Ada Vidovič Muha Iz zgodovIne slovenskega besedotvorja Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 1 24.4.2019 12:27:30 IZ ZGODOVINE SLOVENSKEGA BESEDOTVORJA Avtorica: Ada Vidovič Muha Recenzentki: Andreja Žele, Irena Orel Tehnično urejanje: Jure Preglau Prelom: Aleš Cimprič Fotografija avtorice na zavihku: Polona Potrč, 2011 This work is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License. / To delo je ponujeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca Založila: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Izdal: Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete Za založbo: Roman Kuhar, dekan Filozofske fakultete Oblikovna zasnova zbirke: Lavoslava Benčić Tisk: Birografika Bori, d. o. o. Ljubljana, 2019 Prva izdaja Naklada: 200 Cena: 19,90 EUR Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Prva e-izdaja. Publikacija je v digitalni obliki prosto dostopna na https://e-knjige.ff.uni-lj.si/ DOI: 10.4312/9789610601906 Kataložna zapisa o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani Tiskana knjiga COBISS.SI-ID=299633408 ISBN 978-961-06-0185-2 E-knjiga COBISS.SI-ID=299646976 ISBN 978-961-06-0190-6 (pdf) Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 2 24.4.2019 12:27:30 Kazalo vsebine I Uvodna poglavja 7 1 Namen dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 2 Metodologija obravnave . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .7 3 Gradivni viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .8 II Temeljne besedotvorne postaje 13 1 Obdobje slovensko-nemške normativne protistave . . . . . . . . .13 2 Oblikoslovno-pomensko (analitično) obdobje . . . . . . . . . . . . .19 2.1 Franc Miklošič – prvine strukturalnofunkcijskega besedotvorja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20 2.1.1 Sinhrona delitvena merila . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20 2.1.2 Diahrona utemeljevalna merila. . . . . . . . . . . . . . . . . .22 2.1.3 Pregled Miklošičevih oblikoslovno-pomenskih skupin sklopov in zloženk. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23 2.1.4 Normativna uveljavitev Miklošičevih sinhronih in diahronih meril. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 2.1.4.1 Fran Levstik – poudarek na trdnosti morfemskih razmerij . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .26 2.1.4.2 Rudolf Perušek – tvorbena normativnost. . . . . . . .31 2.2 Anton Breznik — pojav skladenjskih meril. . . . . . . . . . . . . .34 2.3 Anton Bajec – merilo jezikovnega čuta . . . . . . . . . . . . . . . .38 3 Skladenjskopomensko (sintetično) obdobje. . . . . . . . . . . . . . . .42 III Besedotvorna razčlenitev gradiva 47 IIIa Zgradba tvorjenk v Brižinskih spomenikih . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 IIIb Zgradba tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi . . . . . . . . . . . . .63 1 Glagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .65 2 Neglagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 IIIc Zgradba tvorjenk v Kastelec-Vorenčevem slovarju . . . . . . . . . . . . 113 1 Glagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 115 2 Neglagolske tvorjenke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 132 IIIč Tipologija slovenskih ustreznic nemškim zloženkam v Gutsmanovem slovarju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 IIId Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklošiču . 181 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 3 24.4.2019 12:27:30 IV Povzetek 205 V Summary 215 VI Literatura 225 VII Imensko kazalo 234 VIII Stvarno kazalo 239 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 4 24.4.2019 12:27:30 Nataši in Ani za nepozabna doživetja na dolgem skupnem potovanju Nastajanje knjige je spodbudno spremljala kolegica Andreja Žele, za prevod Povzetka v angleščino pa je poskrbela kolegica Tatjana Marvin – hvala obema. Zahvaljujem se tudi Znanstveni založbi Filozofske fakultete za natis, posebej Juretu Preglauu za oblikovanje knjige in zgledno sodelovanje. Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 5 24.4.2019 12:27:30 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 6 24.4.2019 12:27:30 I UVODNA POGLAVJA 1 Namen dela Analiza temeljnih segmentov zgodovine slovenskega besedotvorja je poskus preveriti z vidika sodobne, iz skladnje izhajajoče besedotvorne teorije njene konstitutivne prvine, se pravi število in vrsto besedotvor- nih postopkov in besedotvornih pomenov. Za eno in drugo področje je potrebno ugotoviti tako nabor in izrazno podobo kot pomenske la- stnosti gradnikov besedotvorja, se pravi motivirajočih besed in obra- zilnih morfemov. Predstavitev razvoja besedotvorja kot ene izmed treh temeljnih poime- novalnih možnosti jezika – poleg besedotvorja, kot vemo, gre še za pomenotvorje in tvorjenje uslovarjenih, stalnih besednih zvez – sku- ša slediti strnjenosti funkcijskega razvoja slovenščine od predknjižne, imenovane tudi kulturna slovenščina, v različne razvojne faze sloven- skega knjižnega jezika. 2 Metodologija obravnave Besedotvorna analiza izhaja iz metodologije, ki temelji na pojmo- vanju jezika kot posebnega sistema pomensko-strukturnih povezav hierarhično urejenih enot z odprtimi pretvorbeno-tvorbenimi preho- di. Tako je mogoče vzpostaviti metodološko izhodišče, ki temelji na skladenjsko-morfemskem pretvorbeno-tvorbenem razmerju na ravni besedotvornega pomena in besedotvornega postopka, se pravi nasta- janja besedotvornih vrst (Vidovič Muha, 1988; 22018’). Tovrstna metodologija omogoča delitev vsega napisanega o slovenskih tvorjenkah, npr. v slovnicah, monografijah, razpravah, nekako na tri obdobja: prvo temelji na eksplicitno normativnem vidiku, kjer gre zlasti za razmerje slovenščina glede na nemščino, drugi dve pa na metodolo- škem pristopu, ki bi ga zelo posplošeno lahko označili kot opisnoanali- tični glede na pretvorbeno-tvorbeni skladenjskosintetični. 7 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 7 24.4.2019 12:27:30 3 Gradivni viri Monografija je nastala na podlagi večplastnih gradivnih virov. Gre za razčlenitev tvorjenk iz izbranih reprezentantivnih zgodovinskih bese- dil in slovarjev. Razčlenjene so tudi razprave, ki posredujejo stopnjo razvoja jezikoslovja na Slovenskem, znotraj tega pa neposredno ali po- sredno tudi besedotvornih vprašanj. 3.1 V skladu z zgodovinskorazvojno zasnovo dela je bilo za obdobje slo- venskega kulturnega jezika vzeto v analizo reprezentančno besedi- lo Brižinski spomeniki, za 16. stoletje, za čas oblikovanja stilotvorne funkcije jezika kot temeljne prvine knjižnosti, pa z dvema razpravama vzorčno besedilo strokovnega jezika – Trubarjeva Cerkovna ordninga. 3.2 Dolgo obdobje od konca 16. oz. začetka 17. pa nekako do srede 19. stoletja, ko se z Zedinjeno Slovenijo manifestira slovenski politični program – jezik začne privzemati državotvorno (nacionalno) vlogo – je analizirano gradivo dveh slovarjev, in sicer z dvema razpravama obr- njena slovensko-latinska varianta Kastelec-Vorenčevega rokopisnega slovarja 1 in z eno razpravo Gutsmanov nemško-slovenski slovar (1789). 