139. številka. Trst, v sredo 20. junija 1900. Tečaj XXV Edinost" rfcaia enkrat na đaa. razini nedelj in praznikov, oh 6. uri zvećer. Naročnina zanfta : Za celo leto........24 kron za pol Wa......... za četrt leta........ 6 iz. en mesec........ - kroni Namčnmo je plačevati naprej. Na na-ročbe brer priiofenp mrf^nmf na uprava ce ozira. _ Po tobakarnah v Trftn se pro«lajejo posamezne 'tevilke po (» stotink (3 nvć.>: izvrn Trfta pa po 8 ftotink <4 nvč.t Telefon iti. *7i, da dan rešenja vendar ni tako daleč. Najmanje zadovoljni so madžarski listi. Do okupacije Bosne je prišlo proti volji Madžarov. N >, ko vzlic svoji moči in vzlic i«mn, da je t »iI tedaj njihov človek na čelu naši vnanji politiki, niso mogli preprečiti okupacije,pa so uprli vse svoje sile v to, da bi okupacijo prevrgli sebi v prilog in da bi se v Bosni vodila madžarska politika. Fili-povič, katerega so mednarodni krogi potrebovali sprvega, je bil pozneje Madžarom na ljubo odpravljen iz Bo«ne. Med Hrvati je bilo takih, ki so bili za okupacijo, a bilo je tudi odličnih rodoljubov, ki so bili okupaciji nasprotni, ker so se bali ravno te madžarsko-nemske }>olifcike. V »Obzoru« je dr. Mazzura vrlo vspešno polemiziral s tedanjim urednikom »Obzora«. Miškatovi-oem. I^-ta je bil za okupacijo, dr. Mazzura pa proti. Med onimi činitelji, ki so morali gladiti |>oti okupaciji, je bil tudi vojaški za-[>ovednik Dalmacije in ob enem Jnje namestnik, |»ok. general Rodič. Ali Rodič se je kraj vseh -vojih hib in pogreškov čutil Hrvata in je bil nad vse pošten človek. Predno •^o začeli direktno delati za okupacijo, je on zahteval obljubo, da se okupacija ne izvrgne na škodo narodne misli hrvatskega in narodnega gibanja hrvatskega sploh. Kakor uradnik in vojak je moral večkrat zavzeti tako stališče, ki se ni strinjalo ni z njegovimi čutstvi, ni z njegovimi nazori. Poznavajoči naše nierodavne kroge notri v dušo, se je bal, da bi mogel biti orodje j>olitike, ki bi bila pozneje naj»erjena toliko proti interesom njegovega naroda, kolikor proti interesom monarhije. Ko pa mu je bilo obljubljeno, da se l>o vodila ona |>olitika, ki jedina more biti za Bosno zdrava in rešilna, je Rodič poklical k sebi pok. Klau;a, da ga pridobi za okupacijo. Ko je v Nevesinju |>očila prva puška in se je ostaja razširila fv> posebnem delovanju in j>osebni zaslugi »Narodnega lista« ter dalmatinskih Hrvatov sploh vzlasti pa Klaiča, Vran-korića in Ljubica, je bil Klaic nasproten oku- P O D L I S T K K. 7 Zvezda spoznanja. >lika - Poni jan-i'inf- Piše : »Slarrtljitb ]'o<1*lajntukff. II. — On je prodane«*, lahon in svojo hčerko ., ida le kakemu lahonu, in nikdar narodnjaku. — Tako hudo pa menda ni, oče ? Santol je zaslepljen, a da bi šel tako daleč, da bi radi svojega politiškega prepričenja, ali bolje: radi svoje zaslepljenosti ne hotel dati meni svoje hčere, na to vendar-le ne morem misliti. Mi imamo lej»o premoženje in brez dolga, skoro neverjetno je, da bi se protivil sreči svoje hčere! A drugače menda tudi meni ne more nih^e kaj slal»ega očitati. — Je že prav in vse res, kar govoriš, a re- je tod., da je Santola tako prevladala strast, da tebi nikdar ne da svoje hčere! — Vi vi dete vendar-le preveč Črno, oče. — Nikakor ne, fant! Najbolje lw>, da si tisto Santolovo deklico izbiješ iz glave. Manjka se žen-k na svetu ! Ze dobiš kjeaebi primerno! — Je že dobro, oče. Pa jaz hočem Jticko, ali pa nol>ene. — Stari Cič se je nasmehnil. — To sotem morala spromeniti vsa orijentacija njegove politike. No, tudi za to pride čas. Pokojni Klaič torej ni veroval Avstriji. Bilo mu je težko privoliti v to, da narod Bosne in Hercegovine pride v to kolo, kjer bi delil našo usodo, ki res ni taka, da bi nas mogli zavidati. Ali Rodič mu je priobčil dobljene obljube. Klaid pa je odgovoril : »Ne, prevzvišeni, tako bo, kakor je bilo drugekrati. Obljubujejo nam, dokler nas potrebujejo: ko nas ne bodo potrebovali vec, bo z nami tako kakor z črncem, ki je storil svojo dolžnost!« Rodič je na to nadaljeval svoj zaupni razgovor in je gotovo Klaidn zastavil svojo pošteno besedo, da to pot Hrvatje ne bodo prevarjeni. Tedaj se Klaič ni več protivil in se je združi z desnim mil prijateljem, pokojnim Pavlinovidem, ki je bil že od začetka za to, da Avstrija oslobodi Bosno od Turčije. Naravno, da je Pavlinovič izhajal jedino-le s hrvatskega gledišča, v nadi in prepričanju, da bosanskega vprašan ja, ako Avstrija zasede Bosno, ne morejo rešiti drugače, nego v hrvatskem zmislu. (Zvršetek tega članka prihodnjič.) V Trsta, 20. junija 1900. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. V »Soči« od 22. maja 1900 št. 60 pod nadpisom »Dijaki in delavci na Danskem in Švedskem« čitamo sledeče: »Leta 1882. je dijaško društvo v Koda-uji po inicijativi cand. mag. Jul. Schiotti, izdavatelja »Fraina«, uvelo za delavce večerni pouk. To so storili (>o analogiji »delavskega zavoda« v Stockholmu i u »delavske akademije« v Kristijaniji. Vendar se razlikujejo v marsičem. V Kodanji je posebnost večernega pouka ta, da učitelji — večinoma dijaki, kan-didatje, politehniki — uče brezplačno. Zato znašajo letni stroški le 10-1200 K, dočim je v Kristijaniji budžet narastel na 12000 kron. Prostovoljno in brezplačno učiteljevo delo daje pouku čisto poseben, intimen značaj. Vsled tega ni možno zahtevati od posamičnega učitelja več nego dve, tri ure na teden ; torej mora biti mnogo učnih sil. Res je doslej učiteljevalo nad 1000 oseb na teh večerih, ki so učili na tisoče ljudij. To je za majhno deželo, kakor je Danska, visoko število, in zato ne moremo dovolj preceniti v e-likega so ei jal nega upliva te naprave. Vsi ti ndadeniči - učitelji vstopajo pozneje v življenje kakor sodniki, uradniki, trgovci, industrijalci...... kjer se neprenehoma stikajo z delavci. In tu jim jako vstrezajo skušnje, ki so jih doživeli v mladosti v dotiki z nižjimi stanovi. Takisto pa tudi ti višje cenijo to inteligenco, ker jo poznajo; in socijalno življenje je zato mirnejše. Kodanjsko dijaštvo delavcem ne »predava«, kakor v