točkalo,
električni vrtalnik, sveder 04, škarje za pločevi¬
no, primež, pribor za kovičenje.

Material

Aluminijasta pločevina in aluminijaste kovice s
polokroglo glavo.

Izdelava

Okvir (1) in noge (2) narišemo na pločevino in pri
tem pazimo na natančno prenašanje mer na ma¬
terial. Narisane kose izrežemo s škarjami za plo¬
čevino.

Preden se lotimo vrtanja, napravimo s točkalom
točke, da laže nastavimo sveder na pravo mesto.
To nam omogoča, da je razmik med luknjami
povsod enak, in s tem boljše in lažje spajanje s
kovicami. Z vrtalnikom nato izvrtamo luknje, na¬
stale iglice pri vrtanju pa odstranimo s fino pilo.
Ker je okvir okrogle oblike, ga moramo še obliko¬
vati. Pomagamo si lahko z različnimi trdnejšimi
valjastimi predmeti (lahko ga izstružimo iz lesa) s
premerom približno 10cm. S kladivom nato plo¬
čevino oblikujemo v željeno obliko.

Okvir (1) spojimo s tremi nožicami , „ Kovicami
(lahko tudi s primernimi vijaki). Pri kovičenju mo¬
ramo biti pozorni na pravilno izvedbo kovične
zveze, kar nam omogoči kvaliteten spoj in estet¬

ski izdelek. Pri kovičenju moramo paziti, da ne
poškodujemo pločevine.

Nožiče razmaknemo na vseh treh straneh enako
navzven (I5 do 30 stopinj), tako da jih vpnemo v
primež. Stojnost trinožca preizkusimo na šolski
klopi ali kakšni drugi ravni podlagi.

TIM 6 • 220  • 86/87

RAKETOPLAN Z MEHKIM KRILOM »TIM«

Raketoplan TIM, ki vam ga tokrat predstavljamo,
lahko sami sestavite iz delov kompleta, ki ga izdelu¬
jejo v ARK Komarov. Komplet vsebuje sestavne
dele za samostojno gradnjo modela, raketni motor¬
ček ter izčrpno navodilo za sestavljanje, ki ga objav¬
ljamo tudi v naši reviji. Sestavljanko lahko naročite
na naslov kluba: ARK Komarov, Hudovernikova 8,
61000 Ljubljana. Ceno kompleta 2800 din in stroške
poštnine pa boste poravnali pismonoši ob pre¬
vzemu pošiljke.

Jože Čuden

Raketoplan
z mehkim krilom

Raketoplan z mehkim krilom tipa »Rogallo« je posebna
vrsta modela, ki je hitro prevladala v kategoriji S-4 nad
t.i. raketoplani klasične konstrukcije. Gre za model, ki ga
lahko zložimo in vstavimo v posebej prirejeno raketo
nosilko. Model dosega večjo višino leta od običajnih ra¬
ketoplanov ter bistveno daljši čas leta. Pri tovrstnih mo¬
delih se uporablja že več različnih tipov, naš model v
kompletu pa predstavlja enega od osnovnih. Je enosta¬
ven za izdelavo, vendar vsebuje vse bistvene elemente
mehkokrilega modela in je primeren za uvajanje v sa¬
mostojno gradnjo in zahtevnejše tipe raketoplanov. Ker
pa gre za tekmovalni model, ga lahko z uspehom upo¬
rabljamo na raketno modelarskih tekmovanjih ter sre¬
čanjih mladih tehnikov. Model je predviden za trenutno
standardno kategorijo S-4-B (2,51 -5,00 Ns), seveda pa
ga lahko izstreljujete tudi z močnejšimi, 10 Ns motorji.

Seznam sestavnih delov

1 glava

2 centralna letvica

3 bočna letvica (2 kosa)

4 balansirna letvica

5 repna letvica

6 glava

7 bat

8 krilo

9 dvojna napenjalna kljukica

10 napenjalna kljukica (3 kosi)

11 elastika za odpiranje krila (2 kosa)

12 elastika za balansir

13 najlonska vrvica

14 sukanec

15 aluminijska pločevina za členke (3 kosi)

16 žični element za členke (3 kosi)

17 trup nosilke

18 turnir za stabilizatorje

19 vodilo (2 kosa)

20 strimer

21 vrvica za strimer

22 vata

23 modelarski raketni motor

24 električni vžigalnik

Pribor za sestavljanje modela

Modelarski nož, klešče, svinčnik, ravnilo, čopič, grob in
fin brusni papir, lepila — belo PVac (mekol), acetonsko

celulozno (model), univerzalno kontaktno (neostik) in
selotejp, brezbarvni nitrolak, nitro razredčilo ter večji al¬
koholni flomaster (rdeč ali črn).

Navodila za sestavljanje

Vse letvice gladko obrusimo s finim brusnim papirjem
ter jih 2—3-krat prelakiramo z redkim nitro lakom, razen
repne, ki jo moramo najprej preoblikovati oziroma obru¬
siti v klin, kot prikazuje slika ter šele nato prelakirati.
Delov centralne in repne letve na mestu spoja ne laki¬
ramo.

Centralno letvico na zadnjem koncu okroglo obrusimo
in nanjo z belim lepilom zalepimo bat, v katerega smo do
polovice izvrtali luknjico 0 4mm.

Napenjalni kljukici zabodemo v centralno letvico na
predvidenem mestu in zalepimo z acetonskim lepilom.
Na prednji konec letvice pa prilepimo dvojno napenjalno
kljukico. Zadaj na zgornjo stran prilepimo z belim lepi¬
lom klinasto oblikovano repno letvico, tako kot kaže
slika. Vse spoje opletemo s sukancem ter vsak oplet še
dodatno ojačamo oziroma premažemo z acetonskim
lepilom.

Na eni strani balansirno letvico okroglo obrusimo in
nanjo prilepimo z belim lepilom glavo. Napenjalno klju¬
kico zabodemo na predvideno mesto, jo zalepimo z
acetonskim lepilom in opletemo s sukancem. Oplet oja¬
čamo z acetonskim lepilom.

Členke napravimo, kot prikazuje slika. Prednji členek
sestavimo iz pločevinastega traku, ki ga s kleščami zvi¬
jemo na pol preko žičnega elementa. Oba členka zale¬
pimo na bočni letvici z acetonskim lepilom. Ko se lepilo
osuši, spoj opletemo s sukancem in še enkrat prema-
žemoz lepilom. Bočni letvici pritrdimo na centralno tako,
da pločevinasti del členka zalepimo z acetonskim lepi¬
lom na centralno letvico. Dokler se lepilo ne osuši, naj
bodo vse tri letvice pritrjene na šablonski deski ali de¬
lovni mizi. Nato spoj čvrsto opletemo s sukancem in oja¬
čamo z acetonskim lepilom.

Členek med balansirno in centralno letvico izdelamo
enako kot na bočnih letvicah, le s to razliko, da žični del
samo vtisnemo v pločevinasti trak ter členek prilepimo
na centralno letvico z acetonskim lepilom. Pri lepljenju
pazimo, da zalepimo samo pločevinasti del. Balansir
mora biti namreč gibljivo pritrjen na centralno letvico.
Spoj še opletemo in oblepimo.

Ko je konstrukcija sestavljena, nastavimo še kot 90°
med bočnima letvicama. To napravimo tako, da zave¬
žemo najlonsko vrvico skozi luknjice na bočnih letvicah
ter jo napnemo preko napenjalne kljukice na centralni
letvici. Istočasno povlečemo skozi luknjici še najlonsko
vrvico, iz katere napravimo manjši zanki. Skozi zanki
kasneje napnemo elastiki za odpiranje krila (glej sliko).
Vse vozle na vrvicah in stike z letvicami učvrstimo z ace¬
tonskim lepilom.

Folijo za krilo prilepimo na konstrukcijo s kontaktnim le¬
pilom (neostik). V kovinski posodici lepilo najprej neko¬
liko razredčimo z nitro razredčilom, dobro premešamo
ter v tankem sloju pazljivo nanesemo s čopičem na le¬
tvice in na folijo, seveda samo na mesto spoja. Poča¬
kamo okoli 10 minut, da se lepilo osuši, nato pa po¬
stopno prilepimo folijo, najprej na centralno letvico in
zatem šele na bočni. Za lažje točno nastavljanje krila si
lahko po sredini folije narišete pomožno črto s kemičnim
svinčnikom ali tankim alkoholnim flomastrom.

Model bo v zraku lažje vidljiv, če obarvamo krilo z rde¬
čim ali črnim alkoholnim flomastrom.

TIM 6 • 221  • 86/87

TIM 6 • 222  • 86/87

Izdelava nosilke

Stabilizatorje izrežemo z modelarskim nožem iz furnirja
po šabloni, pri čemer pazimo na smer letnic, ki naj bo
vzporedna z vpadnim robom stabilizatorja. Stabiliza¬
torje obrusimo na točne dimenzije, profiliramo najprej z

grobim nato pa s finim brusnim papirjem in nazadnje
2—3-krat prelakiramo z razredčenim nitro lakom. Po¬
samezne sloje laka po sušenju zgladimo s finim vodo-
brusnim papirjem.

Iz lista z navodili izrežemo šablono za označevanje
pozicije stabilizatorjev, jo ovijemo okoli trupa, zalepimo

TIM 6 • 223  • 86/87

s selotejpom ter na trupu označimo položaje stabiliza¬
torjev.

Stabilizatorje nalepimo na predvidena mesta z belim ali
acetonskim lepilom. Spoj z obeh strani stabilizatorja še
dodatno ojačamo z lepilom.

Žični vodili nalepimo na trup z acetonskim lepilom. Po¬
ložaj na trupu predhodno označimo s svinčnikom. Vodili
morata biti zalepljeni dovolj trdno, da zagotavljata varen
vzlet z lansirne rampe.