3.2.1 Na odločitev za izbiro prav teh slovarjev sta vplivali dve različni oko- liščini: v zvezi s Kastelec-Vorenčevim slovarjem dragoceno delo, ki ga je opravil z obrnjeno varianto iz latinsko-slovenske v slovensko-latin- sko J. Stabej, dragoceno ne samo z jezikoslovnega, ampak tudi s kultu- rološkega vidika. V zvezi z Gutsmanovim slovarjem je bila odločilna poglobljena analiza tega slovarja E. Prunča (1979, 209–267). V veliki meri mu je uspelo vrednotiti verodostojnost tega dela s sposobnostjo 1 Jože Stabej,1997: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop dd. mm. llll 8 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 8 24.4.2019 12:27:30 avtorja presegati lastno ideološko usmerjenost in posredovati realnost življenja jezika. Tudi zato je bilo upravičeno pričakovati, da bo jezikov- ni izraz v Gutsmanovem slovarju odseval jezikovno realnost. Dolgoživost kritičnega razmerja med nemščino in slovenščino, na be- sedotvorni ravni razmerja med zlaganjem, značilnim za nemščino, in izpeljevanjem, značilnim za slovenščino, zasluži analizo, ki ni samo površinska, ampak temelji na dveh različno strukturiranih svetovih, ki se eksplicirata v dveh zelo različnih besedotvornih vrstah. Na podlagi analize Gutsmanovega nemško-slovenskega slovarja je bil v posebni razpravi izdelan poskus kontrastivne tipologije slovenskih ustreznic nemškim zloženkam. 3.2.2 Za analizo besedotvornega gradiva, posebej tudi izpeljavnega, je bila dragocena Miklošičeva monografija Osnovotvorje 2 – Stammbildungs- lehre (1875), četrta knjiga njegove Primerjalne slovnice slovanskih je- zikov – Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, v kateri je predstavljeno in tipološko z naborom in pomensko analizo obrazil tudi (novo)slovensko gradivo. Izpostavljeno je dejstvo, da svojo besedo- tvorno analizo gradi Miklošič tudi na strukturalno funkcionalističnem pristopu. Miklošičevo besedotvorje je razčlenjeno v dveh razpravah: v prvi so izpostavljena zlasti merila, ki določajo besedotvorne vrste s poudarkom na zloženkah kot tistih tvorjenkah, ki eksplicitno povezujejo besedo- tvorno (sintagmatsko) morfematiko s segmenti skladnje, v drugi pa gre za analizo besedotvorne problematike nasploh. 3.2.3 Za celovito razumevanje razvojne poti slovenskega besedotvorja manj- ka razčlenitev za prvo polovico 19. stoletja celonarodno povezovalni 2 Osnova je del pregibne besede pred končnico (SS 1976, 197) – natančno to, s čimer se Miklošič v 4. knjigi svoje Primerjalne slovnice ukvarja. Deblotvorje kot kalkiran prevod v tem smislu manj ustreza denotatu. 9 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 9 24.4.2019 12:27:30 Murkov slovar (1833), zlasti pa Pleteršnikov slovensko-nemški (1894– 1895), za katerega je bila v dveh razpravah na podlagi konceptualne primerjave s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika že ugotovljena aktualnost temeljnih leksikografskih načel (Vidovič Muha 1995). Ob tej priložnosti naj jih samo na kratko povzamemo: • dokumentiranost gradiva svojega časa, ki je ustrezalo konceptu slovarja, • nabor in razlaga terminološkega gradiva, ki je nastajala po posvetu z vzpostavljeno skupino terminoloških svetovalcev, • do določene mere realizacija temeljnega leksikografskega načela vzpostavitve mreže medleksemskih pomenskih razmerij, se pravi sopomenskih, protipomenskih, nad- in podpomenskih povezav, • do določene mere zajetost jezikovnosistemske leksemske stilistike. Kakor je bilo že večkrat zapisano, je Pleteršnikov slovar pomenil na koncu 19. stoletja ustalitev norme slovenskega knjižnega jezika, saj je bil tudi na formalni ravni temeljna podlaga za Levčev pravopis. Kot tak bi bil znotraj poimenovalnega (leksemskega) nabora za nas pose- bej zanimiv popis besedotvornega gradiva, iz katerega bi bila razvidna obrazilna morfematika z obeh vidikov – tako besedotvornovrstnega in besedotvornopomenskega kot tudi s pragmatičnega knjižnonormativ- nega; druga polovica 19. stoletja je namreč čas dinamičnega razvoja slovenske jezikovnosistemske stilistike tako na ravni umetnostnega je- zika kot tudi strokovnega in publicističnega – učbeniki in strokovna be- sedila, ne nazadnje Cigaletov slovar strokovnega izrazja; gradnik zlasti slednjih dveh zvrsti je prav leksika, se pravi tudi tvorjenke. Pri vrednotenju Pleteršnikovega slovarja je temeljnega pomena dejstvo, da gre za prvi slovar, ki je z izhodiščem v slovenščini popisal in doku- mentiral pojmovni svet slovenščine takratnega časa; temu gradivu je poiskal nemške ustreznice. Tako je verjetno nenačrtno vzpostavil tudi možnost neposredne kognitivne primerjave dveh svetov – slovenskega in nemškega. Tovrstne analize ni doslej opravil še nihče, čeprav bi bila prav z vidika primerjave enega in drugega – slovenskega in nemškega, s svojo pričakovano pojmovno različnostjo lahko zelo zanimiva. 10 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 10 24.4.2019 12:27:30 3.3 Z normativnega vidika, ki se vrašča, kot rečeno, v poimenovalnost in s tem tudi besedotvornost, zasluži posebno pozornost Levstikova raz- prava Napake slovenskega pisanja s srede 19. stoletja (1858), ki ji je v celoti sledila Peruškova (1890); obema, Levstikovi in Peruškovi sta namenjeni posebni razčlenitvi. Levstikova se nanaša na medmorfem- ska, se pravi znotrajbesedna razmerja, gre torej za besedotvorna vpra- šanja zlasti zloženk, in na medbesedna razmerja, kjer gre za vprašanja skladnje. Z interpretacijo obeh vidikov je Levstik vnesel v slovenski prostor za 19. stoletje evropsko aktualno humboldtovsko razumevanje različnosti jezikov kot odseva kognitivne (spoznavne) različnosti »videnja« sveta. S tem se je preneslo tudi razumevanje kalkiranja s pasivne površinske prevodne interpretacije na interpretacijo vsebine, ki izhaja iz dejstva, da se pri kalkiranju v jeziku prejemniku ohranja pomenskosestavinski (semski) nabor in strukture izvornega jezika oz. jezika dajalca. V bistvu gre za predstavno prekrivnost dveh ali več jezikov – v našem primeru seveda slovenskega in nemškega. Breznikova besedotvorna analiza zloženk iz 1944. leta velja za zače- tek skladenjskega razumevanja tvorjenk na Slovenskem. S tem, da je v besedotvorno analizo zloženk pritegnil znotrajstavčna razmerja, priso- janje, vezavo in primik, in jih kot taka prepoznal v strukturi zloženskih tvorjenk, je smiselno povezal dve temeljni konstitutivni sestavini jezika – skladnjo in morfematiko ter tako dokazal strukturno identičnost med- morfemskih in medbesednih (znotrajstavčnih) razmerij. Iz tega spozna- nja izhaja dejstvo, da je jezik smiselno povezana celota, ločljiva samo metajezikovno. Breznikova razprava uvršča slovensko jezikoslovno misel v evropski okvir. Bajec v svojem Besedotvorju slovenskega jezika II (1950, 1952, 1959) ni sledil vzpostavljenemu razmerju med skladnjo in obrazilno morfe- matiko. V tem smislu pomeni njegovo delo odmik od Breznikovega poskusa vzpostavitve celovitosti razumevanja jezikovnega fenomena. 