Stockholmu, Kristijaniji in dr., ampak jih poučuj e. Začelo se je sicer s predavanji o raznovrstnih predmetih : j fiziki, kemiji, metalurgiji, o barvah, pravo-j znanstvn, zgodovini, higieni itd. A delavce je bolj zanimal pouk v pisanju, računstvu in jezikih. Zato so se predavanja omej ila. Vsled tega so mlajše moči ložje zadoščale. Ali ta elementarni pouk ni bil suhoparen : dali so mu živahnejši značaj s tem, da so izbirali za pravopisne diktate tekste trajne literarne vrednosti ; da so čitali n. pr. Hol-berga, Oehlenschlagerja, Bjornsona, Ibsena i. dr., celo čisto znanstvena, n. pr. Spencerja. Živahna je bila udeležba tovarniških delavcev in rokodelcev. Prvo leto se jih je vpisalo 1500. Število je potem laviralo med 1500-2000. Ženskih je prihajalo 400-600. Lokale so prepuščale razne ljudske šole. Predavanj pa niso popolnoma opustili, ampak jih le izpremenili po vzoru angleških Universitv Extension. Jeseni 1. 1890. so začeli z malo serijo predavanj, za katera so preje razdelili j»o angleškem vz:>ru tiskane listke z vsebino. Vspeh je bil dober: 112 slušateljev, moških in ženskih, je prihajalo redno. Največje mladih učencev, katere privaja sem praktični smoter, naučiti se, za event. potovanje na tuje, angleščine ali nemščine. Pa tudi po 50 let starih ne manjka, ki se uče pisati in računati, čuteči pomanjkljivost svojega znanja. Vsi učitelji hvalijo vedenje, pridnost, vztrajnost, pazljivost, vedeželjnost in takt poslušalcev. lahkomiselna. Ženska je ženska ! Če ni ta, je pa druga! Sicer pa je stari Santol itak že obljubil svojo hčer Menigovemu iz Koštabone in v pred pustu že, kakor govorč, bo poroka. — Menigovemu iz Koštabone ? Onemu prodancu ? To zgovorivši, je Vanič planil razburjen po koncu, vpiraje svoj pogled v očeta. Le ta pa je odgovoril mirno: — Menigovemu iz Koštabone, da, onemu prodancu ! — In Jucka — Jucka je zadovoljna? — Hm, zadovoljna! Ne vem, da-li je zadovoljna ali ne. Bržkone je niso vprašali, da-li je zadovoljna. Ona stori to, kar jej za-pove oče, če ne z lepa. pa z grda. Vaniču so se skrčile j»esti. — Ha, prodati hočejo .Tueko, prodati, kakor živino! Ha! Nikdar ne bo oni pro-danec imel moje Jucke! Nikdar! Oče ga je gledal smehljaje. Kako si rekel, Vane? Moja Jucka ? Fante, saj sem ti že povedal, da Santolova hči ne bo nikdar tvoja žena. Jaz sicer nimam nič proti deklini in če misliš, da mora biti tvoja, jaz ti ne bora branil. Neumno pa se mi zdi, da si se tako zatel.bal ravno v eno žensko. Ce ni ena, je pa druga ! — A jaz hočem imeti ravno Santolovo Jucko! — A ne boš je :mel nikdar! — Menigov iz Koštabone tudi ne I Ne in ne ! Nikdar ne bo oni prodanec imel moje Jucke! Preje ga ubijem ! In Vanič je stisnil pesti grozeče.... Oče pa ga je gledal mirno in rati , rekel: — No, no, tako hudo ne bo. Ti si raz- ■ bnrjen. Se že potolažiš... Najbolje bo, če odložimo ženitev do po volitvah. Imamo tudi dela na polju. Pozneje bomo zopet govorili o tem. A svetujem ti, da se spametuješ. Z glavo tudi ti ne predreš zidu. Jaz pojdem, da se posvetujem s Kraševcem, ti poglej k živini v hlev, pripravi, kar treba za jutri in hodi v Krkavce, kakor je dogovorjeno. To zgovorivši, je stari Čič odšel, pustivši Vaniča samega. Le-ta pa je stiskal pesti in se jezil na onega Koštabonskega prodanca, ki mu hoče vzeti njegovo Jucko. In pesti so se mu skrčile in zopet in zopet je obljuboval, da preje ubije onega prodanca, nego dopusti, da Jucka postane žena istega. Sklenil je trdno, da stori vse, samo da oni ne dobi Jucke..... Potem pa se je podal po opravilih, kakor mu je naročil oče. (Pride še). V Stockholmu in po Švedskem sploh imajo »delavski zavodi c v mestih isti namen za delavski stan, kakor po deželi »ljudske visoke šele« : nadaljujejo in dopolnjujejo ljudsko šolo. Ustanovitelj je stockholmski zdravnik in pisatelj dr. A. Nvstrom (leta 1890.) »Delavski zavodi« naj vsein moškim in ženskim, ki si niso mogli v svoji mladosti osvojiti višje izobrazbe, popularno razpravljajo znanstvo, skrbe za njih omiko ter dajo priložnost spoznavati plemenite užitke, ki jih nudi umetnost (koncerti, gled. predstave). Delavci naj se nauče spoznavati zakone prirode in človeštva in si tako preskrbe trdno podlago svojemu življenju. Škodljivim zabavam (pijančevanje in dr.) naj se nasprotuje in tako | vzgaja v družbi naraščaj duševnih in nravnih : močij za skupno delo za blagor in srečo ! domovine. Predava se od septembra do aprila zvečer o raznih predmetih. Za vsaki predmet se na teden porablja en večer. Predmete pa : izbira predstojništvo oseb. ki so iz raznih ! slojev in strok. Glavno vodstvo ima še vedno dr. Nvstrom v rokah. V minolih 17 letih je bilo povprečno 267 predavarj na leto. Slušateljev je prihajalo 50-150; izjemoma celo 800. In sicer so bili tovarniški delavci in rokodelci f. Ker vidimo, kako naš slovenski rod ob meji dan za dnevom propada, usojamo si, staviti odboru družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani mal nasvet. Družba sv. Cirila in Metoda naj bi iz-I volila iz svoje srede poseben odsek, kateremu bi bila naloga, v slovenskih obmejnih mestih kakor: v Celovcu, v Celju, na Dunaju, v ! Gorici, Gradcu, Mariboru, Ptuju, Trstu itd. 1 s pomočjo tamošnjih požrtvovalnih rodolju-i bov ustanovljati brezplačna poučna predavanja v pisanju, čitanju, računstvu itd. V gori imenovanih slovenskih, oziroma nemških mestih imamo na tisoče analfabetov, toliko starih, kolikor mladih. Ker so v odboru družbe sv. Cirila in Metoda poznani iskreni rodoljubi, upamo, da ! se ta naša srčno želja uresniči čim prej. B a r k o v l j a n. Glasovi iz naroda. (D i v i d e e t i m pera!) Poglej na desno, poglej na levo, povsod prepir. Kedo naj ne obupa nad bo-I dočnostjo slovenskega naroda ?! Kakor bi imeli že vse v rokah, kakor bi bil naš jezik že povsod jednakopraven, kakor da bi že sami odločevali, kaka naj bo bodočnost naroda, prepiramo in pretepamo se med sabo. Godi se nam izvrstno! Slovenski narod je ; že definitivno odbil naval od strani Laha, Nemca in Madjara. Naši nasprotniki leže ! strti na tleh in mi, pijani zmage, se prepiramo mej sabo, da se kadi kar na vse strani ! j Oh, kako je to lepo ! Kako plemenito je to, i ako morem zadati udarec še lastnemu bratu, > ko sem premagal tujinca ! Kako vzvišeno je, ! ako morem brata, ki je sesal na prsih jedne i in iste matere, preganjati toliko časa, dokler 'ga uničim! Krasno je to, vzvišeno, socijalno, liberalno, klerikalno itd. Ali, kar je najžalostnejše na vsem tem, je to, da nihče ne pomisli, kaj je pri vsem tem domovinsko, da nihče ne pomisli, kako daleč sme segati boj z lastnim bratom. Ako bi naši časnikarji imeli skupno vsaj to prepričanje, da smo vsi Slovenci, da se moramo vsi boriti za svobodo domovine, ako hrtčemo, da jo izročimo našim naslednikom lepšo in srečnejšo, nego smo jo podedovali mi : tedaj smemo biti prepričani, da bi naš prepir radi načel ne segal tako daleč, da bi naše skupno domovinsko pravo prišlo v nevarnost in bi trpelo škodo, kakor jo trpi sedaj resnično. »Divida et impera !« To devizo izvršujejo naši nasprotniki uprav mojsterski. Raz- dvajaj in v lati al l>oš ! Ju slovenski narodima sinov, ki so slepi in ne vidijo, kako služijo ptnjcu s tem, da se v svoji zaslepljenosti in strasti puščajo razdvajati in cepiti. Divide et impera, to je deviza ! Vsi, vsi občutimo vso neizmerno škodo, ki smo jo trpeli tekom časov in jo trpimo danes od te devize so v rago v naših. Tudi jočemo in tarnamo vsi radi te škode. Vendar se mi sami, v samoubijalski zaslepljenosti svoji in v ne-umljivi strasti, dajemo rabiti kakor orodje za izvajanje te pogubne in usodne devize! Ali naj se na nas Slovencih res uresniči rek: kogar hočejo bogovi uničiti, tega udarijo s slepoto! Politični pregled. TRST. 20. junija 1900. K položaju. Včeraj se je predstavila ministru-predsedniku deputacija načelnikov nemških strank, da mu izroči spomenico o vladinih jezikovnih načrtov. Nemški listi javljajo soglasno, da na čelu vseh nemških zahtev je ona, da se nemščina zakonito določi kakor « posredovalni jezik*, katero označenje seveda ni nič druzega, nego španska stena, za katero bi hoteli Nemci utihotapiti svoj nemški državni jezik, kar zopet ne bi bilo druzega nego potisujenje vseh nenemških na- vornik, da jih Cehi nikakor ne morejo vspre-jeti. Vsi govorniki, ki so se udeležili razprave, so izrekali svoje zadovoljstvo na korakih, ki so se storili v zagotovljenje solidarnega postopanja vseh čeških strank ob vprašanjih, ki so skupna vsem. Tako Cehi, ki so že nekaj storili in dosegli na vseh |>olj:h človeškega znanja, ki štejejo kakih 6 milijonov zavednega in v narodnih borbah utrjenega in na višku pol i tiske zdrelosti stoječega naroda, ki ima vrhu tega v svoji sijajni minolosti neizčrpen zaklad moralne in etične sile. Mi Slovenci sicer nimamo vsega tega, siromaki smo, malo nas je in v začetku smo še le politične šole, ali vendar: kaki kaveljni smo v primeri z Ćehi : mi ne potrebujemo ni kakega zložnega dela, mi sploh ne |K)znamo vprašanj, ki bi nam bila skupna in je le staromoden čudak oni, ki nam govori o tem. Mi ne potrebujemo sporazumlje-nja niti od slučaja do slučaja, ampak smo srečni, ako moremo ločeni marširati in smo židane volje, ko smo ločeno — tepeni! To nič ne dene, zato pa smo vsi vitezi — načel. Kaj de to, če tudi naroda slovenskega ne bo več ! Da nam le ostanejo načela kakor klobuk, Vremenski Testuik. Včeraj : toplomer ob i. uri zjutraj 22.6, ob 2. uri popoludne 26.2 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 761*2 — Danes plima ob 3.44 predp. in ob 4.18 pop.; oseka ob 9*8 predpoludne in ob )1.24 popoludne. Odbor društva »Narodni doni« bo imel svojo sejo v petek zvečer ob 8. uri v prostorih »Delalskega pod p. društva«. Odbor »Slovanske čitalnice« v Trstu se je konstituiral tako-le : dr. Otokar RvbfCr predsednik, Truden Ante podpredsednik, Ivan Knavs blagajnik, Dragotin Podrekar tajnik, Ivan Mankoč gospodar in Viktor Klinar knjižničar. Odborniki: dr. Josip Abram, Fran Toroš in prof. Stjepan Cubretović. Namestniki so bili izvoljeni : Ščitomir Dolenc, dr. Franko Dorčić in dr. Drago Liukež, a pre-gledovalci računov: Gjuro Vučkovic, Dragotin Paternost in Vinko Perušek. Vesti iz ostale Primorske. X Strela je udarila dne 18. t. m. ob 6. uri popoludne v zvonik cerkve svet. Križa pri Tomaju. Škodo cenijo na kakih rodov v vrsto državljanov II. reda. In ker Nemci vedo, da Slovani nikdar 'umetl tega, kaj je : r e s n os t časov ne privole v to zahtevo, je torej dejstvo, da ravno v tem trenotku stavljajo to zahtevo, ki je zgubil glavo, v svarilen opomin po ne- ^ jim rodovom, kako se koristi naroda ne za-j * X Jz Devina nam pišejo, da bo tam stopajo! Pozneji rodovi še bodo govoril, o vo- j ^ ^ ^ ^ ^ (lobidek diteljih n areni u slovenskega, k, n.so mogli | ^ ^^ y dobrodelne namene, v podporo našemu otroškemu vrtcu. Na plesu bo svirala Tržaške vesti. godba iz Mavhinj. X Občinske volitve v K a s t v u — uničene. Kakor smo že javili je trža-Imenovanje. Minister za nauk in bo- ško namestništvo uničilo občinske volitve za gočastje je imenoval učitelja pripravnice na občino kastavsko. Iz »Naše Sloge« dozna- Proseku, g. Ivana Neker man na, okrajnim jemo sedaj, daje imenovana oblast navela šolskim nadzornikom za slovenske ljudske dva razloga za to odredbo svojo. Prvi razlog najbolji dokaz, da Nemci nočejo sprave. Da, to je že tipično v vsem postopanju Nemcev. Polni so sladkih besed o spravi, čim pa pogajanja začenjajo dobivati konkretnejo obliko in se svita mal žarek nade, da morda vendar pride do kakega modus vivendi, tedaj v 0k0iici tržaški, slovenske zasebne in je bil ta, da jeden členov volilne komisije za pa, kakor da so se Nemci ustrašili tega, se /a grbsko zasebno ljudsko šolo v Trstu. III- in II. razred ni imel ni aktivne ni pa- hitro oglašajo s kako zahtevo, za katero vedo, Mestni svćt tržaški bo imel jutri dne sivne volilne pravice; drugi pa ta, da so daje neizvedljiva. Tako je z njih državnim 21. t. m. ob 7. uri zvečer, svojo VIII. javno I vrata volilnih prostorov prvi dan zaprli, jezikom. sejo. da-si