Strimer oziroma trak za pristajanje nosilke navežemo
na raketo tako. da vrvico z enim koncem prilepimo po
celotni dolžini spoja stabilizatorja s trupom z enakim le¬
pilom, kot smo lepili stabilizatorje. Drugi konec vrvice pa
s selotejpom trdno prilepimo na gladko stran traku, tako
kot kaže slika. Strimer še zgibamo v harmoniko z rebri
približno v centimetrskem razmaku.

Priprava modela za let

Tanki elastiki za odpiranje krila napnemo med dvojno
napenjalno kljukico in zankama iz najlonske vrvice. Ela¬
stiko povlečemo najprej skozi zanko, nato oba prosta
konca elastike hkrati previdno napnemo na kljukico, da
se elastika ne pretrga.

Močnejšo elastiko za proženje balansirja v položaj za
jadranje privežemo med kljukici na balansirni in cen¬
tralni letvici.

Spuščanje modela iz roke

Pravilen položaj balansirja določimo s t.i. »reglažo«.
Tanko najlonsko vrvico privežemo na kljukico na spred¬
nji strani centralne letvice in jo povlečemo skozi luknjico
na balansirni letvici. Dolžino vrvice ter s tem nagib ba¬
lansirja uravnavamo tako, da vrvico prilepimo ob letvico

s selotejpom (glej sliko) in jo po potrebi zatezamo ali po¬
puščamo.

Model spuščamo iz roke rahlo proti tlom. V primeru, da
je balansir pravilno nastavljen, jadra model naravnost
ali v blagem zavoju počasi proti zemlji. Če se model
sunkovito dvigne in zatem omahne navzdol, pravimo,
da »pumpa«, mu moramo balansir premakniti nekoliko
naprej. Kadar pa se naglo spušča na nos, pomeni, da
ima težišče preveč spredaj, zato je treba balansir po¬
makniti nazaj. Metoda reglaže modela s premikanjem
balansirja omogoča enostavno toda natančno uravno¬
teženje modela brez dodatnega obteževanja modela.
Model pa lahko tudi pretirano zavija iz smeri v levo ali v
desno. Takrat je potrebno zmanjšati površino na na¬
sprotni polovici krila ter s tem zmanjšati vzgon na tisti
strani.

Predlansirna priprava

Krilo natremo s smukcem, predvsem ob letvicah, kjer je
folija prilepljena ter raketoplan zložimo. Najprej izrav¬
namo balansir in zapremo krilo, nato pa ovijemo folijo
krila tesno okoli letvic. Pri zlaganju raketoplan vstavimo
v nosilko, tik pod glavo pa na zgornjo stran krila vložimo
še v harmoniko zložen strimer. S spodnje strani poti¬
snemo v trup kosmič vate in nasujemo nekoliko smukca
za zaščito raketoplana pred vročim izpuhom odbojnega
polnjenja. Končno vstavimo še modelarski raketni
motor. Za pogon uporabimo motor s totalnim impulzom
5 Ns in srednje dolgim traserjem (okoli 5s). Motor ovi¬
jemo s selotejpom, da se tesno prilepa v trup. Kakih
5 mm od spodnjega roba ga dodatno ovijemo z nekaj
sloji selotejpa, da ga potisna sila motorja ne požene
skozi trup. Pri izmetavanju raketoplana bi motor izvrglo
iz nosilke, zato ga tik pod stabilizatorji na zunanji strani
trdno prilepimo s selotejpom na trup.

Lansiranje

Raketoplan izstreljujemo z lansirne rampe premera
5 mm in dolžine od 1 do 1,5 m. V ta namen lahko upora¬
bimo kakršnokoli ravno in gladko kovinsko palico, ki jo
zapičimo navpično v tla.

Tik pred startom vstavimo električni vžigalnik v šobo
motorja povsem do goriva in ga učvrstimo s kosmičem
vate.

Raketoplan postavimo na lansirno rampo, preverimo,
da ni na priključno vrvico že priklopljen vir električne na¬
petosti ter spojimo žici z električnim vžigalnikom. Pazi¬
mo, da ne pride med kontakti do kratkega stika. Da se
nam model na rampi ne premika, ga malo nad tlemi
podpremo s kljukico za obešanje perila, ki jo pripnemo
na rampo. Dvožilna priključna vrvica, ki jo nameravamo
uporabiti za električni vžig, ne sme biti krajša od 5 me¬
trov.

Vse opazovalce umaknemo na varnostno razdaljo, pre¬
verimo, če smo zadostili vsem varnostnim pravilom ter
pričnemo odštevati od 5 do 0. Na nič spojimo kontakte
priključne vrvice z virom električne napetosti (akumula¬
tor 12 V, 10A).

V najvišji točki leta bo odbojno polnjenje motorja izvrglo
raketoplan, ki se bo odprl in zajadral, nosilka pa bo pri¬
stajala na strimerju. Priporočljivo je, da raketoplan z
mehkim krilom izstreljujeta dve osebi. Eden naj sprem¬
lja raketoplan, drugi pa nosilko, da ne bi po nepotreb¬
nem izgubljali modela.

V normalnih vremenskih pogojih bo pravilno regliran
model ostal v zraku najmanj tri minute.

TIM 6 • 224  • 86/87

Zabavna

elektronika

6. del

Najprej nekaj besed tistim, ki so se lotili gradnje
stroboskopa iz pete številke Tima. Pri zamenjavi
nekaterih kondenzatorjev dobimo lahko izrazi¬
tejše in močnejše bliskanje, vendar pa mora biti
visokonapetostni transformator dobro ovit z izo-
lirnim trakom, primar in sekundar na feritu pa naj
bosta vsaj 15 mm vsaksebi.

Leteča luč

Leteča luč (angl. running light) imenovana tudi
plavajoča, krožeča ali barska luč (imen je še pre¬
cej, a so še manj posrečena) je efekt, pri katerem
imamo občutek, da prižgana luč potuje naokrog.
V resnici pa imamo niz žarnic, ki se ena za drugo
prižigajo in ugašajo. Najprej nekaj trenutkov gori
prva žarnica, ko pa ta ugasne, se istočasno že
prižge naslednja — in tako naprej. Vezja za dobi¬
vanje teh efektov so lahko zelo komplicirana in
draga, mi pa si bomo tokrat ogledali cenejšo, a še
vseeno zanimivo varianto, narisano na skici 1.
Večino dela opravita dve CMOS integrirani vezji:
CD 4001, ki vsebuje štiri dvovhodna NOR vrata in
daje potrebne impulze, ter CD 4017, ki je desetiški
števec in dekoder. Ta se ob vsakem impulzu, ki
ga dobi na nožico 14 (clock), postavi za mesto
više, od 0 do 9. Potem gre zopet na ničlo in vse se
ponovi. Na skici 2 je prikazan impulzni diagram, ki
ponazarja delovanje števca pri štetju od 0 do 3.
Od desetih izhodov iz vezja IC2 bomo mi izkoristili
namreč le štiri, kdor pa hoče, lahko napravo raz-

TIM 6 • 225  • 86/87

cl  n—n_n_n_n_n_n_n_n—n—n—n

a o n_

n

n

n_

n

n


Skica 2

o—

220V

O—

Skica 3

Ž2 1 \  Ž 3  2 20V

Skica 5

Skica 6

V, 220V _ 9V +

Skica 7

TIM 6 • 226  • 86/87

širi tudi na vseh deset kanalov, vendar mora
spremeniti načrt in tiskano vezje. Preko transi-
storjev in triacov pride signal do žarnic. Za kon¬
trolo delovanja lahko v posamezne kanale vgra¬
dimo signalne LED diode in upore 68 Q,  ki jih ve¬
žemo med emiterje transistorjev in vrata triacov.
Na ploščici tiskanega vezja, ki je na skici 4, mo¬
ramo v tem primeru prekiniti povezave med temi
elementi. Celotno vezje napajamo z devetvoltnim
usmernikom (skica 3), ki je zelo preprost in ne za¬
hteva transformatorja.

Gradnja

je prav takšna, kot je bila pri vseh dosedanjih na¬
pravah. Iz vitroplasta z jedkanjem naredimo obe
tiskani vezji in nato s pomočjo montažnih shem na
skicah 5 in 7 nanju prispajkamo elemente v na¬
slednjem vrstnem redu: kratkospojnika K, pod¬
nožji za integrirani vezji, upori, diode, kondenza¬
torji, triad, transistorji in na koncu priključne žice,
ki jih lahko prispajkamo kar s spodnje strani. Ko v
podnožji vstavimo še obe int. vezji (ne dotikajte se
nožič, saj sta vezji občutljivi na statično elektriko),

je delo v glavnem končano. V primerno ohišje pri¬
vijemo obe ploščici in ju povežemo s koščki
mehke izolirane bakrene žice.

Varovalka in stikalo, ki ni vrisano, sta montirana
na čelni plošči. Tam so tudi potenciometer P za
spreminjanje hitrosti kroženja luči ter kontrolne
LED diode, če ste se odločili zanje. Izhodi za žar¬
nice naj bodo na zadnji strani ohišja, vezavo žar¬
nic pa kaže skica 8. Žarnice je najbolje z grli priviti
na letev ali Al profil, lahko pa uporabite tudi
majhne 220V žarnice (iz štedilnika ali hladilnika),
ki jih vzporedno vezane (če so npr. 10 W, jih lahko
vzamemo 15) montiramo v prosojno barvasto
PVC cev za vodo.

Variant je več, vi pa izberite za vas najprimernej¬
šo. Ker je izdelava preprosta, material pa se ves
dobi v domačih trgovinah, ob pazljivi izdelavi go¬
tovo ne boste imeli problemov z normalnim delo¬
vanjem.

Prihodnjič si bomo ogledali še eno varianto run-
ning lighta, ki bo v osnovi prav tak kot ta, vendar
pa bomo iz njega z nekaj preklopniki, tipkami in
stikali »izvlekli« 256 avtomatskih in še nešteto
manualnih kombinacij.