11 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 11 24.4.2019 12:27:30 4 Naj povzamemo: monografija Iz zgodovine slovenskega besedotvorja prinaša obsežnejše uvodno poglavje Pregled temeljnih besedotvornih postaj s strnjeno predstavitvijo besedotvorne problematike po posa- meznih reprezentativnih obdobjih. Sledi mu pet razprav z besedotvor- nimi analizami Brižinskih spomenikov, Cerkovne ordninge – združe- ni sta izvorno dve razpravi, prav tako združuje dve razpravi analiza Kastelec-Vorenčevega slovarja, sledi analiza Gutsmanovega slovarja, Miklošičeve Primerjalne slovnice, in sicer IV. dela slovanskih jezikov – Osnovotvorje; v krovnem poglavju o temeljnih besedotvornih postajah je analizirana še Miklošičeva predstavitev neizpeljavnih besedotvornih vrst – zlasti zlaganja in sklapljanja. 12 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 12 24.4.2019 12:27:30 II TEMELJNE BESEDOTVORNE POSTAJE Med omenjenimi tremi zaporednimi obdobji raziskovanja besedotvor- nih vprašanj je veliko prepletenosti, stroga ločnica med njimi je nemo- goča, pa vendarle lahko rečemo, da jih zaznamuje prepoznavna karak- teristika, ki smo jo skušali strniti v naslovih temah. Eksplicitno normativni vidik, ki mu je posvečeno posebno poglavje, se osredinja predvsem na zložensko besedotvorno vrsto kot tisto, ki ji je prav z normativnega vidika slovenščine glede na nemščino zlasti v starejših slovenskih slovnicah in besedotvornih razpravah namenjena posebna pozornost.3 – Tovrstna normativnost, kot rečeno, je do dolo- čene mere vraščena tudi v metodološki pristop, imenovali smo ga zelo posplošeno (opisno)analitični, zaznamovala pa je tudi celo 19. stoletje in v segmentih segal v 20. 1 Obdobje slovensko-nemške normativne protistave4 Začenja se približno z Vodnikovo slovnico (1811) in traja do Mi- klošičeve Primerjalne slovnice slovanskih jezikov oz. do njenega četrtega, besedotvornega dela – Osnovotvorje ( Stammbildungslehre) (1875). Če sklepamo iz obravnavanja zloženk v Levstikovih Napa- kah slovenskega pisanja (1858), pa je konec prvega obdobja vezan 3 Z zlaganjem se je z vidika primerjalnega jezikoslovja ukvarjal tudi češki jezikoslovec V. Skalička. V svoji tipologiji jezikov mu je tudi ta besedotvorni postopek služil kot razločevalni v zvezi s kitajščino in »drugimi vzhodnoazijskimi jeziki«, med evrop- skimi pa ga je vezal zlasti na grščino, madžarščino, finščino, tudi nemščino, manj na druge germanske jezike (2004, 479). Kot pomembno dejstvo avtor izpostavlja priso- tnost različnih značilnosti (karakteristik) v posameznih jezikih, tipološko vrednost pa jim lahko daje le tista lastnost, ki je količinsko prevladujoča. Zlaganje je v slovanskih jezikih sicer prisotno, vendar ne kot značilni poimenovalni postopek; v tem smislu ga zaznava tudi v češčini. 4 Obdobje slovensko-nemške normativne protistave in naslednje poglavje Oblikoslovno- pomensko analitično obdobje je v nekoliko razširjeni obliki objavljeno v Slovenskem skladenjskem besedotvorju iste avtorice (1988; 22018); na novo pa je napisano poglavje o skladenjskopomenskem (sintetičnem) obdobju. 13 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 13 24.4.2019 12:27:30 pravzaprav že na Miklošičeva predavanja na dunajski stolici za slo- vanske jezike.5 Že v tej prvi fazi je besedotvorje omejeno na dve besedotvorni vrstí – iz- peljevanje in zlaganje; ta temeljna členitev se ohranja tako rekoč skozi vse 19. stol., vsaj posredno do uvlejavitve t. i. skladenjskega besedotvorja. Z vidika sodobnega razumevanja zlasti obrazilne morfematike preseneča, da so med zloženke uvrščene tudi tvorjenke s samo predponskim obrazi- lom, t. i. sestavljenke.6 – Morfemska razgibanost zloženske besedotvorne vrste pa tudi večkrat problematična normativna stičnosti zlagalne bese- dotvorne vrste z nemščino, kjer je zlaganje dominantni besedotvorni po- stopek, upravičuje natančnejši vpogled v besedotvorne lastnosti zlaganja. Zaradi