ura zaključenja volitve ni bila do- Dolgo seje zdelo, kakor da so odnehali ' |;zoren „»Čelnik. Na dan voli-j ločena, od te zahteve in nekateri njih voditelji — tev ^ priSli trije narodni mladeniči v go- Glede prvega razloga povdarja »Sloga«, Sturm, Dobernig — so celo javno izrekali, stjino Filipa Ferfoija, vaškega načelnika na da namestništvo samo priznava, da je dotičnik da Nemci nimajo nade, da bi prodrli s tem proseku Xaravno, da je bil tam zbran cvet na temelju sodnega odloka gospodar vsega |K»stulatom svojim, sedaj pa, ko dogodki si- cikorjje in cli za jednotnost države, ki se ima — ter dal prenesti nesrečneža na rešilno po-! druge zahteve, ki jih predpisuje § 9 za one, izražati v državnem jeziku, ako bi šlo za to, stajo. Že na potu je Pontoni umrl. Samomo- \ ki morejo biti izvoljeni za občinske zastop-da se kateri drugi jezik posadi na to »častno« rjlee je [y\\ hrom na obeh nogah. (Samomo- nike, more torej biti izvoljen tudi v komi-mesto?! j rilec je brat onega Poutonija, čegar kolo in sijo. Njegova izvolitev v komisijo je bila torej Gotovo ne. Za to pa v?a tista »skrb« za j čepico so nedavno našli na mostu pri Pierisu zakonita, državo ni druzega, nego skrajna hinavščina v Furlaniji in o katerem se je pozneje slišalo, j Glede druzega razloga pa namestništvo in sebičnost. da je zbežal pred anarhisti, katerim da ni samo ne navaja nobenega Puljski list kon- Češki »Narodni »vet«. Kakor smo hotel biti na uslugo.) — Mej ljudstvom je že javili, je imel novo ustanovljeni j narodni splošno uverjenje, tla v tej rodbini mora biti svet« v Pragi minolo nedeljo svojo ustanovno sejo. V tem »svetu« so zastopane stranke, ki stoje na temelju »narodnega in državno-j.ravnega programa«. Na shod so prišli tudi zastopniki iz Sle-zije in Moravske. Predsedoval je dr. Engel. Poročevalec dr. Skarda je poročal v imenu kak misterij. Z naših sodišč. Včeraj je tnk. deželno sodišče obsodilo 47-letno Adelo U. iz Trsta zaradi goljufije in poneverjenja v dve leti težke ječe: obtožena je bila, da je raznim osebam izvabila denarja in vrednostnih predmetov za 250 K. To ni bil prvi slučaj, da izvrševalnega odbora svobodomiselne narodne je imela opraviti s sodiščem. — 16-letna stranke in pojasnjeval pomen te nove narodne ; služkinja Terezija R. je zaradi tatvine na institucije. Po menenjusvobodomiselne narodne i škodo svoje gospodinje dobila šest tednov stranke naj ne i>o t<» tribuual nad strankami, j zapora. ki naj bi sodil o delovanju istih, ampak bodi Dražbe premičnin. V četrtek, dne 21. zveza samostojnih strank, ki se bodo po svo- junija ob 10. uri predpoludne se bodo vsled bodnih sklepih združevale na skupno delo ob naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za ci-vprašaujih, ki tvorijo skupen program vseh vilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: teh strank. Delovanje tega narodnega sveta naj se Ihj omogočalo po svoboduem zložnem sporazumijevanju od slučaja do slučaja. Dr. Herold je poročal o politiskem |x>-ložaju in o vzrokih, ki so doveli do obstruk-ije. O jezikovnih načrtih vlade je rekel go- v Rojanu št. 4, pohištvo, oprema v zalogi, tehtnice in moka: v ulici Majolica štev. 11, pohištvo; v ulici Miramar št. 5, pohištvo ; v ulici deli' Olmo št. 2, pohištvo: v ulici Ca-serma št. 3 in v ulici della Zon ta št. 2, pohištvo. statuje, da so prvi dan prečitali imenik Volil-cev od onega dne — in sicer v navzočnosti le-teh — in so naznanili, da imajo pravico glasovati vsi oni, ki so navzoči. Ko so vo-lilci — in tudi oni, ki so bili v neposredni bližini' — došli v volilne prostore, je c. kr. komisar dal orožnikom nalog, naj nikogar več ne puste v prostore. Kasneje je došlo še kakih 50 voliloev, ki so se bili prej oddaljili. Predsednik komisije je hotel tudi te pripustiti k glasovanju, čemur pa se je pro-tivil c. k. komisar, češ, da teh ni smeti šteti med »navzoče« v isti čas, ko se je čital imenik volilcev. Ko so odglasovali vsi »navzoči«,je predsednik zaključil glasovanje. Noben sj pa ne predpisuje, da se mora določiti ura zaključenja volitve in tudi najviše sodišče je že večkrat spoznalo, da ne treba označati ure zaključka. Sicer pa ne bi bilo nič uplivalo na iziti volitve, tudi ko bi bilo onih 50 glasovalo. V prvo so bili onih 50 skoro sami členi hrvatske stranke, in potem je hrvatska stranka v obeh dneh zmagala v Vesti iz Kranjske. * Zapuščina umrlega dekana M e ž n a r ca v Kranj u. G. Mežnarec je imenoval svojim glavnim dedičem kranjsko župno cerkev. 4000 kron je določil za dijaško ustanovo, mestni ubogi v Kranju dobe 400 kron, njegovo biblioteko pa je razdeliti deloma mej ljudsko šolo in gimnazijo v Kra-nji, deloma pripade ljubljanskemu semenišču in drugim učnim zavodom. * |A rabrom etri čno postajo III. vrste so ustanovili v Zagorju na Pivki. Opazovali bodo temperaturo in padavino. Ob enem so ustanovili tudi vodomersko postajo in bodo opazovali Pivko. Opazovalec je g. A. Domicelj. Pivška dolina je sedaj od vseh strani obdana z roeteorologičnimi postajami. Tudi v dolini je več enakih postaj. Na ta način bo končno vendar možno priti do uspehov, ki pripomorejo do regulacij Pivke, ki vsako leto prestopa svoje bregove ter opustoši polja. * S 1 o v e n e c - i z u m i t e l j. «Slov. N.» poroča, da je rojak Karol Havelka, rodom iz Krškega, umetni strugar v Sarajevu in oče vrle narodne družine izumil jako praktičen stol. Ta stol se da razstaviti na posamične dele, ter je posebno ob preseljevanju in prevažanju praktično in ugodno to, da dvanajst »Havelkovih stolov* zavzema samo toliko prostora, kolikor eden navaden stol. Gospod Havelka odpre v kratkem posebno delavnico za take stole, katerim bo cena, primeroma z drugimi stoli, jako nizka. Za sedaj bo paten-toval te stole za Avstro-Ogersko in Nemčijo. * M e s t n a g- o d b a v L j ubijan i. Odsek za ustanovitev civilne godbe v Ljubljani je marno na delu in upati je, da končno vendar tudi prestolnica slovenska dobi svojo lastno godbo, ki jej bo na čast, Odseku služi kakor cilj popolna godba s pihali in na