#+12V

izhod

Elektronski

bongosi

pi

resonančna
frekvenca

—v—

A

Miha Zorec

Bongosi so mali bobenčki, ki zelo popestrijo ritem in se
uporabljajo kot dodatek klasičnim bobnom, predvsem v
zabavni glasbi.

Z malo truda lahko sestavimo elektronske bongose, ki
zelo dobro posnemajo akustične.

Vezje sestavlja pet ločenih oscilatorjev različnih frek¬
venc (od 50 Hz do 400 Hz), ki so vzporedno vezani.
Vsak od teh oscilatorjev predstavlja en bongos; po želji

TIM 6 • 227  • 86/87

jih lahko dodamo še nekaj, saj se oscilatorji razlikujejo le
v kondenzatorjih, oz. v lastni frekvenci.

Oscilatorji imajo t. i. dvojni T-člen, ki določa resonančno
frekvenco oscilatorja. Resonančno frekvenco lahko do¬
datno spreminjamo s potenciometrom (Pl — P5). Zna¬
čilno za vse oscilatorje je, da imajo izredno veliko duše¬
nje in težko nihajo, zato potrebujejo dodaten električni
impulz, ki vzbudi nihanje. Po vzbuditvi oscilator nekaj
trenutkov niha, nato pa se nihanje zaduši, kar emitira
udarec po bongosu. Vzbujevalni električni impulz pripe¬
ljemo na točko C ali D. Pokaže se, da zadostuje za
vzbuditev nihanja že rahel dotik s prstom, tako da ni po¬
trebno dodatno vezje za vzbujanje oscilatorjev.
Oscilatorje vzporedno sklopimo med točki A in B. Sku¬
pen signal vodimo na ojačevalno stopnjo s T1, ki ojači
proizvedene oscilacije na primeren nivo. Na izhodu te
stopnje s potenciometrom P6 nastavljamo jakost izhod¬
nega signala, ki ga vodimo še na stopnjo tranzistorja T7

z ozemljenim kolektorjem, ki služi za prilagoditev
izhodne impedance vezja. Prek kondenzatorja lahko
napravico priključimo na zunanji NF ojačevalnik in še
dodatno ojačimo.

Način uporabe:

Točki C ali D prek žice zvežemo z majhnimi ploščicami,
ki jih primerno oblikujemo tako, da lahko po njih udar¬
jamo z rokami ali prsti. Po ploščicah (bobenčkih) lahko
udarjamo tudi s palicami, ki pa morajo biti iz prevodnega
materiala, ker drugače ne bi vzbudili nihanja v oscilator¬
ju.

Skrebljač

TIM 6 • 228  • 86/87

Drago Miško

Pred vami je načrt preproste igračke, ki bo razveselila vaše mlajše bratce in sestrice. Zanjo rabimo prav malo materiala
in orodja, zato pa nekoliko več spretnosti in potrpežljivosti.

Za izdelavo potrebujemo srednje velik oreh s trdo lupino, košček smrekovega lesa, konček močnega sukanca ali drete.
Od orodja pa le nožič z ostro konico, manjše dleto in svedrček.

Najprej obdelamo oreh. Z nožičem ali svedrom izvrtamo tri luknje, tako kot kaže slika. Luknji, ki si ležita nasproti, vrtamo
zelo previdno, biti morata simetrični in okrogli. Izvrtamo ju pod kotom 90° na zarastlino obeh polovic oreha. Tretjo luknjo
pa počasi in previdno izvrtamo ravno na zarastlini, in sicer na tisti strani, ki je trdneje zraščena. Nato orehovo jedrce
izbrskamo in lupino od znotraj kar se da očistimo. Premer prvih dveh luknjic naj bo od 5 do7 mm, tretja pa je lahko manj¬
ša. Nato izdelamo iz lesa za približno dvakratno širino oreha dolgo os. Na zadnjem koncu je nekoliko odebeljena, da se
oreh ne zmuzne z osi. Na sprednjem koncu je os kvadratna. Mesto, na katerem leži oreh na osi, zgladimo.
Vetrnico (vijak) naredimo iz kakršnegakoli mehkega lesa. Dolga naj bo za 2,5 do 3 dolžine oreha in široka za pol debe¬
line oreha. Z dletom naredimo v sredino vijaka kvadratno luknjico, ki naj se prilega profilu sprednjega konca osi. Vijak
nato še obdelamo tako, kot kaže slika. Iz bezgove veje ali plastike naredimo tulec, ki ga nataknemo na os med vijak in
oreh. Tulec ne sme tesniti.

Zdaj rabimo le še kakšnih 40 cm sukanca ali drete, ki ga napeljemo skozi spodnjo in eno izmed prečnih lukenj, ter ga pri¬
trdimo na sredino osi. Nato pretaknemo os skozi prečni luknji, nasadimo tulec in utrdimo vijak. Lahko ga prilepimo ali pa
tik za vijakom izvrtamo v os luknjico in utrdimo vijak z zagozdo. Na spodnji (prosti) konec sukanca privežemo kratko pa¬
ličico, da nam sukanec ob vrtenju ne bo ušel v notranjost oreha. Delovanje igračke zdaj ni več skrivnost. Nit navijemo za
začetek tako, da zavrtimo vijak, potem pa s potegom za sukanec spravimo vijak v nasprotno gibanje. V to smer se vijak
giblje tako dolgo, dokler se sukanec ne navije do konca v nasprotnem smislu. Vijak obdržimo v neprestanem gibanju le
z rahlimi potegi sukanca, ob tem pa igračka prijetno škrablja.

Bojan Rambaher

Pleteni

puloverji,

brezro¬

kavniki...

Topli poletni dnevi so še daleč, vsi
pa se že tolažimo, da bomo kmalu
odložili težka zimska oblačila in
stopili iz toplega stanovanja samo
v puloverju, jopici ali suknji. Da bi to
dolgo obdobje vsaj nekoliko skraj¬
šali in vam domov prinesli vsaj
košček pomladi, nam dovolite, da
nekoliko poklepetamo v tako rekoč
spomladanskih oblačilih. Naša na¬
vodila so namenjena povprečnim
pletiljam, ki pri pletenju niso naj-
spretnejše, so pa kljub temu na¬
tančne in marljive; pletiljam torej, ki
znajo plesti pravilno in pri svojem
delu ne naredijo preveč napak. V
članku vas torej ne bomo učili ple¬
sti, ampak splesti pulover in po¬
dobno.

Kroj puloverja je prav preprost.
Osnova modela je pravokotnik, na
katerega so prišiti rokavi. Velikost
kroja je prirejena za starost pri¬
bližno deset let. Kroj priredite svoji
velikosti ali pa napravite nekaj po¬
skusnih vrstic, da boste lahko pre-

TIM 6 • 229  • 86/87

šteli, koliko zank morate napraviti v
vrsti. (Ni treba, daza poskus naple¬
tete celo širino puloverja. Zadostu¬
je, da spletete dvajset zank in nato
preštejete, koliko zank boste po¬
trebovali za celo širino kroja.) Na
pasu je prišit pleten patent s prož¬
nim vzorcem. Enako velja za konca
rokavov. Ves pulover je spleten v
riževem vzorcu: v eni vrsti si vselej
sledita leva in desna zanka, v na¬
slednji vrsti pa je prav nasprotno,
tako da nazadnje dobimo vzorec,
kjer je vsakokrat nad levo zanko
desna in nasprotno.

Barvni štirikotnik si označite najprej
na kroju, nato pa v skladu s tem na¬
vezujte posamezne barve. V
našem primeru smo si izbrali ru¬
meno, rdečo, rjavo in zeleno barvo.
Žep na sprednjem delu je lahko
samo navidezen žep z zavihkom,
ali pa pravi žep. V tem primeru
končajte vrstico z rumeno barvo in
nato znova naberite rdečo vrstico
(na igli nanizate enako število

zank, kot ste jih prej zaključili). Na¬
knadno nato pripletite rumen zavi¬
hek žepa. Ni treba, da je notranji
del žepa spleten, prav nasprotno,
boljše je, da ga izdelate iz tanke
tkanine in ga naknadno všijete.
Kdor si ne želi puloverja, se lahko
zadovolji tudi z brezrokavnikom.
Fantovski brezrokavnik (lahko ga
nosijo tudi dekleta) ima popolnoma
enak kroj kot pulover, le da je brez
rokavov. Kajpada lahko ves brez¬
rokavnik pletete tudi s samimi de¬
snimi zankami, razen prožnega
patenta na ovratniku, patenta na
ramenih in v pasu.

Drugi pulover na naši sliki je »oval¬
ne« oblike in je bolj podoben
ponču. Za okras lahko nanj naple¬
tete na primer kito in zavihka lažnih
žepov (prava žepa bi pletenino raz¬
tegnila in deformirala), rob celega
puloverja pa obkvačkajte ali obšijte
z volno enake barve z redkim vbo¬
dom, da boste dobili nekakšne re¬
sice.

MODA ZA ZDRAVJE

Sedaj že lep čas hodite v šolo in
vsak dan garate. Z garanjem ne
mislimo na učenje v šoli in doma,
ampak na vsakdanje prenašanje
knjig in ostalega šolskega pribora v
šolo in iz šole. Kakšen dan v tednu
je to prava tlaka, ker morate nesti v
šolo cele gore knjig in zvezkov.
Nosite jih v torbi v eni roki in to je
velikanska enostranska utež in
obremenitev za še ne popolnoma
razvito hrbtenico.

Na srečo je prišla obteženim šolar¬
jem na pomoč vsemogočna moda,
ki v zadnjih letih praktično v vseh
pogledih zelo skrbi za sproščeno
počutje in zdravje ljudi. Po torbah in
malhah, ki se nosijo prek ramena in
nošenje težkih učbenikov napra¬
vijo vsaj nekoliko prijetneje, čeprav
kljub vsemu povsem ne razbreme¬
njujejo preobteženega hrbta, so
postali priljubljeni razni nahrbtniki.
Ker pa za takšno stvar starši niso

TIM 6 • 230  • 86/87

vselej pripravljeni odriniti kupčka
denarja, si poskušajte takšen na¬
hrbtnik ali torbo z jermenom prek
ramena po naši predlogi izdelati
sami.

