Ideja vseslovanske vzajemnosti in sodelovanja z učiteljstvom prijateljskih držav Učiteljske lige" za zvezo JUU z učiteljstvom v inozemstvu. — Nujna potreba ustanovitev lig za zvezo s češkoslovaškim, poljskim in bolgarskim učiteljstvom. — Naši stiki z učiteljstvom in učiteljskimi organizacijami v inozemstvu so prerahli. — Priglasite se borci za ta pokret! Predsedniški zbor sekcije JUU je na svojcm zadnjem zasedanju dne 14. januarja 1934 sklenil, da pristopi sekcija v »jugoslovensko — Češkoslovaško ligo,« k »Društvu prijateljev poljskega naroda in v »jugoslovansko bolgarsko ligo«. Gornji sklep predsedniškega zbora sekcijc JUU ni brez pomcna, ker smo doslej izgubili že mnogo časa v pogledu naših stikov z inostranstvom, osobito v pogledu poglabljamja naši'lx stanovskih in šolskih ter obče prosvetnih stikov z inozemstvom. predvsem s prijateljskimi državami. Ne samo, da se v tem času* nismo koristili z izkustvi našega stanu in naše sfcroke iz inozemstva, napravili nismo nikake propagande za našo državo v tem pogledu v prijateljskih državah. Bilanca tozadcvnega našega dela je — na žalost — prccej pasivna. Iz tega razloga jc vzpostavitev stikov z učiteljstvom v inozemstvu postala ena najnujnejših potrcb. Dosedanjc naše metode, da smo sc naslanjali na učitcljske internacionalc, nas niso vodile do konkretnih in praktičnih uspehov. Nujna potrcba jc, da v tcm pogledu preokrenemo svojo pot in se postavimo povsem na p,raktično državno-nacionalno osnovo. Smatramo, da ni le dolžnost učiteljskega stanu, temveč vseh stanov v državi, da potom svojih stanovskih in strokovnih zvez utrdijo državn.o vnanjo politiko ter odnošajc s prebivalstvom prijateljskih držav, ker so taki stiki najtrdnejša in najpozitivnejša opora tudi v najfcežjih dneh in nam predstavljajo najkonkretnejše prijateljske odnošaje mcd državljani ene in druge države. Sistem, da je stike z inozemstvom vršila samo centrala našega Udružcnja, se nam zdi vse preozek in, ni donašal onih sadov ter ni vzbudil onih interesov med širšim krogom učitcljstva, kakor bi bilo to želeti. Zato jc treba iskati novih potov in novih oblik, da bodo v tem podedu postalc aktivncjšc tudi vse sekcije in da se zaintcresira za to idejno gibanje čim širši krog učiteljstva in se pritegne k sodelovanju. Koliko naših stanovskih sil je ostalo ne•izrabljenih za stan in našo stroko v pogledu znanja tujih jezikov. Vse to se je pustilo neorganizirano popolnoma privatni iniciativi poedimcev. In vendar bi bili uspehi lahko mnogo večji in bi poedinci lahko s svojim znanjem tujih jezikov koristili celoti, ako bi se tozadevne naše stanovskc sile organizirale na najširši bazi. Koliko imamo učiteljev, ki dobro znajo in obvladajo češkoslovaški jezik, koliko jih imamo, ki obvladajo poljski jezik. koliko jih imamo, ki obvladajo bolgarski jezik, koliko jih imamo, ki obvladajo ruski jezik. Vsi ti bi lahko v vcliki meri služili našemu stanu, našemu šolstvu in naši obči ljudski prosveti in idcji slovanskega zbližanja, ako vse te sile organiziramo in jih usmerjeno izrabirrib v isti tok. To gibanje lahko postane veliko gibanje naše obče slovanske vzajemnosti in naše.ga vseslovanskega zbliževanja ter pokreta za okrepitev Slovanstva, ki bi zadobilo najširši nacionalni značaj. Da pregledamo nekoliko konkretne