NOVI TEDNIK številka 50 • leto XXXVIII • cena 20 din Celje, 13. decembra 1084t NOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Premajhna Stručka Nekdanja prodajalna kruha in ostalih izdelkov iz moke na Tomšičevem trgu v Celju - Presta je ukinjena, čemur je bo- trovala neugodna lokacija^ pa tudi lokal je bil za to dejavnost prevelik. Kot nadomestilo so sredi mesta odprli prodajalno Štručko, ki pa je premajhna. Ne smemo pozabi- ti, da je bila ob tem ukinjena tudi prodajalna kruha na tržnici. Že takrat je bil investitor Merx opo- zorjen, da bo verjetno Štručka premajhen lokal za prodajo kru- ha. Tako se je tudi zgodilo. Ob delavnikih s prodajo kruha v Štručki ni težav, te pa nenehno nastajajo ob sobotah in nedeljah. Dnevna prodna znaša 700 do 800 kilogramov kruha ob petkih nara- ste do 900 kilogramov, ob sobotah doseže tudi 1.100 kilogramov, medtem ko prodno v nedeljo okoli 600 kilogramov kruha. Naj- večja gneča je ob delavnikih med šesto in sedmo uro, ob sobotah od osme do dvanajste in ob nedeljah do desete ure. V teh kritičnih konicah si po- magajo prodajalci tako, da streže- jo kruh tudi tam, kjer sicer proda- jajo slaščice. Največja gneča je ob sobotah in nedeljah, predno Štru- čko odpro. Kako ustreči, da bodo zadovolj- ni prodajalci in tudi kupci? Sled- nji bi radi, da bi bila Štručka dalj časa odprta, prodajalci pa so lah- ko samo vljudni, ker s prodajo kruha ne zaslužijo veliko. Vseka- kor ne toliko, da bi opravičili iz- gubo, ki so jo ustvarjali v veliki prodajalni v Presti. Z.S. Zunaj pritiska mraz, v domači izbi pa je prijetno toplo in pravkar pečeni krub vabi k mizi. Na svoj jutrišnji kruh, ki si ga bo služila sama, najbrž misli Zinka Leskošek, ki je miren večer izkoristila za učenje. Foto: EDI MASNEC Obračunavajte na samotni kmetiji Mladoletnika sta tako pretepla 73- letnega Antona Fajdigo, da je kasneje v bolnišnici umrl. Stran 13. Krivcev za izgred med Iiokejisti Je več v klubu se ne bi smeli zadovoljiti z izjavo, da gre za ^»normalno* mladostniško razposajenost. Stran 16. Ks^ ho dedek Mraz počenjal na Celjskem Pregled prireditev, ki,jih v občinah območja pripravljajo za najmlajše ob novem letu. Stran 7. Delovni zmagi v Železarni Štore ¥ vaUarnI I In leklovleku so tiosegll letni načrt Minulo soboto so delavci stare valjarne v štorski že- lezarni izpolnili letni proiz- vodni načrt. Izdelali so 30.000 ton specialnih jekle- nih profilov, predvsem za potrebe elektrokovinske in- dustrije. Več kot tretjino proizvod- nje so izvozili na konvertibil- na tržišča, največ v Italijo, pa tudi v Bolgarijo in to za do- laije. Prejšnjo sredo so letni načrt proizvodnje izpolnili tudi v sodobnem jeklovleku, ki sodi med najuspešnejše tozde železarne, izdelali pa so 16.500 ton vlečenih in brušenih jeklenih profilov. Medtem, ko so rezultati va- ljarjev predvsem zasluga iz- jemnih naporov, kljub tež- kim delovnim razmeram, pa^ v jeklovleku pripisujejo svo- je uspehe tudi inovacijskim posegom, saj so izdelali cele proizvodne linije in na ta način povečali proizvodnjo. Že leta 1980 so v jeklovleku obljubili, da bodo letošnjo proizvodnjo dosegli s 160 za- poslenimi, v resnici pa so jo dosegli z 20 delavci manj. Do konca leta bodo količino profilov povečah še za 1500 ton. Tudi jeklovlek dobro izvaža, skoraj četrtino. Izvoz- ni načrt za letos so izpolnili že avgusta, doslej pa z izvo- zom 5800 ton zaslužili 3 mili- jone 800 tisoč dolarjev. Da bi valjarji prihodnje le- to zmogli še več, morajo v železarni Štore predvsem posodobiti staro valjamo. - -...... MITJA UMNIK »Bosi« avtobusi Izletniku primanikule zimskih gum In rezenrnih delov Celjski Izletnik je pred začetkom letošnje zime v precejšnjih škripcih, ker jim. primanjkuje gum, pred- vsem zimskih. Tako so od 350 avtobusov lahko opre- mili z novimi gumami le 50 avtobusov, manjka pa jim tudi nekaterih drugih re- zervnih delov. Čeprav prevozniki združu- jejo devize (60 odstotkov na- ,bavne cene) in kranjski Savi nakazujejo tudi avanse, je dobava gum vseeno tako pi- čla, da se prevozniki marsi- kdaj znajdejo pred nerešlji- vimi težavami. Pri Izletniku so si letos veliko pomagali s protektoriranimi gumami, čeprav morajo tudi zanje združevati devize. Kljub te- mu pa bodo z novimi zimski- mi gumami opremljeni samo tisti avtobusi, ki vozijo na težkih progah oziroma tam, kjer so strmi klanci in pa av- tobusi, ki vozijo v mednaro- dnem prometu. »Do sedaj smo dobili le 40 odstotkov gum, ki jih potre- bujemo,« pravi vodja tozda delavnice Slavko Tripič. »ObljubiU so nam večjo pošiljko gum še v tem mese- cu, vendar je to vse samo gašenje, saj se pomanjkanje gum vleče že nekaj časa. Vsako leto bi morali dobiti 1600 do 1800 gum, ne more- mo pa jih toliko kupiti, ker imajo proizvajalci vse večje izvozne obveznosti.« Sicer pa Izletniku manjka tudi nekaterih drugih rezerv- nih delov, predvsem tistih, ki jih izdelujejo domači pro- izvajalci. S. SROT TEMA TEDNA Zdomci ali rojaki Je vprašljiva Iskrenost dobrodošlice rojakom In zdomcem? Vprašanja zdomcev, ali kot jih uradna terminologija opredeljuje, delavcev na začasnem delu v tujini, so prav gotovo večplastna in prav zato ni lahko glasno ra- zmišljati o njih, še posebno, če se ne moreš oprijeti kon- kretnejše raziskave o njih, ampak si pod vplivom razli- čnih posamičnih mnenj. Po- magati si s Cankarjevim Ku- rentom tudi ne kaže, zlasti pa je težko zvoniti kar pov- prek s patriotizmom, kije za nekatere (E.Fromm.) lahko tudi zaplankanost. Svet je danes, kakršen že je, pred- vsem komunikativen, ljudje gibljivi in marsikdaj si nače- la patriotizma pridejo navz- križ z načeli univerzalnosti tega sveta in posameznih ce- lin. Stara Evropa je kotel, ki narodov ni stopil po zgledu ameriškega lonca, ampak je, ali naj hi bila, tudi »bogastvo različnosti«. V tej različnosti svoje pri- spevajo tudi naši zdomci, ka- terih razlogi za odhod na de- v tujino so različnih barv: za nekoga je bilo to vpraša- nje prestiža, osebne oziroma poklicne uveljavljenosti, za mnoge vprašanje kruha. Ob prvi gospodarski reformi smo nehali pritikati zdom- cem etikete domovini manj zvestih ah celo brezbrižnih. Potem smo se v desetletju med 1970 in 1980 zazrh vase in družbeno skrb tudi ob skrbi imigracijskih držav bi- stveno povečali. Začeli smo urejati mnoga vprašanja vrnitve zdomcev, svet, Evropa in v obeh mi, smo se znašli v gospodarski krizi, naša skrb za zdomce nam je začela uhajati iz rok. Le SZDL je uspevala uskla- jevati še nekakšno povezavo med njimi in domovino, čeprav so njene aH drugačne delegacije bolj ponujale čustveno satisfakcijo, pa manj zadovoljevale gospo- darske in vrnitvene interese zdomcev. Ob bremenih domačih go- spodarskih in drugačnih te- žav smo na zdomce začeli misliti skozi marke, franke in dolarje. Prehuda bi bila misel »o tujcih v domovini«, toda nezdomski državljani so začeli razmišljati tudi o državljanih prve-devizne in državljanih druge-dinarske vrste. Ni prehudo reči, da se je vzajemno zaupanje skr- halo. Bodo božični in novoletni prazniki dovolj, da bomo eni izrekli, drugi pa sprejeli iskrenost dobrodošlice našim rojakom ? Kri ni voda! Bo o tem odločal tečaj med dinarjem in marko, šilin- gom, frankom ali dolarjem? Je mogoče domoljubje pro- dajati in kupovati, ah vreči začasno v koš? Se bo domo- ljubje vrnilo v ozek družin- ski ali rodbinski krog in bo le tam iskreno ponudeno in sprejeto? Gre za globoka človeška in narodna vprašanja, o katerih bomo in moramo razmišljati, brez obremenjenosti gospo- darskega vsakdana. Z obeh strani! MITJA UMNIK Danes v Nazarjah Novinarji Novega te- dnika in Radia Celje se danes mudimo v Nazar- jah, kjer smo organizira- li letošnje zadnje leteče uredništvo in ustni časo- pis - srečanje s krajani delavskega središča Gornje Savinjske doline. Vse krajane Nazarij va- bimo na ustni časopis s kulturnim programom, ki bo ob 18. uri v dvorani Delavskega doma. NastopiH bodo pevci domačega pevskega zbo- ra, igralci nazarske dramske skupine in trio Simona Ocvirka. V ust- nem časopisu pa boste izvedeli marsikaj zani- mivega o svojem kraju ter se srečali in pogovo- rili z našimi novinarji. 2. STRAN - NOVI TEDNIK mmm 13. DECEMBER 198 Premalo je denarja za skupno porabo ¥ Cellu ao konca leta 115 mUUonov din primanikllala Za vse tiste, ki sodijo v tako imenovano skupno po- rabo, ne bo konec leta 1984 nič kaj razveseljiv. V večini samoupravnih interesnih skupnosti na celjskem ob- močju bodo namreč združili manj denarja, kot ga za ure- sničitev programov potre- bujejo, največji pri- manjkljaj pa je ocenjen v celjski občini. Dosegel bo 115 milijonov dinarjev, od tega bo samo občinska zdravstvena skupnost zbra- la 91 milijonov dinarjev manj, kot je bilo dogovorje- no. To se bo odrazilo na de- javnosti in prispevnih stop- njah tudi v prihodnjem letu. V celjski občini so letos dvakrat znižali prispevne stopnje za samoupravne in- teresne skupnosti družbenih dejavnosti - januarja in apri- la. Ob polletju, ko so ponov- no ovrednotili skupno pora- bo, temu prispevnih stopenj niso predlagodili. To so što- rih šele na skupščinah SIS konec septembra, uveljavih pa so jih s 16. oktobrom, ko je bila večina osebnih do- hodkov za pretekli mesec že izplačana. Enomesečna za- muda, pa tudi nižje prispev- ne stonje, kot bi bile potreb- ne, so povzročile pri- manjkljaj, ki ga tudi veliko višji prispevki v zadnjih dveh mesecih ne morejo zravnati. Višji osebni dohodki in višje prispevne stopnje so si- cer v novembru dali za 31 odstotkov več denarja kot v oktobru in v decembru še 20 odstotkov več kot v novem- bru, a kljub temu bo pri- manjkljaj ob koncu leta oko- h 115 milijonov dinarjev. Ta primanjkljaj bodo morale sa- moupravne interesne skup- nosti pokriti iz združenih sredstev v letu 1985. Zato je svet za zdravstveno in social- no varstvo pri Svetu občin celjskega območja predla- gal, da ostanejo s 1. 1. 1985 prispevne stopnje nespre- menjene. To pa pomeni, da bodo višje, kot so bile letoš- nje povprečne in sicer zaradi prispevne stopnje za zdrav- stvo, ki je višja za 0,93 od- stotka. Vendar tudi to celjski zdravstveni skupnosti ne bo zagotovilo pokritja razlik, saj so izračunali, da bodo z višjo stopnjo zbraU le 47 milijonov dinajev več. Ohranitev decembrskih prispevnih stopenj v januar- ju je podprl tudi celjski izvršni svet. Za samouprav- ne interesne skupnosti bodo torej delavci Celja še naprej prispevali: 10,95 odstotkov iz bruto osebnih dohodkov, 12,41 odstotka iz dohodka in iz dohodka na osnovi bruto osebnih dohodkov 0,05 od- stotka - te stopnje so brez republiških prispevkov. Stopnje bodo začasne. Na osnovi podatkov iz zaklju- čnih računov bodo v marcu, skupščine samoupravnih in- teresnih skupnosti sprejele dokončno opredelitev, kate- re prispevne stopnje bodo za izvajanje programov potreb- ne. Nove prispevne stopnje torej lahko pričakujemo z aprilom. MILENA B. POKLIC Spodbudni akciji šmarskega sindikata Da bi zagotovili boljši materialni položaj društva invalidov v občini Šmarje pri Jelšah in da bi povečali knjižni fond občinske šmarske matične knjiižnicc, so se pri občinskem svetu zveze sindika- tov lotili dveh spodbudnih akcij, ki dokaj uspešno tečeta. Prvo so poimenovali »Invalidski dinar«, drugo pa »Knjige v knjižnice«. Akcija »Invalidski dinar« je ena od oblik sicer dobrega sodelovanja občinske organizacije sindikata z društvom invalidov. Začela se je lani, ko so OZD spre- jele samoupravni sporazum, po katerem prispeva vsak delavec po pet dinarjev mesečno oziroma 60 dinarjev letno kot pomoč pri uresnčevanju letnega programa dela šmarskega društva invalidov. Na tak način bi v občini Šmarje pri Jelšah delavci letno zbrali okoli 38 tisoč dinarjev. Samoupravni sporazum so podpisale domala vse osnovne organizacije sindikata v občini, s tem pa je akcija, s katero bodo v naslednjih letih nadaljevali, dosegla svoj cilj in namen. Občina Šmarje pri Jelšah je v naši republiki na repu po številu registriranih bralcev, na repu pa je tudi po številu knjig na občana, ki jih lahko ponudi občinska matična knjižnica v Šmarju. Res je, da se število knjiž- ničnih bralcev iz leta v leto veča, res pa je tudi, da za popestritev in obogatitev knjižnega fonda ni dovolj denarja. »Knjige v knjižnice« je zato primerna akcija, ki naj bi delavcu približala knjigo in nekoliko izbolj- šala občinsko bralno poprečje. V večini osnovnih orga- nizacij ZSS v šmarski občini so akcijo pozdravih in tudi že izpeljali. Delavci prispevajo letno po 20 dinar- jev, s tem pa naj bi letno zbrah okoh 140 tisoč dinarjev za-nakup knjig. MARJELA AGREŽ Odločali bodo delavci Gostinstua In turizma Kot vse kaže, naj bi hotel Golding-Rubin v Žalcu ku- pila Hmczadova delovna organizacija Gostinstvo-tu- rizem, seveda pa se bodo o tem dokončno odločali de- lavci te delovne organizaci- je na referendumu, ki bo ko- nec meseca. Pogovori za nakup poteka- jo že dlje časa. Tako so pri Hmezadu preverili doslej neodplačane kreditne obvez- nosti, ki bodo morale biti plačane do leta 1992. Hme- zad pa bi moral Župi iz Kruševca, ki je lastnik žal- skega hotela, plačati še do- slej že odplačane kredite. Skupaj gre za okrog 130 mili- jonov dinarjev. Zakaj se tudi v Kruševcu strinjajo s tem, da bi njihov hotel prišel v sklop Hmeza- da, seveda ni nobena skriv- nost, pri Gostinstvu in turi- zmu v Žalcu pa pravijo, da so nosilci gostinskega m turisti- čnega razvoja v žalski občini in da bi Žalski hotel torej ka lepo sodil k njim. V hotel Golding nameravajo razvija ti predvsem izletniški ij tranzitni turizem, preboldsh hotel pa bo še naprej name njen predvsem počitniške mu turizmu. Zanj namreč ■ Žalcu zaradi neugodne loka cije ni pravih možnosti ) hotelu G&lding bi naj srbski kuhinjo nadomestila sloven ska, srbska pa bo oStala le š( kot specialiteta. Diskoteka v preboldsken hotelu, ki si je pridobila toli ko mladih privržencev s celj skega območja, bo seveda š( ostala, sedanji prostori di skoteke v žalskem hotelu pj bi bili namenjeni nočnemi baru s programom za zahtev nejše obiskovalce. Načrti so torej tu in upamc lahko le še to, da bo dovol tudi gostov, za katere v vst več hoteUh pravijo, da jih j€ vedno manj. JANEZ VEDENIK Bodo obrtniki začeli odpuščati delavce? Pri KmstO¥lh v Grižah /a zaradi zmanjšania prolzvodnie dobilo odpoved osem delavcev Lahko v naslednjem ob- dobju pričakujemo, da bodo obrtniki pričeli odpuščati svoje delavce? Se bo počasi začelo dogajati to, kar se je zgodilo v obratovalnici Kunstovih v Grižah, ko so dali odpoved osmim delav- cem? Kot vse kaže to ne bo osamljen primer, so pouda- rili na razgovoru, ki ga je zaradi odpusta delavcev, zaposlenih pri Kunstovih, sklical občinski svet Zveze sindikatov v Žalcu. Eden izmed osnovnih pro- blemov pri gospodarjenju, tudi v obrti, je pomanjkanje obratnih sredstev. Dejav- nost, ki jo opravlja Kunst je proizvodna, v bistvu pa je to uslužnostna obrt, ki je odvi- sna od posameznih kupcev. Struktura dela se nenehno spreminja, za to pa je treba imeti denar za vlaganja. Vse obveznosti je treba sproti plačevati, primanjkuje pa obratnih sredstev, ki jih tak način dela zahteva. Velik je problem zagotavljanja sred- stev za normalno poslovanje, saj dobi vsak svoj del prej kot pa obratovalnica. S pri- hodnjim letom se sicer obrt- nikom obetajo nekatere ugo- dnosti, vprašanje pa seveda je, če bodo le-te bistveno rešile osnovne probleme v obrtništvu. Obrtniki pravijo, da bi bilo mnogo manj pro- blemov, ko bi lahko davke usklajevali z dotokom denar- ja. Tako bi se izognili zam.u- dnim obrestim in lahko bi normalno poslovali. Ob vsem skupaj pa seveda ni nova ugotovitev, da je davčna politika neustrezna in nestimulativna. Ob manj- šem obsegu dela in s tem ob manjšem številu delavcev, lahko obrtniku ob koncu le- ta ostane prav toliko ali pa celo več. Tudi v Kunstovem primeru je značilno, da ne dela z izgubo, kar se lepo pozna ob koncu leta. Nosi pa velik rizik pri organizaciji, nabavi, prodaji... Končno dobi manj, kot če bi sredstva vložil v banko. Razpravljale! na razgovoru so opozorili še na kup problemov. O neučinkovitosti izvajanja davčne politike priča tudi dejstvo, da je žalska občina po številu obratovalnic na 15. mestu v Sloveniji, po bru- to realizaciji kar na čertem njestu, po dohodku na obra- tovalnico pa presega zname- nito domžalsko občino kar za 50 odstotkov. Pri tem pa davek na bruto osebne do- hodke plačuje le kakšnih se- demdeset obrtnikov. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je povedal, da so se Kunstovi delavci oglasili pri njem. Odpovedi delacem, takšne kot so, ne veljajo, ker obrtnik ni začel postopka za iskanje novih zaposlitev. Če novih zaposli- tev ne bo mogoče najti, bodo delavci prijavljeni na skup- nosti za zaposlovanje in pre- jemali bodo ustrezno nado- mestilo osebnih dohodkov. Prizadeti delavci pa opozar- jajo na to, da je velika napa- ka v tem, ker lahko obrtnik trenutno tako zelo zmanjša obseg proizvodnje in to brez predhodnih opozoril. Dvo- mijo celo v dodelanost ko- lektivne pogodbe, za katero pravijo, da ščiti predvsem slabe delavce. JANEZ VEDENIK Vsega potrebnega znanja nI mogoče pridobiti v šoli čas, v katerem živimo, za- hteva od vsakega posamez- nika vse več znanja. Za ko- muniste je to še toliko po- membnejše pri njihovem delovanju, saj brez dobrega znanja in poznavanja ra- zmer ne morejo biti kos šte- vilnim nalogam, s katerimi se dnevno srečujejo. V celjski organizaciji Zve- ze komunistov se tega dobro zavedajo, saj ravno nespo- sobnost številnih komuni- stov ovira dejavnost in pro- dornost celotne organizacije. Vsega potrebnega znanja ni moč pridobiti v eni sami, še tako dobri šoli ali seminarju. Zato so v občini uvedli še zanimiva tematska predava- nja o aktualnih vprašanjih časa. Odziv nanja je velik, prav tako uspešno pa so zaži- veli tudi seminarji v novi obliki. Namesto velikih, množičnih sem.inarjev, pri- pravljajo pogovore o posa- meznih vprašanjih le za ome- jeno število - na primer za skupino do 35 sekretarjev osnovnih organizacij. Na njih pove vsak izkušnje, te- žave in dosežke iz lastnega okolja. Korist je dvojna - boljše poznavanje razmer v osnovnih organizacijah in medsebojna izmenjava iz- kušenj. Cesto so dobre iz- kušnje posameznih organi- zacij pomembna vzpodbuda za večjo aktivnost članstva v drugih osnovnih organiza- cijah. Kljub uspešnemu uvaja- nju novih oblik, ki dajejo več znanja, pa se v občinski or- ganizaciji zavedajo, da brez samoizobraževanja posa- meznikov ciljev ne bodo do- segli. Tega pa bi se moral za- vedati vsak komunist. MBP Telefonski imeniki za leto 1985 Na celjskem območju so pričeli s prodajo tele- fonskih imenikov za leto 1985. Poleg imenika za vso Slovenijo, so na celj- skem PTT-ju letos pri- pravili tudi prikupno in priročno novost. V po- sebni izdaji za omrežno skupino 063 so zbrane vse številke telefonskih priključkov iz občin celj- skega območja, v prodaji pa bo prihodnji teden. Telefonski imeniki v broširani izdaji so napro- daj po 750 dinarjev, veza- va v platno pa je 150 di- narjev dražja. Pri nakupu novih imenikov je mo- goča tudi zamenjava s starimi, cena pa se ob me- njavi zniža za 100 dinar- jev. Posebna izdaja ime- nika, ki bo vključevala sa- mo številke telefonskih priključkov iz omrežne skupine 063, pa bo napro- daj za 200 dinarjev. Na PTT-ju so nam po- vedali, da so v imenik vključili vse nove telefon- ske naročnike, ki so bili priključeni na omrežje do 15. junija. Naknadno pa je v imenik zajet tudi del sprememb telefonskih številk do vključno sep- tembra in razširitev tele- fonskega omrežja v šent- jurski občini, čeprav ne- katere teh priključkov priklapljajo na omrežje šele v teh dneh. IVANA FIDLER Ni res, da nočejo sodelovati! Na programskih konferencah SZDL v laških KS so kralanl načeli kopico pomembnih vprašani Radeška krajevna organi- zacija socialistične zveze je ena najbolj delavnih v obči- ni Laško. Zato ni čudno me- nijo na občinski konferenci, da so si lahko zastavili tudi dober program dela v pri- hodnjem letu, ki sloni na povezovanju kraja z delov- nimi organizacijami, druš- tvi in ostalimi samouprav- nimi in družbenopolitični- mi organi v kraju in v razvi- janju dela v sekcijah in raz- nih odborih. To je le ena izmed ugotovi- tev s programsko volilnih konferenc krajevnih organi- zacij socialistične zveze, ki so se v občini Laško že za- ključile. Celotna ocena teh konferenc pa bo dana na programsko volilni konfe- renci občinske organizacije SZDL 20. decembra. Zlatko Pavčnik, predse- dnik OK SZDL v Laškem za- nika trditve, da ljudje nočejo več sodelovati, vsaj kar zade- va izkušnje s_ konferenc v laški občini. Čeprav je bila udeležba po posameznih krajevnih skupnostih razli- čna, je bila v povprečju nad pričakovanji. Krajani pa so bili v razpravah kritični in so nastopali s konkretnimi pri- pombami in predlogi. Na teh razpravah se je izo- blikovalo nekaj problemov, katerim bo morala dati občinska konferenca SZDL v prihodnje večji poudarek. Tak je, na primer, problem vzdrževanja cest. Krajani v večini krajevnih skupnostih opozarjajo, da odkar so ne- katere ceste prišle pod upravljanje samoupravne komunalne skupnosti in izvajanje cestnega podjetja, te vidno propadajo. Jarki so zasuti, ceste zakrivajo in odnašajo plazovi, kljub opo- zorilom pa se zanje nihče ne zmeni. Jeza krajanov je toli- ko bolj upravičena, ker so večino teh cest zgradili sami, s prostovoljnim delom in z lastnimi sredstvi. Zato pred- lagajo, da bi krajani sami skrbeli za te ceste ob ustrez- nem denarnem nadomestilu. VVE Delovna sobota - vredna posnemania Delavci občinskih upravnih organov Slovenske Konjice so imeli minulo soboto delovni dan. Tako so letos že tretjič na pobudo osnovne organizacije zveze sindikatov in v dogovoru z ostalimi družbeno-politi- čnimi organizacijami nadoknadili ure, ki jih pora- bijo za različne seje družbenopolitičnih organizacij. Čeprav so sestanki naravnani tako, da le delno pose- gajo v redni delovni čas že zato, da ne bi bile v uradnih urah prizadete stranke, ima osnovna organizacija sin- dikata upravnih organov eno delovno soboto (delavci upravnih organov delajo sicer ob sredah popoldne), dogovorjeno v svojem rednem programu letne aktiv- nosti. Negodovanj ah izmikanj delavcev zavoljo te delovne sobote ni. Nasprotno. Tudi tokrat so bih vsi na svojih delovnih mestih in se lotili skupne akcije - urejanja arhiva in dokumentacije, ali pa kakšnega dru- gega dela, ki je zastalo morda tudi na račun kakšnega daljšega sestanka. Vsekakor je akcija osnovne organizacije zveze sindi- katov upravnih organov občine Slovenske Konjice vredna posnemanja, zato primer ponujamo v razmi- slek. MATEJA PODJED 13. DECEMBER 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 3 Zanimanja za obvestila o možnostili za zaposlitev zdomcev na območju sl(oraj ni »Dokler so na delu v tuji- ni, se zdomci ne zanimajo za zaposlitev v domovini. Pre- vladuje miselnost, da si bo- do že sami pomagali, brez skupnosti za zaposlovanje, pri njihovem ravnanju pre- vladuje nezaupanje, strah pred evidencami, s kateri- mi skušamo ugotoviti po- trebe po zaposlovanju. Sočasno so zdomci pod vpli- vom najrazličnejših, neus- klajenih informacij, ki pri- hajajo iz Jugoslavije in ima- jo skupno le to, da niso kon- kretne.« Tako ugotavlja Ro- man Vrbančič s celjske skupnosti za zaposlovanje. Pravega zanimanja za reše- vanje težav zdomcev očitno ni na nobeni strani - niti pri zdomcih niti v naši družbi. Celjska skupnost za zaposlo- vanje sicer navezuje stike z našimi delavci v tujini, dela- jo nepopolne evidence, en- krat letno objavi v Našem delavcu prosta dela in na)o ge, a vse brez pravega učin- ka. Domov se vračajo le po- samezniki in to ne kot odgo- vor posebni politiki do zdomcev, ki bi njihovo vračanje pospeševala. Vrni- tev so sad osebnih odločitev - ali so dogradili hišo, ali so otroci postali šoloobvezni... Koliko se jih pravzaprav vr- ne, ni podatkov. Na skup- nosti pa se jih v celjski obči- ni letno prijavi okrog 26. Z njihovo zaposlitvijo zaenkrat ni bilo večjih težav. Bojazen, da se bo tudi to spremenilo, je upravičena. Razmere v tu- jini se zaostrujejo in večji priliv bi nepripravljeni, kot smo. težko obvladali. Po zelo približnih ocenah je iz celj- ske občine odšlo na delo v tujino 1600 delavcev, skupno z družinskimi člani preko 2000. Srečanj z zdomci letos v celjski občini ne bo, saj so se že v preteklih letih le redki odzvali vabilu. Sicer pa v občini ni jasno, kdo bi naj takšna srečanja pripravljal, poleg tega ne razpolagajo s polnim seznamom delavcev na začasnem delu v tujini. Ugotavljajo namreč, da vsaj polovica podatkov, ki jih imajo, ne drži. Koordinacij- ski odbor za vprašanja naših delavcev na začasnem delu v tujini pri OK SZDL je zato samo priporočil vsem tistim službam in organizacijam združenega dela, kamor pri- hajajo zdomci pogosteje ure- jat svoje zadeve, da pripravi- jo za njih uradne dneve in da so pri svojem delu kar se da hitri. Vprašanja zdomcev v celj- ski občini dokaj dobro poz- najo. Tradicionalni so že po- stali obiski ob Dnevu repu- blike v Zvezni republiki Nemčiji v mestih Gutersloh in Grevenbroich, kjer deluje slovensko društvo Celje. Običajni stiki z zdomci v Grevenbroichu vse bolj pre- raščajo v gospodarsko sode- lovanje med obema obči- nama. Letos je Zvezno republiko Nemčijo obiskala tudi dele- gacija SIS za zaposlovanje, ki je organizirala razgovore v tistih krajih, kjer je največ delavcev iz Celja. Udeležba na razgovorih je bila dobra, sodelovali pa so tudi nemški sindikati. Spregovorili so predvsem o zaposlitvenih možnostih ob vračanju zdomcev in posebej poudar- jah potrebo po pravočasnem javljanju vrnitve. Obisk je pokazal, da so takšna sreča- nja smiselna, opozoril pa je, da bi bilo v bodoče potrebno zasnovati obiske delegacije na regijski ravni, saj je iz drugih občin odšlo na delo v tujino veliko več delavcev kot iz Celja. Sekretar občinskega sindi- kalnega sveta Velenje Ro- man Jurič: »Za zdomce v ve- lenjski občini niti sindikat niti SZDL ne pripravlja niče- sar. Zato ni posebnih akcij, ker je naših malo v tujini pa tudi če so, ne kažejo poseb- nega interesa za vrnitev ali sodelovanje.