Torba je bolj uporabna za lažje reči
in primerna za tiste dni, ko vam ni
treba v šolo nesti preveč učbeni¬
kov. Za torbo boste potrebovali 1 m
platna pri širini 150 cm oziroma
2,5 m platna pri širini 90 cm. Kroj je
prav preprost, zato smo skicirali
samo polovico kroja, to je polovico
ene strani. Prerišite ga na blago in
sprednjo in zadnjo polovico izreži¬
te, nato pa ju sešijte. Če hočete
imeti na torbi žep, ga vnaprej pri-
šijte na sprednjo stran. Zgornji rob
nato dvakrat prepognite in prešijte
na obeh konceh, tako da dobite ce¬
vast rob, skozi katerega potegnete
trak za zavezovanje torbe. Ce si
želite na torbo prišiti kakršnokoli

sliko ali kaj podobnega, morate to
napraviti prej, preden sešijete oba
dela.

Pas za obešanje torbe prek ra¬
mena si zašijte iz traku blaga, ki naj
bo dolg približno 1 m in širok 4cm.
Naramni trak štirikrat preganite,
zložen pa mora biti tako, da najprej
oba konca zložite proti sredini, nato
pa ju preložite na polovico. Nara¬
mni trak zašijte po obeh robovih.
Nahrbtnik je nekoliko teže sešiti,
prav tako pa si morate posebej
izbrati ustrezen material glede na
težo stvari, ki jih nameravate nositi
v njem. Najprimernejše je močno
platno, na primer takšno, kot se
uporablja za rolete, blago za pre¬
vleke blazin in podobno. Kroj je bolj
primeren za nekoliko starejše
učence, za starost kakšnih štiri¬
najst do šestnajst let, mlajši pa naj
si kroj ustrezno zmanjšajo, ozi¬

roma priredijo za svojo širino
ramen. Izrešite vse dele, nato pa
na prednji del prišijte ustrezne
žepe in okraske in šele nato sešijte
bočna dela.

Zgornji rob dvakrat preganite, da bi
bil dovolj trden. Na mestih, ki so
označena s križci, napravite luk¬
njice za vrvico, s katero boste za¬
tegnili nahrbtnik. Na zadnjem delu
pustite natančno na sredini presle¬
dek, kamor boste prišili zavihek.
Zategovalna vrvica se začenja in
konča pri zavihku. Oba spodnja
vogala nahrbtnika s sprednje strani
utrdite tako, da na označenem
mestu zašijete zaščitne zaplate.
Naramnice in zapenjalna pasova
zašijte iz trakov iz enakega mate¬
riala in na enak način, kot ste izde¬
lali trak za obešanje torbe prek ra¬
mena. Uporabite lahko tudi pravo
usnje ali ostanke raznih usnjenih
jermenov in trakov. Vsi zapenjalni
trakovi, zavihki, pasovi in zaščitne
zaplate so najbolj občutljiva mesta
na nahrbtniku in jih morate zato se¬
šiti zelo natančno, kar pri tako de¬
belem materialu ni lahko opravilo,
a se obrestuje.

OB

LETNICE...

Matej Pavlič

D. I. Mendelejev
in njegov
periodni
sistem
elementov

Dimitrij Ivanovič Mendelejev se je
rodil v Sibirskem Tobolsku 7. sep¬
tembra 1834. Izmed številnih otrok,
po nekaterih podatkih jih je bilo šti-

TIM 6 • 231  • 86/87

rinajst, po drugih pa celo sedem¬
najst, je bil Dimitrij najmlajši.
Družina je v tistem času in okolju
veljala za napredno, saj je bil ded
Mendelejev prvi, ki je v daljno Sibi¬
rijo prinesel tiskane časopise, nje¬
gov sin pa je bil ravnatelj gimnazije.
Ko je bil Dimitrij še majhen, je oče
oslepel in mati je v stiski, ki je na¬
stopila, odprla tovarno stekla, ter
sama ob majhni moževi pokojnini
preživljala celo družino. Mladi
Mendelejev je osnovno izobrazbo
in prve lekcije iz znanosti dobil od
nekega političnega zapornika, ki
ga je, kot še mnogo drugih, tedanji
carski režim poslal na prisilno delo
v vedno zasneženo in ledeno mrzlo
Sibirijo.

Leta 1849, ko je Mendelejev ravno
končal gimnazijo, kjer je bil pov¬
prečen dijak, je umrl oče, poleg

Ruski kemik Dimitrij Ivanovič
Mendelejev (7. 2. 1834 — 2. 2.
1907)

vsega pa je pogorela še materina
tovarna. Ker ni imelo nobenega
smisla ostati v Sibiriji, pa tudi vsi
otroci, razen Dimitrija, so bili že pri
kruhu, sta se z materjo preselila v
Moskvo. Tam pa fanta niso hoteli
vzeti na univerzo, zato sta se še
enkrat preselila, tokrat v Petrograd,
kjer je prijatelj pokojnega očeta
uporabil vse svoje zveze, da je
mladega Mendelejeva spravil na
univerzo. Študij je končal leta 1855
kot najboljši v letniku in ker mu je
medtem umrla tudi mati, se je z
namenom, da nadaljuje študij, od¬
pravil v Evropo. Delal je na heidel-
berški univerzi pri nemškem ke¬
miku R. W. Bunsenu (znanem po
iznajdbi gorilnika, imenovanega
Bunsenov gorilnik, odkritju tehnike
spektroskopije ter elementov ce¬
zija in rubidija), kjer je neodvisno
od njega razvil koncept kritične
temperature, kasneje pa je študiral
še pri H. V. Regnaultu (ki je odkril
ogljikov tetraklorid ter bil začetnik
fizikalne kemije) na College de
France v Parizu. Udeležil se je tudi
Prvega velikega kemijskega kon¬
gresa, ki je bil na pobudo Kekuleja
von Stradonitza leta 1860 v Karl¬
sruheju, kjer so ga najbolj prevzela
Cannizzarova razglabljanja o
atomskih težah. Začel je razmišlja¬
ti, kako bi lahko po tem ključu ra¬
zvrstil kemijske elemente, vendar
na začetku ni prišel daleč.

Ko seje leta 1866 vrnil v Petrograd,
je postal profesor kemije na tam-

Periodni sistem elementov —
skrajšana oblika

kajšnji univerzi. Veljal je za najspo¬
sobnejšega ter najboljšega profe¬
sorja in šele pri njem je bilo tedaj v
Rusiji mogoče diplomirati iz kemije.
V letih 1868 do 1870 je nastala
knjiga »Osnove kemije«, ki velja za
eno najboljših knjig o kemiji, je pa
tudi ena najbolj nenavadnih —
vsaka stran ima pod črto skoraj to¬
liko opomb, kolikor je zgoraj teksta.
Leta 1906 so to knjigo, ki jo je ka¬
sneje vedno znova dopolnjeval,
prevedli tudi v angleščino.

Kljub ostalemu delu pa je še naprej
razmišljal o Cannizzarovi ideji ter
poskušal najti rešitev. In resje sča¬
soma opazil zanimivost pri lastno¬
stih valence (sposobnost atoma za
tvorbo vezi z drugimi atomi): prvi na
spisku elementov je bil litij z va¬
lenco 1. To pomeni, da se en atom
litija lahko spaja z enim drugim
atomom. Drugi element na spisku
je bil berilij z valenco 2. Njegovi
atomi se lahko spajajo z dvema
drugima atomoma. Sledila sta še
borz valenco 3 in ogljik z valenco 4.
Vrstni red je bil 1, 2, 3, 4, 3, 2, 1.
Mendelejev je uredil vseh 63 dote-
daj znanih kemijskih elementov v
vrsto po atomskih težah in rastoči
ter padajoči valenci. Če jih je raz¬
poredil v vrste, eno pod drugo, tako
da so ležali elementi z isto valenco
v isti vertikali, so kazali podobnosti
tudi v mnogih drugih kemijskih
lastnostih. Zaradi vseh teh perio¬
dičnih (grško »periodos« pomeni
obhod, kroženje) naraščanj in pa¬
danj valence in prav tako ponavlja¬
jočih se lastnosti v različnih vrstah
je to tabelo, ki nosi takšno ime še
danes, imenoval »periodni sistem
elementov«. Objavil ga je leta 1869
in prvič se je v zgodovini ruske
znanosti zgodilo, da niso nekega
odkritja najprej dali »na hladno« in
ga širši javnosti — največkrat le
domači — posredovali šele kasne¬
je, ko je stvar že izgubila svoj pravi
pomen in težo. Kljub skeptičnosti
drugih znanstvenikov, ki so dobili v
roke članek Mendelejeva (prevedli
so ga tudi v nemščino), avtor ni od¬
stopil od svojih stališč in je še
izboljšal sistem ter z zamenjavo
nekaterih elementov dosegel
boljše skladje po stolpcih oziroma
valencah.

