Leto LXXIIL, št. 91 Ljubljana, sobot* 20. aprila I940 Cena Din 1.— SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedrij« in praznike. — TnaaratJ do 80 patit Trst a Din 2, do 100 vrat k Din 2.50, od 100 do 300 vrat a Din 0« večji maeratl petlt vrsta. Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratrd davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din IX.—, sa inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne UREDNIŠTVO DC LJUBLJANA, Sl-22, Sl-tS, 21-24. U Podr a ini podružnica MARIBOR, Grajski trg 9L T — JfOVO MESTO, Ljubljanska cesta, oaljako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon at. 65; »osnova zL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru IO0L fUnmftkov txa; A — Postna aaaadlaiap v Ljubljani st. 10.350. Nemčija In Italija ne ogrožata Balkana V Berlinu izjavljajo, da nimajo nobenih sovražnih namenov proti Jugoslaviji Prav tako zatrjujejo v Rimu, da mir na Balkanu ni ogrožen — Odločnost južnocv ropskih držav v obrambi narodne in državne neodvisnosti Berlin. 20. aprila, e. V zvezi z alarmantnim: vestmi o neposredni nemški nevarnost; za Balkan so na nristoinem mestu snoči izjavili: Nemčija nima nobenih sovražnih namenov proti jugovzhodu Evrope, zlasti na ne preti Jugoslaviji, s katero je bila vse do danes v najboljših odnošajih. Absolutno neresnične so vesti o neki koncentraciji čet na Kcroškem. kakor tudi vesti, ki trdijo, da je Nemčija v svrho izvajanja svojih načel na jugovzhodu Evrope organizi-raLi svoje zaupnike v Jugoslaviji, ki naj bi v danem trenutku pripravili teren za izvedbo teh načrtov. Berlin, 20. aprila, e. Tukajšnii orLstoi-ni krogi so bili vse do zadnjega zelo rezervirani glede na konferenco angleških c::- tskih zastopnikov v Londonu in t>ra\* tako je bil rezerviran tudi nemški tisk Sete v zadnjem času do Chamberlai-novem sovom so se pola vili v nemškem tisku komentarji glede teh konferenc. Zlasti značilen je članek, ki sa. ie objavila snočnja ->Nachtausgabe« nod naslovom »Nevarno akciia zavezn.ških aH«, v katerem citira Chamberlainov govor, zlasti pasus, ki se tiče Balkana. List nravi: Iz vsega tega iasno izhain želia AngMie. da se vmeša v polit ko balkanskih držnv in sicer s rx>?oicm. ki ie razumljiv zanio, da mir na Balkanu s-ploh ni mo^oč brez njenega sodelovanja. V svoiem govoru ie Chambc-rlain precei jasno povedal, da se seda] r>ričenia ne samo cosnod^rsko tekmovanje, temveč tudi politična :n vojna akcija zaveznikov proti srvobodi balkanskih držav. V pristojnih krogih ie bil govor angleškega ministrskega predsednika spre;et kot neka i. s čimer so v Berlinu že davno j računali. Ta govor ic bil spreiet precej hladnokrvno in kaže. da so alarmantne vesti, ki so se lansirale z nekih strani na Balkanu o nemški nevarnosti v tem delu Evrope, ne samo napravile globok vtis. temveč tudi povzročile gotovo ogorčenje. Rim, 20. aprila, e. Chamberlainova izjava, da Anglija želi mir na Balkanu, v rimsk h krogih ni bila slabo spreieta. vendar rimski politični krogi poudariajo. da ie notrebno videti, v kakšni smeri se bo razvijala angleška gospodarska akcija na Balkanu. To ie nenavadno važno vprašanje, od katerega moraio biti v veliki meri odvisni ne samo italijansko angleški odno-šaji. temveč tudi splošna situacija v iuž-nov^hodni Evropi. V rimskih političnih krogih komentiralo Ch.ambe2-lai.n0v govor takole: Sedaj tudi zavezniki poudariaio, da žele mir na jugovzhodu Evrope, dasi sta d>slej samo Italija in Nemci i a storili vse mcvgoče. da se vojna lokalizira in izolira Balkansko pod reč je ni ogroženo ne po Nemčiji in ne po Italiji in zato ni razumljivo, proti kakšni nevarnosti žele Angleži izvesti svoje ukrepe, o katerih so razpravljali na sestankih z angleškimi diplomatskimi predstavniki na Balkanu. V zvezi z vprašanjem, kdo ogrroža mir na Balkanu .ie treba pripomniti, da bi bila po mnenju rimskih krogov poro!, orna z* dovoljujoča francoska uradna izjava, da žele zavezniki status quo na Balkanu in da bodo intervenirali le v primeru sovražnega n ped.i. Bukarešta. 20. aprila, e V Bukarešti ie izzvaj najboljši vtis članek »Giornale d' rtalia« o stališču Italije v zvezi s sedanjim mednarodnim položajem. Vladni krogi poudarjajo, da na Balkanu ni nobenega človeka z zdravim razumom, ki bi Italiji monih krogih poudarjajo, da ima rimska vlada največje zasluge za zbližan je podunavskih držav z Italijo in za zbližani e podunavskih držav med seboj. Ta vztrajna akciia Italije, ki jo je izvajala z veliko energijo, je bila venčana z uspehom. Poudarjajo, da podunavski narodi nikdar niso bili tako pripravljeni kakor da- nes, ker se zavedajo, da iim preti ista nevarnost in da imajo življenjske interese, ki jih. lahko samo skupno branijo Se nikoli po vojni niso bile države južno vzhodne Evrope bolj pripravljene, da odbijejo vsak poizkus, ki bi bil napravljen za premaknitev ravnotežja ter politične in teritorialne stabilnosti. Pred našimi pogajanji v Moskvi Uradno sporočilo sovjetske vlade o vsebini pogajanj — Naši sosedje so pravilno razumeli naj* novejši korak jugoslovenske politike MOSKVA. 26. aprila, e. Agencija Tas ' je objavila o jugoslovensko sovjetskih gospodarskih pogajanjih naslednje poročilo: Konec marca t. 1. se je jugoslovenska vlada po sovjetskem poslanika v Turčiji obrnila na vlado sovjetske zveze s predlogom glede uvedbe gospodarskih odnosajev med obema državama, pri čemur je predlagala, da se prično pogajanja o naslednjih vprašanjih: 1. o sklenitvi treovinske pogodbe, 2. o plačilnem načinu in 3. o organizaciji trgovinskih agencij v prestolnicah obeh držav. Sovjetska vlada je pristala na pogajanja o teh vprašanjih in je poverila to nalogo narodnemu komisariatu za zunanjo trgovino. V zvezi s tem pričakujejo v Moskvi prihod jugoslovensue gospodarske delegacije na čelu z dr. Miloradom Djor-djevičem in namestnikom trgovskega ministra Savo Obradovičem. RIM, 20. aprila, e. V tukajšnjih krogih se posveča velika pozornost pogajanjem med Beogradom in Moskvo. Italijanski tisk še ni objavil komentarjev, toda »Giornale d Italia« in »Popolo di Roma« v poročilih svojih dopisnikov iz Beograda obširno pišeta o tem vprašanju. Treba pa je pripomniti, da italijanski tisk v mnogih poročilih poudarja, da sta Nemčija in Italiji bili že najbrž obveščen: o korakih jugoslovenske vlade. Tudi se poudarja, da sprememba odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo nikakor ne pomeni, da želi Jugoslavija postati baza za komunistično ekspanzijo. V zvezi z najnovejšim korakom iugoslo-venske vlade je bilo takoj rečeno, da noben resen človek ne veruje, da bi ta korak pokvaril odnošaje Jugoslavije z njenimi sosedi, kajti sosedje Jugoslavije so pravilno razumeli njen položaj in njene potrebe, ter s tem v zvezi objektivno in točno označili najnovejši korak jugoslovenske politike. Ni nobenih razlogov, da bi ta korak mogel pokvariti obstoječe dobre in popolnoma korektne odnošaje med Jugoslavijo in njenimi sosedi. Moč in o£j?orncsi norveške vodike Vojaški položaj na Norveškem je še zmerom v fazi predhodnih operacij — Število nemške okupacijske vojske — Poljska podmornica „Ore!" potopila nemško tovorno ladjo PARIZ, 19. apr. J. (Havas). Vrhovno vojno poveljstvo zavezniških čet čuva strogo tajnost glede svojih nadaljnjih načrtov v severni Norveški in ne izdaja ni-kakih podatkov o moči zavezniških čet, pripravljenih za sledeče operacije, kakor tudi še zmerom skrbno skriva, na katerih točkah so se izkrcale zavezniške čete. Moč norveške vojske in njena odpornost trajno naraščata. To tudi pojasnjuje dejstvo, da nemške čete v smeri severno od Osla niso niti najmanje napredovale, čeprav so bile znatno ojačene in so številčno visoko nad močjo norveških posadk ter po oboroženosti prav tako daleč pred njimi. Pasovi, ki so jih doslej zasedle nemške čete. se niso razširili in poteka sedaj * fronta«, na kateri so nemške čete v stiku z norveškimi, stalno od El-veruma približno do Spirillena ob pričet-ku doline Belna Elv. Pri Narviku so nemški odredi v popolnem umiku in jih je nekaj, ki so se umikali ob železnici, že prestopilo norveško švedsko mejo. LONDON, 20. aprila, s. (Reuter). O vojaškem položaju na Norveškem so še vedno v glavnem na razpolago samo poročila švedskih listov, ki pa nimajo uradnega potrdila. Baje so sedaj na več točkah zapadne norveške obale v teku boji med angleškimi in nemškimi četami. Severno od Trondhjema se je posrečilo Angležem prisiliti nemško vojsko k umiku. Trdnjava Hegra vzhodno od Trondhjema je še vedno v norveških rokah. Angleška letala so po švedskih poročilih tako poškodovala nemško letališče Varnes pri Trondhjemu, da je postalo neporabno. Pri Elverumu so se tudi že pričeli boji med nemško in norveško vojsko. Nemške čete so primeroma maloštevilne in so v nevarnem položaju. Iz Osla poročajo, da so nemške okupacijske oblasti odredile v mestu racionira-nje živil in tudi obleke. Obleke je pričelo že občutno primanjkovati. Nemško uradno poročilo javlja sinoči o uspešnem bombnem napadu nemških letal na angleške ladje v bližini norveške obale. Na merodajnih mestih v Londonu označujejo poročilo kot netočno. Nobena angleška transportna ali vojna ladja ni bila potopljena. London. 20. apr. j. (Reuter). Po informacijah, ki so jih prejeli v Londonu iz zelo zanesljivega vira, se lahko ceni celotno število nemške okupacijske vojske na Norveškem na približno 60.000 mož. Nova ojačenja dobivajo Nemci sedaj le še s pomočjo transportnih letal iz Danske in se lahko ceni. da znašajo ojačenja dnevno približno 2000 mož. Poleg vojaštva se prevaža po zraku iz Danske na Norveško tudi lahko orožje in municija Sleherni transporti po morju so izostali. Iz krogov admiralitete se je šele zdaj izvedelo, da je nemško tovorno ladjo »Rio de Janeiro«, ki je prevažala nemško vojaštvo na Norveško, torpedirala in potopila poljska podmornica »Orel«, ki je, kakor znano, svoječasno zbežala iz Gdvnje preko Baltiškega morja v Anglijo. STOCKHOLM, 20. apr. AA. (Havas). Mobiliziranim Norvežanom bodo dajali naročila sedaj po angleškem radiu. ker so Nemci uničili glavne norveške radijske postaje. STOCKHOLM. 20. apr. AA. (Havas). Po vesteh, ki so jih prinesli Švedi iz Narvi-ka, je to mesto popolnoma odrezano od ostalega dela Norveške. Švedski potniki pripovedujejo, da so Nemci v soboto iz-piaznili Narvik. da je pa ta izpraznitev pomenila pravi beg brez vsakega reda. Bitka pri Narviku v slikah LONDON, 20. apr. s. (Reuter). Današnji Times« objavljajo celo stran originalnih slik s pomorskih bitk pri Narviku. Slike kažejo med drugim angleško oklopnico »Warspite« in dva rušilca v akciji. Nadalje je videti, kako gori nemški mšilec. Ena izmed slik pa kaže tudi prizor ob nemški okupaciji Narvika Ta posnetek je prišel v roke angleškim mornarjem, ko so po morski bitki pred Narvikom zasedli nemški rušilec »Hans Ludemann« in so pri nekem nemškem mornarju našli še nerazvit fotografski film. Norveški prestolnici preti lakota Stockholm. 20. aprila AA. (Havas) Norveški prestolnici preti lakota. Potrošnja kruha in mleka je racionalizirana. Mesa sploh ni več dobiti. Novo zavetišče Rim, 20. aprila AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše. da ie angleška admiraliteta minirala prostor med Orknei-skim otočiem in Severnim prelivom, da pripravi zavetišče za gotove ladie angleške mornarice, ki iim preti velika nevarnost v pomorskih oporiščih v S capa Flo-wu in na Setlandskih otokih. Padli angleški letalci London, 20. apr. s. (Reuter) Nova lista izgub, ki jo i e objavilo letalsko ministrstvo, obsega 129 imen. Med njima ie 07 letalcev, ki jih iz zadni h bojev porrrešaio in so bili najbrže ubiti. Kako so Nemci vdrli na Norveško Podrobnosti o našimi nemške okupacijske akcije na južnem Norveškem London, 20. apr. s. (Reuter) Neki norveški uradnik, ki je bil doslej stalno v stiku z legalno norveško vlado in je včeraj dospel v London, pripoveduje podrobnosti o nemškem vdoru na Norveško. Predvsem Pravi da to v treh primerih nemška letala napadUkrilia Haaicona in njegovo spremstvo. Pri enem izmed napadov je moral kralj ostati dve in pol uri skrit v gordu, medtem ko so ga nemška letala neprestano iskala. Norveški uradni krogi so ae zelo čudili, kako so mogli Nemci vedno izvedeti, kie se. mudi kralj. " . / ** - Sedaj je kralj Haakon na varnem v nekem kraki na Norveškem, ki ga pa drže v tajnosti O QuisIingovi nezakoniti vladi pripoveduje uradnik, da je bil vojni minister, ki fc* je imenoval Quisling v času imenovanja na Finskem in sploh ni vedel za svoje imenovanje. Ko se je vrnil na Norveško, se je takoj stavil na razpolago zakoniti vladi Istotako tudi Qirialingov minister pravde. Neki drug minister je bil od norveških vojakov ujet. Celo za Quislmga samega ni sigurno, če je od vsega tj četka namera vad izdajo. Nemci so namreč takoj zasedli ladijsko postajo m oddajali navodila v imenu vlade, ki se sama najprej e sploh ni javila. Zanimive podrobnosti pripoveduje uradnik o načinu nemške okupacije. Tako n. pr. so nemške vojne ladje, ko so se v mraku bližale Trondhjetnu, vodile pred seboj več norveških potniških m ribiških ladij, ki so jih trite pred tem zajele. Norveške obalne baterije zat.- rta nemške vojne ladje niso mogle streljati da ne bi zadele lastnih ljudi Tako je uspelo priti nemškim vojnim ladjam mimo trdnjav naravnost v notranjost fjorda. Oslo je zasedlo prvi dan samo 2.000 nemških vojakov. Soda j pa ceni norveška vlada število nemških vojakov, ki se že nahajajo na Norveškem, na 60.000 mož. Druge cenitve govore samo o 30.000 nemških vojakih. Ojačenja prihajajo večinoma s transportnimi letali, vendar so no-vodošli nemški vojaki oboroženi samo z lahkim orožjem. Mobilizacija norveške vojske napreduje sedaj po vsej državi zadovoljivo. V Oslu in Bergenu so Nemci prepovedali prebivalstvu, da bi se izselilo. Vsak poskus veleizdaje bo v kali zatrt STOCKHOLM. 20 apr A A. List Social Demokraten piše o sedanjih zračnih borbah ter pravi, da se državi, ki ima močno protiletalsko topništvo in ki je preskrbljena s strelivom, ni bati zračnih napadov. List pravi, da bi bil vsak poizkus veleizdaje na Švedskem takoj v kali zatrt. Lista sumljivih oseb ie že gotova in te osebe bodo v primeru potrebe zaprte, tako da ne bodo nevarne. STOCKHOLM, 20. apr. s. (Reuter). Šved ska vlada je napravila načrt, na podlagi katerega bo mogoče v primeru nevarnosti letalskega napada prebivalstvo v najkrajšem času posvariti po telefonu. Ta načrt bo zelo praktičen, ker ima v Stockholmu vsak šesti prebivalec svoj telefon. 7-^?ni uromet Bukarešta — Sofija — Atene Sofija, 30. aprila. AA. (DNB) Na osnovi oJredb včeraj parafiranega sporazuma med Bolgarijo in Rumunijo. bo rumunska letalska služba obavljala Dromet na progi Bukarešta — Sofija — Atene. 27. IV, do 6. V. I040 1. xvn. Salon avtomobilov »Goriva In uporaba« — Poljedelski stroji — Vino — Poletje in gospodinjstvo — Turizem Narodna ročna dela. Na železnicah od 22. IV. do 11. V. brezplačni povrat ek, na jadr. parobrodih višji razred za ceno nižjega. Iz notranje politike ---------" " Razmišljanja Pod tem naslovom priobčuje »Narodu! list« daljši članek iz peresa dr. Uroša Desnice, ki piše med drugim: Ni minula niti »polovica polovice stoletja« od splošne moritve, ki je prišla v zgodovino pod imenom »svetovna vojna« in od ustvaritve novega svetovnega reda na načelih svobode in samoodločbe narodov in že smo pred novo morit vi jo, večjo in straš-nejšo od prve ter gazimo po pogorišču, na katerem so zgorele svobode Zadnji mir je bil sklenjen pod vplivom VVilsonovega mesijanstva ter v znamenju svobode in samoodločbe, toda kdo more vedeti, kakšna bodo načela za novi mir ? Ali bo novi mir sploh imel kaka načela, ali bo imel značaj diktata v primeru popolnega poraza ene izmed vojujočih se strank, ali značaj trgovskega posla v primeru neodločene igre? Kdo more slutiti, ali se ne bo morda obstoj malih državic smatral kot pogreška VVilsonovega idealizma, kot ovira za nemoteni razvoj velikih državnih organizmov ? V tem splošnem kaosu, v tem pomanjkanju velike vodilne ideje, v tem smrtnem dvoboju razpaljenih nasprotnih egoizmov pa je vendar nekaj, kar je izven vsakega dvoma in to je, da bo najmočnejši in zadnji jez za posamezne male narode predstavljala njihova vitalnost, njihova notranja kohezija, njihov občutek nacionalne edinosti, njihova državna zavest, njihova moralna sila ter njihova odločnost za samoobrambo. Ti činitelji so imeli tudi pri zadnjem sistematiziranju Evrope svojo vlogo in so pokazali svoje rezultate. Vsaj mi Jugoslo-veni lahko dokažemo to trditev. Stopili smo pred svetovno sodišče z velikimi aktivi. Srbija je bila ovenčana z lavorikami balkanske vojne, ki je v duhu in stremljenju ujedinila vse dele našega naroda. Srbija je imela za seboj Cer in Rudnik, albansko Golgoto in solunsko vstajenje, mi pa smo Imeli občutek edinstva, pred seboj pa ideal ujedinjenja. N~aJ» narod je bil enodušen in nI vprašal, kako se imenuje. Naša mladina je šla v smrt kakor na svatbo. Zasužnjena srbska država je Imela moralno veličino, da je odbila ponujeno ji Veliko Srbijo, ki bi obsegala celotno srbsko pleme, ker ni hotela zapustiti naša druga dva dela. Naši politiki so z nadčloveškimi napori dokazovali svetu in neinformiranim zaveznikom naše narodno edinstvo, da jih prepričajo o obstoju jugoslovanskega naroda in tako ustvarijo prvi in glavni pogoj za priznanje naše državnosti. Vsi: narod, vojska, tisk, znanost, mladina in diplomacija so s skupnim naporom ustvarili ono, ker se brez tega ne bi nikdar ustvarilo: jugoslovensko državo, t. j. državo jugoslovanskega naroda. Pred bodočim mirom bi morala biti naša vloga mnogo lažja, ker ne gre več za to, da s tujim privoljenjem ustvarimo nekaj novega, temveč da z lastno silo ohranimo ono staro, kar smo že dobili in kar obstoja. Zato bi morali računati z uspehom, če bi stopili pred to nalogo v onem duševnem razpoloženju in z. ono moralno silo, s katero smo stopili pred mnogo težjo nalogo 1. 1918. Toda časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Svet nas vidi danes malo drugače nego nas je videl pred dvajsetimi leti. Na sestanek narodov, če nas bo kdo poklical nanj, ne bomo mogli priti v obleki zavezniških zmagovalcev in bomo hitro čutili pomanjkanje one topline, katere je bila deležna mala Srbija, V naši aktivi ne bomo imeli ne trnovega venca - — . --*> in ne lavor ove vejice solunskega zmagovalca. Svoboda in samoodločba narodov bodo zastarela in zavržena načela, na kateri^ se ne bo postavil novi svet. Mi smo se uradno odrekli narodnemu edinstvu ter stopili na spolzka tla treh narodnih individualnosti. V vsaki, celo v najmanjši manifestaciji vsakdanjega življenja poudarjamo to novo vero. Pri nas se z neko sadistično naslado trudimo za razdvajanje v vseh •-»odročiih javnoira. družabnega in kulturnega življenja. Skoraj nI več nobene ustanove, od Akademije znanosti pa do nogometnih klubov, s katere ne bi bilo zbrisano narodno ime in zamenjano s plemenskim. Zahteva ae celo ustvaritev novoga hrvatskega književnega jezika, ki naj bi nadomestil štokavsko narečje. Predlaga se ustavitev izdajanja Slovarja hrvatskega ali srbskega jezika, katerega naj bi zamen ial novi samo-hrvatski slovar kot krona dirke za posebno narodno individualnostjo, postavlja se znanstvena teorija, ki odreka Hrvatom slovanstvo ter j3m pripisuje gotsko pokolenje. V takšni obleki stojimo sedaj v zgodovini po prvih dvajsetih letih našega svobodnega skupnega državnega življenja, v katerem smo mi vsi, Srbi, Hrvati in Slovenci poleg vseh pogreškov in zmot doživeli mnogo, neizmerno mnogo več dobrega nego slabega. TJ»R. MTJLORAD GJORGJEVIĆ Kakor smo že poročali, odpotuje v Moskvo naša delegacija pod vodstvom bivšega finančnega ministra dr. MHorada Gjor-gjeviča. Dr. Gjorgjević je bfl finančni minister v vladi Petra živkoviča 1. 1931, potem v vladi Voje Marink o viča v prvi polovici L 1932., nato v vladi Milana Srškiea od h 1932. do 1934. ter končno v vladi Nikole TJzunoviča L 1934. Zdaj je predsednik upravnega odbora Beograjske zadruge. Dr. Gjorgjević pozna dobro gospodarsko strukturo sovjetske Rusije ter zna nerfektno roško, ker Je bila njegova mati Rusinja. Dr« Stojadinovic interniran Po hišnih preiskavah pri bivšem ministrske*« predsedniku in njegovih političnih oomišUeni-kih je oblast odredila njegovo takojšnjo internacijo Kino Moste BEOGRAD, 20. aprila. AA. 16. in 17. aprila Je bila v stanovanju in v pisarni dr. Milana Stojadinovića preiskava. Pri tej priložnosti najdeni material je dal podatke tudi o prepovedanem delu imenovanega, zato je pristojna oblast nastopila proti njemu po določilih čl. 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ter ga je poslala na prisilno bivanje. BEOGRAD, 20. apr. e. Hišna preiskava je bila istočasno v* stanovanju bivšega predsednika vlade dr. Milana Stojadino- vića in njeeovih političnih prijateljev, med njimi bivših ministrov Gjure Jankoviča in Dobri vo j a Stosovića, kakor tudi v stanovanju bivšega poslanika R. Janko vica m v uradnih orostorih dr. Stojad'novićeve Srpske narodne radikalne stranke. Pri preiskavi se je ugotovilo, da spada najdeni obtožilni material pod določbe zakona o zaščiti države. Zato je državna oblast v smislu čl. 12 istega zakona odredila internacijo bivšega ministrskega predsednika dr. Milana Stojadinovića v Rudnik. Pomlrjenje v Italiji Službena Italija ne vidi nobene ovire žanje z zavezniki zbli« RIM, 20. aprila, e. (Exhange Telegraph). V odločilnih krogih italijanske prestolnice se v zadnjih 24 urah opaža znatno pomirjen je in blažje stališče do zaveznikov kot reakcija na nedavno ostro stališče, ki ga je zavzemala Italija pretekle dni. Tisk aicer še nadalje neugodno piše o Franciji fn Angliji, toda izločeni so vsi ostri izrazi, ki so se pojavljali v zadnjem času. V dobro poučenih rimskih krogih pravijo, da je zadnja italijanska kampanja proti zaveznikom slonela na pogrešnih obvestilih. V diplomatskih krogih v Rimu zlasti živahno komentirajo izjavo nekega visokega uradnika italijanskega zunanjega ministrstva o stališču Italije do zaveznikov. Po tej izjavi službena Italija ne vidi nobene ovire na poti k zbližan.tu s Francijo. Ista oseba je na koncu svojih izvajanj dodala, da bi lahko pogajanja s Francijo in Anglijo dala lepe rezultate, zlasti po odstranitvi glavnih nesoglasij, ki so pogosto vzrok velike napetosti. pripravljena na in na vojno Belgijski ministrski predsednik o gospodarskem položaju države — Novi stni ukrepi Bruselj, 20. apr. s. (Reuter) Ministrski predsednik Pierlot ie imel sinoči eov^r. v katerem ie poudaril, da namerava Belgija še nadalje voditi svoio neodvisno politiko. Pierlot ie dalie omenjal vprašanje notranje varnosti v Belgiji ter ie sporoiil. da je bilo več tisoč tujcev v držav; že interniranih. Finančni in gospodarski položaj v Belgiji je po zagotovilu ministrskega predsednika zadovoljiv. Država ie založena s potrebnimi surovinami in bilanca zunanje trgovine je ugodna. Toda za stroške mobilizacije porablja sedaj Belgija 7 milijard frankov letno ali oolovico svoiih proračunskih izdatkov. Za kritje teh iz- Obsedno stanje na Nizozemskem Haag, 20. apr. s. (Reuter) Odlok o razširjenju obsednega stanja na vso Nizozemsko je sprejelo prebivalstvo mirno in z zadovoljstvom. Ena prvih posledic obsednega stanja bo, da bo prepovedanih 59 nacionalno socialisiičnih zborovanj, ki so bila nanovedana za čas do konca aDrila v raznih nizozemskih mestih. Pričakujejo, da bo vlada v zvezi z obsednim stanjem odredila, da bodo sedaj vojaške oblasti prevzele nadzorstvo nad vsemi tujci. Nadalje bo uvedena najbrže cenzura pisem. Vsi avtomobilisti in moto-ciklisti bodo dobili posebne legitimacije. Amsterdam, 20. aprila. A A. (Havas) V Lirhburgu so prijeli tri osebe, ki so osumljene vohunstva. Pri eno od njih so našli zemljevid z zapiski. London, 20. aprila. AA. (Havas). Sklep nizozemske vlade razširiti obsedno stanje na vso državo je bil v Londonu ugodno sprejet. Angleški krogi so s tem sklepom zadovoljni, ker dokazuje, da je Nizozemska odločena braniti svojo nevtralnost proti vsem poskusom, ki bi to nevtral nost ogrožali. Svobode narodov ni mogoče dokončno uničiti NEW YORK, 20. apr. s. (Reuter). V St. Louisu je imel sinoči govor angleški veleposlanik lord Lothian. Izrazil je prepričanje, da bosta Anglija in Francija končno 7mngali v sedanji vojni, pripomnil pa je, da se to morda ne bo zgodilo preje, dokler se ne bo ves sedanji svet temeljito izpremenil. Individualne svobode, pa tudi svobode narodov, ni mogoče dokončno uničiti. Zedinjene drŽave ne smejo pričakovati v sedanji vojni čudežev od Anglije, kajti angleški narod je trikrat manjši od ameriškega. Anglijo čaka veliko in dolsotraino delo. v zadnii bitki pa bo zmagala. T*f/» >e:*fr* tli *il W V f, p>u i * i' ' p* i ' . , £ i* a t k m** V , xa. % *' * j£a 4d t* t*f »t^t .Lord Lothian je dalje poudaril, da so v svojih srcih vsi evropski nevtralni narodi na angleški strani. Ameriške vojne dobave VVashington, 20. apr. s. (Reuteii V marcu je bilo prodanega iz Zedirijenih držav za 18 milijonov dolarjev j nega materijala. Vrednost vojnega materijala prodanega v prvih treh mesecih tekočega leta pa predstavlja 60 rnilijoriov dolarjev. Nadalje je bilo v marcu izdanih več dovoljeni za nakupe, tako Kanadi za 16 milijonov dolarjev. Angliji za 2 milijona. Norveški pa za 1 milijon dolarjev. Norveška je naročila predvsem vojaška letala. Od začetka vojne dalje so v Zedi-dinjenoh državah razne države naročile Že 7000 vojaških letal Večina naročili je prišla iz Anglije in Francije. 3000 naročenih letal ie bilo dosta* Je otpremljenih. Washington, 28. apr. s. (Reuter) Finančni mh-p,gW Moraenthau je perepovedal prenos vseh delni« 1m vrednostnih papirjev za Norveško in Dansko brez posebnega dovoljenja finančnega ministrstva. datkov bo treba uvesti nove davke. Pierlot je poudaril, da bi vsakdo, ki bi hotel Belgijo napasti, to drago plačal na življenju in materialu. Ne vemo. kaj prid« Jutri, je dejal Pierlot. toda pripravimo ee na mir in na vojno. Poleg ustanovitve koncentracijskega taborišča pri Bruslju je ook1tcni tovarni in številni prijateiji ui znanci Na pragu mrtvašnice se je poslovil od v ariša Ivana Naglica v imenu JNU pred-■dnak Stanko Vžrant Očrta! je njegovo iskiino delo v naprednem novinarstvu in .remenit značaj, ki je dajal temu delu Iva-a Naglica viden pečat. Na pokopališču se e pasiosvil v imenu tovarišev is uredništev :onzorcija »Jutra« urednik g. Božidar Bor-»o. Tih in skromen je delal med nami, je ekel govornik, kakor sedaj tiho m skrom-io odhaja k počitku v domač*• zemljo. Clo-ek, ki je delal s tako vestnostjo, kakor naš pokojni tovariš, je moral položiti v vsak sestavek nevidno molekulo svoje srčne krvi. Bil je po naravi človek dela m človekova veličina je tudi v Jjubezni do dela ter v moralnem čutu dolžnosti in odgovornosti. Sedaj odhajaS, naš častiti i in tovariš. Zapuščaš nas na bojnih poste jankah življenja, kjer je boj vedno težji in svet čedalje mračnejši. Skušali bomo posnet; po Tvojem vzgjledu staro modrost, da nam je vsem treba vestno, častno m odgovorno izvrševati človeške in stanovske dolžnosti Nič drugega Ti, naš stari Ivo Naghč, ne moremo dati na pot kakor ^kreno željo: Odpo-cij se v miru, naj Ti bo zemlja lahka! e%e%nt ca KOLEDAR Danes: Sobota, 20. aprila: Neža Monte-pulčanska Jutri: Nedelja 21. aprila: Anzelm. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Past. Kino Sloga: Pesem svobode. Kino Union: Ljubavni krik. Kino Moste; Čuvarji Indije in Pod masko ljubezni. Kino Siska: Stanlio in Olio v Alpah. Slavistično društvo občni zbor ob 17. v zbornici Mestne ženske realne gimnazije, Bieiweisova cesta. Sadjarska in vrtnarska podružnica L«jub-ljana-mesto praktični pouk o »oskibcvanju sadnega drevja spomladi« ob 16. na Mlrju št. 27. Poučeval bo g. nadzornik Josip Stre-kelj. Francoski institut: predavanje prof. Paul Masseta »Le Peuple da Pariš« ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. šentjakobsko gledališče »Pekovska« ob 20.15 Mestni dom. Delavsko glasbeno društvo koncert ob 20. v Delavski zbornici. Vodstvo v jubilejni razstavi ob 11. v Jakopičevem paviljonu. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi Isti spored. Gasilska zajednica dravske banovine občni zbor ob 9. v verandni dvorani hotela Union. Otvoritev razstave likovnih del akad. slik. Frana Godca ob 10.30 v »Galeriji Ober-snel« na Gosposvetski cesti 3. »Tovarištvo« podporno društvo finančnih uslužbencev občni zbor ob 9. v beli dvorani Uniona. Šentjakobsko gledališče »Pekovska« ob 15.15 Mestni dom. DEŽURNE LEKARNE Danes in Jutri: Mr. SuSnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4. in Bohinec ded., Rimska cesta 31. Mestno dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Korvtkova ui. 18. telefon Št. 36-24. Križanka no in vojno stanje novi izplačilni blagajni, <±a le-ta vpiše vanjo nastalo spremembo h da ga sprejme v evidenco v svoji 'knjigi za mobilno in vojno stanje. Za vse umrle državne upokojence, invalide in ostale vojne žrtve, morajo njih svojci plačilne knjižice vrniti pristojni izplačilni blagajni, ki je vpisana na prvi, ob spremembah pa na tretji notranji strani plačilne knjižice. Vsi državni upokojenci, stanujoči v Ljubljani, ki jim izplačuje prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj dvignejo svoje plačilne knjižice za mobilno in vojno stanje v njenem poslopju na Poljanski cesti št. 2, v sobi št. 3, in sicer po temle vrstnem rodu: dne 22 t. m. z začetno črko imena od A do D; 23 t. m- z začetno črko imena od E do J; 24 t. m. z začetno črko imena od K do L; 25 t. m. z začetno črko imena od M do P; £6. t. m. 7. začetno črko imena od R do T; 27. t. m. z začetno Črko imena od U do 2. Zamudniki jih dobe dne 27 t m. Svojo istovetnost mora vsakdo dokazati s kuponom za april Čekovne nakaznice, po kateri so mu bili izplačani prejemki' za april 1940. Č5e hoče kdo dvigniti knjižico po pooblaščencu, mora le-temu izročiti nekolkovano pismeno pooblastilo in kupon za april. Pomen besed Vodoravno: 1. pokrivalo, 6. osebni zaimek, 7. sanje, 8. sibirska reka, 10. ž aski glas, 11. veznik, 12. predlog, 13. živilo, 15. staroslovanska pijača, 16. vrsta sporta, IS. zabavišče, 20. časovni prislov, 23. nada, 24. predlog, 25. kem. znak za prvino, 26. razbojniško dejanje, 27. denarna enota slovanske države, 28. kem. znak za prvino, 29. egipčansko božanstvo, 31. kem. znak za prvino, 32. moško krstno ime. Navpično: 1. moč, 2. glasbena nota, 3. posebna poljska nacionalna filozofija. 4. dva enaka soglasnika, 5. južnoslovanski narodni ples, 6. svetopisemska jed, 9. pralna potrebščina, 13. mesto v Maroku, 14. svetlobni pramen, 16. poso-ia, 17. obžalovanje, 19. levi pritok Drave. 21. desni pritok Dunava, 23. vojaška edimca, 25. težinska enota, 29. povratni zaimek, 30. kazalni zaimek. Reiitev križanke, objavljene danes teden Vodoravno: 1. ogon, 4. mula, 8. Don. 10. bik. 11. es. 12. Bek, 14. ta, 15. barok, 16. ar 18. R.U.R., 19. pa, 20. ali, 21. osa, 22. ob, 23. tat, 25. ti, 27. ropar, 28. as, 30. Nin, 31. mi, 32. Vid, 34. vez, 35. Anam, 36. beda. Navpično: i. Odesa, 2. gos, 3. on, 5. Ub, 26. Lit, 7. Akaba, 9. Peru, 12. bariton, 13. Korotan 17. Rab, 19- Pat, 22. Opava, 24. Apis, 26. Ibiza, 29. sin, 31. med, 33. da, 34. ve, Z Jesenic _ Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zv. (v nedeljo tudi ob 3, uri pop.) velefilm »Nesmrtni valček« (Johann Strauss — Kralj valčkov) a Paulom HOrbi-gerjem, Greti Theimer in dr. v glavni vlogi. Med dodatki zvočni tednik ln risana šala Popaj mornar. — Sledi »Pesem sreče«. — Gradnja druge visoke peči v tovarni KH> zelo naglo napreduje, če bo delo tudi v bodoče tako hitro in srečno napredovalo, bo visoka peč že sredi poletja slovesno 1»-ročen r. *vvj?i&fi namenu. Ob izidu prve sistematične študije o filozofu Njegošu Razgovor s tovarišem novinarjem Milanom štovane in za vse Balkance pomembnega ,a Ljubljani, 20. aprila Pred dnevi je izšla prva sistematična študija fuozofije velikega črnogorskega pesnika vladike Petra II. Petrovića-Nje-go&a. študija ima značilen naslov »Crnogorski Promete j«. Nada kulturna javnost bo gobovo z veseljem sprejela to delo. ker ga je napisal naš novinarski tovariš in Jireizku^cni prijatelj slovenske kulture g. M iian Kakocevic, dopisnik beograjske i Pravde« in drugih srbskih listov in revij. Ker pozna g. Rakočevića vsa naša j r. vri ost in ker je njegovo delo prav danes značilen doprinos v naši kulturni delavnosti, utegne marsikoga zanimati, kako in zakaj je naslala študija o Njegošu. Avtcr nam je na tozadevna vprašanja takole odgo voril: — še kot gimnazijec sem so živo zanimal za Njegoša in to zanimanje me je napotilo k študiju čiste filozofije, katero sem prevl dvema letoma dovršil na ljubljanski univerzi pri prof. dr. Francetu Ve-bru. Za nas Črnogorce je Njegoš življenjski evangelij in težko je najti v £mi gori človeka, ki nc bi znal na pamet vsaj nekaj Njegoševih stihov. S tem v zvezi pa obstoja nekakšen paradoks. Čeprav je Njegoš v črni gori tako poznan, doslej £e noben Črnogorec ni imel poguma, da bi o njem napisal si te mat čno študijo. Temu so morda krive težke p-ilike, ki sprem- ljajo črnogorsko inteligenco za časa študij in po njih. Prav to pa me je nagnilo, da sem se posvetil študiju Njegoševe filozofije. Med študijem na ljubljanski univerzi sem prebiral gradivo in tolmačil Njegoša ter ga primerjal z drugi mifilozofskimi misleci. >čs-nogorski Promete j polnitev. Zato bi v sledečem stavil nekaj predlogov, v koliko že niso bili stavljeni glede posameznih prog in objavljeni v dnevnem časopisju, T*ri mednarodnih btrzo vlakih, kjer itak zaradi političnih razmer ni pričakovati posebnega prometa, bistvene spremembe niso potrebne. Pač pa naj se zopet uvede na progi Jesenice-Beograd drugi nočni br-zovlak, ki naj razbremeni prvega, in sicer naj vozi ta vlak celoletno. Ker bodo vsi brzovlaki v prihodnji sezoni frekventirani predvsem od domačih in le v mali meri od tujih potnikov, naj se vpelje postanek tudi na nekaterih večjih postajah, kjer ga clazdaj ni bilo, n. pr. v Radovljici, Litji, Trbovljah, Krškem. Sicer je te zahteve že večkrat izneslo dnevno časopisje. Naše časopisje ie že mnogokrat raz- avlja1© n potrebi zboljšanja prometa na I -'enjskili progah in teh zaktev tu ne bom j pozen, za brzovlak pa nima vsak denarja. Na savinjski progi naj se vpelje celotni lanski vozni red z vsemi zvezami, kakor so obstojale. Zelo umestna bi bila delitev jutrnjega vlaka iz Velenja v dva dela, eden za one, ki morajo biti v Celju pred 7. uro. oziroma se peljejo naprej proti Zidanemu mostu, drugi pa naj pride v Celje po pol 8. uri za dijaštvo in za one, ki potujejo proti Mariboru. Nazaj pa naj se uvede nov vlak ob 7. uri zvečer, kot je v pretekli zimi vozil na zahteve nekaterih že par tednov, toda bi se zaradi tega ne smela ukiniti večerna zveza iz Ljubljane oziroma Zagreba. Predvsem pa naj železniška uprava gleda pri določitvi novega voznega reda na sledeče tri momente: 1. Naj se na novo »peljani vlaki puste v prometu vsaj eno celo leto, ne samo nekaj mesecev, da se dokaže njihova potreba ali ne, ker je samo nekaj mesecev prekratka poskusna do- NSU MOTORJI K3N.VOK LJUB LIANA, TAVČAR J EVA 7 PUCH MOTORJI - KOLESA oa. 2. Naj se brez nujne potrebe ne spreminja vozni red sredi sezone, kot se je to opetovano dogajalo v pretekli zimi, ker se s tem samo bega potujoče občinstvo. 3. Naj se vozni red določi tako, da bo mogoče ob kolikor toliko normalnih razmerah tudi držati ga brez zamud. So gotovi vlaki (n. pr. dopoldanski brzovlak iz Beograda, ali popoldanski osebni vlak za Maribor), ki prideta na namembno postajo vedno z večjo ali manjšo zamudo. Hočem v gornjem podati železniški upravi le nekaj pobud za novi vozni red, ki se sedaj sestavlja in ki naj bo tak, da bo res služil občinstu in s ter posredno tudi Železniki upravi. A. Z. Iz škof |e Loke — Iz obrtniških vrst. Večina društev in javnih korporacij in teh nI malo v na sem mestu, je že polagalo svoje letne račune ter izdelalo svoje delovne programe za tekoče leto. Iz raznih poročil in načrtov smo videli, da bo letošnje leto potekalo v živahni družabni povezanosti z najrazličnejšimi prireditvamL Uvod v ples družabnih prireditev vseh obstoječih organizacij v našem starodavnem prijaznem mestecu bo velika obrtniška tombola, ki se bo vršila v nedeljo 7. julija. Iz vrst obrtniškega društva smo čuli, da bo to vredna naslednica tombole iz leta 1936, ki je obsegala res dragocene dobitke. Na to prireditev se javnost že sedaj opozarja. — Obrtniška združenja, ki po prejetem odloku zbornice za TOI v Ljubljani čakajo na nadaljna navodila od nadrejene oblasti o končni ureditvi razmer v združenjih samih, so v skrajno neprijetnem položaju. Odloiba, ki se je glasila na razpust vseh obrtniških združenj, ne pove nič točnega, kar bi bilo v zvezi z nemotenim smotrnim poslovanjem prizadetih združenj. Zato je lahko tudi nepoučenemu jasno, da nastaia splošen kaos v vrstah obrtnikov. Ako se ta rak-rana v vrstah obrtnikov prav kmalu ne izleči. namreč, da si obrtnik ne bo več pustil diktirati od zgoraj navzdol, bodo tudi njegova svoboda in vse njegove pravice teptane in omalovaževane. Apeliramo na merodajne činitelje, da napravijo konec slepomišenju v tako važni panogi našega gospodarstva. Iz Trbovelf — Nova šolska upraviteljica. Z odlokom ministrstva prosvete je namesto upokojene šolske upraviteljice ge. Ane Lapornik imenovana za stalno eolsko upraviteljico na II. državni dekliški šoli v Trbovljah gospa Marija O m e r z u. učiteljica istotam. Z imenovanjem ge. Omerzu je vodstvo dekliške šole prešlo v spretne roke primane vzgojiteljice, ki je v dolgoletnem ljudsko-šolskem prosvetnem delu pokazala že prav lepe uspehe. Ga. Omerzu je poučevala nekaj let v Hrastniku, potem pa je bila imenovana na trboveljsko šolo, kjer deluje v neumornem delu že preko trideset let ter je skrbno vzgojila že lepo število ljudsko-šolskega naraščaja. Kot domačinka pozna gospa upraviteljica prav dot*o vzgojne potrebe tukajšnje industrijske mladine in ne dvomimo, da bo njeno šolsko vodstvo nadaljevalo v isti meri uspešno vzgojno poslanstvo njene predhodnice ter poskrbelo za vse večji dvig izobrazbe delavske mladine. — Novo imenovani upraviteljici želimo najlepših uspehov v njenem povečanem šolskem področju! Diwvi nam zapoje delavci ponavljal, želeti bi blo, da bi jih mero-dajni faktorji končno tudi upoštevali. Na gorenjski progi se je mnogokrat zahteval dopoldanski vlak ki bi pripeljal v Ljubljano po brzovlaku, ki je za mnoge potnike predrag in se ne ustavlja povsod. Vrnil naj bi se ta vlak iz Ljubljane okoli pol 2. ure (zveza iz Maribora in Zagreba!) oziroma nal bi se vlak, ki sedaj vozi samo do škofje Loke. podaljšal, če Se cmolje ne, vsaj do Kranja. Kranj je važen industrijski center in je mnogo ljudi, ki bi tam imeli popoldne poslovne opravke in pogrešajo ta vlak. Vlak ki odhaja iz Ljubljane se pred 12. uro, je za te ljudi prezgoden. Vlak. ki bi prihajal z Gorenjskega pa naj bi se takoj, še pred 10. uro, podaljšal do Zidanega mosta, kjer bi imel ugodno zvezo proti Zagrebu in Celju. Obenem pa bi bil tak vlak ugoden tudi za vse one potnike s Posavja, V; so prišli zjutraj v Ljubljano in morajo sedaj čakati do pol 2. ure na povratek. v obratni smeri pa hi vlak odhajal iz Zidanega mosta okrog pol 3. ure in tvoril zvezo z vlakoma iz Ce- ja in Zagreba proti Gorenjski. Celju pa naj se vrne na vsak način osebni vlak ob 5. uri zjutraj proti Ljubljani, kot je že vozil skozi več let in bil vedno primemo frekvent'ran. Marsikomu je prihod v Ljubljano ali Zagreb po 9. url pre- k Ljubljana, 20 aprila S ponosom lahko zaznamujemo uspehe letošnje konceitne stzone in navdušiti nas morajo zadnji uspehi naših pevskih društev, med katerimi se prvenstveno odlikuje APZ, ki si je priboril prekrasne trofeje v južnih krajih naše širše domovine. Drevi pa je večer, ko nam delavci zapojo. Agilno delavsko glasbeno društvo, ki je bilo ustanovljeno v 1. 1923 — pred dobrimi 17 leti. pa je počivalo od 1. 1027 do dneva smrti blagopokojnega kralja Aleksandra 10. oktobra 1934. Na ta dan so se zbrali člani, počastili spomin blagopokojnega kraija in zastavili delo v naprej. Pe-vovodje so mu bili po vrsti: Balog Pavel, Hvale Peter, Pfeifer Vladimir in Vračko Tone, Iti bo nocoj v Delavski zbornici predstavil zbor z delavskimi in slovenskimi narodnimi pesmimi. Vse društveno delo bi bilo zaman, če bi ne bilo nad vse požrtvovalnega in vsega petju vdanega predsednika Ferda šoštarja. podpredsednika žužeka Antona, tajnika Butare Toneta in Muleja Jožeta. T«. Z. ± jev spomenik bo prestavljen Poljane, 19. aprila Cerkvena oblast je dovolila, da se Tavčarjev spomenik izpred rojstne hiše prestavi na sredo vasi ob cerkvi proti cesti. S tem bo ustreženo vsem Tavčarjevim častilcem. Spomenik stoji skrit pred rojstno hišo za vasjo; kdor je šel skozi dolino in se poklonil pred spomenikom, je takoj spoznal, da spomenik ne spada na to mesto. Zdaj pride na najprimernejši prostor v vasi, a na rojstno hišo bo vzidana preprosta plošča s Tavčarjevim imenom. Ves prostor, kamor pride spomenik, je že lepo splaniran in bo spremenjen v mali park. zasajen s topoli, a spomenik dobi tudi primerno in lično ograjo. Napis na spomeniku, seveda, mora biti primerno kratu spremenjen. Vse to je pa, kar je razumljivo, v zvezi s precejšnjimi stroški. Vso skrb za to je prevzelo Tujsko prometno društvo v Poljanah. So pa ljudje, ki so podjpirali stremljenja društva In baš v tem pogledu je društvo dolžno velike hvale svojemu dobrotniku gostilničarju g. Virniku Francetu i-i gospe Francki Kajfeževi. Da bi ne imelo društvo teh dveh dobrotnikov, Id so v današnjih dneh prav »bele vrane«, bi že zdavna propadlo. Danes pa se more po svoji vztrajnosti kakor po uvidevanju in podpori svojih podpornikov uveljavljati kot zelo sposoben pevski zbor ob vseh prilikah. Tovarištvo m družabna povezanost, ki odlikujeta ta zbor, sta mu jamstvo, u a bo poleg opravljenih koncertov v radiu, v Delavski zbornici, št. Vida nad Ljubljano, Dobrunjah. Grižah pri Celju, v St. Pavlu pri Preboldu, Celju, Zagorju itd. se rnar-sikaterikrat dostojno reprezentiralo našo pevsko kulturo in nje visoko stopnjo. Zato bodi dolžnost, da se oddolžimo njim za njihov trud in prizadevanje in da nocojšnji njihov koncert v čini večjem številu oosetimo. Na svidenje pri pesmi! Iz Metlike — Uspeti z&ctajefga sejma. Na sejem, ki je bil v torek 16- t. m., je bilo prignanih 636 glav in to 2 teleti, 107 juncev, 2 bika, 114 krav m 411 volov. Prodano je bilo 31 juncev po 6.50 do 7.50 din, 2 teleti po 7.50, 2 bika po 6.50, 79 krav po 5 do 6 din m 72 volov. Cena volom za klanje se je gibala med 6 in 7 din, volom za delo pa med 7.50 do 8 din. — S^roffi kontumoc. Zaradi pojavi jenja stekline je za srez Črnomelj odrejen do nadaljnjega strogi kontumac! — Pogreb ugteduega gospodarja, v četrtek je ob veliki udeležbi nastopil zadnjo pot ugledni in priljubljeni gospodar g. Brač tka Jovo, posestnik ▼ Metliki. Doživel je lep oetarost 84 let. Ob odprtem gro- bu se je od prijatelja poslovil z ganljivimi besedami g. Dako Makar, bivši narodni poslanec, ki je poudaril zgledno pridnost in skrbnost pokojnika. Pri žalnem sprevodu je sodelovala tudi mestna godba pod vodstvom kapelnika g. Drobnica in vso pot igrala žalostinke. Pokojnega g. Brajiko bodo ljudje še dolgo ohranili v lepem spominu, preostali mpa izražamo naše globoko sožalje! — Promenad ni koncert. V nedeljo 21. aprila bo mestna godba na pihala pod vodstvom kapelnika g. Drobnica izvedla promenadni koncert na trgu pred mestno občino. Priče tek ob 11. uri. — Lepa pridobitev! Doznali smoi da se bo v Metliki gradil >Dom kraljice Marije« za zaščito otrok. Stal bo poleg Sokolskoga doma v Metliki. Dom zgradi .lugoslo-venska unija za zaščito otrok. Lepo pridobitev bodo Metličani gotovo toplo pozdravili. — Cepljenje p**oti koz^nri. Javno cepljenje proti kozam za leto 1940 se bo za zdravstveno občino Metliko vršilo dne 1. maja ob 8. uri zjutraj v Zdravstvenem domu. pregled cepljenih in vpis novih šolarjev pa. dne 8. maja ob 8. uri istotam! — čuvajte floro! Med zavarovanimi alpskimi rastlinami, ki se ne smejo trgati, ne prodajati ali drugače uničevati, je navedeno tudi božje drevce ali božji les, ki raste v Beli Krajini, čuvajte zato redko rasti:'no! V TRAFIKI — Eno cigareto prosim, toda najcenejše vrste. — Ali jo izvolite pokaditi takoj, ali pa naj vam jo pošljem na dom? BERAČEVO VPRAŠANJE Će nanosite iz kleti premoga, dobite -•bed. ' Kaj bi pa moral storiti, da bi mi dali samo zajtrk, gospod? Skrcm 4 »SLOVENSKI NARO Dc, sobota, 90. aprila Sami zvezdniki francoskega filma MAVRICE CHEVALIER, E. v. STROHEIM, PIERRE RENOIR, KESO MATICA, tel. 21-24 MARIA DEA Predstave ob 16., 19. in 21. uri, v nedeljo ob 10.30, 15., 17., 19. in 21. uri PREMIERA DANES v prvovrstnem, do skrajnosti napetem kriminalnem filmu _ _ (PIBGES) Velefilm o lepotici, ki se je žrtvovala da resi druge žene, in o človeku — b e i t i j L N E L S O N EDDY poje najlepše balade in ljubavne pesmi v filmu Rezervirajte vstopnice! PESEM SVOBODE KINO SLOGA. tel. 27-30. Herojske borbe za svobodo in pravico na ameriškem zapadu! Danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri ob 10.30 (matineja) ter ob !.">.. 17.. 19. in 21. uri. ■ Nedosegljivi mojster ljubezenskih vlog [ DUNNE v najnovejšem filmu CHARLES BO VER in lepa IRENE I Ljubavni krik (LOVE AKFA1R) KINO UNION, tel. 22-21. Napeta ljubavna zgodba, ki se vrši v najlepših krajih sveta! Predstave danes ob 16.. 19. in 21. uri, jutri v nedeljo ob 10.30 uri (znižane cenej ter ob 15., 17.. 19. in 21. uri. DNEVNE VESTI — Opozorilo zavarovancem OT*ZI> in njih svojcem! Okrožni urad za zavarovanj delavcev ugotavlja, da se vrše razne zlorabe s potrdili delodajalcev po neupravičeni! svojcih in nečlanih, ki iščejo s temi potrdii, »tudi fingiranimi i zdravniško pomoč in zdravila na račun urada in v škodo članom; ne da bi dokazali svojo upravičenost s pred pisanim potrdilom občine ali župnega urada po § 45 ZZD. Zato je urad prisiljen zaL tevati v bodoče od vsakega svojca tak-potrdilo občine ali župnega urada, ki doka zuje. da je svojec brez lastnih dohodkov in premoženja ter odvisen od zaslužka člana s katerim živi tudi v skupnem gospodinjstvu. Poleg tega naj ima vsak član ali svojec s seboj kakšno legitimacijo (poslovnr. knjižico), da svojo sorodstvo in istovetnosL lahko dokaže, čiani morajo imeti s seboj svoje poslovne knjižice. Ako član ali svojce potrdila po § 45 ZZD od občine ali župnega urada vsled potrebe nujne zdravniške pomoči ne bi mogel takoj dobiti, more tako potrdilo izstaviti tudi delodajalec, ki prevzame s tem tudi polno odškodninsko odgovornost za event. škodo, ki bi jo utrpel urad zaradi neresničnosti podatkov na potrdilu. Vsako potrdilo za urad. izstavljeno s strani delodajalca, mora biti opremljeno s štampiljko in delodajalčevim podpisom. —- Za gostilničarje in vinske kui>ce sploh bo izredna prilika vinska, razstava v Sve-<-ini nad Mariborom dne 5. maja. Razstavo s sejmom priredi ondotna Vinarska zadruga, ki obsega ves vinorodni okoliš gornje Pesniške doline, t. j. župnije SveČina. Zg. Sv. Kungota. Sv. Jurij n. P. in Sv. Križ. Vina ondotnih goric uživajo lep sloves in imamo tudi v Ljubljani dokaj odličnih gostiln, ki že več let točijo svečinska vina, ki ga gostje ne morejo dovolj prehva-liti. Pesniška vina imajo dobro svojstvo, da so zelo aromatična, ne pretežka (»pikasta titi samo preko Pri zada. — Iz »Službenega lista«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 32. z dne 20. t. m. objavlja pravilnik o načinu izplačevanja preiemkov državnih r>lačevancev v mobilnem in voinem stanju, spremembo § 26. uredbe o organizaciji ministrstva za oromet in orometne službe in razne ob i a ve iz »Službenih no-vin«. — Sušak—Rab ali Spli*—Hvar najpri-jetnejai izlet po morju na najlepše otoke o binkoštih! Kam vas bolj mika? Posebni vlak. posebne ladje! Znižana voznina do 25. aprila; pozneje 20 din več! Brezplačna navodila pošilja: uprava > Po božjem svetu«, Ljublj., Sv. Petra nasip 17-e. 207—n _ Ljubljana—Bloke—Prezid—Gerovo — Sušak redna avtobusna zveza. Odhod iz Ljubljane ob 5.40 zjutraj. Odhod s Sušaka ob 13. Avtobusno podjetje Pečnikar, telef. 49—28. _ 1'speh. srečo, zdravje in zadovoljstvo si pridobite s spoznanjem in pravilno uporabo življenjskih resnic in zakonov. Individualno vas o tem pouči praktični psiholog in književnik Martin Kojc, avtor >Uč-benika življenja« in drugih življenjskih knj?g. Sprejema dnevno od 15. do 18. in po dogovoru v hotelu Meti opol I jublja-na. Informacije brezplačno. 206—n če hočejo biti radijski naročniki točio poučeni o urah. kdaj oddajajo najvažnejše evropske radijske postaje poročila o najnovejših dogodkih, se morajo naročiti ia Xaš val . številka za prihodnji teden prinaša izpopolnjeno tabelo angleških odaj poročil, poučen članek ; Nekaj besed 0 radijskem sprejemniku«, tretjo nagradno križanko, zabavna podlistka ^Pošljite ral en dolar« in - Sposoben trgovski potnik«, zanimivo rubriko »OJ tu in tam«, pregled »Radio in televizija« s poročili , najnovejših dogodkih na teh področjih, 1 lmski pregled, kotiček za smeh in enajsto poglavje napete reportaže »Enonad-stropna Amerika«. V programskem delu slede programi vseh važnejših evropskih radijskih postaj s posebnim izvlečkom najboljših oddaj. Novi naročniki dobe prejšnja poglavja >Enonadslropne Amerike« brezplačno. Zahtevajte še danes na oglas ogledno številko, ki vam jo bo uprava takoj poslala; *Naš val«, Ljubljana. Knafljeva ulica 5. Mesečna naročnina stane samo 10 din. — Vreme. Vremenska napoved nravi, da bo stanov'tno in toplejše vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Sarajevu 26. v Zagrebu in Beogradu 24. v Splitu. Kumbcru in Dubrovniku 23. v Ljubljani 22.8. v Mariboru 21.3. na Rabu 18. na Visu 15. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 765.1, temperatura ie znašala 10.0. — Najmlajša zakonca v Zagrebu. V četrtek se ie poročila v Zagrebu neka dijakinja 4. razreda srednje šole. stara 15 let s Svojina 18 letnim izvoljencem. To sta najmlajša zakonca v Zasrebu. — Požar uničil vso vas. Včeraj popoldne je izbruhnil požar v vasi Ribnik ori Gospiću. Ogenj je zajel vso vas in uničil 15 poslopij. ČloveŠk h žrtev ni bilo. in tudi živina ie bila rešena, ker je bila večinoma na paši. Pač ie pa zgorela vsa krma. — Smrtna nesreča. V slavonski vasi Filipovcu se ie pripetila včeraj smrtna nesreča. Gozdar Milan Uzelac se ie pel;al s svojo ženo na motociklu pa mu je ori-vozil nasproti kmečki voz. naložen z vejami. Uzelac je zavozii v vejo in tako naglo ustavil motocikel, da ie vrglo njega in ženo na cesto. 2ena je padla tako nesrečno, da j: ie počila lobanja in ie kmalu po prevozu v bolnico izdihnila. Uzelac se je pa hudo pobil. — Svinja odgriznila otroku roko. V dalmatinski vasi Bora i i ie prišla v četrtek svinja neopaženo v :Izpod sita smo v četrtek 11. t. m. grajali, da se na filmskem platnu še vedno vidijo prizori o veliki železniški nesreči pri Ozlju. Na to smo dobili pojasnilo, da je dobivala uprava kinematografa od mnogih strani prošnje, naj to filmsko reportažo še pusti na sporedu, ker je mnogi še niso videli in ker je bilo zanimanje za njo zelo veliko. Ta domača filmska reportaža tudi ni bila slaba, ker vidimo v tujih reportažah mnogo slabšega. —lj Charles Boyer v najnovejšem filmu »Ljubavni krik« v kinu VnJonu. Eden najbolj oboževanih predstavnikov ljubimskih vlog. nepozabni prestolonaslednik Rudolf iz prekrasnega filma ; Maverling«, znameniti francoski umetnik Charles Boyer nastopi danes r,a platnu kina Uniona v filmski ljubavni romanci »Ljubavni krik«. Njegova partnerica je prelepa Irene Dunne. umetnica in pevka velikega stila. Film »Ljubavni krik je dosegel v Parizu in povsod drugod velik uspeh. Film je globoka ljudska drama dveh ljudi, ki najdeta v zmedi modernega življenja rešitev v ljubezni, pred katero sta oba bežala. O igri Chaiiesa Bovera ni treba pisati poveličujočih glos. Poznano je in vemo, da daje ta nadarjeni francoski umetnik v njej zmeraj vsega človeka, ne praznega igralca. Tudi vsebina filma je takšna, da mnogo pripomore k uspehu tega prelepega filmskega dela. Oboževalci lepih filmov bodo našli pri tem filmu v kinu Unionu mnogo užitka. —lj Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi Članstvo, da se udeleži pogreba umrlega člana gostilničarja Anžiča Josipa. Pogreb pokojnega bo v nedeljo dne 21. aprila ob 5. uri popoldne iz Litijske ceste štev. 49 na pokopališče v štepanjo vas. Uprava združenja. —lj Jurjevanje CMD na Gradu bo letos 2. maja. na kar že danes opozarjamo vsa ljubljanska društva in vse narodno zavedno občinstvo. Program, ki bo zelo pester in zanimiv, priobčimo v prihodnjih dneh —lj Umetnostno-zgodovin«ko anistvo v Ljubljani priredi avtobusni izlet na Sveto goro pri Gorici začetek maja. Dan se bo pozneje določil. Udeležniki naj se oglasijo v trgovini Podkiajšek na Jurčičevem trgu najpozneje do petka 26. aprila ter naj prineso po dve mehki fotografiji (5x4 cm) za vizum. Stroški za vožnjo bodo 120 din ako se priglasi več udeležnikov pa nekaj manj. Odhod iz Ljubljane bo s Kongresnega trga ob 6. zjutraj. Poviatek isti dan zvečer. —lj Dobra volja in smeh je pri »Pekovski* doma v šentjakobskem gledališču. Tudi vas bo prevzelo, ko boste gleJali to ljubeznivo stvarico, ki tako navdušuje in osvaja občinstvo, da vsakokrat napolni dvorano do zadnjega kotička. Pred predstavo je komaj mogoče dobiti še kak sedež. Zato je bolje, da si priskrbite vstopnice že prej. Dobite jih v društvenih prostorih šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. »Pekovska« bo danes. 20. t. m. ob 20.15, jutri, v nedeljo pa popoldne ob 15.15. V torek 23. t. m. bo zopet ob 20.15 kot dobrodelna predstava za revne učenke Državne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Pri teh predstavah bo vlogo Načeta Frnikole igral spet g. Lavrič, ki se je med tem vrnil od vojakov. —lj Simfonični koncert bo v ponedelje*4 22. t. m. v Unionu. Za koncert je veliko zanimanje, zato prosimo, da si nabavite vstopnice v predprodaji kina Uniona. Tam se dobe tudi tiskani sporedi koncerta. —lj Cajkovskega četrta simfonija je središčna točka na koncertu ljubljanske filharmonije, ki bo v ponedeljek 22. t. m. v okviru bolgarskega tedna v unionski dvorani. Poleg nje je še sijajna Vardar-rapsodija Bolgara Vladigerova in njegov klavirski koncert št. 3, pri katerem izvaja skladatelj sam klavirski part. Pripominjamo, da je imel Vladigerov s tem koncertom v Zagrebu letos v januarju sijajen uspeh. Končno je na sporedu še Bernardov Scherzo. slovenska skladba, našega nadarjenega in vnetega sodelavca. Torej povsem slovanski spored , ki je postal že aksiom ljubljanske filharmonije, kar moramo v teh časih le iskreno pozdraviti in poudarili. Ves večer je pod vodstvom Slovenca, odličnega dirigenta nase opere dr. D. Svare. Ljubljanska filharmonija ima že svoj sloves — njeni koncerti so že popularni. Zato opozarjamo naše občinstvo, da ne zamudi tega izrednega umetniškega užitka. — Spored in vstopnice so v predprodaji kina Uniona. —lj Obveščamo občinstvo, da akademija likovnih umetnikov iz Zagreba ne pride v Ljubljano jutri, dne 21. t. m. Obisk je odložen za nedoločen čas. zaradi zadržanosti prof. Krste Hegedušiča. u— Vodstvo v jubilejni razstavi. Jutri ob 11. dopoldne bo v jubilejni razstavi vodstvo. Govoril bo akademski slikar profesor Stane Kregar. Vabimo slovensko občinstvo, da se te prireditve udeleži ter si pri tej priliki še enkrat ogleda dela naših likovnih umetnikov, ki so se u-Jeležili te razstave v tako velikem številu. Iz Kranja — Kino v Stražišču predvaja drevi in v nedeljo dva zanimiva filma >UTtimat« in Kapitan ova hči v.. — V nedeljo nastopi Reka. Jutri se obeta ljubiteljem nogometa zopet napeta igra za točke. SK Kranj bo imel za nasprotnika SK Reko iz Ljubljane, ki do-sedaj še ni odšla poražena iz Kranja. Vprašanje je, kako bo jutri. Glavna tekma prične ob 15. Pred tekma, v kateri nastopi SK Kraj B : 9K. Savici pa ob pol 14. — Dežurno službo zdravnika O UZD bo vršil jutri v nedeljo 21. tm. zdravnik g. dr. i Bez'č Josip. Jutri bodo zborovali naši gasilci Iz poročila starešine Gasilske zajed niče dravske banovine Ljubljana. 20. aprila Jutri bo v Ljubljani redna letna skupšči-!v\ Gasilske zajednice dravske bar ovine, na .::?r: bodo zbrani poleg odbora predata vni-i vseh žup. Poročilo st.irc>inc zajednice ob--:ivnava vse delo v pretekli 31etni poslov-dobi fz njega je razvidno, da so se v "-eteklih letih vršili po vseh župah administrativni tečaji za tajni:-ko in blagajniško ">oslovanje. Organizacijsko glasilo »Gasile« je imelo pred tremi leti 2000 placu jo-čih naročnikov, sedaj jih ima 3500. V *>a-vlskt> »Samopomoč« članstvo še ni dobilo tistega zaupanja, kakor ga zasluzi. Gasilstvo je organiziran altruizem in v službi do bližnjega je ta absoluten. Manifestacija moči gasilstva je znak prazničnega razpoloženja, to pa je podvig duše. ki hoče rudi na zunaj pokazati odličnost gasilske ideje, a dolžnost družbe je, da to priznava in da daje tudi vidne znake priznanja. Pogoj uspešnega dela v gasilstvu je nedvomno tehnična izobrazba Iz poročila tajnika g. Franca Me/eka izhaja, da imamo sedaj v 26 župah že 971 gasilskih čet, od katerih je °f>2 prostovoljnih, 6 industrijskih. 2 zavodski in 1 poklicna četa. V razdobju od lanskoletne skupščine pa do danes je bilo ustanovljenih v Sloveniji 17 novih čet. ponajveč na bivšem štajerskem, po župah: Ljutomer, Murska Sobota. Šmarje, Ptuj. Gornji grad. Dol. I endava, Celje ter drugod. Največ čet ie bilo ustanovljenih v letu 1934 in sicer 57, najmanj pa v letu 1917. ko je bila ustanovljena samo ena gasilska četa. Lansko leto je bilo ustanovljenih 10 čet, v letošnjem letu pa tudi žc 5 novih čet. Tajnikovo poročilo vsebuje nadalje po-»lutke o administrativnem delu v zajednici in navaja število odlikovancev, ki jih je bilo 5391 po raznih kategorijah. V zadnjih šestih letih je prejelo slovensko gasilstvo podpore iz 4 in pol odstotnega gasilskega sklada skupaj 8.1^5 854 din. iz fonda, ki ga naj bi prejela Gasilska zajednica od ministrstva za tdlesno vzgojo naroda pa do danes še nismo dobili nikakc subvencije. Gasilska zajednica je lani iz svojega proračuna razdelila za naraščaj blizu 10.000 din. Poročilo gasilskega inšpektorja inž. Dolenca o strokovno tehničnem delu Gasilske zajednice navaja, da je lani isto po večini služilo kongresnim pripravam. Poleg kongresnega dela bi bilo še omeniti: tečaje za poveljnike, ki jih je zajednica lani priredila 3. udeležilo pa se jih je skupno 184 tečajnikov. Z »»dličnim uspehom je napravilo izpit 57, z dobrim 100. popravni izpit pa je imelo 19 kandidatov. Revizije so bile izvršene pri 29 četah in dveh župah. Tekoče strokovno tehnično delo jc obstojalo v reševanju prošenj za nabavo novega orodja, dajanju ra/nih tehničnih nasvetov itd. Zajednica je lani dovolila nakup 6 avtomobilov. 1 ročne brizgalne, 15 praporov, gradnjo 8 gasilskih domov in razširitev 4 že obstoječih V zvezi z novo uredbo o zaščiti pred letalskimi napadi in tozadevnimi pravilniki, je zajednica priredila 3 tečaje in sicer v Celju, Ljubljani in Mariboru ter povabila poleg župskih starešin Se po enega žup-skega posloval ca in jim dala na raz pola £»> tudi posebna skripta. Y okviru tehničnega pododbora za zaščito pred letalskimi napadi se je osnovala gasilska sekcija, katere člani so po večini člani osrednjega Sle-pem Janezu« v Dravijah. Celovška cesta Namenjen bo predvsem Dravljam, Zg. Šiški, St. Vidu in drugim bližnjim krajem. Predaval bo o vprašanjih kolesarskega sporta in njega razvoju g. Jaklič, p. polk. v p. Slovenska kolesarska zveaa, Ljubljana. Vagon celuloze v platnenih Zidani most, 19. -iprila V noči od torka na sredo, ko je vozil ix Hrastnika proti Zidanemu mo3tu tovorni vlak, je izfcrunnil nenadoma sredi vlaka velik požar. Gorel je vagon lo vrha. na-tovorjen s celulozo. Vagon je pri Jesenicah pasira! državno mejo in je bil namenjen v Zagreb. Strojevodja je hitro čim je zapazil požar, ustavil vlak. da so ostali ded odklopili, z gorečim pa so odhiteli na Zidani most TU so odstranili domači železniški gasilci, ki so prihiteli pod vodstvom nadzornika strojev g. Rebca in poveljnika g. Ja-kosa ter pričeli z reševalnimi deli. Nasproti železniški kurilnici so gasili ter hitro omejili požar, ki je resno ogražal sosedne vagone. Ogrodje voza je agorelo skoro popomoma, enako je zgorelo tudi veliko celoJoz«, ostala pa je pokvarjena m ne bo več uporsliML •koda je velika. Kako je nastal požar, ni znano, domnevajo pa, da ga je zanetila MOd vožnjo iskra iz tofcomoUM. Ljubljanski Najetje novih posojil Ljubljana, 20. aprila Snoči je bila zopet redna seja mestnega sveta. Seje se ni udeležilo več mestnih svetnikov, ki so se opravičili, med njim tudi dr. Jože Bohinjec, ki je bolan. Po otvoritvi je župan dr. Adlešič poročal, da je akcijski odbor za zimsko pomoč zbral že nad pol milijona dinarjev v gotovini, približno 100.000 din pa ima zagotovljenih daril. Po sklepu akcijskega odbora je že nad mesec dni zaposlenih okrog 150 brezposelnih pri regulaciji Ambroževega trga in okolice otroškega zavetišča v Trnovem, pri podiranju hiše Med hmeljni-ki pred 2alami, kakor tudi pri napravi kolesarske steze ob Celovški cesti, dočim urejajo na Ledini otroško igrišče, kjer bo tudi prostor za vaje obveznikov telesne vzgoje. Ob novi cesti vzdolž železniške proge v Tivoliju so zasadili živo mejo, v kratkem pa se začne nadaljevanje poti v Mostec, da bodo s tem zvezane sprehajalne peti z Večno potjo. Tudi Marmontov trg bodo uredili brezposelni. Za zimsko pomoč so doslej podarili velike vsote predvsem naši pridobitni krogi, pa tudi akademska mladina in glasbeni umetniki hočejo pokazati svojo ljubezen do bližnjega. Tako bo Akademski pevski zbor ponovil svoj koncert onemoglim v mestnem zavetišču v Japljevi uh> ci. Glasbena Matica pa bo priredila čez teden dni v dvorani hotela Union koncert za pomoč ljubljanskim revežem s sodelovanjem svojega zbora, ljubljanske filharmonije. Akademskega pevskega zbora, Slovenskega vokalnega kvinteta ter odličnih predstavnikov glasbene akademije kot solistov. Zupan je nato počastil spomin v zadnjem času umrlih slikarice Henrike Santel, bivšega predsednika vlade Ljube Davidoviča, predsednika apeiacijskega sodišča v p. Ivana Vrančića, profesorja v p. Josipa Jer->eta, gimn. direktorja v p. dr Valentina Koruna ter najstarejšega slovenskega novinarja Ivana Naglica. Mestni svetniki so njegove besede poslušali stoje ter so počastili spomin zaslužnih pokojnikov z vzklikom: Slava! Finančne zadeve Za finančni odbor je poročal njegov načelnik prof. Dermastja. Najprej jc sporočil, da je finančno ministrstvo odobrilo mestni proračun za leto 1940-41, pri čemer pa je zahtevalo nekatere korekture v uredbi o izvajanju tega proračuna. Predvsem se mora pobirati vese-hčra davek po dosedanjem načinu. Znižati se mora trošarina na bencin, bencol in bencinske mešanice od 15 na 10 par za kg, kakor je bilo doslej. Črtana je bila rudi določba, da sme mestni svet v sedanjih izrednih razmerah izdati nova navodila glede plačevanja mestne trošarine. Mestni svet je soglasno pristal na zahtevane korekture. M. s. Likar je izrazil prošnjo, naj bi se ■angažirale vse postavke v proračunu, ki so določene za zboljšanje gmotnega položaja mestnih uslužbencev. Župan dr. Adlešič je izjavil, da je že naročil personalnemu oddelku, naj pospeši in zbere vse podatke, ki so potrebni v tem pogledu ter predloži primeren predlog. Mestni $vet je nadalje odobnil računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske za 1. 193°. V tem letu je znašal denarni promet Mestne hranilnice okroglo 1160 milijonov din. Ob koncu 1. 1938 je bilo vlog 406 milijonov 848.694.12. ob koncu 1. 1939 pa 34 3,648.180.37 din, za 33,200.000 din manj. kar pa za tako velik zavod ni mnogo. Glede na visoko stanje nizko obresti j ivih, toda zato likvidnih naložb, zlasti v blagajniških zapisih, je brl doseženi čisti dobiček 1.618.360.50 din ugoden, ker je za 538.863.84 din višji od predlanskega. Splošni rezervni sklad Mestne hranilnice je znašal ob koncu I. 1939 16,983.347.11 din. pokojninski sklad 9,244.557.40 din. ostali skladi pa 1.783.489.24 din, torej vsi skladi skupaj 28 milijonov 11.393.75 din. Nadalje je bilo sklenjeno, da se najame pri Mestni posojilnici posojilo 5 milijonov din za 5.5 odstotne obresti in sicer za /aradhn n0vega zavetišča za onemogle na Rokalcih. Amortizacija in obrestovanje te-ga posojila bi se vršila iz čistega dobička Mestne hranilnice, ki ga je po zakonu dolžna odstopiti mestni občini. V kolikor ta čisti prebitek ne bi zadoščal, se bo obresto-^anje posojila vršilo iz dohodkov mestne občine. Pri borzi dela se bo najelo posojilo milijon dinarjev za 25 let po 4 odstotke in sicer za zgraditev delavskih stanovanjskih hiš. Za posojilo se bo javna borza dela vknjižila na zgrajene hiše. Finančni odbor je zahteval v zvezi s tem predložitev celotnega programa za zgraditev nove delavske kolonije. 2upan dr. Adlešič je glede na to zahtevo finančnega odbora pojasnil, da se način, kako naj bi se zgradila nova delavska kolonija, študira žc od lanskega leta, Izde-iani so bili načrti za zgraditev enodružinskih stanovanjskih hiš, ki bi stale po 62.000 drn. Najemniki bi amortizirali posojilo z najemnino, tako da bi hišice končno podale njihova last. Če bi se stvar obnesla, bi mestna občina zaprosila pri javni borzi dela za nadaljnje posojilo v to svrho. H končni anketi o tej zadevi bodo povabljeni vsi mestni svetniki. Finančni referent je nato poročal o pogajanjih z uršulinskim konventom zaradi regulacije in podaljšanja Šubičeve ulice, da bi se zvezala BIeiweisova cesta mimo Kazine do Wolfove ulice. V to svrho bo potrebno, da se podere v Šelenburgovi ulici hiša št. 19. del sedanjega uršulinskega šolskega poslopja v dolžini 6 m. zadaj za vrtnim zidom pa razna gospodaiska poslopja. Za hišo v Šelenburgovi ulici št. 19 bo treba plačati 600.000 din. za odstranitev dvonadstropne šolske stavbe v šinni 6 metrov <00.000 din. za odstranitev gospodarskih poslopij za vrtnim zidom 700.000 din, torej skupno 1,700.000 din. Nadalje bo treba postaviti novo vrtno ograjo ter hodnik ob njej. kar bo veljalo 500.000 din. Skupno bo torej potrebnih približno 2.200.000 din. Zato se mora uršulinski konvent zavezati, da bo v novozgrajenem šolskem poslopju ob šubičevi ulici vzdrževal gimnazijo do leta 1960 in prav tako tudi svojo dosedanjo ljudsko in dekliško meščansko šolo. Ako uršulinski konvent ne bi izpolnil te obvez- bo moral vrniti mestni občani 500.000 i svet hranilnice za L 1*39 — Podaljšanje Subičeva din za napravo nove vrtne ograje ter hodnika ob njej. Odškodnina uršulinskemu konventu se ima plačati od 1. maja t. 1. dalje v šestih mesečnih obrokih, če bo pogodbo odobrila nadzorna oblast. Plačilo se ima izvršiti iz poslovne imovine mestne občine. Mestni svet je vse pogoje odobril. Nadalje je bilo odobrenih več zamenjav in prodaj mestnih zemljišč. Ker je sedanja ograja ob Šla j mer je vem domu izven regulacijske črte, bo Trgovsko bolniško in podporno društvo odstopilo 127 kv. metrov sveta ob Šlajmerjevi ulici, mestna občina pa bo zgradila novo zidane ograjo, ki bo veljala 10.000 din. Ob Linhartovi ulici bo mestna občina odkupila od ge. Alojzije Hanuš 11.000 m-sveta po 50 din in se bo ta vsota plačala iz fonda odbora za strokovne nadaljevalne šole, naloženega pri Mestni hranilnici. Za nabavo novega cestnega valjarja je bil določen dodatni kredit iz proračunske rezerve, ker sedanji ne zadošča zaradi porasta cen. Za napravo načrtov za preureditev javnega kopališča v Koleziji je bil določen kredit 18.000 din iz proračunske rezerve. Nadalje je bilo sklenjeno, da se dotacija Vincencijevi konferenci sv. Frančiška v Sp. Šiški na podlagi pogodbe mestne občine z Električno zadrugo v Šiški po 37.000 din na leto odgodi ter nalaga v poseben sklad, dokler se celotna zadeva ne uredi. Po § 31. zakona o bolnišnicah je mestna občina dolžna plačevati 600.000 din na leto za splošno javno bolnišnico v Ljubljani. Nekaj let mestna občina tega prispevka ni izplačala, zaradi česar je splošna bolnišnica kompenzirala ta prispevek s terjatvami mestnih podjetij kakor elektrarne, vodovoda i. t. d. Ker je bila v finančnem zakonu 1. 1938. objavljena določba, po katerih zapadejo vsi neplačani zneski mestnih občin javnim bolnišnicam, kar se pravi, da mestna občina ni dolžna plačati omenjenega prispevka za nazaj, se je postavila sedaj na stališče, da je bila kompenzacija s terjatvami podjetij enostranska brez njenega pristanka. Zato vztraja mestne občina na plačilu za porabo elektrike, vode i. t. d. Mestni svet je tozadevne predloge finančnega odbora odobril. M. s. Likar je pripolnil. da je treba pri tej priliki poudariti, da bi bolniki ne imeli ničesar več, če bi mestna občina odpisala splošni bolnišnici terjatve mestnih podjetij, ker je znano, da se v bolnišnici gospodari strogo po proračunu. Rešenih je bilo še več manj važnih finančnih zadev, kakor ugovorov proti predpisom raznih mestnih davščin. Najetje posojila 15 milijonov pri Suzorju Izven dnevnega reda je bil sprejet nujni predlog poročevalca, da se načelno sklene najeti pri Suzorju v Zagrebu posojilo 15 milijonov povračljivo v 20 letih po 6 c/e> T ki naj bi služilo za razne občinske akcije, ki bodo v dogledni bodočnosti nujno potrebne, kakor n. pr. za zaščito prebivalstva pred napadi iz zraka, za zdravstvene in prometne potrebe, kakor n .pr. za zgradbo ceste Ljubljana--Jezica, za kanalizacijo v Trnovem, za zgradbo zimskega kopališča v Ljubljani itd. Anuiteta bi znašala na leto približno 1,200.000 din in bi se določila v rednih proračunih. Župan je pooblaščen, da ukrene vse potrebno za realizacijo tega posojila. Gradbene zadeve Nato je mestni svet dr. Ažman za gradbeni odbor predlagal celo vrsto parcelacij, ki so bile po večini odobrene. Okrožni urad za zavarovanje delavcev namerava zidati za svojo ambulanco hišo na vogalu Nunske ulice in Gradišča ob hiši, v kateri je Obrtna banka. Po regulacijskem načrtu bi se morala nova zgradba umakniti za dva metra, da se omogoči potrebna stavba, je mestni svet na prošnjo OUZD dovolil da se nova zgradba postavi v isti črti kakor stoji sedanja. Izven dnevnega reda je bil predložen tudi nujni predlog poročevalca, da se izreče gradbena prepoved za vse ozemlje med Kolodvorsko ulico, Resljevo cesto in St. Pe-trsko cesto. Rojinovi dediči bi namreč radi parcelirali svoja zemljišča v tem prostoru, a bi parcelacija nasprotovala regulacijskemu načrtu. Predlogu sta ugovarjala m. s. Likar in šalehar. Prvi je priporočal, naj se ne zahtevajo vse žrtve le od zasebnih interesentov, nego se najde kompromis, da ne bodo preveč oškodovani, drugi pa je zahteval, naj se sklepanje o tem predlogu odloži, ker ga ni bilo mogoče dobro proučiti. Ker so razni mestni svetniki pristopili k županu in poročevalcu ter se posvetovali na tihem, je m. s. Likar vprašal, ali se vrši morda tajna seja. Končno je župan izjavil, da je prejel od več strani pobudo, naj se sklepanje o tem predlogu odloži do prihodnje seje. da ga bo mogoče bolje proučiti v pristojnih odboiia. na kar je mestni svet pristal. Na poročilo m s. Andrejke za upravo mestne imovine je bila odobrena odstopi- tev ozkega pasu zemljišča za zgradbo orožniške vojašnice ter sprememba pogodbe o zazidavi državi podarjenega zemljišča za kmetijsko poskusno in kontrolno postajo, na katerem Želi država postaviti tudi stanovanjsko hišo za uradnike. Na predlog m. s. Krajnca. ki je poročal za kulturni odbor sta bila odobrena pravilnika o podeljevanju likovnih nagrad ln o podeljevanju Plečnikove ustanove. Avtentično tolmačenje tro carinskih predpisov Na predlog m. s. Dermastje, ki je poročal za trosarinski odbor, je bila rešena cela vrsta ugovorov zoper odločbe trošailn-skega urada. Večina ugovorov je bilo zavrnjena. Izven dnevnega reda je bil sprejet nujni predlog poročevalca, ki tolmači avtentično § 31 trošarinskih predpisov in določa, da se uvoznina za izdelane izdelke iz surovin, ki so bile prej izvožene iz Ljubljane, zniža na 15%. Ker se je ugotovilo, da so to določbo izkoriščali razni proizvajalci izven Ljubljane, se je odobrilo avtentično tolmačenje, da velja za ugodnost samo za ljubljanske proizvajalce. Na podlagi tega tolmačenje, da velja ta ugodnost samo za pražarne »Mara« na Vrhniki, ki je zahtevala to ugodnost, ker je na podlagi tega predpisa uvažala ječmen v Ljublj^Lo in ga zopet izvažala na Vrhniko, da je bila potem pri uvažanju praženega ječmena deležna ugodnosti. Za uvoz ječmena v Ljubljano je plačala 5 par in potem za uvoz praženega ječmena na podlagi te ugodnosti le 7 par ln pol. skupaj 12 par in pol, dočim bi morala za uvoz praženega ječmena po tarifi sicer plačevati po 50 par od kg. Na predlog načelnika personalno-pravne-ga odbora m. s. Avgusta Novaka je bilo rešenih več prošenj za zagotovilo sprejema in za sprejem v ljubljansko občinsko članstvo, nadalje je bilo izpolnjenih več odborov. Tako sta bili imenovani v upravni odbor mestne ženske realne gimnazije in »Mladike« na izpraznjena mesta ga. Vera Adleslčeva in šolska upraviteljica Krista Hafnerjeva. S tem je bil dnevni red izčrpan. Kje bo stal kraljev spomenik M. s. Bahovec je vprašal župana, ali mu je znano, da se je pojavilo močno gibanje med prebivalstvom, ki zahteva, da se postavi spomenik kralju Aleksandru na Kongresni trg. Tej zahtevi se je pridružilo tudi Prvo društvo hišnih posestnikov, ki ima 1.700 članov, in pravoslavna cerkvena občina. Interpelant je vprašal župana, kaj namerava ukreniti, da se to vprašanje čim prej reši po želji vseh davkoplačevalcev tako, da bo Ljubljana v svojem osrčju na Kongresnem trgu na najdostojnejii način počastila spomin kralja Zedinitelja. župan dr. Adlešič je podalj daljše pojasnilo. L. 1936. je mestni svet soglasno sprejel predlog, da se postavi spomenik v Zvezdi po načrtu arh. Plečnika s propilejami. Pozneje je spomeniški odbor sklenil, naj se spomenik postaviti ob vbodu v Tivoli ob pravoslavni cerkvi, poekusnje pa so pokazale, da ta kraj ni posebno primeren za tako velik spomenik. Končno je pristal spomeniški odbor na kompromisno rešitev, da se spomenik začasno postavi na to mesto, če pa bi se pokazalo, da to mesto ni primerno, naj se spomenik potem premesti. V tem pogledu je nastal spor, kdo naj odloča o tem, ali naj se spomenik premesti, ker se je župan v pravnem pogledu postavil na stališče, da je mestna občina kot gradbena oblast dolžna izvajati gradbeni zakon in zato tudi edina poklicana po zaslišanju strokovnjakov (arhitektov in inže-njerjev) odločati o tem vprašanju. Tudi banska uprava je to stališče mestne občine odobrila. Sicer pa bi bile tudi težave z morebitno premestitvijo, ker bi povzročila vsekakor velike stroške. Med tem je prihajalo čim dalje več faktorjev in organizacij iz prebivalstva Ljubljane k županu z zahtevo, naj se spomenik postavi v Zvezdi, ker je ta velik trg edino primerno okolje za tak spomenik, župan je čul tudi očitek, da je občina baje proti spomeniku v Tivoliju, ker je tam pravoslavna cerkev, dasi se je celo pravoslavna cerkvena občina izjavila proti temu, da se spomenik postavi na to mesto. Končno je župan izjavil, da se bo z vsemi silami potrudil, da se bo to vprašanje čim prej in dostojno rešilo in umaknili vsi malenkostni oziri. ki so se pojavili v tej zadevi, župan se bo obrnil v tem pogledu tudi na bansko upravo za pomoč in na spomeniški odbor, da se reši to vprašanje Čim prej in ugodno. Ob pol 21. je bila javna seja zaključena. V tajni seji se je mestni svet bavil s prošnjami mestnih uslužbencev za podaljšanje rodbinskih in draginjskih doklad. za odštetje let, za prevedbo in za bolniške in studijske dopuste. Jutri v nedeljo na Sokolskem odru v Zgornji diski zabavna komedija »Mladi gospod šef« ... za sokolskim praporom Pokrajinski zlet SKJ v Celju Nabavite A slavnostne kroje, KI lih boste lahJto plačevali v obrokih Veličina zfleta zavisi od števila nastopa-jc čih. Na jubiUejnem zleru v Celju bo udeležba ogromna in jo bo Celje le z največjo težavo zmoglo. Društva iz nase župe bodo polnostevilno zbrana, nič slabše ne bodo zastopane ostale župe iz dravske banovine. Po prijavah, ki jih prejema zletni odbor, bo številna udeležba tudi rz ostalih 20 žup. Mi nobenega dvoma, da ho v Celju članstva in naraščaja v slavnostnih krojih, kakor šc nikoli v naši banovini, če izvzamemo vsesokolski in veliki pokrajinski zlet v Ljubljani. Prišli bodo bratje in sestre iz najodda-ljenejših krajev naše države, da izkažejo priznanje celjskemu Sokolu in župi za njuno delo. Toda to počaščen je nam nalaga obenem dolžnosti napram sebi m napram postom. Ena teh dolžnosti je predvsem časten nastop domačega društva na telova-discu. ravno tako pa tudi v slavnostnih krojih. Število bratov in sester, ki imajo slavnostne kroje, bi morda še nekako zadostovalo za domač nastop za pokrajinski zlet, čigar os bo Sokolsko društvo Celje matica, pa dosedanje število nikakor ne ustreza. Društvena uprava jc sklenila, da bo uvedla, kakor pred dvema letoma, tudi letos akcijo za nabavo novih krojev. Med nam! je dosti bratov in sester, ki si bodo lahko kroj nabavili, ne da bi bili preobčutno pri- zadeti. Dosti bo pa takih, kt plačila hkrati ne bodo zmogli. Tem bo društvo olajšalo nabavo krojev proti obročnemu odplačilu. Vabimo brate in sestre, da se brez odlašanja odločijo za nabavo krojev in sc prijavijo društvu bodisi pri bratu tajniku, načelniku, načelnici ali pa v ponedeljek 22. t. m. med 18.30 in 19.30. ko bo seja društvene uprave. Prijava je nujna, da more društvo ugotoviti število novih krojev in stopiti takoj v stik z dobavitelji. Vsak uspeh je spojen z žrtvovanjem. Razmišljanje o tem bo vas. bratje in sestre, dovedlo do zaključka, da ste primorani žrtvovati, in ne boste oklevali, temveč se boste takoj odločili za nabavo kroja. Dru>tvo je povabilo starše sinov in hčerk ki obiskujejo telovadbo pri naraščaju, da jim nabavijo naraščajski kroj. Naj bi se naši roditelji spomnili svojih mladih, nežnih let, kakšno veselje so imeli, ko jim je bila dana prilika da so prvič nastopili v skupinah s svojimi tovariši in tovarišica-mi. \Ta letošnjem jubilejnem zletu bodo srca naše mladine v pobratimstvo s svojimi vrstniki iz vseh krajev Jugoslavije, še v večji meri vzdrhtevala v radostnem razpoloženju. Prožite svojim najdražjim to priliko! Zdravo! — Uprava Sokolskega društva Celje matica. Praznik sokolske kulture na Bledu Uprizoritev mladinske igre Kristalna časa44 je dosegla poln uspeh n. kar more ie f uspeh in sad je plačilo zanj samo zajem deiai v ne- vest- da smo po svoji »Ne kar veleva mu sta mož storiti dolžan«, tako sem deijo na Biedu. ko sem v imenu Sokolske župe Kranj in Zveze kulturnih društev odgovoril na pozdrav orosvetarja ble skesa Sokola. Živimo v časih, ko bi se ta zlati izrek vedno moral klicati v spomin. Da so še 11 udje, ki to vedo. smo videli ob oriliki uprizoritve mladinske igre »Kristalna časa« na sokolskem odru na Bledu. So ski upraviteii Lojze Bulovec v Beguniah je soisal ./zro. učitelj Vilko Puntar iz Radovljice ie mojstrsko kf.mDoniral obšrno elas-bo. ob dirigentskem Dultu ie stal učiieli IMiCulimč z Bleda m izvajanja so izdaiala. da ie v režiio temeljito ooseala snet roka učitelja. Bineta Zavri"nika. Ted-^i delo učiteljev, ki ga ie izvajala sama šolska mladež, nad šestdeset po steviiu. Ze lan ko jesen smo se pogovarjali o tem dela in ko-mai smo čakali unr./oritve. nreteko nedeljo pa smo io doživeli. Pisatelj B'aiuvec ie že znan oo svojih mladinskih in drugih igrah, to oot r>a ie posvet:1., kot li b: eli planin in cvetja vso svojo s varite'islro silo .n ljube/en doMni Dra£i in nierrm mikavnostim. Dvignil je vrednote divne narave, lih približal v oe- sonif kaciiah p'anir^ke-sa rasr.in-tva in živalstva nVad ni in nastop i kot varuh planinske flore, ki io čuva sam krali doline Dratze. Kdo dru«i bi mogel belie prikazati ta ol"ninsk\ bnjn-' svet. kaker mladina povezana v šepek bratske sokolske ljubavi In ta'.:o J2 bilo Skriti sk^alateli Puntar. k: se že od rane mladosti posveča intenzivno in resno glasb: in njenemu študiju, ,e stopil s tem de'om prvič pred javnost in vendarle premagal skrcmncct. ki pri niem ni na mestu. Zakai s tem dslom ie neizpodbitno dokazal zrelost in znanje. Menda ne bom izdal tajnost', ako povem, da ima Puntar menda že doka i kempoz cij. s katerimi še ni stopil na član To ni orav. Das: ie skromnost lepa čednost tu ni na mestu, i Kristalna čaša« ie dobi-a glasbeni del. ki bi popolnoma ust rezal narodni opereti in bi avtorjema svetoval, da se odločita za kako tako stvar in bosta ustregla vsei naši kulturni avnosti. Izvaianie ie bilo tako na cdru. kakor v orkestru brezhibno in zasluži vso pohvalo. Samo. kdor se je pečal z diletantskim gledališčem skozi več let. more presed ti ogromno delo. ki se mora izvršiti pri uprizoritvi pravljične igre. ori kateri sodeluje toliko oseb. K1e pa so Se one pridne roke. ki so do več tednov Šivale garderobo. oriDravijale scene-riio. razsvetljavo, efekte itd.? Taki dela more brez slabe volk vršiti &mj .j^be^en do Stvari, in do mladine. Ko oa je delo ro- vesti delali nesebično nekaj dobrega, ki nai dviga naš rod in ga vodi kvišku k bratstvu in neskaljeni sreči. To ie plačilo in nič drugega, pač. včasih tudi zavist, ki tudi kulturnemu delavcu n-koli ne prizanese. Onemogli in mali na duhu bi dostikrat kaj radi bili veliki in vidni, ko pa ne gre. vržejo kamen, ki pa nas. kulturne delavce, nikdar ne more zadet:. Zato brata avtorja, sprejmita čestitke vseh poštenih src in krepko naprei k nadaljnemu delu. Polna dvorana, žareči zadovoljni obrazi občinstva, podarjeno cvetje priznanje Vajinih stanovskih kolegov pri reprizi v ponedeljek in naša sokolska mladina, ki sta ii poklonila svoje delo. vse to Vama kliče: Krepko naprej, zdravo! Spicar Jaka Pančo Vladigerov pred mikrofonom Ljubljana, 20. aprila V četrtek je imel svoj drugi radijski koncert lastnih skladb v ljubljanskem radiu priznani bo-ga rs ki skladatelj Pančo Vladigerov. ki bo sodeloval na ponedeljkovem filharmoničnem koncertu kot pianist pri izvedbi svojega klavirskega koncerta. Spored njegovega radijskega koncerta je bil izredno zanimiv in je obsegal skladbe iz različnih dob skladate]jev^ga ustvarjanja. Najprej je izvajal poedine 9kladbe iz svoje zbirke »Klasično in romantično«: v klasičnem stilu pisane »Ri-gandon«, »Sarabandec in »Poco diminu-etto«, nato pa docela romantično zveneče »Pesem severa«, zasanjan »Last iz albuma« ter »Malo koračnico«. Sledila je viituozno pisana in močno čustvena »Noč v puščavi«, dalje pa tehnično komplicirana in zvočna »Sonatma concertante«, šesto ječa iz treh delov (Con moto, Andanti-no, Toccata); v vseh delih, pa tudi posebej se zanimivo menjavajo razpoloženja v zvezi z menjavo ritmov in drugih sredstev. V drugem delu koncerta je pianist najprej Izvajal svoje »Miniature 5umen«: »Pastirsko«, ki ji je nato sledila >Bo£te a musique«. nato izredno ritmičen »Kmečki ples«, v katerem se menjavajo karakteristični ritmi (5/u, 7/n, •/« Itd). Zatem je prikazal po motiviki, kakor po interpretacij ski pogojnih tempih zanimivo »Pesem«, nato »Humoresko« m končno bolgarski narodni ples »Račenica«, značilen predvsem po sedem Seetnajstlnskem ritmu, pa tudi po narodni tcgJMtffcl ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V S13K1 — Telefon 41-79 Kdor se hoče do solz nasmejati, si mora ogledati film Stanlio in Olio v Alpah ki ga predvajamo danes ob pol 9., jutri ob 3.. 5., 7. in 9. ter v ponedeljek ob pol 9. uri. V dopolnilo: risane šaloigre in Foxov zvočni tednik Prihodnji spored: Ulica brez radosti Vse prikazane skladbe so ponazorile tipičen osebni način Vladigerov!jega klavirskega ter kompozicijskega ustvarjanja vobče. Odlikuje jih karakteristična, na narodni tematiki zgrajena motivika, ki ji skladatelj pridaja kot enakovrednega harmonični motiv; vprav po svojih harmonijah, ki jih zna sijajno zvočno barvati in menjavati, sloneč na zmerno, včasih tudi ostrejši moderni kornpozicijako-arh i tektonski osnovi, je še prav posebno intere-santen. Morda Se bolj pa izstopa njegov smisel za izrazito pestro ritmiko, ki jo odlično kombinira ter s tem veča tudi učinek skladateljske celote. Vladigerov obvlada klavirski stil perfektno, saj pozna tudi kot pianist vse njegove tehnične finese. Vsekakor je efekt njegovih skladb zelo vsestranski: kaže sintezo oblikovnega in vsebinskega, pri čemer se izraža močna osebna čustvena poteza. Radijski poslušalci so koncert njegovih skladb nedvomno poslušali z zanimanjem, tembolj, ker jih je mogel izvajalec kot avtor najbolj veino podat i. Vladigerov predstavlja kot skladatelj močno osebnost ne le v bolgarski, marveč v evropski glasbi sploh: zato je nedvomno prrv, da gR na ta način kot tvorca čim bolje spoznamo. — cd,— Iz Celja —c m. Celjski kulturni teden bo od nedelje 28. t. m. do sobote 4. maja. Od 28. aprila do 4. maja bo v mali dvorani Celjskega doma razstava slik mojstra Jakopiča in osnutkov kiparja Bernekerja. V ponedeljek 29. t. m. ob 20. bo v isti dvorani Jakopičev večer, na katerem bo poleg treh recitacij iz Jakopičevih spisov in recitacij izjav o Jakopiču predaval o mojstru univ. prof. dr. Fr. Mesesnel iz Ljubljane in pojasnjeval svoje predavanje s skioptičnimi slikami. V torek 30. aprila bo ravnotam koncert slovečega violinskega virtuoza Roberta Soetensa in pianistke Suzane Roche ki pravkar zaključujeta svojo turnejo po Sloveniji z nad vse uspelimi koncerti v Ljubljani in Mariboru. Ostale prireditve, ki so bile tudi že v načrtu, je moral odbor zaradi neugodnih prilik preložiti na jesen. —c V pravoslavni cerkvi sv. Save v Celju bo na pravoslavno cvetno nedeljo 21. t. m. blagoslovitev vrbice. Na pravoslavni veliki četrtek 25. t. m. bo ob 20. bdenlje s čitanjem pasi jonskih evangelijev. Na veliki petek 26. t. m. bo ob 16. večernja z iznese-njem plastanice in poljubljanjem Kristuso-vegra groba, nato jutrenje. Na veliko soboto 27. t. m. bo ob 10. večernja z liturgijo. Na veliko noč (Voskresenije) 28. t. m. bo ob 4. jutrenje, ob 10. liturgija. Na dragi dan Voskresenija 29. t. m. bo ob 10. Htrur-gija. —c Ljubljanska opera bo uprizorila v torek 23. t. m. v celjskem gledališču Dvo> rakovo slovito opero »Rusalka«. Predstav« se bo začela točno ob 19., ker se bodo gostje odpeljali iz Celja že ob 22.35. Predstava je izven abonmaja. Preskrbite si vstopnice čimprej v predprodaji v SlomSkovi knjigarni. —c Predavanje o kočevski zemlji in narodno obrambnem delu bo v ponedeljek 23. t. m. ob 20. v risalni ci meščanske šole v Celju pod okriljem celjskih podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda. Predaval bo potovalni učitelj g. Ostanek iz Ljubljane. Predavanje bodo spremljale številne skioptične slike. Vstopnina za dijake prosta, za ostale samo 2 din. Ker je snov predavanja za današnje čase aktualna, opozarjamo občinstvo, da se udeleži predavanja v Čim večjem številu. —c Umrl je v petek v celjski bolnici v starosti 58 let g. Ivan Blagotinšek, finančni podpreglednik v p. in upravitelj hiše v Kocenovi ulici 2 v Celju. Pogreb pokojnega, ki je bil odločno naroden in znacajen mož ter vzoren soprog in oče, bo v nedeljo ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. V četrtek sta umrla v celjski bolnici 70-letna rudarjeva žena Marija Golouhova z Dola pri Hrastniku in občinski revež Flori j an Zaspan iz Rankovca pri Rogaški Slatini. —c Pester športni spored. V nedeljo 21. t. m. ob 10.30 se bo pričel na Glaziji sokolski medžupni tek čez drn in strn ob udeležbi okrog 90 tekmovalcev iz celjske, ljubljanske, mariborske in zagrebške sokolske župe. Ob 10.30 se bo pričela na Glaziji tudi prvenstvena tekma med mladinama SK Celja in SK Olimpa, ob 14. pa prijateljska tekma med prvima moštvoma SK Celja in SK Laškega. Ob 16.30 se bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« zanimiva prvorazredna prvenstvena tekma med Atletiki in SK Hrastnikom, ki jo bo sodil g. Mrdjen iz Ljubljane. —c Napad in dve nesreči. V torek je neki posestnik pri delu v vinogradu v prepiru udaril 52-letnega kočarja Ignaca Sker-binka iz Kam eni ka pri Rogatcu z motfko in mu poškodoval več reber. Pri delu v kamnolomu se je ponesrečil 32-letni kočar Matevž Krajne iz Galicije pri Celju. Ko je hotel razstreliti skalo, je zvrtal v njo luknjo, položil vanjo smodnik in tolkel po njem, se je smodnik vnel in bušil v Krajnca. Krajne se je močno opekel po obrazu in rokah. Ko se je 9-letni sinček dninarice Andrej Lav-bič iz St. Jurija ob juž. žel. obesil na cesti na vozeč voz, ga je zgrabilo kolo in mu hudo poškodovalo desno nogo. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. —c Zdravniško dežurno službo za člane OUZD bo imel v nedeljo 21. t. m. zdravnik dr. Drago Mušič na Cankarjevi cesti. —c Vm redni letni občni zbor Društva absolventov drž. trg. Sol v Celju bo v nedeljo dne 28. aprila t. 1. ob 8. dopoldne v salonu restavracije Narodnega doma. VSE JE RELATIVNO — Očka, ali je sto dm mnogo denarja? — Kakor se vzame, sinko, ce jih zaslužim jaz, je to mnogo denarja, če pa gre Stran 6 Kodanj in Oslo, dve severni prestolnic! Norveška prestolnica napravi vtis starega, solidnega, Glavno mesto Prestolnica Danske Kodanj napravi na člo- pa modernega, matski okraj in mimo kraljevske palače. 1 Tu so se ustavile prve nemške čete. Dobra dva kilometra daleč se razprostira ob i Sundu dre v med. Po tam nabrežju se stika i Danska s vsem svetom. V mirnem času so se isprenajali ta mornarji vseh držav navadno v spremstvu lepo rascenih da—Ida deklet, ki so smeje izkazovale svoje nove poletne kostume, življenje na Dolgi milji kipi dolgo v noč. Kodanjsfcl Tivoli Najbolj znan pn^ni lokal v Kodanju je Tivoli, ki slovi po vgean svetu. To je zabavišče sredi ogromnega vrta. Kako priljubljeno je priča že telefonska knjiga, v kateri so mnogi bogati prebivalci Hodanja označeni kot stalni gostje Tivolija. V Tivoliju je nebroj udobnih kotičkov, kjer lahko človek imenitno je ali pa se sijajno zabava po izbranem programu. Posluša lahko tudi resno glasbo in pleše, ah pa si privošči oboje obenem. Norveška prestolnica V primeri s Kodanjem je Oslo provin-cialno mesto. 300.000 prebivalcev ne more zapolniti krasnih novih poslopij in širokih ulic z onim živahnim tokom življenja, kakor kipi v prestolnici Danske. Mnoga moderna poslopja so neposredna posledica velikih požarov, ki se zdaj v bivši Kriatj aniji niso nič posebnega. Tam, kjer prvih začetkih, ko ni še ncfesaajpi o paralizi, je ena najtežjih nalog, kar jfc more izpolniti zdravnik. Otroška paraliza se prične večinoma kot navadna vročica, vnetje zgornjih kot gripa, po kateri se šele pojavi za. Moramo se pa zavedati, da imamo tudi primere te bolezni tudi brez paralize, ko se pojavijo tudi znaki razdraženja možganske mrene ali predhodne paralize te- Nfc nastopijo pred ___......_ m...... - -.,__aa m zahrbtna obolenja otrok, da ne mor« postaviti dia-gncBs nJtt nsrJvestnejBl ■dtanvnflE, čeprav mJsB na menlngSthB. Ootuvo bo pa st ril vsak nlzamiik vse, kar Je v njegovih močeh, če Je podana najmanjša verjetnost, da gr» aa otaoShB) paraSkao. Zveza med Indijskim in Atlai Globoki spodnji moffcl toki so ^1 iln veka prijeten vtis, ker precej spominja na južna mesta. Hiše so večinoma zidane, zlasti v starem delu mesta. Kodanj ima mnogo cerkva in spomenikov, pa tudi arhitektonsko je to mesto zanimivo. Nasprotno pa naletimo v Oslu na moderne trgovske palače in poslopja v ameriškem slogu. Meitem ko napravi Kodanj vtis starega mesta, je Oslo izrazito mlado, novo mesto. Kodanj šteje približno 1,000.000 prebivalcev. Oslo pa komaj 300.000. V obeh mestih je torej arhitektonsko lice v obratnem raz-merju do števila prebivalcev. Mala zgodovine Kodanj, ki je bil sredi 12. stoletja še vas, je povzdignil v mesto škof Absalon. Leta 1254. je dobil prve privilegije. V njegovi 7^oiovini naletimo pogosto na boje proti Švedom in Angležem. Naj omenimo samo pomorsko bitko 2. aprila 1802 med Danci in Angleži pred Kodanjem. Od 2. do 5. septembra 1807 je preživelo mesto obleganje angleškega brodovja. Na tiste čase spominja trdnjava Frederikshaven, ki jo ie letos 9. aprila zgodaj zjutraj za- J sedla nemška vojska. Veselo življenje življenje prebivalcev Kodanja primerjajo mnogi z življenjem Dunajčanov. Tudi nekoliko dolgočasni Švedi in okorni Norvežani se že od nekdaj radi vozijo v dansko prestolnico, kjer je življenje zelo veselo. Ljudje so zelo prijazni, vedno nasmejani, življenje teče v mejah tradicij. Ni-ker v Skandinaviji ni postalo kavarniško življenje tako samo ob sebi umevno kakor v Kodanju. Tudi v tem pogledu spominja Kodanj na Dunaj. Ze med potjo v pisarno se ustavi trgovec ali uradnik v kavarni, kjer si privošči prigrizek, šele potem se napoti počasi v trgovino ali urad. Danci v splošnem ne poznajo nobenih l Kadar slišimo, 'da ima voda v Mrtvem morju v sebi 22°/§ soli in primerjamo to veliko količino s povprečno količino soli v morski vodi sploh — okrog 3.5°/o — se mo-mmo začuditi. Tako velik se nam zdi ta odstotek. Toda kaj bi šele rekli, če bi slišali, da je v Indijskem oceanu globok spodnji tok, kjor je celo 34.80% soli v morski vodi? In vendar je to res. To sta namreč dognala učenjak Schort in Muiller. Ta morski tok gre od severa proti juga m je najbrž subtropičnega izvora. To pomeni, da gre tu prav za prav za krogotok morske vode, povzročen po toploti v bližini ekvatorja. Segreta morska voda se pomika po vrhu Indijskega oceana na južni poluti proti severu, na jugu pa najbrž prodre v to vodo spodnji globoki tok, ki teče v nasprotni smeri od zgornjega. Fnd-ijski ocean je pa samo del Atlantskega oceana. Njegov gk>bmski spodnja tok oceanom na soli ae namreč pomnoži Še z dotokom iz Atlantskega oceana, ki pošilja vanj južno od 35° južne Širine rodi svoj spodnji tok, bojjat na soFL Ta Atlantski toi, tekoč proti zapadu, prinaša ocividrjo v Indijski ocean tudi mnogo soli in vse kaže. da vrača Indijski ocean Atlantskemu to dobavo vode zopet s svojim površinskim tokom. Kako jc bilo dokazano, da je Indijski ocean veja Atlantskega? S kemično analizo morske soli. V obeh oceanih jc namreč morska sol enaka. To je zanimivo dejstvo, ki dokazuje, da je sol v raznih morjih različno sestavljena, kakor rasto v raznih delih sveta različne rastline in živali. Po podnebju ali točneje rečeno po soseščini z raznimi celinami so v morski soli različne primesi. Tudi ta atlantski izvor indijske soli dokazuje, da so res spodn H toki. po katerih sta oceana zvezana med seboj. Norveška prestolnica Oslo razrednih razHk. Med pogovorom uslužbenec prijazno potreplja svojega Šefa po rami. Točno ob štirih popoldne se pojavi na glavni ulici mnogo elegantnih gospodov in dam. Vsak prebivalec, zlasti pa vsaka prebivalka Kodanja, ki nase kaj da, gre popoldne na promenado. Tu srečaš vsak dan veletrgovce, priljubljene glednliškc igralce, bančne ravnatelje, domače filmske zvezdnice ali visoke uradnike, , Dolga milja44 Priljubljena poletna promenada v Kodanju je takozvana »Dolga milja«, do katere se pride iz Glavne ulice čez trg Kon-ges Rytory, skozi Viljem ovo ulico, diplo- so stale prej stare hSe, stoje ada j moderne palače ali pa se razprostirajo moderne ulice. Ob pogledu v ravne, široke ulice z modernimi trgovinami in stanovanjskimi hišami dobi človek vtis, da je v ameriškem velemestu. Iz vseh teh poslopij zre bogastvo, po katerem se je Norveška odlikovala do vojne. Z drugim največjim cisternsk'm in četrtim največjim j trgovskim brodovjem sveta. Kdor išče v Oelu naravne lepote, se mera napotiti v J okolico mesta, kjer je zncoii HoLmenkollen, vsakodnevni eil.i mnogih izletnikov. Od tu je krasen razgled na fjord na jugu mesta, kjer se ra^piostirajo krasni parki in vrtovi. Otroška paraliza ali Heine Medlnova bolezen Nekaj splošnega o tej bolezni, ki se pri nas nevarno siri Vedno bolj se širi pri nas otroška r*a-laliza. že davno ni bila tako razširjena kakor je letos. Pojavila se pa ni samo pri r.as. temveč tudi drugod po svetu v izredno velikem obsegu. V češko moiavskean protektoratu so imeli leta 1932 samo 250 primerov te nevarne bolezni, letos pa že nad 900. V prejšnjih letih so bila to samo poedina ognjišča, letos je pa razširjena bolezen po vsej deželi. Tudi v Ljubljano se je že zanesla otroška paraliza in ni dolgo tega, ko je zahtevala prvo žrtev. Ni čuda, da so prej vedeli za otreško paralizo v splošnem samo zdravniki, da sc pa zdaj vedno bolj zanima za njo tudi široka javnost, ker je to po njenem mnenju pač nova moderna bolezen. Toda o novi bolezni tu seveda ne moremo govoriti. Prihodnje leto bo 100 let, ko je opisal otroško paralizo Heine in že takrat je pravilno domneval, da gre za hrbtenično bolezen. Skandinavski zdravnik Medin je imel priliko opazovati veliko apidemijo te bolezni. Točno jo je opisal in opozoril na to. da bolezen ne napada sa.no hrbtenice, temveč tudi možgane ali samo možgane, v nekaterih primerih pa sploh ves živčni sistem Zato se imenuje po teh dveh učenjakih otročka paraliza HMne-Medinova bolezen. Drugi standJnawki raziskovalec Wickmann je opozoril na to, da se lahko pojavi otreška bolezen spmo kot gripno obolenje brez paralize in da so prav ti primeri nevarni viri novega okužen ja. Zdaj vemo, da se pojavlja otroška paraliza v najrazličnejših oblikah, od banalne infekcije cenajtežje oblike s hrbteničnimi in možganskimi znaki. In lahko rečemo, da prevladujejo letos možganski znaki, primeri, kc debe bolniki vnetje možganske mrene. Domovina otroške paralize je na Švedskem in Norveškem, kjer je ta bolezen stalna ali emdemična. Drugod se pojavlja Heine-Medinova belesen posamič vedno v manjšh epkJemrjefci kakor spomladi 193? v Rumuniji. Zelo težke primere otročje par&Hae so .'meli v zadnjih 20 letih v Ameriki. Lajik rad sega po člnnkih o 'JtroSM paralizi, rad se informira, kn!:šna je ta bolezen, kakšni so njeni znaki in kako <*e pričenja. Najbolj se zrnimrjo za to starši, kar je tudi razuljivo. To bi bilo hvalevredno, če bi kaj pomagalo, če bi kaj ko- ristilo. Zdravniki pa v splošne«! neradi govore in pišejo o takih boleznih. Lahko bi opisali vse znake, ki so pa pri tej bolezni pogosto tako neznačilni in neznatni, da delajo adraATiikom samim hude preglavice. S tem bi pa starše samo po nepotrebnem prestrašili, da bi se bali vsake najmanjše infekcije. Lahko bi pa zdravniki tudi opisali otreško paralizo samo v grobih potezan, potem bi pa od tega nihče ne imel nobene koristi. Treba je namreč razlikovati ni3d populariziranjem zdravniške vede za vsako ceno in med popularnimi broškami ali predavanji, Id naj starše vzgajajo in jim vcepljajo to, kar mora vedeti vsak človek, da bodo namreč ravnali tako, da ostanejo njihovi otroci zdravi in odporni proti boleznim. Letos je pri tolikih primerih Heine-Me-dinove bolezni manjša nevarnost, da bi otroške bolezni ne spoznali kakor je bilo v prejšnjih letih, ko so bili primeri obolenja bolj redki. Vsak zdravnik, poklican k otroku, nrsli zdaj na paralizo in tudi mora misliti, kajti samo z iskanjem in proučevanjem tudi najneznatnejsih znakov pride večkrat rtvari do dna. Zato priporočamo staršem, on pri vsakem obolenju otrok pokličejo zdravnika. Seveda pa s tem ni rečeno, da bi povsod in v vsem videli otroško paralizo. Previdnost je mi-ti modrosti, imeti pa mora svoie meje. določiti jih mora 7- ravnik s svojim opazovanjem in oilcč'tviio. Njegova odgovornost je veMke in vše te?'a Df&gnozo otročke paralize postavi vsa!t 'mik ko je otroku že o^pne^ta M oni u^. To nobena umotrost. Toda spoznati bo'.czen v Gangstrska Venera Policija v Spitzburgu jc aretirala oni dan mlado Evelino Mittelmannovo, znano med ameriškimi zločinci pod imenom »gangsterska Venera«. Policija domneva, da bo lahko dobila od nje važne informacije o zloglasnem »Sindikatu smrti«, ki ima na vesti mnogo se nepojasnjenih umorov. Evelina Mittelmannova je stara šele 25 let, pa je že pet let pomagala tolovajem in jih skrivala. Državni tožilec Purkus, ki vodi preiskavo, je izjavil, da ima iMittelman-nova najbrž na vesti najmanj tri svoje ljubeke, same bandite, ki jih je lastnoročno umorila. Ker bodo njene izpo\edbe za policijo zelo važne, je sodišče določilo kavcijo 50.000 dolarjev, proti kateri bi jo izpustili, da bi ji ne bilo treba sedeti v preiskovalnem zaporu. Ni se pa prijavil še nihče, ki bi bil pripravljen položit: to kavcijo in rešiti gangstrsko Venero iz preiskovalnega zapora. Najdaljši tekoči trak 7,600.000 ton gramoza in 2,800.000 ton peska, potrebnega za gradnjo jezu Shasta v Kaliforniji prepeljejo na mesto 16 km daleč po tekočem traku. Tako so sklenili ameriški inženirji. To bo najdaljši tekoči trak na svetu. Družba Columbia Construc-tion se je že lotila dela in njeni inženirji so izjavili, da bodo priprave v enem mesecu končane. Prihodnji mesec bodo lahko začeli po tej edinstveni poti prevažati gramoz in pesek. Tekoči trak bo imel obliko korita, širokega 1 m. Narejen bo iz kavčuka in bom-baževine. Povsod bo prilagođen zemljišču in pot bo izbrana tako, da strmec nikjer ne bo znašal 25%. Jez Shasta bo zadrževal vodo Sacramento in namakal veliko zemljišče. To je dosedaj največji načrt kalifornijske družbe z osnovno glavnico 170 milijonov dolarjev. Istočasno grade jez na reki San Joaquin. ja zavzema razstava italijanske moderne arhitekture, vse drugo nadstropje velika italijanska razstava, v pritličju je pa zlasti mednarodna filmska razstava. Veliko stran sko galerijo, zvezano neposredno z glavno palačo, so porabili za razstavo sodobnega pohištva in grafične umetnosti. Poseben paviljon je pa posvečen zelo zanimivi razstavi cerkvene umetnosti. Triennale 1940 V soboto 6. t. m. je bila v Milanu svečano otvorjena mednarodna razstava dekorativne umetnosti, umetne obrti in moderne arhitekture pod naslovom »Triennale 1940«. Svečani otvoritvi je prisostvoval tudi italijanski kralj. Razstava spada med i ekvir mednarodnih razstav in prireja se j navadno vsaka tri leta, kar priča že njeno | ime. Nameščena je v izredno velikem poslopju Palazzo deli' Arte, zgrajenem ln opremljenem v tipičnem duhu romanske ar-hitektonike. Glavnemu osrednjemu poslopju so priključeni večinoma neposredno razstavni paviljoni. »Triennale« ima tudi posebno moderno gledališče, elegantno restavracijo in del milanskega parka, kjer je zgrajen prekrasen vodomet, nasproti pa dva velika vodopada, kjer teče voda neposredno s terase glavne palače. Vse je prirejeno v lepi harmoniji rdeče in bele barve. Razstava je pod pokroviteljstvom prosvetnega ministra, Razstave tujih držav so v levem krilu prvega nadstropja. Razstavilo je šest tujih držav in sicer Švica, Romunija. Francija, češkoslovaški protektorat, Nemčija in Madžarska. Največje razstavišče zavzema Nemčija. Deloma so zastopane na razstavi Anglija, Združene države in švedska, ki je razen tega priredila samostojno neoficrjetno razstavo steklarn Orreforst. Drugo polovico prvega nadstrop- Nevesto rešil strašne smrti Sonja Hellstrdmova, svetlolasa lepotica, Uudskošolska učiteljica v Ostersundu na Švedskem, se mora zahvaliti samo srečnemu naključju, da ni bila živa pokopana. Kmalu po veliki noči se je hotela omožiti z inženirjem Graddockom, zaposlenim v rudniku, ki je oddaljen 100 km od Ost crsunua. Nekaj dni pred svatbo je dobil inženir brzojavko, da je njegova nevesta umrla, da je podlegla otroški paralizi. Ves obupan se je takoj napotil v Ostersund, kjer jc prosil nevestine starše, naj mu dovolijo vsaj simbolično poroko z vroče ljubljenim dc-j kletom. Starši so se nekaj časa upirali, j končno so pa privolili. In ko je dobil inženir še dovoljenje oblasti, je uredil vse potrebno, da bi bila simbolična zakonska zveza sklenjena na kliniki, kjer je Sonja umrla in kjer so še Ježali njeni zemski ostanki. Vse je bilo že pripravljeno za poročne obrede in so žc hoteli prenesti mrtva ški oder z mrtvo lepotico, ležečo sredi rož in sveč, v kapelico. Naenkrat pa se je dekle na mrtvaškem odru zganilo in komaj slišno vzdihnilo. Po prvem trenutku groze si je ženin op>omogel in odhitel po zdravnika, ki je ugotovil, da Sonja Hellstromova ni bila mrtva. Se istega dne je zapustila kliniko s svojim ženinom, ki jo jc nevede in nehote rešil strašne smrti. Da ni bilo njega, bi jo bili živo pokopah Milijoni koledarjev po vsem svetu Nedavno je umrl v VVinterbergu znani izdajatelj koledarjev Ruppert Steinbrenner. Literarni svet se ni posebno zanimal za to založništvo, ki je odposlalo po vsem svetu ogromno število koledarjev in raznih verskih aH poučnih knjižic. Ruppert je vestno nadaljeval delo svojega očeta Jo-hanna, ki je ustanovil malo tiskarno ter začel tiskati v nji molitvenike in koledarje. Neumorno delo in razumevanje potreb preprostega ljudstva sta mu omogočili znatno razširiti podjetje. Leta 1890 je podjetje zaposlovalo že okrog 400 delavcev in uradnikov in izdalo 326 del v šestih jezikih. Takrat je bilo Ruppertu 24 let in bil je že v polni meri usposobljen za samostojno vodstvo svojega podjetja. Gladko je govoril 10 tujih jezikov, prepotoval je bil že velik del sveta in ko je leta 1896 prevzel podjetje je pomenilo to nov velik korak naprej. Leta 1900 je Imelo založništvo že 490 del v 11 jezikih, naklada koledarjev se je pa povečala na 800 izvodov. Do leta 1930 je izšlo 1060 del v 23 jezikih. Med svetovno vojno je delovanje podjetja nekoliko popustilo, po vojni je pa zopet oživelo. Založništvo Ruppert Steinbrenner ima v drugih državah 34 podružnic V BOLNICI Bolnfk: AH je ta operacija nevarna, gospod doktor? Zdravnik: Kje ste pa še s4iša4i, da bi mogla biti operacija za 300 din nevarna? Daniel Lesneur Krinka ljubezni 71 Bonti Morda nisem storila prav, da sem povedala Enogati, kam sem namenjena, — je pomislila Ber-tranda. Sicer pa, sobica je zaklenjena. Babica me bo pustila spati vsaj do šestih. V dveh urah bom pa že daleč. Tiho je ponovila besede: Pustila me bo spati. V duhu je videla pred seboj starko, kako zaman razbija po vratih. Srce jo je zabolelo in solze so ji pritekle v oči. Uboga babica! Sicer je pa sama hotela tako. Zakaj pa je silila z menoj. Staranem enaindvajset let in lahko torej ravnam po svoji volji. Človek živi samo enkrat. In jaz hočem živeti svoje življenje. In mar ni imelo prav to čudovito bitje, ki se je zdelo tu v zeleni samoti in radostnem jutru naj-krasnejše darilo, kar ga je moglo dati nebo žareči, n—nnejani zemlji v veliko radost oči in srca. Princ Gilbert Gairlance de Villingen se je bil vrnil k razvalinam Conueta, kamor ga je manj vlekla njihova mračna lepota, kakor upanje, da najde v cerkvici pobožno, dražestno dekte, ki jo je bil zagledal tam prvič. Bertranda je bila namreč začela pod vplivom tajnega hrepenenja zopet zahajati v to kapelico, kamor se je bila že odvadila ho Ji d. Misel, da bo razžalila Mater božjo, če bo hodila v kapelico iskat posvetnih in nevarnih priložnosti, je tem bolj razvnemala romantično dekličino dušo. Tam je zopet srečala Gilberta. Domenila sta ee. da se sestaneta na obali, pozneje pa med pečinami, kjer bosta bolj varna. Ostala je nedolžna. Vsaj njeno mlpdo telo, v katerem se je pretakala vroča in zdrava kri, še ni bilo okusilo svoje vročice, ostalo je bilo živahno in čisto pod kratkim temnim krilcem in belo jopico. Toda njena domišljija in njeno srce sta blodila. Ta lepi in zgovorni mladenič je bil princ. Tisti, ki nosijo ta naslov, so pravljični vitezi, odpirajoči lepoticam raj iz pravljic o vilah. Princ je vedno pravljično bogat, vedno plemenit in iskren. Princ bi menda sploh ne znal lagati. Tako je bilo tudi prepričanje Bertrande Gaelove. B^la je namreč do ušes zaljubljena v Gilberta in ljubila ga je zaradi njega samega. Prinčevi nameni seveda niso bili tako plemeniti. Gilbert ni znal ločiti Bertrande od Micheline, ki ji je bila tako čudovito podobna. In hrepenenju, ki ga je čutil za eno, se je pridruževala nepremagljiva želja po osveti proti drugi. Samo da bi se mu Bertranda udala, — je pomislil, — kajti v tem primeru si je lahko mislil, da bi se v njeni sveži in naivni sramežljivosti polastil tudi 3amsga ponosa Micheline de Valcor in ga premo gai Ta bi sicer o tem ničesar ne vedela, toda kaj za to. Sicer bi pa ponosna Michelina vendarle nekega dne zvedeia, da je brezsrčno odklonjeni ljubimec držal v svojem naročju in poljubljal živo podobo lepote, ki jo je ona tako rada razkazovala. Tako bi se čutila ponižano in osramočeno. Take misli so rojile Gilbertu po glavi in taka čustva so ga prešinjala. Privrela so pa kmalu tudi na dan s Francoisino pomočjo. Princ Villingen jo je bil pridobil ali skoraj pridobil s pomočjo Marca de PleFg iana. Stari plemič, ki bi bil edini lahko začel pra^ Jo proti svojemu lažnemu bratrancu, se je slednjič ogrel za to odločitev. Escaldas in Gilbert sta bila omajala njegovo vero. Marc de Plesguen je bil s svojo hčerko že zapustil grad de Valcor, kamor sta prihajala vsako leto. V prvih pasjih dneh sta se vrnila v svojo pariško palačo v ulici de Verneuil, ali bolje rečeno v stanovanje, ki sta ga bila obdržala v tc; stari hiši, edinem svojem imetju, čigar najemnina je zadostovala, da sta lahko skromno živela. Kaj je bilo Francoisi do velikomestnega življenja, do te melanholije starinske hiše z njenimi zaprtimi oknicami in njenim dvoriščem. Mameči izgledi so bili postavili vse njeno življenje na glavo. Princesa de Villingen postane, v valcorskem gradu zagospodari in udarec čarobne palice ji ne prinese samo teh naslovov in tega bogastva, temveč pripravi ob vse to tudi Michelino, tisto Michelino, ki jo je gledala Francoise že od zgodnje mladosti preveč ljubosumno, da bi ne čutila dvojnega veselja in dvojnega zadovoljstva ob misli na to, kaj jo čaka. Escaldas je bil zapustil grad in se napotil v Pariz. Posvetoval se je s pravniki o dokazih, ki jih je bil zbral proti markizu, da bi si priboril svoje pravice. Gilbert naj bi čim preje prispel za svojima zaveznikoma. Od Valcora se je poslovil s svojo običajno vljudnostjo. In ne da bi Michelini le z besedico omenil svoje smrtno sovraštvo, se je nastanil v hotelu v Brestu, da bi zlepa ali zgrda dosegel svojo zmago nad Bertrando. To bo samo vprašanje časa in priložnosti, je pomislil. Da bi demoraliziral dekle in omajal njen zadnji odpor, ji je sporočil, da odpotuje kmalu v Pariz. — Vrnem se, — je dejal, — žal pa ne vem kdaj. Rotim vas, dovolite mi ostati z vami en dan, preden se ločiva. — Dovolite mi ves dan namestu tako krasnih sestankov in tako blizu vaše vasi, kjer se vedno bojite, da bi vas kdo videl. — Toda kje? In kako? — je vprašala. Ubogo dekle je želelo, na drugi strani se je pa balo privoliti. V duhu je videla samo nepopisno srečo — biti ves dan na samem z njim, ki ga je ljubila. Ni pa slutila, da ji nastavlja past. Gilbert jo je pregovoril pod svečano obljubo, da ne bo poskusil privabiti je k sebi. Če bi ga hotela osrečiti tako, da bi prispela za njim v Brest, hi ji razkazal mesto, ogledala bi si pristanišče in vse drugo, kar bi jo zanimalo. Sam bi se pa zadovoljil 2 veseljem, da bi lahko preživel en dan z njo. 91 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 20. aprila 1940. Stran 7 Večje delo v Ljubljanici pri cukrami Spodnji ustroj za veliko zapornico jubljanice bi moral biti zgrajen do 15. maj a rok bo nabrž podaljian lahko omejili le na dela, ki jim mraz ni mogel škodovati. Betonirati pa seveda ni- so mogli. Po vsem tem je razumljivo, da delo doslej ni napredovalo bolj. Računati smemo, da jih čaka še približno polovica dela. ZbetcniraJi 90 sicer že dva krajna temelja, a zbetonirati morajo še srednji temelj, dalje dno struge približno v dolžini 120 m in v ta namen bedo morali spraviti iz struge še precej zemlje. Rok je predpisan za vsa dela do 15. maja. Do tedaj pa bi dela ne mogli končat:, četudi bi ostalo tudi nadalje lepo vreme. Toda ministrstvo bo nedvomno dovolilo podaljšanje roka, saj je treba upoštevati višje sile. ki so delo za-zadržale. predvsem nesrečo z zapornico v Trnovem in pomanjkanje delovnih moči jeseni. Upravičena je bojazen, da r.o delo zavleklo tudi pomladno deževje, ki se bo najbrž kmalu začelo in bo trajalo del j časa, ker je bilo doslej vreme izredno suho. Dokler delajo v strugi, mora biti vi po mestnem socialnem uran. Zemeljska deda so v glavnem že k^^na in kmalu bodo lahko začeli delati : o vrtnarji . Ureditev ljubljanskega tovornega kolodvora Vse kaže, da bo tovorni kolodvor v bližnji bodočnosti vsaj kanaliziran Ljubljana, 20. aprila Ena največjih pomankljivosti v Ljubljani je neurejen tovorni kolodvor na glavni postaji. Naši trgovci, ki so najbolj prizadeti zaradi silno zanemarjenega razkladalnega prostora na kolodvoru, si prizadevajo že dolga leta, da bi prišlo do ureditve, ki je potrebna v interesu našega gospodarstva, pa tudi same železniške uprave. Zanimivo je poročilo D. Cebina, ki je poročal na občnem zboru združenja ljubljanskih trgovcev, kaj vse je združenje ukrenilo zadnja leta, da bi bil razkladalni prostor tlakovan. Trgovci vodijo akcijo za kanalizacijo in tlakovanje razkladalnega prostora že od L 1932. Tedaj so celo predlagali uvedbo posebne vagonske davščine, ki bi jo naj železniška uprava pobirala za ureditev tovornega kolodvora. Ta davščina bi znašala na leto približno 300.000 din. Trgovci so bili torej pripravljeni žrtvovati zelo mnogo, da bi se železniška uprava lotila dela, ki ga je bila dolžna že zdavnaj sama opraviti. Vendar bi s samim »vagonskinr davkom . ne mogli kriti vseh stroškov, zato bi morala tudi železniška uprava nekaj prispevati. Toda krediti za tako potrebno ureditev niso bili odobreni. Trgovci so zopet ponudili železniški upravi 300.000 din spomic I 1.1936. Železniška direkcija jim je odgovorila, da zadevo proučujejo ter da je tlakovanje v zvezi z uresničenjem obsežnega načrta, ki bo zahtevalo velike stroške. Direkcija je zato navezana na kredite, ki jih morajo odobriti v Beogradu. Tako je bila ureditev tovornega kolodvora zopet odložena za delj časa in prostor za razkladanje je bil še slabši. Upoštevati je treba, da na tovornem kolodvoru dan za dnem vozi po več sto voz in tovornih avtomobilov, cestišče je pa slabše kakor podeželska cesta III. reda. Povprečni mesečni pro^iet znaša nad 10.000 vagonov. Najživahnejši promet je jeseni. Te ogromne količine blaga razkladajo, nalagajo in razvažajo na prostoru', ki ga vzdržujejo samo s tem, da na njih dvakrat na leto površno postrgajo blato in cestišče delno posujejo z gramozom. Razkladišče nima niti najbolj primitivne kanalizacije. Voda se odteka le po enem jarku in se ob močnejšem deževju razliva. Blizu je stranišče na greznico, a niti te greznice ne izpraznjujejo ob pravem času. Gnojnica iz prenapolnjene greznice se razliva po cesti, da je tam pozimi drsališče, poleti se pa Širi daleč na okrog neznosen smrad. Posebnost je tudi, da morajo trgovci sami kidati sneg, če hočejo pozimi priti do vagonov. Neštete pritožbe so vendar končno toliko zalegle, da je generalna direkcija državnih železnic pristala na predlog ljubljanske direkcije za tlakovanje tovornega kolodvora, za kar bi znašali stroški 2 mil. 500.000 din. Generalna direkcija je zapro- sila za kredit finačno ministrstvo, ki ga pa ni odobrilo. Ljubljanska direkcija je leto za letom predlagala, naj bi ji odobrili med drugim tudi ta investicijski kredit. Toda, ker kredita ni mogla dobiti, je sklenila, da sama kanalizira tovorni kolodvor, za kar bodo znašali stroški okrog 100.000 din. Teh del pa ne morejo začeti pred novim proračunskim letom. Kaže torej, da bo ljubljanski tovorni kolodvor vsaj kanaliziran v bližnji bodočnosti. S tem pa vse pomanjkljivosti, niti glavne ne, nikakor še ne bodo odpravljene. Predvsem je treba upoštevati, da je ljubljanski tovorni kolodvor znatno premajhen za velik promet, zlasti, odkar nI več tovornega kolodvora na gorenjskem kolodvoru. Tudi zaradi ranžiranja je velika stiska na tovornem kolodvoru. Zadnja leta imajo trgovci velike težave, ker jim pogosto vagoni stoje na raznih tirih ter morajo po več dni čakati, preden pridejo do blaga. To vsekakor niso majhne pomanjkljivosti in potrebno bi bilo, da bi se vse pristojne gospodarske organizacije, pa tudi mestna občina, odločno zavzele, da bi bil tovorni kolodvor čim prej urejen. Prošnja poštnemu ravnateljstvu Trbovlje, 19. aprila Opetovano smo že opozarjali na nevzdržne razmere, ki vladajo pri poštnem uradu Trbovlje II. Res je sicer, da se mnogo trboveljskega poštnega prometa osredotoči na poštnem uradu Trbovlje I, vendar radi tega nikakor ne gre, da p3stne oblasti zanemarjajo postni urad gornjih Trbovelj, ki ga menda smatrajo za navadno postno ekspozituro, kakršne so po kmečkih vaseh, z neznatnim prometom. Poštni urad Trbovlje II v svoji sedanji upravni sestavi že dolgo več ne odgovarja zahtevam potrojenega poslovanja. Edina uradna moč nikakor ne more več obvladati ne fizično ne duševno ogromnega prometa, ki je prošli mesec porasel že na 4400 enot (3000 enot L 1939 v istem mesecu). Denarni promet prošlega meseca n. pr. izkazuje 2 milijona dinarjev, medtem ko je lansko leto v marcu znaša1 le okrog 700.000. Letos je bilo samo v enem dnevu v začetku tega meseca n. pr. preko 600.000 din prometa. Kje ie potem še vsa ostala poštna manipulacija, brezkončne poštne statistike, s katerimi uprava obremenjuje osebje vedno bolj, telefonska služba itd. Pošta Trbovlje II ima sicer dva pismonoše, vendar imata ista skoro nedosegljivo področje, saj je selska dostava za ta poštni urad razširjena na vsa okoH-ška hribovska naselja v Kleku, Gaberskem, Knezdolu, Podmejo, Svinje. Uradnica je to rej preko celega dneva vedno sama ter sc dostikrat zgodi, da ne more vročiti niti telefonskih pozivov niti brzojavk, ker nima nikogar, ki bi ga poslala k naslovniku. Poglavje zase je seveda staromodni telefon na tem uradu. Vsa jeza poslovnega sveta in vseh, ki morajo govoriti po telefonu, ne pomaga nič. Vsi protesti so zaman. Še vedno je ta telefon iz prošlega stoletja pritrjen v mali čakalnici in če imaš nesrečo, da moraš govoriti tolefonično, te lahko mirne duše poslušajo vsi, ki se pred okencem urada tiščijo, da pridejo na vrsto. Telefonske tajnosti tu namreč ne poznamo. Izgraditev telefonske celice se kljub lepim postnim dohodkom pošte Trbovlje 2 smatra menda kot luksuz Gospodje pri poštnem ravnateljstvu bi se pri svojih inšpekcijah lahko podrobneje informirali o stanju tega dičnega poštnega urada ter se vendar že enkrat podvizali, da trgu Trbovlje ugo dijo glede najnujnejših poštnih zahtev. Med te spada predvsem povečanje poštnega osebja za vsaj še eno moč, izgraditev telefonske celice in nič manj novi prikladne j ši uradni prostori Oblastev, davkoplačevalcev in privatnih podjetij, obrtnikov m trgovcev v tem delu Trbovelj je dovolj, da poštno ravnateljstvo čimprej ugodi njihovim upravičenim željam. Iz Radeč — Prvenstvena nogometna tekma mvC SK Radeče ln SK Krško odpovedana. V nedeljo bi se morala vršiti med SK Radeče in SK Krško prvenstvena nogometna tekma v Heastniku. SK Radeče je že imel izbrane svoje najboljše nogometaše s katerimi bi sigurno iz voje val zaslužno zmago Uvtdevajoč to nujnost je SK Krško odstopil 3 gole v prid SK Radečam fn s tem priznal svoj poraz. Zaradi tega se napovedana prvenstvena tekma v Hrastniku sploh ni vršila. — Zopet gozdni požar. Pretekli teden je zopet izbruhnil velik gozdni požar na Ce-lovniku med Zidanim mostom in Sv. Petrom pri Radečah. Zanetila ga je iskra lokomotive, ki je padla na suho res je in travo. Požar se je širil z vso naglico in objel velik kompleks gozda. Iz Radeč se je videlo, kakor da gori vse naselje proti Maj-landu. Vsa kotlina je bila v dimu. Požar ie uničil precej nanovo nasajenih smrekovih sadik in krivenčastega grmičevja v obsegu približno 4 ha. Po izjavi sreskega Šumarja je škoda precejšnja, ki pa jo bo trpe1 a železniška uprava sama, ker je gozd njena last. Proti požarom so prekopani posebni pasovi, ki jih obnavlja železniška uprava vsako leto. Ti pasovi so očiščeni vnetljive suhi jadi, vendar pa povzročajo požare iskre, ki lete preko teh pasov. Zaradi tega ni mogoče obvarovati gozdov pred tovrstnimi požari, ki se vrste menda vsako leto. — Ljudskošolska mladina ie pogozdovala. V soboto je pogozdovala tukajšnja ljud>košolska mladina na Trinkovi parceli na Jelovem. Pogozdovali so samo otroci najvišjih dveh razredov pod vodstvom svojega učitelja. Sreski šumar g. Robert Premerstein je obrazložil mladini pomen pogozdovanja in važnost dobrih gozdov za naše narodno gospodarstvo. Nad 700 borovih sadik je mladina zasadila na prostoru, kjer se pred letom dni zasajene mladike niso prijele, ostale pa je zasadila na sosedni parceli. Za trud je bila dobro pogoščena >o g. Trinku. ! — Cepljenje proti kozam. Na tuknišnji ' iudski šoli se bo vršilo cepljenje proti \ozam 1. maja. pregled pa bo 8 maja oboje ob pol ene pop Poleg ceplienja se bodo vršili še sledeči pregledi: 1 Na dan | cepljenja bo zdravnik presedal vse one otroke, ki bodo jeseni začeli pohajati v prvi razred. 2. na dan pregleda pa vse učence in učitelje, ki že 4 leta niso bili sistematično pregledani in pa vse one, ki izstopajo iz šole. j — Premestitev v učitelju? službi. V , sredo je odšel na novo službeno mes*o šolski upravitelj g. Bogomir Jelenec s , Svibnega. Na prostio je bil premeščen v Dobrno. G. Jelene je služboval na Svib- I Posestne spremembe v nem šest let ter je bil mladini dober vzgojitelj in učitelj. Želimo mu vse najboljše na novem službenem mestu! Upraviteljske posle je prevzela najstarejša učna moč gdč. Olga Gorjup Na lastno prošnjo je bila premeščena tudi tukajšnja učiteljica gdč. Arhar Valerija, ki ie službovala v Radečah nad 5 let. Premeščena je v Dolenjo va? pri Ribnici, kjer je že vsa njena družina Tudi njej želimo vse najboljše na novem službenem mestu' — Širjenje alarmantnih vesti. V nede-io so se širile po Zidanem mostu in Ra-iečab alarmantne vesti, ki so jih prinesli baje ljudi iz Zagreba. ' 1 N Pripominjamo, da je širjenje alarmantnih in neresničnih vesti, ki brez potrebe razburjajo ljudstvo, po zakonu kaznivo. LJubljani in okolici Ljubljana, 20. aprila V zadnjo o ta. po regrulacijskih del pri Ljubljanici v mestu spada zapornica pri cuki-arni. To bo večji stavbni objekt, betonski jez z žele23iimi vrati in dvigainimi napravami, podoben zapornici v Gruberjevem prekopu. Vendar bo pa ta zapomca po zunanjosti nekoliko drugačna od one v Gruberjevem prekopu. Da bi imela tudi arhitek rensko vrednost, je napravil načrt za njeno pročelje arh. J. Plečnik. Graditev zapornice pri cukrami so razdelili v dve etapi; najprej so bila oddana dela za betoniranje temeljev zapornice, obrežnih opornih zidov in dna struge. Zgornji Tiel zapornice s stebri in dvigal-nimi napravami je delo za sebe, ki bo oddano pozneje. Doslej še ni bilo' razpisano. Tehnično nadzorstvo nad tem delom ima terejTLSka tehnična sekcija za regulacijo Ljubljanice. Sekcija spada pod pristojnost državne uprave. Nedavno ie terenska sekcija izgubila svojega šefa, izvrstnega 3tro-kovnjaka inž. Petriča. Nov: šef še ni imenovan. Seclanje delo je bilo oddano pred letom. Na terenu so začeli delati poleti. Vsa podjetja, ki so doslej prevzemala regulacijska dela pri Ljubljanici, so imela več ali manj slabe izkušnje. Nenadno narasla voda jim je napravila precej škode, ko je poplavila strugo, kjer so delali. Tudi podjetje, ki je prevzelo to delo, je imelo smolo. Pelo je moralo lani delj časa počivati zaradi deževja, ko je narasla voda pretrgala zapornico v Trnovem. Jeseni, ko je bilo nenavadno lepo vreme, je pa bilo občutno po-rnaji.ikanje delovnih moči zaradi orožnih vaj in delo je zopet zastalo. Pozimi so se M. Zoščenko: Na zobni kliniki Tistega leta si je moral dati Jegorič popraviti zobe. To je bilo zelo nujno. Jeli so mu bili namreč izpadati. Mož leze seveda v leta, organizem se tako rekoč obrablja. Kost morda glede na nesolidnost povojnega materiala tro hni. Skratka Ivanu Jegoriču Kolbasje vu, stanujočemu v naši hiši so se jeli tistega leta zobje drobiti in mu izpa dati. Res so mu en zob izbili med prepirom. Toda drugi so mu jeli sami izpadati. Kot rečeno, ne da bi počakali na dogodke. Recimo, da človek je ali pa govori o zaslužku, pa ni okrog njega v bližini sploh nikogar in mu začno zobje izpadati. To je naravnost prese neti ji vo. Tako mu je v kratkem času izpadlo šest zob Toda Jegorič si s tem nikoli ni belil glave. Ni se bal, da bi ostal brez zob Saj ie zavarovan. Dolžni so vedno preskrbeti mu nove zobe S takimi mislimi ie f,idi živel na svetu. In vedno je pravil: — Zastran zob nikoli nimam skrbi Lahko mi jih tvdi 17H jejo. ^e ne gače. Po drugih čelih telesa, recimo pc nosu, se nikoli ne pustim kresniti. Kar se pa tiče zob sem brez skrbi. Mi, kar nas je zavarovancev, si v tem primeru nikoli ne belimo glav. In ko je Ivanu Jegoriču izpadlo šest zob, se je odločil za generalno popravilo zobovja. Vzel je svoje dokumente in odšel z njimi menda na kliniko. Na kliniki so mu dejali: — Prosim. Lahko vam popravimo zobe. Toda pri nas je pogoj: manjkati mora vsaj osem zob. Če jih manjka več, je to vaša sreča in naša nesreča. Manjših popravil pa klinika ne prevzame Tak je zakon za zavarovance. Jegorič je odgovoril: Meni jih manjka šest — Torej jih vam ne moremo popraviti. Tak je predpis Pridite kadar vam ;b bo manjkalo več. Tedaj se je pa Jegorič razjezil: — Kako si pa to prav za prav misli 'e. Povejte mi no. ali si naj druge iz-bijem s polenom? — Tega vam ni treh* storiti — so mu deiVi Čemu bi si izbijali zdrave zobe? Počakajte, morda vam bo sreča rr»ila. da vam izpadeio sami. Jegorič se je vrnil domov tslab** volje. Tako brez skrbi sem bil, kar sc tiče zob — je razmišljal in naenkrat ti pride taka ovira. Jegoriču ni preostaja Io drugo nego čakati, kdaj mu izpadejo odvisni nezakoniti zobje. Kmalu mu je izpadel en zob. Drugi mu je izpadel, kr jih je čistil s ščetko Jegorič je odhi tel na kliniko. — Zdaj mi manjka točno osem zo' — jc dejal ves srečen. — No, to je nekaj drugega, so nr* dejali tam. Vam manjkajo zobje v en' vrsti? Glejte, take predpise imamo Če ne manjkajo zobie po vrsti, temve* na raznih krajih, takih zob ne poprav ljamo, ker lahko človek s takim zobov jem še je. — Toliko zob v eni vrsti mi ne man; ka — je dejal Jegorič. — Potem tal-em vam jih pa ne ttk rerao popraviti. Jegorič na to ni rekel ne bev ne mešamo zaškripal je z zobmi :n odšel klinike. — Glej. šmenta, kakšne ov re, — je pomislil sam pri sebi. — TaV sem bil duševno miren, zdaj je pa nv jega miru konec. Jegorič živi zdaj mimo. je redko hr no in ostale zobe si čisti trikrat dne v no s ščetko. V tem pogledu je storil klinični predpis dobro delo. Ljuhliana 20 aprila Posestnica Juvan Potokar Marija, Ljubljana, Petričeva 7, je prodala zasebnici Marici Sasel iz Ljutomera parcelo v izmeri 571 kv. m in stavbiiče v izmeri 165 kv. m s hišo v Petričevi ulici št. 7 v kat. občini Udmat za 310.000 din. Za regulacijo Malega grabna je bilo odvzeto posestnici Mariji Jerinovi v kat ob čini Trnovsko predmestje 1199 k v. m zem ijišča. Posestnica se proti razlastitvi ni pri tožila, glede odskodnne ie bil dosežen med mestno občino in posestnico sporazum. Posestnik Lovro Pečnik je prodal Josipu Cimperrnanu, Ljubljana. Močnikov* ulica 3 od svojega posestva v kat občim Spodnja Šiška parcelo z vrtom in hišo ter dvori čem za 150.000 din. Anton baron Codclli je prodal Josipu Jagodicu, Ljubljana, Zadružna ulica 8, parcelo v izmeri 400 kv. m v kat. občini Stepa-nja vas za 20.000 din. Posestnik Maks Bavcon. Lavričeva 6, jc prodal posestnici Fani G jura Ljub'jana. Svetosavska 20. ter njenim otrokom Janku, Jožetu in Marjeti, ki ju zastopa oče Štefan Gjura, parcelo v izmen 597 kv m v kat. občini Kapucnsko predmestje za °'»000 din. Posestnik Stanko PeršH iz Bresta 12 p. Je prodal posestniku ip gostiln;čarju Francu Lovšetu, Sneberje 25, parcelo v iz- Beagr~jJca velike rtJteznest Ljubljana, 20. aprila Prejeli smo: že dolgo sem želel ogledati si najmlaj ši jugoslovenskj velesejem. pa sem se popeljal prejšnji teden v Beograd in si ga ogledal. Zares je velik in lep. da sem bil kar presenečen Nisem pa se nič >uđil, ko so ml povedali, kakšne ogromne Investicije so v vseh zgradbah in napravah. Tako pa že! In še jim je premajhen zele naj bi ga še bolj izgrad'li in povečali. Beograjski župan g. Gjuričič je velesejemsk upravi obljubil, da ji bo beograjska občina dala letos dva milijona din oodpore za izgraditev sejnršča in da bo svoj sejem še nadalje podpirala. To je res šrokopotezna gesta beograjske občine, ki se zaveda, kako ogromne koristi donaSajo mestu veJesejemske prireditve. Zato sta ta dva milijona, ki jih je beograjska občina letos kot svojo podporo namen'la beograjskemu velesejmu. prav dobra naložba v p ros peh in korist občine same. Tudi v Ljubljani imamo svoj velesejem, ki mu bo treba sejmišče na novo izgraditi. Iz Krškega — SK Brežice : SK Krško 6:0 (1:0). V tedeljo se je odigrala na športnem igrišču v Krškem prvenstvena tekma med SK Brežicami in domačini. Tekma, ki Je bila 2na najzanimivejših, kar jih vidimo v našem kraju, je privabila na igrišče precej prijateljev te lepe igre. Vendar pa sta kljub lepi udeležbi in prvenstveni igri oba posavska rivala razočarala svojo publiko tako po požrtvovalnosti kakor tudi po kombinacijah, ki smo jih močno pogrešali pri enih in drugih. Obe moštvi sta podali zelo mlačno igro in rezultat ni primeren poteku igre, posebno ker gresta dva gola na račun do. ^ačega vratarja. Medtem ko so v prvem polčasu domačini nudili še nekak odpor, so v drugem polčasu popol aoma popustili. Tekmo je sodil g. Hoch bachei iz Celja, ki ni imel mnogo dela v'endar pa je še kljub vsemu spregleda: piecej pogiešk, Gole so zabili Kerin I. iva, Franji? dva, Kerin m. enega in Ko-/ačič enega. Domačim se je poznalo, da o nastopili na tekmi brez treninga. Upaj-no, da jih bo nedeljski neuspeh naposled le prepričal, da ne morejo zmagati brez -reninga, kar je sedanji poraz dovolj jas-io pokaral. — Pran na krški* cestah. Krasni pomladanski dnevi so nam prinesli poleg vseh prijetnosti precej veliko neprijetnost, namreč neznosen prah. Kljub temu, da imamo Škropilni avtomobil, ki 7a sedaj še počiva, moramo požirati prah, ki ga dvi-Tajo avtomobilisti in veter kar na debelo. Mestna občina bi lahko kaj ukrenila, da bi stopil škropilni avto na plan. seveda če ni zopet pokvarjen in ves polomljen, ka- or je to pri nas že navada. Iz Zagorja — Izredna skiipgJShm krajevne Bratov-\e JcUt'nlee se je vršila v četrtek 11. tm. >xl preosecl tvom ravnatelja zagorskega udnidkega obrata inž. Kolke Alojzija v prostorih rudniške restavracije. Ker se je zvrftUa volitev delegatov pretekli mesec, ie bilo treba položiti obračun dela in vo-rti nov odbor. Kakor znano je pri volitvah 17. marca t. L dobila Zveza rudarjev 126 glasov (35 delegatov), Jugoslovan ka trokovna zveča 206 glasov in 17 deJega-ov, Narodna ctrokovna zveza pa 104 gla-ove m 9 delegatov. Skupščini sta prtso-tvovate de nadkomiaar inž. Kubi as Julij n zastopnik pravnega referenta glavne "»ratov fce ak'adnlce dr Marjan Dular iz )ublJane. dalje sest zastopnikov obratov er 60 delegatov. Skupščina je potekla v ajlepoezn soglasju m je bilo sprejetih ne* aj fklepov in predigov, med drugim Je "lavaka delegacija predlagala, naj se v g>6)o6* upošteva v okviru moanjstf več j' icredtt m aobosdrc -ljenje, za revmat'čnr večja možnost z^rc ljenja v toplicah in š več podobnega Po odofpHlv1 »f»t*uns,,!h z* t meri 15.257 kv. m. v kat občini Tomišelj za 10.000 din. j Posestnik v Mateni Franc Skerjanc ie prodal posestniku na Ilovici Jožetu Štrum- belju njivo v kat. občini Tomišelj za 2000 din. ' Posestnica Ba.Stolc Frančiška. poročena Budič. Vižmarje 56. je prodala direkciji državnih železnic 65 kv. m od svojega zemljifča v kat. občini Vižmarje za j90u din. Direkciji državnih železnic sta pro- i dala posestnik Jakob Kaiser in posestnik j Jakob Kregar iz Vižmarjev, prvi 148 kv. I m za 8880 din, drugi pa 35 k v. m /a 21000 din. j Mestna hranilnica ljubljanska je prodala f na dražbi kupljeno zemlnšče, katerega je r razparcclirala, v kat občini Pijava gorica, . in sicer posestnikovemu sinu Ivanu Podlip-cu za 8500 din, posestnici Mariji Hočevar za 12.600 din. posestnici Ani Stepic za din 49.300, posestniku Ivanu Padarju za 11.700 din. posestniku Francu Kramarju za 10.300 din. posestniku Martinu Šviglju za 17.200 din, delavcu Alojzu Banibiču za 8200 din. pOSOstttfttl Janezu Neredu za 7400 din. posestnici Tomažič Mariji za 4200 din. posestniku Antonu Kaduncu za 3100 din. posestnike \ emu sinu Janezu (":crnigoju za 10 tisoč din in posestniku Kanu CsrnigOJU za 9500 din. ključkov in poslovnega poročna ter raz-rešenic je bil izvoljen nov odbor s predsednikom ravnateljem inž. Kol ko Alojzijem na čelu, še tih zastopnikov Obratov ter šestih sai topni kov zavarovancev, ki jim načeluje rxxlpredscdnih Vahtar Alojzij. — Gospodinjsko nadaljevalna š°la je pretekli teden zaključ la svoje delo. Vodila jo je učiteljica gdč. Zinka Viščajeva, obiskovalo pa jo je 12 gojenk, bodočih mater in gospodinj izvečine kmetskega stanu od oktobra do srede aprila ob četrtkih in torkih. Zaključile so z razstavo, skupnim kosilom in izletom v Ljubljano. — Nuš'čev »Dr.«, ki ga je v nedeljo uprizorila agilna sokolska družina v spretni režiji br. Pozuna Hermana v okviru Sokolove 501etnice ni prav nič zaostajal za »Maturo« pred mescem dni, kljub temu da je bil obisk za spoznanje manjši radi nepretrganega dela v rudniku. Za razumevanje Nušičevlh del mora biti publika zrela, kar je dokazala da je v prav pohvalni meri. Zabavala se je iz vsega srca nad izvrstnim 2ivoto Cvijovićem brata Mira Savska, ki je skoro prekosil, prav^ imenitna sta mu bila partnerja Blagoje brata Hermana Mikliča in Milorad brata Goloba Branka. Dvojica Spasojevič-ka in Protička, virtuozni klepetulji tudi po zunanjosti kontrastni postavi, podani po sestrah Slavki Jerinovi in Peteilinovi _ni sta vzbujali mnogo dobrovoljnega zadovoljstva, prav tako pa so v ostal: zasedbi sestre Godina Ladija, TJle Ivanka, šulin Minka, Sajovic Lojzka in novinka Posar Vida v družbi z diskretnima Pavlo-vičem brata Goloba Franceta in postavnim ter izvrstno maskiranim dr. Reiser-jem brata Kalana Jožeta ter malim Sašo Požunom doprinesli poln delež na uspehu tega večera. Družina bo uspelo komedijo sredi maja ponovila na Lokah. Z 3inamitno patrono nad ribe Krško, 19. aprila Zadnji čas se je po vsej okolici razpasla .avada loviti ribe, kar brez dovoljenja. To bi pa še ne bilo tako veliko zlo, če bi se ljudje ne posluževali vsakovrstnih sredstev da pridejo do svojega plena. Oni dan sta se odpravila na lov na ribe jO-letni kočar Jože Kuzma z Dol. Prekope in 36-letnl posestnik Franc Tršinar iz Gor. Prekope. Izpod vasi Gor. Prekopa teče Lačni potok, ki je precej bogat na ribah. Tja sta krenila in vrgla v vodo dinamitno patrono. Po eksploziji je poginilo nad 100 rib, ki jih je voda odplavila dalje, razen kakih 15, ki sta jih vzela s seboj, škoda je še tem večja, ker je ravno letos zakupnik ribolova g. Gasch iz Kostanjevice spustil v vodo precej ribjega zaroda. Moža odkrito priznavata svoje dejanje. Zanimivo je, da sta sklenila po svojem prvem uspešnem ribolovu, prihodnjič vreči v vodo kar dve dinamitni patroni, da bo uspeh tem večji. Pa menda ne bo. Opozarjamo tiste, ki nimajo dovoljenja za ribolov, naj puste ribe pri miru, ker je začela oblast strožje nadzirati ribiče in jih legitimirati. Tiste, ki bodo zasačeni brez dovoljenja, bodo izročeni sodišču, kakor sta bila Kuzma in Tršinar, ki bosta občutno kaznovana. Iz Škofje Ls?ke — Razburljiv prizor, v nedeljo, ko so se vračali ljudje iz cerkve, je prišlo na Kolodvorski cesti do razburljivega prizora. oP cesti je privozl mlinar Hafner Leopold z motorjem. Popraviti si je hotel naočnike, kar pa je imelo za posledico, da Je izgubil oblast nac7 krmilom. Vozača je pognalo na rob ceste. Motor se je prevrnil, vozač je odletel na cesto in z'rsml več metrov daleč po trebuhu K sreči se mu ni pripetilo nič hudega. Odnesel je le manjše poskedbe. — Sumljive« so Iskali Obla«*ti so bile ^potorjene. da se potika* a po Poljanskem Iva sumi Ivca, ki bi utegnTa biti tihotapca, robak da baje prodajata. Včeraj ponoč! sta 3 vraTa v škofjo Loko. Imela pa sta sre- "o, !cajti f" Čas, ko so se ljudje vsuli i„ ki-*4 st^« * u nU^ in begala i noč. S°boto 20. aprila, 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13 02: Brez prestanka, brez beued — za ploščo plošča v gosji red! — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) Slovenske narodne pripovedke in pravljice (bere Mileva TJkmar-Bo.'tarjeva ). b) Nastop najmlajših (vodi Slavica Vencajzo-va). — 17.50: Pregled poreda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Organizacija in poslovanje pasivne zaščite v Ljubljani (dir. Fr. Jančigaj). — 19: Napovedi, porodila. — 19.20: Nac. ura: Preoavanje inspekcije nar. obrambe. — — 2/3: Zunanjepolitični pregled (dr. A. Kuhar). — 20.30: Lepa i pomlad zelena...« — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (plošče). Nedelja, 21. aprila 8: Jutranji pozdiav. — 8.15: Cimerma-nov kvartet. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos bogoslužja iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Veiski govor (g. dr. Ignacij Lenček). — 10: Respighi: Rimske pinije (plošče). — 10.15: Operni trio. — 11: Nedeljski koncert. Sodeluje g. Ante Marušie. operni bariton. Radijski orkester in g. piof. P. š.vic (spremljava) — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Veseli godci. — 14: Mladim srcem (plošče) — o daja prekinjena od 14.30 — 17. ure. — 17: Kmetijska ura: Pogoji za do-bičkanosno peru'ninarstvo (g. inž. Greif). — 17.30: Tamburaški o:kestcr (g. Karmel Alojzij). — 18.15: OU oško veselje (plošče). — 19: Napoved:, poročila. — 19.20: Nac. ura: Revena, srbski narodni običaj v Vojvodini (Jelica Begonič > Bgd. — 19.40: Objave. 20: Večerni koncert. Sodeluje: ga, Marta Repovš-Radmano vic-, g- prof. Pavel šivic i spremila va) m ladijski orkester. — 21.o0: Obisk pri J. S. Bachu (plošče i. — 22: Napoveui. poročila. — 22.15: Cit:a3ki dueti (g. E. Mezgolits, gdč. SI. Peklar). Konec ob 23. uri. ponedeljek, 22. aprila T: Juti nji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan vemek veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12: Za zidano voljo (ploščo 12.30: Poročila, objave. — 13: Napove- I 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14: Poročila. 18: Zdravstveno predavanje: Te-le-sna in du.-evna občutljivost človeka (ga. dr. Bazena Lavrič-Zajec). 18.20: B Smetana: VVnL-nšteinov tabor (plošče. — 1S-40: Naša najvažnejša predzgodovinska najdišča (g. dr. Rajko Ložar). — 19: Napovedi, pore ila. 19.20: Nac. ura: Gorjanci, mejnik med Slovenci m Hrvati (Viktor Pirsat) Ljubljana. — 19.40: Objave. 19.45: Več manire pa brez zamere (g-Govekar). — 20: Rezervirano za pre-22: Napovedi, poiočila. 22.15: V oddih Igra ladijski orkester. Konec ob 23. uri. Torek aprila 7: Jutranji poz rav. .05: Napovedi, poiočila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: Šolska ura: Jurjevanje in drugi običaji na Koroškem (ga. Julija cucek). — 12: Mojstri harmonike »plošče). — 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13.02: Opol- danski koncert radijskega orkestra.— 14: Poročila. 18: Pesmi o pomladi. poje dekliški zbor »Vigred«. igra radijski orkester, dirig. D. M. Šijanec. — 18.40: EHi-šeslovne prvine gospodarstva (g. dr. Fr. Veber).- 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Samostan in [Palestini (prof. Branko 19.40: Objave. — 19.50 bave. — 20: Valček za — 20.15: Ivan Pregelj dentje (čl. rad. igr. družine). — 22: Napoved", poročila. — 22.15: V oddih igra radijski orkester. — Konec ob 23. uri. kult sv. Save v Popovič > Bgd. — Deset minut za-valčkom (plošče). Ljubljanski štu-družine). 22.15: V Sreda, 24. aprila 7: Jutranji pozdrav. — 74)6: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Hej Slovani! (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: šramel »Štirje fantje«. — 14: Poročila. — 18: Mladinska ura: a) Zakaj sem postal gradbenik (univ. prof. ing. Jaroslav Foerster); b) O nafti (prof. Ciril Slebinger). — 18.40: Slike iz slovenske zgodovine (g. A. Kos in g. Jože Gregorič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Starce vrčeva narodna koncepcija (dr. Nikola Lalić) Zgb. — 19.40: Objave. — 19.50: Pomlad v naravi (g. dr. Maks Vraber).— 20: Mladinski zbor »Zvonček«, pri klavir/ju g. prof. Pavel Šivic. — 20.45: Iz čeških operet (plošče). — 21.15: Violinski koncert: prof. Jan šlais, pri klavirju ga. Ruža šlais. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za ples (plošče). Konec ob 23. uri. ćetrtek, 25. aprila 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napoved poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Opern spevi (plošče). — 12.30: Poročila, objave — 13: Napovedi. — 13.02: Duet harmonik (gg. Vilibald Jenko, Miloš Mihelčio). — 14: Poročila. — 18: Pester spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina zn Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura Predavanje Saveza Sokola kraljev. Jugoslavije. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Zbor železn. pevskega oruštva >Sloga« z Jesenic. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. 22.15: Veseli zvoki iz Jugoslavije (radijski orkester). — Konec ob 23. uri. Petek, 26. aprila 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 11: šolska ura: ćebelici Mi ja in Pija; razgovor dveh čebelic (gdč. Stanka Furlan in Dragica Ra-dešček). — 12: Iz naše glasbe (plošče).— 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 14.10: Poročila in navodila za izletnike. — 18: Ženska ura: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peišuh). 18.20: Citraške točke (plešče).— 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Samostan Hilandar (prof. TomaBur-kovič) Bgd. — 19.40: Objave. — 19.50: Turizem — naša življenjska potreba (g. Gojko Pipenbacher). — 20. Rezervirano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. Konec ob 23. uri. Sobota, 27. aprila 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. — 12: Vesele plošče izberimo in na tekoči trak denimo! — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Vesele plošče Izberimo in na tekoči trak denimo!. — 14: Poročila. — 17: Otroška ura: a) Slovenske narodne pravljice bere ga. M. Boltar-Ukmarjeva: b) Lažon in njegovi družici (članice Nar. gledal, v Ljubljani). — 17.50: Pregled sporeaa. — 18: Za delopust igra ladijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 1920: Nac. ura: Novi Vinodol in njegova vloga na Jadranu (ing. A. Potočnjak) Zgb. — 19.40: Objave. — 20: Zunanje-politični pregled (g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Smo skuhali dovtipov zmes, natresli godbe, pesmi vmes«. Nekaj za konec meseca. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna (plošče). Konec ob 23. uri. PO POŽARU — Križ božji, tak požar! Ali ste kaj rešili? — Vse. razen enega upnika, ki se ni hotel ganiti, dokler bi mu ne plačal dolga. ZAHVALA Ob izgubi našega nepozabnega očeta, deda, pradeda, strica in tasta Franca Ksav. Zajca se zahvaljujemo vsem, ki ste jih spremili na njihovi zadnji poti in na katerikoli način počastili njihov spomin. Posebna zahvala pa še za poklonjene vence in cvetje. Sv. maša zadušnica se bo brala v torek 23. aprila t. 1. ob 7. uri zjutraj v župni cerkvi sv. Jakoba. LJUBLJANA, dne 20. aprila 1940. Žalujoči ostali. Naznanjamo tužno vest, da na« je »pustil nas dobri soprog in stric, gospod Josip Anžič vulgo SORŽ qos tiIniear in mesar 9 Štepanji pasi Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. aprila 1940 ob 5. uri iz hiše žalosti, Litijska e. 49, na pokopališče v Štepanji vasL MALI OGLASI beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave oeseda din 1.- ~ davek posebej. 6s pismene odgovore glede malin oglasov je ireoa priložit znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo Linolej za kuhinje ima najceneje v zalogi SEVER — Ljubljana Strokovno polaganje unoieja raz no t.ieseo.a ou pai. davek poseo*^ Najmanjši znesek 8.— din PRVOVRSTNA VINA cer pristno Žganje si nabavite po sledečih konkurenčnih cenah Namizno belo liter din 8.— srbski prokupac > » 9 — rizling > > 9.— dolenjski cviček » > 10.— jabolčnik » » 5.— muškatni silvanec > » 12.— dingač » > 12.— žganja: tropinovec liter din 28.— slivovka > » 28.— brinjevec » » 36.— rum » > 36.— borovničar > » 36.— Mrzla jedila! Se priporoča »Buffet« J. Jeraj, nasl. Minka Videnič, Ljubljana, Sv. Petra c. 38. 9. L. CONTINENTAL ia ugodne mesečne obroke Ivan Legat . juhljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjska 30 Oglasu male oglas v Slovenski Narod ker so najcenejši! MREŽE ZA POSTELJE iobite najceneje v Komenskega ul. 34. 1129 VSAKOVRSTNO POHIŠTVO se vedno po starih cenah dobavlja v moderni in solidni iz- lelavi tvrdka »Oprava«, Celovška 50. Sprejemajo se naročila. 0. I* SO PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gumbnic. — Velika zaloga perja po 7,— din. »Julijama«, Gosposvetska c. 12 n Frančiškanska ul. 3. 4. L. 2A VSAKO PRILIKO i a j boljša ln najcenejša oblačili • 1 aaoavite prt PBESKEB a v. Petra cesta ta VA2NO ZA VSAKEGA ! Sedanji težki časi zahtevajo zdrave živce, zato pridite k nam in pijte mleko jogurt, smetanco. Na zajtrk, večerjo, mlečno hrano vabi in se priporoča mlekarna »Drama«. 959 KLIŠEJE N VE 'fiivNE JUGOGEAEIKA ir.roRtiACUE Beseda 1.— din, davek posebej. Najmanjši znesek 15.— din PREK LIČNA IZJAVA Podpisani Bolta Frane, Šmartno ob Savi št. 57, preklicu jem in obžalujem vse, kar sem govoril o g. Zajcu Ivanu, zidarju iz Smartnega ob Savi, kot neresnično, in se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Ljubljana, 17. apr. 1940. 1139 V SLOV. NABODU" MALI OGLASI PRODAM Najmanjši znesek 8.— din. OREHOVA JEDKCA ^ortiran cvetlični niea in me-iico dobite najceneje v MEDAKNI Ljubljana. Židovska ul 6 18/L FOTOGRAFSKI ATELJE z inventarjem — vpeljano fi-lialko v mestu na Hrvatskem, brez konkurence, prodam zaradi preobremenjenosti za din 16.000. — Ponudbe na upravo lista pod »Atelje«. 1136 NAJCENEJŠA DRVA se dobijo pri VERTAĆNIKU — Jenkova 7. Dostavi jih v drvarnico. 1141 CEPLJENO TRSJE prvorazredno, dinar komad — divjake korenjake nudi 2IHER Franjo. Zamušani, Sv. Marjeta, Moškanjci. Zahtevajte seznam sort. 1144 KUPIM Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek s.-- din SREBRO, DRAGE KAMNE in vsakovrstno ZlatO kupuje po najvišjih cenah J os. EBERLE LJUBLJANA — Tyrševa 2 (palača hotela >Slon«) VRTALNO GARNITURO kupimo, novo ali rabljeno (Craelius ah podobno) do 200 metrov globine, za ročni in strojni pogon, kakor tudi vse rudarsko orodje in stroje. — Ponudbe na: Opskrba Dalmacije ugljenom, Split, VVilsonova 25. 1145 SLUzfiE Beseda 50 par, daven posebej. Najmanjši znesek 5.— din. TRGOVSKI POMOCMK mlad, agilen, dobi mesto takoj ali 1. maja v trgovini z mešanim blagom. Fric Gajšek. Loka pri Zusmu. 1137 FRIZERSKI POMOĆNIK popolnoma verziran za gospode in dame, iščem mesto v Ljubljani ali na Bledu. Nastop takoj Miklavžina, Slov. Bistrica. 1135 DOBRA STROJEPISKA in stenograf inja, vešča vseh pisarniških del, s prakso, išče Primerne zaposlitve v Ljubljani. Ponudbe na upravo SI. Naroda pod »Vestna in marljiva«. STAnOVAHJA ENOSOBNO s kabinetom ali dvosobno, med Ljubljanico, Vrtačo in pošto, išče za 1. junij dvočlanska starejša družina, lahko brez kopalnice. — Ponudbe na upravo pod »Cirka sedem sto«. 1143 DOPISI IŠČEM PRIJATELJICO ki v svojem zakonu ni zadovoljna. Ponudbe s polnim naslovom in sliko, katero vrnem, na upravo »Slov. Naroda« pod »Tajnost strogo zajamčena«. — Anonimno ne odgovarjam. 1140 ~~ STASA! Ne bodi tako redkobesedna. Čakam vsak dan. Tisoč poljubov. 1146 »LOJZE« srčno dragi, zlati, sporoči, ker imam skrbi. Srčne pozdrave in poljube. 1148 SIMPATIČNA GOSPA želi spoznati boljše situiranega gospoda do 50 let v svrho iskrenega medsebojnega prijatelj* stva in zaupanja. Možno stanovanje v hiši. — Ponudbe na upravo »SL Naroda« pod »Zadovoljno življenje«. 1151 POSEST MANJŠE POSESTVO s hišo ali brez hiše ugodno proda Jerič Alojzija, Rodne pri Trebnjem. 1147 Najnovejše frizure, barvanje las, trajna ondoia-cija. Salon komfortno moderno opremljen. .RAK AR' Prešernova 7 pole** slavne pošte JDnuuuuannniionDcn RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE! Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji, _prevozni tricikli. pnevmatike. — Ceniki franko! TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4 tJ , _ _ . MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26 JOOaDmaaamnmrrrnmnnrTrinmnnnnnnnnnnmrvi HIPNOTIZEM oi več nobena skrivnost. Skrivnost Je le, kako bomo dosegli srečo na podlagi spoznanja svoje življenjske poti To pot vam more pokazati samo knjiga F. T. Karmah:* *Naš život i okultne tajne«. POMAGAL VAM BO Znani pisec in raziskovalec okultnih ved F. T. Karmah vam brezplačno napove vašo bodočnost Razen važnih dogodkov iz preteklosti vam pove tudi vse vaše odnose do ljudi, zakona, loterije, trgovine in vseh važnejših dogodko\ sedanjosti. Njegov nasvet vam bc prinesel zaželene uspehe v življenju. Zahvalne izjave, ki jih vsak dan prejema s celega sveta, dokazujejo nenavadno zanesljivost njegovih napovedi. Pojavite mu nekaj važnejših vprašanj, ki vas zanimajo, in sporočite mu točne podatke o svojem rojstvu. Vse .upovedi o vašem življenju, ki so zgoraj omenjene »ste dobili popolnoma brezplačno, e boste pri piscu kupili njegovo iajnovejšo knjigo »Naš život i >kultne tajne«. Knjiga stane samo 30 din. denar pa se pošilja na ček. račun št. 17.455 na točni in stalni aslov: F. T. Karmah. Žalec. V roku 48 ur boste dobili v aprtem, diskretnem ovoju Vašo orezplačno življenjsko analizo in Knjigo »Naš živet i okultne tajne«. rimo za modroce ;? od navadne do najfinejše imamo vedno na zalogi po najnižjih cenah ! gjfš FRANC JAGER — tapetništvo ^ Ljubljana, Sv. Petra c. 17 — Telefon 20-42 NENAVADNO TENKA a kljub temu zajamčeno zanesljiva! Manjvredne imitacije energično odklonite, gre za vaše zdravje! Najboljši v ZupaaSČ M Za .Narodno bfano' Fran U Za upravo n »*eralni del Gsta Oton Chratot U V« v Ljubljani 9999999999999999999999999999999999999999999999999999^^1 ^$/M1PB//+/$%$/CO %$/+/+/+%+$+%$^^ 82901603169711457657955292454^91307348965791200248308^9^45304391 Stav. 91 »SLOVENSKI N A R O Dc, sobota, 20. aprila 1940. Stran S Ob izidu prve sistematične studije o filozofu Njegošu Razgovor s tovarišem novinarjem Milanom Rak a če vicem, ki je obdelal za Jugoslovane in za vse Balkance pomembnega »črnogorskega Prometeja" Ljubljana, 20. aprila Preti dnevi je izšla prva sistematična študija filozofije velikega črnogorskega pesnika vladike Petra II. Petroviča-Nje-goža. študija ima značilen naslov Crnogorski Prometej«. Naša kulturna javncst bo gotovo z veseljem sprejela to delo. ker ga je napisal naš novinarski tovariš jn preizkušeni prijatelj slovenske kulture g. Milan RaKočevič, dopisnik beograjske 5 Pravde in drugih srbskih listov in revij. Ker pozna g. Rakočeviea vsa naša javnost in ker je njegovo delo prav danes značilen doprinos v naši kulturni de-!avnr.sti, utegne marsikoga zanimati, kako in zakaj je nastala Studija o Njegošu. Avt ct nam je na tozadevna vprašanja takole odgovoril: — ž>e kct gimnazijec sem se živo zanimal za Njegoša in to zanimanje me je napotilo k .-tu.'iju čiste filozofije, katero sem pred dvema letoma dovršil na ljubljanski univerzi pri prof dr. Franceta Ve-bru. Za nas Črnogorce je Njegoš življenjski evangelij in težko jo najti v črni gori človeka, ki ne bi znal na pamet vsaj nekaj Njegoševih stihov. S tem v zvezi pa obstoja nekakšen paradoks. Čeprav je Njegoš v črni gori t?ko poznan, lo-lej še noben c n< .-v •<-■ iv ime! poguma- da bi 0 njem napisal r: V»m2t čno študijo. Temu so morda krive težk^ prilike, ki sprem- ljajo črnogorsko inteligenco za časa študij in po njih. Prav to pa me je nagnilo. Ja sem se posvetil študiju Njegoševe filozofije. Med študijem na ljubljanski univerzi sem prebiral gradivo in tolmačil Njegoša ter ga primerjal z, drugi mifilozofskimi mijleci. črnogorski Promete j« ie samo del teh proučevanj, a upam. da mi bo še uspe!o zajeti celotnega Njegoša. V pričujoči študiji sem se zadržal sam- ob Bjegovi filozofiji, v nadaljnjih študijah pa hočem obdelati Njegoša kot človeka, vladarja, pesnika in filozofa, če bi .itegnil in imei na razpolago dovolj sredstev, bi takoj pričel s temi študijami, katere sem zasnoval po vzgledu dr. Kidričev,-? opreme in študije Franceta Prešerna. Znani vam je, da se morem boriti z raznimi težavami in da mi preostaja za tako delo prav malo časa. Zato je moj celotni Njegoš t za zdaj samo načrt, katerega bom. tako upam. nekoč ustvaril. — Zakaj ste obdelali najprvo Njegošev filozofski lik ? — Razlogov je bilo več. Omenil sem že, da me je študij čiste filozofije nagnil k temu. Nadalje tudi to, da je prav ta st:an Njegoševega dela najbolj zapostavljena in je bilo doslej o Njegoševi filozofiji prav malo napisano. Tretjič pa je prav danes Njegoševa filozof;ja za nas Jugoslovene in za ostale Balkance nenavadno aktualna. Priče smo propadanja mnogih svetovnih nazorov, ki nastanejo čez noč "n zavedejo človeštvo na kriva pota. Sam sem doslej begal od enega do drugega svetovnega nazora, kar počenja sleherni filozof, dokler ne najde samega sebe, in na kraju sem spoznal, da je za naš narod vendarle najbolj naraven in najbolj sprejemljiv svetovni nazor katerega je izklesal : črnogorski ptišcavnik«. Tudi moj dobri učitelj prof. dr. Veber. ki ima največ zaslug za nastanek : Črnogorskega Prometeja*'. se je v tem mišljenju strinjal z mane. Za časa Stadija v seminarju me je stalno navajal k spoznanju Njegoševe filozofije. Lahko si mislite, koliko je bi1.o njegovo veselje, ko sem mu, ko je že skoraj obupal glede tega nad menoj pokazal spisano študijo o Njegošu. Tako se je zgodilo, da je »črnogorski Prometej« izšel prav v časti, ko je vsebina dela za nas izredno sodobna. Z veseljem moram pripomniti, da je na to sodobnost in aktualnost opozoril Slovenec dr. Vla-dim.r Bartol v nekem svojem članku o Njegošu v »Modri ptici«. Ta Bartolov članek smatram za najbolj objektivni in najboljši članek, kar jih je bilo doslej o Njegošu napisanih. — Zakaj ste knjigo izdali v samozaložbi? — Moj Bog, dotaknili ste se najbolj skeleče rane. Če bi vam rekel, da so temu <3KT 1 t ' Razgovor z Ivanom Vavpotičem Fcstajam« do sebe premalo kritični, zaradi izvestnih ok^rSčiu pa ne pridemo do resnično velikega ustvarjanja Ljubljana. 20 aprila. Tud: slikar prof. Ivan Vavpotič je bil med likovniki ki so 1. 1900 razstavili na prvi slovenski umetniški razstavi v L j ubijani Našel sem ga v ateljeju v Kresiji. Prostoren ie atelie in pcln osnutkov, skic in načrtov. Na stojalu ie tihožitie. naročene rože. v neka i dneh bo doeotovlieno. Slikar ie pravkar prinesel lep okvir zani. Tam v kotu ie portret sina slikarja Bruna, na steni oljnata slika hčerke olesalke Rut. ki je zda i angažirana v Parizu, na sno intelektualna tvorba. —nek. Nekaj o novem w&Bgmm srci« Nekaj predlogov. Ki f?5 jih fcilo treba v taScresu $c»u jočega občinstva upoštevati Ljubljana, 20. aprila 15. maja stopi v veljavo novi vozni red, za katerega se trdi, da bo v glavnem vrnil vse one vlake, ki so vozili v lanskem poletju in bili kasneje ukinjeni, baje zaradi štednje in pomanjkanja premoga. Vozim se precej po progah ljubljanske direkcije in imam zato vpogled v prometne potrebe posameznih krajev. Lanski poletni vozni red je že v precejšnji meri kril te potrebe, vendar je potrebnih še nekaj izpopolnitev. Zato bi v sledečem stavil nekaj predlogov, v koliko že niso bili stavljeni glede posameznih prog in objavljeni v dnevnem časopisju. Pri mednarodnih brzovlakih. kjer itak zaradi rx>litičnih razmer ni pričakovati posebnega prometa, bistvene spremembe niso potrebne. Pač pa naj se zopet uvede na progi Jesenice-Beograd drugi nočni br-zovlak. ki naj razbremeni prvega, in sicer naj vozi ta vlak celoletno. Ker bodo vsi brzovlaki v prihodnji sezoni frekventirani predvsem od domačih in le v mali meri od tujih potnikov, naj se vpelje postanek tudi na nekaterih večjih postajah, kjer ga dozdaj ni bilo. n. pr. v Radovljici. Litji, Trbovljah, Krškem. Sicer je te zahteve že . ečkrat i zneslo dnevno časopisje. Naše časopisje je že mnotjcikrat raz- j ovijalo o potrebi zboljšanja prometa na I onjskil; p-ogah in teh zaktev tu ne bom ■ ponavljal. Želet' bi bdo. da bi -ih mero dajm faktorji končno tudi upoštevali. Na gorenjski progi se je mnogokrat zahteval dopoldanski vlak ki bi pripeljal v Ljubljano po brzovlaku, ki je za mnoge potnike predrag h: se ne ustavlja povsod. Vrnil naj bi se ta vlak iz Ljubljane okoli pel 2. ure (zveza iz Maribora in Zagreba!) oziroma nai bi se vlak, ki sedaj vozi samo do škofje Loke, podaljšal, če že dalje ne, vsaj do Kranja. Kranj je važen industrijski center in je mnogo ljudi, ki bi tam imeli popoldne poslovne opravke in pogrešajo ta vlak. Vlak ki odhaja iz Ljubljane še pred 12. uro, je za te ljudi prezgoden. Vlak, ki bi prihajal z Gorenjskega pa naj bi se takoj, še pred 10. uro, podaljšal do Zidanega mosta, kjer bi imel ugodno zvezo proti Zagrebu in Celju. Obenem pa bi bil tak vlak ugoden tudi za vse one potnike s Posavja, ki so prišli zjutraj v Ljubljano in moraj sedaj čakati do pol 2. ure na povratek V obratni smeri pa bi vlak odhajal iz Zidanega mosta okrog pol 3. ure in tvoril zvezo z vlakoma iz Ce-'ja in Zagreba proti Gorenjski. Celju pa naj se vrne na vsak način osebni vlak ob 5. uri zjutraj proti Ljubljani, kot je že vozil skozi več let in bil vedno primemo frekventiran. Marsikomu je prihod v Ljubljano ali Zagreb po 9. uri pre- pozen, za brzovlak pa nima vsak denarja. Na savinjski progi naj se vpelje celotni lanski vozni red z vsemi zvezami, kakor so obstojale. Zelo umestna bi bila delitev jutrnjega vlaka iz Velenja v dva dela, eden za one. ki morajo biti v Celju pred 7. uro, oziroma se peljejo naprej proti Zidanemu mostu, drugi pa naj pride v Celje po pol 8. uri za dijaštvo in za one. ki potujejo proti Mariboru. Nazaj pa naj se uvede nov vlak cto 7. uri zvečer, kot je v pretekli zimi vozil na zahteve nekaterih že par tednov, toda bi se zaradi tega ne smela ukiniti večerna zveza iz Ljubljane oziroma Zagreba. Predvsem pa naj železniška uprava gleda pri določitvi novega voznega reda na sledeče tri momente: 1. Naj se na novo »poljani vlaki puste v prometu vsaj eno celo leto, ne samo nekaj mesecev, da se ]ev spsmenik Poljane, 19. aprila Ceikvena oblast je dovolila, da se Ta v-carjev spomenik ispred rojstne hiše prestavi na sredo vasi ob cerkvi proti cesti. S tem bo Uotreženo vsem Tavčarjevim častilcem. Spomenik stoji skrit pred rojstno hišo za vasjo; kdor je šel skozi dolino in se poklonil pred spomenikom, je tako.j spoznal, da spomenik ne spada na to mesto. Zdaj pride na najprimernejši prostor v vasi, a na rojstno hišo bo vzidana preprosta plošča s Tavčarjevim imenom. Ves prostor, kamor pride spomenik, je že lepo splaniran in bo spremenjen v mali park. zasajen s topoli, a spomenik dobi tudi primerno in Učno ograjo. Napis na spomeniku, seveda mora biti primerno kraj-u spremenjen. Vse to je pa, kar je razumljivo, v zvezi s precejšnjimi stroški. Vso skrb za to je prevzelo Tujsko prometno društvo v Poljanah. So pa ljudje, ki so podpirali stremljenja društva in baš v tem pogledu je društvo dolžno velike hvale svojemu dobrotniku gostilničarju g. Viiniku Francetu m gospe Francki Kajfeževi. Da bi ne imelo društvo teh dveh dobrotnikov, ki BO v današnjih dneh prav »bele vrane t ( bi že zdavna propadlo. Danes pa se more po svoji vztrajnosti kakor po uvidevanju in podpori svojih podpornikov uveljav'jati kot zelo sposoben pevski zbor ob veeh prilikah. Tovarištvo in družabna povezanost, ki odlikujeta ta zbor, sta mu jamstvo, da bo poleg opravljenih koncertov v radiu, v Delavski zbornici, št. Vidu nad Ljubljano, Dobrunjah. Grižah pri Celju, v 3t. Pavlu pri Preboldu, Celju, Zagorju itd. se rnar-sikaterikrat dostojno reprezentiralo našo pevsko kulturo in nje visoko stopnjo. Zato bodi dolžnost, da se oddolžimo njim za njihov trud in prizadevanje :n da nocojšnji njihov koncert v čim večjem številu posetimo. Na svidenje pri pesmi! Iz Metlike — TJ speti zadnjega sejma. Na sejem, ki je bil v torek 16. t. m., je bilo prignanih 636 glav in to 2 teleti, 107 juncev, 2 bika, 114 krav in 411 volov. Prodano je bilo 31 juncev po 6.50 do 7.50 din, 2 teleti po 7.50, 2 bika po 6.50, 79 krav po 5 do 6 din in 72 volov. Cena volom za klanje se je gibala med 6 in 7 din, volom za delo pa med 7.50 do 8 din. — Strogi Kontumac. Zaradi pojavijenja stekline je za srez Črnomelj odrejen do nadaljnjega strogi kontumac! — Pogreb uglednega gospodarja. V četrtek je ob veliki udeležbi nastopil zadnjo pot ugledni in priljubljeni gospodar g. Bračika Jovo, posestnik v Metliki. Doživel je lep ostarost 84 let. Ob odprtem gro- bu se je od prijatelja poslovil z ganljivimi bescdaim g. Dako Makar, bivši narodni poslanec, ki je poudaril zgledno pridnost in skrbnost pokojnika. Pri žalnem sprevodu je sodelovala tuda mestna godba ped vodstvom kapelnika g. Drobnča m vso pot igrala žalostinke. Pokojnega g. Brajiko bodo ljudje še dolgo ohranili v lepem spominu, preostali mpa izražamo naše globoko sezalje! — Promenadni koncert. V nedeljo 21. aprila bo mestna godba na pihala pod vodstvom kapelnika g. Diobnića izvedla promenadni koncert na trgu pred mestno občino. Pričetck ob 11. uri. — Lepa pridobitev! Doznali smo da se bo v Metliki gradil Dom kraljice Marije« za zaščito otrok. Stal bo poleg Sokolskoga doma v Metbki. Dorr- zgradi .7iigcs°o-venska unija za zaščito otrok. Lepo pridobitev bodo Metličani gotovo toplo pozdravih. — Cepljenje p^oti koz^m. Javno cepljenje proti kozam za leto 1940 se bo za zdravstveno občino Metliko vršilo dne 1. maja ob 8. uri zjutraj v Zdravstvenem domu. pregled cepljenih in vpis novih šolarjev pa dne S. maja ob 8. uri istotaari! — Čuvajte floro! Med zavarovanimi alpskimi rastlinami, ki se ne smejo trgati, ne prodajati ali drugače uničevati, je navedeno tudi božje drevce ali božji les, ki raste v Beli Krajini. Čuvajte zato redko rasti ;no! V TRAFIKI — Eno cigareto prosim, toda najcenejše vrste. — Ali jo izvolite pokaditi takoj, ali pa naj vam jc pošljem na dom? BERAČEVO VPRAŠANJE če nanosite iz kleti premoga, dobite obed. Kaj bi pa moral storiti, da bi mi dali samo zajtrk, gospod? »SLOVENSKI N AftODt, ***** * *Ma §r*v. 91 Sami zvezdniki francoskega filma. M A URICE CMEVALIER, p r h m i k k a E. v* STJtOHfctftt* DANES PIERUE RENOM* kino matica, tel. 21-24 MARIA ĐEA Predstave ob 16., 19. in 21. Uri, V nedeljo ob 10.50, 15., 17., 19. in 71. tiri v prVovrstnem. do skrajnosti napetem kriminalnem filmu PAST (PIEGES) Velefilm o lepotici, ki se je žrtvovala da rezi druge žene. in o človeku — b e.i t i j I. ■MMHMriilliiililii f PESEM SVOBODE KINO SfeOOA, teh 2>30. NELSON E D D Y poje najlepSe balade in ljubavne pesmi v filmu Herojske borbe za svobodo in pravico Ha ameriSkem zapadu! Rezervirajte vstopnice! 1. Uri. Kaj pravijo kmetje o izvozu živine Izvažali na} M le pitane vole odnosno meso drugovrstnih volov Maribor. 20. aprila. Pravda o izvozu živine ie še vedno na dnevnem redu. Samo po sebi ie razumljivo, da iz\t>z živine ziigovarjaib izvozniki in da so tudi živinorejci ~ veseli večieaa povpraševahia po živini. Meščani ih konzument: sploh (povsem napačno ie mnenje, da so mešani sam! bot?a*e}ši liudie. fe lahko prenesejo vsateo podražitev in rx>-manikanie. kakor Še ved rib mislilo nekateri kmetje) se na seseda ne moi-eio Sprijazniti s posledicami preveMikeaa izvoza. Kljub temu ie zanimivo, da ivemo. kai misliio o sedanjem izvozu živine in mesa kmetje, odnosno njihov: tolmači. S tem sicer ni rečeno, da noben živlnoVeiec ne vidi nevarnosti. breveČ posoe^enena izvoza sivine. V Kmetovalcu niše irig. B. F. o sedaniem izvozu živine kol poznavalec razmer, a se oosrnehuie mešCanom. ki iih skrbi uvedba brezmesnih dni. Kmetje so prodoli. težio živino, ker iim je aaradi dolge zime pošia krma Sesia in drugih krmil niso mogli kupovati. Izvoz ie bil pozimi zelo pospešen iz Slovenije, a razen živine ie bilo icvcženeea tudi mnogo svežega mesa. Preišnia leta ni bil izvoz mesa nikdar tako velik. Mesna industrij ie imela nekai časa monopol — *rdi ing. B. F. - - in še /dal dobava 60"'* kontingentov, zato ie oozimi pokupila, zlasti na Štajerskem, vso živino, primerno za zakol. Zato ie v resnici začelo primanjkovati živine za izvoz in zakol. Pisec priznava, da ie bila letos napravljena velika napaka, da izvažamo tudi meso ter da zato koljejo tudi težie bike. telice in krave, živino, ki ie za regeneracijo nujno potrebna. S tem bomo ti trpel i veiiko škodo, k: io bo govedoreia prebolela šele v nekaj letih. Prav to smo trdili tudi mi. sklicu-ioč se na interese živinoreje, ki bi iim b lo treba podrediti dobičkaželinost nekaterih izvoznikov. Pri tem pa nikakor ne smemo tud: pozabiti interesov narodne obrambe Pisec predlaaa omejitev izvoza aoveie živine, da bi izražali le pitane vole. odnosno meso drugovrstnih volov Narečno se mu pa zdi omejevati izvoz iz strahu pred uomanjkaniem mesa za domače ix>-trebe. Trd., da ie konzum mesa težjih pitanih volov mi nas majhen ter da konzumiramo največ mesa slabše pitane živine, kakršna že tako ni primerna za izvoz. (Toda. kai ie vse zadnje čase primemo za izvoz! Kmalu bomo začeli izvažati tudi mačke!) Dalie dokazuje, da cene živine nikakor niso previsoke ter da bi šele zdai živinorejec prodajal živino tako. d« bi bila živinoreja donosna, če b: ostala vrednost denarja Do 1. septembru nespremenjena. Ker se ie pa podražilo industrijsko blago, cene živine še vedrio hišo primerne Ing. B. F. misli, da se bo izvoz živine zdai sam omejil, ker ni več za izvoz pitanih voiov in živ;»noveici zahteva io previsoke cene. Omejevati tti pa izvoda ne smeli, kakor ga zdaj s prenizkimi obračunskimi cenami, češ. zdai bo kmalu dovolj paše in zelene krme ter bodo živinorejci zopet lahko pitali vole in če se po-dražuie-vse blago, nai kmet ne postane žrtev, da- bi da tal suho zlato za manjvreden papir«. - Pisec tudi priznava, da ie naša živinoreja po , svetovni vojni nazadovalaf. Živina ie imela 'slano ceno in kmet ie raje prodajal ceno kakor bi se mučil z rejo. Bil j«F tddi dovofr£h' neomejen izvoz krrhe. pri čemer pa ni mišljeno samo seno. temveč tudi krepka krmila, predvsem industrijski odpadki, oljne pogače, rezanci sladkorne pese itd. Indd%tria je te odoad-ke raie izvažala na ' debelb po Vagonih. kakor da iih ie razprcdaiala na drobno našim živinorejcem. Ce bi bil prepovedan izvoz živinskih krmil; bi "se tudi - pocenila, da bi jih lahko kupoval naš kmet Dokler pa bodo izvažali krmo ih zaradi^tesa tudi poLpitano. mršavo živino, bo nasa živino^ reja nazadovala po številu živine in v splošnem ter ne bo rentabilna. Kakor mi. tako tudi ing. B. F. opbzaria. da moramo vse gospodarske stroke presojati kot celoto gospodarske delavnosti: morajo se med seboi hannonično izpolnjevati. To veiia seveda tudi za našo živinorejo. Nedosegljivi mojster ljubezenskih DtJUfNE v najnovejšem fflmti log CM A LES bo ver in lepa irene Vprašanje ponovnih porok ločencev Pustite pri Mirti ločence, ki največkrat srečno žive v drugem zakonu Maribor. 16. aprila. Večkrat se obravnava to vprašanje tudi po dnevnem časopisju, in to s stališča veljavnost! odnosmo neveljavnosti v starokatoliški pa tudi v pravoslavni cerkvi. Ni to tako nevažno vprašanje za današnje žalostne ra^jme+e. Četudi je marsikomu zaradi verske nestrpnosti tr> strašno neljubo, da je dana riiozn&ftt* še pot očiti se ločencu v eni izmed omenjenih cerkva. Pri tem obravnavanju zapadejo pisci v enem kakor v dirigent tabori; redoma ali tudi nevedoma v veliko pomanjkljivost zadevnega izražanja, ko pišejo na primer veljavnost obnosno n e V el j a v n o s t starokatoliških zakonov. Zakoni, za katere tu gie. niso neveljavni zato. ker so sklenjeni v starokatoliški .cerkvi odnosno v pravoslavni cerkvi, kakor seveda tudi niso nikaki zakoni .veljavni pač zato. ker so sklenjeni v rimskokatoliški cerkvi. Veljavni so prvi kot drugi, neveljavni bi mogli biti le zakoni, sklenjeni po ljudeh, od katerih je bil eden ločen, navajajoč kot razloga neveljavno razvezah prej prvi zakon, pa rtaj je potem ponovni zakon sklenjen tudi v rimski cerkvi! To poman jkl.fi vb isražanje bi utegnilo neuke ]iu#i"privesti v zmotb. češ v starokatoliški cerkvi še splbh ne more nikdo veljavno porocfti. kftr bi gotovina ^dobrotnikom človeštva- ne bilo niti neljubo. Zato pa naj zagovorniki ponovnih zakonov ločencev glede* veljavnosti teh pišejo oprezneje. Omogočen je ponovne poroke po razveljavi prvega zakona odnosno ločenca ni Zadeva, preko katere bi ntcgii iti kar tako. Pri vedno bolj mnozčeih se ločitvah zakoncev bo državna uprava in m javnost prisiljena gledati na ta problem z drugačnimi očmi. kakor gleda žal pri nas še danes\ Vsaka ustanova za sklenitev zakonov, tembolj pa cerkev, bilo ta ali ona. bo stremela pripomoči db čim več srečnih zakonov, četudi ideal samo srečnih zakonov na svetu nikoli ne more biti dosežen, ker so ljudje bili in bodo. dokler bo svet stal. le ljudje ne pa angeli. Nesrečnim zakoncem pa omogočiti v mejah dopustnosti sklenitev ponovnega zakona, je zelo pomembno in važno socialno vprašanje in kdor bi hotel že kar v principu obsojati možnost ponovne poroke in s tem razvezo prvega t katerega kdli) zakona, ni ne razsoden ne inteligenten človek. Niti predstavniki rimskokatoliške cerkve niso vsi tako zakrknjeni, da bi ne uvidevali nujfiosti lešitve tega vprašanja. ' • * * »_ . ki največkrat srečno in mirno žive v svojem drugem zakonu, rode deco in jo lepo vzgajajo. Kdaj bo pri nas nastopila doba, ko bo vsa javnost zavzela za rešitev tako važnega socialnega vprašanja še pravočasno, vsaj po 22 letih, edino primerno stališče pa gledala na štarokatoliško in pravoslavno cerkev, ki za sedaj edini lečita to socialno rak rano na harodflern telesu, z drusračnimi očmi. * t Komu na ljubo ? Kam plovemo 7 — Kazen za greh. rušiti zakonsko srečo potiovno poročenih, ko fii nikakega razloga za to, mora priti, toda žai utegne priti prepozno! Kdo tukaj razmišlja o daljnosežnih posledicah takega početja ? Kaj se pravi zakone ločiti od postelje in mize. rta drugi str mi pa one-mdgočati ponovno pdročltev ? Ubogi Slovenci! Ob taki priliki se spomnim alegorično podane slike naprednega Slovenca ob priliki nekega občnega zbora, ko je povedal tole: Ko sta še hodila sv. Peter in Pavel po zemlji, sta videla ob cesti sedečega človeka, ki je bridko jokal. Skušnla *ta ga tolažiti, a bilo je vse zaman. Meni ne hiofe nikdo polagati, je zatrjeval nesrečnik. Kako da ne. zakaj ne? — Ker sem Slovenec, se je glasil odgovor. Fr. Begala, starokatoliški župnik. Nova premiera v mariborskem gledališču Lep uspeh ameriške dratne >,Atta Christie" Maribor. IH. aprila. I Gledališka sezona se nagibi ie h koncu. 1 V naglem tempu si sledilo ure-nvere še par premier, potem krstna" predstava Go-louhove »Krisafcde«. par gostovanj. Verdijeva opera »Ples v maskah**, pa je naše glechriiJče> izčrpalo svpi nedvomno bcaat: in pestri letošnji repertoar, ki ga bomo moRli -»»avion© oeermi tfrr presaditi le ob ugotavljanju prilik: v katerih se vrši to pomembno narodno kulturno delo Narodnega gledališča v Mariboru. Med najmočnejšimi predstavami letošnje gledališke seaone ie nedvomno znana ameriška drama >Ana Christie«. katere prem.era ie bila. sinoči v polno zasedenem gledališču. Avtor tega zanimivega odrskega dela Evgen O'Neill. po rodu Irec. je doživel v svojem življenju kot novinar, igralec in slasti kot mornar toliko razburljivega in značilnega, da je stari motiv magdaleriSke spokorjenke zajel v treh razgibanih delanjih, ki si šlediio v neki beznici v nevvvorški luki. potem na čolnu :n v bostonskem pristanišču. Problern pre-čiščeTiia. ki ie simbolično naznačen ž' flo-vim Aninim živlieniem na morju, ie tesno povezan s socialnimi motivi, s kateflrnT so pFeSetcT vsa tri dejaflia. 5 finimi potezami so označeni dušeslovni hagibi. ki daieio temu pretresljivemu do&alahiii pbdnet in smer. Naš režiser Vladimir Skrbinšek je imel srečno roko. kb se ieodločit. da pripravi uprizoritev -"Ane Christie«. TUdI zasedba $e mu ie<-v polni meri posrečila. Predstavi je dal primeren tempo, sočen realističen okvir, ki prepleta to težko mcrflarsko življenje. Poskj-beL je, za primerno opremo, iz katere ie vel dih po morju. V splošnem lahko trdimo, da ie V. Skrbinšek s svoio režijo dosegel prodoren uspeh, tako da ie odhajalo občinstvo iz gledališča z najlepšimi vtisi o predstavi. Junakinja večera ie bila ntiša prva igralka gdč. Elvira Kraljeva. Po Desdemo-ni je to njen letošnji drugI lik. ki ga ie Izgradila z vso močio svoje odrske stvari-teljnosti. Žarko ie odsevala ta podoba v notranjosii prečiščene spokorienke. Elvira Kraljeva le ustvarila v drugem dejanju lik. ki ie navzven in navznoter povsem diltgačno oblikovan, kakor v prvem dejanju. V vseh njenih izraznih sredstvih se kaže ta duševni prelom v bridki življenjski tragiki preizkušene b:\s3 vlacuge. Njeno odkritosrčno priznanje proti koncu drugega dejanja se je- stopnjevalo do oblike dramatičnega izbruha. Ana Christie E. Kraljeve ie polnokrvna. umetniško globoko zajeta kreacija, ki i i ie dorasla le resnično zrela odrska umetnica. .Vzporetsna moška vlona oa ie Skrbin-škov Irec Mat. pristen mornar, na zunaj mornarska stiroV. v svoji notranjosti dober in posten. To veiia tudi 2a P. Kovi-čeveaa starega čolnarja. Skrbinšek ie svojega kurjača Mata soretno iadetel. dobro je podčrtal v zunanjih izraznih sredstv h noti-anie pretrese m kruto razočaranje Njegov Mat ie kvalitetno povsem odgovarjal stvaritvi E. Kraljeve. Izredno realističen je bil tudi P. Kovičev stari čolnar sijej-rio maskiran, sicer dobrosrčen mornarski robantež. Zelo naporni vlogi i*4 bil P. Kovic ppvsem-dorastel. v sJ-arem Chri-stophersonu ie ustvaril enega svojih najbolj dognanih umotvorov. Zelo posr. cena ie bila stara Marti M. Zakraiškove. ki je vtisnMa tej svoji vlogi zelo značilen pecat V manjših vlogah so se uvrstili v zbor sodelujočih še Malčev krčmar. Verd oni-kov natakar. Košičev strojnik. Hara=tovf-Čev pismonoša in oba težaka Danila Turka ter Stanka Ledineka. >^Ana Christie- ie bila kvalitetna uprizoritev. \*si sodelujoči so bili deležni pri srčnega priznanja številnega občinstva. V. Mariborski drobiž — Dijaški kuhinji v Mariboru je poslal O-lvetnik g. dr. Franjo Lipold 250 din kot presežek zbirke med mariborskimi Odvetniki ža venec na krsto pokojnega sodnika g. dr. Vladimirja Travnerja. Vsem iskrena hvala! — Kovinarski strokovni tečaji v Mariboru. Kovinarski risarski tečaj, ki ga je priredila tukajšnja poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice za TOI. je bil v petek dne 19. aprila 1940 zaključen. Risarskemu tečaju pa sledi takoj tečaj za kovinarsko tvarin<>znanstvo in tehnologijo, ki se prične v torek 2S. aprila 1940 ob 7. uri zvečer prav tako v deški meščanski šoli v Krekovi ulici. — Nov gr°b. V Strossmajerjevi ulici 3 je preminila zasebnica Matilda Božič, stara 34 let. žalujočim svojcem naše globo sožalje! — Hrvatski Knjiže*"niki nastopijo tudi v Mariboru. V okviru III. umetnostnega tedna v Mariboru od 12. do 18. maja bo na sporedu tudi literarni večer, ha katerem bodo btali svoja dela odlični hrvatski književniki, med njimi tudi popularni Tin Ujevič. Za njihov nastop vlada v Ma-ibo-ru precejšnje zanimanje. — Ljudska univerra v Mariboru. V ponedeljek 22. aprila piedava znani komponist in muzikolog dr. Božidar Sirola iz Zagreba o temi: Od ljudskih glasbil do modernega orkestra. Zanimivo predavanje pojasnjujejo skioptične slike. — Nova Goiouhova drama, v okviru tretjega umetnostnega tedna v Maiiboiu. ki bo od 12. do^ 18. maja. bo v soboto IS. maja uprizorjena nova komedija našega mariborskega književnika Rudolfa Golou-ha pod naslovom ^Krisalidac. — Razstava jugoslov. knjig je v Narodnem domu. Kulturni Maribor kaže za razstavo živahno zanima rije. — Zdravniško dežurno služb0 za nujno pomoč članom' OUZD in njihovim upravičenim svoicern ima jutri v nedeljo 21. t. m. v neodložljivih piimerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika g. dr. Ivan Tur n. Linhartova uP.ca 12. — Hutterjev stanovanjski blok bodo pričeli zidati v leto'nji gra«* a! §. Delavci že kopajo tla v svrho preiskave terena. — Športne novice. Jutri bo v Mariboru ena najvažnejš-'h nogometnih tekem v letošnji sezoni in sicer bosta preizkusila svoje moči ISSK Maiibor ln SK Rapid v prvenstvenem tekmovanju mariborske nogometne podz\ eze. Tekma bo odločilnega pomena, ker bo zmagovalec sodeloval v slovenski ligi. — Rabuka. V neki gostilni sta kvartala trgovska potnika France L. in stefan P-Med kvartanjem pa sta si skoč la v lase. ker je Fiance L. očital svojemu partnerju, da goljufa. Posle ica je bila. da je P. zagrabil za steklenico in z njo udaril Franceta po giavi. ki se je ves krvav zgrudil na tla. Franceta so morali prepeljati v bolnico. Zadeva bo imela svoje odmeve pred sodn'ki- — Mariborski delovni ^Č- Tukajšnja Borza dela išče za takojšnji nastop službe več jermenarjev in torbarjev 1 kurjača. 1 kravarja in 1 orodnega ključavničarja. Pri tukaisnji podružnici Borze Sela raj se takoj javi£> vsi v Mariboru bivajoči nezaposleni tekstilhl mojstri. — šahovska horfce. Jutri v nedeljo ob §. uri dopbl ne se preizkusijo v važni tekmi najboljši šahisti Mariborskega šahovskega khlb'a in šahovskega kluba »Vidmar . Zmagovalec se potem pomeri X najboljšimi celjskimi šahisti, ftnkar sledi tekmovanje z najboljšimi šahist! ljubljanske skupine za Klubsko šahovsko prvenstvo Slovenske šahovske zveze. — Sejmske novice. Na mariborski svinjaki sejem dn^ 19. aprila so prignali okoliški kmetje ih švinjerčjci 295 svinj, prodali so j h 164. Cehe so bile sleueče: 5 do Ljubavni krik (LOVE AFFAIR) KINO tNiONi tel. 22-21. Napeta ljubavna zgodba, ki se vrši v najlepših krajih sveta! Predstave danes ob 16.. 19. m ti uri, jutri v nedeljo ob 10.30 uri (znižane cene) ter ob 15., 17., 19. ih 21. uri. 6 tednov stari piašiči po 110 do 120, ?do 9 tednov po 125 do 140. 3 do 4 mesece po 200 do 250. 5 do 7 mesecev po 320 do 400 din, 8 do 10 mesecev po 460 do 560 din, i leto r*> «00 do 870 dirk. 1 kg žive teže po 7 do 10. 1 kg- mrtve teže ->2 do 15 din. — Značilni pojavi. Pod doptat s Koban-?'*ega poroe* tukajšnja »Delavska polit.«.: -Cona. lesu ;n življenjskim - potrebščinam .'?.je dvignila v nekaterih primerih za 100 odst. Lesni delavci pa ne zaslužijo nič več kakor poprej. Ali ne bi bilo na mestu, da bi oblasti zanimale za take pojave ode-luštva ? . — .Mariborske športne novice. Razpis otvoritvenega krhko-atletskega "tekmovanja — propagandnega - . ki se vrši v nedelja .ne 5. maja 1940 ob 10. uri na sta-»Lionu spoitnega kluba ^Železničarja« ob Tržaški cesti. Tekmovanje priredi »želez- ničar? i Vrstni red ih točke tekmovanja za seniorje in omladice: 100 m predlek. skok v višino, iOO m finale, skok v daljino, 40O m predtek, met diska, met kladiva; tek 1500 m. met kopja. aOOO m. met kroglo, met kopia, 400 m finale, štafeta 4 x 100 m. Visini. iud iu točke tekmovanja za junior-je B in t?: 100 m predtek, skok v višino. 100 m finale, tek 1000 m. met diska. Prijave je poslati na naslov: SK železnicar. Maribor, Tržaška cesta, najpozneje do 4. maja 1940 do 12. Prijavnine in nagrad za to tekmovanje nI. Tekmujejo na tekalisč1; ki je dolgo 428 m. ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so člani Slovenske atletske zveze, oziroma VASKJ. Prijave, ki bi prispele po 4. maju 1940, se ne bodo upoštevale. Naši obmejni prosvetni Pereče zadeve in težnje našega obmejnega učitelj st v a Maribor. 18 adrila. Naše obi.iejno ućitelistvo. ki se zbira v sreskem učiteljskem društvu za Mai-ibor levi breg. ie imelo v krčevinski šoli leoo stanovsko zborovanje. Otvor:! in vodil ga ie aeilni društveni predsednik a. Mirko V a u d a . ki se ie uvodoma spomnil dveh zelo zaslužnih vzgojiteljev našemu tbmei-nega učitel istVa in sicer pok. prof Emeri-ka Berana in pok. prof. Gabrijela Maicna. k: sta v predvojni dobi neustrašeno vzgajala v nacionalnem duhu slovenski učiteli-ski narašča i. Zatem so obravnavali zbo-rovalci nuina stanovska vorašania. zlasti akeiio. skupno z ostaiimi uradniškimi organizacijam:, za zbolišonie skibeaa materialnega položaia in ratne težave, s katerimi se mora boriti naše obrne i no učitel i->tvo. Sledil je izredno zanimiv referat predsednika a. Mirka Vaude o značilnih prilikah obmejnega živlienia. Treba ie čim tesneie novezati vrste vseh naših narodno obrambnih sil. Za čim uspešnejšo izvedbo tesa gesla oa ie potrebno složno sodelovanje, ki krepi našo narodno skupnost in vzajemnost. Naše obmeino učitelistvo na ie razpravljalo-tudi o važnem strokovno vzgoinem vprašan tu :n sicer v obliki zelo usoešne ankete. Postavlieno ie bilo vorašanie. Za ali proti kmeti iskemu pouki i kot o sobnemu učnemu predmetu ljudske šole Anketa se ie smotrno razviiaki bo 10 točkah ter ie vodila do enolnih oogledb\ glede tega aktualnega šol?kr reformnesa Problema: Domorodnost vsega učhega in vzgoinega dela na vaški šoli zahteva graditev vseh šolskih prizadevam na živlleni-5ke vaške prilike, ki 1ih učitel i stvo v osnovni šoli v vseh smereh, t. j v kmetijsko gospodarski ter dtifievno zrelostni stopnji ooafeuje ter raziasmuie Na \išu stopnii oa kmetijstvo ne more biti poseben, strokovno zahtevani učni oredmet. marveč bodi kmetiisko gospodarstvo učno načelo, na katerem sloni ves pouk ter pripravlja mladino za bodočo kmetsko nadaljevalno šolo. ki mora biti za vso mladino, ki ie izstopila iz narodne šole. obvezna Konkretne sklepe te koristne ter aktualne ankete bo sestavil poseben redakciiski odbor. hS bo te sklepe snoročil javnosti in stanovski organizaciji. Razen tega ie označilo nase obmejno učitelist.o svoie stališče tudi glede sprememb v sestavi in delovni organizaciji obmejno šolskega odseka. Potom sekciie za? hleva. 4« se ugodi svoleča^snl re5>oluciii. da se obmeino šolska in obmeino hošdo-darska anketa skliče čim preie v Mariboru. Ob soglasju tehtnih strokovnih in stanovskih obravnavani ter soglasno sprejetih sklepih ie ponovno potrjena enotnost, tovariška skladnost in vzajemna složnost našega obmeinesa učitelistva. ki oosveča v današnjih resn h časih svoio pozornost vsem perečim potrebam, ki se ne nanašajo samo na stanovske in strokovne zadeve, amoak ki seaaio v temelina obmeinn prosvetna in nacionalno kulturna vpr;.sanja. Strelska tekma na Teznem Gospa Marija Luknarjeva si je po hudem boju priborila prvenstvo in dosegla 100 dosegljivih točk Tczno 19. apriln Znana jc požrtvovalnost in vsestranska delavnost težerisKJh strelcev ki goje poleti poletnega ostrega streljanja v zimskem ča su sobno streljanje, da vzgoje flnber strelski naraščaj, ki feto za letom pri ostrih in sobnih tekmah izpodriva starejše strelce. Vzgajanja dobrega naraščaja ie dolžnost vsake strelske družine. Iz dobrih naraščaj nikov strelcev postanejo ne samo dobri strelci, temveč tudi poborniki strelskega pokreta polcil sposobnosti pri odsluženju vojaščine, kar jc pt>!eg nacionalne in državljanske vzgoje glavni smoter vzgoje -aa-rašča ja. Tekmovalo je minulo soboto in v nedeljo 18 strelcev v tarčo in na figure po pet strelov s poljubnim pohavljanicm, kar jc zadovoljilo zlasti blagajnika. Komisija je micla mnoiio posla z izstavitvijo strelskih listov in izmenjavo t^fč noMimezncmn srtrelcu. Že v soboto jc dosegla gospiv Luk narjeva v velik«) presenečenje moških tekmovalcev sto dosegljivih točk; Začela se jc strastna borba za točke> kj.je dosegla vihunce_.v nedelje dopuldnc AloAki tekiiio velel so napeli vse sile. Ja dosežejo uspeh gospe Luknarjevc. ki je do&'lej vsako leto tudi pri ostrih tekmah prekosila marsikaterega strelca in častno zastopala naše č'a-mce. Videlo se je, kaj se lahko doseže z rednim noseča njem strelskih vaj. Končni uspeh tekme je od »to dosegljivih točk 8'e-deči: 1. Gospa Luknar Marija (100 točk). J. šeruga Frančck (99 točk), 3. Sinič Fvan, Kozina Drago, V i vod Stanko, Barvaš Anton (97 točk). 4. Luknar Franjo (83 točk), 5. Vešligoj Jože (81 točk). 6. Ledi nek Miloš (75 točk), 7. Luknar Miljana (74 točk), 8 Cotič Drago (73 točk). 9. Sinič Henrika (6t» točk). 10. Lampreht Turčck (59 točk), 11. Breznik Maks (59 točk), 12. Weis Pa-vH (50 točk). Manj kot .50 točk so dosegli Nek rep Franjo, Krajne Drago in Vinko Jurij- Najboljši strelci Kodo prejeli poleg ličnih diplom, ki jih jc izdalo strelsko okrožje, še posebne nagrade in sicer prihodnjo soboto ob priliki občnega zbora v Feličcvi gostilni pri postajališču. K občnemu zboru vabimo poleg domačinov še prav posebno naše prijatelje iz Maribora, ki se bodo fta Teznem kakor \ edno prav dobro počutili. in okoliške novice — Re»*rviii poCharleveva teta* v Sdkolskem domu v Frarmi. Uspeh je Mi zelo p*vo!jen, številno občinstvo se je z velikim odobravanjem oddbliilo vrlim diletantom. Pfcleg moralnega uspeha je tudi gmotni uapeh prav zadovoljiv. Zdravo! — Strelska, dru-ž na ima svoj občni zbor brihodnlo soboto v Feličevi dvorani. Ob tej prililti bo- do razdeljene tudi nove diplome, ki jih je izdalo Stielsko okrožje in objavljeni u&t>e-hi posameznih strelcev. Vabimo zlasti naše prijatelje iz Maribora, da se udeleže našega občnega zbora, - - Z redom sv. Save 6 stop. ie bil odlikovan predsednik kr. šol. odbora pekovski mojster g. Kovacič Alojz. Imenovani ae ^e svoječaimo ftimftgo trudil Za Sope t no osamosvojitev otioine Tezho. Čestitamo! Mariborsko gledališče Sobota, 20. aprila, ob 20.: >Trideaet sekund ljubeztaU. Znižane cene. Nedelja, 21. aprila, ob 15.: : Cigan barone. Znitane cene. ob 20.: 4nski teden. Po lepem uspehu četrtkovega kobanskega večera, na katerem so nastopili pevci »Kobanci« iz Kam-nice pod vodfetvom g- Laha, potem znani selniški godbeni trid, kozjaški poznavalec Ivan Robnik Ih pisatelj Ivah Potrč, sta drevi in jutri zaključni prireditvi prvega kobariškega tedna, ki Je vzbudil veliko m.-nimanje vsega mariborskega nacionalno zavednega prebivalstva. Drevi je uprizoritev igre »Revček Andrejcek«. Uprizori jo igralska družina iz Selnice ob Dravi in bo zanimivo predvsem to, ker bodoo govorili sodelujoči v domaći selniški. kozjadki govorici. Jutri v nedeljo 6b 10. uri pa' nastopi pod vodstvom selniškega učitelja g. Maksi, Lorbeka mladinski zbor iz Selnice db Dravi, ki bo prepeval primerne mladinske posnu.