lok, tako, da bi ista nadomeščala vojaško godbo tudi v gledišču na opernih predstavah in koncertih. A vsled nedostajanja sredstev je to za sedaj nemogoče in pričue odsek bolj skromno, z manjšim oddelkom, ki bo pa vendar lahko dostojno nastopal, čeprav ne v gledišču ali v koncertni dvorani. Oddelek bo tvorilo 24 muzikov in prično s potrebnimi preskušnjami že tekom tega tedna. Začetek bo torej bolj skromen : vendar pa bo že zato velikega pomena, ker s tem vsa akcija postane aktuelna in konkretna ter bo tako vzbujala živo zanimanje občinstva, a gojencem-muzikom veselje do napredka. Ob enem prično tudi s poukom na različnih instrumentih in bodo v godbeno šolo vsprejemali otroke brezplačno. Za izvrsten naraščaj bo torej preskrbljeno ter bo približim v «1 veli letih lahko mogoče jmmno-žiti oddelek na 40 mož. Stroški za ustanovitev, oziroma vzdrževanje pa bodo na ta način mnogo manjši. Tla za naraščaj muzikov so v Ljubljani vseka ko jako ugodna in v nekoliko letih l>o l»ela Ljubljana imela godl>o, ki jej bo delala čast. Sosebno velikega pomena pa se nam zdi taka godba v Ljubljani z ozirom na slovensko gledališče. Slovenska opera s svojo lastno godbo se lahko povspne do nepričakovane višine, /'e vsled tega je želeti najiskreneje, da mestna godba v Ljubljani postane dejstvo. * Vevški delavci na shodu. Sedaj. ko je stavka končana, pričel se je mej vevškim delavstvom strankarski l>oj. Dve socijalni struji : krščansko-socijalna in socijalno-demokratičua zaceli sta se namreč puliti za pridobitev vevških delavcev. In sicer piše sedaj ^Slovenec«, ki seveda stoji na strani krščanskih socijalcev, kako nespametni so bili delavci, da so sprejeli malenkostne pogoje, katere so izposlovali socijalni demokratje, ter končali stavko, kajti, ko bi bili delavci vztrajali v štrajku, bilo bi vodstvo gotovo ugodilo vsem njihovim zahtevam, ki so bile upravičene. Privolitve tovarniškega vodstva se vse-kako nam niso zdele tako velike in povoljne, kakor so se zdele v prvi hip tudi »Slovencu« in posebno »Narodu«. A ker se je vodstvo cele tri tedne kazalo tako brezobzirno in neizprosno nasproti delavstvu, zdelo se nam je vendar umestno, da se delavstvo vsaj začasno uzadovolji s predlogi ter konča stavko. Vendar nas pa sedanje izvajanje »Slovenca« nekako neprijetno zadeva, ker se spominjamo, kako je on v jednem svojih prvih poročil o vevški stavki nekako skeptično svetoval delavstvu, naj odnehajo od stavke ter brezpogojno prično z delom, kakor zahteva vodstvo, češ: boste (delavci) vsaj mogli reči, da ste storili vse, kar se je zahtevalo od vas v dosego poravnave. Mi se gotovo ne ogrevamo za socijalno demokracijo, kakoršna se nam kakor {»olitična stranka sedaj kaže v Avstriji, in mi jej tudi v vevški stavki ne pripoznavaino tiste izključne zasluge, katero si ona pripisuje sama. Tudi nočemo dvomiti, da imajo krščanski socijalci v Ljubljani jx>štene namene, ko nastopajo proti njej : a če je cilj pošten, bodi istotako pošteno tudi sredstvo. Bodimo pravični tudi nasprotniku, ne črnimo ga tam, kjer ni Črn, ne odrekajmo mu zaslug, ko si jih je pridobil, le zato, da koristimo svoji stvari. Minolo nedeljo so krščanski socijalci iz Ljubljane na vrtu konsumnega društva na Slapeh sklicali shod, da ]>ovedo »vevškemu delavstvu, kako sumljiva pogodba seje sklenila s tovarniškim vodstvom za z«»petni vstop v delo, in da razkrijejo delo in namene socijalne demokracije«. Tako piše »Slovenec«. Na shod so prišli dr. Krek, Kregar in olj objektivno in kaj je bila prav za prav resnica. «Narod» se odločno postavlja na stran socijalnih demokratov in hvali lep vspeh štrajka, katerega je pripisati ^zključno le uplivu socijalnih demokratov. Glede tega vspeha smo že zgoraj, kakor tudi že zadnjič označili svoje menenje »Narodovo« večkratno veliko hvalisanje pridobljenih rezultatov o tej stavki se nam v seka k o zdi zelo pretirano, nikakor pa nismo v zahtevah veškega delavstva našli nič pretiranega. kar pa je »Narod« oj»etovano zatrjeval. Ako se take skromne zahteve, kakor jih je stavilo vevško delavstvo, zdepretirane, potem pač nimamo smisla za delavsko gibanje. Tudi se nam zdi zgrešeno podvzetje, tirati n:iše ljudi v naročje »mednarodne« socijalne demokracije, ki, kadar gre za slovanske interese, vedno rada meče od sebe svoje mednarodno načelo ter se prikloplja najhujšim nacijonalnim fanatikom in — proti Slo-vanstvu. Toliko smo hoteli reči dobri stvari na ljubo. Prijatelj delavcev. Vesti iz Koroške. Obesil se je dne 28. maja v St. Ja-kobski fari v Gorinčah posestnik I. A. Revežu se je zmešalo. — Enak sluačaj ne je pripetil v Rožeku v soboto pred binkoštmi. Kuharica posestnika S. K. je znorela, naredila ob treh zjutraj na dvorišču grmado, jo zažgala in potem stopila v plamen. Na srečo so takoj opazili to nje početje, pogasili ogenj ter rešili nesrečnico, ki se je strašno ožgala do kolen. 'Kakor vzrok svojemu dejanju je navedla, da mora sebe žrtvovati in sicer predno cerkovnik odzvoni juternico, ker drugače zgori več drugih oseb. — Razne vesti. Duhovnik — konzul. Zjedinjene države severo-ameriške so imenovale P. Girimondija pravim konzulom v Santosu. Imenovani re-i dovnik govori sedem jezikov ter je položil j m;rno konzularni izpit. Cerkvena oblast mu je dovolila, da tudi zanaprej sme izvrševati svoj duhovni ]>oklie. Irredenta na delu. Iz Trijenta poročajo, da so zlikovci z dinamitom razstrelili državne mejnike pri Folgariji na tirolsko-itali-janski meji. Dvoboj z nesrečnim izidom. Minolo solato se je vršil v nekem gozdiču na otoku Kinlev ukazal generalu Mac Arthuru, da tri polke rednih čet, vsega 5000 mož, pošlje iz Manille v Tientsin. Admiral Kemev je dobil ukaz, da odpošlje vojno ladijo «Oregon» na Kitajsko. LONDON 19. (K. B.) cDaUv Express» javlja iz Shanghaia z dne 18. t. m.: Uradno poročilo o bitki pri Taku pravi, da je kitajska granata užgala skladišče smodnika na ruski topniški ladiji «Manžur» ; ladija se je razletela. Več pomorščakov je mrtvih, mnogo ranjenih. LONDON 19. (K. B.) »Times« javljajo včeraj iz Ćifu-a : Zgube združenih velevlasti pri Takuu so le-te: Angleži: 1 mrtvec, 4 ranjenci; Nemci 3 mrtveci, 7 ranjenih ; Francozi 1 mrtvec, 1 ranjenec. Združene čete so vzele Kitajcem torpedovke, ki so se nahajale pred Takuom. BEROLIN 19. (K. B.) «Wolff» javlja danes iz Tsintau-a : Križar drene« je danes z 240 pomorščaki odplul v Taku. Tu je vse BEROLIN 19. (K. B.) Veliki križar «knez Bismarck» odpluje koncem junija iz Kiela v vzhodno Azijo. WIL H ELMSH A FEN 19. (K. B.) Glasom tuk. «Tagsblatta» je dobil 2. pomorski bataljon ukaz, da se pripravi za odhod na Kitajsko. PARIZ 19. (K. B.) Listi naglašajo, kako resen je položaj na Kitajskem. Zahtevajo Csepel pri Budimpešti dvoboj med nekim' energično in hitro delovanje ter da se od-častnikom in nekim odvetniškim kandidatom, j posije \eč vojaštva [v Indo-Kitaj. Nekateri Nobeden duelantov ni bil ranjen, pač pa je j pravijo, da je resnejša ekspedicija postala po-kroglja zadela mlado dekle, ki se je spreha- trebna. — V današnji seji komore bodo in-jalo v gozdiču in ni v:delo dvobojevalcev. terpelirali ministra za vnanje stvari Delcas-Nesrečnica se je zgrudila mrtva na tla. | sea o dogodkih na Kitajskem. Delcassć je Oblasti preiskujejo stvar. zahteval, da je tuk. kitajsko j>oslanstvo br- Policijski Škandal imajo sedaj v Parizu, zojavnim potom prosilo podkralja v Yunanu, Dva goreča javna organa sta namreč nedavno! da bi čuval francoske podanike ter jim ne temu aretirala pariško igralko, gospo de Se-' oteža val odhoda. bastiani, koje po noči, vračajoča se domovi PARIZ 19. (K B.) Na današnjem posve-iz gledišča, govorila z nekaterimi gospodi, j to van ju ministrov v Elvsčeju je minister za Odvedla sta jo na policijo, kjer so jo vzllc njenim protestom zaprli v družbo vlaČugaric in zločink, kjer je ostala v zaporu 22 ur. Se le tedaj so izvedeli njeni sorodniki, kaj vnanje stvari Delcassč poročal o položaju na Kitajskem ter izjavil, da med vsemi vele-vlastmi vlada popolno sporazumljenje. Brzojavka francoskega konzula v Shanghai u z se je zgodilo žnjo ter jo rešili. Kakor druge včerajšnjega dne javlja, da je podkralj v ne-zaprte ženske, so policijski zdravniki tudi: deljo civilnim in vojnim oblastim ukazal njo telesno preiskali. Policijski prefekt je1 nujno, da skrbijo za varnost tujcev. — Na kaznoval policijskega komisarja Levgonica, ki je igralko zaprl in ona dva policaja, ki sta jo aretirala. Gospa de Sebastiani pa toži rekah Vangtsekiangin Sečuan ne pride z lahka do komplikacij. Li-Hung-Canga so poklicali v Peking; isti odpotuje dne 22. t. m. Mini- Rumeliji je stanje istih izvrstno. V nekaterih krajih so že začeli žeti ječmen. Tudi turščica je lepa. Pridelki rožnega olja v Kazanliku prekašajo glede količine vse dosedanje. Oenarni trg. Dne 18. t. m. so znašali stavki za bančne akcepte prve vrste na dunajskem javnem trgu 4V/o. V Berolinu je istega dne zasebni diskont padel od 51/« na 5°/0. V Londonu je znašal privatni diskont istega dne 5°/0 proti 27i«°/o v soboto. Trgovinski promet Kitajske. Leta 1899. se je skupna vrednost blaga, uvoženega in izvoženega, nasproti letu 1898 pomnožila za 350 milijonov frankov. Promet mesta Honkong ni zapopaden v tej svoti. Otl leta 1890. do 1899. se je promet podvojil. To nenavadno naraščanje je delo evropskih trgovcev. Tudi količina tonelat trgovinskih ladij. ki so pristajale v kitajskih lukah, se je od leta 1890. do 1899. podvojila. Leta 1898. je znašala ta svota 4,927.000 t., leta. 1899. pa že 5,479.000 t. Angležkih ladij je bilo leta 1899. nekaj manj nego prošlega leta {59% proti 62% leta 1898). Ostale dežele so se udeležile prometa tako-le : Kitaj s24°/0, Japan s 7°/0, Nemčija s 5°/0, Francija z 2/°0, Švedska in Norvaška, Rusija in Zjedinjene države severo-ameriške pa vsaka z 1 % tonelat. Kje pa je Avstrija ? Turška carina. Kakor javljajo iz Carigrada dne 19. t. m., je srbski poslanik predlngal ministru za vnanje stvari, Tevfik paši, da takoj pričnejo s pogajanjem o začasni in potem o končni trgovinski pogodbi. Zahteval je, da Turčija umakne diferencijalno tarifo, ki jovira ves promet med Srbijo in Turško, l'evfik paša je obljubil, da srbski predlog priobči posebnemu odboru za sklepanje trgovinskih pogodb ter je rekel, da se bode ministerski svčt še ta teden zopet bavi.l s pritožbami Srbije, Romunske in Grške Tovarne za sladkor na Italijanskem. Lani je delniška tovarna za stroje v Pragi (poprej Breitfeld, Daniek tfc C.) ure-I dila pet novih tovarn za sladkor, doČim je i štiri stare tovarne preosnovala ter jim nabavila modernejše stroje. Tudi letos so v isti , tovarni naročeni stroji za sedem novih italijanskih tovarn, dočim preosnnje tudi letos j pet starih tovarn. Brzojavna poročila. sedaj policijo na odškodnino 30.000 frankov, ster za mornarico Lanessan je priobčil, da Avstrijska ministra V Parizu. Minister za j križar «Guichen« odpluje v Taku dne 23., a nauk in bogočastje or. vitez Ha rte l in tr- križarja «Charner» in *Briant» dne 29. t. m. govinski m:nister pL C a 11 sta včeraj pri- 1 Istodobno odpošljejo dve bateriji in dva ba-spela v Pariz, da obiščeta svetovno razstavo, taljona na krovu prevozne ladije na Kitaj. LONDON 20- (K. B.) »Times« javljaj > iz Hongkonga včeraj : Gibanje bokserjev se razširja proti Zapadni reki. Iz AVutchoua jav- Ijajo, da je mesto Lung-Tschau vzeto. V Prisesa župana. ! ~ . ° r Cantonu je vse mirno. GORICA 50. (k. B.) Dvorni svetnik LONDON 20. (K. B.) Lord Salisburv Bosizio je v slavnostni sej', občinskega sveta . z . , . . . , , J , .. je včeraj v govoru, ki ga je imel v društvu danes zaprisegel župana dr.a Venutija. .... ,....., , , 1 r J za razširjenje evangelija izjavil, da zelo sim- Eriza v italijanskem uiinisterstvu. ,. . - , ............, „ , * patizira s prizadevanji misijonarjev, naglasal RIM 19. (K. B.) Kralj je včeraj spre- . , , , ,, y ' J J J r pa je, tla vladam po misijonarjih večkrat na- jel predsednika senata, Saracco, in danes ^^ y (laljnjh ^ Zahte_ predpoludne predsednika komore, Gallo. , yal ^ Qaj M rai8ijonarjeiI1 zaukaže, da posto-RIM 