Vendar pa ga za resničnega očeta
periodnega sistema smatramo
šeleod7.januaria1871 dalje, ko je
v »Vestniku ruskega kemijskega
društva« objavil nov članek. Opisal
je svoj popravljeni periodni sistem,
za prazna mesta med elementi, ki

TIM 6 • 232  • 86/87

so nastala pri razporejanju, pa je
trdil, da predstavljajo elemente, ki
še niso odkriti. Izbral si je tri takšna
prazna mesta in opisal lastnosti, ki
naj bi jih imeli ti elementi. Le-te je
ocenil z logičnim sklepanjem iz
lastnosti elementov nad praznino
in pod njo, imenoval pa jih je eka-
aluminij, ekabor, ekasilicij. Dvomi,
ki so se ob tem pri nekaterih zopet
pojavili, so se razblinili leta 1875,
ko je francoski kemik P. E. Lecoq
de Boisbaudran (1838—1912) od¬
kril element, ki se je do zadnje po¬
drobnosti skladal z elementom, ki
ga je Mendelejev predvidel na
enem od praznih mest. To je bil
galij. Dokončno pa je periodni si¬
stem prodrl, ko sta švedska kemika
P. T. Cleve (1840—1905) in L. F.
Nilson (1840—1899) leta 1879 od¬
krila drug element — skandij, ki se
je popolnoma skladal z napoveda¬
nim ekaborom, leta 1885 pa je
nemški kemik C. A. Winkler
(1838—1904) odkril še tretjega —
germanij, ki se je prav tako ujemal s
tretjim napovedanim elementom
— ekasilicijem. Po nenavadnem
naključju so vsi trije elementi, ki jih

je uspešno napovedal Mendelejev,
dobili nacionalna imena: galij za
Francijo, skandij za Skandinavijo in
germanij za Nemčijo. V vseh pri¬
merih so slavili kraj odkritja in na¬
rodnost odkritelja.

Uspeh Mendelejeva in njegovega
periodnega sistema je bil popoln. Z
redom, ki ga je vnesel v seznam
elementov, je čez noč postal naj¬
znamenitejši kemik na svetu. Kra¬
ljevska družba mu je že leta 1882
podelila Davyjevo nagrado (sklad,
ki ga je ustanovil angleški kemik sir
Humphry Davy [1778—1829] in iz
katerega naj bi se vsako leto pode¬
lilo odlikovanje kemiku, ki bi prišel
do najpomembnejšega odkritja
leta), kasneje pa je bil deležen še
drugih časti. Zbudila se je celo
zaostala ruska vlada, ponosna na
svojega sina in ga proti koncu sto¬
letja poslal v ZDA, kjer naj bi raz¬
iskal naftna polja Pensilvanije ter
potem svetoval pri razvoju naftnih
polj v Zakavkazju.

Mendelejev je bil resnično genialen
človek. Sloves, ki ga je bil deležen,
mu je marsikaj dovoljeval, veliko pa
si je dovolil tudi sam. Kot odločen

liberalec se nikoli ni bal govoriti o
tem, kako ruska vlada zatira štu¬
dente. To ga je stalo tudi mesta v
Carski akademiji znanosti — in v
znak protesta je leta 1890 zapustil
svoj akademski položaj. Da bi bil
bliže preprostim ljudem, seje, tako
kot tudi Maxwell pred njim, v vlaku
vozil v tretjem razredu. Kot patriot
je veliko pomagal Rusiji v njeni
vojni proti Japonski leta 1904, ki pa
se je za skorumpirano carsko vlado
dvanajst let kasneje žalostno kon¬
čala.

Mendelejev je umrl pred osemde¬
setimi leti, 2. februarja 1907. Leta
1906, tri mesece pred smrtjo, bi že
skoraj dobil Nobelovo nagrado za
kemijo, vendar ga je z eno samo
točko prednosti pri glasovanju pre¬
hitel — precej manj zaslužni —
francoski kemik F. H. Moissan
(1852—1907), ki je prejel nagrado
za uspešno opravljeno izolacijo
fluora.

Leta 1955 so nanovo odkriti ele¬
ment s številko 101 poimenovali
mendelevij v — zapoznelo pri¬
znanje za njegov ogromni prispevek
na področju kemije.

MALE

Vlado Zupan

Travnik,
njive

in vinograd

Da bo naša maketa čimbolj podobna resnični po¬
krajini, moramo predvideti predele, kjer ne bo hiš
in gozdov, ampak tudi travnik in njive. Za ustvari¬
tev travnika je več možnosti. Tiste, s katerimi na¬
pravimo videz resničnega travnika, so dražje, s
cenenimi pa ne dosežemo takega učinka. Če že¬
limo čimbolj naravi podobno maketo, potem mo¬
ramo vsaj nekaj najnujnejšega materiala nakupiti
v tujini. Imamo dve možnosti: za ravne in rahlo va¬
lovite predele makete kupimo neke vrste travnate
preproge, ki jih prilepimo na podlago, za griče in
manjše nepravilno oblikovane površine pa pridejo
v poštev le drobna zelena vlakenca, ki jih natre¬
semo na ploskev, namazano z lepilom. Pa poj¬
dimo po vrsti!

Kot travnato preprogo bomo vzeli, na primer, iz¬
delke tovarne NOCH pod katalogno številko 23 ali
tovarne BUSCH pod številko 7263. Preproga ve¬
likosti 75 x 100cm stane okoli 5DM, kar je sicer
več kot 1200 dinarjev, vendar zadostuje za velik
del makete. Videz je zelo naraven, saj je preproga
sestavljena iz neštetih zelenih vlakenc, ki stojijo
pokonci kot trava. Preprogo odrežemo v velikosti
ploskve na maketi. Za lepljenje je najbolj zanes¬
ljivo kontaktno lepilo, nekatere preproge pa so
samolepilne. Vzeli bomo torej NEOSTIK lepilo in
z njim tanko namazali ploskev na maketi in spod¬
njo stran preproge ter počakali 10 minut, da se bo
lepilo skoraj posušilo. Nato pritisnemo preprogo
na podlago. Pri tem pa moramo paziti, kajti pri
kontaktnih lepilih se obe ploskvi čvrsto vežeta
takoj, ko ju združimo. Torej obeh plasti ne mo¬
remo voč ločiti ali medsebojno premikati. Zato
bomo potrebovali pri večjih ploskvah pomoč. Pri¬
jatelj nam bo držal preprogo nad podlago, najprej
bomo pritisnili en vogal, nato rob in šele potem
bomo previdno spuščali preprogo in jo sproti priti¬
skali na podlago.

Na gričevnat del je preprogo nemogoče prilepiti
tako, da bi se prilegla vsem oblinam. Zato za take
predele vzamemo že omenjena zelena vlakenca.
Tudi ta bomo morali kupiti v tujini. Nudijo jih razne
tovarne, med drugim tovarna KIBRI pod imenom

TIM 6 • 233  • 86/87

STREUFASER in kataiognimi številkami od 5981
do 5990 za razne barvne odtenke. Vrečka, v ka¬
teri je za okoli 8 žlic vlaken, stane nekaj več kot
1 DM, po naše okoli 250 dinarjev. Kupiti bo treba
kakih pet vrečk z različnimi barvnimi odtenki, od
svetlejših do temnejših, od rumenkastih do zele¬
nih. Podobna vlakenca delata tudi tovarni NOCH
in BUSCH. Travnik bomo naredili tako, da pod¬
lago najprej pobarvamo s temno rjavo tempero,
kot je barva prsti. Nato podlago bolj na debelo
namažemo z lepilom — najboljše je lepilo za ta¬
pete ali malo razredčeno MITOL lepilo. Da se le¬
pilo ne posuši, moramo takoj natresti na lepilo
vlakenca. Če bi jih natresli kar tako, z roko, bi do¬
bili gosto »filcasto« površino, ki ne bi bila podobna
travi. Zato moramo vzeti mehko plastično dozo s
pokrovom, ki se privije nanjo. V pokrov zvrtamo
kakih 10 luknjic premera 2 do 4 mm. Takšno dozo
prodaja tudi tovarna NOCH za 1,20 DM, vendar
bo tudi doma narejena dobra. Dozo napolnimo
z vlakenci, pokrov privijemo, dozo postavimo na
glavo in jo držimo kakih 10cm nad podlago. S
kratkimi sunkovitimi gibi jo stresamo, tako da vla¬
kenca padajo skozi luknjice. Navadno se pri tem
vlakenca postavijo pokonci na podlago in prilepi¬
jo. Včasih si pomagamo še tako, da dozo stiska¬
mo, pri čemer še pospešimo izstopanje vlakenc.
Seveda se dobijo v tujini dosti dražji aparati, ki na
osnovi statične elektrike povzročijo, da se vsa
vlakenca, ki padejo na lepilo, takoj postavijo po¬
konci.

Za »cenejši« travnik lahko vzamemo drobno, ze¬
leno obarvano žaganje. Tudi v tem primeru pod¬
lago najprej namažemo z lepilom in nato natre¬
semo žaganje. Seveda tak travnik še zdaleč ni vi¬
deti tako resničen kot prejšnji. Še preprosteje in
ceneje, a tudi manj lepo je, da podlago enostavno
pobarvamo z gosto tempera barvo. Navadno de¬
lamo tako le na oddaljenih delih makete, kjer se
več ne loči, ali so vlakenca ali samo obarvana po¬
vršina.

Ko smo travnik po enem ali drugem načinu »po¬
sejali«, je treba počakati do drugega dne, da se
lepilo res dobro posuši. Nato moramo odvečna
vlakenca, ki se niso prilepila na podlago, odsesati
in vnovič porabiti, saj so dovolj draga. Da nam
vlakenca ne bodo ušla v vrečko s prahom v sesal¬
cu, bomo sneli s cevi sesalni nastavek in na cev
nataknili kos stare najlonske nogavice. Preko
bomo zopet nataknili sesalni nastavek in ko bomo
sesali, bo zrak skoraj neovirano šel skozi sesalec,
vlakenca pa bodo ostala v nogavici. Sicer pa je to
priporočljivo vedno, ko s sesalcem čistimo našo

Tako pripravimo vrvice za zorano njivo, spodaj pa
nam slika kaže, kako izdelamo snope žita

Vrtiček pred hišo, ki je ograjen z leseno ograjo, bo
dal slutiti, da so v hiši zares ljudje

TIM 6 • 234  • 86/87


maketo. Tu je polno raznih drobnih predmetov, ki
niso prilepljeni in brez tega bi nam marsikaj za
vedno ušlo v smeti!