« V konjiški občini že nekaj let opažajo, da se zdomci vse manj vračajo. Na leto se vr- neta eden do dva, zato tudi niso posebej organizirani, da bi jim vračanje olajšali. Kljub temu še vedno pri- pravljajo srečanja oziroma razgovore v prednovoletnem času in se tej obliki tudi letos ne bodo odrekli. S podatki, koliko je pravzaprav delav- cev na začasnem delu v tuji- ni v občini ne razpolagajo. Pred leti so ocenili, da jih je okoh 600. V občini Laško je okoli 300 občanov, ki so na začasnem delu v tujini. Sestanka zanje letos ne bo, ker izkušnje pre- jšnjih let kažejo, da po eni strani med zdomci ni odziva, po drugi strani pa se nanje ustrezni organi ne pripravijo tako, kot bi od njih pričako- vali. Sicer pa v občini meni- jo, da se le malo ljudi odloča za vrnitev in tistim, ki se, jim pač pomagajo, kolikor se le da. Letos je bilo nekaj takih primerov in na občinskem svetu zveze sindikatov v Laškem menijo, da niso ime- li težav pri pridobivanju vseh potrebnih dokumentov za odjjiranje obrti. V Šentjurju so že lani or- ganizirali posvetovanja z zdomci, na katerem so jih seznanili z možnostmi obrt- ne dejavnosti, vlaganja v de- lovne organizacije, z davčni- mi, gradbenimi zadevami... Zdomci so se zanimali pred- vsem za vlaganje v čevljar- ske in avtomehanične stori- tve, čeprav bi v Šentjurju po- trebovali tudi druge vrste obrtnikov. Vendar jim lahko ponudijo le poslovne prosto- re v ulici Valentina Orožna, kjer bi bilo prostora za tri lokale. Letos posvetovanja še ni bilo, načrtujejo pa ga v zad- njih dneh decembra ali prvih dneh januarja. Na davčni upravi pa razmišljajo, da bi uvedli posebne uradne ure za zdomce ali pa kar cel dan. Skupnosti za zaposlova- nje šestih občin celjskega območja bodo imele za zdomce v novoletnem času urejeno dežurno službo in sicer od 24. do 28. decembra ter 3., 4. in 7. januarja od 8. do 12. ure. Tudi letos je občinska kon- ferenca SZDL Šmarje pri Jelšah pripravila sestanek z delavci, ki so na začasnem delu v tujini. Kljub lanski slabi izkušnji, ko je bilo pre- davateljev z najrazličnejših področij, več kot tistih, kate- rim so bile te informacije na- menjene, bodo na sestanku, ki bo v sredo, 26. decembra v dvorani Doma kulture v Šmarju ob 10. uri, spregovo- rili o možnostih izgradnje obrtnih delavnic in o pred- nostnih obrtnih dejavnosti. Povedali bodo, v katerih kra- jih občine je teh možnosti največ, podali bodo pregled predvidenih gradenj družbe- nih stanovanj in govorili o možnostih sovlaganja zdom- cev za pridobitev poslovnih prostorov. Udeleženci se- stanka se bodo. lahko sezna^ nili še s pregledom možnosti nakupa zemljišč v primerih, ko želi zdomec postati kme- tovalec, z možnostmi zapo- slovanja in z občinsko dav- čno politiko. Osnovnošolci iz Šmarja so za to srečanje pri- pravili krajši kulturni spo- red, ob tej priložnosti pa bo- do podelili še posebno pri- znanje, plaketo RK SZDL Hrvaške Dragu Mališu, sou- stanovitelju kluba »Jugosla- vija« v mestu Kelkheim v Zah. Nemčiji. Iz mozirske občine je le 205 zdomcev, med njimi pa je malo takšnih, ki se vrača- jo. Tisti, ki se, se v glavnem odločajo za lastno obrt, ne- kvalificiranim delavcem pa nudijo zaposlitev v organiza- cijah združenega dela. Iz žalske občine ljudje na tuje v glavnem niso hodili iz eksistencialnih vzrokov, pač pa jih je tja bolj gnala želja po boljšem zaslužku. V obči- ni opažajo, da se vrača vedno manj zdomcev, tisti, ki pa se, se v glavnem odločajo za obrt. Žalčani dobro sodeluje- jo s klubom naših izseljen- cev v Salzburgu, zanimivo pa je, da tam ni niti enega delavca, ki bi bil doma v žal- ski občini. Sodelovanje pri- de do izraza zlasti ob prazrii- kih z raznimi kulturnimi pri- reditvami. Tako v mozirski kot tudi v žalski občini prednovoletnih razgovorov z zdomci ne bo, saj se jih v preteklosti skoraj- da niso udeleževali. Informativni bilten Indoka Te dni je izšla prva ali bolje rečeno poskusna številka Informativnega biltena Indok centra občine Celje, ki je namenjen uredništvom glasil organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti v občini Celje. Prav zato bo njegova naklada majhna, okoli 60 izvodov. Z Biltenom odpira Indok center novo delovno področje in posreduje urednikom tovarniških glasil in glasil krajev- nih skupnosti najpomembnejše akcijske informacije iz dela občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij pa tadi samoupravnih interesnih skpnosti. Gre torej za področje, ki ga vsaj v glavnem glasila delovnih kolektivov in krajevnih skupnosti doslej niso posebej ali poglobljeno obravnavala. S tem pa bo ta dejavnost, nje- gova problematika in še kaj bolj približana delovnim lju- dem in občanom. Informativni bilten bo praviloma izhajal vsak mesec, sicer pa po potrebi in glede na aktualnost dogajanja. Izdajanje Informativnega biltena ne bo okrnilo druge, dosedanje dejavnosti Indok centra občine Celje. Se vam pripeti, da ho- čete kupiti Novi tednik, pa je ta na prodajnih mestih že razprodan? Postanite naročnik in imeli boste zagotovljen izvod, ki vam ga bo na dom dostavil poštar! Javno in odicrito najbolj zavezuje Celjskim občanom ni vseeno, kako deluje sociali- stična zveza. To je potrdila tudi vsebinsko bogata raz- prava na letni programsko volilni konferenci občinske organizacije. Na njej so so- glasno izvolili za novega se- kretarja Milana Brecla, ki je bil doslej podpredsednik in se za uspešno delo zahva- lili dosedanjemu sekretarju Dragu Stokavniku. Socialistična zveza v Celju kljub dobremu delu in še boljšim sklepom ni dovolj učinkovita. To je mogoče spremeniti predvsem z bolj- šimi neposrednimi stiki z ljudmi, je na konferenci pou- daril Vinko Završnik iz Nove vasi in predlagal tudi več se- stankov z aktivisti socialisti- čne zveze v krajevnih skup- nostih, saj ljudje cesto ne ve- do, kaj in kako naj delajo. Večjo aktivnostjo mogoče doseči z neposrednostjo, od- kritostjo in javnostjo dela in nalog, je menil Jože Zupan- čič. Ce bi bile naloge v pro- gramu dela, ki so ga sprejeli, bolj določene, z imeni nosil- cev, bi to brez dvoma vpliva- lo na njihovo delo. Marsika- tere nepotrebne dvome in občutek nemoči pa bi bilo mogoče preseči s ponovno uvedbo javnih tribun v Ce- lju, je še predlagal. Da je lahko delo uspešno le pri reševanju določenih vprašanj, je poudaril tudi Ja- ka Majcen. V krajevni skup- nosti Dolgo polje namreč ugotavljajo, da je delo dele- gatov upešalo na področjih, kjer ni določenih nalog. V razpravi so opozorili še na neizkoriščene sposobno- sti in pripravljenost za delo članov zveze rezervnih vo- jaških starešin (Ferdo Gra- dišnik), pa tudi na težave upokojencev, ki poleg mla- dine prevladujejo pri delu v krajevnih organizacijah (Ka- rel Šmavc). Sicer pa je ravno očitna pripravljenost za delo, za spreminjanje razmer dajala ton celotni konferenci in upajmo, da tudi nadaljnjemu delu socialistične zveze v občini. MILENA B. POKLIC POGLED V SVET S kovlnotehno Dobra znamenja in zaušnica Piše Avgust Pudgar v zadnjih dneh sta se ameriška in ni- karagovska delegacija devetič sestali na pogajanjih v mehiškem letovišču Manzanillu, kjer je bil govor o možnost- ih za izboljšanje odnosov. Iz ZDA po- ročajo, da sta Washington in Havana po dolgih letih prerekanj dosegli sporazum o migracijski politiki, ali natančneje, o priseljevanju Kubancev v Združene dr- žave. Po tretji strani so se konec novem- bra v salvadorskem mestecu Ayaguam drugič sestali predstavniki vlade in od- porniškega gibanja na pogajanjih, ki naj bi pospešila končanje petletne dr- žavljanske vojne v Salvadorju. Lahko bi torej rekli, da se je v sred- njeameriško-karibskem prostoru in v krizi, ki opredeljuje ta del mednarodne- ga prizorišča, pokazalo nekaj hrabril- nih znamenj, ki dopuščajo vsaj za kanec optimizma glede zmanjševanja napeto- sti v tem delu sveta. Zanimivo je tudi to, da je kubanski predsednik Fidel Castro neposredno pred dosego ameriško-kubanskega spo- razuma znova predlagal Združenim dr- žavam normalizacijo odnosov brez vsa- kršnih predpogojev. Gotovo je predlog treba prej ocenjevati kot propagandno potezo kot pa politično dejanje, ki bi moglo imeti takojšnje konkretne posle- dice. Ameriški komentatorji ob tem poudarjajo, da je pomembno že to, da se Kubanci in Američani sploh pogovarja- jo, še zlasti, ker je konservativna Rea- ganova administracija vsa štiri leta oblasti manifestirala nepopustljivo in do skrajnosti poenostavljeno politiko tako do Kube kot do širšega karibsko- srednjeameriškega prostora. Gotovo je, da je bila ta politika (in je še vedno) v funkciji f,lobalnega merjenja moči in zaostrovanja med obema supersilama. Že nekaj časa se vztrajno širijo glasovi in otipljive napovedi, da naj bi navezo- vanje dialoga med supersilama v začet- ku prihodnjega leta oznanilo začetek konca napetih odnosov med Washingto- nom in Moskvo in s tem začetek procesa popuščanja napetosti.-^ Veliko vprašanje je, ali bo dialog med velesilama tudi v resnici potekal tako »idilično«, kakor ga skušajo prikazati nekateri opazovalci. Drugo odprto vprašanje je, ali naj bi postopno izbolj- šanje ozračja med velikima odsevalo v širših razmerjih in zato tudi v srednjea- meriško-karibski krizi. Najbrž si nihče ne dela utvar, da bi se lahko stvari na zapletenem mednarodnem področju, kakršno je srednjeameriško in ki pona- zarja vsa protislovja sodobnega sveta (zlasti protislovja med svetovnim Seve- rom in Jugom), spremenile in izboljšale tako rekoč čez noč. Ob tem je vsekakor pomembno tudi to, da so ZDA pred kratkim doživele moralni in pravni poduk (lahko bi mu rekli kar poraz), ko je mednarodno so- dišče v Haagu v bistvu opozorilo velesi- lo, da se v sporu z Nikaragvo ne more obnašati, kakor bi hotela, temveč mora spoštovati pravila mednarodnega pra- , va in obnašanja.To je dejansko moralna in pravna zaušnica ZDA, čeprav je seve- da res, da sta supersili že nič kolikokrat dokazali, da se »požvižgata« na medna- rodno pravo, kadar ju »moti« v njunih interesnih igrah. Mednarodno sodišče v Haagu je opozorilo ZDA, da bodo mora- le nositi vse posledice, če bodo še na- prej kršile mednarodno pravo, kar se je v nikaragovskem primeru zgodilo veli- kokrat. Čeprav seveda ni mogoče priča- kovati, da bodo v Washingtonu zaradi tega spremenili svojo politiko, je poduk kljub temu dragocen. Pove namreč, da dvolično ravnanje ZDA (na eni strani priseganje na demokracijo in zakoni- tost in na drugi kršenje mednarodnih norm) ne more ostati brez posledic. 4. STRAN - NOVI IIDNIK 13. DECEMBER lOl To še posebej velja za gospodarski razvoj Gospodarstvo celjske občine zaostaja v primerja- vi z gospodarstvi celjskega območja in republike, je ugotovitev, ki jo vse pogo- steje slišimo v Celju, pa naj gre za politične ali izklju- čno gospodarske pogovore. To je s podatki dokazoval predsednik celjskega izvrš- nega sveta Zvone Hudej tu- di na posvetu gospodarstve- niHov-komunistov in pred- stavnikov razvojnih služb iz večine celjskih delovnih organizacij. Posveta se je z uvodno razpravo udeležil tudi član predsedstva CK ZKS Štefan Korošec. Res je sicer, da je gospo- darstvo celjske občine zadnji dve leti povečevalo svoj izvoz, zlasti na konvertibilna tržišča, vendar po deležu izvoza v celotnem prihodku zaostaja v primerjavi z regijo in repubUko. V Celju je delež izvoza v celotnem prihodku 6,3 odstotka, v regiji 9,7, v republiki (po devetih mese- cih letos) pa 10,7 odstotka. Porabljena sredstva v ena- ki primerjavi v celjski občini hitreje naraščajo, manjši je dohodek na delavca, slabša akumulacija, manjša so re- produkcijska sredstva v do- hodku, prav tako je delež iz- gub v primerjavi z dohod- kom v Celju večji kot v repu- bhki. Edino osebni dohodki so se približaU regijskemu povprečju, pa še to je šlo na škodo delitvenih razmerij: preveč je uravnilovke. Na prvi pogled torej doksg temna podoba celjskega go- spodarstva, ki se je že pred dvema letoma z inovacijsko in družbeno usmerjeno akci- jo v prestrukturiranje indu- strije, sicer lotilo iskanja poti iz tehnološke in drugačne zaostalosti, predvsem zaradi pogleda v prihodnost. Projekt, (imenovan P), da- je določene začetne rezulta- te, in o tem je na posvetu tekla posebej beseda, oce- njeval pa ga je tudi Štefan Korošec, Strinjal se je z ugo- dnimi ocenami, da gre za do- ber in celovit pristop, pripo- mnil pa, da je v nekaterih poglavjih premalo realen, v drugih pa preveč na daljše roke usmerjajoč. Predvsem bi moral po njegovem mne- nju bolj upoštevati kriterije deviznih učinkov in dohod- ka, kot dveh glavnih moti- vov za prestrukturiranje go- spodarstva oziroma indu- strije. Pomembno je sicer tehno- loško prestrukturiranje, ven- dar gre za še pomembnejša kadrovska vprašanja pre- strukturiranja: kakšni in ka- teri strokovni kadri in kako množično, organizirano in s kakšno usposobljenostjo bo- do uresničevan prestrukturi- ranje, ki je trajna in pred- nostna naloga in jo kot tako v jugoslovanski družbi opre- deljuje že dolgoročni stabili- zacijski program. V razvojna razmišljanja je potrebno vključiti hitreje in več mlajših strokovnih ka- drov, je bilo eno od najpo- membnejših zaključkov s posveta celjskih gospodar- stvenikov in razvojnih de- lavcev. MITJA UMNIK Ideje ne padajo z neba, prav tako ne moremo zdra- viti krize - naše nove in pr- ve bolezni s starimi zdravi- li, je bila duhovita opazka Štefana Korošca, ko je vprašanje kadrov in njiho- ve usposobljenosti, znanja, s katerim razpolagajo, predvsem pa delovnih me- tod še zastarelega upravlja- nja in neracionalnega sa- moupravljanja, izpostavil kot osrednje vprašanje in pogoj nadaljnjega družbe- nega in gospodarskega ra- zvoja. V Papirnici Radeče dosegalo planske clili Dolgoročna usmeritev tozd Papirnice - pridobiti status specialnosti Delovna organizacija Papirnica Ra- deče bo izpolnila proizvodni plan do konca leta. To je razveseljivo, saj so to delovno organizacijo spremljale skozi leto težave, od nabave mazuta, repro- materiala, zlasti celuloze, in nenazad- nje poplave, katere škodo so ocenili na 120 milionov, posledice lete pa bodo občutili verjetno še v prihodnjem letu. Konec novembra je imela Papirnica realizacijo 6 milijard 340 milijonov dinar- jev neto dohodka, od tega je neto delež izvoza v celotnem prihodku milijarda 150 milijonov dinarjev ali 18 odstotkov. Vr^; dnostni plan so tako presegli za 32 od- stotkov, izvoz pa v skladu s planom po- večah za 16 odstotkov. Fizični obseg pro- izvodnje je večji za 5 odstotkov. V izvozu pa delež fizičnega obsega proizvodnje predstavlja 42 odstotkov. To je tudi meja, do katere lahko Papirnica izvaža, če hoče, da je izvoz tudi ekonomsko upra- vičen in da zadosti tudi potrebam do- mačega trga. Zato bistvenega povečanja izvoza za prihodnje leto ne napovedujejo. Prizadevali pa si bodo, da bodo izvažali do take mere, ki jim bo omogočila zado- voljive finančne razultate in oskrbo s su- rovinami. Ugodni rezultati Papirnice Radeče ni- so posledica zgolj ugodnih razmer za te branžo ha domačem tržišču, temveč tudi notranjih ukrepov, ki jih je sprejela v začetku leta. Ti slonijo na boljši organizi- ranosti proizvodnje in dolgoročno narav- nanih načrtih. Kratkoročni ukrepi slonijo na progra- mu ohranjevanja likvidnosti, zagotavlja- nju lastnih obratnih sredstev ter tekočem (tedenskem) spremljanju rezultatov pro- izvodnje, gibanja cen in trga. Tudi v Papirnici pripravljajo srednje- ročne in dolgoročne planske dokumente. Na ryih dela projektna skupina z okoli tridesetimi strokovnimi delavci, ki bodo razdelali tri temeljna razvojna vprašanja: razvoj vodnega tiska, posodobitev in ra- zvoj proizvodnje v temeljni organizaciji Muflon ter izdelava koncepta za vpeljavo računalništva na ravni delovne organiza- cije. Dolgoročna usmeritev temeljne orgj nizacije Papirnica ne sloni na povečapj proizvodnje, temveč na izboljšanju kake vosti in njen cilj je, da si zagotovi statu specialnosti izključno s proizvodnjo spe cialnih vrst papirjev. Muflon naj bi razširil sčasoma asorti man samolepljivih papirjev in poveča proizvodnjo le-teh. Vsi ti načrti so seve da povezani z vlaganji v posodobite^ tehnologije, ki je ob večjem izkorišča nju domačega znanja, osnovni pogoj z; dosego zastavljenih ciljev. Eden glavnih problemov pri zagotav- ljanju normalne proizvodnje je sevedj energija in osnovna surovina - celuloza Mesečno Papirnica potrebuje od 1200 dc 1300 ton mazuta, zato razmišljajo o mož nostih priključitve na plinovod. V zvezi z zagotavjanjem repromaterialov pa meni- jo, da mor^o to rešiti v okviru reprove- rige. VIOLETA V. EINSPIELEE Kaj bo še laliko bremenilo dohodek? Pred pričetkom veljave Zakona o ugotavljanju In razporejanju celotnega prihodka In dohodka ter prihodka s pričetkom novega leta prične veljati nov zakon o ugotavljanju in razporeja- nju celotnega prihodka in dohodka ter o ugotavljanju in razporejanju prihodka. V povsem enak položaj na področju, ki ga ureja, po- stavlja tako gospodarstvo kot družbene dejavnosti. Njegova uveljavitev se bo najbolj odrazila na podro- čju naložb v družbenih de- javnostih, na področju stro- kovnega izobraževanja, družbene prehrane, financi- ranja delovnih skupnosti, štipendiranja, prinaša pa tudi zmanjšanje dohodka temeljnih organizacij na račun zalog in s tem boljšo likvidnost. V večini okolij novosti za- kona pri načrtovanjih za pri- hodnje leto še ne upoštevajo, čeprav prinaša pomembne spremembe, usmerjene v uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske sta- bilizacije. Zakon sistemsko, po enakih načelih, ureja ka- ko se obhkuje in kaj vse lah- ko obremenjuje celotni pri- hodek in dohodek, kako se razporeja in iz katerih virov se lahko posamezne naloge uresničujejo. Spremljalo ga bo okoli 30 izvedbenih pred- pisov - zakonov in drugih aktov, kot na primer zakon o revalorizaciji osnovnih sred- stev, o knjigovodstvu, o služ- bi družbenega knigovod- stva... Zakon bo brez dvoma po- membno vplival na naložbe v družbenih dejavnostih. Računajo, da jih bo zamaknil za leto dni naprej. V bodoče namreč ne bo več mogoče v breme celotnega prihodka zagotavljati denarja za nalož- be niti ne denarja zanje izločati med letom. Samo- upravne interesne skupnosti bodo morale, tako kot vsi drugi, počakati na zaključni račun in šele takrat izločiti sredstva za naložbe, če jim bo to prihodek seveda dovo- ljeval. Med letom bo za na- ložbe na razpolago le denar iz amortizacije in denar, za katerega bodo samoupravne interesne skupnosti sklenile s temeljnimi organizacijami samoupravni sporazum o svobodni menjavi dela v ok- viru predpisov za naložbe. Temeljne organizacije v družbenih dejavnostih bodo tako postale nosilke aktivno- sti na področju izvajanja na- ložb pa tudi štipendiranja in vsega drugega. Izobraževanje ob delu bo nov zakon brez dvoma ome- jil. Doslej so med materialne stroške sodili tudi izdatki za strokovno izobraževanje de- lavcev, po novem pa bo le še tisti del, s katerim ni mogoče pridobiti šolske izobrazbe. Odpadejo torej specializacije in ves tisti študij ob delu, ki daje šolsko izobrazbo - vse to bo namreč mogoče finan- cirati le iz skladov skupne porabe. Gospodarstvo in negospo- darstvo se izenačujeta tudi pri družbeni prehrani. Stroš- ke v obratnih menzah bodo morah v bodoče posebej obračunavati in kar bo čez dovoljeno mejo, zagotoviti iz sklada skupne porabe. Pomembna novost je tudi tromesečno usklajevanje vrednosti zalog gotovih iz- delkov, polizdelkov in suro- vin s tržnimi cenami. Razlike v vrednosti ne bodo šle več v korist dohodka temeljne or- ganizacije, temveč poslovne- ga sklada. To prinaša seveda boljšo likvidnost, več denar- ja za obratna sredstva - ven- dar manj dohodka za osebne dohodke in za pokrivanje obveznosti do družbenih de- javnosti in samoupravnih in- teresnih skupnosti material- ne proizvodnje. Edina olajša- va ostaja za stanovanjsko iz- gradnjo - zanjo bodo temelj- ne organizacije lahko med letom izločale denar in po- računale ob koncu leta z obračunanim stanovanjskim prispevkom. MILENA B. POKLIC Veliko povečanje proizvodnje ¥ mozirski občini načrtujejo rast z 8 odstotki Kvalitativna rast proiz- vodnje, boljše vključevanje v mednarodno delitev dela, krepitev kadrovske struk- ture zaposlenih ter enako- mernejša obremenitev do- hodka vseh kategorij prebi- valstva so, če izvzamemo naloge v turističnem gospo- darstvu in kmetijstvu, klju- čni cilji gospodarskega in družbenega razvoja občine Mozirje v prihodnjem letu. Cilji, ki se po svojem pome- nu bistveno ne razlikujejo od tistih v drugih sredinah, vendar pa so bistveno dru- gačne številke, ki predstav- ljajo osnovo teh načrtovanj. V občini namreč načrtujejo kar 8 odstotno povečanje in- dustrijske proizvodnje, še največ v lesno predeloval- nem kompleksu ter v kovin- sko predelovalnem sektorju. Nekaj tega povečanja gre tu- di na račun uvajanja proiz- vodnje novih izdelkov. Sme- la so tudi izvozna načrtova- nja, saj bi v prihodnjem letu radi iztržili 10 milijonov do- larjev, kar je za 15 odstotkov več kot letos, ko sicer niso bili tako uspešni, kot so načrtovali lani. Družbeni proizvod naj bi se povečal za 6 odstotkov, od tega na račun večjega zaposlovanja za dva odstotka, preostali dve tretjini pa po enakem deležu na račun ekonomi- čnosti in produktivnosti. Po- memben podatek je tudi ta, da nameravajo število noči- tev v turistični dejavnosti povečati za 20 odstotkov, k čemer naj bi največ prispe- valo boljše delo gostincev. V družbenih dejavnostih bodo dali prednost zdravstvu, osnovnemu šolstvu in social- nemu skrbstvu. O predvidenih povečanjih bodo v občini sedaj, ko je o resoluciji razpravljal izvršni svet, podrobneje spregovori- li tudi v vseh ostalih sredi- nah, dokončna usoda seda- njega osnutka pa bo znana po zasedanjih v skupščin- skih klopeh. Spet Izkop petih mllllonov ton premoga Velenjski rudarji so z vsakim dnem bližji ponovi- tvi delovnih rezultatov zadnjih treh let, ko so vedno nakopali po pet ali celo več milijonov ton premoga. V sedmih decembrskih delovnih dneh (do vključno 10. decembra) so nakopali 111 tisoč 700 ton ali poprečno na dan 15 tisoč 957. Od 1. januarja pa do 10. decembra so v 261.delovnih dneh nakopali že 4 milijone 745 tisoč 700 ton ali povprečno na dan 18 tisoč 182 ton. Ker bodo do konca decembra delali še šestnajst dni, morajo v poprečju na dan nakopati 15 tisoč 900 ton, da bi že četrtič dosegli magično mejo izkopa petih milijonov ton premoga. Čeprav so se delovni pogoji zaradi pre- mikanja čel v zadnjih mesecih poslabšaU pa ni bojazni, da ne bi znova presegli petih milijonov ter z njimi krepko pomagali naši energetiki. T. VRABL Sindikalna delegacija iz Volgograda v Celju Štorske železarje je obiskala tričlanska sindikalna deleg^ cija Metalurškega kombinata Rdeči oktober iz sovjetskeg; Volgograda. Gre za tradicionalne stike sovjetskih sindikali stov in naših v okviru sozda Slovenske železarne. Tako s* člani sovjetske delegacije obiskali vse tri slovenske žel« zarne, v Celju pa so se udeležiU tudi pogovorov na občif skem sindikalnem svetu. \]^ 13. DECEMBER 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 5 Socialna politika odsev gospodarjenja Kljub temu, da je pri oceni o ure- sničevanju socialne politike v celjski občini za preteklo obdobje bilo reče- no, da deklarativnosti v njej ne bo, je ta še ostala. Predvsem pa manjka konkretnih podatkov o uresničeva- nju socialnovarstvenih pomoči za preteklo obdobje. Padec osebnega standarda, ki je značilen za to obdobje, je pogojen s slabšimi pogoji in rezultati gospodar- jenja, v bodoče pa bo terjal ostrejšo politiko delitve dohodka in sredstev za OD. Stimulativno nagrajevanje se kot si- stem v celjski občini še ni uveljavilo. Nekoliko več je bilo doseženega pri stimulativnem vrednotenju neposre- dnega proizvodnega dela, skoraj nič pa pri vzpodbujanju kreativnega stro- kovnega dela. Nedvomno je osebni dohodek delav- ca prvi element njegove socialne var- nosti, zato je tu akcija sindikatov nuj- na, kajti le-ta bo izboljšala rezultate gospodarjenja, od teh pa bodo odvisni tudi osebni dohodki delavcev. Zaposlovanje ljudi je osnova njihove socialne varnosti. Za preteklo obdobje v celjski občini ocenjujejo, da kadrov- ske službe v OZD še niso storile vsega, kar bi na tem področju morale, pred- vsem pa niso za to delo usposobljene. Pri tem mislimo tudi na zaposlovanje invalidnih oseb, kar se je sicer v pri- merjavi s pretekhmi leti izboljšalo, še vedno pa ni ob vsem tem pravega koordiniranega dela. V OZD nimajo zaposlenih strokovnjakov za področje invalidnosti, zato poteka tovrstno delo še vedno dokaj volontersko. Družbeno denarne pomoči so se z mesecem septembrom valorizirale ■ v skladu z resolucijo. Pri tem so ostali dohodkovni pogoji enaki, povečal pa se je znesek denarnih pomoči v vseh treh skupinah. Med upravičenci do njih pa je vedno več takih, ki so upra- vičeni do najvišjega zneska družbeno denarnih pomoči. Vse to kaže, da pre- jemajo minimalno denano pomoč le družine z najnižjimi osebnimi dohodki in večjim številom otrok. Če ob vsem tem upoštevamo rast življenjskih stroškov na otroka tudi z valorizirano višino denarnih pomoči nekatere