19. (K. B.) Pravijo, da hoče kralj pajo mog<)če previdno Naj p^ujo, predsedniku senata, Saracco, poverit, sestavo da kdor ^ gam izpostavlja rau5eništvu, kabineta. spravlja v nevarnost tudi življenje tistih, ka- Spomenice levičarjev o jezikovnem . oznanja eva ... da lahko provzroči zakona. .. ... ... ., r . t rr „ , ^, , . prelivanje krvi svojih vernikov. DUNAJ 19. K. B. Odposlanstvo na-; p Avnov on ,ir t* i ivr i ... , . . . , . ! LONDON 20. (K. B.) »Dailv Man« čelnikov levice je danes predpoludne izročilo . _ ... . . ' . . , . . ! in »Dailv News« lavhata včeraj iz ahanghaia, ministru-predsedniku spomemce o naertin je- - i . da so sovražne čete obkolile pomožno ekspe- zi kovnih zakonov. .... __ , . . . . , dicijo za Peking pod poveljstvom admirala Sevmeura. »Times« javljajo istotako včeraj iz Shanghaia, da zapusti Li-Hung-Tschang v petek Canton, da se poda na poziv kitajske vlade v Peking. Nadalje javlja isti list, da so kitajski uradniki domačini popolnoma DUNAJ 19. (P.) Cesar je sprejel avstro- 8premenij, svoje postopanje, ker vidijo v ogerskega poslanika na Kitajskem, Czikanna p07ivu Li-Hung-Tschanga v Peking pl. Wahlborna, v avdijenci; isti mu je pred znamenje, da je mandžurska stranka opustila svojim odhodom na Kitajsko poročal o po-1 vsa^0 nado, da bi se zamogla protiviti vele-ložaju. 1 vlastem. Domače novinstvo javlja, da je vlada PARIZ 19. (K. B.) «Havas» javlja iz; zapovedala, da se zapre generala Tuns-Tu-Toalona: Vsled dogodkov na Kitajskem de- Sianga in podkralja Pečilijskega ter da je lajo v tukajšnjem prestanišču živahno, da 0j,a iZTOji[t\ kazenskemu sodišču. bo javlja j p0|0žaj t Pretoriji In Johannesburgn. danes iz Simle: Vlada je sklenila, da od-j LONDON 19. (K. B.) Lord Roberts pošlje na Kitajsko 6 polkov in eno stotnijo brzojavlja iz Pretorije dne 18. t. m.: Tukaj ženije urejenih čet in eno baterijo. jn v Johannesburgu je vse popolnoma mirno. YOKOHAMA 19. (K. By) Pravijo, da so velevlasti naprosile Japonsko, da pošlje 20.000 mož ter ž njimi zatre ustajo na Kitajskem. Japonska bržkone privoli v to. NE\V-YORK 19. (K. B.) »Tribune* javlja iz Washingtona, da je ^reilsednik Mac Dunajska borza dne 20. junija. • C-ejaj Državni dolg v papirju 97.^0 „ ^ v srebru 97.35 Avstrijska renta v zlatu 115.70 _ kronah 4% 97.45 Kreditne akcije London 10 Lsr. . 697*50 242.15 20 mark.....23.72 i Napoleoni .... 10(3 italijanshih lir . iCikini..... 19.31 90.90 11.33 danes 97.80 97.35 115.70 97.60 699.— 242.17 V* 23.72 19.31 90.75 11.33 1 i i I j OBUVALA! PEPI KRAŠEVEC pri cerKri sy. Petra (Piazza Rosario pod linds^o šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Postne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vbhIco delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjČnostjo in točnostjo po konkurenčnih cenah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip StantiČ čevlj. mojster 9 P I » » I Iz Španjske^a ministerstva. MADRID 19. (K. B.) Včeraj se je šilo ministersko posvetovanje, kateremu predsedovala kraljica-vladariea. Položaj na Kitajskem. Velika zaloga solidnem pbistva in tapecarij od Trgovina in promet Setie na Bolgarskem. Letošnje setve na Bolgarskem opravičujejo v obče najlepše nade, zlasti v vzhodni Viljelma DaNa Torre v Trstu Trg San Giovaimi hšt. 5. (hiša Diana). p^* Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo. lim ii tom pohištva vsake vrste od Levi Mm v Trstu. Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje). Bogat izbor ▼ tapetarijah, zrcalih in slikah. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti stavlja se aa h rod ali žele-zuico brez da hi se za ta kaj zarajfuaaa. Mala oznanila. Peni to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah. Za enkratno insercijo se plača po 1 nvč. za bf-sedo ; za večkratno iw*ercijo pa »e cena piimerao zniža. Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po 10 gld. ter se plačujejo v četrtletnih anticipatnih obrokih. Najmanja objava 30 nvč. V Trstu. Zaloga likerjev v Asricol sodnih Perhauc Jakob vin in buteljk in hnteljkah. J< ulica Acquedotto 8 Zaloga vsakovrstnih Pont reži »a točna, cene zmerne. Kreme. PaIoOHiI/ r ho n imagostitno vulicilreneo ruiui/iiiK rrdn .t 2 toč. ifttrsko dal. matinsko in l>elo vipavsko vino ter fšteinfeldsko pivo vsaki ča« mrzle jedi. Odprto vedno do polnoči. Oblivala. PgIGP ulica Riborgo it. 25. Velika Rfihor B zaloga in delavnica vsako- vrstnega obuvala po naročbi. patentovan v Avstriji-Ogerski in Italiji ki je mehko kalijsko milo rastopljivo v mrzli vodi je najuspešnejše sredstvo za zatiranje in uničevanje vseh t rt ni h inreesov in ušij, vseh Ž n žel k na sadnih in drugih drevesih, ze- lenjadi in cvetljieah. Navodilo za rabo „Agrleola" pošilja franko i Tovarna mila R Fenflerl k C,o TRST. - Via Limitanea št. 1. - TRST. ZASTOP IN ZALOGA na Goriškem pri g. Frideriku Primas v Gorici, Travnik 16 (v dvorišču) in na Opčinah pri g. Frideriku Cumar. Pohištvo In mebljt. Novoporočenci pozor! zaloga vsakovrstnega pohištva, mebljev, okvirjev, ogledali stolić za jedilne sobe, blazin z različnimi tapecarijam in pohištvo za elegantne sobe. Sprejemanje vsakovrstnih naročil v vso to stroko spadajoČih del. Aaton Brešeak, Gorica. Gosposke ulice štv. 14. Prodaja proti primerni varščini tudi na obroke. KXXXXKXXKKXXltXX>t Dr. JOSIP MARTINIS specijalist doktor vsega zdravilstva in za očesne bolezni ulica Y;ile za vsakovrstno fino pecivo za vsakovrstne praznike ter druge svečane prilike. Se priporoča cenji. trgovcem za zalaganje kruha. Cene zmerne postrežba točna. Kavarno. Anton Šnrli prip°roča kavami ^^■■IVII wvM II »Cominercio« in»Tedesco« ki sti shajališči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogi drugi časniki. Fran Hitty Trjsrorei. Ulica Barriera vecchia št. 13 prodajalnica vsakovrstnega manifakt urnega blaga in drobnarij. Na zali te vanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. ©irlje in drva. M ..U -j |nQ;n v ulici del Torro štev. 12 "»Mil »VFOIJJ priporoča svojo dobro preskrbljeno zalogo oglja in raznega kuriva kakor premoga. kokn. trdega lesa itd. Svoji k svojim ! Mlin u a par. Valentin Skočir r*;:!;: kjer melje vsakovrstne turščene m8.071.