Na pobočje s travnikom bomo postavili tudi nekaj
njiv, mimo speljali kolovoz z leseno ograjo, zraven
pa slopno znamenje in kak kozolec. Seveda ne
smemo pozabiti nekaj dreves, pa več grmovja. Če
naj bo pokrajina kraška, prilepimo na travnik
nekaj »skal« — svetlo sivih kamenčkov velikosti
od 3 do 8 milimetrov. Pa poglejmo, kako bomo
napravili njive. Eno so pravkar preorali in se po¬
znajo še brazde, na drugi so poželi žito in na njivi še
ležijo snopi, tretja bo poraščena s fižolom na pre¬
klali, na četrti pa bo zelje ali repa. Zorano njivo
bomo naredili tako, da bomo ploskev velikosti 5 x
8cm najprej pobarvali temno rjavo. Vrvico ali
volno debeline 2 ali 3 mm narežemo na 11 košč¬
kov, dolgih 8cm. Bodočo njivo namažemo z go¬
stim lepilom za tapete in nanjo polagamo koščke
vrvice tako, da bo med njimi razdalja 3 mm. Pazi¬
mo, da so koščki čimbolj zravnani in tudi dobro jih
je treba pritisniti na podlago. Lahko si pomagamo
s pinceto, z robom deščice pa vrvice pritiskamo
na podlago. Ko se je lepilo posušilo in so vrvice
čvrsto vezane na podlago, ponovno namažemo z
nekoliko redkejšim lepilom in potresemo z drob¬
nim temno rjavim prahom. Tak prah si lahko pri¬
pravimo iz zdrobljene in presejane šote, iz rjavo
pobarvanega žaganja ali pa vzamemo drobno
zmleto kavo, ki ima ravno pravo barvo prsti. Po¬
tresen prah rahlo potlačimo s penasto gobo in pu¬
stimo, da se posuši. Naslednji dan s sesalcem
odsesamo neprilepljen prah in če je treba, s tem¬
pera barvico »popravimo« zorano njivo.

Zraven bo požeta njiva, zaradi česar mora biti

Njive poživljajo travnate površine

zlato rumene barve in »kosmata« kot kak žamet.
Najbolje je seveda prilepiti košček rumene obar¬
vane preproge, ki smo jo kupili v tujini hkrati s pre¬
progo za travnik. Če tega nimamo, poskusimo z
rebrastim žametom podobne barve (nekatere
hlače so podobne barve). Odrežemo 4 x 8cm
velik kos, kolikor bo merila ta njiva. S kontaktnim
lepilom namažemo podlago in spodnjo stran
blaga, počakamo kakih 10 minut, da se lepilo sko¬
raj posuši in pritisnemo na podlago. Tako smo na¬
redili »strnišče«, nanj moramo položiti še snope
požetega žita. Vzeli bomo tanko zlato rumeno
prejico in narezali 20 končkov dolžine 16 centime¬
trov. S prijateljevo pomočjo bomo štreno na vsa¬
kih 8 mm tesno zavezali z enako prejico, kakor
nam kaže slika. Malo preko sredine med dvema
vozloma bomo štreno prerezali z zelo ostrimi
škarjami in tako dobili 20 snopov. Po kakih 6 jih
zložimo v dva kupčka, ostale pa namečemo na
njivo, kakor da je bila pravkar požeta.

Malo naprej, pa ne v isti vrsti, bomo napravili še
ostali dve njivi. Narišemo ploskev 4 x 9cm in jo
pobarvamo s temno rjavo tempero, kateri smo
dodali nekaj plastofila ali zelo drobnega žaganja
in malo lepila za tapete. Fižol na preklah napra¬
vimo tako, da vzamemo navadne bucike brez
plastične glavice, dolžine 30mm. Sicer bomo
imeli s tem veliko dela, a videti bo zelo naravno.
Fižol bomo »posadili« v štiri vrste, med katerimi
bo 11 mm presledka. V vsako vrsto bomo posadili
11 prekel na razdalji 8 mm, torej skupno 44 prekel.
Fižol na preklah bo predstavljala zdrobljena ze¬
lena penasta snov ali pa zelena vlakenca za

TIM 6 • 235  • 86/87

Nasad fižola bo zahteval dosti dela, videti pa bo
lepo

Požeta njiva s snopi

travo. Vsako buciko primemo s pinceto za konico
in jo namažemo z lepilom OHO iz tube. Nato jo
povaljamo po kosmih penaste snovi ali po vla-
kencih, da se material dobro oprime na nama¬
zano buciko. Po nalepljenju zapičimo preklo v
ploščo iz stiropora in počakamo, da se lepilo
dobro posuši. V njivo si naredimo luknjice, vanje
kanemo malo OHO lepila in nato vsadimo preklo s
fižolom. Če je podlaga iz stiropora, luknjic ni treba
vrtati, saj gre bucika rada v mehki stiropor. Še
nekaj naj omenim: če vzamemo malo daljše bu¬
cike ali zelo tenke zobotrebce, bomo dobili nasad
hmelja. Malo krajše in debelejše bucike, ki jih
bomo potaknili v vrstah na pobočje nad progo,
nam bodo pričarale vinograd.

Na zadnjo njivo bomo posadi li zelje ali peso .Nari¬
šemo 6 x 9cm veliko ploskev in jo obarvamo
enako kot ono za fižolo. Ko se posuši, jo bogato
premažemo z lepilom za tapete ali MITOLOM in
bolj na redko potresemo z zeljem ali peso. Za
zelje vzamemo proseno kašo, ki smo jo prej vrgli v
zeleno tempera barvo in nato posušili na pivniku.

Pobočje smo pobarvali s temno rjavo tempero. Nato
smo ga namazali z lepilom in potresli z zelenimi vla-
kenci. Gornji del hriba kaže igličasti izgled travnika.
Bele lise bodo kasneje prelepljene s »skalami« in
peskom

Videti bo kot prave zeljnate glave! Za peso njivo
potresemo z zelo drobnimi kosmiči zelene pena¬
ste snovi. Seveda drugi dan odsesamo odvečni
material, ki se ni prilepil na podlago. Upam, da
vam bo sedaj vaša lastna domišljija in iznajdljivost
dala še več idej za razne druge njive. Če med
»peso« sem in tja prilepimo rdeče obarvano pro¬
seno kašo, bo videti kot njiva paradižnika.

Če mislimo travnik napraviti s sejanjem vlakenc,
bo bolje najprej narediti vse njive in šele nato na¬
tresti vlakenca na travnik. Pri tem moramo paziti,
da bomo posebno okoli njiv bogato namazali z le¬
pilom, da se bodo vlakenca dobro oprijela in da ne
bo praznih robov oziroma prehodov med travni¬
kom in njivo. Na podoben način lahko tudi nare¬
dimo vrt pred hišo. Ogradimo ga z leseno ograjico
in napravimo nekaj manjših gred, ki jih različno
»posadimo«. Tudi park sredi mesta lahko zdaj
brez težav ustvarimo. Pripravili si bomo tudi
modro, rumeno in rdeče obarvana zrna kaše, ki
bodo spominjala na raznobarvno cvetje. Za živo
mejo bomo prilepili v vrsto malo večje kosmiče
penaste snovi. Vrtnice dobimo tako, da na fižo¬
love prekle prilepimo rdeče obarvano kašo. Tako
obarvana zrnca lahko uporabimo tudi, ko postav¬
ljamo stojnice na živilskem trgu. Prilepimo jih na
male stojnice, velike morda 6 x 10 milimetrov,
predstavljala pa bodo jabolka, pomaranče, pa
zeljnate glave in podobno. Morda bo kdo dejal, da
je preveč vsega tega drobnjakarskega dela, a za¬
pomni naj si, da ravno te številne pisane malen¬
kosti in podrobnosti dajo maketi videz pravega
življenja.

TIM 6 • 236  • 86/87

ZA KANČEK
KEMIJE

Sladkor gori
tudi brez
ognja!

V 25 ml vode (četrtina 1 dl kozarca)
raztopimo nekaj žličk sladkorja. V
drugem kozarcu, ki je do ene pe¬
tine napolnjen z vodo, pa previdno
dodajmo približno 5 ml (približno
šestina epruvete) koncentrirane
žveplove kisline. Kot smo že zad¬
njič zvedeli, moramo vlivati vedno
le žveplovo kislino v vodo (in to po¬
časi, da kozarec ne poči), nikakor
pa ne obratno! Obe razstopini
vlijmo v primerno steklenico (še
bolje v stekleno bučko, če jo se¬
veda imamo), ki naj ne bo večja od
V« I. Dodajmo še nekaj zrnc (za no¬
ževo konico) kalijevega perman-
ganata (dobimo ga v lekarni pod
imenom hipermangan) in zama¬
šimo steklenico z zamaškom, skozi
katerega vodi steklena cevka v
epruveto z apneno vodo (glej
sliko). Opazimo, da iz cevke izha¬
jajo mehurčki plina in da se apnena
voda kali. Plin je torej... kar sami
uganite, kateri! Opazimo pa še
nekaj — steklenica se nekoliko se¬
greje. Ko postane vsebina stekle¬
nice spet brezbarvna, se tudi plin
ne razvija več. Sladkor je zelo po¬
časi zgorel. Kisik, potreben za go¬
renje, mu je dal kalijev permanga-
nat, ki seje pri tem pretvoril v skoraj
brezbarvni manganov sulfat (zato
je barva izginila).

Vsi ti poskusi so nam pokazali, daje
gorenje pravzaprav spajanje s kisi¬
kom. Za zdaj se bomo zadovoljili s
to razlago, čeprav tudi to ne drži
popolnoma, saj npr. baker in že¬

lezo gorita v kloru s svetlim plame¬
nom, čeprav kisik ni prisoten. O
tem pa kdaj drugič.