družine ne dosegajo pokritja stroškov za najnujnejši življenjski mi- nimum. Zato za dodeljevanje pomoči niso merilo samo osebni dohodki dru- žine, ampak preverjanje dejanskega socialnega stanja celotne družine. To pa je do sedaj uspevalo le za tiste de- lavce, ki stanujejo v Celju. ZDENKA STOPAR Manj razviti zaostajajo tudi s stanovanjsko gradnjo v občini Laško ugotav- ljajo, da jim primanjku- je še okoli 560 družbenih stanovanj, da pa od vseh družbenih stanovanj (1292) skoraj polovica ne ustreza standardom. V analizi razvoja stano- vanjskega gospodarstva v občini Laško za to sred- njeročno obdobje ugotav- ljajo, da največ stanovanj primanjkuje v urbanih okoljih, medtem ko je ka- kovost stanovanjskega družbenega sklada slabša v vaških območjih. Zato je še vedno izrazit zaosta- nek razvoja stanovanjske gradnje v manj razvitih krajevnih skupnostih in tam, kjer ni delovnih or- ganizacij. Te ugotovitve že same po sebi narekuje- jo bodočo plansko usme- ritev samoupravne stano- vanjske skupnosti Laško v prihodnjem obdobju. O vseh teh dokumentih pa bodo razpravljali delegati na jutrišnji skupščini sta- novanjske skupnosti občine Laško. VVE Število invalidov narašča V tednu invalidov je občinsko društvo invalidov Žalec pripravilo razstavo ročnih del svojih članov v Savinovem salonu ter zbor članov, kjer so ocenili svoje delo. Po besedah njihovega predsednika Franca Ribiča je zaskrbljujoče, da število invalidov v zadnjih letih narašča in da se invalidnost širi tudi med mladimi ljud- mi. Žal je mnogo tudi takš- nih, ki se že rodijo kot inva- lidi, mnogi pa to postanejo na delovnem mestu. ^ Društvo invalidov občine Žalec so ustanovili pred pet- najstimi leti. Danes ima 2093 rednih članov in 1403 izre- dne. Za povezavo med člani skrbi okoli 40 poverjenikov, ki so v vseh krajevnih skup- nostih, v večih pa celo po več. Žal še imajo črne li.se, kjer bi še potrebovali pover- jenike, ki pa jih je izredno težko dobiti, ker gre za pro- stovoljno delo, poleg tega pa mora biti poverjenik čuteč, human in s socialnim čutom. Delo imajo organizirano po komisijah. Tako je komisija za oddih in izletništvo orga- nizirala 24 izletov s 1200 izletniki, komisija za šport in rekreacijo pa je pripravila 26 športnih srečanj s 160 tek- movalci ter se udeležila 18 športnih srečanj z devetde- setimi tekmovalci. V okviru društva so organizirali se- dem rekreativnih srečanj. Društvo je pripravilo še dve kulturni prireditvi ter dve predavanji. Skrbijo tudi za nove naročnike Prešernovih knjig ter so letos dobili 57 novih naročnikov. Veliko skrb posvečajo tudi invalidom, saj so šestim omogočih preusposabljanje, štirim so pomagali pri zapo- slovanju in petim pri izobra- ževanju. Šestim so rešili sta- novanjski problem, petim pa uredili družbeno pomoč. Le- tos so posredovali socialno pomoč 191 invalidom, dese- timi pa so z dodatnimi sred- stvi omogočili zdravljenje ali počitek v počitniških hiši- cah. Brezplačno pravno po- moč so nudili 26 invalidom. Namesto čestitk za 8. ma- rec so darovali za celjsko bolnišnico deset tisoč dinar- jev. Na domu so obiskali 73 invalidov, v zdravstvenih do- movih pa trinajst. Preko rdečega križa so pomagali z obleko in obutvijo 93 invali- dom. Za najtežje invalide so organizirali dva brezplačna izleta v Prekmurje in na Koz- jansko. Dobro sodelujejo z druš- tvom upokojencev, s kate- rim naj bi že prihodnje leto ponovno ustanoviU skupni pevski zbor, ki je že uspešno deloval. TONE VRABL Tudi v ZKZ referendum uspel Kljub temu, da Ljubljanske mlekarne in Kmetijsko živil- ski kombinat iz Kranja nista pristala na združitev sozdov Kit in Mercator, bo do združitve vseeno prišlo. Vse ostale orga- nizacije so namreč podprle združitev v enega največjih agro- živilskih kompleksov v Jugoslaviji. Na referendumu so se izkazali tudi delavci Zgornjesavinjske kmetijske zadruge in njeni kmetje kooperanti, saj so se skoraj vsi udeležili volitev, za združitev pa je glasovalo več kot 85 odstotkov volilcev. Z novo organizacijo bodo omogočeni stabilnejši pogoji pri tekočem poslovanju, zlasti pri nabavi in prodaji repromate- riala in gotovih izdelkov, s tem pa bo boljša tudi oskrba potrošnikov^ MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE V CELJU Drugi družbeni dogovor Pridobitve, ki jih je omogočil prvi družbeni dogovor o združevanju sredstev za modernizacijo bolnišnice so poleg številnih perečih potreb po nadaljevanju izgradnje in posodabljanju vzpodbudile delovne ljudi in občane celjskega območja vključno z občinami Sevnica, Mozirje in Velenje, da so 23.11. 1979 podpisali družbeni dogovor o nadaljnem združevanju sredstev. Z njim so se obvezali, da bodo združevali 0,9 odstotkov sredstev od brutto osebnih dohodkov pri občinskih zdravstvenih skupnostih za grad- njo bolnišnice v Celju. Osrednji bolnišnični objekt so pričeli graditi 1. julija leta 1980. Gradnja je bila prilagojena dotoku denarja na poseb- nem žiro računu Sklada za modernizacijo. Da bi dela stekla hitreje, so v letu 1981 najeli premostitveni kredit v višini 102^ milijonov dinarjev. V letu 1981 je bilo veliko narejenega - osrednji objekt je dobU temelje in zgradili so že del armirane betonske kon- strukcije, ki so jo dokončali v letu 1982. Takrat sta bili zgrajeni tudi dve trafo postaji z močjo 5000 kilo VoltAmpe- rov in dvema diselskima agregatoma. Zgrajen je bil tudi celotni kabelski energetski sistem. V letu 1983 sta bili do- končani trafo postaji in opravljen tehnični pregled ter preve- zava vseh porabnikov na novo trafo postajo. Letos nadaljuje z gradbenimi, obrtnimi in instalacijskimi deli na glavnem, osrednjem gradbišču, pripravljati pa so že pričeli vse potrebno za naslednjo, peto etapo - za dograditev prvih štirinajstih specialističnih kirurških ambulant prihod- nje leto. Od podpisa drugega družbenega dogovora pa do konca letošnjega septembra se je za modernizacijo zbralo 579,652.940 dinarjev, vsega skupaj pa od leta 1977 že 814,466.649 dinarjev. Po družbenem dogovoru se deset odstotkov zbranih sredstev namenja za nakup opreme in za posodobitev stare bolnišnice. Za vse to so doslej izločili 63,760.000 dinarjev. S tem denarjem so že uredili montažni objekt laboratorija, intenzivno terapijo na kirurgiji, omo- gočili so preselitev dermatovenerološkega oddelka iz Novega Celja v Celje, uredih spodnje prostore v ginekološko pc-^odniškem traktu ter kupili ultrazvok. V tem času zaklju- čujejo dela v preurejenih prostorih za hemodializo, pričeli pa so že tudi urejati vse potrebno, da bodo lahko v lekarni pripravljali tudi infuzijske tekočine. Naraščajo prispevki občanov v prvih letih modernizacije so predstavljali prispevki občanov pomemben vir. Do leta 1981 so tako zbrali 619.957 dinarjev. Takšni prispevki tudi v naslednjih letih niso usa- hnili. Tako so zbrali leta 1981 35.012 dinarjev, leta 1982^ 23.970 dinarjev, leta 1983 36.500 dinarjev, letos pa doslej 144.696 dinarjev. Imena vseh darovalcev bomo objavili čez štirincgst dni. Denar so nakazali: Konus Slovenske Konjice 5 milijonov dinarjev EMO Celje 500.000 dinarjev Sklepe o prispevkih za modernizacijo so sprejeli tudi v nekaterih drugih delovnih organizacijah in pričakujejo, da bodo denar nakazali že letos. Obisk v Konusu člani izvršilnega odbora sklada za modernizacija bol-; nišnice, medicinske in finančne komisije ter predstavniki j Zdravstvenega centra Celje so obiskali delovno organiza-' cijo Konus, kjer so izročili posebno zahvalo za pomoč pri' modernizaciji bolnišnice in si ogledali proizvodnjo. Namesto čestitk - za modernizacijo Sklad za modernizacilo bolnišnice ŽR 50700-640-100084 TEDNIKOV INTERVJU postane tudi mama Dolgotrajna in zahrbtna bolezen, ki človeka za nekaj časa odtrga od vsakodnev- nih obveznosti, mnogokrat povzroči, da začne človek na življenje, njegovo relativno dolgost in vsebino njegove- ga vsakdana gledati drugače. Širše, občečloveško, kot te- mu pravimo. Začne bolje ce- niti življenje samo ob tem, da se zaveda njegove minlji- vosti. Ta kratka minljivost, ki jo vsi preživimo od začet- ka do kraja, pa je raznolika in pestra, vzbuja radove- dnost za vse in povsod. Tu- kaj verjetno tiči motiv zaradi katerega je Slava Šalamon prisluhnila radijskim teča- jem esperanta pred skoraj tridesetimi leti, ko se je dve leti zdravila na Pohorju. S. Šalamon: »Prosila sem sestro, naj mi nabavi učbe- nik. Tako se je začelo. Pove- zala sem se še z mariborskim, esperantskim društvom, da so moje naloge pregledovali. Spoznala sem Ivana Bra- tušo, ki je postal moj prvi učitelj za mednarodni jezik. Leta 1958 sem na Polževem opravila pedagoški tečaj za mednaroohi jezik, leto poz- neje sem se udeležila tudi mednarodnega tečaja espe- ranta v Bohinju, kjer sem spznala ustanovitelja med- narodnega časopisa Grajnoj en vento. Zrnje v vetru.« Nekako v istem času ste s podeželskih šol prišli v Celje na Hudinj- sko šolo. Kakšen je bil takrat položaj mednaro- dnega jezika v Celju? S. Šalamon: »Šestdeseta leta so bila naklonjena espe- rantistom. Vsaka srednja in osnovna šola je imela espe- rantski krožek, naša celo dva ali tri. Otroci s hudinjske šo- le so celih deset let sodelova- li v mednarodnem časopisu s svojimi prispevki. Opisova- li so svoje doživljanje, iskah stike z otroci po svetu, mno- gi so se dopisovali z vrstniki in jih tudi obiskovali, če so imeli možhost. Esperanto je jezik, ki ruši jezikovne pre- grade med narodi. Z vsakim se lahko sporazumeš. Zato ni čudno, daje danes esperanto na pohodu po Kitajski, ki tu- di s tem potrjuje svojo usme- ritev po zbližanju z ostalim svetom.« Imate vi kaj takih iz- kušenj. Se s kom dopisu- jete, ste že kje bili? S. Šalamon: »Moje pravilo je, in tako učim tudi otroke, da gostoljubja ne izkorišča- jo. Ce sem se odzvala kakš- nemu vabilu v tujino, sem vedela, da lahko tudi jaz ena- ko ponudim tistemu, ki me gosti. Najdalje se dopisujem s kolegico z Madžarske. De- vet let je bila stara, ko je pro- sila ustanovitelja sekcije »strici in tete«, da ji najde neko »teto«. Vprašal me je, če sem za to. Seveda sem po- nudbo sprejela. Dvajset let že spremljam njeno usodo, postala mi je takorekoč hčer- ka. Sed^j je poročena, otroka ima in je profesorica fizike in kemije. Obiskala me je in jaz njo. Pred leti sem se dopisova- la tudi z nekim ameriškim učiteljem, ki je pogodbeno učil v Gani. Skupaj sva šla na svetovni kongres v Bu- dimpešto. Tam je spoznal madžarsko esperantistko. Ko mu je potekla pogodba v Gani, se je z njo oženil in sedaj živita na Madžarskem. Njegovi otroci mi še seds^j pišejo ob vsakem prazniku.j^ Tečaji in zlasti medna- rodni esperantski kon- gresi so povezani tudi z mirovnim gibanjem. S. Šalamon: »Naše vodilo je mir in enakopravno jezi- kovno sodelovanje. Zato je dnevni red kongresov, ki tra- jajo kakšne deset dni, izre- dno pester. Organizirani so tečaji, tam je tudi univerza za najboljše esperantiste, ki lahko pridobijo najvišji - D izpit. Potem so razna preda- vanja z najrazličnejših pod- ročij, na katerih sodelujejo vidni univerzitetni predava- telji in znanstveni delavci.« Kakšne so možnosti, da se člani vašega druš- tva udeležujejo teh kon- gresov.« S. Šalamon: »Možnosti so slabe. Sredstev nimamo. Udeležujemo pa se vseh kongresov, ki so pri nas. Me- ni bo ostal v najlepšem spo- minu kongres v Zanennber- gu, ko so me tamkajšnji uči- telji povabili kot gostjo na desetdnevni seminar.« Kje vidite prihodnost esperantskega gibanja v ' Celju? S. Šalamon: »Pri nas to gi- banje še zmeraj sloni na sta- rejših esperantistih. Nekak- šen premik je ponovno po večletnem zatišju. Na posa- meznih šolah so esperanto že vpeljali kot fakultativni predmet. Mladi se sicer hitro navdušijo, toda ko ugotovi- jo, da je to jezik, ki se ga je treba učiti disciplinirano, kot vsakega drugega, obupa- jo. Mishm, da bi v okviru društev OZN lahko organizi- rali tečaje, saj bi na ta način dejavnost teh klubov bila bolj učinkovita, vsaj kar za- deva sporazumevanje z mla- dimi z vseh koncev sveta.« Upokojili ste se pred sedmimi leti. Vse svoje življenje posvečate mla- dim. Sedaj preko tečajev esperanta, prej pa seve- da kot učiteljica, ko kul- turna delavka in akti- vistka za področje.dela s pionirji takoj v povoj- nem času, celo pri cen- tralnem komiteju. Pa vendar je vaš prvi poklic trgovka. S. Šalamon: »Oče je bil ze- lo razgledan in napreden, za- to ni čudno, da nas je otroke vse vpisal v Sokola. Moja po- khcna odločitev pa je padla v nemirni predvojni čas. Hote- la sem biti učiteljica, toda oče je rekel - ne. Da učitelji nimajo svoje hrbtenice, da morajo vedno ubogati oblast. Tako sem postala va- jenka v njegovi trgovini. Še vedno sem seveda bila aktiv- na v svojem rodnem Zbelo- vu pri Poljčanah na kultur- nem področju. Takoj po voj- ni sem opravila tudi izpit za trgovko, vendar nikoli nisem opravljala tega poklica. Šla sem med učitelje in ob delu tudi končala učiteljišče.« 6. STRAN - NOVI TEDNIK ffllD mim m um 13. DECEMBER 1984 Z Zidanico razširili ponudbo Uniorlev poslovni In Izletniški turizem na Črešnilcah sto let staro zidanico v Črešnjicah nad Frankolo- vim, ki jo je že močno naje- dal zob časa, so iztrgali pro- padu delavci tozda turizem in gostinstvo Unior Zreče. Obnovili so jo, adaptirali notranjost, a ohranili njeno tipično podobo in takšna naj bi razširjala kakovost ponudbe izletniškega in po- slovnega Uniorjevega turi- zma. Prve goste pričakujejo že letos, saj bo otvoritev zi- danice jutri. Unior je zidanico vzel v na- jem od Turističnega društva Frankolovo za 50 let. Seveda je bil objekt, ki je v zadnjih desetletjih večkrat menjal lastnike, potreben temeljite obnove, ki so se je lotili de- lavci konjiškega Kongrada, dela pa so kolektiv Uniorja veljala 10 milijonov dinarjev. Naložba resda ni majhna, vendar pa so v Unioiju pre- pričani, da se bo kaj kmalu obrestovala, saj so gostje, do- mači in zlasti iz tujine, po- grešali tovrstno domačnost turistične ponudbe. Ob zida- nici, do katere pelje, razen nekaj sto metrov, asfaltna cesta, so investitorji urediU tudi vinograd s tisoč trsi in majhen nasad jabolk. Tako si bodo lahko gostje kakšen grozd ali jabolko utrgali tudi sami, sicer pa je v zidanici urejena tudi klet»kjer bo go- stom na voljo ob dobri hrani pristno domače vino. Za goste bodo skrbeli trije stalno zaposleni delavci. V zidanici je prostora za 60 go- stov, zunaj, na dveh terasah" pa še za sto. Na izlete jih bo- do Uniorjevi turistični delav- ci vozili z avtobusi, v vseh štirih letnih časih, tako da bo novo pridobljeni turistični objekt čimbolje izkoriščen. Z otvoritvijo le-tega pa je uresničena tudi dolgoletna zamisel o takšni obliki turi- zma. V Uniorju so namreč že dlje časa vodili akcijo, da bi takšen objekt pridobih v do- mači občini, vendar pa pogo- vori s konjiško zadrugo niso padli na plodna tla. MATEJA PODJED Prepotrehen prizidek k šoli Prea krajevnim samoprispevkom v Vinski gori v krajevni skupnosti Vin- ska gora v žalski občini se že dalj časa pripravljajo na uvedbo krajevnega samo- prispevka. Na zadnji seji sveta skupščine KS, še prej pa po vaških svetih, so se dogovorili, da bodo imeli referendum za uvedbo kra- jevnega samoprispevka 23. decembra. Za samoprispevek so se odločili, ker bi radi zgradili prizidek k šoU, v katerem bo večnamenska dvorana za kulturne, športne in zabavne prireditve, dva oddelka otroškega vrtca, jedilnica, kuhinja, prostor za delo društev in pošta. 15 odstot- kov sredstev, ki se bodo zbrala v dveh letih bodo na- menili za izgradnjo telefonije v krsoevni skupnosti. Stop- nja kr^evnega samoprispev- ka bo 2% od bruto osebnih dohodkov, kot je pri seda- njem občinskem samopri- spevku, ki se konec leta kon- čuje. Če bo referendum uspel, bodo v Vinski gori sa- moprispevek plačevaU pet let in zbrali nek^ več kot 20 milijonov din. Franc ŠPEGEL, predse- dnik sveta KS Vinska gora: »Želja po tem objektu je v Vinski gori stara že več let. Prej smo računaU, da ga bo- mo dobili iz občinskega sa- moprispevka, sed^ pa smo spoznali, da ga bomo imeli le, če bomo sredstva zanj zbraU v večji meri sami. Ker bo ta prizidek stal več kot naj bi zbrali denarja, računa- mo na del sredstev iz ostan- ka občinskega samoprispev- ka, in od interesnih skup- nosti.« Zdenko LESJAK: »Ta ob- jekt je za nas, krajane v Vin- ski gori, zares potreben. Mla- di bomo glasovaU za samo- prispevek, s^ sedaj nimamo nobenega prostora za šport in rekreacijo. Na seji vaške- ga odbora v zaselku Prelsko je bila večina krajanov za re- ferendum.« Neža KROFLIČ: »Tega bi se morali že prej domishti, pa bi danes prizidek naši otroci že imeli. Takrat bi sa- moprispevek tudi laže plače- vali kot ga bomo sedaj, ko je takšna draginja. Nobenega dvoma pa ni, da se moramo zanj odločiti.« Marko KODRIN: »Šolarji seveda ne moremo posebno vplivati na to, kako se bodo odločili starejši. Vendar vsi upamo, da bodo za, čeprav mnogi izmed nas ne bodo več na šoli, ko bo prizidek narejen. Sedaj telovadimo v razredih, kako pa takšna te- lovadba izgleda, si lahko predstavlj^o samo tisti, ki so tudi sami telovadili v ra- zredih.« TONE TAVČAR .....-■■-■1.____. - - ________- Franc Špegel Zdenko Lesjak Neža Kroflič Marko Kodrin Vsak teden je nekaj novega Ztiravlllšče Dobrna le dobro obiskano Zdravilišče Dobrna po- staja s svojo zdravstveno in turistično ponudbo vsako leto bolj zanimivo. To kaže tudi obisk gostov, ki prese- ga hotelske zmogljivosti, med njimi pa je vedno več tujcev. Manj zanimanja je za stari Zdraviliški dom, saj so sobe brez kopalnic. Zato ga želijo obnoviti in ob tem pridobiti tujega sovla- -gatelja. Kljub temu se lah- ko pohvalijo s 75 odstotno zasedenostjo hotelskih in zdraviliških zmogljivosti v zdravilišču, kar je še vedno več kot drugod po Slove- niji. Zavedajo se, da je gostu treba ponuditi še kaj druge- ga razen postelje in hrane in zato vsak teden pripravijo vrsto prireditev. V prazni- čnih dneh so na primer imeh teden zagorskih običajev z njihovo kulinariko in glasbo. V tem mesecu pa bo vsak petek kakšna kulturna prire- ditev, ob sobotah ples, ko bo na enem izmed njih zaigral tudi orkester Žabe, vmes pa bodo še različni izleti. Za obisk Silvestrovanja ste letos že prepozni, saj so vsa mesta v restavraciji zase- dena, prav tako tudi sobe v hotelu. Po Novem letu bodo pog- nali vlečnico s 400 metri spu- sta, kjer se bodo smučarski navdušenci rekreirali po zmernih cenah. V okviru športnih aktivnosti bo na vo- ljo še trim kabinet, plavanje in namizni tenis, na željo go- stov pa bodo organizirali tu- di smučarske avtobuse na večja smučišča. Na enodnev- ni kopalni izlet pa bodo pri- peljali goste iz obmejnih kra- jev Avstrije. Pripravljajo tudi različne popuste. Tako bodo od 1. ja- nuarja do konca marca pake- ti zdravstvenih in turističnih storitev do 20 odstotkov ce- nejši. V hotelu Dobrna bo ta- ko za 7-dnevni polni penzion skupaj z zdravniškim pregle- dom in kopanjem treba od- šteti 10.600 din, 10-dnevno bivanje bo stalo 14.700 din, 14 dni zdraviliških uslug pa 20.300 din. Precej ceneje bo v Zdravihškem domu, kjer bo za en teden treba odšteti 7100 din, za 10 dni 9900 din in za 14-dnevno bivanje 13.300 din. Za delovne orga- nizacije in upokojence bo ve- ljal 40 odstotni popust pri nakupu večjega števila kart za kopanje, kar pomeni, da bo ena vstopnica veljala 60 din. T. C. Planinski ples v Laškem Planinsko društvo Laško tudi pozimi ne miruje. Prejšnjo soboto so organizirah tradicionalne koline na Šmohorju, to soboto pa bo, prav tako tradicionalni, planinski'ples. Pričel se bo ob 20. uri v Zdravilišču Laško. Poleg plesne zabave bodo planinci za dobro počutje poskrbeli še s celo vrsto družabnih iger, kot na primer tombolo, izborom planin- skega para in podobnim. VVE NA KRATKO Celjski osnovnošolci jutri v vojašnici Komanda garnizona Celje organizira za jutri obisk učen- cev, ki so se odločili, da na- daljujejo šolanje v vojaških in obrambnih poklicih, v vo- jašnici Jože Menih-Rajko v Celju. Najprej si bodo učenci ogledali tehnično opremlje- nost vojašnice in samo vojašni- co ter spominske sobe. Nato si bodo ogledali film Prva izme- na.Pred kosilom bodo imeli razgovor s starešinami iz ko- mande vojne pošte in ogled av- tomatskega strelišča. Ta obisk v vojašnici ni le informativen, temveč je vključen v slove- snost bližajočega se praznika jugoslovanskih oboroženih sil. VVE Voščilnice kot solidarnostna pomoč Pionirji in mladinci osnov- ne šole Boris Vinter iz Zreč so se aktivno vključili v teden solidarnosti z osvobodilnimi gibanji, ki je trajal od 3. do 10. decembra. Posebno pozornost so namenili svojim vrstni- kom, pionirjem osvobodilne- ga gibanja Polisario v Zaho- dni Sahari. Ena izmed najuspešnejših oblik solidarnostne pomoči je prodaja novoletnih voščilnic, ki jo je organiziral koordinacij- ski odbor za pomoč narodno- osvobodilnim gibanjem in žr- tvam imperialistične agresije pri predsedstvu republiške konference SZDL. Od vsakega prodanega kom- pleta vočilnic ostane pionirjem 10 dinarjev. Tako zbrani denar pa bodo namenili za gradnjo doma pionirjev v Dolenjskih tophcah. Poleg teh prod^ajo učenci tudi novoletne voščilni- ce Unicef in za društvo para- plegikov Slovenije. MP Esperantisti v Celju proslavljajo 60- letnico društva Prireditve ob 60-Ietnici društva za mednarodni jezik esperanto v Celju in Zamen- hofovega dneva se bodo priče- le že jutri popoldne, ko bodo odprli razstavo o razvoju in delovanju društva v Muzeju revolucije v Celju. Osrednja proslava bo v sobo- to ob 10. uri v Narodnem domu v Celju. Po kulturnem progra- mu, v katerem bodo sodelovali pevski zbor in folklorne sku- pie nekaterih celjskih osnov- nih šol ter mladi esperantisti, bo kviz o esperantskem giba- nju. V znanju se bodo pomerile ekipe iz Celja, Domžal, Mari- bora in Titovega Velenja. Ob tej priložnosti bo celjsko društvo izdalo spominsko brošuro in značko. V turistični prospekt mesta Celje pa so vključili tekst v esperantu. VVE Pojasnilo v prejšnji številki smo zapisali, da se podrtija pri mostu v Laškem noče umakniti. Namesto bese- dice »noče«, bi morah za- pisati »ne more«, ker sta obrtnika prepozno dobila gradbeno dovoljenje. Res pa je, da so v Laškem že dolgo vedeli, da bodo zgradili nov most in da bodo morali tudi delavni- ci obeh obrtnikov, po- rušiti. Uredništvo Sprejem za starejše v Žalcu Krajevna organizacija Rdečega križa v Žalcu je pripravila v soboto sprejem in pogostitev za krajane KS Žalec, stare 70 in več let. Povabili so jih 270, udeležilo pa se jih je kakih 150. Zbrane je pozdravil predsednik KK SZDL Žalec, Ciril Prezelj in jih seznanil z delom organizacij in društev, jim zaželel prijetno počutje ter se jim zahvahl za vse dosedanje delo. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Peter ŠpržOc Jur in nžOmlajši iz vrtca. T. TAVČAR 13. DECEMBER 1984 NOVI TEDNIK-STRANJ Kaj bo dedek Mraz počenjal na Celjskem Tudi letos bo Izviren In stabilizacijski Novo leto se bliža s hitrico. Medtem ko se odrasli sprašu- jemo, kaj nam bo prineslo le- to po OrweIovem, se v glavah naših otrok kuhajo želje, ki jih vneto naslavljajo na dedka. V prejšnji številki našega te- dnika smo že poročali o pro- gramu praznovanja in prihoda dedka Mraza v občini Celje. Objavljenim informacijam do- damo le še tole: Koordinacijski odbor za prireditve pri celjski SZDL je o novoletnih priredi- tvah posebej razpravljal in sklenil, da bo v času novolet- nega pouličnega sejma, to je od 21. do 28. decembra ob 17. uri, središče mesta obiskoval tudi dedek Mraz s svojim spremstvom, sicer pa seje zav- zel za intimnejša doživetja otrok v vrtcih in šolah oziroma krajevnih skupnostih. Svoje bodo prispevali še trgovci in komunalci, predvsem k ustvarjanju praznične podobe nnesta. In kako bo v preostalih občinah območja? Laško Večina novoletnih prireditev v občini Laško bo namenjena otrokom, vse pa se bodo zvr- stile zadnji teden v decembru. Paket, s katerim bo dedek Mraz obdaril vse otroke od drugega do desetega leta, bo vreden okoli 350 dinarjev, po- delil pa jih bo otrokom, v vrt- cih, krajevnih skupnostih ali šolah. Na vseh treh centralnih šo- lah bodo plesi, na katerih bodo igrala Čudežna polja Ker an- sambel ni ravno poceni, bodo stroške zanj krili s plesom, ki ga bodo organizirali zvečer za ostale krajane. Vse te prireditve bodo skle- nili predvidoma 29. decembra s sprevodom, dedka Mraza po laških ulicah, ki se bo zaključil z novoletnim programom za otroke. O podobni zaključni prireditvi razmišljajo tudi v Radečah. Žalec Posamezna društva prijate- ljev mladine v krajevnih skupnostih žalske občine bo- do organizirala programe ob prihodu dedka Mraza v zad- njih dveh tednih meseca. Občinska zveza DPM pa je za vse krajevne skupnosti pripra- vila program, ki ga bodo izved- h člani Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Vsi otroci od drugega leta, pa do vklju- čno četrtega razreda osnovne šole bodo prejeli darila v vre- dnosti 500 dinarjev. Darila bo- do prilagojena starosti otrok. Veselo pa bo seveda tudi v mnogih otroških vrtcih, kjer za malčke prav tako pripravljajo novoletne programe. Šentjur v šentjurski občini se v teh dneh šele dogovarjajo o prire- ditvah ob prihodu dedka Mra- za. Doslej je znano le to, da bodo imeli otroci osrednjo pri- reditev v centru Šentjurja, v vrtcih in šolah pa bodo dobili pakete v vrednosti okoli 300 dinarjev. Slovenske Konjice Dedek Mraz bo v občini obi- skal 3689 otrok od drugega le- ta do 4. razreda osnovne šole. Prišel bo tudi med starejše učence, ki si bodo ob novoletni jelki v razredih pripravili no- voletni ples in kulturni pro- gram sami. Medtem pa se bodo mlajši razveselili novoletne igrice, ki jo pripravlja Zdravko Ivačič z učenci osnovne šole Boris Vinter iz Zreč. Dedek Mraz ne bo pozabil na nobenega otroka, še posebej ne na otroke delavcev iz dru- gih republik, ki bodo prav tako dobili darila in prav tako se bo s posebno pozornostjo spo- mnil na duševno prizadete in socialno šibke otroke. Mozirje Zveza prijateljev mladine bo tudi tokrat pripravila enotno obdaritev, vrednost darilnih paketov pa bo med 300 in 350 dinarji. Dedek Mraz bo obiskal vse krajevne skupnosti, otrokom pa bodo ob obdaritvi pripravili tudi zabavni spored. Šmarje Za otroke iz občine Šmarje pri Jelšah pripravljajo novo- letno praznovanje v obeh cen- trih, v Šmarju in v Rogaški Slatini. Gre za dve osrednji občinski prireditvi, seveda pa bo dedek Mraz s svojo drušči- no obiskal domala vsako kra- jevno skupnost v občini. V Šmarju bo trodnevno praznovanje. V torek, 25. de- cembra bodo zavrteli film Zvezdica zaspanka, v sredo bo Dedek pripovedoval pravljico, za nameček pa bo še lutkovna igrica, v četrtek, 27. decembra pa bo na ogled otroška pravlji- čna igrica, za tem pa obdaritev otrok, ki niso zajeti v družbeno varstvo. V teh dneh bodo v Šmarju postavih tudi pravlji- čno mesto s stojnicami, kjer bodo ponujali kakovostne sli- kanice in zanimivo otroško branje. Pravljično mesto bo vsak dan obiskal dedek Mraz. Novoletna darila za predšolske otroke bodo vredna okoli 400 dinarjev, šolske mladine pa le- tos ne bo obdaroval posami- čno, ampak bodo posamezne razredne skupnosti na osnov- nih šolah v občini prejele skupinska praktična darila. V Rogaški Slatini bo prav ta- ko pravljično mesto. 