primere, v kakem pravcu bi se lahko izkoristile vse te naše stanovske sile znanja tujih jezikov s strani naših tovarišev in tovarišic: Predvsem bi bilo treba vsc one, ki obvladajo poedini tuj jezik tesneje povezati med seboj in jih organizirati na podlagi teritorija poedinih sekcij v skupnih ligah in nato celotno v državi. Dolžnost vseh teh organiziranih edinic bi bila, da skušajo doscči povezanost v enakem pravcu tudi med učiteljstvom v tujib državah, da združijo v ccloto vse one, ki obvladajo naš državni jczik ter jih zainteresirajo za zbližanje z nami. To o.rgani2acijo bi bilo treba izkoristiti v cilju tesnejšega sodclovanja med učitdjstvon). vseh prijateljskih držav v stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvctnih vprašanjih. Kako primeroma malo se je učiteljstvo do sedaj koristilo izmenjave stanovskih, šolskih, pedagoških in organizačno prosvctnih časopisov in knjig in prav mi bi sc lahko mnogo koiristili z izkustvi na šolskem, pedagoškem in tudi stanovskem poprišču prijateljskih držav. Da upoštevamo v tem pogledu samo kpo gospodarsko organizacijo poljskega učiteljstva, ki nam bi lahko služila za vzor, Ni treba, da omenjamo velike cilje, ki jih je izvedla bratska češkoslovaška država v pogledu organizacije in notranje ureditve šolstva. V tem oziru naj omenimo samo organizacijo državljanskc vzgojc, v katerem oziru ima češkoslovaška država žc velika izkustva in izdelan sistem. V poštev pridejo tuje države tudi pri izkustvih glede učnih načrtov, šolskih in prosvetnih zakonov. Tudi v tem oziru bi nam lahko mnogo služila tuja izkustva, ki so že preizkušena in na žalost moramo omenjati, da smo v tem, pogledu premalo upoštevali našo slovansko samoniklost. Odprto je tudi vprašanje informativnega poročanja o stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih tujih predvscm slovanskih držav, v nažih domačih listih, predvsem učitcljskih, kakor fcudi avtentično informiranje inoztmstva o naših pokretih in stališčih. Dasi so se vršili medsebojni kon^rcsi učiteljstva slovanskih držav, venda.r to gibanjc ni zadobilo onega širokega razmaha in intcrcsa mcd širšim krogom našega učiteljstva, kakor je to nujno potrebno. Tem potom bi mi prejemali lahko povsem avtentične informacije o stanju na stanovskcm in strokovn.em polju v prijatdjskih državah tako, da ne bi bili odvisni od tcndencioznih neprijateljskih vesti, ki često zaidejo tudi v naše k.roge. En.ako bi avtentično lahko informirali inozcmstvo o našem stanovskem, šolskem. pedagoškem in organizatorično prosvetnem položaju in stanju v naši državi. Naj ne bo ncomenjena izmcnjava knjig, zakonov in predpisov v gornjih pravcih in ustanavljanje specialnih knjižnic za poglobitev tozadncvaega medsebojnega spoznavanja. Ob koncu naj omenimo tudi propagando, ki bi jo rodilo organizirano ddo tudi v pogledu širjenja in priučitve tujih jezikov predvsem jezikov prijatcljskih držav, kar bi se pospeševalo s prirejanjem raznih specialnih jezikovnih tečajev za učitcljstvo pri nas in v prijateljskih državah. Vse polno je še drugih nalog in misli, ki se porajajo ob misli na potrebo medsebojnega vzajemnega zbliževanja vn dclovanja. Cas hiti, zato ne smemo pustiti, da nas bo prehitel in jc nujno potrcbno, da izrabimo tudi ugodno priiiko občcga mednarodnega položaja, ki govori z ozirom na naše ideale v naš prilog. Iz tega razloga nujno pozivamo, da se prijavijo tovariši in tovarišice, ki bi 'hoteli rcalizirati misel gornjega našega medsebojnega zbliževanja z učiteljstvom prijateljskih držav ter postati poborniki ideje stanovskega vseslovanskega gibanja. Vsi, ki obvladate poedine jezike, ki pridejo v poštev, stopite na plan in stavite svoje sik v službo vcliki ideji. Tozadevni konkrctni predlog pravilnika učiteljskih lig za zvezo z inostranskim učiteljstvom je predložila sekcija Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino že lanski glavni skupščini. Sedaj je potrebno, da si ga usvojc vsi poborniki gornje ideje in da stopijo v borbo za njega realizacijo. PRAVILNIK UČITELJSKIH LIG ZA ZVE- ZO JUU Z INOZEMSKIM UČITELJ- STVOM. Cl. 1. V smislu čl. 3. toč e) pravil JUU se ustanove v Beogradu in na sedežih ibanovinskih sekcij JUU »Učiteljske lige«, katerih naloga je vzpostaviti in vzdrževati zveze z učiteljskimi Udružcnji slovanskih in drugih držav, katerih delovanjc in stremljenja so v skladu s cilji in ddovanjem Jugoslov. učit. udruženja ter tako sodelovati na mednarodni učitcljski akciji. Čl. 2. V to svrho je na sedežih sekcij JUU in v Beogradu ustanoviti: 1. Učiteljsko jugoslovansko-češko&lovaško ligo; 2. Učiteljsko jugoslovansko-poljsko ligo; 3. Učiteljsko jugoslovansiko - bolgarsko ligo; 4. Učiteljsko jugoslovansko-rusko ligo. Enako se lahko osnujejo jugoslovansko- rumunska in jugoslovansko-francoska ter druge lige. Vse lige delujejo le tedaj in v toliko, kolikor so vzpostavljeni prijateljski odnošaji med poedinimi državami s ciljem, da poglobe in utrde te odnošaje potom učiteljstva, sole in obče prosvete. Ruska liga deluje začasno z rusko emigracijo. Čl. 3. Učiteljske lige so odseki centralnega Udruženja in sekcij JUU ter nosijo vsi dopisi, ki se v to svrho odpošiljajo, označbo Jugoslovensko učiteljsko udruženje v »Beogradu — s podnaslovom: »Učiteljska jugoslovenska-češkoslovaška liga«, odnosno »Jug. učit. udruženje sekcija za dravsko banovino — učiteljska jugoslovensko-poljska liga v Ljubljani« ter podobno. Vse dopisovanje lig na zunaj se mora vršiti potom pripadajočih sekcij, odnosno potom centrale Jugoslovenskega učiteljskega udtuženja v Beogradti. Dopise podpisujeta poleg predsednika in tajnika JUU za ligo tudi predsednik in tajnik dotične lige. Učiteljske Iige pristopijo tudi k sploini ligi za dotične jezikovne skupine ter se z njimi dogovorc glcde oblikc pristopa ter medsebojnega razmerja glede pravic in dolžnosti, o čemer poročajo upravi JUU in nadrejenemu odboru Učiteljske lige. Čl. 4. Nalo^a Učitdjskih lig jc: 1. Organizirati v ligi vsc učitclje iz pripadajočega teritorija JUU, ki so vsaj delno vešči dotičnega tujega jczika; 2. gojiti zveze z učiteljstFvom dotične prijateljske države v svrho osnovanj enakMi »Učiteljskih lig« v dotični državi in s ciljem sodelovanja glede stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvctnih vprašanj; 3. organizirati zamcno in izmcnjavo, stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih časopisov; 4. izmcnjava kmjig, zakonov in predpisov, v gornjih pravcih in ustanovite\v liginih knjižnic za članc lig in v svrho poglobitve dda; 5. informati.vno poročanje o stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih prijateljske države v domačih listih, predvsem učiteljskih; 6. prirejanje medsebojnih kongresov in ekskurzij in pošiljanje svojih zastopnikov na to kongrese lig in v prijateljske države v svrho medsebojnega zbližanja; v gornjih pravcih in ustanovitev liginfh knjižnic za člane lig in v svrho poglobitve dela; 7. včlanjene v obči (učiteljski) ligi za dotiični pravec stremljenja in jezikovne skupine; 8. p.rirejanje tečajev za učitelje v svr'ho priučitve dotičnega tujega jezika; 9. dajati avtentične informacije ligam tujih držav v stanovskih, šolskih, pedagoških in organizatorično prosvetnih vprašanjih .naše države 4n dobivati avtentične informacije iz tujih držav o učiteljstvu. šolstvu, pedagogiki in organizaciji narodnc prosvete za lige v naši državi, Čl. 5. Član učiteljske lige postane lahko vsak član JUU, ki je vešč, odnosno, ki ,razume dotični tuji jczik in sc prijavi za ligo svoji sekciji JUU. Pri sekciji se, ustanovi liga, ako se prijavi za isto vsaj en član JUU z gornjimi predpogoji. Ta vodi začasni referat lige pri sekciji JUU. Ako sta dva člana, vodi eden predsedniške, drugi tajniške posle. Ako šteje liga tri člane, prevzame tretji še gospodarske posle, glede evidence in opravljanja liginega premoženja. Če je več članov si izberejo clani lige odbor 3—5 članov, ki se konstituira sam. Po možnosti naj bo saj eden član odbora na sedežu lige. Lige sekcij JUU tvorijo ligo centralnega udruženja JUU, ki po svojih delegatih izberejo centralni odbor Učiteljskc lige JUU, ki se sam konstitiuira. Čl. 6. Učiteljske lige zborujejo ob priliki banovinskih skupščin JUU in ob p.riliki glavne skupščinu JUU kot sestavni del, a poscbni odseki skupščin JUU ob priliki zborovanj občih lig. Sklepe Učiteljskih lig smejo razveljaviti pTipadajoče skupščinc JUU lc v tem primeru, čc so v nasprotju s pravili in smerjo JUU ali če nasprotujejo smeri državne vnanje politike; drugače se pri skupščinah ti sklepi ne obravnavajo, temveč sc o delu lig in njenih sklepih le poroča na skupščini in v glavnem poročilu sekciji in centrale JUU v informativnem oziru. Čl. 7. Učiteljskc lige imajo svoj fond, za katerega prihodc skrbe lige same in ga tudi same avtonomno upravljajo po principih, ki so veljavni za denarno poslovanje pri JUU. Ti fondi in poslovanje z njimi je podvržcno reviziji nadzornih odborov pripadajočih sekcij, odnosno centralc JUU ter se denarni promet in polaganje računov vodi po pripadajočem blagajniku sckcije, odnosno centrale JUU. Naredbodajalec in nakazovalec jo predsednik lige, ki je pa odgovoren za pravilno nakazovanje izdatkov in odvajanje dohodkov pripadajoči blagajni in predsedstvu JUU. Čl. 8. V ostalem veljajo za članc Učiteljskih lig in Učiteljske lige predpisi in analogno postopanje, kakor je za poedina istovrsbna vprašanja predvideno po pravilih in poslovniku JUU. Podrobnosti postopanja in delovanja lig  ugotove zborovanja lig, predvidena po čl. 6. tega pravilnika, ki pa mora biti vedno v skladu s pravili in intencijami JUU ter v skladu z interesi in smerjo kraljevine Jugoslavije glede državne vnanje politike. Čl. 9. Izpremembe in dopolnitve tega pravilnika izvrši glavna skupščina JUU na predlog Učiteljskih li«. ko je bil isti sprejet na zboru lig ob priliki glavne skupščine JUU.