Spajanju s kisikom pravimo kemiki
oksidacija. Za konec si bomo ogle¬
dali še en primer take počasne
oksidacije, s katero se srečujemo
vsak dan — rjavenje železa. Ta
pojav je sicer malo bolj zapleten,
ker je potrebna še vlaga, vendar o
tem danes ne bomo govorili, tem¬
več se bomo kar lotili dela.
Vzemimo šop žične volne, kakršno
rabimo v gospodinjstvu za čiščenje
posode. Najprej jo operemo z
bisom ali kakšnim drugim deter¬
gentom, da ostranimo z nje vso
maščobo, ki bi nas pri poskusu mo¬
tila. Žično volno nato potisnimo v
epruveto (do dna) in poveznimo
epruveto v čašo ali kozarec z vodo
ter pustimo stati čez noč ali, še
bolje, nekaj dni. Opazili bomo, da
se je voda v epruveti dvignila, že¬
lezo pa se je prevleklo z rjo—žele¬
zovim hidroksidom. Voda se je v
epruveti dvignila zato, ker je železo
pri oksidaciji porabilo kisik iz zraka.
Morda bo kdo vprašal — zakaj pa
zarjavi železo tudi pod vodo, kjer ni
zraka? Spomnite se, da je zrak raz¬
topljen tudi v vodi; če bi ne bil, bi
ribam trda predla.

Topovski
ogenj
v sobi

Lafeto naredimo čisto preprosto iz
lesenega votka od sukanca in iz
koščka plutovine — iz zamaška.
Tuljava bo za kolesi, zamašek pa
bomo tako pritrdili med obe kolesi,
da se potegne za tuljavico, ko jo
kotalite. Še najlažje boste zama¬
šek pritrdili na kolesce s koščkom
žice. Kot kaže naša slika, je en
konec zamaška dvignjen, medtem
ko se drugi del vleče po tleh.

Skozi zamašek potegnite stekleno
cevko. Spodnji konec zapolnite s
pečatnim voskom, v gornjega pa
potisnite vžigalico z glavico navz¬
dol in ta bo skoraj napolnila zgornjo
polovico cevke. Okoli vrhnjega
dela vžigalice namažite nekoliko
voska, da se bo gornja odprtina
cevke s tem dobro zaprla.

Top je pripravljen. Prižgite vžiga¬
lice in približajte plamenček na¬
tanko pod mesto, kjer se v cevki
nahaja glava vžigalice. V cevki se
bo bolje obnesla voščena vžigali¬
ca.

Zaradi nastale toplote se bo v cevki
vnela glavica vžigalice, zaradi zgo¬
revanja se bodo v njej razvili plini in
ti imajo tolikšen pritisk, da bodo
pognali iz cevke prižgano vžigalico
kot pravi topovski izstrelek.

NA

KRATKO

Bojan Rambaher

Izlet

v globine

skrivnostnega

vesolja

Stari Grki so odkrili planetarni, Ko¬
pernik pa Sončni sistem. Nobena
druga naravoslovna teorija ni dra¬
žila človeškega razuma in razpiho¬
vala ideološkega boja tako zelo kot
Prav Kopernikov heliocentrizem,
teorija, ki je postavila v središče
vesolja Sonce, okrog katerega
krožijo planeti. Kopernikov privr¬
ženec, italijanski matematik in fizik
Galileo Galilei je pozneje izobliko¬
val teorijo o gibanju nebesnih teles,
ki je že upoštevala gibanje Zemlje.
Njegov zgodovinski vzklik: »In
vendar se premika!« je dal v sede¬
mnajstem stoletju pobudo za na¬
stanek prvih predhodnikov današ¬
njih planetarijev. Eden izmed njih,
tako imenovani Gottorpski zvezdni
obok, ki se danes nahaja v Lomo-
nosovem muzeju, je ponazarjal
tudi navidezno gibanje zvezd po
nebesnem svodu, ki so mu gledalci
lahko sledili pri svetlobi petrolejskih
svetilk.

Resnični predniki današnjih plane¬
tarijev so vsekakor modeli, ki jih je
teta 1913 naročil ustanovitelj mu¬
zeja v Munchnu Oskar von Miller v
tovarni Carl Zeiss Jena na pobudo
ravnatelja heidelberškega obser¬
vatorija Maxa Wolfa. Prvi tip, Ko¬
pernikov planetarij, so vgradili v va¬
ljast prostor premera dvanajst me¬
trov in so ga končali leta 1924.
Sonce in planete so predstavljale
različno velike svetleče krogle. Nji¬
hovo gibanje so obiskovalci lahko
opazovali s pomanjševalnim peri-

TIM 6 • 237  • 86/87

skopom s premikajočega se vozič¬
ka.

Z drugim mehanizmom, geocen-
tričnim planetarijem, skonstruira¬
nim po Ptolomejevem vzoru, so
projicirali na strop prostora vse
zvezde, vidne s prostim očesom.
Ta planetarij so prvič predstavili v
Munchnu sedmega maja 1925.
Prav ta planetarij je bil vzorec za
konstrukcijo univerzalnega plane¬
tarija, ki so ga v raznih variantah
serijsko izdelovali pod imenom
UPP (Universal-Projektionsplane-
tarium) vse do leta 1975.

V principu se mehanizem tipa UPP
ne razlikuje od mehanizmov, ki jih
izdelujejo za uporabo v modernih
planetarijih. V vsaki od okroglih
glav se nahaja vrsta diaprojektor¬
jev, ki projicirajo na kupolo določen
izsek zvezdnega neba. Zaradi
skrbno izdelanih optičnih in meha¬
ničnih sistemov se podobe posa¬
meznih objektov natančno ujemajo
z resničnostjo in pred očmi gledal¬
cev ustvarijo veren posnetek neba,
polnega zvezd, ki ga z golim oče¬
som ali majhnim daljnogledom
lahko bolje opazujemo samo še
zunaj mest v popolnoma jasni noči.
Navidezno gibanje zvezd po noč¬
nem nebu od vzhoda do zahoda
prikazujejo s pomočjo elektromo¬
torjev, ki po vnaprej določenem na¬
tančnem programu premikajo pro¬
jekcijski mehanizem. Medtem ko je
bilo treba pri prvih modelih od časa
do časa korigirati nastavitev glede
na podatke v astronomskem kole¬
darju, so današnji planetariji
opremljeni z računalniki in sami
izvršijo korekcijo. Glede na nastav¬
ljen program in potrebe strokov¬
nega predavanja lahko v današ¬
njem planetariju celo ponazorijo
medsebojni položaj zvezd in pla¬
netov pred sto leti ali pa v letu 2000.
Da bi ustvarili čim boljšo iluzijo
nočnega neba, so moderni planeta¬
riji opremljeni tudi z vrsto pomožnih
projektorjev, ki na »obzorje« proji¬
cirajo blede obrise pokrajine, ki leži
okoli navidezne opazovalne točke.
Sprva so planetarije zelo pogosto
uporabljali kot učilnice za koristno
dodatno urjenje letalskih in ladij¬
skih navigatorjev. Ti so se v umet¬
nem okolju lahko dobro naučili
orientacije po zvezdah, ker lahko
vsak mehanizem v planetariju po
želji in programu pričara tako letno
kot zimsko nebo, prav tako pa na
primer tudi zvezde nad Severno
Ameriko, Afriko ali Sibirijo. Naviga¬
torji se tako naučijo določati zem¬

ljepisni položaj, kakor da bi bili re¬
snično na prostem.

Prvi mehanizem tipa UPP,so vgra¬
dili v planetarij s premerom kupole
petindvajset metrov, ki so ga leta
1926 zgradili kar v Jeni. Ta meha¬
nizem in planetarijski mehanizmi v
Pittsburgu v ZDA, v Rimu v Italiji in
v Osaki na Japonskem so tudi edini
mehanizmi tega tipa, ki delujejo še
danes.

Razvoj planetarijev se ni ustavil niti
ob izbruhu druge svetovne vojne.
Pri novih modelih so že lahko bolj
natančno nastavili hitrost gibanja
zvezd in planetov po nebu, pa tudi
vse dogajanje v planetariju so
lahko nadzorovali z enega mesta,
to je izza komandne plošče. Prvi
takšen model je mladina Nemške
demokratične republike poklonila
kot darilo mestu Volgograd, kjer so
19. septembra odprli enega izmed
prvih planetarijev v Sovjetski zvezi.
Zaradi povečanega zanimanja za
astronomijo so začeli strokovnjaki
razmišljati o tem, da bi skonstruirali
planetarijski mehanizem manjših
dimenzij, s katerim bi lahko bolj na¬
zorno poučevali astronomijo v
šolah, obenem pa zanj ne bi bilo
treba zgraditi posebnega večjega
poslopja. Tako je nastal mehani¬
zem tipa ZKP 1 (Zeiss-Klein-Pla-
netarium), ki je s svojimi raznovrst¬
nimi možnostmi in vsestransko
uporabnostjo, večjo natančnostjo
ponazoritve zvezdnega neba, pa
tudi z možnostjo posebnih efektov,
kmalu postal priljubljen model na¬
ročnikov iz vsega sveta.

Nova spoznanja o pojavih v vesolju
in predvsem razvoj kozmonavtike
so pripomogli tudi k hitrejšemu
konstruiranju nadaljnjih tipov me¬
hanizmov za planetarije. Nov
model, imenovan Spacemaster —
RFP (Raumflugplanetarium) — je
omogočal ne le prikazovanje poti
naše Zemlje, ampak je bil tudi prvi
na svetu opremljen s serijsko av¬
tomatiko, s katero je lahko demon¬
strator vodil predavanje bodisi izza
komandne plošče ali pa po vnaprej
napisanem in vstavljenem pro¬
gramu.

O prednosti mehanizma iz tovarne
Carl Zeiss Jena so se razen širokih
množic prepričali tudi sovjetski ve¬
soljci, ki so pri izobraževanju upo¬
rabljali tip RFP-DP, ki so ga leta
1979 montirali v Zvezdnem mestu
v Moskvi.

Vsekakor pa to ni bila zadnja be¬
seda konstruktorjev v Jeni. Ze leta
1982 so predstavili novost, meha-

TIM 6 • 238  • 86/87

Sprehod po zvezdnem nebu

Planetarij v Džakarti v
Indoneziji s premerom
kupole triindvajset me¬
trov. Planetarij je
opremljen z mehani¬
zmom tipa UPP.