22. in 23. decembra bodo v vabljivih hišicah prodajali praznične do- brote, knjige in slikanice. V pravljičnih hišicah bodo tudi pravljice, ki jih bodo pripove- dovali dedkovi pomočniki ter darila za tiste predšolske otro- ke, ki ne obiskujejo vrtcev. Lutkovna sekcija vrtca fe Šmaija in Rogaške Slatine pa je pripravila igrice, s katerimi bo obiskala vse tiste kraje v občini, kjer se dedek ne bo utegnil ustaviti. Pri postavitvi pravljičnega mesta so se lepo odrezale organizacije združe- nega dela ter starši, ki so v pri- jetnih družbenih večerih v vrt- cih izdelali veliko ljubkih igrač. Velenje Občinska organizacija Društva prijateljev mladine Velenje je pripravila program obiska dedka Mraza z sprem- ljajočimi prireditvami po krajevnih skupnostih ter v Titovem Velenju. Novoletne prireditve so raz- delili na več delov: dedek Mraz bo obiskal predšolske in otro- ke nižjih razredov osnovnih šol, učence višjih razredov ter 30. in 31. decembra po 9. uri zvečer tudi tiste, ki bodo v dnevih praznovanja še vedno na delovnih mestih, to pa so miličniki, zdravstveni delavci, energetiki in ostali. Po osnovnih šolah in vrtcih bodo začeli s prireditvami 21. decembra. Po lutkovni pred- stavi bo vse obiskal še dedek . Mraz ter obdaril vsakega otro- ka, za katerega prispevek so zbrali zaposleni v velenjski občini in to 160 din po osebi. V Titovem Velenju bodo pri- reditve za otroke in starše v Rdeči dvorani. To bo glasbeno - plesna pravljica Sergeja Pro- koQeva »Peter in volk« v izvedbi učencev Glasbene šole. Brez daril nI pravega praznovanja V prednovoletnih dneh so trgovine polne kupcev. Kljub draginji in tankim denarnicam ljudje še vedno poklanjajo darila. Pravijo, da nekoliko skromnejša kot prejšnja leta, vendar želijo svoje najbližje kljub temu razveseliti. V trgovinah so z obiskom zadovoljni, saj pravijo, da ni nič manjši kot lani, ponekod je celo večji. Jakob Mlakar iz Mladinske knjige: »Na oddelku knjig smo v teh dneh prodali največ shkanic za otroke, precej pa kupujejo tudi podjetja za različne obdaritve. V papirnici je največ zanimanja za novoletne voščil- nice, kupci pa lahko izbirajo tudi med raznimi gospo- dinjskimi potrebščinami, kristalom, keramiko, igračami... Letošnja novost je kozmetika, pa tudi vsega ostalega blaga je dovolj. Prodaja pa je celo boljša kot lani.« Marta Mulej iz prodajalne Dom: »V naši trgovini se največji nakupi začnejo šele po 15. decembru. Založeni smo dobro, saj lahko kupci izbirajo med izdelki iz porcelana, kristala in tekstila, vendar so nekatere stvari zelo drage, tako da mislimo, da bodo nakupi malo manjši kot lani.« Marija Abrahamova iz prodajalne Bonboniera: »Pri nas se lahko pohvahmo, da je povpraševanje vsako leto večje, čeprav so sladkarije in pijače vedno dražje. Ljudje največ sprašujejo, če imamo čokolado in jo tudi takoj razgrabijo. Torej imajo še vedno dovolj denarja.« Prav nasprotno pa trdijo naši naključni sogovorniki s celjskih ulic, ki vsi po vrsti tarnajo nad visokimi cenami. Janja Štojs: »V družini se med seboj obdarujemo, zato izbiram darila, vendar je tu v Mladinski knjigi vse zelo drago. Ne vem, kaj naj kupim, verjetno pa bo vsak dobil samo kakšno malenkost. Gre predvsem za pozor- nost, manj za to, da dobiš nekaj velikega in dragega.« Daniel Gačnik: »V teh dneh delam izpit za avto, zato tudi ne morem kupovati dragih daril. V družini si po navadi podarimo praktične stvari kot so oblačila, za otroke pa igrače, ker so jih tudi najbolj veseh. Cene pa so v primerjavi z lanskim letom zelo poskočile, tako da bo letošnje praznovanje bolj skromno.« Tako torej trgovci in kupci. Letošnja praznovanja bodo prav gotovo skromnejša kot lani, vendar so novo- letni prazniki samo enkrat in takrat jih je treba dostojno proslaviti. T. C. Šentjursko-šmarski zbornik Konec meseca bo končno izšel zbornik šentjursko- šmarske občine, v katerem bomo lahko našli zbrane vse najosnovnejše podatke o krajini in ljudeh iz tega dela Kozjanskega. Po dvanajstletnih pripravah in zbiranju podatkov bo na 800 straneh formata 17 krat 24 centimetrov, opremljenih z vrsto črno beUh fotografij in šestnajststransko barvno pri- logo, izšel vsebinsko bogat in pestro sestavljen zbornik. V njem bomo lahko našli vse o naravno, zgodovinsko, gospodarsko in kulturno značilnih dogajanjih Voglajno- Sotelskega območja. Vsebinsko bo zbornik zaokrožen s članki o kmetijstvu, gozdarstvu, zdravstvu, veterini, zadružništvu, obrti, šolstvu, kulturi in narodopisju. Posebno mesto pa bosta v zborniku »Svet med Bočem in Bohoijem« našli tudi zgodovina narodnoosvobodilne borbe in razvoj mladinskega prostovoljnega dela. ERNEST REČNIK O prostem času in o prazniku mladih ¥ Šmarju pri Jelšah so o teh vprašanjih Izvedli anketo Mladina v občini Šmarje pri Jelšah marsikje nima dobrih ali pa nobenih pogojev za aktivno preživljanje pro- stega časa. Sploh pa o organiziranem preživljanju prostega časa mladi v tej občini niso pogosto razmišljali. Vsa ta aktivnost poteka v glavnem v okviru društev in družbenih organi- zacij, kjer se mladi udejstvujejo. Da bi to področje zaživelo, je bil v okviru občinske konference Zveze so- cialistične mladine Šmarje pri Jelšah pred kratkim sprejet sklep o ustanovi- tvi sveta za preživljanje prostega časa mladih. Svet se je prvič sestal v torek in pripravil predlog programa dela in kadrovske zasedbe. Dogovorih so se tudi, katere komisije bodo v svetu de- lovale. Ker bo treba te dodatne progra- me oziroma aktivnosti mladih finan- čno ovrednotiti, se nameravajo mladi v kratkim sestati s predstavniki stro- kovnih služb samoupravnih intere- snih skupnosti, zlasti s področij kultu- re, izobraževanja in telesne kulture. Te interesne skupnosti naj bi nekatere programe s poročja aktivnega preživ- ljanja prostega časa mladih vnesle v redne programe aktivnosti za prihod- nje leto. V osnovnih šolah šmarske občine se v tem času pripravljajo na ustanovitev klubov OZN, pri občinski konferenci ZSMS pa na priprave za ustanovitev občinskega kluba OZN. V osnovnih šolah izvajajo tudi anketo o tem, kako osnovnošolci ocenjujejo letošnje praz- novanje meseca mladosti v občini, zla- sti pa kaj menijo o letošnjem sprejemu v Zvezo socialistične mladine Sloveni- je. Na osnovi izsledkov iz te ankete bodo pri občinski konferenci ZSMS izdelali program teh aktivnosti za pri- hodnje leto. Ko so v osnovnih organizacijah ZSMS v šmarski občini razpravljali o tem, kako si mladi predstavljajo v bo- doče praznovanje meseca mladosti in sprejem zvezne štafete mladosti, so bi- li povsod za nekoliko drugačno obliko praznovanja tega največjega praznika mladih. Menijo, da bi se morala zvezna štafe- ta mladosti tam, kjer je predviden njen postanek, zadržati dlje časa, manj naj bi se v bodoče vozila. Krajev, kjer bi se zvezna štafeta mladosti ustavila, n^ bi bilo manj, vendar pa naj bi v vseh krajih organizirali primerne prireditve v času poti po občini, ne glede na to, ali se bo štafeta tam ustavila ali ne. Letošnje aktivnosti v času meseca mladosti so mladi v občini Šmarje pri Jelšah dobro ocenih, za osrednjo pro- slavo, ki je bila doslej v Beogradu pa menijo, da bi bilo prav, če bi bila v bodoče vsako leto v drugi republiki. MARJELA AGREŽ Konkurenca na tržnici Na celjski tržnici se je že pojavila prva prodajalka endivije solate iz okolice Splita, dve pa pričakujejo še po 15. decembru. To po- meni, da bo na celjski tržni- ci dovolj solate tudi če bi nastopila prava zima s snegom. Prihod prodajalke iz Splita je povzročil dobro konku- renco, saj so morale ostale prodajalke znižati ceno zele- ni solati. Sphčanka jo na- mreč prodaja po 70 do 80 di- narjev za kilogram, do- mačinke pa so jo imele tudi do 40 dinarjev dražje. Sreča je bila v tem, da je Sphčanka vztrajala pri svoji ceni in se ni prilagodila celjskim. Ob tem pa se pojavlja drug problem, ki bo kaj lahko povzročil tudi morebitno po- manjkanje solate, kajti pre- voz po železnici se je izredno podražil. Zdaj je treba za ki- logram solate odšteti dva di- narja ali za koš, ki je s solato težak tudi 100 kilogramov, okroglih dvesto starih ti- sočakov. Vodstvo na tržnici meni, da bi vsaj pri prevozu pre- hrambenih artiklov morala biti cena nižja, kajti drugače se bo kaj lahko zgodilo, da bo ne samo celjska", temveč tudi druge slovenske tržnice ostale brez solate oziroma kmetijskih pridelkov, ki po- zimi uspevajo ob morju ali na jugu Makedonije. T. VRABL AERO kemična, grafična in papirna industrija CELJE Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija Celje objavlja prosta dela in naloge: referent za varstvo pri delu (ponovna objava) Pogoji: inženir varstva pri delu - VI. stopnja zahtev- nosti, 60 mesecev ustreznih delovnih izkušenj, stro- kovni izpit iz VPD in pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Komisija za delovna razmerja TOZD Kemija Šem- peter objavlja prosta deia in naloge: tehnolog vzdrževalnih postopkov Pogoji: inženir strojništva - VI. stopnja zahtevnosti, 24 mesecev ustreznih delovnih izkušenj. Zahtevano pasivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izobrazbi Kadrovsko-socialni službi Aera, Čuprijska 10, Celje, v 8 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po spre- jemu sklepa o izbiri. Zavod Golovec organizira VELIKO SILVESTROVANJE V ponedeljek, 31. 12. ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel 12. nadstropje s pevko Romano, narodno-zabavni ansambel RŽ, povezovalec programa Mišo Zaletel, disco, srečolov in druga presenečenja. Gostinske usluge po naročilu. Predprodaja vstopnic Globtour, Izletnik, bazen Golovec. Vabljeni! Smučarski klub Toper Celje organizira TRADICIONALNI SMUČARSKI PLES V dvorani Golovec v soboto, 15. 12. ob 20. uri. Zabaval vas bo ansambel Modrina, gost večera Alberte Granada, modna revija Toper, srečolov in druga presenečenja. Predprodaja vstopnic Globtour, Izletnik bazen Golovec. Bazen odprt vsak dan od 7.30 do 19.30 ure, sobota in nedelja od 10. do 19. ure. Savna odprta vsak dan od 15. do 21. ure, sobota in nedelja od 10. do 19. ure. Kegljišče odprto vsak da od 12. do 22. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 19. ure. Avtosejem vsako soboto od 8. do 12. URE. 8. STRAN - NOVI TEONIK mmm 13. DECEMBER ig »Dragi lažnivec« Gostovanje beograjskih Igralcev v SLG Nocoj ob pol osmih se obeta ljubiteljem gleda- lišča lep kulturni dogodek, ki po svojem izboru izstopa iz običajnega repertoarnega okvira. Na oder Slovenskega ljud- skega gledališča Celje priha- jata v goste popularna beo- grajska igralca, Radmila An- drič in Mihalo Viktorovič, ki se bosta v režiji Milenka Ma- ričiča predstavila z izredno duhovito komedijo Dragi lažnivec. Na podlagi pisem med angleškim dramatikom Georgom Bernardom Shawom in odlično angleško igralko Patrick Cambellovo, je delo napisal Jerome Kilty. Komedija je razgibana dra- maturška upodobitev odno- sov med znamenitim možem peresa in duha ter proslavlje- no igralko v razponu dobrih 40 let. Sprva so ti odnosi na ravni umetniških stikov, vendar dobivajo vse bolj m- timne človeške poteze, čeprav sta vezana vsak v svo- jem zakonu. Ta duhoviti »dvoboj«, to iskanje in odmi- kanje, je toliko zanimivejše, ker se doglaja v ozkosrčnem, puritanskem viktorijanskem obdobju, v vznemirljivem ozračju prepovedanega. Ko- medija je polna elementarne človečnosti, izpovednosti, bleščavo iskrivega duha, raz- petega med ljubeznijo in lju- bosumjem, med staranjem in premagovanjem, med po- trtostjo in veseljem, med voj- no in mirom, v seganju po neuresničljivim pred pra- gom smrti. Predstava je izven abon- maja. Striček Vanja v Celovcu Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje je letos že drugič gostoval v Mestnem gledališču v Ce- lovcu. V soboto, 8. decem- bra se je na povabilo Krščanske kulturne zveze predstavil z igro A. P. Čeho- va, Striček Vanja, v režiji Mirana Herzoga. Predstavo je videlo kakš- nih 500 gledalcev in jo spre- jelo z očitnim zado- voljstvom. Na ugoden od- mev je naletela tudi pri pred- stavnikih Krščanske kultur- ne zveze, ki so pripravili sprejem za člane Slovenske- ga ljudskega gledališča Celje in v pogovoru z njimi izrazili zadovoljstvo, ker je sloven- ska beseda in predstava po- menila lepo doživetje za ce- lovško občinstvo. MP Palček za najmlajše Pri Občinski ljudski knjižnici v Slovenskih Konjicah že dlje časa na- vajajo mlade obiskovalce na knjigo skozi ure prav- ljic, kijih skrbno priprav- ljajo. Prav v teh dneh pa je odprta razstava o Ivanu Cankarju, ki bo pritegnila zlasti učence z višje stop- nje osnovnih šol. Kinodvorano v kultur- nem domu pa bodo do konca leta trikrat na te- den zapolnili malčki iz vrtcev v konjiški občini, ki so jim delavke knjižni- ce pripravile. pravljico z diapozitivi. Palček. MP mladi iz Griž imajo radi teater Muslcal Le po kom se Je vrgel ta otrok za delavce Aera Musical Eve Janlkovosz- ky Le po kom se je vrgel ta otrok, v režiji Bojana Šala- mona, je Teater mladih iz Griž v ponedeljek zvečer odpel, odigral in odplesal pred polno dvorano delav- cev in njihovih otrok iz Aera. Mladi so s svojim delom dosegli v kratkem času veUk uspeh, s^ so predstavo do- slej odigrah že 30-krat, ogle- dalo si jo je več kot 7500 gle- dalcev po vsej Sloveniji. Tema musicala, za katere- ga je glasbo z izrednim občutkom napisal zagrebški avtor Ladislav Tulač, je vse- lej aktualna. Problemi, hote- nja in želje odraščajočih otrok, okoli katerih se kar naprej s svojimi mnenji in pripombami vrti vsa žlahta. Bojan Šalamon je skupi- no 17 mladih postavil na pre- prosto zasnovano, a dovolj učinkovito sceno, na kateri so imeli mladi dovolj prosto- ra, da so jo napolnili z igro in plesom, za katerega je koreo- grafijo pripravila Ana Vovk- Pezdirjeva. Predstava je učinkovita tudi zaradi svet- lobnih efektov, predvsem pa zaradi songov, ki jih v ospre- dju scene prepevata Mirč Pe- trovec kot nosilec naslovne vloge in Mateja Pinter. Ško- da le, da ju na nekaterih me- stih preglasi glasba in da gre to na račun slabše razumi vosti besedila. Vendar - m, de člane mladega teatra treba pohvaliti za njiho' izredno prizadevnost, saj ; predstavo odigrali za sva vrstnike po številnih kraj Slovenije, v načrtu pa ima še precej gostovanj in tu snemanje. Zato pa mon vendarle ne bo odveč nap tek, da bo potrebno pri nek terih mladih igralcih bolj p paziti na razumljivost bes dila, kakor je to uspelo zlas Gregorju Trataju, ki je izr dno duhovito odigral dedi in požel kar nekaj aplavze na odprti sceni. MATEJA POD JE. Kulturna raven narekuje kulturno ponudbe ____:____ . . _______....._..___________ Prodajna razstava likovnih del znanih umetnikov v Laškem Je lepo uspela Letošnjo sezono zaključujejo v ga- leriji Laški dvorec Laščani s prodžij- no razstavo del šestnajstih likovnih umetnikov iz Slovenije in drugih re- publik. Prodajna razstava, ki sta jo organizi- rala Zveza kulturnih organizacij in Muzejska zbirka Laško je plod pet- najstletne razstavne tradicije. Vsa ta leta so si Laščani prizadevali, da z do- bro organizacijo, ki še vedno sloni na delu prostovoljcev, v mesto privabijo znana imena slovenske likovne umet- nosti. S prenovitvijo Weichslsberger- jevega dvorca pa so pred kakšnimi tre- mi leti dobili tudi prostor, ki je sicer majhen, vendar povsem ustreza pri- pravi kakovostnih likovnih razstav. Ni zgolj naključje, da so prodajno razstavo postavili v prednovoletni čas. Večletno organizirano delo na tem področju je logično potegnilo za sabo tudi občinstvo. Laščani z zanimanjem spremljajo vsako razstavo, redkokate- ra galerija ima toliko obiskovalcev kot laška. Tokrat prvič pa imajo možnost, da kupijo dela avtorjev, .ki so jih že prej spoznali z njihovih samostojnih razstav v Laškem. Ker je novoletni čas tak, da pač ljudje kupujejo razna dari- la, je možnost izbire daril med umet- niškimi deli trajne vrednosti pravilna usmeritev vseh, ki se trudijo, da dvig- nejo kulturno raven ponudbe v občini. Da je taka odločitev pravilna in da je zanimanje za to razstavo med Laščani in tudi obiskovalci iz drugih krajev veliko, priča podatek, da so tretjino razstavljenih del že tudi prodali. Dela v galeriji Laški dvorec so raz- nolika, največ jih je v cenejših tehni- čnih izvedbah. To pa zato, da bi tudi s ceno bila ta dela kolikor toliko dostop- na večini ljubiteljev lepih umetniških likovnih del, s čimer pa njihova umet- niška vrednost nikakor ni okrnjena. Cene se gibljejo od 1000 do 60.000 di- narjev. Prodajne razstave naj bi postale tra- dicionalne, vsako leto ob koncu leta. Organizatorji si bodo prizadevaU, da s na njih pojavijo tudi mladi, še neuv Ijavljeni umetniki. Njihova želja, d tem omogočijo samostojne razstave laški galeriji. Zaradi omejenih sred stev pa ni m.ogoče organizirati več ko določeno število razstav, ki pa so že i naprej dogovorjene. Verjetno je pro dajna razstava način, da tudi sama ga lerija pridobi nekaj več sredstev in ta ko svoj letni program razširi in do polni. VIOLETA V. EINSPIELE. Na prodajni razstavi v galeriji La; ki dvorec v Laškem sodelujejo: Ai drej Ajdič, Adi Arzenšek, Jože Bem dek. Bane Dobojski, Jože Horvat-J{ ki, Dane Hrovat, Jože Ipavec, Igo Knez, Danijel Kolbič, Milojko Ki mer, Goce Kalajdiški, Darinka Lon nčak-Pavletič, Miha Maleš, Vikto Povše, Tošo Primožič, Lojze Po« gračič in Jelka Reichman. Radi hodijo v kino Brezplačne predstave mladinskih filmov V kinu Dom že celo leto teče program mladinskih filmov, ki si jih lahko otroci ogledajo brezplačno vsak četrtek, petek, soboto in ne- deljo. Sredstva za prikazo- vanje povrne 22 delovnih organizacij iz regije, ki so se na pobudo Kinopodjetja ra- de odzvale. Med filmi lahko otroci naj- dejo celo vrsto slovenskih mladinskih kot so Ne joči Peter, Kala, Pastrici; pa tudi različne tuje komedije, akcij- ske filma, indijanarice in ri- sanke. Vse predstave si je doslej ogledalo okrog 40 ti- soč gledalcev, kar pomeni, da je ob vsaki predstavitvi obisk zelo dober, dvorana pa skoraj premajhna. Vsako le- to obnovijo celoten mladin- ski repertoar, ob tem pa upa- jo, da bodo tudi prihodnje leto nadaljevali s brezplačni- mi predstavami. Ko smo povprašali otroke, kaj misli- jo o teh predstavah, so vsi izražali željo, da bi takšne fil- me lahko še gledali. Pa še tole so povedali: Marin Šafranko: »V kino Dom hodim pogosto, še po- sebej sedaj, ko so brezplačne predstave. Najraje gledam filme z veliko karateja in kavbojke,« Lidija Seničar: »Prišla sem v kino, čeprav ne vem, kakšen film igra. Najraje imam različne mladinske igrane filme, manj pa ri- sanke.« Fudo Ikelič: »Trikrat do štirikrat na teden grem v ki- no, ker mi je doma dolgčas. Ponavadi si ogledam kome- dije, ,karate filme', pa tudi kakšnega slovenskega mla- dinskega, če mislim, da bo v redu.« Mladen Balaško: »Redno hodim v kino Dom, sedaj ko so na sporedu mladinski fil- mi brez vstopnine. Nazadnje sem gledal film o Indijancih, ki so mi tudi najbolj pri srcu. Tudi drugo leto bi rad hodil zastonj v kino.« rp q Jubilejni koncert Libelinega zbora Jutri (petek) se bo v veliki dvorani Narodnega doma v Celju na jubilejnem koncer- tu ob 10 letnici obstoja predstavil s celovečernim koncertom moški pevski zbor delovne organizacije Libela. S tem bodo tudi za- ključili vrsto proslav ob 90 letnici delovne organiza- cije. V zboruje trenutno 28 pev- cev, ki so večinoma zaposle- ni v LibeU ter po osem ur- nem delovniku še najdejo to- liko časa, da se dvakrat na teden zberejo na pevskih va- jah. Zbor je v začetku vodil Avgust Buh, zdaj pa Ivo Knez. Zbor se predstavlja na revijah, prireja koncerte z drugimi zbori delovnih orga- nizacij in poje na priložnost- nih prireditvah ter prosla- vah. Na slavnostnem koncertu, ki se bo začel ob 19.30 bodo osmim pevcem tudi podelili Gallusove značke. Bronaste bodo prejeli Jože Košenina, Anton Kramer, Vlado Koc- jan, Tone Drstvenšek, Pavle Tiselj, Jože Sedovnik in Sandi Pevec, srebrno pa An- drej Bremec. Dve Gallusovi znački sta njihova pevca do- bila že prej, srebrno Jože To- pole in zlato Drago Cesar. T. VRABL Pesem »komornikov« na 1660 m Med obiskom v Budvi, kjer je prišlo do pobratenja s Celjen so ^gostoljubni domačini pripravili tudi izlet na njihovo na viSjo goro Lovčen, kjer je na višini 1660 metrov Njegoše mavzolej. Za časa svojega življenja je Njegoš izrazil željo, da ga pokoj Ijejo na nižji vrh, kajti možno je, da se bo kdaj rodil še kakše Črnogorec, ki bo »večji« od njega. Njegošev spomenik je del mojstra Meštroviča in je izdelan iz enega samega kosa temnoz( lenega marmorja težkega 25 ton. Spomenik so na goro potegnil s posebnimi tračnicami, šele nato pa so zgradili stopnice. Prei vhodom v mavzolej sta dve veliki figuri, težki po sedem ton, \ pa so jo izdelali neznani kiparji po Meštrovičevi zasnovi. Celotno področje Lovčena, od koder je prekrasen pogled n »kameno« morje, Skadarsko jezero in zaliv Boke, je nacionalr park. Pod Lovčenom so številne kmetije, ki se bavijo pretežno živinorejo. Velika želja komornega moškega zbora iz Celja je bila, da Lovčen ne samo ogleda, pač pa tudi zapoje v izredno akust čnem Njegoševem mavzoleju. To se jim je tudi posrečilo in tak je njihova pesem pod vodstvom Vida Marcena čudovito zad( nela na doslej najviji točki, če ne upoštevamo petja v avionu. TONE VRAB Štirje nastopi celjske folklorne skupine Celjski folkloristi, ki so se 26. novembra vrnili iz Ziiricha, so še isti večer od- potovali v Titov Veles, ka- mor jih je povabila folklor- na skupina Keramičar. Skupini sta pobrateni od leta 1980, ko so bili Celjani drugič na obisku v Makedo- niji. V Titovem Velesu so celjski plesalci nastopih na osrednji proslavi ob 30-letni- ci tovarne porcelana Boris Kidrič, ki je tudi pokrovitelj folklorne skupine Kera- mičar, Pobrateni plesalci so skupaj izvedli program slo- vensko makedonskih ple- sov. Za praznik republike pa so nastop ponovili za vojake v Titovem Velesu. Društvo ekonomistov iz Celja pa je imelo 7. decem- bra v gosteh društvo ekono- mistov iz pobratene občine Sisak. Ob tej priložnosti je celjska folklorna skupina ŽPD France Prešeren, ki jo vodi Edo Gaberšek, razvese- lila eoste s posavskimi plesi. Že naslednji večer sta pri- pravili celjska folklorna skupina in šaleška folklorna skupina Koleda iz Titovega Velenja skupen nastop jugo- slovanskih pesmi in plesov v LG Celje. Plesalci velenjske Kolede so dokazah, da sodijo v sam vrh slovenske folklo- re, Celjani pa, da ne zaostaja- jo za njimi. Koledo vodita Neva in Mile Trampuš. OMI Regijski SIS za pospeševanje proizvodnje hrane In preskrbo Je opravil pomembno čelo Tudi regijski SIS za po- speševanje proizvodnje hrane in preskrbo prebival- stva na Celjskem se je letos uspešno »bojeval« na zeleni kmetijski fronti. Tako so združena sredstva, opleme- nitena dostikrat še s sred- stvi kmetijskih organizacij, bank in intervencijskih skladov za pospeševanje kmetijstva iz občin in repu- blike, namenjali v glavnem za živinorejo, prašičerejo, pri odkupu pšenice, vlaga- nje v povečanje staleža go- veje živine, zavarovanje plemenske živine in drugo. To je predstavljalo prvi del programa aktivnosti regij- skega sisa, medtem ko so v drugem delu programa sredstva namenili za uskla- jeno razreševanje proble- mov preskrbe s temeljnimi prehrambenimi proizvodi. Dobro sodelujejo z glavno preskrbovalno organizacijo na širšem območju, sozdom Merx, z velenjsko Ero, Sa- vinjskim magazinom in dru- gimi trgovskimi organizaci- jami, čeprav tajnik sisa Lu- dvik Mastnak posebej pou- darja, da so njihova sredstva prvenstveno namenjena ti- stim trgovsko-preskrboval- nim organizacijam, ki se uk- varjajo z grosističnim poslo- vanjem. Od predvidenih 60 milijo- nov dinarjev, zbranih letos, so polovico namenih nepo- sredni pridelavi hrane in premiranju reje živine, osta- lo pa za preskrbo prebival- stva regije s pšenico, moko, oljem, sladkorjem. Ali bo ra- zmerje 50:50 med pridelavo hrane in preskrbo ostalo tudi v prihodnje, bo morala do- bro oceniti skupščina sisa. kajti v občinah delujejo razli- čni intervencijski kmetijski skladi, ki prevzemajo podo- bne naloge, kot so opredelje- ne v regijskem sisu. Verjetno bo kazalo razmisliti, ali ne bi na občinski ravni ob kmetij- skih intervencijskih skladih ali sisih v delovni program bolj vključevan tudi občin- ske blagovne rezerve, zlasti za prehrambeno premošča- nje »kriznih« obdobij. Seve- da se postavlja tudi vpraša- nje, ali smo na območju in v občinah dosegh dovolj ustrezno usklajenost pri zbi- ranju in porabi različnih in- tervencijskih sredstev za kmetijstvo in preskrbo. Od- govor je: najbrž ne in regijski sis v tem smislu še ni dovolj izkoriščen! Še posebno, če imamo v mishh vse večja vlaganja v proizvodnjo hra- ne izven regije in republike ter na vse bolj dolgoročnih osnovah, za kar je združeva- nje denarja v regijskem sisu ob hkratni trdni naslonitvi na velike trgovske preskrbo- valne sisteme, dosti bolj smotrno. Finančne razmere v regij- skem sisu za pospeševanje proizvodnje hrane in preskr- bo kažejo, da bodo predvide- ni prihodki v višini 60 milijo- nov dinarjev dosegljivi, čeprav hkrati s to optimisti- čno napovedjo Ludvik Mastnak ugotavlja, da polo- vica ozdov, ki do sredine no- vembra ni poslovala z izgu- bo, ni poravnala svojih ob- veznosti. Doslej je sis že po- rabil po svojem pogramu 23 milijonov dinarjev. Vseka- kor bi morali do konca leta zbrati denar vseh ozdov-pod- pisnikov, saj bi tako lahko s kakovostnimi in dovolj veli- kimi denarji zagotovili ne- moteno preskrbo z najpo- membnejšimi prehrambeni- mi proizvodi, hkrati pa ure- sničevah tudi program po- speševanja pridelave hrane doma. Svoje obveznosti skrbno poravnavajo zlasti občine Moziije, Šentjur, Slovenske Konjice in Šmarje pri Jelšah čeprav so obveznosti seveda zelo različne. Razumljivo je, da je delež občine Celje nsg- večji. Letos so bili za področje preskrbe »v igri« zlasti štir- je proizvodi: sladkor, olje, pšenica in moka. Mirne duše lahko zapišemo, da brez združevanja denarja ozdov preskrbe, regijskega sisa in bank preskrbe z ome- njenimi proizvodi na Celj- skem ne bi uspeli zadovolji- vo rešiti, še posebej, če upoštevamo da je imela Mlinsko predelovalna indu- strija sozda Merx v septem- bru izgubo preko 200 milijo- nov dinarjev. Na področju intervencij pri proizvodnji hrane je bil letos program zastavljen ta- ko, da je pospeševal proiz- vodnjo mleka, za premiranje mladega pitanega goveda in prašičev. Pri mleku so se po-, pravila cenovna razmerja v prid odkupa, zato je regijski sis del sredstev namenil za mlado pitano govedo in pri- rejo prašičev ter zavarovanje plemenske govedi. Podobna usmeritev pa bo veljala tudi v prihodnjem letu. MITJA UMNIK :ŽAVOD ZA ŽIVINOREJO IN VETERINARSTVO CELJE PRIPOROČA Gnojenje s hlevslcim gnojem, gnojnico in gnojevico So kmetje, ki mislijo, da so samo or- ganska gnojila tista, ki so zdrava za rastline in ohranitev rodovitnosti tal, najdejo pa se tudi »strokovnjaki«, ki trdijo, da dosežemo z umetnimi gnojili vse in so organska gnojila nepotrebna. Ker v Sloveniji ni kmečkih gospodar- stev, ki bi ne imela živine, imajo vsa domač gnoj, kmetovanja brez domačih gnojil praktično ni. Osnovno načelo je, da načrtovanih pridelkov 40-50 dt/ha koruzne silaže, 300 dt/ha krompirja ne bomo dosegli brez nakupa mineralnih gnojil, oziroma rastlinskih hranil, kijih v doma pridela- nih gnojilih primanjkuje. Poglejmo koliko in kakšna rastlinska hranila lahko pridelamo na kmetiji. Izhajamo iz predpstavke, daje primerno skladiščenje trdega hlevskega gnoja, da obstoja bazen za gnojnico in daje sistem gnojevke v skladu z načrtom hleva. Letna proizvodnja čistih rastlinskih hranil 500 kg živali ali 1 GVŽ je na osno- vi dolgoletnih tujih in domačih posku- sov naslednja: Pri tem je treba vedeti, da je učinek fosforja in kalija v domačih gnojilih enak učinku v kupljenih gnojih, učinek dušika pa je: 1. V hlevskem gnoju 50%. Polovica dušika, ki je v amoniakalni obliki običajno izhlapi, druga polovica, ki je organsko vezana pa se preko mi- krobiološke razgradnje počasi sprošča v rastlinam dostopno obliko. 2. Učinek dušika v gnojevki pa je odvisen od razredčitve z vodo in sicer: (na osnovi poskusov) Razredčitev v razmerju 1:0 - 17% uči- nek, 1:1 ^ 58%, 1:3 - 77% in 1:7 - 95% učinek. Letna proizvodnja rastlinskih hranil 1 GVŽ je v obUki kupljenih mineralnih gnojil 100 kg KAN-a, 150 kg superfosfa- ta, 250 kg 40% kalijeve soU. Na srednje intenzivni kmetiji (1,5-2,0 GVŽ/ha) predstavlja to 2/3 potrebe po gnojihh. Zaradi neustreznega razmerja hranil v domačih gnojilih bomo 1/3 gnojil kupo- vali pretežnov obliki dušičnih in fosfor- nih gnojil in to pomožnosti na osnovi kemične analize tal in navodil pospeše- valne službe zadruge. Še nekaj posebnosti doma pridelane- ga gnoja. Poleg hranil za rastline vse- buje hlevski gnoj in gnojevka tudi hra- no za drobnoživke-humus, ki omogoča nastajanje, ohranjanje in obnavljanje grudičaste strukture njivskih površin. Ker za ohranitev trajne rodovitnosti travnikov in pašnikov hlevski gnoj in druga domača gnojila niso nujno po- trebna, ker je humusa pod travno rušo dovolj in se sam zadosti obnavlja je pravilo, da se domača gnojila uporab- ljajo pretežno na njivskih površinah. Večje količine gnojevke na živinorej- sko usmerjenih kmetijah pa so na razpo- lago tudi travniškim površinam. Raba le-te pa naj bi bila takale: 1. Večkrat po največ 20.000-25.000 li- trov na ha travniške površine nerazre- dčene gnojevke v enem obroku ali letno 50.000-70.000 litrov/ha. 2. Razredčiti po možnosti 1:1 do 1:3 in polivati po možnosti pred dežjem. 3. Učinek gnojevke je največji spo- mladi in poleti, manjši v jeseni in naj- slabši pozimi. .Z osnovnim gnojenjem spomladi pa moramo izravnati predvsem pomanjka- nje fosforja v gnojevki in gnojnici. FRANC TRATNIK, dipl. ing. agr. Najmanj iastnilcov odvisniii od gozdov 18.975 hektarov gozdov v žalski obči- ni je v zasebni lasti, kar predstavlja 84 odstotkov vseh gozdov v občini. Z za- sebnimi gozdovi gospodari Gozdno go- spodarstvo Celje, TOK Vransko-Žalec. Lastnikov teh gozdov je 4874, v blagov- no proizvodnjo pa se jih vključuje 1100. Lastnike gozdov bi lahko razdelili v tri skupine: tiste, ki so dohodkovno odvisni od gozdne poizvodnje in redno sodeluje- jo s temeljno organizacijo kooperantov, na gozdne posestnike, ki sicer imajo sta- tus kmeta. ' vendar dohodkovno niso odvisni od gozda in tiste lastnike gozdov, ki niso kmetje, pa les sekajo le takrat, ko ga potrebujejo za lastne potrebe. V prvi skupini je le četrtina vseh lastni- kov gozdov. Zaradi tega se pojavljajo šte- vilne težave pri izvrševanju gozdno-go- spodarskih načrtov. Precej je takšnih, ki odklanjajo sečnjo ali pa želijo les sekati le za lastno uporabo. Zaradi tega je onemo- gočeno kompleksno gospodarjenje z za- sebnimi gozdovi, mnogokrat pa je one- mogočeno strokovno delo prav zaradi prevelikega vpliva lastnikov. Iz leta v leto narašča tudi poraba lesa za lastne potrebe. Še posebej velja to za iglavce. Da bi omejili porabo lesa za last- ne potrebe, morajo lastniki za količine lesa, ki presegajo tri kubične metre, predložiti ustrezno dokumentacijo (grad- beno ali adaptacijsko dovoljenje oziroma potrdilo o priglastitvi vzdrževalnih del). Sicer pa pri temeljni organizaciji ko- operantov pravijo, da bo do konca leta uresničen načrt, po katerem naj bi letos posekali 49 300 kubičnih metrov lesa. Pri izpolnjevanju plana gojitvenih del za- ostajajo zlasti dela pri negi mladja in gošče. Glavni vzrok za to je v pomanjka- nju delavcev. Večino teh del opravijo kmetje sami, vendar šele pozimi oziroma takrat, ko končajo kmetijska opravila. Če bo vreme do konca leta ugodno, bodo tudi opravili vsa gojitvena dela v gozdu. Letos bodo tako med drugim po- gozdili tudi skoraj devetnajst hektarov gozdnih površin. Investicijska sredstva so porabili izključno za izgradnjo ceste v Kisovec, ki odpira obsežen gozdni kom- pleks in istočasno z dolino povezuje dve kmetiji. Cesta je dolga 3,4 kilometra, za- njo pa so porabili nekaj nad 10 milijonov .dinaijev. Za tekoče vzdrževanje kategori- ziranih in nekategoriziranih cest pa so namenili 9,4 milijona dinarjev. JANEZ VEDENIK Z melioracijo do boljše zemlje v Savinjski dohni so v zad-' njih letih izboljšaU veliko zemljišč, ki prej zaradi zamo- čvirjenosti niso bila primer- na za kmetijsko proizvodnjo. Zemljišča izboljšujejo z načrtnim polaganjem dre- nažnih cevi,, ki jih izdeluje Minerva iz Žalca, dela pa s posebnimi stroji opravlja Strojna Žalec, TOZD Gra- mes. Trenutno delajo v Črni, pred tem pa so v Galiciji po- ložiU 10 km drenažnih cevi. Razen v Savinjski dolini dela Grames s specialnima stroje- ma za polaganje drenažnih cevi (na sliki), ki jih je v Ju- goslaviji zelo malo, po vsej državi. Tako so pred časom delali šest mesecev v okoUci Siska TONE TAVČA& 13. DECEMBER 1984 mm mmm NOVI TEDNIK - STRAN 11 Anonimneži na plan v redakciji se je spet nabralo nekaj nepodpi- sanih pisem, ki jih prav zaradi tega ne moremo objaviti. Prosimo tova- rišico, ki je pisala zelo zanimivo pismo o alko- holizmu, da nam sporoči svoj priimek in naslov, pa bomo pismo objavili. Enako velja za pismo srednješolke, ki piše o avtobusnih prevozih v šolo. UREDNIŠTVO Cinkarniška malica v Cinkarni smo novembra izvedh na področju družbe- ne prehrane nekaj organiza- cijskih sprememb, katerih motiv je bil, da bi čim več delavcev med delom uživalo topli obrok. Tako kot vsaka sprememba, je tudi ta vzpod- budila posameznike k raz- pravljanju in negodovanju. Uvodoma naj pojasnim, da smo pri kvaliteti in količini toplega obroka odvisni od kakovosti priprave hrane v Hmezadovi samopostrežni restavraciji in da smo v Cin- karni samo razdeljevalci tam pripravljene hrane. Vse bi odgovarjalo, da bi bila kakovost, količina in izbor jedil po okusu vsakega posameznika. .To je žal nei- zvedljivo. Vedeti in zavedati- pa se moramo, daje možnost izbora pogojena z možnost- mi nabave le-te na tržišču, vse skupaj pa s ceno, ki jo plačujemo za toplo mahco. Tovariš Nikolič navaja da- tum 6. 11., ko se pritožuje nad kakovostjo hrane in toži o težavah, ki jih je imel tega dne. Kot odgovor na izziv na- slednje: v zadnjih letih za- strupitev s hrano v naši de- lovni organizaciji ni bilo. Neizpodbitno pa je dejstvo, da je bilo tega dne več pri- tožb, na katere smo v okviru delovne organizacije tudi reagirali, se povezali s pri- pravljalcem hrane - Hmeza- dom, vključena pa je bila tu- di inšpecijska skužba. Ugotovitev: hrana je bila sanitarno neoporečna, le te- stenine so bile preveč razku- hane, kar pa ne more pov- zročiti prebavnih motenj pri delavcih. V primeru tovariša Niko- liča ugotavljamo na osnovi zdravniškega potrdila, ki ga je predložil, da mora imeti delavec bolezenske težave in so le-te verjetno povzročitelj reakcije 6. 11. Delavec bi na- mreč moral uživati dietno prehrano. V interesu odgovornih de- lavcev v Cinkarni je, da bi bilo poleg ostalega tudi pod- ročje družbene prehrane urejeno ustrezno, v zado- voljstvo vseh. Skušamo sle- diti načelu, da je zado- voljstvo delavca eden od osnovnih motivov za dobro delo. Pozdravljamo in spre- jemamo vsako konstruktiv- no kritiko, ki nas po prvi poti in v okviru DO pripelje do boljših rešitev. Zlonamer- nost, ki jo je žal zaslediti pri tov.Nikoliču, pa ponavadi ne rodi dobrih sadov. ALENKA PREGELJ, Vodja kadrovske službe Cinkarniška malica še enkrat Iz uradnega zaznamka o sanitarnem - higienskem pregledu v zvezi s prijavo oporečne malice, povzema- mo naslednje ugotovitve: »Dne 6. 11. 1984 nas je de- lavec Cinkarne telefonsko obvestil, da so prejeh za ma- lico široke rezance z dušeno govedino, ki je po njegovem mnenju higiensko oporoče- na. ...inšpektor je opravil inšpekcijski pregled v SP Hmezad... Ugotovil je, da se je tega dne pripravilo za Cin- kafno okoh 1000 obrokov... Po termični obdelavi živil so malico transport,irali v ter- mos posode. Glede na to, da se je malica iz kotla direktno porcionirala v termos poso- de, se je tam nadaljevala ter- mična obdelava, kar pomeni, da so se rezenci razkuhali in sprijeli in na ta način izgubili svojo obliko. Z ozirom na to, da malica po organolepti- Čnih lastnostih ni kazala zna- kov pokvarjenosti, ter da je bila le ena prijava, se repre- zentančni vzorec malice ni odvzel. Po pravihiiku o po- sebnih ukrepih pri zastrupi- tvah in infekcijah oseb s hra- no, morajo organizacije združenega dela, ki priprav- ljajo hrano, hraniti reprezen- tančni vzorec mahce nai- manj 36 ur. V primeru, da bi se pojavila zastrupitev pri delavcih Cinkarne, oziroma da bi bilo še več pritožb, bi inšpektor odvzel reprezen- tančni vzorec. Nadalje vodja obrata pove, da je bila opozorjena od po- slovodnega organa Cinkarne da bodo težave glede mahce, saj so s 1. 11. 1984 ukinili možnosti uporabe bonov tu- di za druge namene, kot na primer kupovanje cigaret itd....« »Kritiki« filmov Zelo se čudim, da ste v so- boto, 24.11., v sporedu Radia Celje dali tako slabo kritiko za film Mati poslušaj mojo pesem, tako, da ga še pes ne bi povohal, kaj šele, da bi si ga kdo ogledal, če bi seveda ubogali vas. Ali res mora vedno biti ne- kaj mrtvih, ali nekaj nagic - da bo film po vaSem okusu - sodoben, napreden. Samo nasilje in seks. Verjemite mi, da imamo tega mladi že tudi čez glavo. Le redko je na sporedu kak glasbeni film z lepo vsebino, kot je na pri- mer ta, pa še takrat ga vi po- polnoma skritizirate. Že sem deček z nadpov- prečno lepim glasom bi vam moral nekaj pomeniti in bi film brez predsodkov lahko priporočili mladim, ki bi se gotovo ne dolgočasili ob pre- lepi glasbi, petju in še lepši vsebini. Več glasbe, petja, manj na- silja in osladnega seksa, pa bo naše življenje duševno bogatejše, manj suhoparno in prazno. TJAŠA KORUN, Celje Hvala za mnenje, ki je se- veda povsem vaše in, imate do njega vso pravico. Čeprav se strinjam, da je mnogo pre- več filmov, ki so grajeni na nasilju in spolnosti, pa že sa- mo dejstvo, da nek film nima ne enega in ne drugega, ne pomeni, da je dober. Do- puščam, da je všeč vam in številnim drugim. Sodba o njem, ki še zdaleč ni le moja, pa je, da je to film, ki je pra- zen, pocukrano osladen, do- cela neživljenjski, prava solzljivka, ki je bila morda prebavljiva pred dvajset ah več leti, dandanes ni več. Do- cela je izven življenja, nima nobenih umetniško sporočil- nih vrednot, celo posneta je dokaj površno. Tako deček z nadpovprečno lepim glasom nikakor ni dovolj, da bi tak film lahko pohvalil. Vsem ti- stim pa, ki so jim tovrstne melodrame všeč, ki se ob njih sprostijo in se presehjo v svet^sanjskih pravljic le na- svet. Še naprej glejte takšne filme. A hkrati ne pozabite, kdaj, kje in kako živite in kaj vam v tem življenju, o pro- blemih tega sveta lahko po- vedo filmi. BRANKO STAMEJČIČ Ob pokolu dreves Zelo posrečena je bila od- ločitev občinskega komiteja za urejanje prostora in var- stva okolja, da se odstranijo stari topoli v drevoredu ob Šlandrovem trgu in pred ki- nom Dom. Zdaj so tam posa- jene hpe, ki imajo globoke korenine in ne dvigajo asfal- ta, kakor je to pri brezah v Trubarjevi ulici. Lipa jc sta- ro zgodovinsko drevo Slo- vencev, kakor je hrast drevo Nemcev. Prav bi bilo, če bi lipe posadih še na drugih koncih mesta - na primer na Ti gu V. korigresa, ko bo tam zgre^jeno novo poslopje. Pod lipe bi lahko lepo namestili klopi. Zakaj ne bi imelo Ce- lje tfg?i Pod lipami. Lipa je tudi zato primerna, ker ne ra- ste v višino, dela lepo okro- glo krošnjo, pod njo pa je po- leti dovolj sence. Dr. ERVIN MEJAK, Celje O alkoholizmu Krajevna skupnost v Lju- bečni je v lepo obnovljeni dvorani priredila lep spre- jem za naše starejše krajane, tamburaši so lepo zabrenka- li, pevke, ki so še malo prej urejevale dvorano, so zapele, otroci iz šole so nastopili s svojim programom. Priredi- tev je bila v čisto novi obleki - brez alkohola. Leta nazaj so bile neprijetnosti, pred- vsem od nepovabljenih, za katerimi je ostsgala nesnaga in slaba volja. Tokrat so po- vabljenci odhajali z druga- čnimi občutki, z darili, ki so bila namenjena samo njim. In alkohol? Čisto nedol- žen, kot meso in druga hra- na, če ga pravilno uživamo. Marsikdo od starejših se bo spomnil, kako smo bih brez denarja, brez pijače, za ne- prijetnosti vinjenosti sploh vedeli nismo, pa kako lepo smo se imeli - tako na suho, kot so takrat dejali. Danes, ko je denar, je drugače, ža- lostno, tudi neokusno. Pazila sem na 82-letnega operiranca. Sem v narkozi kaj govoril, je spraševal. V narkozi da ljudje povedo vse, kar še na spovedli ali na sodišču nikoli ne bi. Povedal mi je, da je bil do 42. leta uboga žverca, da je pil, kot suha zemlja. Nekega dne sem kupil nove čevlje, jih v parku dal na klopi pod gla- vo, ko se je zbudil iz vinjeno- sti, so bili tam pošvedrani škarpeti. Odločil se je, da je dovolj. Oženil se je, dal pijači slovo brez dohtarja in zdra- vil. Spet drug primer. Vrača- li so se s svatbe. Voznik, da bo vozil kot še nikoli. Kmalu so bili ob cesti. Vsi štirje s hudim pretresom možganov. Kosti se še pokrpajo, le pre- tresa in posledic so se močno bali. Nihče ni umrl. Nehali so s pijačo tudi brez zdravil. Šola je bila trda, a danes so srečni s svojimi družinami. Še en primer. O gospodar- ju prijetne zunanjosti. Vča- sih so ga iz gostilne pripeljah z vozom, avtom ali na garah. Nekega dne je vprašal, kdo ga je včeraj privlekel? Sose- dov 9-letni sin. To je bil zado- sten šok za moža, daje pustil pijačo ter z močno voljo ure- dil življenje sebi in družini. Pa še moj primer. Pripelja- la sem se iz izleta. Z Brnika me je pripeljala prijetna so- potnica. Ko sva se poslovili in sem izstopila, je pred me- ne na pločnik padla kvalitet- na moška obleka, lepa, res dober material, v njej pa ne- kaj človeku podobnega. Iz lokala so ga v poznih večer- nih urah odstranih trije lačni gostje. Ni veliko manjkalo, pa bi se prekucnila čez ta ve- liki darilni paket. »Pije kao Slovenac« nam je govoril učitelj v drugem razredu osnovne šole in pri- povedoval, da v vojski niso imeh denarja, da pa so spoz- nali to resnico. Svetoval nam je, n^ poskušamo ostali z vi- nom in jabolčnikom v do- brih odnosih do smrti. To je bil učitelj Vitina. Njegove besede so ostale, tudi slika z njim. Blizu razreda, kjer nas je učil, je danes spomenik žr- tvam z vklesanimi imeni nje- govih učencev in učenk ter staršev. Ne zato, ker je november mesec boja proti alkoholi- zmu, ker smo narod, ki ga spoštujejo tudi izven naših meja, poskušajmo bolj po človeško usmerjati naša živ- ljenja. Dajmo naši mladini lepše zglede. Takšni kakor so, so se naučili od nas sta- rejših, kakor smo se mi od naših prednikov. Otroci, ostanite skromni, pošteni, ne delajte drugim tistega, ker vam ne bi bilo všeč, ne trgaj- te se za denar. Aktivisti Rdečega križa in. drugi, upoštevajmo dobro- namerne besede Toneta Er- javca - proč z reprezentanca- mi, raznimi pogostitvami in alkoholom. V KS Ljubečna so se že našli pametni in pri- zadevni odborniki in pričeh to izvajati. Pri mladih se za- čne in mladi nam bodo ne- koč tudi hvaležni. PAVLA FELDIN, Ljubečna Hvala za sprejem v imenu udeležencev sprejema za starejše krajane, ki je bil 18. novembra v novi šoli Šentvid se zahvaljujem organizatorjem iz krajevne skupnosti in organizacije Rdečega križa Šentvid pri Grobelnem za prisrčen spre- jem, pogostitev in domačo kapljico. Nepozaben je bil nastop otrok, mladine in pevcev. Z domačo pesmijo nas je zaba- val MPZ Šentvid. Hvala tudi zdravniku iz šmarskega zdravstvenega doma za nje- gove domače besede o bolez- nih, ki tarejo starejše. Še posebej hvala kr^evni skupnosti Šentvid za huma- no akcijo, ko ob visokih jubi- lejih obiskujejo jubilante na domu in jih obdarijo z dari- lom, šopkom rož in prisr- čnim voščilom. F. G., Šentvid Praznik republike v uredništvu se je nabralo kar precej pisem, v katerih nas bralci obveščajo o praz- novanjih Dneva repubhke v svojih krajevnih skupnostih. Tako poročajo o takšni pri- jetni proslavi iz Dobja pri Planini, kjer so ob proslavi pripravili tudi sprejem cici- banov med pionirje. Poroča- jo tudi o prijetni proslavi v Šmarju pri Jelšah in sicer v kulturnem domu in v domu upokojencev. Hvala za ta ob- vestila tovarišicama Baum- hisher in Ratej. UREDNIŠTVO Društvo upokojencev Efenlbej Franc M., naj bi bil ; in tudi dober pretepač. rčka iščeta Jednika jdigova sta živela na ej vehki, 13 hektarjev !gajoči kmetiji. Vendar zapuščeni. Lmetovala sta še tako kot [petdesetimi leti, tako pridelala le najnujnejše življenje,« pravi tajnik Bvne skupnosti Šentjur- ica, Alojz Arlič. »Tudi s di se nista najbolje razu- i, zato so se ju ogibali, itka, bila sta nekoliko tiška.« er nista zmogla obdelati 10 zemlje, sta pred leti Lo oglasov iskala nasle- ta na kmetiji, zakaj soro- :ov ni bilo blizu. Tako se pred poltretjim letom sil na kmetiji Peter Mo- ; iz Kranja. Z ženo Lidijo hotela zagospodariti na :ovih Resevne. Eno leto veh pod isto streho, toda )i moral Anton kmetijo uradno prepisati na no- gospodarja, se je za- 0. btel me je imeti za hlap- a sem se mu uprl,« pravi r Močnik, ki si je tačas ivil skromno hišo kakš- )0 metrov stran od do- je in kjer z ženo in si- še danes živijo. Peter je oskrbnik bližnje koče esevni. Stari Fajdiga in novi sosed Močnik se po tistem nista kaj prida razumela - tako kot se Fajdiga ni razumel tudi z ostalimi sosedi. Najprej čreva, potem pa spor zaradi psa Usodnega petka so imeh Ivo, Franc in Edvard za sabo že precej dolgo pot, ko so pod večer, nekaj pred 17. uro prišli z vrečko črev k Močni- ku. Čreva so prodajah, da bi dobih denar za pijačo, čeprav so prišli že precej vi- njeni. »Hoteh so tudi, da bi odprl kočo, pa nisem bil za to,« pravi Peter Močnik. Čreva so ponudili tudi Faj- digi, a jih ni hotel kupiti. Po- tem so prišli nazaj v Močni- kovo hišo, ko je Franc skozi okno zagledal svojega psa Pikija. Fajdiga ga je imel pri- klenjenega poleg stale, ta dan pa ga je Močnikov sin peljal na sprehod. »Tone je bil sploh čudaški glede psov. Vedno je imel najmanj dva. Piki se je na kmetijo priklatil pred kakš- nim letom, toda potem je en- krat ugriznil neko dekle, ki je šla z Resevne. Psa je odpe- ljal nazaj k Francovim star- šem, ki so Pikija morah cepi- ti proti steklini in ga za nekaj dni odpeljati na opazovanje. Ko je bilo vse mimo, je Fajdi- ga odšel nazaj v dolino in psa ukradel z verigo vred,« razla- ga Peter Močnik. Franc je bil takrat še pose- bej besen, ko je videl svojega psa. »Zdaj ga bom pa fental,« naj bi zavpil Franc, eden pa naj bi pripomnil, da mu dš petdeset jurjev, če bo to res naredil. Franc in Edvard sta šla ven in psa pobila s kolom, potem pa sa vrnila v sobo. »Zdaj sem ga pa. Glava mu je šla na pol,« se je pohvalil Franc. Z lopatami po glavi Franc je hotet psa pokopa- ti pod križem. Fajdiga se mu je uprl. »Fantje so kasneje rekli, daje šel nad njih z roči- co od voza, kasneje pa še s srpom,« zatrjuje Močnik. No, psa so kasneje vseeno pokopali na njivi, toda v mla- dih razgrajačih se je začela sproščati vse večja agresiv- nost. Začeh so s koh tolči po vratih. »Potem so prišh nazaj,« pripoveduje Močnik. »Hoteli so rokavice, ker naj bi Fajdi- ga streljal nanje. Takrat je prišel mimo tudi lovec Mišo Pahor, kije imel puško. Bra- nila sva jim, da bi šh nazgj dol, ker bi lahko bilo kaj na- robe.« Franc in Edvard se nista dala prepričati, Ivo, ki je te- kel za njima, pa je v temi spregledal kolo, se spotaknil in pošteno padel. Po tistem mu ni bilo več do pretepanja, Franc in Edvard pa sta razbi- la šipe na oknih in vdrla v stanovanje, kjer sta zverin- sko pretepla nemočna starčka. »Z lopatami sta naju po glavi in kamor je padlo,« se Terezija, ki je še sed^ polna modric, le megleno spomi- nja groznih dogodkov. »Z Mišom nisva šla k hiši, pač pa smo skupaj s sinom odhiteli v dolino in obvestili miličnike. Malo zatem, ko sem se vrnil, so se pripeljah tudi mrhčniki. Videl sem ne- koga, ki je skočil skozi okno in zbežal po njivi. Miličniki ga niso lovih, saj so vedeh, kdo so napadalci, pač pa so takoj poskrbeh, da so Fajdi- gova odpeljali v bolnišnico. Kasneje, ko so tudi miličniki že odšli, sem odkril, da je pod bregom ležal Ivo. Tako se ga je napil, da ni mogel hoditi,« je o usodnih dogod- kih pripovedoval Peter Mo- čnik, ki ni hotel biti vmešan v pretep. Je Fajdiga umrl zaradi denarja? Fajdigova kmetija je sedaj še bolj osamljena. Sorodniki so prišh po živino (»Sama kost in koža jo je,« pravi Alojz Arlič, »saj sta jo Fajdi- gova zelo slabo krmila.«), odnesh pa so tudi nekaj dru- gih, vrednejših stvari. Po vasi se govori, da sta Fajdigova imela denar. »Govori se, da sta imela spravljen denar, ampak se- daj se tako veliko govori,« pravi sosed Jože Slomšek iz Kranjč. Tudi Peter Močnik ve nekaj povedati o denarju. Takrat, ko sta s starim Fajdi- gom še skupau načrtovala, da bosta obnovila kmetijo, naj bi mu zagotovil, da ima spravljenega nekaj denarja. »Tudi včeraj, ko smo Tere- zijo obiskah v bolnišnici, je omenila, da ima nekaj denar- ja skritega,« je zatrjevala Li- dija Močnik. Alojz Arlič meni, da ni prišlo do pretepa zaradi de- narja. »Fajdiga je bil samosvoj človek. Ni dovolil pobirati jabolk in kostanja na svoji zemlji, čeprav je, še posebej v zadnjih letih, »precej ja- bolk segnilo. Fantje so mu zato še posebej radi nagaja- li in mislim, da je prav zara- di teh starih nasprotij priš- lo do obračuna. Okrog Faj- digove domačije je še nekaj osamljenih starčkov pa jih na primer ta večer sploh ni- so nadlegovali.