Nlačrii z neobdelano zemljo v Franciji Načrt z neobdelano zemljo Francoska Petainova vlada si je stavila med drugim tudi kot eden najvažnejših ciIjev: velik del francoskega naroda popeljati iz mest nazaj na deželo. Ob priliki omenka te važne naloge moramo še beležiti, da je danes v Franciji se\lem milijonov hektarov neobdelane zemlje. To znaša dvakratni obseg Nizozemske in pbldrugokratni Švice. Pomanjkanje kmečkega življa Četudi Franciji nikakor ne manjka zemlje, pa ji primanjkuje zelo mnogo kmetov. V nobeni evropski državi se ni beg z dežele tako usodepolno razpasel kakor ravno na Franeoskem. Zakonodajci, kateri so prevzeli krmilo države po vojnem porazu, hočejo poskusiti, da bi beg z dežele zajezili in da bi te begunce popeljali nazaj na kmetije. Predvsem bodo spremenili zakon o podedovanju, kateri je še iz Napoleonovih časov. Sin, ki je določen za gospodarja in je ves čas delal doma, deduje po smrti staršev enakomerno z drugimi dediči. To pa vodi v tolikerih primerih do razkosanja kmetij. Pogubonosni 40 nrni delovni teden Najslabše je vplival na francosko kmečko gospodarstvo od socialdemokratskega voditelja in ministrskega predsednika Leona Bluma vpeljani 40 urni tedenski delovni čas. Zelo veliko je bilo število kmečkih sinov ter hlapcev, kateri se niso mogli še nadalje zoperstavljati mestni privlačnosti, ko so slišali, da je treba pravemu Francozu le 40 ur dela tedensko, in pri tem malenkostnem trudu so visoke plače in sta sobota ter nedelja praznika. Izgin manjših posestev in padec prebivalstva Od leta 1892. do 1926. je izginilo v Franciji 1,700.000 malih ter srednjih kmečkih domačij. V mnogih primerih izbris malih kmetij ni imel kvarnih posledic. Večkrat je dovedel nakup manjših posestev do zaokroženja sosednih večjih gruntov. Kljub ternu pa ni znak zdravega poljedelskega razvoja, da je padlo v 25 letih med 1911 in 1936 podeželsko prebivalstvo od 55,8 na 46,6 odstotkov celotnega števila prebivalcev. Statistični pregled Da bo mogoče Petainovi vladi poskrbeti vrnitev Francozov nazaj na kmete, morajo sestaviti občinski predstojniki seznam vseh v občinah opuščenih kosov zemlje. V teh seznamih mora biti zabeleženo, kdo je posestnik ali kdo uživa pridelke, dalje mora biti navedeno, ali so na opuščeni posesti še poslopja in ali je še mogoče v njih prebivati. Z omenjeno statistiko hoče dobiti poljedelsko ministrstvo pregled glede obsega zemlje, katero bi bilo mogoče zopet naseliti in obdelati. Težava naselitve Po izjavi francoskega poljedelskega ministra Caziota ne bo največja težava v pripravi posestev, ampak v naselitvi. Premestitev onih kmečkih sinov in hlapcev iz mest nazaj na deželo, katere je izvabilo dobro plačano delo vojne industrije, bo primeroma lahka. Večje težave se bodo pojavile pri onih kmečkih ljudeh po mestih, ki so že skozi cele rodove tamkaj zaposleni. Kritlka novih načrtov Omeniti moramo še to, da je v Franciji mnogo preizkušenih mož, kateri gledajo presneto nezaupljivo na povrnitev nekoč kmečkega ljudstva iz mest nazaj na deželo. Kritiki najnovejjih francoskih agrarnih načrtov trdijo, da je za velesilo prav tako potrebno, da razpolaga z dobro urejeno industrijo, kakor z zdravim poljedelstvom. Žrtve industrije za povzdigo kmetijstva bi bile v očeh nevernih Tomažev uničenje francoskega položaja kot velesila v svetu. Moderne armade si ne moremo predstavljati brez velike industrije. Opustitvi ali znatnemu skrčenju industrije mora nujno slediti padec velesilskega značaja Francije. * Kar smo beležili v tem sestavku z ozirom na poraženo Francijo, so zaenkrat samo še načrti Petainove vlade, do kojih uresničenja je še daleč in se bo mogoče uspešno lotiti tega dela, ko bo padla odločitev evropske vojne med Nemčijo ter Anglijo.