Že pogled na razkrite
sestavne dele projek¬
torja planetarija daje
slutiti, kako natančno
delo morajo opraviti
strokovnjaki v tovarni
Carl Zeiss Jena.
Ponazoritev rotacijskih
osi v projektorju plane¬
tarija. A—A je os dnev¬
nega gibanja, B—B os
ekliptike, C—C os za
spremembo zemljepi¬
sne širine, D—D pa
navpična os za spre¬
membo azimuta.

Objektivi projektorjev prekrivajo domala
celotno površino posameznih delov meha¬
nizma.

V prvi dvorani planetarija Akashi Municipal
na Japonskem je tudi velik model, ki pona¬
zarja gibanje posameznih planetov.

TIM 6 • 239  • 86/87

nizem tipa RFP-DP 2, ki je bil
opremljen z računalnikom, čez ne¬
popolni dve leti pa še planetarijski
mehanizem četrte generacije —
veliki planetarij 2GP — Cosmo-
rama (Zeiss-Gross-Planetarium).
Konstrukcijska dovršenost in elek¬
tronski sistem upravljanja vseh
funkcij ter možnost priključitve še
drugih specialnih naprav so pripo¬
mogli, da so ta mehanizem naročili
Kanadčani za inštitut Edmonton
Space Science Foundation.

Od množične premiere prvega
planetarija v Jeni je minilo komaj
šestdeset let, tamkajšnji tehniki in
inženirji pa se že pripravljajo na iz¬
delavo naslednje generacije pla-
netarijskih mehanizmov, ki jih bodo
predstavili pod imenom Stelarium
in bodo ponovno v marsičem pre¬
kašali dosedanje tipe mehaniz¬
mov.

TIMOVI

OGLASI

PRODAM KIT komplete, ladijske
sirene, koak sirene, light show,
UKV sprejemnik (tudi samo
ploščice z načrtom). Prodam
tudi nedokončano CB postajo
ATOMIC (vsebuje že vseh 48
kondenzatorjev, vse upore, vse
3IC [TAA, TBA, TCA] diode, rele¬
je). Priložim naslove, kje kupiti
ves ostali material pri nas.
Voroš Petkovič
Smetanova 67
62000 Maribor

KUPIM transistorje AC550, par
187/188 k, BC 107, BC 184, BC
298, BC 213, BC 108; kondenza¬
torje 10/i, 200 /i, 47 fi,  100 fi,  0,1 ft,
50 /«, 20/«, 10/U, 33 ,u, 20/«, 0,1 /x,
47/«, 50 fi\  potenciometer 10k in
LED diode. Najboljšemu ponud¬
niku podarim razne načrte s
področja elektronike.

David Bembič
Dolinska 22 E
66000 KOPER

KUPIM načrt za ojačevalnik na¬
zivne moči od 5 do 10 W, izhodne
impedance 4 do 8 ohmov, z na¬
pajanjem 3 do 10 V. Načrt plačam
po povzetju.

Marko Pogačnik
Zvezda 18
61210 Ljubljana

PRODAM sheme za digitalno
kocko, digitalno uro, regulator
temperature, NF ojačevalnike 8,
20, 30, 45, 50, 60, 100 in 200 W,
bionizator, UKV tuner, LED VU
meter, TV igre, programiran ge¬
nerator melodije, stabiliziran
usmernik, digitalni merilnik
frekvence, krožno luč, strobo¬
skop, kojak sireno, elektron¬

skega kanarčka, digitalni light
show, regulator obratov vrtal¬
nega stroja.

Marko Zaplotnik
Stružnikova 26
64208 Šenčur

PRODAM različen elektronski
material (upori, transistorji,
kondnezatorji...) in veliko kit
kompletov (ojačevalniki, light
shovvi itd.).

Marko Pogorelčnik
Partizanska pot 9
62380 Slovenj Gradec

KUPIM naslednji elektromate-
rial: triace KT 207/400 ali KT
207/600 —■ 4 kose; potenciome¬
tre 1kQ linearni 1 kos in 4k7 li¬
nami 4 kose.

Sašo Cerovšek
Trg 12

68280 Brestanica

PRODAM dva čolna na pogon z
eksplozijskima motorčkoma.
Prvi je primeren za motorček do
3,5 ccm, drugi pa za motorček od
3,5 do 6,5ccm.

Dejan Štrbenk
Derčeva 37
61000 Ljubljana
Tel. 558-723

KUPIM načrte jadralnih in mo¬
tornih letal. Prosim za čimprejš¬
nje ponudbe.

Blaž Stres
Zatolmin 43 a
65220 Tolmin
Tel. (065) 82-768

PRODAM ali zamenjam za ra-
dioaparat motor APN 6, star 6
mesecev. Cena po dogovoru.
Bojan Čušin
Slovenska cesta 42
62277 Središče ob Dravi

PRODAM DV napravo Simprop
SAM. Komplet vsebuje 14-ka-
nalni oddajnik, sprejemnik s
trojnimi akumulatorji, 7 servo-
mehanizmov in polnilec. Pro¬
dam tudi 3 servomehanizme
Contest speed, DV letali Wayfa-
rer in Radar z motorjema HB 61
10 ccm ter Webra 6,5 ccm, motor
Os Max 25 4 ccm, starter Sim¬
prop SS6 in Power Panel, spre¬
jemnik Varioprop C14, ter drugi
modelarski material.

Weiss Bojan
Pot na Hreše 29
61000 Ljubljana-Zalog

TIM 6 • 240  • 86/87

ZANKE
IN UGANKE

Križanka

»Računalniški

izrazi«

V križanko je uvrščenih 14 besed
s področja računalništva.

Vodoravno:

1 skupina 8 bitov, s katero pred¬
stavljamo posamezne znake dane
abecede,  5 šala, potegavščina, 9
angleški izraz za preureditev in¬
formacije za vhod v računalnik ali
za izhod iz njega,  10 angleška be¬
seda za seznam, množico urejenih
podatkov,  11 drobni, nesprijeti
delci kamnin, 13 avtomobilska oz¬
naka Velike Britanije, 15 kratica za
pomnilnik, iz katerega lahko be¬
remo in vanj zapisujemo podatke,
16 kratica za »televizija«, 17 svef-
leča dioda, signalna lučka na raz¬
ličnih napravah (kratica za Light
Emitting Diode),  19 graditelj ladje
Arke, s katero se je z družino in ži¬
valmi rešil iz vesoljskega potopa,
20 majhen delec snovi, 22 angle¬
ško moško ime, 23 sočen južni
sadež, 25 lok otokov med Severno
in Južno Ameriko, 27 reka v Črni
gori, 29 del imena hišnega mikro¬
računalnika, ki ga izdeluje Avto-
tehna iz Ljubljane,  31 čebeli so¬
rodna žuželka, 33 podeželsko na¬
selje, 34 soglasnika v besedi pod
44 vodoravno, 35 pomnilnik raču¬
nalnika, iz katerega lahko samo
beremo,  37 znak za kemijsko pr¬
vino nikelj, 38 preprost programski
jezik,  40 del imena računalnika
pod 29 vodoravno, ki ga posojamo
našim bralcem na dom,  42 spaček,
44šfev//a, besedila, dejstva ipd., ki
so predstavljena z določeno kodo
tako, da jih je mogoče shranjevati,
obdelovati in pošiljati v obliki sig¬
nalov; (slovensko) podatek,  45
vsota.

Navpično:

1 oporna priprava za pomoč invali¬
dom pri hoji, 2 tuja in naša črka, 3
značilni predstavnik vrste, 4 hlap¬
ljiva in vnetljiva tekočina, ki se upo¬
rablja kot narkotik, 5 čelada, 6
zbodljaj, 7 visoka igralna karta, 8
zaporedje računalniških besed,  12
plod, 14 druga črka grške abecede,
16 trenje, 18 velika evropska reka,
ki teče tudi skozi našo državo in se
vanjo izliva Sava, 19 mesto v po¬
mnilniku, s katerega podatek pri¬
haja oziroma kamor ga zapisuje¬
mo,  21 izcedek na listin nekaterih
rastlin, »medena rosa«, 22 največji
desni pritok Rena v ZRN (Majna),
24 začetnici slavnega jugoslovan¬
skega izumitelja na področju elek¬
trotehnike, 26 ime največjega slo¬
venskega pisatelja Cankarja, 27
prostor pod cesto za prehod peš¬
cev, 28 manjši jadranski otok med
Molatom in Skardo. 30 pripadnica
Asircev, 32 del obraza, 35 domača
pernata obvodna žival, 36 zmago¬
valka lepotnega tekmovanja, 38

kratica za Binary Digit, najmanjšo
količino informacije v dvojiškem
sistemu,  39 kratica (po začetnicah
angleških besed) osrednje enote
računalnika, ki obsega pomnilnik,
matematično-logično enoto in kr¬
milno enoto (v slovenščini pomeni:
centralna procesna enota),  41
kemijski znak za prvino radij, 43
znak za kemijsko prvino americij.

Rešitve ugank
iz prejšnje številke

KRIŽANKA. Vodoravno: strmina,
morje, ar, usta, ete, Rea, Mars,
K(arei) D(estovnik), šl, l(van)
T(avčar), -a, stenj, triko, -d, oe, ro,
ha, Bori, bon, irh, urna, Se, gruda,
kmetica

POSETNICA: Ali O. Kogej — eko¬
logija.

ZLOGOVNI MAGIČNI LIK. Vodo¬
ravno in navpično: ostroge,

Romeo, geometrija, trikolo, Jalo¬
vec.

NAGRADNA

SLIKOVNA

KRIŽANKA

Pavle Gregorc

ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KUITURO SOVENUE

NAROČILNICA

Pri Zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6, pp 99, 61000 Ljub¬
ljana, nepreklicno naročam(o):

Datum naročila:

Naročnik: (natančen naslov)

Podpis