<>73*84 Premije za poterjati v naslednjih letih.......... 30,541.700-64 ♦ilavnica za zavarovanje živenja do 31. decemlira 18i>4. . . . _ lHl>,«nf;».62a-0:j Plačana povračila: a t v letu 1X1M........ <»J37.6U*48 bi od začetka društva do 31. decembra 18H4........21«2,401.706*51 Letni računi, izhaz dosedaj plačanih odškodovanj, tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natanjč-neja pojasnila se dobe v Trstu v uradu društva: Via della Stazione št. 1 v lastnej hiši. lOO do 300 goldinarjev zamorejo si pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpeeavanjem zakonito dovoljenih državnih papirjev in srčk. Ponudbe pod naslovom Ludwig Oester-reicher v Budimpešti, VIII Deutshegasse, 8. Spedicijska poslovnica G-a š p a r Hvalic t Gorici v ulici Morelli št. 12. se toplo priporoča Slovencem v mestu in na deželi za prevažanje vsakovrstnega blaga in pohištva v vse kraje. Nov zaprt voz za prevažavje. Dostavljenje nepoškodovanega blaga se zagotavlja Objava in poziv. v Divači z obširnim, krasnim vrtom z lopami z nekaj njiv in travnikov, z lepimi sobami za ptujce in letoviščnike z obširnim govejim in konjskim hlevom ter družim i gospodarskimi prostori, odda se vsled maloletnih dedičev v najem Podudbe sprejema in natanjčneja pojasnila daje varuh Albin Štrekelj v Skocijanu pošta Divača. FILIJALKA c. kr. mi avstr. kreditnega zavofla za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2» /'„ 30-dnevni odkaz 2 „3 0 3-mesecni 21/4°/<> « j n i* .11/ O 30- na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. v vredn. papirjih 20 o na vsako svoto. V napoleonih brez obresti. Naznanja se voznikom, ki imajo svoje lastne konje in vozove, da tvrdka Ratković, Haramia i drug na Reki z dnem IS. julija začne izvažati železno rudo iz okolice Debeljata blize Stirovace na Stini ću. Vsi oni, kateri bi želeli voziti to rudo ter imajo dobre konje in vozove, naj se prijavijo bodisi na upravi zgoraj ime-novane tvrdke, poslujoči v Pazarišču, ali pa na Reki pri g. Štefanu Haramia. -Za vprašal no prevažanje se bo potrebovalo od 100 do 150 voz in so lope ali barake, potrebne za voznike in konje, že pripravljene. Ostale pogoje se izve pri tvrdki sami. Ratković, Haramia i drug. •Ct_>oococi^izz>oczzzii>O# GORIŠKA LJUDSKA POSOJILNICA Nakaznice Prago, Pešto, Brno, Lvov, Tropave. Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablouz. Gradec Sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano. Line, Olomcu, Reichenberg, Saaz in Solnograd, brez troskov. Kupnja In prodaja bitku l0oo provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejšimi pogoji. Predujmi. JamČevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu. Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na kuterokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar, — inozemski bankovci itd. po pogodbi. HERA PROMETHEUS DELNIŠKO DRUŠTVO ZA APNENI OGLJIK IS ACETILENSKI PLIN NA DUNAJU Izvršuje napeljave za razsvetljavo s plinom in acetilenskim plinom za zasebnike in mesta v kakor.šnjih si bodi številih plamenov. Točno delo z jamčenjem za nepomankljiv učinek. ŠEST ZLATIH KOLAJN Zlata kolajna Berlin 1898 Zlata kolajna Budapest 1899 Schiedam Haag Monakovo Šec > > » 99 > > > Vratislava » » Izvršenih 2000 napeljav za zasebnike v vseli delili sveta. Centralne napeljave y delovanju s približno 15000 plamenov. Čistilni iu sušilni zistem irlasom privilegija nemskejra cesarstva št. »S.7C2 in ki zadošča najstrožjim zahtevam, se je dejanski uporabil z iiajodličiicjšiiui uspehi. a^ Apiieni oilit najprve vrste, lei daja največ plina, se prodaja po ngodnili csaali. Glavni zastopnik za Istro, Goriško, Trentin^ko, Dalmacijo, Kranjsko, Italjansko, t» r anjrležko Imlijo EDVARD TURECK V TRSTU. X! 300C0C d Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo iz lelarne B. Fraper-ja v Pragi je že već kakor IM) let obče znano domaće zdravilo vzbuja slast in odvaja lahko. Z redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. več. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in ohrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša iu hladi. V pušicah po 35 in 25 nč., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Vsi deli embalaže nosijo zraven stoječo, postavno po-loženo varstveno znamko. Glavna zaloga: Lekarna B. Fraper-ja c. in tr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" Praga, Malastran, ogel Spornerjcve uiiec. Vsakdanje poštno razpošiljanje. __Zaloga v lekarnah Avstro-Ogerske, v Trsta t Lekarnah: (J. Lueiaiii, E. Leitenburg, registrovano društvo z omejeno zavezo. A' Goriei Gosposka ulica hšt. 7., I. nadstr v lastni hiši. --- Hranilne vloge sprejemajo se od vsacega, če tudi ni član društva in se obrestujejo po 41/-»°/of ne se odbijal rentni davek. Posojila dajejo se samo članom in sicer na menjice po 6 °/0 in na vknjižbe po o1/*0/©- rraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopoL in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog: leta 1899. okroglo K. 1,405.000. Poštno-lraii. račun štv. 837.315. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča /. vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor t a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih Vrednostne papirje: po 'J6 „° 0 proti ;"» dnevni orlpovedi brestuje: O« - s 97; « — ,S o - - 31 2' .. 3a'' 4 mesečni 5 1 letni Napoleone: po 2 ° „ proti 20 dnevni odpovedi ->1' r 40 .. Ž3^0,, r, 3 mesečni ., •»O - *> 0 f> Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25 oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-eonto daje 23 4% do vsakega zneska; j izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c> Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila iu naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje conto - čorrentiste, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto iu v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji.