naš tednik LETO XXXVI. Številka 35 Cena 7.— šil. (15 din) Četrtek, 30. avgusta 1984 Poštnina plačana v gotovini Celovec Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt P.b.b. Funkcionarji koroške ČVF> zlasti v dvojezičnih občinah, aktivno podpirajo KHD str. 2 in 3 »Slovenske počitnice v Tinjah" str. 4 Pogovor z dr. Apovnikom str. 10 in 11 Pliberški jormak str. 14 in 15 Celovška visokošolska zveza se je ponovno izrekla proti politiki asimilacije V tiskovni izjavi poziva visokošolska zveza celovške univerze vse koroške deželne politike in pristojne zvezne politike, da naj ne sklenejo nobenih sklepov, ki bi ogrožali obstoj slovenske narodne skupnosti in da za svoje odločitve ne upoštevajo izida referenduma KHD. Študentje ugotavljajo, da obstoječi sistem dvojezičnega šolstva odgovarja trenutnim potrebam, spremembe in izboljšave pa je treba po njihovem mnenju diskutirati predvsem iz pedagoško-znanstvenega vidika. Celovška visokošolska zveza želi prispevati k temu, da bi na Koroškem nastalo takšno vzdušje, kjer ne bo več mogoče nobenemu očitavati „veleslovenske“ propagande le zato, ker se zavzema za pravice manjšine. Za podjunske otroke spet ni prostora v Neue Burg Danes apartheid v Velikovcu, jutri na celem Koroškem? Pred kratkim je Krščanska kulturna zveza zaprosila pri ] mestni občini Velikovec za prostore v Neue Burg. Letos 28. oktobra bi naj bilo tam Srečanje mladinskih zborov. Občinski svet je prošnjo, kot je to v Velikovcu »navada", odklonil. Sklicuje se na sklep iz leta 1969, češ, da mestni svet odloči, če se dajo kakšnemu društvu prostori v Neue Burg na razpolago, predpogoj pa je soglasen sklep vseh v mestnem svetu zastopanih strank. Občinski svet je s to odločbo tedaj ugodil željam Abvvehrkampferbunda in občinskega odbornika Feiniga, ki je na vsak način hotel »Velikovec odrešiti od slovenskega jarma". Očividno je »rjava sila" še danes v Velikovcu tako močna, da ji morajo stranke kloniti, seveda na račun Slovencev. Slovenci so smeli doslej v »elikovcu trikrat nastopiti. Slovenski zbor »Jakob Petelin Qallus“ leta 1972 je kot zadnji Prepeval v Neue Burg. Od te-rai naprej za slovenske sode-2elane v Neue Burg ni več prodora. Bivši župan Hans Glant-schnig (6 V P) je bil prvi, ki je avrnil vse prošnje s strani 'ovenskih kulturnih organiza-'J- Glantschnig, ki je takoj po °jni vehementno zahteval od-Pravo dvojezičnega šolstva, je Por'nil Slovence iz Velikovca z ”ytemeljitvij°“, da bi sloven-Ke prireditve provocirale spo-ade med obema narodnima skupinama. S tradicijo negativnih odgovorov na slovenske prošnje je nadaljeval sedanji socialistični župan Paulak. V Velikovcu imamo torej opravka s tristrankarskim paktom na občinski ravni, ki onemogoči vse slovenske prireditve v tem »nemškem mestu". Sedaj se velikovški občinski odborniki celo bojijo slovenskih otrok iz velikovškega okraja. Na srečanju mladinskih zborov bi namreč nastopila podjunska mladina. Center Podjune pa je Velikovec in edini primerni prostori za takšen koncert so v Neue Burg, Fric Kert, prvi kandidat KEL/ALK v volilnem okrožju II: »Za Slovencie v lastni hiši ni prostora". ki so jih tudi Slovenci s svojimi davki zgradili. Argument, da bi lahko prišlo do nemirov, nikakor ne drži, saj je pred kratkim domače društvo PD Velikovec uspešno praznovalo v dvorani velikovške trgovske zbornice svojo 10-letnico in to nikogar ni motilo. Če velikovški mestni svet izključuje slovenske domačine, lahko mirne volje govorimo o politiki apartheida. Fric Kert, prvi kandidat KEL-ALK v volilnem okrožju II (Velikovec), ocenjuje afero takole: »Slovenci v lastni hiši ne dobimo istih pogojev kot drugi Korošci. To je sramotno za Koroško in za demokracijo v Avstriji. Prepričan pa sem, da se širi krog tistih demokratov, ki obsodijo te hude nedostatke in ti bodo zahtevali primerne konsekvence." Koroški Abvvehrkampfer-bund, ki je vključen v KHD, zahteva od velikovških občinskih odbornikov, da porinejo (nadaljevanje na 2. strani) Politika STRAN o ČETRTEK, O 30. avgusta 1984 Politika „ Voukov model“ nima zveze z rajnim nadzornikom Voukom! V zvezi z diskusijo o manjšinskem šolstvu se že nekaj časa govori o nekem modelu, ki predvideva odpravitev možnosti prijave k dvojezičnemu pouku na šolah, kjer prijav že dalj časa ni bilo, za šole, na katerih je le manjše število prijav, pa predvideva ta model pouk slovenščine za prijavljene otroke v štirih tedenskih urah, kot je to zdaj slučaj na četrti šolski stopnji. Tale tako imenovani „Voukov model“ je namestnik deželnega glavarja, Stefan Knafl, samovoljno poimenoval po rajnem okrajnem šolskem nadzorniku, Rudiju Vouku. Kako pride naš rajni oče do te dvomljive časti? Jasno, da so začeli govoriti o „ Voukovem modelu" šele po smrti Rudija Vouka, v času torej, ko se ni mogel več braniti proti zlorabi svojega imena. Rudi Vouk se je zmeraj zavzemal za dvojezični pouk in je z obžalovanjem zasledoval razvoj na tistih šolah, na katerih se je število prijav manjšalo. Nikoli ni bil mnenja, da je treba na teh šolah odpraviti možnost prijave k dvojezičnemu pouku. Tudi ni hotel vpeljati pouk slovenščine v obliki štirih tedenskih ur. Zavedal se je, da v tem slučaju ne bi mogli več govoriti o enakopravnosti slovenščine na šolskem področju in da s tem nemškogovoreči otroci ne bi imeli več možnosti, da bi se naučili vsaj nekaj besed drugega deželnega jezika. Kako zdaj, da se njegovo ime zlorablja v takšne namene? Tu mu določeni krogi še po smrti delajo očitno krivico! Pozivamo vse časnikarje in politike, predvsem pa gospoda Knafla, da za tale model ne uporabljajo več naziva „ Voukov model“ in ostro obsojamo zlorabo imena našega rajnega očeta! Družina Vouk Protest proti objavi inseratov KHD v Landeszeitung Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem v tiskovni izjavi ostro protestira proti objavi inseratov KHD za referendum v „Karntner Landeszeitung “ in v celovškem občinskem časopisu „ Klagenfurt“. Oba časopisa financirajo s svojimi davki vsi Korošci, zato sta obvezana, da poročata strogo nadstrankarsko. Nadalje se komite solidarizira z dr. Inzkom, dr. VValdstei-nom in dr. Vospernikom, ki jih toži KHD, ter z Borutom Som-mereggerjem, katerega sodni postopek je po sedmih letih spet odprl pravni minister Of-ner. Komite v teh procesih vidi odprto sodelovanje med FPO, KHD in Ofnerjem. Nadstrankarski komite za obrambo dvojezičnega šolstva na Koroškem, kateremu pripadajo med drugim dr. Vladimir VVakounig, dr. VVolfgang Hol-zinger in dr. Gerhard Stein-gress, bo deloval tudi po referendumu KHD. Eden izmed prvih ciljev je, z diskusijskimi prireditvami in plakati propagirati prijave k dvojezičnemu pouku. Apartheid v Velikovcu (Nadaljevanje s 1. strani) slovenske domačine iz velikov-ške javne dvorane. Večinske stranke pa v troedinosti to zahtevo uresničujejo s tem, da slovenske prošnje potiskajo pod mizo. Heimatdienstu ne zadostuje, da onemogočuje nastop slovenskih mladinskih zborov in s tem loči slovensko- od nemškogovoreče podjunske mladine. Danes napenjajo vse sile, da bi tudi ločili otroke v južnokoroških šolah. Jutri bo morda KHD zahteval ločitev na delovnih mestih, pojutrišnjem v cerkvi in tako naprej dokler ne bo več „enega od obeh narodov", ki bi ga lahko še ločeval. Kako dolgo bodo odgovorne stranke v Velikovcu še trpele oziroma izvrševale politiko ločevanja, ki jim jo narekuje KHD. NSKS v pismu Mocku ostifotestira proti Knaflovi ČVP Referendum: alivna podpora koroške OVP kr. Heimatdienstu Koroška OVPTz. njeni vodilni funkcionarji, zlasti na dvojezičnem ozemlju, so v tednu referenduma spet enkrat pokazali svoj pravi obraz: pomagali so KHD-ju s stojali za plakate, na katerih smo med drugim brali parolo „1919 Landesvervveser, 1984 Landesvergesser11, razni funkcionarji Knaflove stranke iz dvojezičnih občin referenduma niso samo podpisali, temveč podpisnike z osebnimi avtomobili vozili na občinske urade, prav tako so podprli KHD predsedniki raznih „črnih“ občinskih strank (kot na Djekšah in v Dobrli vasi), medtem ko je glasilo „Volkszeitung“ še 3 dni pred koncem referenduma na prvi strani objavilo kričeči poziv Feldnerjeve organizacije h gonji proti skupnim šolam. Predsednik Knafl sicer želi, da bi s svojim predlogom (glej zadnji 2 številki NT) „posredoval" med Slovenci in KHD ter FPO. Vendar Knafl do tega nima najmanjše moralične pravice: saj se je v resnici razkrinkal kot šef stranke, ki na južnem Koroškem igra vlogo Hei-matdiensta gotovo bolj učinkovito kot KHD in FPO sama. Na to je opozoril tudi NSKS v včerajšnjem pismu Mocku, v katerem navaja zgoraj navedena dejstva oz. podporne akcije OVP v zvezi z referendumom KHD. Naš tednik je zadnje dni poslal svoje sodelavce v juž-nokoroške občine, da bi se na licu mesta prepričali o dejanskem položaju. Vedno spet so nam razni kompetentni ljudje potrdili, da so se funkcionarji koroške OVP aktivno vključili v gonjo KHD. Delovali so kot Med Škocijanom in Dobrlo vasjo so neznani storilci podrli plakatno tablo KEL/ALK. Očividno nemškonacionalce ne moti let dvojezična šola,temveč tudi kandidatura KEL/ALK. vlačilci (= taki, ki z avtomobi-ii vozijo ljudi na volišče), npr. v Bilčovsu, in kar je še posebno hudo, nagovarjali so ljudi z besedami, ki so skratka lažnji-ve. Tako vemo, da so pregovorili starejše zavedne Slovence z »argumentom", češ, da pri referendumu gre za obstoj slovenskega pouka. Na drugi strani so nagovorili sorazmer- no precej ljudi s tem, da so jim trobili o „volilni dolžnosti". S temi lažnivimi propagandnimi parolami so hoteli, doseči to, kar so že prej propagirali, v posebnih letakih: mdr. v Velikovcu Abvvehrkampferbund („Ganz Karnten wird auf das Ergebnis in der Abstimmungs-stadt Volkermarkt schauen"), v Škocjanu pa je deželni tajnik ČVP-jevske organizacije delav- Literatura ob robu Nova zbirka pesmi Valentina Einspielerja Ob robu razprtij o dvojezičnem šolstvu je izdala celovška založba „Hamatle“ prikupno izdajo pesmic in aforizmov priljubljenega komika in šaljivca Folteja Einspielerja. Doma v Bilčovsu,Je — to priznava šele sedaj — začel že v rosni mladosti kovati verze in tudi pesmice; nekatere so že ponarodite, pravijo. Zdaj pe, na višku svoje moške ustvarjalnosti je izšla omenjena zbirka „Mei Hamat is a Schatzaie" in naletela na izvrsten odmev; nekateri so pesmice natisnili iz samega navdušenja na plakate, ki so najbrž vsem našim bralcem že znani. Objavljamo zategadelj le dve pesmici, ostale pa priporočamo v pretres strokovnjakom! In einem Lande In einer Schule, steht es schlecht, Statt plarren einer groBen, wo eine Mehrheit sicb vvehren! tragt der Direktor ohne Recht! Volksbegehren! braune Hosen! kafra cev in nastavljencev, Burger, prav tako izdal poseben protislovenski letak, kar še posebno zgovorno priča o nem-škonacionalni miselnosti (juž-nojkoroške VP. V uredništvu smo pozorno spremljali dosedanji razvoj referenduma, posebno glede konkretnih rezultatov. Zaenkrat nočemo objaviti številk, ker referendum še teče. Lahko pa že sedaj zapišemo, da KHD (skupno z OVP, FPO in posameznimi socialisti) ni uspel, kot si je pričakoval: da ni zastopnik večinskega naroda, da nima 100.000 članov ter da je bil ta referendum za KHD „Mindernheitfeststellung be-sonderer Art“, to lahko vseka- kor že sedaj mirne duše trdimo. Kot smo se tudi lahko prepričali, da so referendum podpisali skoraj samo starejši ljudje, medtem ko je mladina v bistvu ostala doma. Naj tokrat za konec zapišemo: KHD si je v resnici pričakoval podobne rezultate kot leta 1976, ko je bilo ugotavljanje manjšine, a jih nikakor ni dosegel — kljub milijonom šilingov, ki jih je izdal za reklamo, kljub veliki podpori (ju-žno)koroške OVP ter kljub propagandi, s katero je lahko nagovoril samo neinformirane, nahujskane in ustrahovane (stare) Korošce, ki pa še dolgo ne predstavljajo večine in katerih je k sreči vedno manj. Deželnemu glavarju v premislek Naš deželni glavar VVagner se zdaj, mesec dni pred volitvami, dnevno hvali s svojimi bajnimi uspehi na vseh področjih, če pa mu nekje ne uspe prikriti očitnega neuspeha, potem zanj ti problemi niso akutni. To je na zelo jasen način dokazal prejšnji petek. Problem brezposelnosti mladine zanj ni akuten, saj je „samo“ 7,4% mladincev brezposelnih. „Nicht gravierend", je dejal dobesedno. Njega torej ne moti, če je od dvanajst mladincev eden brez dela. Glavno, da ostane deželni glavar, brezposelni pa naj sami gledajo, kdo jim bo dal dela. Od vseh brezposelnih je ena tretjina mladincev. Mladina si želi postaviti na lastne noge, brezposelnost torej ravno njo najbolj prizadene. Pred leti, ko smo imeli še manj kot tri odstotke brezposelnih, so socialisti to prodajali kot uspeh njihove politike. Zdaj, ko ta politika ne funkcionira več tako, kot bi morala, pa VVagnerja brezposelnost ne zanima več. Ob takšnem odnosu do enega izmed največjih gospo-darsko-političnih problemov lahko le še streseš z glavo. Kaj res misli, da je dosti, če se lepo smehlja z vseh plakatov? OVP nudila KHD-ju stojala za plakate OVP in KHD sta se uradno menila o možni pomoči, ki jo lahko nudi OVP pri gonji proti dvojezični šoli. Hajmatdinst je zaprosil za vsa stojala in plakatne Površine, ki jih je najela OVP za deželnozborske volit-Ve- Za OVP je vodil razgovore deželni tajnik dr. Hofer, oienda Knafl ni bil informiran. Hofer je tudi preskrbel hajmatdinstu dodatna stojala za plakate med referendumom. To je priznal deželni tajnik OVP na podlagi joformacij, s katerimi je Naš tednik konfrontiral pretekli ponedeljek vodjo OVP Knafla. Na ponedeljkovi tiskovni konferenci, ki jo je priredil za Koroške časnikarje vodja OVP ^nafl, je naš list predložil Predstavnikom OVP dokaze, p OVP pomaga hajmatdinstu Uc*i gmotno pri kampanji proti dvojezični šoli. Vodja OVP Knafl je te očitke sprva zavrnil, češ da si ne more predstavljati konkretnega sodelovanja. „Ne vem pa, kaj delajo posamezni funkcionarji," je dodal Knafl. Navzoči visoki funkcionar stranke deželni tajnik dr. Hofer pa je priznal, da se je s hajmatdinstom uradno pogovarjal o tem, koliko stojal in plakatnih površin bi lahko prepustili hajmatdinstu. „Želji KHD-ja, da mu prepustimo vsa stojala, nismo mogli ugoditi, zato pa so od nas dobili dodatna .stojala, tako da jim ni bilo treba prelepiti naših volilnih plakatov," je dejal dobesedno dr. Hofer. Ob tej priložnosti je Knafl ponovno spregovoril o svojih načrtih za bodočnost dvojezičnega pouka. O predlogu, ki predvideva skrčitev območja dvojezičnega šolstva na občine, kjer velja zakon o dvojezičnih napisih oz. uradnem jeziku, je menil, da ga bodo sprejeli po objavi rezultatov ljud- ske zahteve KHD-ja. Knafl je tudi nasprotoval zahtevi po dvojezični šoli v Celovcu, ker bi morali spreminjati zakon. Po Knaflu torej lahko spreminjajo zakon le tedaj, če gre na račun manjšine ... Ne moremo si vsekakor predstavljati, da je deželni tajnik Hofer brez vednosti svojega šefa Knafla lahko vodil pogovore s hajmatidinstom o pomoči pri gonji za odpravo skupnega pouka. Tudi ob tem primeru se vse bolj kaže nenačelnost koroške ljudske stranke: navidezna zunanja nevtralnost naj bi preslepila slovenskega volilca, ki naj ničesar ne zve o krepki pomoči OVP tistim, ki zahtevajo odpravo skupnega pouka. Politika Tečajniki so bili razdeljeni na štiri jakostne skupine, z njimi pa so delali Marija Perne, Jurij Perč, Miha Vrbinc in Lojze Dolinar. Mentorji so svoje „varovance“ zelo pohvalili. Prav čudili pa so se nad njihovo ukaželjnostjo in veseljem do jezika ter spoštovanjem do njega. Med udeleženci so bili učitelji, penzionisti, dijaki, šolarji in gospodinje, novinarka in turistična delavka. Smemo reči, da so udeleženci predstavljali pestro sliko poklicev in izobrazbe. Naš tednik je obiskal udeležence „Slovenskih počitnic44 Prejšnji teden so bile v Tinjah „Slovenske počitnice" in udeležba je bila razveseljiva. Ne samo po številčni plati, ampak tudi zato, ker so prišli tako mladi in stari in to ne glede na stan ali poklic. Veliko udeležencev, posebno mladine, je bilo z dvojezičnega območja dežele, mnogo pa iz drugih krajev Koroške. Da je zanimanje za slovenščino prisotno tudi v ostalih zveznih deželah, so pričali udeleženci iz Dunaja, Innsbrucka in Gradca. »Govoriti hočem slovensko, v mojem pradavnem jeziku" „Čimprej se hočemo naučiti slovensko, ker se hočemo s slovenskimi prijatelji pogovarjati v njihovem jeziku." Za vsakim udeležencem se je skrival poseben razvoj in posebna pot do slovenščine. In prav o teh različnih poteh do slovenščine so se v Tinjah precej razgovarjali. Izluščilo se je, da imajo mnogi podobno pot za sabo, in to spoznanje in podobna usoda sta jih še bolj združevala, drugi pa so dobili globok vpogled v tako imenovano koroško stvarnost. Skupno vsem pa je bilo, da se hočejo čim prej naučiti slovenščine, ker se hočejo s slovenskogovoreči-mi pogovarjati v njihovem jeziku in vsi so po vrsti odklanjali vse zahteve po ločenju otrok na dvojezičnem območju dežele. „Jezik nikoli ne loči, ampak samo povezuje", je dejala profesorica angleščine in latinščine. Sploh pa so prav prizadeti iz dvojezičnega območja na svoji koži občutili, kaj se pravi, zgubiti „svojo materinščino", ki si jo sedaj osvajajo nazaj pod velikimi težavami. Turistična delavka, ki je še obiskovala svojčas obvezni dvojezični pouk — sedaj osvežuje znanje slovenščine —, je dejala, da ji je prav znanje slovenščine zelo olajšalo učenje italijanščine, še vedno pa velja geslo, da toliko veljaš, kolikor jezikov znaš. Dvojezični pouk ni bil prisila, ampak obogatitev posameznika. Mati iz Grebinja, ki je na počitnice prišla s svojim desetletnim sinom, je v svoji skupini pripovedovala, kaj se je dogajalo v času, ko so odpravili obvezni dvojezični pouk. Sama še obvlada domače narečje, pismene slovenščine pa se sedaj uči. „Takrat,“ tako je dejala, „so hodili ravnatelj šole in druge ugledne osebe od hiše do hiše in ljudi nagovarjale, naj odjavijo otroke od slovenščine. Moji starši niso imeli druge izbire, kot da nas odjavijo. Pozneje smo se v družini o tem mnogo pogovarjali in sklenili, da prijavimo sina k dvojezičnemu pouku. Po mnogih letih, mislim da po dvajsetih, je bil naš sin spet prvi otrok, prijavljen k dvojezičnemu pouku. Najprej so ljudje reagirali katastrofalno, polagoma pa so spoznali, da tudi oni morejo prijaviti svoje otroke k dvojezičnemu pouku. Sedaj so že štirji otroci prijavljeni. Podobno je dejal tudi dijak iz Go-selne vasi, s katerim starši zato niso govorili slovensko in ga prijavili k dvojezičnemu pouku, ker bi bila vsa družina takoj zaznamovana. „Šele pozneje sem spoznal, da je velika neumnost, če ne znam slovensko!" Urednica koroškega časopisa je dejala, da jo je že dolgo jezilo, ker slovenskih časopisov ni znala brati v izvirniku. Tej „jezi“ sta se pridružili še intelektualna radovednost in solidarnost do koroških Slovencev. Mladinke iz Zilje in profesorica iz Gradca pa so opozorile na veliko prednost znanja slovenščine, ker jo govorijo v deželi sami, vrhu tega pa obstajajo prijateljske, sorodniške in še druge vezi do naše južne sosedne dežele. „Z ozirom na naš geo- politični značaj bi morala biti slovenščina, tako kot angleščina, v šoli obvezen predmet." Prepaden sem bil nad besedami učiteljice, ki je dejala, da njeni starši, ki znajo slovensko, svojo materinščino sovražijo in so to sovraštvo vsejali tudi v srce svojih otrok. „Šele, ko sem prišla na dvojezično šolo, sem spoznala, da so Slovenci tudi ljudje. Sedaj se hočem tega jezika, moje pradavne materinščine popolnoma naučiti." Udeleženec iz Galicije pa je dejal, da sta mu okolje in šola ukradla jezik, in „to je bila moja materinščina". Nekega dne je spoznal, da je nemški pogovor dojemal slovensko — „v moji podzavesti je vse zvenelo slovensko". Ko je udeleženec iz Bač nehal govoriti, so mu udeleženci ploskali. Kaj je dejal? „Na letošnjem mladinskem dnevu sem srečal slovenske mladince in tu sem se odločil, da se bom podal na pot do tega jezika. To bi primerjal s hojo v gore. Eden gre laže navkreber, drugi teže, a ko dospeš na vrh, se razveseliš razgleda. Tako podobno je tudi z jezikom in zato se učim slovensko-Moja mati zna slovensko, oče ne ih v moji mladosti starši niso mislili; da bi jaz ta jezik nekoč rad govoril-' Veselo razpoložen in žalosten obenem sem odhajal iz Tinj. Vesel, ker sem videl, s kakim zanosom jn potrpljenjem se učijo ljudje moje in naše materinščine, ki jo mnogi od udeležencev odkrivajo kot svojo; žalosten zato, ker sem tu prav poseb; no občutil krivičnost naše šole, 10 otrokom jemlje, ne vem pod kakim1 pravnimi in drugimi vidiki, jezik jn možnost, da bi se tega jezika naučili. Prepričan pa sem, da tinjski udeleženci niso vpijoči v puščavi, ampak se bojo po njih zgledovali še drugi. Najrajši bi vsem udeležencem zaklical: hvala, dali ste nam novega poguma! Franc VVakouniS Zilk o sedanji šolski ureditvi Naš tednik je objavil v številki z dne 5. julija 1984 v zvezi s prireditvijo „ Dežela ob Dravi“ neresnične trditve o prosvetnem ministru dr. Zilku. Predsednik slovenskega prosvetnega društva „Srce“ v Dobrli vasi, Martin Wastl in tajnik Martin Pandi, sta zavrnila Tedni-kovo pisanje v pismu bralcev pod naslovom „Zakaj NT ne poroča objektivno?" Uredništvo Našega tednika je dodalo temu pismu sledeči komentar: „ V rubriki Našega tednika ,Ob robu povedano‘, dne 5. julija 1984, ministra Zilka nismo kritizirali zaradi njegove odsotnosti. Kdor je članek pod naslovom ,Ministrov moik‘ točno prebral, je moral spoznati, da je bila osnovna izjava sledeča: ,Ministra Zilka Pa smo pogrešali tudi kot javnega zagovornika skupne dvojezične Sole. Saj ie za šole pristojen in bi lahko vsaj v telegramu sporočil, da ima k temu vprašanju neko mnenje. Minister Zilk tega ni sto-ril.