« Zaradi ogorčenja javnosti in pa teže kaznivega dejanja so oba mladoletnika Edvarda in Franca — priprli. Ivo, ki je že prej zašel na kri- va pota, a tokrat ni sodeloval v pretepu, je ostal na prosto- sti. Za Iva in Franca pravijo sovaščani, da nista imela ustrezne vzgoje, Edvardov oče pa naj bi bil strog, a fant se ni dal ukloniti. »Občani so vedeli, kakšni so fantje in tudi miličniki so že imeli opraviti z njimi,« ra- zlaga Alojz Arlič. »Tudi so- cialna služba ni uspela. Sose- dje so že prej gledali nekoh- ko postrani Ivovo družino, sedaj se nekoliko ogibljejo tudi Edvardove in Franceve. «Mishm, da bodo fantje, ko bodo spet na prostosti, še bolj izolirani. Ljudje se jih bodo ogibali in menim, da jih bomo na ta način težko spravili nazaj na pravo pot.« Ah bodo Franc, Edvard in Ivo spet našh pravo pot v življenju, bo pokazal čas. Do- godek na pobočju Resevne bo počasi utonil v pozabo, ne more pa utoniti v pozabo dejstvo, daje zadnje čase vse več podobnih izpadov mla- doletnikov. Miličniki so pri- jeli več skupin - največ hru- pa in škode je naredila s piš- tolami oborožena skupina, ki je šotorila na Anskem vr- hu pri Celju - še vedno pa jih je nekaj, ki jim delajo sive lase. Vaščani pravijo, da je v vaseh pod Resevno še ena skupina še ne polnoletnih objestnežev, ki sicer bolj kradejo, kot pa se pretepajo. Takšna skupina mladoletni- kov pa naj bi bila tudi v sa- mem Šentjurju... SREČKO ŠROT »Sam sem mu branil, da bi potolkel psa. Toda, če si ga že ubil, potem ga tudi po- koplji, sem rekel,« pravi Pe- ter, ki zatrjuje, da je bil ves čas v hiši in tudi sina je po- tem poklical noter. Alojz Arlič: »Občani, mili- čniki in socialna služba so že prej vedeli, kakšni so fantje.« Peter Močnik: »Z Mišom Pa- horjem sva jim branila, da bi odšli nazaj k Fajdigi, a se niso dali pregovoriti.« Terezija Fajdiga: »Tepli so naju z lopatami. Po glavi in povsod, kamor je padlo.< gova domačija v Šibeniku: brat in sestra sta kmetovala kot pred petdesetimi leti. Razdejanje: Franc in Edvard naj bi s koli razbila vsa okna in ograjo, potem sta vdrla v hišo. Ivo je padel in se obračunavanja ni udeležil. 14. STRAN - NOVI TEDNIK 13. DECEMBER 1984 VSE ZA ZIMSKE ŠPORTE IN REKREACIJO! VELEBLAGOVNICA T - ODDELEK ŠPORTNIH POTREBŠČIN. Ernest Tiran Razbo|rik Guzaj 20. POGLAVJE Matilda že fiaka Jager pa jaga, nič ne pomaga. Vsem gre za nohte, pa vsakemu za kaj druge- ga. Nastopijo spet osebe iz prejšnjih poglavij, na prim.er doktor Ipavic z no- žem v roki. Drobne prenaša čevlje, na- zadnje mora pa bos v Slivnico. V čem sta razbojnik in modrijan podobna ? Ne veste? Če razbojnik modruje, je to sa- mo zabavljanje, če zabavlja modrijan, je pa to razbojništvo. Kdor se tuji ne- sreči smeji, dobi nagrado 300 goldinar- jev. Vse mine, sovraštvo in ljubezen, izdajstvo in zvestoba, ostanejo samo preluknjana vrata. Zadnji Guzajev podvig je bil cestni napad na uglednega posestnika in go- stilničarja Vrečka iz Zegra. Že v mraku se je z vozom vračal iz Celja. Tam je bil nakupil nekaj železnine, ki jo je potre- boval za nov svinjak, ki ga je postavljal^ pa še kup drobne druge ropotije, člo- vek bi ne verjel, koliko stvari ženske nujno potrebujejo in če jim ne ustre- žeš, so sitne, da je joj in hudo. Zatop- ljen v svoje misli je počasi vozil v kora- ku, še dobre četrt ure, pa bo doma. Kar naenkrat sta mu iz grmovja ob cesti skočila pred konja dve zakrinkani po- stavi in zakričali: »Stoj!« Vrečko se je tako prestrašil, da niti razumel ni, kaj sta rekla, samo z bičem je divje oplazil konja, žival se je vzpela na zadnji nogi, potem pa se spustila v divji dir, roparja sta komaj še pravoča- sno odskočila, drugače bi ju bilo podr- lo po tleh. In sta že zaostala za vozom. Vrečko je zdaj podil, da se je vse kadilo za njim., šele čisto blizu doma sije upal spet pogledati nazaj. Seveda zdaj ni bilo nikjer več nikogar, že zdavnaj ne. Še večerjati ni mogel od razburjeno- sti in prestanega strahu. Kaj takega! Njega, njega si upajo napasti. Vrečka iz Žegra! Kdo le drug kakor ta prekleti Guzaj! Najrajši bi bil šel kar takoj nazaj in na žandarjerijo, pa si ponoči ni upal, zato pa je drugo jutro že navsezgodaj spet napregel in v Celje! Tokrat se je oborožil z revolverjem in hlapec je mo- ral z njim, pa ni bilo ne tja grede ne nazaj nikogar, ki bi ga vznemirjal, Vrečku je bilo skoro žal! Sicer so mu pa tudi na žandarmeriji povedali, da bo zdaj kmalu imel mir pred tem tolova- jem, če bo le šlo vse po sreči, kar name- ravajo, zaenkrat je še strogo tajno, bo že videl in slišal - kmalu! Ali ima kake- ga zanesljivega človeka, ki bi lahko malo poizvedel po hišah, ali je kdo kje, ki ni domačin in ki samo včasih pride? Seveda bi ljudje nikakor ne smeli ve- deti, da koga iščejo. Vrečko jim je re- kel, naj bodo brez skrbi, ga bo že našel. Kdaj pa ? Takoj jutri! Res je bilo že vse pripravljeno, da se začne velik pogon na Guzaja. Strog na- log s cesarskega namestništva in dežel- nega glavarstva: Guzaja prijeti živega ali mrtvega! Zdaj je šlo torej zares. Okrepljene orožniške patrulje iz Celja, Šmarja, Šentjurja, Planine in še neka- terih sosednjih postaj so se zbirale v Slivnici, tam dobile že zadnja navodila, potem pa se spet razdelile in zaprle vse ceste in prehode proti Glažuti, Prevor- ju, Žegru, Šentvidu pri Planini in Dob- ju. Obroč je bil sklenjen. Šest ur patru- lje, šest ur počitka. Po poti si poizvedo- vali po hišah ali so morda pred kratkim videli takega in takega človeka, najbrž sta dva skupaj, pa ljudje niso nič vedeli in nikogar videli, samo spraševali so, kaj sta napravila in kdaj in kje. Ali ni v vasi koga, ki se samo. včasih tu pri kom zadržuje? To pa ne, kvečjemu zvečer že pride kdo dekletu pod okno, to je že taka navada od nekdaj, saj smo mi vča- sih tudi hodili, hehehe! Od ljudi orožni- ki niso kdovekaj zvedeh. Za nekatere hiše so bili že prej dog- nali, da jih je Guzaj kdaj obiskal, vsaj sumili so nanje, zato so jih zdaj še pose- bej vzeli na piko. Pri Vrečku sta se malo pred podnevom zglasila dva orož- nika, vodja patrulje je bil Vrečko že od prej poznal, pisal se je Grizold, ta mu je zdaj predstavil še svojega kolega Stres. Gospodar ju je v štiblcu, da bi ne bili vsem na očeh, postregel z dobro južino, ki sta jo prav rada sprejela, saj sta ime- la danes že kar čeden pohod za seboj. Ko sta se malo oddahnila, sta začela spraševati Vrečka, kaj misli, kje bi se bilo vredno oglasiti, kdo bi utegnil kaj vedeti, kje je Guzaj in kje se zadržuje. Vrag si ga vedi, kje! Zdaj je tu, zdaj spet kje na čisto drugem koncu. Pove- dal jima je to, kar mu je lani pravil orožnik, ki je tudi lovil Guzaja tod okrog. Da je na Košenci, v gostilni pri Drobnetu, naletel na novega graščin- skega gozdarja in da mu je le-ta pove- dal, da se je Guzaj baje prav pri Drob- netu precej dolgo zadrževal, cele mese- ce neki, zdaj pa seveda ne bi mogel reči, kje je. Njemu, Vrečku, seje takrat čudno zdelo, kako da ni nič zvedel, da imajo novega gozdarja, spraševal pa tu- di ni naprej. Sele zdaj seje spomnil, če ni bil to Guzaj sam ? Tudi žandarja sta vedela, da se Guzaj rad preoblači za gozdarja. Kaj, če bi - Na vsak način bi se bilo kar dobro oglasiti malo pri Drobnetu! »Če misliš, da bi bilo prav, pa dajva,« je rekel Stres. Vrečko je še pripomnil, da je komaj nekaj minut od tu, čisto malo navkreber. Potem se je pa še ne- česa domislil. Naj gre njegov pobček malo pogledat, ali je kdo tam. Otroka še za mar ne bdnikomur. Ivanček je bil takoj pripravljen, da gre, Grizold mu je naročil, naj gre po hosti, ne po cesti, ne naravnost tja, temveč po ovinku, po- tem pa naj skozi okno pogleda, kdo je v hiši in koliko jih je in kaj delajo. Pa naj pride hitro povedat, bo dobil krajcar! Pob se je res prav kmalu vrnil V hiši ni nikogar, samo pod hruško pred tretjo kletjo trije strici igrajo karte. Drobne jim je pa pijačo prinesel Fantje čakal na krajcar, pa je orožnik čisto pozabil, kar mu je obljubil. Trije možaki? Pa delovnih in sredi belega dneva, pa kar- tajo? Hm - Orožnika sta se spogledala in vstala. » Veliko sreče!«, jima je rekel Vrečko in ju pospremil do praga. »Pa nazaj se kaj oglasita pri nas!«, je še pristavil in jima pokazal, kod naj gresta. Za njim je v veži stal Ivanček, jezen in užaljen, da ni dobil krajcarja, in jima je tudi nekaj pokazal, - osle! Seveda, ga nista mogla videti, ko je bil za očetom skrit. Na puško nasajena bajoneta sta se še dvakrat, trikrat zabliskala v soncu, po- tem pa sta bila žandarja že med drev- jem in ju ni bilo več videti Drobnetovi hiši sta se hotela pribli- žati čim bolj neopazno, zato sta s kolo- voza takoj zavila proti hostl Ša majhno reber, pa bosta tam. Nikjer ni bilo čuti- ti nobenega človeka. Bil je čas južine. Skozi drevje se je že dalo videti k hiši • Po tihotapsko sta se ji približevala, med smrečjem, previdno pazeč, da ju ne izda pod stopinjo pokajoča suhljad. Res, - pod hruško pri kleti sedijo trije moški in kartajo. Enega sta videla v obraz, to je bil starejši možakar, drugi jima je kazal hrbet, ta je bU pokrit s črno kožuhovinasto kučmo, kakor jih nosijo na Hrvaškem, tretji, ki sta ga videla samo od strani, je bil videti še čisto mlad, morda še vojakov ni odslu- žil Kaj so se pogovarjali, se ni dalo razložiti, je bilo le še predaleč. Samo to sta videla, da so vsi trije dobre volje in da ne igrajo samo za biglice, pred vsa- kim je bil kupček drobiža. Oni s kučmo je svojima soigralcema nekaj pripove- doval, moralo je biti kaj smešnega, da so se vsi trije krohotali. Na pragu je stala gospodinja in gledala prot njim, naenkrat pa se je sredi smeha zazrla v hosto in na ves glas zavpila: »Bežite! Žandarji so tu!« Vsi trije so kot blisk hitro skočili od mize, vrgli karte po tleh, se ozrli, dva sta kolikor naglo se je dalo planila v hosto, tretji, tisti s kučmo pa seje ogle- dal videl, da je že prepozno za pobeg, pa se je odločil, da se skrije, skočil h kleti, zaloputnil za seboj hrastova vra- ta, jih zapahnil in se potuhnil za njima. Žandarja sta vrgla puško z rame, plani- la naprej, pa sta bila onadva begunca že med drevjem na varnem, edino sli- šati ju je bilo še, kako lomastita skozi podrast, videti ju ni bilo več. Stres se je vkljub temu hotel pognati za njima, pa ga je Grizold zaklical, naj ostane tu. Ravno zadnji trenutek je bil še opazil, da je tisti s kučmo skočil v klet, ta jima sedaj ne uide, onadva bosta pa že poz- neje prišla na vrsto. Klet je bila s svojo zadnjo stranjo naslonjena na lirib, no- ter in ven se je dalo edinole pri vratih, druge odprtine ni bilo nobene, razen prav majhnega okenca, ki pa je bilo zavarovano z debelim železnim križem, da bi človek niti glave mogel pomoliti skozenj. Žandar se je previdno sklo- njen in tesno ob steni približal vhodu in brcnil v vrata. Saj je vedel, - bila so od znotraj zapahnjena! Tiček je pač ti- ček, ima torej močno slabo vest! Pa ne, da bi bil - je prešinilo žandarja, - Gu- zaj! On je! Nihče drug! Ha! Val veselja je preplavil njegovo srce, njegova žan- daiska duša je zavriskala in poskočila do stropa! »V imenu postave! Odprite!« je ra- zburjeno - slovesno zaklical Vse tiho. V tem je Stres prišel do druge strani kleti Samo pogledala sta se in sta oba hkrati vedela: Zdaj ga imava! Oba hkrati sta se uprla v vrata, pa so bila hrastova in zapah je dobro držal! »Odprite!« Hudiča ga imava! Nimava ga ne še! Zdaj samo mirne živce. Nič prenagliti se. Ta je vseh muh poln! Nevaren! Vse je treba dobro premisliti, zdaj se jima ne sme izmuzniti, kakor seje že toliko- krat. Obema je gorel isti ogenj v očeh: Mojduš, da se ne bo! Tokrat ne! Grizold je pomignil Stresu k sebi in mu nekaj zašepetal. Stres seje postavil s puško, pripravljeno na strel, pred vra- ta. Grizold se je obrnil k hiši iz katere se je pravkar prikazal s parom čevljev v roki gospodar Drobne. Zdaj nista ime- la časa paziti nanj, šel je nekam zadaj, naj gre, zdaj imata boljši plen, Guzaja! Previdnost! Prav gotovo je oborožen in bo brez premisleka streljal po njima, če bo le mogel! Grizold je od nekod privlekel močen drog, poskusil z njim dvigniti vrata s tečajev, pa so bila trdna, nikjer ni bilo nobene luknje ali špranje, da bi zasta- vil vanjo, zazadnje je opustil poskus. Kako bi ga le dobila ven ? Zlepa že ne, samo s sUo ali z zvijačo. Pa ni ta trenu- tek ne enemu ne drugemu nič pamet- nega padlo v glavo. Iz kleti nobenega glasu. Za trenutek je Grizold podvomil sam sebi, kaj pa, če se je bU le kako zmotil, če se mu je morda le samo zde- lo, da ga je videl smukniti v klet?! Neu- mnost! Glavo si pusti na mestu odreza- ti, če ga ni res videl Tisti s kučmo je bil! Onadva, ki sta zbežala, sta bila ra- zo glav a! Drobne se je s svojim parom čevljev vračal izza hiše. Grizold ga je nahrulil: »Guzaja skrivate! Takoj odprite klet! Kaj prenašate te čevlje - nikamor ne boste šli, vse vas zapremo, svojat ro- parska!« Šentvid pri Planini, »...in zaprle vse ceste in prehode proti Glažuti, Prevorju, Žegru, Šentvidu pri Planini...« 13. DECEMBER 1984 ^liJUUiJllJSMu Wmuu^dJM GrenkoHa spominov Temnilo se je že, a v meni je sonce šele komaj vzhajalo. Spo- mnila sem se tistega neprijetne- ga jutra, ki ga ne bom nikoli po- zabila. Vstala sem brez vsakih črnih misli, brez misli na smrt. A naen- krat sem opazila, da me to jutro ni pozdravila moja muca Sera. Čudila sem se temu, kajti pona- vadi se je zmeraj smukcda okrog mojih nog, dokler je nisem vsaj malo pobožala. Mudilo se mi je v šolo, ker smo imeli sestanek. Ne- kaj metrov stran od hiše, na dru- gi strani ceste se mi je približala Sera. Imela je nek nenavaden blesk v očeh. Rekla sem ji, da mora domov. Razumela je, kaj ji ukazujem. A tokrat je šla usoda svoja pota. V daljavi so se blešča- le luči avtomobila. Sera pa je sta- la sredi ceste in gledala za menoj. Zaprla sem oči in čakala, kaj se bo zgodilo. Smrt! Z veliko grozo sem stopala k povožei^emu telesu. Nisem vede- la, kaj se dogaja z menoj. Stala sem sredi ceste in strmela v zma- zek mesa. Komaj sem zaznala znake avtomobilov, ki so kar na- prej trobili. Pobrala sem tisto, kar je ostalo od Sere in odšla za hišo. Pozabila sem na sestanek, pozabila nase. Samo solzam sem dovolila, da so mi tekle po licu, a mnogo grenkobe je ostalo v mo- jem srcu. 2e pred mnogimi leti sem mojo muco rešila smrti, da- nes je nisem mogla. V moji glavi so se slike blisko- vito menjavale: spominjala sem se noči, ko je Sera spala pri meni, njene ljubkosti in prijaznosti. Bi- la je ljubljenka prav vseh naših sorodnikov in znancev. Zame je bila kot človek. Razumela me je, bila je moja najboljša prijateljica. Zdaj je ni več. Vedno bolj temno postaja. Sto- pim do njenega groba zadaj hiše in še enkrat preberem besede, ki sem jih zapisala njej v spomin: KO je Življenje mrtvo, je SMRT 2IVA! K meni pride moj novi maček: Cinko. Pobožam ga, a mislim na Sero. Vzamem, ga v naročje in ga pobožam po ljubki glavici. Sku- paj odideva v hišo, le Sera in spo- mini morajo ostati zunaj. Ali res? Da, nočem imeti grenkih spomi- nov. V naročju mi leži Cinki, a ko ga pogledam, mislim, da je Sera. JERNEJA JEZERNIK. 8. b OS Vera Slander POLZELA Kaj bom postala? Marsikdo je nesrečen, ker ni uspel priti do pravega poklica. Morda so mu branili starši ali pa iz kakšnega drugega razloga. Me- ni starši le svetujejo in me vzpod- bujajo, da bi bila v življenju čim- bolj uspešna. 2e kot majhna deklica sem ve- dno rada česala punčke. Čeprav slišim, da je frizerk več kot do- volj, tako mi je dejala tudi mami- ca, si Se vedno želim postati ko- zmetičarka ali frizerka. Pravza- prav pa še nevem, kaj bom posta- la. Včasih me kdo vpraša, kaj bom, jaz pa zardim in ne vem odgovora. Nekega dne sem to omenila mamici, ta pa se je na- smehnila in potem sva se dolgo pogovarjali. Se bolj sem začutila, da mi hočejo starši le pomagati pri izbiri poklica. TATJANA LUKNER, 7. r OS Bratov Letonje Šmartno ob paki Pri nas tako, kako pa pri vas? Pet minut pred zvonenjem se ti nekdo zadere: »Hej, narod, ali imate matematično nalogo?« Se- veda endglasno zavpijemo: »Ne!« In zvezki frčijo, puščice se od- pirajo, mrzlično pišemo, čeprav ti klop stresa še bedak, ki nori po razredu. »Joj, kaj pa slovenščina?« za- vrši po razredu. »Prav imaš. Stran 38, vaja 5,« važno odvrne naš as za slovenski jezik. »Toliko je tega! Ne, tega pa res ne morem prepisati!« ugotovi sošolec in si začne požvižgavati. Da bi preki- nil njegovo žvižgalno simfonijo, ga vprašam: »Kako se • boš pa - izmazal?« »Se bom že kako. Še vedno sem se!« Zvoni. Vsi obsedimo na mestih tako, kot da smo najbolj pridni dijaki na svetu, čeprav je resnica precej drugačna. Slab, divji, len sedmi razred. Smrtna tišina. Sliši se le zamudniško škrtarye peres, ki še drsijo po papiiju. Tovarišica sto- pi v razred. Ko odpre dnevnik, ji pade na tla preglednica domačih nalog. Vsi kar odrevenimo, ko vpraša: »Ti, tam, v četrti klopi, ali imaš domačo nalogo?« »Tovarišica, oprostite, zvezek sem pozabil doma,« se glasi ske- san odgovor. »Za danes naj ti bo, drugič ti bo pa trda predla!« reče tovarišica in ga ne zapiše. Glejte no! Pa mu je res uspelo! TOMAŽ BIZJAK, 7. r OŠ KOZJE Moja šola Stanujem v Zrečah. Šola je bli- zu. Grem samo dvakrat čez cesto in enkrat dol po hribu, kjer so stopnice. Imam štiriindvajset sošolcev in veliko tovarišic. V šo- li je jedilnica, so trije razredi, to so A, B, C. To so prvi razredi. Tovarišici je ime Rezka. To je raz- redničarka. Jaz hodim v prvi B. MOJCA RAK, 1. b OŠ zreCe Naš gost - Acl BertoncelJ Po naši šoli se je razširila vest, da nas bo na kulturni dan obiskal pianist Aci Bertoncelj. Nekateri smo bili zelo veseli, posebno učenci glasbene šole, nekateri pa bi seveda raje poslušali zabavni ansambel. Mislim, da je prav, da vsi sku- paj bolje spoznamo klasično glasbo, sploh če imamo možnost, da nam nekaj skladb odigra veli- ki pianist, ki je dobro znan doma in tudi v svetu. S svojim koncertom nam je Aci Bertoncelj izpolnil kulturni dan, ki je bil resnično pester. 2e v šoli smo po zvočniku poslušali predavanje o razvoju glasbe sko- zi stoletja z odlomki znanih skladb velikih skladateljev. Po- govarjali smo se o kulturi nas- ploh, seveda pa ni manjkalo be- sed o kulturnem obnašanju. Po prvem delu programa kul- turnega dne smo odšli v kino- dvorano in čakali, da bosta prišla na oder naša gosta: Aci Berton- celj in gledališka igralka, ki je povezovala koncert in nam pove- dala veliko zanimivega o Bet- hovnu. Že po prvi zaigrani skladbi nas je navdušilo pianistovo igranje, njegovi gibčni prsti so plesali po klaviaturi in prav gotovo bi bil nemški skladatelj Bethoven za- dovoljen, ko bi slišal, kako moj- strsko so odigrane njegove skladbe. Zadovoljni smo odhajali iz dvorane in takih kulturnih dni si želimo še veliko. Presenetilo me je, da so se tudi največji razgraja- či kulturno obnašali na koncertu, kajti takšnemu igranju na klavir radi prisluhnemo prav vsi. SPELA KPJVVAGELJ, 6. r OS Marjana Nemca RADECE Uspavanka Pri SND nam je tovarišica bra- la zgodbo iz Titove mladosti. Medtem ko je tovarišica brala, je moj sošolec Emest zaspal. Marija seje kar naprej smejala. Tovariši- ca je videla, da Emest spi. Rekla je, naj tiho vstanemo in zapoje- mo pesem. Vstali smo in zapeli pesem Ko si srečen. Emest se je prebudil. Vsi smo se mu smejali. Tako se je končala ura SND. Ta dan je bil zelo lep in smešen. LUCIJA AMBROŽ, 3. a OŠ Edvard Kardelj SLov£;ijSK£ i£QNJXCi:„ Zbiramo star papir, Narisala URŠA OLUP, 1. r, OŠ STRANICE. , novinar Reportaža »Reportaža je pričevanje in dokument in lepa beseda, je odkrivanje človeških usod in sociialnih dram, odkri- vanje njihovih vzrokov, je čustvovanje in spodbuda, bogastvo miselnih asocijacij in idejna angažiranost in dosledna borbenost. Je slika človeka, dogodka ali pojava. Slika resničnosti, njen detajl, delček življenja.« S takšnimi besedami je v Leksikonu novinarstva opi- sana reportaža, ki ji bomo danes namenili nekaj opzorno- sti. Reportaža zavzema v novinarstvu prav pobno mesto. To je zvrst, ki sicer upošteva vse osnovne principe novi- narske informacije (o čemer smo že govorili), vendar se od ostalih novinarskih oblik tudi bistveno razlikuje. Razli- kuje se po posebnem načinu oblikovanja. Stil reportaž- nega pisanja se ne drži predpisanih novinarskih jezikov- nih norm, ampak je tako svoboden, tako individualen, da meji že na literarno zvrst. Po zasnovi je podobna zgodbi, a se tudi od te razlikuje. Zgodba temelji na izmišljenih dej- stvih, reportaža naresničnih informacijah. Razlika je tudi v tem: skoraj vse ostale novinarske zvrsti je mogoče oblikovati, tudi če pisec samni udeleženec dogodkov, celo intervju ali anketo je mogoče - kot smo že spznali - napisati tudi če se novinar in sogovornik nista srečala (S pismenimi vprašanji in odgovori). Reportaža pa zahteva od novinarja, da je očividec, udeleženec dogaja- nja, da vse vidi, sliši, zabeleži. Le tako bonamreč reportaž- nemu zapisu lahko dodal tudi lastno, individualno, čustveno noto. Prihodnjič bomo povedali še nekaj o osnovnih elemen- tih reportaže. Pionirii fotografiralo Naši stalni sodelavci so tudi učenci osnovne šole Blaža Kocena iz Ponikve, kjer njihov foto krožek pridno dela. Izbrali smo posnetek Darka Kadenška, ki je z^el delček idilike, kakršno marsikje vidimo na podeželju. Malce bi se sicer moral potruditi pri izrezu saj je odrezal tako muco kot vrata, ki oba dajata celoto sliki. Bolje bi bilo, da bi se z aparatom spustil nekohko nižje in morda prišel babici nekoliko bliže. Darko dobi vrednostibon Fotohka, ki bo ob zaključku šol- skega leta najboljšemu foto krožku podelil foto aparat, posamez- nik, ki se bo najbolj izkazal, pa boprejel fotoreportersko torbo. Ker pripravljamo tudi zaključno razstavo si želimo sUke večjega formata. Urednik fotografije Šempeter: O prazniku in glasilu Na OŠ Bratov Juhart v Šempe- tru so ob Dnevu republike slove- sno otvorili nov prizidek in hkra- ti praznovali tudi desetletnico šo- le. Po slovesnosti so v novi avli šole odkrili še relief bratov Ju- hart. Ob tej priložnosti jim je TOZD SIP Šempeter podaril barvni televizor z daljinskim upravljanjem. Literati - dopisniki pa so izdali 1. številko glasila Naša misel. Iz- šla je kot posebna številka ob ju- bileju šole. V njej so predstavili šolo in krajevno skupnost. Li- kovni krožek pa je glasUo opre- mil z ilustracijami. Mozirje: Dan šole Pred dobrim mesecem dni, U. novembra so v Mozirju prazno- vali dan šole. Tega dne je mozir- ska osnovna šola dobila tudi ime po II. grupi odredov. Na slove- snosti so bili tudi nekdanji borci II. grupe odredov, med njimi na- rodni heroj generalpolkovnik Franc Poglajen, predsednik re- publiškega odbora ZZB NOV Bogo Gorjan in narodni heroj Mirko Jerman, nekdanji koman- dant Šlandrove brigade. Borci so učencem pripovedovali o težkih časih med NOB in šoli podelili plaketo in priznanje ob poimeno- vanju. Ob koncu so pionirji in borci podpisali tudi listino o so- delovanju. VESNA TLAKER Atkina zanka v tri prazna polja moraš vpisati isto število. Samo eno število od 1 do 10 je takšno, da bo vsota v vseh vrsticah, vseh stolpcih in vseh diagonalah enaka. Poišči ga! Rešitev pošlji na dopisnici na NOVI TEDNIK, Trg V. kongresa 3a, 63000 CELJE do torka, 18. decembra 1984. Nagrada AERA že čaka na srečnega izžrebanca. Pravilna rešitev Atkine zanke iz prejšnje številke pa je: SAM SI SVOJE SREČE KOVAČ. Žreb je med pravilnimi rešitvami za nagrajenca izbral: Uroš Jeršič, Loka 5, 63223 Loka pri Žusmu. 16. STRAN - NOVI TEDNIK Mm 13. DECEMBER 191 Krivcev za izgred med iiolcejisti je več Krajša turneja mladih ho- kejistov Cinkarne v Pragi, kjer so se dvakrat srečali z moštvom Sparte, se je kon- čala z izgredom, ki ne sodi med prave športnike. Do prekrška ni prišlo na igrišču ali v slačilniei pač pa v sobi, kjer so mladi ho- kejisti (med njimi so bili tu- di enajstletniki) prebivali med turnejo na Češkoslo- vaškem. Eden izmed starej- ših igralcev - Bojan Ber- njak, naj bi si v valu svoje- ga »navdušenja« zabeljene- ga s pivom privoščil kaj ne- navadno igro z mlajšimi ko- legi. Pri tem je uporabljal hokejsko palico za drezanje v fante, roko za dajanje klo- fut in nožiček za rezanje ta- pet, s katerimi je enemu odrezal lase. Vse skupaj skušajo v klu- bu zdaj prikazati kot otroško igro, pomešano z nagajivost- jo, češ da so takšne oblike zabave med športniki, še po- sebej pa hokejisti, kar v stal- ni navadi. To pa že ni več tako »otroška« trditev, še zlasti, če jo podprejo s svoji- mi izjavami na razširjeni seji izvršnega odbora HDK Cin- karne (prisotni prizadeti mladinci, dva starša, starejši igralci z Bojanom Bernja- kom. vodstvo ekipe, trener mladincev, zdravnik in pred- sednik kluba Milan Hoh- njec) tudi nekateri iz vod- stva. Nevarno je namreč, da se že pri mladih zavestno od- ločamo za nasilje in pristaja- mo nanj. Zato je upravičen bes staršev, ki so otroke zau- pali vodstvu ekipe. Starši ra- zumejo, da pride do »dvobo- jev« na drsališču ali še mor- da v slačilniei, ne morejo pa razumeti, da si nekdo takšno »igro« privošči v spalnici. Na sestanku so domala vsi trma- sto vztrajali, da je bilo vse v redu, razen nekaterih manj- ših spodrsljajev. Morda je bil tudi postopek vodenja se- stanka ob navzočnosti vseh' neprimeren, saj so se mlajši bali starejšega, ki jim je gro- zil. Verjetno bo preiskava (celotna zadeva je dana v na- daljni postopek klubski dis- ciplinski komisiji) z zasliša- njem posameznikov pokaza- la več, kot skupni razgovor. Ob vsem tem ostaja še vprašanje, kje je bilo vod- stvo? Igralci so, baje na last- no željo, hoteli spati sami. Tudi to ni v redu, če vemo ali predvidevamo, kakšne igri- ce si lahko omislijo. Klubski zdravnik je zato edini pravil- no ocenil, da je bilo vodstvo predaleč od igralcev. Celoten dogodeK pa je še toliko bolj žalosten, ker se je zgodil v tujini in med ljudmi (otroci), ki šele doraščajo in ki naj bi se s pomočjo starej- ših razvijali v zdrave in priza- devne državljane. Nekdo je na tem izpitu pa- del in to si mora priznati, ne pa se skrivati za lažno fasa- do, da ni bilo nič. Staršem ni vseeno, kam hodijo njihovi otroci in to bi v klubu morali vedeti ter ščititi njihov inte- res, ne pa interes posamezni- ka, ki je povzročil ta neprijet- ni primer. TONE VRABL Pečniicova in Govc športnilca leta Uredništvo Savinjskega občana Žalec je letos prvič izvedlo med svojimi bralci anketo na osnovi katere so izbrali naj- boljše športnico: športnico - športnika in ekipo v žalski občini. To priznanje so letos osvojili kegljavka Tončka Pečov- nik, in košarkar Aleksander Govc, oba iz Prebolda ter šahov- ski klub Žalec. Tončka Pečovnik je kot članica KK Celje že nekaj časa državna reprezentantka in je na letošnjem svetovnem prvenstvu v kegljanju v ekipnem delu osvojila srebrno kolajno. Aleksander Govc je začel igrati košarko že v osnovni šoli, največje uspehe pa je dosegel kot član KK Libela Celje. Letos je bil član ekipe, ki je osvojila zlato medaljo na mladinskem bal- kanskem prvenstvu v Kruševcu in bronasto na evropskem prvenstvu na Švedskem. Šahovski klub Žalec, ki že vrsto let deluje v izredno težkih razmerah, je bil lani republiki prvak in je letos tekmoval v drugi zvezni ligi. Za kolektiv je značilno, da posveča izredno skrb mladim šahistom. FRANČEK PUNGERČIČ Pod koši I. B. zvezna liga: To, kar smo videli v soboto v dvorani te- hniškega centra v Celju, je bila prava športna kraja, ki si jo je privoščil zvezni sodnik Obrado- vič iz Beog—ida. V srečanju med Libelo in Montingom (končni re- zultat 79:89) je po 32. minuti, vse do takrat so Celjani vodili in imeli pobudo, pričel enostran- sko navijati za goste. Takšno so- jenje je popolnoma iztirilo igral- ce Libele, ki so skupaj z gledalci videli, da želi ta isti sodnik, ena- ko kot v prvem kolu proti Boro- vu, »ukrasti« domačinom zma- go. Prišlo je do večkratnega pri- govaijanja, sledile so kazni (pet tehničnih napak), dve izključitvi (Tovornika in Muhe) ter posebni kriterij sojenja, zaradi katerega so morali predčasno z igrišča za- radi petih osebnih napak Govc, Urbanija, Pipan in Medved. Po srečanju so nekateri neod- govorni gledalci in igralci želeli fizično obračunati s sodnikom. To so preprečili organi ljudske milice, ki so zavarovali sodnika in mu omogočili ob 22.30 uri tu- di odhod na železniško postajo. Res daje bila to »športna« kraja, toda vse dokler ne bo kontrola sojenja zaščitila klube, tako dol- go bo prihajalo do neprijetnih zapletov. Gledalci in igralci, ki so po srečanju napravili »pose- ben sprejem« sodniku pa so s tem napravili slabo uslugo klu- bu, ki bo verjetno primerno ka novan. Enako tudi Tovornik Muha, ki sta bila izključena zar di prigovarjanja. Celjska ekij bo imela sedaj še težje delo borbi za obstanek v ligi . vprašanje je, s kakšnim mo tvom bo lahko nastopila v sob to v Sarajevu proti Željezničarj Koše za Libelo so dosegh: F pan 25, Tovornik 23, Medved . Muha po 8, Prodan 6, Govc Pongrac 3 in Urbanija 2. Republiška ženska liga: Igra ke Metke so po zaslugi odličr Cencljeve, sama je dosegla i košev, zasluženo premagale S, lonit 69:54 (33:30). Koše so še d( segle: Janžek 13, Jurak 8, Jur^ 6, Jarh 4, Turnšek 3, Podgorše 4 in Polutnik 2. Metka je po ■ kolu na 4. mestu, v 5. kolu p gostuje na Jesenicah (3). II. republiška moška ligi Igralci Kovinarja iz Štor so pn ■magali Kozje 91:48 in ostali n .čelu lestvice. II. zvezna liga ženske: Rogai ka je doma premagala Marle Branik iz Maribora 79:72, nžgve košev pa je dosegla Kamenškc va 21. Rogaška je po 7. kohh n odličnem petem mestu z osmin točkami, v naslednjem kolu p gostuje v Zagrebu pri Rade Kor carju, ki je predzadnji, devet Možnosti so za nov par dragoce nih točk. ki bi Rogaški omogoči le mirno prezimovanje. Republiška liga moški: Derb 6 kola je bil v Slovenskih Konji cah med vodečo TIMO - MTI ki jo vodi Zmago Sagadin in Co metom. Slednji je srečanje izgu bil 94:102, medtem ko je polča; dobil 39:38. Pri Cometu je bil od ličen Šmid, ki je dal 39 košev pri gostih pa Mirt (29), nekdanj član Libele, ki bi ga v tem. tre nutku pomanjkanja solidni! igralcev in vseh težavah še kake potrebovala. Comet je zdrknil m osmo mesto, v prihodnjem koli pa gostuje v Kranju pri Triglavu ki je peti. V 6. kolu II. republiške lige sc košarkarji Polzele izgubili v der- bi srečanju v Šoštanju z Elektro 85:67 (37:20). Poraz so si »zaslu- žili« zaradi slabe igre v prvem delu prvega polčasa, ko so do- mačini povedli s kar dvajsetimi točkami razhke, kar kasneje ni bilo več možno nadoknaditi. Najboljša strelca pri Elektri sta bila Trobiš 27 in Cajner 21 ter pr Polzeli Polauder 25 in Turnšek 21. Vodi Ptuj, Polzela pa je šesta V 7. kolu bo KK Polzela ograla \ soboto, 15. decembra ob 17. ur doma v telovadnici osnovne šole proti Rušam. JK-TV-MT Kdo je proti lioi(ejistom?i Hokejisti Cinkarne so kon- čali prvi del državnega pr- venstva s porazom proti Par- tizanu 4:6 (1:3,3:0,0:3). Osvoji- li so 7. mesto s štirimi točka- mi in bodo od sobote naprej v končnici prvenstva z dvema točkama, medtem ko jih ima Partizan 4, Vojvodina 3 in zadnji Medveščak 1. Celjani ne bi dosegli boljše uvrstitve, tudi če bi zmagali v sobotnem srečanju. Toda zma- ga bi vsekakor prinesla več zaupanja v mlado moštvo Cin- karne, ki je tokrat nastopilo brez svojega trenerja in so- igralca Tomaža Lepše. Ta je tik pred srečanjem prejel obvesti- lo tekmovalne komisije (v ko- misiji sta dva člana Partizana in en član Crvene zvezde), daje ponovno suspendiran! Kljub temu pa so Celjani z dobro igro zlasti v drugi tretji- ni ujeli goste in celo povedli. Potem pa je sledila slabša igra v zadnji tretjini in posamezni napadi niso dali dobrega rezul- tata. To so izkoristili gostje, ki so se razigrali, razširili igro in zlahka dosegli še tri zadetke ter zmagali. Samo srečanje naj bo mladim igralcem Cinkarne v pouk, kako ne smejo igrati, če želijo uspevati. V soboto bodo Celjani na- daljevali s prvenstom. Najpre bodo igrali v gosteh proti Voj- vodini, potem pa doma znova proti Partizanu, nakar potujejo v Zagreb. Pred nadaljevanjem pa je potrebno dokončno rešiti kazen za Tomaža Lepšo, ki so ga letos kaznovali vedno v času, ko so celjski nasprotniki imeli od tega koristi. Celjski ekipi pa bi morali v teh zaključnih šestih tekmah priskočiti na pomoč še nekate- ri starejši igralci, predvsem trojka Bratec-Lesjak-Vrto- všek (ta se je že vrnil), da osta- nejo v ligi. J. KUZMA Polcal NT-RC Branilcu v Celju je bil 8. turnir roko- metnih veteranov, ki so ga odli- čno pripravili člani RK Trim team iz Celja. Med 18 ekipami, ki so nastopile v Celju, so imeli največ uspeha v predtekmova- nju Inles, Trim team, Peko, Kr- melj, Branik in Polet, ki so zmagali v svojih skupinah. Polfinalni skupini sta potem odločali o finalistih. Celjani so nesrečno izgubili proti Peku, medtem ko je v drugi skupini gladko zmagal Branik. V finalni tekmi so bili mariborski igralci boljši od Peka in so z zmago 12:10 osvojili lep prehodni pokal uredništva NT-RC. Celjani so osvojili tretje mesto potem ko so premagali Krmelj 18:13, pred tem v polfinalu izgubili s Pekom 9:14 ter premagali lanskoletnega prvaka Inles 15:12, Krko 18:16 in Dravo 19:11. Iz našega območja so se med najboljšo sedmerico igralcev tur- nirja uvrstili Peunik in Metličar iz Trim teama Celje ter Mela- nšek iz Šoštanja. Vse tekme so sodili Jug. Dorn, Hlačer, Plahu- ta, Povalej in Lužar iz Celja ter .Melangek iz Titovega Velenja. ^ NA KRATKO Štefan Cuk zmagal v Ljubljani Na 21. memorialu Nagaoka v Ljubljani je nastopilo več kot 700 judoistov jugoslovanskih in tujih klubov. Med njimi se je po- javila tudi odlična trojica Celja- nov. Štefan Cuk je zmagal v svoji kategoriji do 65 kg, Stanko An- derle je bil drugi v kategoriji nad 95 kg (zmagal je odlični Poljak Reszko), medtem ko je imel letos najboljši jugoslovanski judoist Marjan Fabjan smolo ter je že v predtekmovanju po nerodnosti izgubil tudi z odličnim in že med- narodno uveljavljenim Poljakom Sadejem. Skupščina AD Kladivar Jutri (v petek) bo v prostorih restavracije Kladivar skupšči- na Atletskega društva Kladi- var. Začela se bo ob 17. uri. na njej pa bodo predvidoma izvolili tudi novo vodstvo. Proglasili bo- do tudi najboljše atlete in atleti- nje društva za letošnje leto. AD Kladivar je kljub temu, da nima izrazito večje število dobrih po- sameznikov zaradi sodelovanja v vseh uradnih tekmovanjih bil le- tos proglašen za najboljši atletski kolektiv v Jugoslaviji in Slove- niji. TV V pionirski košarki Polzela Na občinskem prvenstvu Žal- ca je v košarki nastopilo šest ekip šolskih športnih društev. Zmagala je Polzela pred Žalcem in Preboldom. Vse bližje reprezentanci Helenca Lavrinc, mlada strel- ka iz Rečice pri Laškem, sicer pa dijakinja prvega letnika srednje ekonomske šole v Celju, je vse bližje velikemu cilju - uvrstitvi v mladinsko državno reprezentanco. Ta bo prihodnje leto nastopila na velikih medna- rodnih tekmovanjih, tudi na sve- tovnem prvenstvu. Na drugem zveznem pozivnem tekmovanju s standardno zračno pištolo v Za- grebu je med mladinkami osvoji- la drugo mesto z novim republiš- kim rekordom 364 krogov. Med članicami je bila tretja. Tako je domala na pragu uvrstitve v dr- žavno reprezentanco. Zadnji na- stop bo opravila 23. decembra v Zenici. V Zagrebu je bila med mladinkami tretja predstavnica SD Mrož iz Titovega Velenja De- nis Bola, med članicami pa četrta. Na sliki (foto Edi Masnec) odh- čna mlada strelka Helenca La- vrinc iz SD »Dušan Poženel« Rečica pri Laškem. T. VRABL Iz dela avto-moto društva Šiander člani športne komisije, ki deluje v ^ okviru Avto-moto društva Šiander, so prejšnji teden ocenili svoje delo v pre- teklem tekmovalnem obdob- ju. Kljub flnančnim težavam, ki so narekovale krčenje de- lovnega programa, so v Avto- moto društvu vendarle zado- voljni z doseženimi rezultati. Kot že nekaj let nazaj, so tudi v tem tekmovalnem obdobju bili najuspešnejši tekmovalci v kartingu. Ekipno so osvojili tretje mesto v republiškem in peto mesto v zveznem tekmo- valnem merilu. Najuspešnejši je bil tudi tokrat Jože Mesarec, ki je v razredu 90 kubičnih centimetrov nacional, že četr- tič zapored osvojil naslov dr- žavnega prvaka. Za Mesarcem le nekoliko zaostajajo tudi Ju- re Bitenc, Alojz Prek, Rado Romih, brata Krajnc in mladi Friderik Brečko, ki je v razre- du do 100 ccm letos osvojil na- slov republiškega prvaka in tretje mesto v zveznem tekmo- vanju. Sekcija za moto-cross je letos organizirala pozivno dir- ko za nagrado Kozjansko 84, člani te sekcije pa se zaradi poškodb in okvar na motorjih niso udeleževali večjih tekmo- vanj. Podobne težave so pesti- le tudi člane rally sekcije, ki so sodelovali le v tekmovanju v avtoslalomu v Murski Soboti. Na tem tekmovanju je v med- narodni konkurenci petdese- tih ekip zmagala prva celjska posadka, druga pa je osvojila 4. mesto. Med posamezniki sta zmagala v razredu do 850 ccm Jože Mesarec in v razredu do 1150 ccm Roman Kragelj. Iz vrst moto sekcije, ki se je v zadnjih letih precej razširila, so nekateri motoristi letos opravi- li izpite za športne funkcionar- je. Sicer pa so prav športni funkcionarji z opravljenimi so- dniškimi izpiti tisti, ki najbolj skrbe za uspešno organizacijo tekmovanj. F. G. Najboljši je bil Božič Že 313 kandidatov je za letovanje na morju ali v planinah prihodnje leto pod okriljem Ljubečna Celje. To je bilanca pravilnih odgovorov naših devetih nagradnih iger Partizan, v kateri je všteto tudi že 28 pravilnih odgovorov zadnje igre v novembru. Čeprav je prispelo kar 60 dopisnic je vendar vprašanje za nekatere le bilo pretežko. Res je bil Pavle Božič najboljši prija- telj dr. Franca Rebeuška-Frenka in res je tudi, daje bil v celjski ekipi namiznoteniških igralcev takrat Jože Čoh, vendar je največ uspehov v igri dvojic skupaj s Frenkom dosegel Milan Božič. Izmed pravilnih odgovorov je Bloudkova nagrajenka Slava Marinček izžrebala naslednje: 1. nagrada - Gregor Leskovšek, Svetelka 10, Dramlje 2. nagrada - Jožica Zupan, Lokrovec 70, Celje in 3. nagrada - Malčka Kresnik, Vojkova 10, Celje. Nagraiuje slikar Branko Hrovat. ■ ^^^^^ tREBIČNIK Preberite... Partizan Gaberje je sklenil akcijo za popularizacijo namiznega tenisa v Ce- lju še nadaljevati v želji, da bi namizni tenis dobil še več privržencev in še večjo množično osnovo. Tako ponovno poziva vse kolektive iz DO, KS, šole in društva, kakor tudi uli- ce, hišne svete in družine, da še pristo- pijo k organizaci|i turnirjev. Vsi tisti, ki bodo akcijo pravočasno prijavili Partizanu Gaberje, Maribor- ska 42, Celje in o njej poročali, bodo za vsakega aktivnega udeleženca prejeli jubilejno značko, nalepko In priznanje. Do danes je v okviru FM igralo že 1612 ljubiteljev namiznega tenisa. Partizan Gaberje računa, da bo v jubilejnem le- tu presežena magična številka 2000 udeležencev. NAGRADNA IGRA PARTIZAN 10 Tudi tokrat ostanimo zvesti namizne- mu tenisu. Finale jubilejnega XX. Frenkovega memoriala je za nami, lo- vorike podeljene, jubilejno leto pa še vedno ni zaključeno. Eden redkih po- sameznikov, ki so sodelovali vseh 20 let na FM je tudi Celjan, veteran, par- tizanski delavec in velik ljubitelj na- miznega tenisa, ki je bil tudi že pred- sednik Partizana Gaberje. Kdo je to? JURE KLAJNŠEK KONRAD KONČAN RUDI ROVAN Odgovor pošljite najkasneje do petka, 21. decembra 1984. Nagrajuje OS ZSS Celje, komisija za rekreacijo in oddih. 13. DECEMBER 1984 NOVi TEDNIK - STRAN 17 NA KRATKO Marko Urankar znova najboljši v Domžalah je bilo memorial- no tekmovanje v dviganju uteži »Janez Velepec«. Med vsemi naj- boljšimi slovenskimi dvigalci je nastopilo tudi pet Cejanov, čla- nov Partizan Celje mesto, sekcija za dviganje uteži - Urankar, Kundih. Škornik, Brence in Pa- potnik. Za n^boljšega tekmoval- ca celotnega tekmovanja je bil proglašen mladi Marko Urankar, ki je tokrat nastopil v kategoriji do 90 kg ter dvignil tri nove slo- venske rekorde za mlajše in sta- rejše mladince. V svoji kategoriji je postavil rekorde tudi mladi Adi Kundih. ki se razvija v odli- čnega tekmovalca. Osvojil ječetr- to mesto kot Brence, Škornik je bil peti, medtem ko je Papotnik zaradi poškodbe odstopil od na- daljnjega tekmovanja. Tekmovanje Invalidov na Ravnah Nastopilo je sedem ekip, zma- galo pa je Društvo invalidov Ža- lec v »šahovski« postavi Marjan Črepan, Božo Štucl, Jože in Šte- fan Peternel ter Bojan Zupane. Četrto mesto je osvojila ekipa Vrbja, peto pa društvo invalidov Titovo Velenje. V kegljanju Žal- čani zaradi obolelosti tekmoval- cev niso imeli ekipe, medtem ko so bili predstavniki Titovega Ve- lenja bili tretji. JOŽE GROBELNIK Ingrad pred Cinkarno Občinski sindikalni svet Celje je organiziral tekmovanje v kegljanju, kjer je nastopilo de- vet ženskih ekip. Zmagal je In- grad pred Cinkarno in LIK Savi- nja^ med posameznicami pa Joži- ca Seško (Cinkarna) 422 prd Lju- bo Podbrežnik (Ingrad) 408 in Zdenko Zimšek (Blagovni cen- ter) 404. Emo najboljši v igrah spretnosti ZTKO Celje je pripravila na bazenu Golovca tekmovanje v igrah spretnosti. Pet ekip se je pomerilo v štirih nalogah - pla- vanju z zavezanimi rokami in no- gami, štafeti z baloni, iskanju krožnikov pod vodo in štafeti na blazinah. Zmagala je ekipa EMO pred (Tinkarno, Blagovnim cen- trom. Železarno Štore in Aerom. ZDENKA ZIMŠEK Žalska strelska liga v žalski občini so začeli z občinsko ligo v streljanju z zra- čno puško, kjer letos nastopa devet ekip iz petih strelskih družin. Strelci se bodo pomerili v šestih kolih, trikrat na novem strelišču v Šempetru in trikrat v Žalcu. V 1. kolu v Šempetru je nastopilo 36 tekmovalcev v deve- tih ekipah. Rezultati ekipno: 1. Žalec 1439 krogov. 2. Žalec 1387, 3. Griže 1367,4. Šempeter 1332,5. SIP Šempeter 1318 itd. Posamezniki: 1. Mladen Me- lanšek 369, 2. Franc Kotnik 363, 3. Darko Paradiž (vsi Žalec I) 363, 4. Vojko Škodnik (SIP .Šempe- ter) 361, 5. Rudi Kotnik (Žalec II) 357 krogov itd. Drugo kolo bo na sporedu januarja prihodnje leto, tri najboljše ekipe (razen Žalca, ki nastopa izven konkurence, ker je član republiške lige) pa se bo- do pomerile še na regijskem tek- movanju. DRAGO GERŠAK Dve četrti mesti Na tekmovanju »Memorial Amer Krivec« v Postojni je na- stopilo 20 ekip iz vse Slovenije. SD Celje je osvojila 4. mesto v postavi Tone in Barbara Jager ter Jože Jeram, ki je bil z rezulta- tom 370 krogov četrti med posa- mezniki. Strelci Kovinarja Store v postavi Vili Ravnikar, Franc Hočevar in Branko Malec so bili peti. IV. Bofulinov memorial Kegljaška sekcija pri komisiji za šport in rekreacijo v Obnovi Celje bo v soboto, 15. decembra, pripravila IV. memorial »Mira Bofulina«. Tekmovanje se bo začelo ob 8. un ter se končalo okoli 11.15. Otvoritev bo ob 9.30. V prvem delu bodo nastopili Remont Ce- lje, KK Žalec članice. Cinkarna, TIM Laško, Žična, Libela, Klima, Obnova Celje članice. Blagovni center in Obnova Celje mladinci, v drugem pa Savinja, Mineral Ljubljana, Marmor Sežana, Ka- men Pazin, ekipa Mirovih sotek- movalcev, Cenmentarna Trbov- lje, Ingrad, Zasavje Trbovlje, Ob- nova Celje člani in Pionir Novo mesto. Tekmovanje bo na keg- ljišču Golovca. MARTIN OJSTERŠEK Velik uspeh kegljačev Hmezada žalski kegljači so po besedah tehničnega vodje Ludvika Lam- preta zadnjič igrali kvalifikaci- je za vstop v republiško ligo pred osmimi leti pa niso uspeli. Potem je kegljanje v Žalcu zaradi dotrajanega kegljišča zamrlo, le- tos pa z obnovljenim ponovno zacvetelo, tako se je moška ekipa po štirih kvalifikacijskih nasto- pih uspela uvrstiti v 1. republiš- ko ligo. To ji je uspelo po zadnjih dveh nastopih doma (bili so dru- gi za Fužinarjem) in v Hrastniku, kjer so zmagali. Ta uspeh so do- segli: Boris Kompan. Albert Ramšak, Mitja Cilenšek, Milan Lešnik, Milan Krajšek, Jože rotar in Franc Trost. Mira Grobelnik najboljša Na izbirnem tekmovanju za sestavo mladinske državne keg- Ijaške reprzentance v Zagrebu so nastopile tudi tri predstavni- ce KK Celje. Medtem, ko sta Marta Hudournik in Marjana Šeško že izpadli iz nadaljnih kva- lifikacij, pa je velik uspeh dose- gla Mira Grobelnik (sicer iz Žal- ca, zaposlena v Aero Šempeter), ki je zmagala z odličnim rezulta- tom 873 ali skupaj 1637 in ima tako velike možnosti, da se obdr- ži med osmimi majboljšimi, kar pomeni nastop v državni repre- zentanci. Med mladinci je nastopil Beno Mesarec, ki pa se z 21. mestom ni uvrstil v nadaljne tekmovanje v borbi za državni dres. Plavalci dosegajo rekorde šest celjskih plavalcev je na- stopilo na memorialnem tekmo- vanju Špele Rebolj v Kranju ter doseglo nekaj vidnih uspehov. Državne rekorde so postavili: Matjaž Košar za mlajše pionirje B do 10 let ter Gregor Jurak in Tanja Drezgič za mlajše pionirje A do 12 let, vsi na 800 metrov kravi, v memorialni disciplini. Jurak je pri tem dosegel tudi dr- žavni rekord na vmesni progi 400 m kravi. Drezgičeva je bila v absolutni konkurenci druga. Na- stopili so še Peter Radanovič, Rok Rudolf in Dejan Dodig, kije tudi plaval bolje od prej veljav- nega državnega rekorda. Mladi plavalci Neptuna bodo ob koncu tedna nstopili na dveh tekmova- njih v Beogradu ter Grazu v Av- striji. Vodi TIM ESOt Po nepopolnem 26. kolu v II. moški ligi območne kegljaške skupnosti Celje za sezono 1984 vodi Tim Esot Laško, ki ima tu- di največ možnosti za osvojitev prvega mesta. Sledijo Kovinote- hna, Resevna Šentjur, Obnova, Cinkarna, Avto Celje, Železarna Štore, Izletrjik, Rogaška. Savinja, Emajlirec, Žična, Klima in Libe- la. Prvi dve ekipi se uvrstita v vi.šje tekmovanje, tretja in četrta pa morajo igrati še kvalifikacije, ki bodo 23., decembra 1984 na kegljišču v Žalcu. MARTIN OJSTERŠEK Kegijavke Aera v republiški ligi Kegljavkam Aera je uspel ve- liki podvig, saj so se po kvalifi- kacijah uvrstile v enotno repu- bliško ligo. V zadnjem nastopu v Celju na kegljišču Golovca so zmagale, saj so podrle 2431 keg- ljev pred najnevarnejšimi kon- kurentkami Rudarjem iz Trbo- velj. Branikom iz Maribora in Fu- žinarjem z Raven. Nastopile so: Petak, Podbrežnik, Grobelnik, Špiler, Hudournik in Šeško. Ta- ko imajo Celjani zdaj dve ekipi med šestimi v prvi republiški ligi - Celje in Aero. Skoraj 30 odstotkov po- klicnih voznikov (vse sku- paj jih je v Celju približno 2500) je že bilo deležnih do- polnilnega izobraževanja, ki ga pripravljata Zveza šo- ferjev in avtomchanikov in Društvo prometnih inženir- jev in tehnikov v sodelova- nju z inštitutom za varstvo pri delu. Gre za dopolnilno uspo- sabljanje, ki ga je predpisal Zakon o varnosti prometa v 195. členu, v Celju pa so z uresničevanjem tega določi- la začeh letos. Dosedanji rezultati testov so pokazali, da poklicni voz- niki bolj slabo poznajo teori- jo oziroma prometne predpi- se, predvsem spremembe, ki smo jih na, tem področju sprejeli zadnja leta. »Računam, da se bodo re- zultati takšnega dela poznali šele čez kakšna tri, štiri leta, saj bomo odslej za poklicne voznike pripravljali takšno dopolnilno izobraževanje vsako leto. To bo hkrati tudi priložnost, da voznika sezna- nimo z vsemi spremembami, ki jih je vsako leto res veli- ko,« meni Alojz Čobec iz celjskega društva ZŠAM. Sicer pa slabši rezultati na testiranju za sabo ne bodo povlekli nobenih sankcij za voznike, ampak jim bodo le v opozorilo, da bodo morali v prihodnje nameniti dopol- nilnemu izobraževanju več časa. S. ŠROT Tečaii za traktoriste Celjski društvi ZŠAM in AMD Šlander bosta tudi letos pripravili tečaje za traktoriste v celjski in nekaterih sosednjih občinah. Prvi takšni tečaji naj bi bili že sredi prihodnjega meseca. Poleg nasvetov o delu z mehanizacijo bodo udeleženci tečajev deležni tudi predavanj o varnosti in prometu na cestah, pripravili pa bodo tudi demonstracije dela s traktor- jem in priključki. Takšni tečaji so v preteklih letih naleteli na velik odziv med kmetovalci, ki so na predavanjih tudi precej aktivno sodelovali z vprašanji. Inštruktorji obeh društev računajo na tako velik odziv tudi tokrat, še posebej, ker so predavanja v zimskem času, ko je na kmetijah nekoliko manj dela. Da pa so take oblike preventivnega dela nujno potrebne, potrju- jejo tudi statistike, saj je nesreč pri delu s traktorji vse več, velikokrat tudi zelo hudih. S.Š. PROMETNE NESREČE Nesrečo Je prijavil naslednji dan Skozi Mlače je vozil z oseb- nim avtomobilom ANDREJ KOS, 29, iz Celja in v ostrem nepreglednem ovinku zape- ljal na levo stran ter zbil ko- lesarja. Kolesar ob padcu ni kazal hujših poškodb, zato sta se oba udeleženca odpra- vila s kraja nesreče. Nasled- nji dan pa je Kos nesrečo pri- javil postaji mihce in našh so tudi kolesarja, FRANCA PAJKA, 50, iz Selškega vrha, ki pa ima le lažje poškodbe. Izsiljevanje v križišču Iz Nove vasi je vozil po Kersnikovi ulici v Celju pro- ti mestu voznik osebnega av- tomobila RATKO STANČE- VIČ, 25, iz Celja. Nasproti je pripeljal s kolesom na po- možni motor MILAN GA- BER, 19, iz Svetelke, ki je v križišču zavijal v levo na De- čkovo cesto in s tem izsilil prednost osebnemu avtomo- bilu. Prišlo je do trčenja, pri čemer si je Gaber zlomil no- go, škode pa je za 70 tisoč dinarjev. NOČNE CVETKE • Nekateri pridejo do kruha z delom, drugi pa... Roman S. iz Celja seje rav- nokar razgledoval po pe- karni Ada, kamor je vlomil v torek ponoči, ko so ga za- sačili miličniki. Revež torej tokrat ni uspel zaužiti niti grižljajčka, niti si postreči s čim drugim. Sicer pa Ro- man, ki je že lep čas brez zaposlitve, tudi sicer nima sreče pri vlomih. Letos so ga namreč že ulovili, ko je sredi noči »nakupoval« v veleblagovnici T. Najbrž bo le moral razmisliti o kakšni drugačni službi. • V petek oziroma v so- boto sta na postaji milice prenočevala Muho A. in Zvonko P. Prvi je razgrajal na avtobusni postaji, drugi pa v Mignonu. V prostorih za iztreznitve se jima je kri nekohko ohladila. ^ • Sobota je bila za Mar- jana J. iz Zvodnega vesel dan. Dobil je namreč prosti fzhod iz zavoda v Mariboru, kjer prestaja kazen zaradi nasilniškega obnašanja. Marjan je bil dopusta tako vesel, da ga je najprej poš- teno žalil, potem pa doma tečnaril. Njegovo sitnarje- nje je kmalu preraslo v ra- zbijanje in vpitje, ko pa se je s pestmi lotil staršev, sta ta dva morala pobegniti. • Kar lepo število bral- cev Nedeljskega je bilo ra- zočaranih, ko so v akciji Lov za zakladom ostali praznih rok. Prebrisani nezrianec pa si je organizi- ral kar svojo akcijo. Vlomil je v prazno stanovanje v Pohorski ulici in odnesel za 17 starih mihjonov zlat- nine. • Družinska nesoglasja lahko postanejo draga za- deva, še posebej, če so pre- več glasna. To bosta na svo- ji koži občutila tudi Anton R. in Romana C, ki so ju miličniki zaradi razgrajanja v stanovanju ovadili sodni- ku za prekrške. N.K. Pozabljene kresničke Od 20. februarja letos je v veljavi zakon, ki predpisuje, da morajo vsi pešci med hojo po cesti izven naselja ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti na ali ob telesu nositi odsev- na telesa. Ljubljanski Satur- nus je v sodelovanju z repu- bliškim svetom za preventi- vo in vzgojo v cestnem pro- metu izdelal hčne »kresni- čke«, ki n^j bi služile temu namenu. Deset mesecev kasneje lahko ugotovimo, da so tisti odrash, ki upoštevajo zakon, pravzaprav redki. Kdo ve, kaj je temu vzrok, vsekakor pa se najbrž še ne zavedamo dovolj, da takšni predpisi ni- so sami sebi namen, ampak da skušajo predvsem zagoto- viti večjo varnost nas samih. Kako slabo so vidni pešci v temnih oblekah na zatem- njeni cesti, vozniki dobro ve- do, pešci pa se, žal, tega očit- no ne zavedajo dovolj. Res je predvidena kazen za kršitev tega zakona minimal- na - 100 dinarjev oziroma 250 do 500 dinarjev, če je po- sredni ali neposredni vzrok nesreče. Vendar pa se človek ob tem vpraša, ali so res sa- mo visoke kazni tiste, ki nas lahko spametujejo in prisili- jo k upoštevanju zakonov. N.K. TUDI MALO ALKOHOLA JE LAHKO PREVEČ Alkoliolizem In samomori že pred 125 leti je nek avtor zapisal: »Če alkoholik dvigne zoper sebe roko oboroženo z bolj učinkovitim orožjem, imamo opraviti pravzaprav z dvakratnim samomorom. Bolj postopno, bolezni podobno uničeva- nje samega sebe, je na ta način kronano s katastrofo - nasilno smrtjo. Le v postopku se je dejanje menjalo, v svojem bistvu pa nič.« Ameriški psihoanalitik Menninger pa postavka hipo- tezo, da je alkoholizem kronični samomor. Alkoholizem je po njegovem mnenju oblika samouničevanja, katere cilj je samomor. Statistični podatki vedno znova dokazujejo, da alko- holiki bistveno pogosteje sklenejo svoje življenje s samomorom, kot to velja za povprečno prebivalstvo. Različne raziskave po svetu govorijo, da je bilo med samomorilci od 20 do 50 odstotkov alkoholikov. Pri ljudeh, ki so samomor poskušali, pa se ta odstotek giblje od 11 do 77. Raziskava, narejena na področju celjske regije in v kateri je bilo raziskanih 94 samomorov, te podatke samo potrjuje. Štirideset samomorilcev (43 odstotkov) so bili alkoholiki v različnih fazah razvoja alkoholne bolezni. Tudi drugod po Sloveniji in Jugoslaviji rezultati niso bistveno drugačni. Alkoholizem tako posredno kot tudi neposredno ustvarja pogoje za razvoj samomorilskih teženj. Alkoho- lizem pri starših je ena pomembnih negativnih sil, ki lahko zmotijo osebnostno oblikovanje otroka v kriti- čnem obdobju razvoja. Otroci alkoholičnih staršev so pogosto izpostavljeni nasilnemu vedenju, priče so nešte- tim prepirom in fizičnim obračunom med staršema. Lahko si predstavljamo, koliko tesnobe, negotovosti, žalosti in obupa so ob tem doživljali. Pogosto takšni otroci tudi sami pozneje postanejo alkoholiki. Neposredna oziroma direktna povezanost samomo- rilnosti in alkoholizma pa leži v samem delovanju alkohola na človeško telo oziroma psiho. V opitem stanju se človek opogumi in impulzivno odloči za samomor, o katerem je morda že prej razmišljal. Pogosto je samomorilno dejanje pri alkoholiku pove- zano z žalostjo, očitki vesti in v splošnem z depresijo. Del te depresije je najbrž posledica celotnega alkoholi- kovega zadržanja, zorenja njegove osamljenosti in pre- pričanja o lastni brezvrednosti in nesmiselnosti svojega življenja. Tu bi lahko navezali Frommovo ugotovitev, da ljudje napravijo samomor, ker ne morejo uresničiti svoje potrebe po ljubezni. V fazi osebnostnega in socialnega propada je alkoholik brez prijateljev, njegovi odnosi z družinskimi člani in sodelavci so praviloma porušeni. Kljub temu je do zdravljenja v bistvu še vedno odkloni- len, kar njegovo odtujenost še bolj stopnjuje. Tako počasi drsi v obrobno populacijo, iz katere praviloma ni vrnitve. V tej fazi ga nihče več ne more imeti rad in tega se prične tudi sam zavedati. V samomoru zato takrat vidi edini izhod in rešitev, s katero skr^ša praktično breziz- hodno hiranje. Tako kot alkoholik ne prične razmišljati o zdravljenju zaradi občutkov krivde, temveč v bistvu zaradi eksi- stenčne ogroženosti, lako se verjetno zaradi enakih razlogov požene v smrt. Prepričevanje samomorilnosti pri alkoholikih je možno začeti samo s preprečevanjem alkoholizma, kar pa je praktično nemogoče, ker bi od nas zahtevalo zelo široko vsestransko zastavljeno družbeno akcijo. To, kar trenutno lahko storimo, pa je ustrezen pristop ob prvem zdravljenju, kar pomeni intenzivno zdravljenje v terapevtski skupini; ne samo alkoholika, ampak tudi ostalih družinskih članov. JOŽICA BARBORIČ, DIPL. PSIH. 13. DECEMBER 1984 iJUyyy[iJ°tf[jyiiii]iL NOVI TEDNIK - STRAN 19 Gasilska društva v celjski občini 19 Piše: Franjo Maueir Gasilsko društvo Strmec - nadaljevanje iz prejšnje številke. Ob krajevnem prazniku - 4. 7. 1977 - so razvili društveni prapor in podelili prizna- nja najzaslužnejšim članom Gasilci so imeli redne vaje, tako člani kot pionirji, in se udeležili občinskega tekmovanja. Sodelo- vali so na gasilskih prireditvah in proslavah pri sosednih gasilskih društvih, predvsem na proslavi 100-letnice GD Vitanje. Posebno aktivni so bili člani pri organiza- ciji občinskega praznika, ki je bil v Socki. Pomagali so pri postavitvi mlajev in imeli dežurno službo na slavnostnem prostoru. Zaradi dotrajanosti gasilskega doma, ki je vlažen in neprimeren za shranjevanje ga- silne opreme in orodja, imajo obleke shra- njene v pisarni krajevne skupnosti ter v klubski sobi. Za uresničevanje njihovih že- lja in potreb vlagajo vse napore v gradnjo novega gasilskega doma. Tudi v letu 1978 nadaljujejo s prizadeva- nji za gradnjo novega gasilskega doma. V razpravo na letni konferenci so se vključile vse družbenopolitične organizacije kraja in krajevna skupnost Strmec ter predlagali gradnjo doma DPO. Zavedajo se, da bi cena za tak dom daleč pi'esegala društvena fi- nančna sredstva, zato bi morali dobiti po- moč širše skupnosti. V pripravi je urbani- stični načrt Strmca, zato bodo morali še nek.aj časa počakati. Gasilsko društvo je bilo zadnja leta zelo aktivno, pridobilo je nekaj opreme, zato je potreba po novih prostorih toliko večja. Avtomobil imajo garažiran v prostorih Hmezada. Delovne in svečane obleke imajo člani doma, ostalo orodje pa je v avtomo- bilu. Operativno delo v društvu je teklo po načrtu. Z. rednimi vajami so se pripravljali na tekmovanja in nastope. Mladinci so se udeležili republiškega tekovanja v Breži- cah in dosegli 2. mesto. Prejeli so srebrno plaketo in srebrne značke. Ob krajevnem prazniku leta 1979 je bila v Strmcu velika gasilska vaja, na kateri so prikazali reševanje ljudi iz višjih stavb (z mehanično lestvijo in škripcem). V februarju 1980 so se pričeli razgovori med krajevno skupnostjo in družbenopoh- tičnimi organizacijami v Strmcu in občin- sko konferenco SZDL Celje ter Kmetijsko zadrugo Celje glede prenosa lastništva hmelj ske sušilnice na KS Strmec. S po- stopno adaptacijo bi tako pridobili prostore za potrebe gasilcev in DPO v Strmcu. Kmetijska zadruga Celje je zahtevala, da ^ gasilsko društvo obno\a stari gasilski dom za potrebe skladiščenja materiala KZ Celje. Gasilci so s prostovoljnim delom obnovili stari gasilski dom. Podrli so lesen stolp in obnovili streho. Nato so se lotili adaptacije v novi stavbi. Spodnje prostore so pripravi- li za potrebe gasilcev in civilne zaščite. Ga- silci so se lotili dela z vso resnostjo in opra- viU nad 3000 ur prostovoljnega dela. Preu- rejanje prostorov je finančno podprla SIS za požarno varnost občine Celje. Delo je bilo v rekordnem času končano in za kra- jevni praznik 4. julija izročeno svojemu na- menu. Ob tej priložnosti je bila izvedena tudi velika gasilska vaja sektorja in enot civilne zaščite KS Strmec. Društvo se je udeležilo občinskega tek- movanja v Skofji vasi. Člani so dosegli 2. mesto, uspešno so nastopih tudi pionirji A. Gasilci so sodelovali na meddruštvenih tekmovanjih. Pionirji so bili na srečanju slovenskih in hrvatskih pionirjev v Krapi- ni. Posebej je treba poudariti, da je v Vojni- ku nastopila na mokrem hitrostnem tek- movanju tudi ženska desetina in osvojila pokal. Na proslavi 100-letnice GD Vojnik so bili veterani iz Strmca v paradi s starim gasilskim vozom na konjsko vprego. V tednu požarne varnosti - v oktobru - so bili gasilci na sektorski vaji na Dobrni ter v Strmcu pripravili nočno gasilsko vajo. V dneh 9-10. 10. je bila na področju Strmca velika poplava. Gasilci so reševali premoženje in iz kletnih prostorov črpali vodo. Praznovanje krajevnega praznika - 4. 7. 1981 - še ni bilo v Strmcu tako sTovesno in pomembno za gasilce, kot to leto. Pred praznikom so gasilci asfaltirali dvo- rišče in dohod do gasilskega doma. Svečana proslava krajevnega praznika je bila pred spomenikom, igrala je godba na pihala, nastopil je moški pevski zbor, reci- tacijska skupina in pionirji osnovne šole, s slavnostnim govorom. Nato so podelili bro- nasto priznanje OF pevskemu zboru pro- svetnega društva Tone Tomšič iz Strmca. Z veliko gasilsko in reševalno vajo gasilskih enot civilne zaščite KS Strmec so zaključili dopoldanski del praznovanja. Popoldne je bilo hitrostno gasilsko tek- movanje sosednih gasilskih društev, nato gasilska svečanost, na kateri je govoril predsednik društva, podelili so priznanja in značke. Po slovesnem prevzemu nove mo- torne brizgalne Ziegler 800 lit. in kombini- ranega avtomobila TAM 4500 so prebrali imena darovalcev prispevkov za motorno brizgalno. Posebno slovesno je bilo podpi- sovanje listine o pobratenju z GD Jugorje iz Bele Krajine. Pri nabavi novega orodja so predvsem pripomogli krajani s svojimi prispevki in SIS za požarno varnost Celje. Za gasilsko društvo je to velika pridobitev, ker tako opremljeni lahko uspešno nudijo pomoč potrebnim. V začetku leta 1982 je društvo kupilo rab- ljen avtomobil od Reševalne postaje Celje. Člani so ga obnovili in usposobili za gasil- ske potrebe in enote CZ. Za 1. maj so, kot prejšnja leta, postavih 3 mlaje, ki so povzdignili praznično razpolo- ženje kraja. Ob krajevnem prazniku in dnevu borca - 4. juliju - je bilo veliko gasilsko tekmovanje moških in ženskih desetin, po tekmovanju pa veselica. Nekaj gasilcev je vrnilo obisk pobratene- mu društvu Jugorje dne 10. 7. Ob tej prilož- nosti so jim podarili gasilski avtomobil IMV-kombi 1600. V avgustu so priredili nogometno tekmo suhi: debeli (nad in pod 90 kg). Tekma je privabila množico ljudi. Proslava 75-letnice obstoja društva je bila 29. 8. 1982. Ob tej priložnosti so prevzeli nov avtomobil TAM 2001 TS in pripravili veliko gasilsko parado, na kateri so sodelo- vali sosedna gasilska društva, pobrateno društvo Jugorje in poklicni gasilci iz Celja. V kulturnem programu so sodelovali pio- nirji osnovne šole Strmec. (Nadaljevanje prihodnjič) Gasilsko društvo Strmec ob 75-letnici. 20. STRAN - NOVI TEDNIK mm 13. DECEMBER 19i MODNI NASVETI Pripravlja Duška Šorn Topla oblačila Zima in mraz zahtevata, da se topleje oblačimo. Zimski čas pri- naša debelejše tkanine, ponovno si bomo ogrnili plašče in letošnjo zimo zelo aktualne daljše jakne. Jakne so široko krojene, z zaob- ljenimi in poudarjenimi rameni, ve- likimi reverji različnih oblik. Ohlapne jakne so v pasu stisnjene s širokimi pasovi. Ponavadi so vsa oblačila letošnje sezone večja in da- jejo videz, kot da so za dve številki preveUka. Materiah: tweed, rit>ja kost, double-face... Poleg ohlapnih jaken so obvezna daljša krila, ki opletajo okoh meč ah pa segajo skoraj do gležnjev. Krila so lahko oprijeta ali pa široka (krojena skoraj v krog). nasveti v prejšnji številki Novega te- dnika smo vam obljubili, da bo v tedniku stran koristnih nasve- tov veliko bolj zaživela kot je doslej. Ne bo pa šlo brez vaše pomoči in ustvarjalnosti. Zato vas pozivamo k sodelovanju. Sprašujemo vas po vsakovrst- nih koristnih nasvetih, ki bi jih z vašo pomočjo preko Novega tednika posredovali tudi vsem drugim. Sprašujemo torej, ali imate kakšen koristen nasvet o drob- nih gospodinjskih in drugih opravilih. Poznate kak dober recept. Imate kakšne dobre iz- kušnje pri zatiranju škodljiv- cev, pri urejanju notranjosti sta- novanj, pri čiščenju madežev. Skratka, pozivajo vas k sode- lovanju s koristnimi nasveti z vseh področij. Svetujte tudi drugim, prenesite nanje svoje koristne izkušnje z vseh pod- ročij. Vse nasvete, ki bodo ob- javljeni, bomo primemo hono- rirah. Zato besedilo nasveta opremite tudi s svojim točnim naslovom in številko žiro raču- na v banki. UREDNIŠKO ZDRAVILNE RASTLINE Kapucinka Kapucinka (Tropaeolum majus L) je zdravilna rast- lina, ki je doma v južnoameriških pragozdovih. Spada v družino kapucinovk za katere je značilna dolga cevasta ositroga, v kateri nastaja nektar. Družina ima samo en rod, ki obsega kakih petdeset vrst. Njihove cvetove oprašujejo majhne ptičke. Po vrtovih srečujemo številne gojene zvrsti, ki so jih vzgojili največ s križanjem velike kapucinke (T. majus L) in male (T. minus L.). Listi kapu- cinke so ščitasti in so nasajeni na listne peclje, ki konču- jejo na sredini ščita. Malo in veliko kapucinko so prine- sli v Evropo že 16 stoletju iz Peruja. Na listih kapucinke lahko lepo opazujemo pojav guta- cije, to je izločanje vodnih kapljic iz listov. Posebno po soparnih in brezvetmih poletnih nočeh opazimo lesketa- joče se kapljice vode na robovih ščitastih listov, ki so jih določene celice listne sredice aktivno potisnile na rob lista. Kapucinka ima svojevrsten vonj in se pri njej nabirajo cvetovi in zrelo seme. Vsebuje žvepleni heterozid glikotro- paelozid, ki ima zrazito antibiotično delovanje, encim mirozid, smole, pektine, gumije, tanin, sladkor i veliko vitamina C. Zato so kapucinko nekoč uporabljali za zdrav- ljenje skorbuta, ki je mučil zlasti mornarje na dolgih plovbah. Danes služijo pripravki iz kapucinke za lajšanje težav pri dihanju, za poživitev delovanja ledvic in zoper bolezni mehurja. Ker vsebuje veliko žveplenih spojin, deluje blago odvajalno in pospešuje prebavo. Mladi listi kapucinke služijo za osvežilno solato zlasti spomladi, ko je potrebno očistiti telo mnogih strupenih snovi, ki so se nakopičile čez zimo. Ker pospešuje delova- nje žlez z notranjim izločanjem, zlasti žolča in trebušne slinovke, lahko gojimo kapucinko čez celo leto - tudi pozimi - v lončkih. Enako kot listi, služijo tudi semena. Vzamemo 10 g semena in jih zdrobimo ter prekuhamo. Prevretek precedimo in pijemo večkrat na dan po požir- kih. Žveplena spojina je zelo zdravilna in deluje kot narasTii rasthnski antibiotik in če jo uživamo v obliki raznih pripravkov zboljšamo odpornost telesa zoper različne katerje in infekcijske bolezni. Zanimivo je tudi to, da kapucinka uničuje živalske parazite. Sicer še ni popol- noma raziskano delovanje teh naravnih antibiotikov, znano pa je da ne škodujejo črevesni flori in tudi telo ne postane rezistentno. Čaj iz listov kapucinke deluje kre- pilno na dihala, poživlja presnovo in tudi spodbuja spolno moč. Tudi kopeli v prevretku kapucinkinih semen so koristne za uravnavanje mesečnega perila. Zanimivo je delovanje kapucinke na lasišče. Zlasti na takšno, ki je bolno, polno prhljaja in tegobe, ki ji pravimo izpadanje las. V ta namen si pripravimo tinkturo iz prgišča kapucinkinih semen, koprivovih korenin in brezovih listov. Vse to namočimo v pol litra 90% alkohola, dobro zamašimo in namakamo tri tedne. Nato precedimo in drogo tudi dobro stisnemo. S to tinkturo si masiramo kožo oziroma lasišče. Pustimo eno uro pri miru nato pa si lasišče izperemo z mlačno vodo. To ponavljamo vsak dan tri tedne. Tinkturo lahko uporabljamo tudi za zdravljenje nekaterih kožnih obolenj. BORIS JAGODIC HORTIKULTURNI KOTIČEK Svet lončnic pozimi Ko smo v vrtu vse pospravili, uredili in je prišla zima, smo se tudi sami preselili v hišo. Vrt opazujemo bolj skozi okno. V notranje prostore smo prenesli tudi lončnice, ki smo jih imeli čez poletje na oknih, balko- nih, pred hišo. Za te lončnice se je pričela kritična doba - prezimovanje. Največ jih namreč propade prav v tem času - konec jeseni in v prvi polovici zime. Z delnim propadanjem sicer moramo računati, hkrati pa je treba poskrbeti, da bodo lončnice zimo le preživele. Ni veUko, kar lahko pri tem naredimo, vendar bo tudi tisto malo nekaj zaleglo. Predvsem moramo vedeti, da rastlin, ki so bile med letom zunaj, ne smemo imeti v temnem in zatohlem prostoru, prav tako ne v preveč toplem. To velja predvsem za najpogostejše rastUne, ki jih imamo zunaj - za pelargonije, fuksije, oleandre, trdo- leske. Prostor za take rastline naj bo svetel, s tempera- turo od 5 do 10 stopinj. Čisto drugače pa je pri toplosobnih rastlinah. Te potre- bujejo poleg svetlobe tudi višjo temperaturo - nad 20 stopinj. Pozimi so še druge nevšečnosti, npr. presuh zrak, ki ga imamo v stanovanjih, zelo pogosto mnogim lončnicam ne ustreza. Pri hiši, kjer imajo vehko difenbahovko, stoji poleg rasthne električni vlažilec. Vključijo ga nekajkrat na dan. Prav to je bistveno pripomoglo, da se je rastUna tako lepo razrasla in da je zdrava. Ko je zunaj mraz, moramo stanovanjske prostore pre- zračevati kakor po navadi. Pri tem pa je vehka nevar- nost, da bi hitra temperaturna sprememba rastlinam škodovala. Seveda so glede tega najbolj občutljive prav toplosobne rastline. Zimskih nevšečnosti je še več. Pri marsikom gre za pomanjkanje ustreznih prostorov - za lončnice ni pra- vega prostora. In zgodi se, da so rastline, ki so pp svojih zahtevah zelo razhčne, skupaj v enem prostoru. Če je tak prostor topel, bo primeren za toplosobne rasthne, za vse druge pa ne. In zgodilo se bo, da bodo začele rastline rasti, ko bi morale počivati. Tak izrazit primer je spren- gerjev asparagus, ki pozimi ne sme rasti. V toplem pro- storu pa vendar raste in poganja blede ter dolge poganjke, hkrati pa se rasthna izčrpava. Teh nekaj besed smo namenih prostorom. Enako pomembna je še oskrba. Pri zalivanju je nujna velika previdnost. Rajši zahvajmo manj kot preveč. Zemlja sicer ne sme biti suha kakor prah, nikakor pa ne sme biti zmeraj mokra. Mokrota bolj škoduje kakor suša. ^MOBSmiLTURNO DRUŠTVO CELJE, Rezanci z iajčevcl Potrebujemo: 4 žlice olivnega olja, eno na drobno zrezan« čebulo, strok na drobno sesekljanega česna, žlico na drobno zrezanega peteršilja, 500 g olupljenih, zrezanih paradižnikov, sol, poper, en debelejši jajčevec, 500 g domačih rezancev iJ 50 g nastrganega parmezana. Na olju prepražimo čebulo in česen, dodamo peteršilj, para dižnik. sol, poper in pustimo, da omaka vre na majhnem ognji eno uro. Večkrat jo premešamo. Jajčevec olupimo, ga zrežemc na tanjše rezine, ki jih po obeh straneh osolimo ter damo ni cedilo in pustimo, da se iz njih izcedi voda. Nato jih operemo \ hladni vodi, posušimo med krpo ter nato opražimo na olju p( obeh straneh, da lepo porumenijo. Kuhane domače rezance odcedimo, denemo v pogreto skled( in poUjemo s pripravljeno paradižnikovo omako. Opražen rezine jajčevca razrežemo na trakove in obložimo z njimi omako polite rezance. Vse skupaj potresemo s parmezanom U tnnln r»nstrp7/>mn- 24. STRAN - NOVI TEDNIK 13. DECEMBER 19C AVSTRIJSKE RAZGLEDNICE Kardelj mi je bil vodič Graflčni prikaz v gradu Grafenegg prikazuje tudi sedeže v Reichstagu ali takratnem parlamentu pred pad- cem Metternicha oziroma pred mar- čno revolucijo 1848. Kolikor sem mo- gel na hitro prešteti je bila zastopa- nost Slovencev majhna. Komaj 9 in pol poslanca smo imeli nasproti 75 avstrijskim Nemcem, 33 Čehom. Se- veda so imeli sedeže tudi Poljaki, Ru- muni in Italjani ter druge narodno- sti, za najmanj 60 do 70 prostorov pa narodnost ni znana. Sedežev je bilo okoli 600 do 700. Madžari, pod njimi Hrvati, v tem parlamentu niso bili zastopani, ker so imeli svojo federa- tivno enoto. Predvsem Slovenci in Čehi tudi so terjah novo ozemeljsko razdelitev, saj so bili politično-upravno razdeljeni na naslednje dežele: Štajersko, Ihrijo (ob- segali so Kranjsko in Koroško), Obal- no deželo (ah Istro). Že zadnjič omenjena velika usluga bana Jelačiča, ko je skup^ z Radec- kym obvaroval monarhijo pred social- nimi, političnimi in narodnostnimi za- htevami revolucije, je dobila plačilo. Edvard Kardelj v svoji knjigi o sloven- skem narodnostnem vprašanju z ne- malo ironije ugotavlja, da so Hrvati in Slovenci za svoje usluge dobih prav isto, kar so dobili puntarski Madžari za kazen - še bolj absolutistično, centrali- zirano državo. Prešernovi upi na uso- do ,za brate vse, kar nas je, sinov slo- veče matere' so morai zaenkrat še počakati. Sicer pa v zajetnem katalogu razsta- ve v Grafeneggu omenj^o strankar- Na razstavi je precej predmetov in dokumentov iz Slovenije in Hrvaške. Med temi tudi plakat taborskega gi- banja na Slovenskem. sko razporeditev poslancev in Sloven- ce najdemo v vseh skupinah državno- zborske razporeditve. In se je treba spomniti, da so nas zastopali pred- vsem cesarstvu zvesti in podložni predstavniki, ki so za drobtinice z bo- gatinove mize kar pozabili na skupno slovensko ozemlje, na združeno Slove- nijo. Nežno rožico narodnostnega pre- bujanja so gojili v brezvetrju ponižno- sti, bogaboječnosti in poslušnosti. Še več, bilo jih je, ki so zatrjevali, da je znarije enega svetovnih jezikov - ne- mščine - za .nepokvarjene' slovenske podložnike lahko pohujšljivo, če bodo namesto katekizma, moralizirajočih povesti, brah še kakšnega socialnega reformatorja, sociahsta ali, bognasva- ri, celo komunista. No, nekju tega naravnost ah med vr- sticami povedo v vsebinskem koncep- tu razstave, precej več pa mi je priše- petoval Sperans, ko sem v vsakem od- delku iskal položaj, vlogo, sledove Slo- vencev v črno-žolti monarhiji. Vodička na razstavijo povedala mar- sikaj, bolj obzirno sicer, kako je av- stro-ogerska monarhija le zaslužila vzdevek ječa narodov', kako je bila poleg cesarske Rusije hudo zapahnje- na pred pretakanjem novih miselnih tokov in gibanj meščanskega liberaU- zma, kaj šele prd idejnimi tokovi znan- stvenega socializma. Da je imela monarhija kot vladavina veliko nasprotnikov, da so vendarle pronicale revolucionarne, napredne ideje, da so predvsem anarhisti segaU tudi po orožju, je jasno. Atentat na mladega cesarja Franca Jožefa v Schonnbrunu je eno potrdilo o tem, drugo pa pesem, ki so jo šepetali de- lavci po Dunaju, potem ko so atenta- torja (Madžara) obsodili in obesili. Preprost prevod te pesmice bi bil: Atentatorju kar prav naj bo, zakaj pa bode tak' slabo. Corpus delikti, nož in cesarski vojaš- ki jopič, okrvavljen seveda, sta rastav- na predmeta, verze je posredovala vo- dička. Rudi Ivankovič, ribogojec na gojitvenih ribnikih celjske ribiške družine na Proseniškem, je gotovo med najzasluž- nejšimi za letošnjo dobro ribjo letino. Prav zato tudi vesel nasmeh ob kar osemnajst kilogramov težkih tolstolobih, ki so jih ribiči ob odlovu potegnili iz enega od osmih ribnikov. Več kot peiiiiigil dneva z ribami Takšen le delovni vsakdan ribogolca Rudlla Ivankoviča »Ribogojec pač ne more postati vsakdo, ki bi si to samo želel. Ne zadostuje samo želja, da bi delal v naravi, da bi bil pri svo- jem delu nenadzorovan, ampak je potreben za to delo človek, ki ima rad ži- vali, ne samo ribe, pa še veliko mero odgovornosti in prizadevnosti mora imeti,« je o ribogojstvu povedal predsednik celj- ske ribiške družine Franc Vitanc. In celjski ribiči pravijo, da so v Rudiju Ivankoviču našli takšnega človeka. Ri- bogojec je postal pred enim letom in čeprav je po poklicu avtomehanik, mu delo z ribami ne povzroča nobenih težav. Že skupaj z očetom, ki je vrsto let skr- bel za ribnike na Proseni- škem, je spznaval delo ri- bogojca, vzljubil naravo ter živali in sedaj, pri petin- dv^setih letih, pravi da ne bi menjal svojega dela za nobeno drugo. Čeprav je ri- bogojstvo težko delo, ki za- hteva v gojitveni sezoni od aprila do novembra tudi po več kot dvanajst ur dela dnevno, ga Rudi opravlja z veseljem. V poletnih mesecih vsta- ja nekaj pred peto uro, po- tem najprej pripravi hrano za ribe, jo razvozi in poraz- deh v vseh osem ribnikov, vedno pa najde še toliko časa, daje okolica ribnikov skrbno pokošena in ureje- na. Dnevno pripravi za ribe 1600 do 1800 kilogramov hranilne zmesi, ki jo v košarah s čolnom razvozi v posebej pripravljena kr- mišča. »Delo ribogojca je pač ta- kšno, da moraš vse opraviti pravočasno. Čeprav bi delo kd^ pa kdaj rad preložil na prihodnji dan, to ne gre. Ribe morajo vselej dobiti hrano pravočasno, okolica mora biti urejena, jaz pa grem včasih zaradi tega pač nekoliko pozneje v po- steljo«, je Rudi šaljivo za- ključil pripoved o svojem delu. IVANA FIDLER KURIRCKOVA TORBICA^ Butalci bi se počutili strahotno pametne, če bi izvedeli, kako dolgo v Celju že postavljajo semafor na križišču Dečkove in Vrunčeve ulice. Prošnje, grož- nje in še kaj drugega, se kar vrstijo. Posebej s strani KS Nova vas, a bržkone so naslovljene na manj bistre od prej omenjenih. Kolone avtomobilov pa še kar drvijo skozi to past in tudi kakšna smrtna nesreča, ki se pripeti, ne zaleže. Ne čakajte v vrsti za boljši jutri! Socia- lizem ni tržnica! Vzemite si, kar vam daje življenje! Dobrega bo tako kmalu zmanjkalo. Mnogi bi želeli dodatek za ločeno življe- nje tudi takrat, ko so v »postelji«. Imamo toliko doktorjev, ki skrbijo za državo, da ni čudno, da je ta bolehna. Skoraj so pozabili nanj, pa so mu dali priznanje. Mnogim dajemo priznanja in nagrade tudi zato ker so tiho. Včasih imamo toliko interesov, da je še pluralizem premalo. Dokler leni ne prosijo tudi pridni niso zadovoljni. OBAD Gad v meriotu že kar nekaj časa je mini- lo od tega, ko smo se zgraža- li in zabavali obenem ob ve- steh o miših v Coca-coh, o starih ključih v kruhu in o podobnih nenavadnih mešanicah. Tokrat pa je prednovoleL- no presenečenje doživela na- takarica Merxovega bifeja v Debru pri Laškem, ki je med natakanjem žlahtne kapljice v steklenici briškega merlota odkrila lepo zvitega gada. Uboga živalca je sicer po mnenju nekaterih gostov v bifeju imela kaj lahek konec, saj je poginila v opoju alko- hola, osuplo natakarico (in še koga) pa je seveda pred- vsem zanimalo, kako se je kača znašla v steklenici. Ker niti v našem uredniš- tvu, niti v Merxu, kjer raz- iskujejo skrivnosten pojav, še niso dobili nobenega ura- dnega sporočila, da je polnil- nica v Goriških brdih po- nudbo briškega merlota po- pestrila s kakršnimikoli do- datki sumimo, da gre za uni- katen primerek, ki pa očitno ni prišel v prave roke. Kak- šen ljubitelj ali proučevalec teh ljubkih plazilcev bi ga bil morda celo zelo vesel. N.K. FOTOGRAFIJA ZA TA TEHEN Stane Ješič - V mestu življenja.