‘ Uredništvo NT je slej ko prej mnenja, da mora minister za pouk zavzeti k vprašanju dvojezičnega šolstva svoje stališče." Neglede na to, da je zavzel minister dr. Zilk pri razgovoru s predstavniki kulturnega življenja koroških Slovencev v ožjem krogu v Tinjah k vprašanjem manjšinskega šolstva pozitivno in v vsakem oziru konstruktivno stališče ~~ kar je bilo znano tudi v uredništvu Našega tednika — bi dodal še sledečo ministrovo izjavo, ki jo /e objavil dunajski „Kurier“ dne 3. avgusta 1984. Naš tednik jo je do danes svojim bratcem zamolčal. Poročevalka Ruth Pauli je vpraša-la ministra: „Was sagt der Mini-ster zu einem von der FPO unter-stiitzten Volksbegehren des Karntner Heimatdienstes, der die slovvenisch- und deutschsprachi-9sn Schulkinder trennen will?“ Minister dr. Zilk je odgovoril: „Es ist der schlechteste jšeitpunkt, diese Prage im Vorfe/d von Wahlen zu diskutieren. Peršonlich glaube '°h, daB die derzeitige Losung die deste ist." Po ministru dr. Zilku je torej sedanja šolska ureditev na področju nnsnjšinskega obveznega šolstva najboljša. S tem, da jo je Naš tednik svojim bralcem do danes zamolčal, je dokazal, kako resno jemlje samega sebe, ko je odgo-Varial še nedavno na pismo bral-Cev' „Uredništvo NT je slej ko prej mnenja, da mora minister za pouk Zavzeti k vprašanju dvojezičnega Šolstva svoje stališče." Zdaj ga je zavzel, Tednik pa molči!" Dr. Valentin Inzko Geschtitzter Rat der Karntner Slovvenen! Liebe Landsleute! Durch Ihren Postvvurf bezuglich nterrichtsteilung vvieder einmal auf unsere slovvenischsprechen-en Mitkarntner aufmerksam ge-Z.acht, erlauben Sie mir, meine einung kundzutun. Als soge- Pismo bralcev PISMA BRALCEV nannter „Deutschkarntner“ im Norden Karntens vvohnend ist einem nicht immer die Moglichkeit geboten, sich auch mit seinen slovvenischsprechenden Landsleu-ten einmal zusammenzusetzen und sich von Karntner zu Karntner im Gesprach zu finden. Kurzlich erfolgte eine Begeg-nung unserer Landsleute (Kir-chenchor Althofen) in Doberdob (Italien) mit einer siovvenischsprechenden Sprachminderheit. Abgesehen davon, daB wir mit einer Herzlichkeit ohnegieichen aufgenommen vvurden (obvvohl radikale Slovvenisch karntner vor unserer Begegnung die Bevolkerung — Mitteilung vom dort ansassigen Pfarrer — auf die „slowenenfres-senden Karntner deutscher Spra-che" und ihre Unterdruckungsme-thoden aufmerksam gemacht ha-ben) und auch ein Gegenbesuch eingeplant ist, lernten wir in der relativ kurzen Zeit die Mentalitat, ihre Liebe zu ihrem Volk, den Brauchen und dem Gesang, ihre Schvvermut, aber auch ihre Freude zum Leben kennen. Ich muB sagen, alte vvaren wir zutiefst be-eindruckt. Seither st eh e ich mit meiner Einstellung zu den Slovvenen auf einem anderen Standpunkt. Nicht abzusehen, was durch nationali-stische Gesinnung, den Heimat-dienst und radikale Gruppen bei den Karntner Slovvenen sovvie im Ausland fur nichtvviedergutzuma-chende Schaden an der Gemein-schaft beider Volksgruppen ange-richtet vverden. VVurde die slovve-nische Sprache auch an den Schulen angeboten vverden und vvurden allen Deutschkartnern ein rjchtiges Bild ihrer slovvenischen Mitkarntner vermittelt vverden, vvas vvare dies fur eine Bereiche-rung fur unser Volk. Es scheinen tatsachlich viele auch zu verges-sen, daB unsere Vorfahren auch den Slovvenen angehorten und sich diese Mentalitat vielfaltig, besonders im Lied, ausdruckt. Wie schon doch, die Gesange unserer beider Volksgruppen zu ho-ren. Mit einem Vorurteil der Slovve-nischkarntner mochte ich auch noch aufraumen. Ich beispielsvvei-se trage meinen Karntneranzug aus Freude an der Tracht und we-gen dem Zugehorigkeitsgefuhl zu unserem schonen Land. Wenn ra-dikalgesinnte Gruppen darin eine Provokation sehen, dann kann man nur mitleidig lacheln. Die schonen slovvenischen Trachten sind es doch eher vvert, bestaunt zu vverden und sich an ihnen zu erfreuen, als darin eine Provokation bei ihrem Auftreten zu sehen. Ralf Pichler, Hauptplatz 14, 9330 Treibach Liebe Genossen In der Beilage retourniere ich Ihnen Ihre Propagandaschrift. Es ist direkt angenehm zu le- sen, vvie der Bluthund und Deut-schenhasser „nt“, jetzt, bei der Durchfuhrung des Volksbegeh-rens, um Verstandnis bettelt und sich hinter dem Kittel der Kirche verstecken muB. Dem Starken vvurden vvohl die Zahne gezogen; ein derartiges Verhalten vom „nt“ sind vvir nicht gevvohnt. Woher diese plotzliche Oster-reichfreundlichkeit? Man hat vvohl vergessen, daB man erst kurzlich noch das ge-liebte Vaterland Osterreich be-schimpft und verleumdet hat. Der Balkan beginnt tatsachlich schon in Klagenfurt und es vvird hochste Zeit, daB hier klare Ver-haltnisse geschaffen vverden. Diese hysterischen Aktivitaten der ansonsten fanatisierten, be-volkerungsverhetzenden Lugen-propaganda kommunistischer Pra-gung, sind vvirklich bemerkens-wert. G lučk auf, Ihr Lubomir Protic u. Familie, LagerstraBe 7a, 9800 Spittal Volksbefragung in Ihrer Ausgabe vom 22. 8. d. J. kann jeder Osterreicher, der nicht taub oder blind ist, der sich zur deutschen Muttersprache be-kennt, erkennen, daB der Inhalt obiger Schrift durchaus nicht dem Sinn und Wesen eines Karntners entspricht. VJaren es doch ubervviegend jene treuen Karntner mit ihrer,, vvindi-schen Mundart", jedoch keine ge-lernte slavvisch Sprechende, die bei der Abstimmung im Jahre 1920 fur ein ungeteiltes, freies Karnten ihre Wahl abgegeben ha-ben. Anmerkung: meine, vor einem Jahr verstorbene Gattin stammt aus dem „Windischen“, darum vveiB ich es! Noch hat die altere Generation nicht vergessen, daB es ein Slavve (Serbe) vvar, der im Auftrage der gevvinnsuchtigen, nachfolgenden Siegerstaaten, 1914 den Čsterrei-chischen Tronfolger ermordete, somit die Alleinschuldigen an bei-den VVeltkriegen sind. VVeiters vveist die vvahre Ge-schichtsschreibung nach, daB in der Zeit des fruhen und auch spa-teren Mittelalters immer vvieder die Slavven es vvaren, die mit Flilfe der Hunnen und A vvaren in den Deutschen Sprachraum mit Ge-vvalt eindrangen und den Ansassigen Flabe und Fleimat raubten. Dieser Versuch vvird nun auch in der Neuzeit immer vvieder fort-gesetzt, zwar nicht mehr mit Kriegsgevvalt, sondern in vorge-tauschter, friedliebender Kampf-methode. So vvird die, durch zur Schau tragende Glaubigkeit der Christli-chen Lehre so mancher Katholi-sche Wurdentršger fur den Verrat an unserer Karntner Heimat (DeutschenhaB) gevvonnen. Durch die sprunghafte, ja mit Zvvang erreichende Vermehrung slavvischen Sprachgebrauches, vvird ein Konflikt heraufbeschvvo-ren, der letzten Endes eine neuer-liche Abstimmung erfordert, vvel-che dann die Teilung unserer Fleimat bekunden solite. Die heimattreue Karntner Bevolkerung hat es in unserer Zeit schon einmal erleben mussen, daB selbst Regierungsverantvvort-liche (W i en e r) sich uber den Abvvehrkampf belustigten, weil die-sen jeder Begriff an Fleimatliebe fehlt, dies hat sich bi s zum heuti-gen Tage nicht gebessert. Ein SchluBvvort: VJenn auch manche uns verrat e n das gibt uns noch mehr Kraft, (dann kampfen vvir als Soldaten damit unsere Heimat nicht auseinander klafft! Fur den Inhat verantvvortlich zeichnet n „ Peter Machne, 9772 Dellach/Drau 35 Opomba uredništva Naš tednik in Slovenski vestnik sta prejšnji teden razposlala na vsa koroška gospodinjstva informacijski list v zvezi z gonjo KHD proti dvojezični šoli. Na ta info-list smo prejeli tri pisma bralcev, ki jih na tem mestu tudi objavljamo. Razveselili smo se pisma gospoda Pichlerja iz Treiba-cha, ki se trudi za odpravo predsodkov do naše narodne skupnosti in ki resno išče mirno sožitje med obema narodoma na Koroškem. Obe negativni reakciji pa jasno dokazujeta, da je Naš tednik v svoji zadnji številki s svojim glavnim člankom „Hei-matdienst v veliki argumenta-cijski stiski" zadel v črno. Oba pisca sta živi priči, da lahko KHD nagovori samo ljudi, ki imajo — milo rečeno — zmešane pojme. Treba pa je tudi poudariti, da so ravno taki ljudje v prvi vrsti žrtve zloglasne propagande Heimatdien-sta, ki v resnici ne dopušča, da bi se ..domovini zvesti" Korošci odkrito potrudili za resen pogovor s Slovenci. Kot smo lahko pri uradu za prijave v Špitalu zvedeli, osebe z imenom Lubomir Protič sploh ni. Imamo mar opravka z nemškonacionalnim avtorjem pisma bralca, ki se skriva za slovanskim imenom, ker bi rad s tem dokazal, da so celo koroški Slovenci na strani KHD? Ubogi zagovorniki referenduma, ki se morajo posluževati takih trikov ... VAŠA DOMAČA TRGOVINA ZADRUGA PLIBERK Gost v Našem tedniku GOST Referendum bi bil zanimiv predvsem za psihiatre Dr. VVilhelm Heiliger, rojen je bil 12. septembra 1944 v Ljutomeru v Sloveniji, je po materi Slovenec, po očetu Nemec, po nazoru pa gotovo svetovljan, saj je živel že v številnih državah Evrope, zdaj pa je že nekaj let z družino v kaliforniškem San Franciscu. Dr. Heiliger je študiral v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Angliji in Ameriki jezike, filozofijo in politične vede. Disertiral je leta 1970 na temo „Nostalgija pri Ivanu Cankarju“. Kot politolog dela na Stanford University in se bavi predvsem z vprašanji politike velesil. Njegove politične komentarje oddajajo zveznonemške radio-televizijske postaje. Heiliger je napisal in prevedel število knjig, posebno pa se zanima za slovensko literaturo. Njegova žena Linda je univerzitetna profesorica za fotografijo, sin Jona-than pa še obiskuje osnovno šolo. V doglednem času bo Mohorjeva založba v koprodukciji z mariborsko založbo Obzorja izdala njegovo antologijo sodobne slovenske lirike. NT: Dragi VVilhelm Heiliger, rojen si v slovenskem Ljutomeru, študiral si v Jugoslaviji, Avstriji, Nemčiji, Angliji in Ameriki, kjer živiš! Tvoje stroke so literatura, filozofija in politika. Trenutno se nahajaš v Celovcu, prej si potoval z družino po Evropi. Kaj te je prav v teh dneh privedlo v Celovec? Heiliger: V Celovec sem prišel predvsem zaradi tega, ker pripravljam izdajo antologije sodobne slovenske lirike v nemškem prevodu. Tu se pogovarjam z Mohorjevo založbo, da bi knjigo izdali v koprodukciji z mariborsko založbo Obzorja in z neko založbo v Zvezni republiki Nemčiji. To je eden izmed razlogov, zakaj sem spet prišel v Celovec, sicer pa nadaljujem svoje potovanje še v Slovenijo in nato se šele vrnem v Kalifornijo. NT: Bi lahko o koprodukciji teh dveh slovenskih založb kaj povedal? Heiliger: Zanimivo je gotovo to, da so stroški tiska v Jugoslaviji zelo ugodni, če jih primerjaš z avstrijskimi. Po drugi strani pa je gotovo tudi zanimivo, da se odnosi razširijo in da se razširi tudi sodelovanje med slovenskimi založbami in založbami oziroma inštitucijami koroških Slovencev. NT: Založbi, Mohorjeva in Obzorja, mislita tudi na koprodukcijo z neko zveznonemško založbo. Heiliger: Doslej sem poslal rokopis dvema založbama, in sicer Herderju v Berlin in Neukirchnerju v Dusseldorf, ki se zelo zanimata za to antologijo in za koprodukcijo. K temu pa še pride interes vzhodnonemške založbe Volk und VVelt. NT: Kakšni so izgledi za sodelovanje z nemško založbo? Heiliger: Izgledi so zelo pozitivni in upam, da bo knjiga izšla v začetku prihodnjega leta. NT: Z vodjo Mohorjeve založbe, dipl. inž. Kattnigom, si v dogovoru tudi še za drugo knjigo. Heiliger: Prevedel sem zbor Kosovelovih ..Integralov11 in to v ame-rikanščino. Želel bi, da bi ta rokopis izšel dvojezično, se pravi slovensko-angleško. Tudi glede tega se pogovarjam z Mohorjevo, ki bi knjigo lahko razširila po an-gleškogovorečem področju. NT: Ze prej si prevajal slovensko poezijo. Bi povedal, koga si prevedel in kje so knjige izšle? Heiliger: Prevedel sem Kosovelove ..Integrale" v nemščino. Knjiga je leta 1967 izšla v munchenski založbi dr. Troffenig, nato sem prevedel izbor Kocbekovih pesmi v nemški knjigi, ki je izšla leta 1978 pri založbi Christoph Gaucke v Hannovru-Mundenu. To so zgolj prevodi poezije. Že prej pa sem prevajal tudi iz nemščine v slovenščino, in sicer filozofske tekste Friedricha Nietzscheja, Martina Heideggerja in Karla Jaspersa. NT: Kocbekovi knjigi je napisal predgovor Nobelovec Heinrich Boli. Kako je prišlo do tega? Heiliger: Heinricha Bolla sem spoznal v zvezi z Edvardom Kocbekom. Lahko rečem, da sva se dobro poznala in je bil tudi Edvard Kocbek dober prijatelj Heinricha Bolla. Osebno sva se pogovarjala o izdaji Kocbekovih knjig v Zvezni republiki Nemčiji, vendar je to zaradi finančnih razlogov zelo težka stvar, kajti profitabilnost je prvi kriterij za nemške založnike. Vsekakor je privolil, da sem v svojem izboru objavil uvodno besedo, ki jo je napisal že predtem, v zvezi s tisto Kocbekovo afero v Ljubljani. NT: To niso edine knjige, ki si jih izdal. Katere so še izšle? Heiliger: V prevodu sem izdal knjigo Primoža Kozaka o Sloveniji. To je ilustrirana knjiga z raznimi barvnimi reprodukcijami. Knjigo je izdala Jugoslovanska revija v Beogradu. Nadalje sem uredil in prevedel knjigo o jugoslovanskem tisku z naslovom „Kreuz und quer durch die jugoslavvische Presse". To knjigo je izdalo „Delo“ v Ljubljani, in sicer leta 1970. To so zgolj prevodi, ki so pa tudi izšli v revijah kot so to „Akzente“ v Miin-chnu in „Poetry International" v Združenih državah Amerike. Objavil sem še svojo disertacijo „Nostalgija pri Ivanu Cankarju", ki je izšla leta 1972 v Londonu in je na- letela predvsem v Združenih državah in v Kanadi na zelo ugoden odmev. To so zgolj literarna dela. Ukvarjam pa se tudi z mednarodno politiko ... NT: ... nisi samo posrednik literature. Delaš kot znanstvenik na Stanford University v San Franciscu v Kaliforniji. Pri katerih projektih trenutno sodeluješ in kaj je zate aktualno? Heiliger: V preteklosti sem objavil število knjig o mednarodni politiki, specifično o Sovjetski zvezi in Kitajski. Tudi na tem področju sem dobil zelo ugodne ocene v mednarodnem znanstvenem tisku. Pišem pa tudi politične komentarje za razne mednarodne revije in radio-televizijske postaje v Evropi. Trenutno se posvečam v glavnem mednemškemu vprašanju in tu specifično projektu, v katerem raziskujem problematiko mednem-ških odnosov z vidika velesil. Ta problematika je sedaj že stara štirideset let in mislim, da bi bilo dobro razčistiti te povojne politične odnose. S tem bi se politična napetost v srednji Evropi znormalizi-rala in znevtralizirala. NT: Baviš se s kulturo, si politik, in filozof, zato bi te rad vprašal, kaj misliš o referendumu koroškega hajmatdinsta, ki bi naj onemogočal dvojezični pouk? Heiliger: Organizacija kot haj-matdinst je po mojem mnenju shi-cofrena, njeni koncepti so popolnoma anarhični in je za normalnega človeka zelo težko doumeti, da sploh pride do takih psihopatskih spopadov kot je recimo ta referendum. Mislim pa tudi, da bi ta problem bil zanimiv za kakšnega psihologa ali psihiatra, ki bi to problematiko analiziral iz psihološkega vidika, kajti celotno stanje ie dejansko absurd in ni racionalnega razloga oziroma racionalne razložitve, da sploh pride do takih nenormalnih in nečloveških pojavov. Zato pravim, da bi bilo dobro, da bi tu na Koroškem posebna skupina psihologov znanstveno razčistila ta problem. NT: Prav lepa hvala za pogdvor! Rož, Podjuna, Žila Študija,OBIRJA* o zaščiti okolja Dne 23. avgusta 1984 je poslovodja tovarne Obir, dipl. inž. Feliks VVieser predal dež. sv. Maxu Rauscherju obsežno študijo o zaščiti okolja, ki jo je OBIR izdelala na lastno pobudo. Dež. sv. Rauscher se je zahvalil za študijo in poudaril svoje veselje, da tovarna celuloze OBIR zaščito okolja jemlje resno. Nadalje je zastopnikom tovarne zagotovil, da bojo dobili od deželne vlade isto podporo za zaščitne ukrepe kot ostala podjetja. Avtor študije je Re-brčan Karl H. Haller in je bila izdelana pod vodstvom univ. prof. dr. dipl. inž. Helmuta Starka. Dež. sv. Maxa Rauscherja je poslovodja dipl. inž. Feliks VVieser povabil na slavje, ki bo 7. septembra 1984 ob priliki pete obletnice tovarne celuloze OBIR na Rebrci. Velikovška izdaja »Pliberškega časopisa" Ta teden je EL Pliberk izdala Posebno obširno izdajo svojega glasila »Pliberški časopis/ Bleiburger Zeitung". 14.000 izvodov so marljivi pliberški žurnalisti razposlali na vsa gospodinjstva v okraju Velikovec. Časopis obsega 36 strani in je predvsem posvečen največjemu podjunskemu ljudskemu prazniku — pliberškemu jor-maku. Nadalje predstavlja PČ delo samostojnih občinskih odbornikov v velikovškem okraju, program in glavna velikovška kandidata KEL za deželnozborske volit-Ve 30. septembra 1984 ter druge zanimive dogodke. Tudi tisti, ki imajo srečo, pridejo na svoj ra-nun: to garantira bogat srečolov »Pliberškega časopisa". Našim Pliberškim kolegom k zares boga-lamu občinskemu listu iskreno čestitamo in jim pri njihovem pomembnem delu tudi za bodoče že-umo obilo uspeha! Župnik Avguštin Čebul 75-letnik: .Pri sinodi so nas morali upoštevati' Pisati članek ovšentlenartskem žup- osrednja, za katere grčavo zunanjostjo niku Avguštinu Čebulu je na prvi po- se skriva mehka duša duhovnika in gled bolj podobno nošenju vode v Dra- umetnika, ki te dni praznuje svojo 75-vo. A prav zato, ker je ta duhovniška letnico, so te vrstice upravičene, osebnost tako znana in rekel bi tako Čebul, rodil se je 23. avgusta 1909 pri Pašovniku v Šmihelu, je že v rani mladosti okusil ubožnost podjunske bajte, kjer je mati zaradi očetove smrti pri Odesi med prvo svetovno vojno morala spraviti kar sedem otrok h kruhu. Kljub temu, da je bila hiša revna, so dali mladega Avguština v gimnazijo, „ker je bil fant pripraven", kot Čebul sam pravi. Čeprav edini Slovenec v razredu, ki ga nekateri sošolci kaznujejo zaradi tega tako, da z njim enostavno ne govorijo, mladi Šmihelčan kaj kmalu vse prekosi v znanju in jim celo pomaga pri učenju. Ta ukaželjnost botruje tudi njegovemu študiju na rimski Gregoriani, kamor se odloči, ker ne sme študirati teologije v Ljubljani, v Celovcu je pa noče. V Rimu, tečaja sta Grego-riana in Germanicum, si Čebul razširja svoje obzorje, tu spozna ljudi, med njimi mnogo poznejših škofov in celo kardinalov, preživi svoja najlepša leta. Skoraj bi rekel, da prav v tem času korenini njegovo odklanjanje vseh nazivov in častnih titul. Po vrnitvi domov, posvečen je bil v Rimu in tam bral tudi novo mašo, pride kot kaplan v Železno Kaplo, kjer je župnik Aleš Zechner, dr. Janko Horn-bock in poznejša dahavska žrtev Anton Kutej, pa kaplana. Tu zboli in mora na okrevanje v Freiburg. Po vrnitvi prevzame prvič faro Št. Lenart pri sedmih studencih. 6. aprila 1941, na dan, ko Hitlerjeva Nemčija napade Jugoslavijo, ga skupno z drugimi slovenskimi duhovniki zapre Gesta-po. V avtu, ki je prišel po Čebula, je že sedel ziljskobistri-ški župnik Anton Kuchling. Čebulu gestapovec pove, da mora »kriegsbedingt" v ječo, kjer sreča podgorjanskega župnika Hornbocka, Ulbinga iz Skočidola, Mikulo z Brda, Ogrisa iz Loč in Dobernika iz Rožeka. Prvo noč v ječi, vržen v samico, je Čebul-spal kot že dolgo ne, „ker si človek nekje čisto po nedolžnem in ker me nobena reč ni težila". Izpuščen konec aprila, je bil Čebul pregnan v faro Berg im Drau-tal, pozneje pa v dolino Mele. „Kriegsbedingt“ mu je bila vrnitev na južno Koroško, kot vsem ostalim slovenskim duhovnikom, strogo prepovedana^ Čebul je o teh letih pregnanstva dejal, da so nemški farani pregnane slovenske duhovnike imeli zato tako radi, „ker smo bili ljudski in manj gospodje". Povezanost slovenskega duhovnika z ljudstvom se je pokazala tudi tu. Konec vojne se je spet vrnil na svojo faro, a že decembra 1945 je od nje vzel slovo. Postaje so bile Pliberk, Kotmara vas, ordinariat in štiri leta Šmiklavž ob Dravi, od koder je maja 1953, po smrti župnika Starca, v tretje prišel v Št. Lenart. Merodaj- no je Čebul kot zastopnik slovenskih vernikov sodeloval pri sinodalnih pogovorih. »Slovenci smo se postavili in so nas respektirali," je dejal in mi povedal, kako je nastopil v nekem zborovanju, ko so se navzoči smejali dr. Inz-ku, ker je govoril slovensko. Pobaral sem jih, če so te bore slovenske besede onesnažile ta prostor. Od samega sramu so utihnili!" Čebul je vodil liturgični krožek. Dolgo že je Čebul odbornik Mohorjeve družbe, vrsto let je pisal za Nedeljo, predsednik je Sodalitete, združenja slovenskih duhovnikov na Koroškem („za to nas nemškogovoreči duhovniki zavidajo") in za celovški radio je imel več kot 100 duhovnih nagovorov. Sploh, in nato je Čebul ponosen, je on bil prvi slovenski duhovnik, ki je po vojni govoril v slovenskem radiu. To je bilo za Veliko noč 1946 „in skupno z dr. Tischlerjem sva govorila po radiu. Po 25 letih sem ta govor ponovil". Manj znano, a zato nič manj pomembno je Čebulovo slikarjenje. Največ motivov je nabral ob Dravi, slikal je v dopustih in v senci Dobrača so slike dobivale svojo dokončno podobo. Štiri razstave v Gorici, Mohorjevi (te razstave se je udeležil tudi tedanji deželni glavar VVede-nig, s katerim se je Čebul pogovarjal samo slovensko), v celovški hiši umetnikov in v Tinjah — zgovorno pričajo, da bi Čebul tudi kot slikar naredil svojo »kariero". Tam, kjer prometni trušč in industrijski obrati bolj in bolj šumijo in kjer se naša govorica na žalost bolj in bolj umika v zatišje, dela in »drži svojo linijo" Avguštin Čebul. Da jo bo še dolgo! Ob njegovi petinsedemdesetletnici mu kličemo še na mnoga leta in mu želimo skorajšnje okrevanje. Franc VVakounig Rož, Podjuna, Žila STRAN n ČETRTEK, 8 30. avgusta 1984 aim ziie ‘j diiake vrience ir študentu "bom ho do t e N. «, «,»■ m Mm*« «*. s »so s,m«,,. no ooremo Za oblikovani« ometene na ramofa 2U5,- Ml., m »lilo razrede pa 2265,- SH. (» oanah Ja ie »kiju. isr« ** »*-*“* “ -**» “ . .. Enkrat ,etno se doplača 800,- S«, za kurjavo. pošteni državljani. s^L”r:,”:r" 6,111 mno9°pom6niio-zato nam !akko zau- Prijave sprejemamo na naslov: : v; . :■ ; . ■; ,■ , . . : , • . osebno oz. pismeno ali ieletonično na številko (0 42 22) 56 5 15 -13 ™ MODESTOVDOM Dr Richard Cenava.oasse 114 9020 K'noen ' Lambert Hribernik umrl V torek, 21. avgusta t. I., nas je Lambert Hribernik, pd. Hajnž nepričakovano v 67. letu starosti za vedno zapustil. Daljša težka bolezen se ni dala več ozdraviti in tako smo zgubili soseda ter prijatelja, ki je bil zaradi svojega nadvse prijaznega značaja pri vseh zelo priljubljen. Rajni pa ni oil samo priljubljen sosed, bil je predvsem tudi pravi narodnjak: kot takšen je bil zvest član domačega slovenskega prosvetnega društva in je v vsakem oziru podpiral ljudi in ustanove, o katerih je dobro vedel, da se resno zavzemajo za dobrobit našega naroda. Blagega pokojnika je v petek, 24. avgusta, lepa množica sorodnikov, sosedov in znancev pospremila na radiško pokopališče k zadnjemu počitku. Pogrebne obrede je opravil domači župnik č. g. Ludvik Jank, domači pevci pa so mu v slovo zapeli pri mrtvašnici, med sv. mašo in ob grobu. Naj se Hajnžev oče v miru spočijejo! Žalujočim sorodnikom, zlasti vdovi Mariji ter otrokom Marici, Berti-ju, Toniju, Aniji, Bernardki, Hildi, Jožici in Miliji pa velja naše iskreno sožalje. Zahvala Ob izgubi svojega ljubega moža in dobrega očeta g. Lamberta Hribernika se prav prisrčno zahvaljujemo za sočutje in veliko udeležbo pri pogrebu. Zahvala velja č. g. župniku Ludoviku Janku, ki je opravil pogrebne obrede, cerkvenim pevcem za občuteno petje, sosedom za pomoč in vsem, ki so darovali v smislu rajnega za cerkev in sv. maše. Posebno pa se zahvaljujemo vsem onim, ki so molili za dušni blagor pokojnega. Družina Hribernik, p. d. Hajnž — Radiše podrobnejše informacije dobite na uredništvu NAŠEGA TEDNIKA tel.: 0 42 22 / 51 25 28 - 21 o CARTRANS naročila sprejema turistična agencija CARTRANS tel.: 0 42 22 / 51 26 80 Kdaj: od 5. do 12. oktobra 1984 [H3 Kje: Slovenska plaža v Budvi, ki je biser črnogorske obale in najznamenitejši turistični center tega dela jugoslovanske obale. Stanovali bomo v enonadstropnih hišah, ki so povezane med sabo z malimi ulicami, ki peljejo vse na glavno cesto „korzo“, ob kateri se vrstijo prodajalne suvenirjev, butike, samopostrežnice, kavarne, restavracije, aperitiv-bari, cvetličarne, trafike in seveda banke, frizerski saloni, čistilnice, ambulanta idr. Vse sobe in apartmani so samo 30 do 150 metrov oddaljeni od plaže in imajo kopalnico in WC ter telefon. Večina sob in apartmanov ima teraso v patio-stilu in balkon. Na glavnem trgu in ob bazenih s površino 1000 m2 so zvečer razne kulturne in folklorne prireditve. Na plaži in poletni terasi je vsak večer ples. Urejena plaža s finim pes- kom je opremljena s sončniki. Za rekreacijo na vodi so na razpolago: sandolini, surf-deske, jadrnice, motorni čolni, smuči idr. Za športnike med Vami so na razpolago: univerzalno igrišče za igre z žogo, boccia-proga, rekreacijska steza, 10 miz za namizni tenis, pikado in 10 teniških igrišč. Ponudba vsebuje: Polni penzion v naselju ..Slovenska plaža“, prevoz z avtobusom iz Celovca v Ljubljano in nazaj, polet iz Ljubljane v Dubrovnik in nazaj, transfer iz Dubrovnika v Budvo in nazaj. Spremljata: Zastopnik Našega tednika oz. zastopnik turistične agencije CARTRANS. Cena: aranžma znaša samo 2980,— šil. na osebo, doplačilo za enoposteljno sobo 400,— šil. Rož, Podjuna, Žila Retorični seminar v Tinjah Drugi člen pravil Koroške dijaške zveze nam nalaga dolžnost, da mlade koroške Slovence usposabljamo z izpopolnjevanjem njihove izobrazbe za delo v naši narodni skupnosti. Po tem naročilu smo se zbrali mladinci 28. in 29. julija in 10. ter 19. avgusta v Tinjskem domu, kjer smo imeli retorični seminar. Vodja tega tečaja je bil bivši član K DZ Miha Zablatnik, ki je svojo nalogo z veliko potrpežljivostjo in vnemo izvrševal. Bil je to pravi tečaj za življenje. Učili smo se diskutiranja, uveljavljanja v skupini in pripravljanja govorov. Zavedati se moramo, da moramo prav posebno mi mladinci nemškogovoreče prepričati in informirati o našem problemu. Spoznati moramo, da ne moremo priti z nasiljem, temveč le s pogovori in z diskutiranjem do svojega cilja. Škoda, da se je tega seminarja udeležila le majhna peščica mladincev. Očivid-no se nekateri člani KDZ ne zavedaj- pomembnosti takih retoričnih vaj. Prepričana sem, da je retorika v korist vsakemu posamezniku, poleg tega pa se bi naša organizacija z mladino, ki je izobražena v diskutiranju in pogovarjanju, prav gotovo spet okrepila. Zaradi tega upam, da se bo pri naslednjem retoričnem seminarju zbralo več članov KDZ. „ Koroški večer “ v Vuzenici z mladimi umetniki Konec prejšnjega tedna se je lepo število mladih iz Koroške, Porabja in radeljske občine v Vuzenici zbralo, da bi v okviru „14. koroške likovne kolonije mladih v Vuzenici" likovno ustvarjalk Številnim kulturnim organizacijam, ki pospešujejo to likovno kolonijo, je tudi letos uspelo zbrati mladino iz treh dežel in dobiti materialna sredstva za uspešen Potek srečanja. Mladi ustvarjalci so ves teden gostje pri družinah na Muti in v Vuzenici. Kot že omenjeno, je likovno ustvarjanje glavni razlog, zaradi katerega prihajajo mladi v Vuzenico. Tam imajo možnost, da pod pedagoškim vodstvom ter ob svobodni izbiri tehnike, formata in papirja izražajo svoja doživetja, občutke in vtise na papirju, platnu, keramiki ali kakšnem drugem materialu. Ves teden pa ustvarjajo z mladimi tudi znani umetniki. Na koroškem večeru zadnjo soboto, 26. avgusta, je bil na sporedu prikaz dvojezičnosti na Koroškem. Teodor Domej je spregovoril o 'šolski problematiki, za kulturni spored pa so poskrbeli otroški pevski zbor SPD ,,Danica" iz Št. Vida v Podjuni. Večera se je udeležil tudi osrednji tajnik NSKS Franc VVedenig. Radiše: tekma koscev V nedeljo, dne 12. avgusta, so se v olimpijskem duhu pri Lipšu v Kozju pomerili kosci v svoji stroki. Tekmovalo je 23 koscev v štirih skupinah. V splošni skupini je zmagal Milan Hribernik, v skupini starejših (nad 50 let) pa njegov °6e Hanzi, pd. Boštjan, ki je letos očividno koso boljše nabrusil in premagal dolgoletnega abonma-zmagovalca v tej skupini Jerneja Lampichlerja. V zenski skupini se je uvrstila na prvo mesto Rozalija Ko-9°j iz Železne Kaple, naj- boljša domačinka je zopet postala Angela Pisjak. Najboljši čas dneva si je priko-sil Herbert Kogoj in bil seveda tudi najboljši v skupini gostov. Ob koncu tekme se je predsednik SPD „Radiše" zahvalil vsem koscem za udeležbo; vse navijače in tekmece pa je povabil še na zabavo na prostem. Nato je Danica Pichler še prinesla harmoniko in ljudje so se ob domačih melodijah, jedači in pijači sprostili od vsakdanjega dela. Zloglasna _______-______- lelos sviVn n frtri ” *i * . er^®m®ir,scnaft letos praznuje ■■ Vaako,e«osHšiš; da koncentracijskih ei snravl ni dokazov in da se naj'sicven- Te nebovpijoče laži in ta gromozanski neumnost zado-stnjala. d. SL* 4 potone, H, i 1 Gospa Nežka Zollbauer iz Globasnice praznuje te dni svojo 80-letnico. Iskreno čestitamo! Martin Mikel, po domače Kučnikov oče, iz Zgornjih Rut na Radišah praznuje te dni svoj 75. rojstni dan. Čestitamo! V Dolni vasi pri Šmarjeti praznuje Margareta VVoschitz, po domače Pestrcova mama 70-letnico. Iskreno čestitamo! Svoj 55. rojstni dan je na Bajdišah praznoval Hanzi Ke-lich. Iskreno čestitamo! Na Radišah sta si obljubila večno zvestobo Margareta Mikel in ženin Gregor. Številnim ' čestitkam se pridružita tudi Katoliška mladina in Naš tednik. Veronika Kulmež in ženin Peter sta se poročila zadnjo soboto na Suhi. Čestitamo! Mirjami in dr. Miranu Zwit-terju iz Celovca se je rodil sin Dejan. Čestitamo! Zvesta bralka Našega tednika ter mati znane Crčejeve družine na Blatu, gospa Roza Kumer praznuje te dni svoj 70. rojstni dan. Slavljenki, ki jo poznamo kot čvrsto in veselo ženo, želimo obilo božjega blagoslova ter, da bi še dolgo stala ob strani svojim sinovom z družinami. Iskrenim čestitkam NT se pridružujejo tudi njeni vnuki in vnukinje, ki jo imajo še posebno radi. IŠČEM kmetijo na južnem Koroškem v zakup (Pacht) ali dosmrtno rento (Leibrente). Tel.: (0 42 54) 28 53. KUPIM trda drva ali jih sam napravim. Javite se, prosim, pod telefonsko številko (0 42 22) 51 25 28-21. IŠČEMO za Zadrugo-Market v Kotmari vasi kvalificiranega prodajalca. Znanje obeh deželnih jezikov, obvladanje računovodstva in kalkulacij so predpogoji. Prošnje z življenjepisom stavite na Posojilnico Bilčovs/ Kotmara vas, 9072 Bilčovs 33, Tel. (0 42 28) 22 25 Reportaža STRAN STRAN ČETRTEK, 30. avgusta 1984 Dr. Apovnik je že leta 1975 kandidiral na prvem mestu Koroške enotne liste (KEL). Le nekaj glasov je tedaj manjkalo in dr. Apovnik bi zastopal koroške Slovence v deželnem zboru. Koroške politične stranke so se zavedale »nevarnosti", da bi KEL pri naslednjih volitvah le dobila mandat, in so Koroško razdelili na štiri volilna okrožja. Letos kandidira KEL skupno z Alternativno listo. Dr. Apovnik kandidira v volilnem okrožju Velikovec na drugem mestu. Ze leta sodeluje dr. Apovnik v oddelku za kulturo pri koroški deželni vladi in kot tak se bavi s problemi slovenske kulture. Kulturna politika je tudi jedro pogovora med dr. Apovnikom in Našim tednikom. Pogovor sta vodila Heidi Stingler in Rihard Grilc. Večinske stranke bodo morale program KEL/ALK unfltevati Reportaža Naš tednik: Koroška enotna lista (KEL) kandidira letos skupno s koroškimi alternativci. V čem vidite pomen samostojnega volilnega nastopa, oz. koalicije z Alternativno listo? Dr. Apovnik: Važna je kontinuiteta naših volilnih nastopov. Volilce ne smemo zbegati, temveč jim nuditi pravo alternativo. Zavedati se namreč moramo, da večinske stranke ne zastopajo interesov koroških Slovencev. Poleg slovenskih osrednjih organizacije je KEL edina sila, ki se zavzema za slovenski narod na Koroškem. Zaradi tega je naš nastop koristen in potreben. Koalicija z ALK je logična posledica politike odpiranja napram nemškogovorečim so-deželanom, ki jo je KEL že od začetka naprej zasledovala. Že leta 1975 in 1979 so za KEL kandidirali nemški demokrati. Naš tednik: Kakšne cilje oziroma perspektive imata KEL in ALK! Dr. Apovnik: Vizija je, da bi nekoč zlomili monopol koroških etabliranih političnih strank. Važno je, da dobijo okrnele politične strukture nove impulze od gibanj kot sta KEL in ALK. Alternativno listo pa ne smemo pojmovati zgolj kot stranko, temveč kot gibanje, ki ima vse možnosti, da se bo še razvilo. Naš tednik: Kakšen je program koalicije KEL/ALK? Dr. Apovnik: Vsaka stranka ima svoj specifičen program. Poleg tega pa imamo tudi skupen političen program. Omeni- ti je treba, da so programi dobro premišljeni, široki in se ne osredotočijo le na specifične probleme koroških Slovencev. Zastopamo skupne interese obeh narodov na Koroškem. Naš tednik: To se pravi, da želite približevanje obeh narodov. Na kulturnem področju imamo prireditve kot „Dober večer sosed11, s pomočjo katerih se naj Korošci obeh jezikov bolje spoznajo. Ima KEL še dodatne predloge? Dr. Apovnik: Prireditve kot „Dober večer sosed“ bo treba še naprej forsirati. Poleg petja pa bi morali koroški Slovenci tudi z drugimi kulturnimi obil- nost pa vsako društvo potrebuje denar. Kako bi lahko ta problem rešili? Dr. Apovnik: Dežela mora dati našim društvam višje podpore. Problem vidim predvsem v financiranju dolgoročnih projektov, kot so razna raziskovanja, ureditev društvenih prostorov in podobno. Zaradi tega zahteva KEL slovenski kulturni sklad. Idejo je nekoč sprožil dr. Kirchschla-ger. Država, oziroma dežela bi dala koroškim Slovencem določeno vsoto denarja za njiho- vo kulturno dejavnost. Denar bi koroški Slovenci upravljali sami. S tem bi lahko koroški Slovenci dobili gotovo kulturno avtonomijo. Naš tednik: Ali bi s tem ne bila povezana nevarnost, da bi stranke lahko močneje vplivale na našo politiko, na primer bi lahko rekle, če ne vstopite v sosvete, bomo vam denar za kulturni sklad črtali? Dr. Apovnik: Seveda dežela oziroma država ne smeta staviti kakšnih pogojev. Sicer bi lahko zvezni kancler ali pri- stojno ministrstvo nadzorovalo, kam pride denar, drugače bi pa za kulturni sklad bili sa-mi pristojni. Naš tednik: Morda pa dežela daje našim kulturnim društvom zaradi tega nižje podpore, ker se le bavimo s takozvano »ljudsko kulturo11. Dr. Apovnik: KEL se že leta bori proti poniževanju ..ljudske kulture". Mnenja smo, da dežela ne sme zapostavljati določenih kulturnih oblik. Ne 9re, da dežela forsira mestno 9ledališče na račun krajevnih društev. »Ljudsko kulturo" moramo prav tako ceniti kot takozvano »visoko" kulturo. Naš tednik: A ne mislite, da bi morali na kulturnem področju stopiti kakšen korak naprej? Dr. Apovnik: Na vsak način moramo razširiti kulturno dejavnost. Naše ljudi moramo izobraziti. Kulturni centri bi naj bile društvene knjižnice. Tam se bi morali ljudje srečati, diskutirati in iskati nove kulturne oblike. Imeli bi tako-zvane interesne skupine, ki bi naj skušale posodobiti našo kulturo. Te skupine bi lahko vplivale kot multiplikatorji na ostalo ljudstvo. Naš tednik: Tudi na področju kulturne izmenjave s sosednimi državami se bi dalo kaj izboljšati? Dr. Apovnik: Kulturna izmenjava mora tudi biti v interesu dežele, ne le koroških Slovencev. Na vsak način bo morala dežela najti model za financiranje. Najlaže je seveda, da zbori hodijo prepevat v sosedne države. Za nas pa so vsekakor zanimive gledališke skupine iz Slovenije. Danes morajo slovenske kulturne organizacije plačati visoko najemnino za prostore, kjer nastopajo te kvalitativne skupine. Takšne stroške mora na vsak način prevzeti dežela. Naš tednik: Mnogo se govori o varstvu okolja. Da so alternativci na tem področju zelo aktivni, je znano. Kaj pa predlaga KEL? Pogovarjali smo se z dv. sv. dr. Pavletom Apovnikom, ki v veli-kovškem okraju kandidira za KEL/ALK na 2. mestu. kami iti med nemškogovoreče Korošce. Predvsem mislim na razstave slovenskih umetnikov in na knjižno produkcijo koroških Slovencev. Organizirali bi lahko »Teden koroških Slovencev" v kakšnem nemškogovo-rečem kraju, kjer bi lahko predstavili našo kulturo in narodno problematiko. Naš tednik: Opazimo, da dobijo slovenska društva razmeroma nizko finančno podporo od dežele. Za kulturno dejav- Kultura Za ohranitev in gojitev kulture slovenske narodne skup" na Koroškem je potrebna posebna pomoč zveze, dežele W* čin. Sodelovanje in kulturno izmenjavo med narodoma na K škem ter med Koroško in sosednjimi deželami je treba pr'z in podpreti kot prispevek k zavarovanju miru. V smislu teh ciljev zahteva KOROŠKA ENOTNA LISTA: O da se goji in podpira kul- ture, neponarejene Uuf turna izmenjava med obema kulture m sodobnih oblik narodoma na Koroškem. dinske kulture. J, ■ ' ■ X »š™ izobraževanje ,Y in sp,omeg, Izobraževanj, šo.ske m„d|. ..........16 « da se intenzivira kulturna © da dežela Koroška izmenjava med Koroško in so- jezične občine ustanovijo sednjimi deželami, predvsem s venski kulturni sklad, ki 9vc Slovenijo in Furlamjo-Julijsko avtonomno upravljala krajino, © kultura naj ne bo le okras in štafaža za nastope politikov, 0 da se ohranijo in odgovor-no oblikujejo 'arhitektonske značilnosti naših vasi, trgov, mest in kmečkih hiš ob sodelovanju neodvisnih arhitektov, e enakovrednost visoke kul- ska narodna skuj roškem, & da se z javnimi si podpre kulturno delo skih kulturnih organiz^ krajevnih prosvetnih dru vključno gradnjo in vzor nje ustreznih prostorov z” turno delo in ureditev dr , nih knjižnic. nje odraslih in pri tem posebej upoštevajo varstvo okolja, zavarovanje miru in mirno sožit-narodoma na Koroškem. © da se podpira učenje slo-a' ob venščine in italijanščine v šolah in ustanovah za izobraževanje odraslih. O izobraževalni dopust, pred-> da vsem za poklicno dopolnilno da se Podpira izobrazeva- izobraževanje. 30. sept. 84 - KEL/ALK Dr. Apovnik: Preden se stvari spremenijo, se mora spremeniti mišljenje. Zaradi tega predlagamo, da se vgradi vzgoja k varstvu okolja v izobraževalni program šol, univerz in drugih izobraževalnih institucij. Izobraževanje pa je tudi važno za delojemalce. Potrebno je, da dobijo delojemalci po-klicnousmerjene in splošnoizobraževalne dopuste. Glede financiranja teh dopustov smo že izdelali nekaj konkretnih oblik. Naš tednik: Kot je razvidno, imata KEL in ALK zelo premišljen in sodoben političen program. Najbrž koalicija KEL/ALK ne bo dobila potrebnih glasov za mandat. Vaš program torej ne boste mogli uresničiti? Dr. Apovnik: Večinske stranke bodo morale spoznati, da se naš program vsklaja z zahtevami koroškega prebivalstva. Zaradi tega bodo morale naš program upoštevati. Naš tednik: Hvala za pogovor. Dva kulturna delavca o kandidaturi KEL/ALK Janez Kuchling, predsednik Prosvetnega društva Velikovec: Kandidaturo KEL/ALK pozdravljam, ker nimamo druge alternative. Velikovčani smo veseli, da dv. sv. dr. Pavle Apovnik kandidira v našem volilnem okrožju oz. za naš okraj na vidnem mestu ter da imamo poleg dr. Apovnika Priča Kerta kot glavnega kandidata, ki ga prav tako visoko cenimo in spoštujemo. Od KEL pričakujem, da nas bo tudi v bodoče podprla, predvsem moralno. NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev". Uredništvo: Jože VVakounig (glavni urednik), uredniki: Janko Kul- mesch, Heidi Stingler in Franc VVakounig; Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Tisk: Mohorjeva/Hermagoras, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek, naroča se na naslov: »Naš tednik", Viktringer Ring 26, 9020 Celovec. Telefon uredništva, oglasnega oddelka. in uprave: (0 42 22) 51 25 28. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22 30 23. Letna naročnina: Avstrija: 210.— šil., Jugoslavija: 600.— din., ostalo inozemstvo: 350,— šil. (650,— .šil. zračna pošta). Irena Brežjak, voditeljica otroške folklorne skupine žitrajskega SPD „Trta“ in odbornica Krščanske kulturne zveze: Samostojna kandidatura je potrebna in pravilna, ker imamo v manjšinski politiki slej ko prej opravka s tristrankarskim paktom. Koroški Slovenci lahko s podporo KEL/ALK dokažemo, da hočemo preživeti. Na vsak način pa se mi zdi pravilno, da nastopata KEL in ALK skupno, da pa na drugi strani ostaneta samostojni skupini. Zasigurajte si volilno pravico! Do 2. septembra ima se vsak volilni upravičenec možnost, da pri občini za- ■ hteva vpogled v volilne sezname. Vsak se lahko tako osebno prepriča, ali ima tudi volilno pravico. Če so nekoga izpustili iz volilnega seznama, lahko pismeno ali ustno vloži priziv. S tem si zasigurate volilno pravico. Kultura Feliks J. Bister Vloga Cerkve v manjšinskem konfliktu na Koroškem Pri neobveščenem poslušalcu napravi poročilo vtis, da je vse v najboljšem redu. Toda Inzko govori tudi o težavah v župnijskih svetih, z liturgičnim jezikom in prizna, „daB es mancherorts auch im kirchli-chen Bereich zu einer Fronten-stellung kommt".18 Resnici na ljubo pa po mojem ne moremo zamolčati, da je ta „Fronten-stellung" nekako latentna in da ni le omejena na trmo raznih faranov. Seže celo do najvišjih krogov. Za ilustracijo samo nekaj primerov. a) Član katoliške mladine, Bernardo Sadovnik iz Globasnice, piše: „Lepo je, da imamo skupne prireditve, toda ne na račun naših tradicionalnih prireditev, kot je Mladinski dan.“ Končno še doda: „Želel bi tudi, da bi se voditelji Cerkve postavili zavestno na stran zatiranih in obtoženih. Od Cerkve in od škofa pričakujem, da nam pokaže, da se splača truditi se za dostojanstveno življenje, za narodnostne vredno- te!"19 Kdo se z njim ne bi solidariziral? b) Janko Zerzer obravnava v svojem komentarju ob desetletnici sinode tudi dvojezičnost, proti kateri nima načelnih pomislekov. Vendar doda: „Samo pač pričakujemo, da bo vsa zbrana občina poleg Vater unser molila tudi Oče naš. Dvojezičnost ne more iti vedno samo v eno smer."20 c) Posebno zanimiv je predgovor publikacije Katoliškega delovnega odbora „Kako danes živeti?", za katerega odgovarjata prelat Aleš Zechner in Janko Merkač. Leta 1981 tam beremo: „Ker ugotavljamo, da smo posebje ogroženi v svoji narodni istovetnosti, smo na to vprašanje opozorili v posebnem poglavju."21 Iz napovedanega poglavja zvemo, da smo Slovenci na Koroškem „močno ogroženi"22 in da bi bilo plodno, „ko bi moči uporabljali v smeri sožitja in se nam ne bi bilo treba izčrpavati v prepotrebni samoobrambi."23 Jasnejše ugotovitve gotovo ne rabimo. č) V Kleine Zeitung se je pred kratkim oglasila Fanny Hren iz Podgrada/Unterburg, ki v zvezi z dvojezičnostjo toži, kaj je morala prestati v škocjanski fari zaradi izključno slovenskega bogoslužja. Ves njen trud, da spremeni situacijo, je bil zamanj. Zakaj? Njen zaključek: „Man kann der katholi-schen Kirche den Vorvvurf nicht ersparen, daB sie sich stets nur fur die Probleme der Minderheit und zu wenig fur die religičsen Interessen der deutschsprachigen Katholiken eingesetzt hat.“24 No, od leta 1977 dalje pravi, „haben sich die Verhaltnisse fur uns we-sentlich gebessert". Prišel je nov župnik, ki je ..dvojezičen" kot predvideva sinoda. Kam naj to pripelje? d) Končno, last but not le-ast, škofovo zadržanje, ki močno niha med nadvse pozitivnimi nastopi, kot je bilo lanskoletno zagovarjanje eksistenčnih pravic Slovencev pred cerkvijo v Šmarjeti v Rožu, in presenetljivimi izjavami, da ne misli na pomožnega škofa oz. škofovega vikarja za slovenske vernike kot to predvideva pravzaprav Odlok o pastirski nalogi škofov v Cerkvi pod točko 23, 3, 3 ali beljaške izjave marca t. I., ki jo je Klei- ne Zeitung prinesla seveda pod velikim naslovom „Bi-schof fur AugenmaB in Volks-gruppenfrage". Tam stoji dobesedno: „Kritik ubte Kapella-ri in der Diskussion daran, daB mit der Minderheitenfrage innerkirchlich ,ein unverhalt-nismaBiger Energieverzehr be-trieben werde. Er vvehre sich gegen die Auffassung, dieses Problem sei das vvichtigste und das einzige, auf das es jn der Kirche ankomme."25 Še večje je bilo moje začudenje, da ni bilo široke slovenske akcije kot reakcije na tak udarec po glavi! Dobro, škof ni Cerkev, a vendar njen poglavar na Koroškem. Glede njegove osnovne kozmopolitske orientacije nimam nobenih dvomov. Preprečiti pa je treba, da se nehote naleze tistega ..koroškega duha", ki se javlja v tem času na šolskem področju. 4. ZAKLJUČKI Ob koncu se spodobi, da odgovorim še konkretneje na meni stavljeno vprašanje po vlogi Cerkve v manjšinskih zadevah. Spet nekaj točk: a) Cerkev ima več obrazov in v svoji naraščajoči mnogoličnosti seveda še ni mogla odpraviti vseh negativnih pojavov — in jih tudi še dolgo ne bo —, posebno na narodnostnem področju. Osnovna sprememba tozadevne miselnosti se je vsekakor začela. 18 V. Inzko, cit. delo, str. 12 19 Seja (ne)odgovornih za mladinsko delo-Nedelja, Celovec, 16/15. 4. 1084, str. 11 20 Po desetih letih. Nedelja, Celovec, 45/7-11. 1982, str. 5 21 Kako danes živeti? Iskanje krščanskega načina življenja. Celovec 1981, str. 3 22 Kako danes živeti, str. 45 23 Kako danes živeti, str. 46 24 Ja zur Zvveisprachigkeit, aber nicht unter Zvvang. Kleine Zeitung. Celovec, 111/12-1984, str. 24 25 Kleine Zeitung, Celovec, 69/22. 3. 1984, str. 4 Lesorez Suitberta Lobisserja nazorno tolmači od- Lesorez smo vzeli iz knjige „Lobisser 1878—1943. nos oblasti do ljudstva. Na eni strani državna oblast, Založba Heyn, Celovec 1978, Opus 70, Bauern-ki jo predstavlja cesar, na drugi strani cerkvena s pa- spruch". pežem, vmes pa ljudstvo, ki ga ena in druga tlačita. Gotovo je simbolično, če je tudi Bog med oblastmi in Dokumentacijski material in slike: Arhiv F. J. Bister nad ljudstvom. Kultura Čestitke slovenskemu prosvetnemu društvu na Radišah Dr. Janko Zerzer, predsednik KKZ: Razveseljivo je, da ima radiško društvo toliko različnih pevskih skupin, še bolj razveseljivo pa je, da je tu še posebno razvita odrska dejavnost. Radiše so kot enklava sredi ponemčenih vasi in upati je le, da bodo aktivni društve-niki tudi v bodoče mogli ohraniti slovensko besedo in še nadalje razviti vsestransko kulturno dejavnost, ki jo zdaj gojijo. Radiškemu društvu čestitamo ob visokem jubileju in mu želimo tudi v bodoče vse najboljše. Ludovik Jank, župnik na Radišah: Radiški društveniki, posebno še pevci, so zelo marljivi in prav zaradi tega jim tudi uspe, da pritegnejo k sebi toliko ljudi. Želim, da bi ostali tudi v bodoče zvesti svoji nalogi in gojili slovensko pesem. Radiškemu društvu ob osemdesetletnici iskreno čestitam. Janko Tolmajer: Najprej moram društvenikom čestitati za uspelo slavnostno prireditev ob osemdesetletnici. Posebno razveseljiva pri društvu je aktivnost nekaterih članov, želeti pa bi bilo, da bi se še več ljudi vključilo v to delo. Kolosalno je, kar so društveniki ustvarili v zadnjih desetih letih, saj je treba pomisliti samo, da smo morali praznovati 70-letnico še na prostem. Društvenikom želim za bodoče vztrajnost in idealizem pri nelahkem delu ter, da bi jim uspelo nagovoriti čim več mladine. Šiman Wrulich, dolgoletni predsednik SRD „Radiše“: Razveseljivo je, da je dejavnost našega društva tako razvejana in vsestranska. Društveniki uprizarjajo precej iger, kar je povsem pozitivno, vendar so danes vse te igre bolj sodobnega značaja, kar pa manj veseli starejše ljudi. Treba bi bilo uprizoriti tudi kakšno staro, ljudsko igro. Da bi pa k društvu pritegnili še več mladine, pa bi bilo po mojem potrebno, da bi razširili dejavnost še na športno področje. V celoti pa sem zelo zadovoljen z razvojem društva in iz srca čestitam k 80-letnici. Steber slovenskega živlia Preteklo nedeljo je Slovensko prosvetno društvo „ Radiše“ slavilo svojo 80-letnico. To pomeni osem desetletij požrtvovalnega dela številnih zavednih kulturnopolitičnih delavcev in borbe za obstoj slovenskega naroda. Kljub ponemčenju, ki je zajelo že vse okoliške kraje Radiš in deloma sega že tudi v ta kraj, se je le še obdržala slovenska beseda. Približno takole je orisal predsednik radiškega društva Ludvik Ogris delo pro-svetašev, ko je na slavnostni prireditvi pozdravil številno publiko in številne častne goste, med njimi dv. sv. dr. Pavla Apovnika, podpredsednika NSKS dipl. trg. Janka Uranka, predsednika KKZ dr. Janka Zerzerja, predsednika ZSO dipl. inž. Feliksa VVieserja, predsednika SPD Tomija Ogrisa, deželno poslanko Gertrudo Mischitz, žrelskega župana Ernsta Dobernigga in domačega župnika Ludovika Janka. Na Radišah delujejo v slovenskem prosvetnem društvu kar štiri zbori: otroški (spodnja slika), ki ga vodi Nežka Povše, mešani, moški (moški zbor vidite na zgornji sliki — oba zbora vodi Stanko Wrulich) ter „Radiški fantje“ pod vodstvom Nu-žeja Lampichlerja. Nadalje je Ludvik Ogris v svojem pozdravnem govoru opozoril ea referendum KHD in izrazil žeji0, da bi na Radišah tako ostalo *°t je. Če bi prišlo do uresničitve KHD-jevskega predloga, bi prišlo d° razpusta radiške šole. Ogris je °b tej priliki apeliral na avstrijsko Zvezno vlado, da zasigura skupno vzgojo vseh naših otrok in s tem e^irno sožitje obeh narodov na Kolškem. Obširen kulturni spored so oblikovali domači otroški zbor (vodi ^ežka Povše), moški in mešani Pevski zbor (oba vodi Stanko Wru-'°h) in „Radiški fantje11 pod vodstvom Nužeja Lampichlerja. Nadalje so sodelovali moški pevski zbor KUD „Stane Žagar11 iz krope in ženski pevski zbor DU beško, s katerima imajo Radišani *6 dolgoletne prijateljske stike, slavnostni spored so olepšali na-to še trio „Korenika“, pod vodst-v°m Alberta Krajgerja, moški Pevski zbor „Bilka“ iz Bilčovsa, ki vodi mag. Mirko Lausegger, kantavtoriGi Silvija in Eda Velik in »Sangerrunde Ebental11, ki jo vodi Me'nz Fischer. Tomi Ogris je ob tej priložnosti 6jal, da moramo biti danes de- jansko zaskrbljeni za slovensko besedo, vendar je razveseljivo, da se radiško društvo danes ne predstavlja v starostnem pešanju, ampak v mladostni čilosti. Sovražni viharji, ki nam danes pihajo v obraz, nas ne bodo uničili, ampak nas bodo v našem prepričanju le krepili, tako Ogris, ki je na tej slavnosti predal trem prizadevnim društvenikom slavnostno plaketo. Nužej VVieser, ki je povezoval spored, je orisal ves razvoj društva. Povod za ustanovitev „Katoli-škega slovenskega izobraževalnega društva11 na Radišah 14. avgusta 1904 je bila zavest ljudi, da je treba dvigniti ljudsko izobrazbo, da bo slovenski človek dejansko enakovreden. Velike zasluge ima za tisto dobo župnik Janez Vidovič, ki se je zelo zavzemal za narodnostno delo in je na Radišah vodil ljudske tabore. Prav on je nagovoril mdr. Valentina Lackner-ja, da je ta postal duhovnik in bil eden od glavnih pobudnikov za ustanovitev ..Katoliškega izobraževalnega društva11 na Radišah. Delo društva je obstajalo v glavnem v petju, v tamburaški godbi in v odrskih nastopih. Poleg tega so društveniki prirejali strokovne sestanke, ki so bili bolj gospodarskega značaja, a tudi politične seje so bile pogoste. Po plebiscitu se je atmosfera v deželi za Slovence zelo poslabšala, kar je tudi na Radišah za nekaj let onemogočilo društveno delo. Leta 1922 pa je Alojzij Thaler ponovno zbral moški pevski zbor, ki je pel pri raznih kulturnih prireditvah in tudi v cerkvi. Kmalu nato so še obnovili odrsko in tambura-ško dejavnost. Poleg tega so društveniki prirejali slovenske tečaje za šolsko mladino. V letih 1929 do 1938 je doživelo radiško društvo zelo plodno dobo. Leta 1934 je oblast prepovedala društvenikom uprizoritev „lgre o izgubljenem sinu11. Leta 1937 so po naklonjenosti takratnega in sedanjega župnika Ludovika Janka smeli preurediti farovški hlev v skromno dvorano, ki je služila svojemu namenu do leta 1979. Leta 1941 pa je prišel čas, ki je bil za koroške Slovence zelo usoden. Vendar se je društvo kar kmalu po drugi svetovni vojni poživilo. Medtem, ko so skozi vsa povojna leta na Radišah igrali predvsem ljudske igre, segajo danes odrski ustvarjalci po zahtevnejših odrskih storitvah. Pogosto nastopajo tudi domači moški, mešani in otroški zbor ter „Radiški fantje11. Mnogo truda in brezplačnih ur je bilo potrebnih, da so Radišani leta 1979 lahko otvorili novi kulturni dom, ki danes dejansko odgovarja vsem potrebam. V lanskem letu je društvo, ki šteje danes okrog 120 članov, priredilo 42 prireditev in akcij ali je bilo pri njih soudeleženo, kar zgovorno priča, da društvo še živi. Tako želimo slavljencem, da bo tudi v bodoče ostal to, kar je bil doslej: steber slovenskega življa na sončnih Radišah. Ad multos an-nos! Pripravila Heidi Stingler Pliberški sejem Pliberški sejem na travniku — največje in najstarejše ljudsko slavje južnih predelov Koroške od sobote, 1. septembra do ponedeljka, 3. septembra 1984 ZADRU®* BiOd BRAUEREI SORGENDORF- BLEIBURG 0 42 35/20 11 Schlafcomfort Steppdecken-, Bettvvaren-und Matratzenfabrik Gesellschaft m. b. H. UNSERE SPEZIALERZEUGNISSE STEPPDECKEN ALLER ART FEDERKERNMATRATZEN SOWIE POLSTERMOBEL Bleiburg Raiffeisenbank Bleiburg • FREUNDLICH • PRIVATVVIRTSCHAFTLICH • UNABHANGIG Pliberk — Bleiburg Telefon 0 42 35 - 25 21 HRTBCHB?\ s9j\i Mizarsko podjetje KUSCHEJ Bleiburg/Pliberk, KoschatstraBe 8 tel. 0 42 35/21 63 empfiehlt sich fur g ute Meisterarbeit samtlicher Einbaumobel und Bautischlerarbeiten. Se priporoča za dobro izdelavo vseh vrst pohištva in gradbenega mizarstva. ^tcpeport Bleiburg/Pliberk AUSTRIA fabrika športnih izdelkov športna trgovina se Vam priporoča Vse za jesenski in zimski šport e smuči, vezi, obleke, smučarski čevlji • potrebščine za šolski šport • trenerke, športne obleke, jogging • vse za nogomet • športni čevlji • vse za tenis (napenjamo loparje) Pliberški sejem Pri obisku Pliberškega sejma se oglasite tudi v gostišču JUENA Čepiče tel. štev. 0 42 30/271 Hotel „ Breznik" PLIBERK -BLEIBURG, GLAVNI TRG HAUPTPLATZ • IZVRSTNA KUHINJA • IZBRANA VINA • TUJSKE SOBE S KO M PORTO IVI Vaš obisk ob Pliberškem sejmu nas bo prisrčno veselil! Če iščete družabnost, obiščite gostilno ROSSLVVIRT • vse gostinjske usluge • kletni bar • tujske sobe PopravflaMca-trgovina nadomestni deli - vozila električni-šivalni stroji 0 M S C H E K -* TIHOJA 2, (ŠENTLIPŠ) _ A-9141 DOBRLA VAS, Tel. 04237 2246 NUDIMO: • vse stroje po skrajno znižanih cenah • šivalne in pletilne stroje Pfaff • motorne žage Pridite, veselili se bomo Vašega obiska. Pri nas boste kupili najbolj ugodno! ■■■■ A/ | Ihr Funkberater elekbjo eruzi briindlvveg 2 9150 bleiburg/pliberk telefon (0 42 35) 22 92 SRD »EdinostS * * * * * 11 iz Pliberka vabi vse prijatelje dobre zabave v svoj ŠOTOR NA „JORMAKU“ Za ples igrajo: Ansambel »Slovenija" »Koroški odmev"in »Planinski sekstet" Kako so ukradli Pliberško »frajungo"? S frajungo je, kot že pove prav slovenski izraz, povezana tržne Pravica. Torej ima tisti, ki je v po sesti frajunge pravico, da je PUberški jormak na njegoverr *emljišču. Ravno zaradi tega so jc Hiberčani skozi vsa stoletje skrbno stražili in si s tem obdržal 'ržno pravico. Koliko je bilo vsa leta nazaj pc kronikah in zapisih zasledovati Poslej še nobenemu v zgodovin Jormaka ni uspelo frajunge ukra st' in si s tem pridobiti tržno pra V|co. Od Zdovčeve mame s Senč ne9a kraja sem nekoč slišal, da je nekemu kmetu ob prelomnici pre-eklega stoletja le uspelo, dobit rajungo v svojo last. Ko sem ho-61 o tem edinstvenemu primeru nekaj več zvedeti, mi tudi ona ni rn°gia več povedati. Zvedeti je bi-0 le, da naj bi bil to rajni Travor-J' dedej s Šmarjete. Po dolgem kanju po šmarjeških hribih sem sletel na Jurijevega očeta, Jurija "»mana. On je slišal to storijo d svojega dedeja. On je verjetno “dini človek v pliberški okolici, ki Qa ta dogodek še ve. Seveda tudi ni mogel podati popolnoma Ptančnih podatkov, toda verjetno Je bilo to tako: f Med letom 1900 in 1910, ko so ntje poganjali na sejmišču vrti- Frajunga — ljudsko ime za znamenje tržne pravice, ki se štirinajst dni pred pliberškim jormakom postavi na glavni trg v Pliberku. To se zgodi po stari šegi že nad petstodevetdeset let ob zvenenju zvonov pliberške mestne cerkve ob enajsti uri dopoldan. Na jormakovo nedeljo potem odnese ob trinajsti uri mestni sodnik v spremstvu štirjih „landsknehtov“ frajungo na jorma-ški travnik, kjer jo dva dneva stražijo. Ijake še z roko, ko so svetile v šotorih še petrolejke, ko še ni bilo na prodaj strojev in ko so poleg plesalcev krulile na plesiščih še svinje in blekale ovce, se naj bi Travorjev dedej napotil s Šmarjete na jormak. Tedaj je bilo na jorma-ku še vse precej drugačno kot danes. Travnik je bil poln volov, krav in ovc, ki so se pasle pod lesom. Ljudje so prihajali peš z vseh strani, vladal je pravi kmečki živžav, katerega se danes ne moremo več predstavljati. Kot po navadi so se stražniki frajunge nekoliko nacukali in so zaspali, ali pa so za kratek čas pustili frajungo nezastraženo. To se po tolikih letih ne da več točno poizvedeti. Na vsak način je Travorjev oče videl možnost, da si osvoji tržno pravico in se je takoj polasti. Zapustil je jormak in šel na libuško gmojno (ledina med državno mejo in Libučami), kjer je med svojo živino sam stražil frajungo. Ko so Pliberčani zapazili krajo, je bilo že prepozno. Kmalu se je zvedelo na sejmišču, kdo jo ima in kje je. Po starem ljudskem pravu se bi moral ves jormak preseliti na libuško gmojno. Mestni očetje so takoj ukrepali in se šli pogajat na gmojno s Travorjevim dede-jem. Ta pa na noben način ni bil pripravljen izročiti frajungo. Na sejmišču je že vladalo veliko razburjenje, kmetje in kramarji niso vedeli ali bo ostal jormak na Pliberškem travniku, ali pa se bodo morali vsi preseliti na libuško gmojno. Sprva so Pliberčani skušali s hudim, ker pa niso bili uspešni, so skušali z lepim. V pone-deljskih jutranjih urah je Travor- jev dedej popustil in za nekaj krajcarjev zopet predal Pliberčanom frajungo. V Pliberku je na sejmi šču vladalo veliko veselje, jormal< je ostal v Pliberku, Travorjev de dej pa je šel v zgodovino pliber škega jormaka. Po ustnem izročilu zapisa Silvo Kumer To je pliberška „frajunga“ katero so pred osemdesetimi leti ukradli. 1. SPORED Petek, 31. avgusta: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina — 10.00 Živeti s tokom — 10.15 Če se kmetje zahvalijo — 10.30 Kviz v rdečo-belem-rdečem — 11.25 Tom & Jerry — 11.45 Orientacija — 12.15 Južno-vzhodni report — 13.00 Poročila — 15.00 Budden-brookovi — 16.00 Aerobika — 16.15 Lou Grant — 16.55 Točno poglej — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Don Ki-hot — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pan-optikum — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Derrick — 21.15 Modna revija — 21.20 Dežela sanj — opereta — 22.20 Šport — 23.20 Poročila. Sobota, 1. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Italijanščina — 9.35 Francoščina — 10.05 Ruščina — 10.35 Zmeda v filmu — 11.55 Nočni studio — 13.00 Poročila — 15.00 Odlični Bom-berg — 16.35 Peanuts — 17.00 Poročila — 17.05 Bravissimo — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Con-rads — 19.00 Avstrija danes — '19.30 Čas v sliki — 20.00 Šport — 20.15 Stavim, da . .. — 22.00 Šport — 23.00 Dve nebeški hčerki — 0.00 Poročila. Nedelja, 2. septembra: 11.00 Šport — 12.00 Ura tiska — 13.00 Angleščina — 15.00 Cervantes — 16.30 Raji živali — 16.45 Listamo v slikanici — 17.05 Čudežna domača žival — 17.15 Tao tao — 17.40 Helmi — 17.45 Klub seniorjev — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas'A/ sliki — 19.45 Šport — 20.15 Italijanska legenda — 21.15 Ples 84 — 22.45 Glas islama — 22.50 Nočni studio — 23.55 Poročila. Ponedeljek, 3. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Pogled v lonček — 10.00 Albrecht Durer — 12.00 Središče Alpbach — 13.00 Poročila — 15.00 Buddenbrookovi — 16.00 Aerobika — 16.15 Lou Grant — 16.55 Točno poglej — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Muppet-shovv — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Svet živali — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Šport — 21.15 Ceste v San Franciscu — 22.05 Ob železnih vratih — 22.50 Poročila. Torek, 4. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Italijanščina — 10.00 Varna pot v šolo — 10.15 Fotografije — 10.30 Bolnišnica ob robu mesta — 11.20 Šport — 12.15 Avstrija v sliki — 12.40 Šiling — 13.00 Poročila — 15.00 Pot v Bali — 16.30 Top cat — 16.55 Točno poglej — 17.00 Poročila — 17.05 Am, dam, des — 17.30 Tudi šala mora biti — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Holmes & Yoyo — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Report iz tuzem-stva — 21.15 Razredna učiteljica — 22.50 Poročila. Sreda, 5. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Tudi šala mora biti — 9.30 Francoščina — 10.00 Gremo k zobozdravniku — 2. SPORED Petek, 31. avgusta: 17.30 Angleščina — 18.00 Avstrija danes — 18.30 VValtonovi — 19.30 Poročila — 20.15 Materija četrte zvrsti — 21.15 Poročila in politika ob petkih — 22.20 Umor Dupree. Sobota, 1. septembra: 15.00 Politika ob petkih — 15.50 Dvakrat sedem — 16.15 Središče Alpbach — 17.15 Proti vetru - 18.00 Tedenski pregled — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Kralj Heinrich V. — 22.15 Poročila — 22.20 Vprašanja kristjana — 22.25 Hudičeva brigada — 0.00 Poročila. Nedelja, 2. septembra: 9.00 Krokodil v umivalnici — 9.45 A vvoman of distinction — 11.10 Sto mojstrovin — 15.00 Športni popoldan — 17.00 Knjižni magazin — 17.35 Rock-line — 18.30 Brez nagobčnika — 19.30 Poročila — 19.45 Ljudski odvetnik — 20.15 Mladostne zvijače fanta Karla — 21.40 Poročila — 21.45 Šport — 22.05 Bogat in reven — 22.50 Svet sanj — 23.40 Poročila. Ponedeljek, 3. septembra: 17.30 Pustolovščina: kamena doba — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS elektronika — 19.30 Poročila — 20.15 Bolnišnica ob robu mesta — 21.15 Poročila — 21.45 Šiling — 22.05 Dežela in sinovi — 23.40 Poročila. Torek, 4. septembra: 17.30 Orientacija — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS elektronika — 19.30 j Poročila — 20.15 Dallas — 21.00 | Ptice selivke — 21.15 Poročila - 21.45 Klub 2. Sreda, 5. septembra: 17.30 Dežela in ljudje — 18.00 Avstrija danes — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS elektronika — 19.30 Poročila — 20.15 Neznani Chaplin (3) — 21.15 Poročila — 21.45 Kulturni žurnal — 22.30 Umetnine: komedija — 0.00 Poročila. Četrtek, 6. septembra: 17.30 Anatomija nekega mesta — 18.00 Avstrija v sliki — 18.30 VValtonovi — 19.15 ARS elektro-| nika — 19.30 Poročila — 20.15 Kaj sem jaz? — 21.15 Poročila j — 21.45 Klub 2. 10.15 Glasba in gibi — 10.15 Fantovske mladostne ideje — 11.55 Možje brez živcev — 12.05 j Report iz tuzemstva — 13.00 Po-j ročila — 15.00 Buddenbrookovi — 16.00 Aerobika — 16.15 Lou Grant — 16.44 Točno poglej — 17.00 Poročila — 17.05 Čarobna jabolka — 17.30 Čebelica Maja — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Pisarna, pisarna — 18.30 Mi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Tihi strup — 22.00 Kneževina Lichtenstein — 22.45 Šport — 23.45 Poročila. Četrtek, 6. septembra: 9.00 Poročila — 9.05 Am, dam, des — 9.30 Dežele in ljudje — 10.00 Odviti na levo je lahko zelo nevarno — 10.15 Oskrba s pitno vodo — 10.30 The reivers — 12.15 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 15.00 Moby Dick — 16.50 Risanka — 16.55 Glej točno — 17.00 Poročila — 17.30 Živalski film — 17.55 Za lahko noč — 18.00 Prosim k mizi — 19.00 Avstrija danes — 19.30 Poročila — 20.15 Strelov hudič — 21.35 Zgodba o Glynde-Bourneju — 22.35 Poročila. 1. SPORED Petek, 31. avgusta: 18.05 Poročila — 18.10 Domači ansambel — 18.40 Trnov grad — 19.10 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Kondorjev let — 21.00 Proti vetru — 22.05 TVD II — 22.20 Gorenčev vrag Sobota, 1. septembra: 15.55 Poročila — 16.00 Ciciban, dober dan — 16.15 Jeklinec — 16.35 Zgodbe iz Nepričave — 17.05 Modrost telesa — 17.55 Ženska za pultom — 18.45 Čudeži narave — 19.10 Risanka — 19.30 TVD I — 20.00 Močnejši od Mafije — 21.45 — Zrcalo tedna — 22.55 Zabavnoglasbena oddaja TV — 22.55 Poročila Nedelja, 2. septembra: 9.25 Poročila — 9.30 Živ žav — 10.15 Trnov grad — 10.50 Prevzetnost in pristranost — 11.45 625 — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 16.00 Mostovi — 16.35 Ob jubileju zbora • Sveče Ob odprtju 4. slikarskega tedna v Svečah nastopa pevska skupina HARLEKIN COMPANV Folksongs * Spirituals * Go-spels Čas: nedelja, 2. septembra 1984, ob 19.00 uri Kraj: pri Adamu v Svečah • Železna Kapla Pfaznično zborovsko petje ^reditelj: Katoliška prosveta ”®S: sobota, 8. septembra ^64, ob 18. uri , ®j; farna cerkev v Železni Kapli £°ie Komorni zbor GALLUS iz ■vranja, vodi Angela Tomanič C RAPlčElOVEC Slovenskimi© lr6dz Sobota, 1. septembra: ^aa» 5. septembra: 09.00—09.55 Voščila. a iik-"15"00 Koroški obzornik — , |J., ne pozabimo — Za starejše Nedelja, 2. septembra- !|