obsežnosti in raznovrstnosti primerov, pa tudi zaradi poskusa normativnega definiranja zlagalne besedotvorne vrste z vidika struk- turnih posebnosti zloženk, se bomo pri analizi sklicevali na Dajnkovo (1824) in Metelkovo slovnico (1825), deloma pa na Vodnikovo (1811). Iz primerov, navedenih v teh slovnicah, se vidi, da so med zloženke uvrščene vse tiste tvorjenke, ki niso nastale samo s priponskimi obrazi- li, torej tudi sestavljenke, tip pri-nesti, tvorjenke iz predložne zveze, tip pod-voz-je, in sklopi, tip se-ve-da. 1.1 Za obravnavanje besedotvorja sploh, posebej pa še zloženk, je v tem prvem obdobju značilno neobvladanje ali površno obvladanje besedo- tvorne morfematike. Pojem besede je enačen s korenskim morfemom oziroma s prisotnostjo tega morfema v kakršnikoli morfemski zvezi. Tako pravi Dajnko v svoji slovnici: »Jeder einzelne Laut, wie s’, z’, v’, jede Sylbe, wie o, pa, pra, raz, se, so, ze, zo, jedes ganze Word, 5 Znan je Miklošičev jezikoslovni vpliv na F. Levstika; Miklošič ga je tudi spodbujal k pisanju slovarja. O tem gl. npr. A. Slodnjak (1956, 383–396), K. Sturm Schnabl (1991, 74–75), A. Vidovič Muha (22018, 130–134); Levstik naj bi bil spomladi 1855 v stiku z Miklošičevimi predavanji (Jakopin 1981, 163–171). 6 Namreč tako kot za priponske morfeme velja tudi za predponske predvidljivost pome- na: priponski (nemodifikacijski) morfem je pretvorba katere izmed prvin propozicije stavčne povedi, predponski morfem pa je pretvorba krajevnega prislova s pomenom antropocentrične razmestitve v prostoru (Vidovič Muha npr. 2009a). 14 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 14 24.4.2019 12:27:30 wie pol, sred, u. s. f. die mit einem Worte (podč. A. M.) von vorne ver- bunden werden, bilden eine wahre Zusammensetzung« (74). Primeri, ki jih navaja med samostalniškimi zloženkami, so med drugim tudi: brezotrokinja, brezdelnik – izpeljanke iz tvorjenk iz predložne zveze (tisti, ki je brezdel-ni), mimohodnik, nesréča – sestavljenke, polnočni- ca, golobradec – izpeljanki iz zloženk, poleg ustreznih primerov kot staroverec, lidomorec, vnebostop, prosomlatec, vodopivec, ali med pridevniškimi zloženkami primeri s števniki v podstavi – triletni, desete- ronožni, pervorojen, pa tudi drugi – kervotočni, staroverni, dobrovolj-ni, lahkomiselni. Normativnost slovenskih zloženk izhaja v veliki meri vse do Mikloši- ča, kot rečeno, iz kontrastivnega razmerja z nemškimi zloženkami, kjer je izbira nemščine v smislu pogostnosti in sistemske raznolikosti skla- denjske podstave temeljni besedotvorni postopek (Fleischer 1971), v slovenščini nadomestljiv z izpeljavo ali besedno zvezo. (Gl. dalje pogl. o Levstiku, sicer Vidovič Muha 1988.) 1.2 Ta dejstva so pravzaprav lepo vidna že v Vodnikovi slovnici. Če lahko sklepamo iz njenih sicer maloštevilnih primerov, so zloženke v sloven- ščini nezamenljive le, če so iz (a) glagolske podstave, npr. vodotozh, ter (b) pridevniške zloženke iz t. i. kakovostnega rodilnika, npr. zhernolàſ, trinog. V vseh drugih primerih predlaga Vodnik zamenjavo zlaganja v nemšči- ni z izpeljavo v slovenščini, npr. velikanòg – nogàzh, ali pa s pridevni- ško oziroma samostalniško besedno zvezo: hiſhne vráta, rojen liſt, kup ſena, delo na rokah al rozhno délo (148). Gre za temeljni zametek normativne kontrastivne tipologije, ki izhaja iz poznavanja strukturnih lastnosti jezika; normativno merilo spreje- mljivosti zloženk za slovenski besedotvorni sistem temelji na besedno- vrstnem izvoru zloženk. Iz njega je skoraj petdeset let kasneje izhajal Levstik, ko je gradil svojo razpravo Napake slovenskega pisanja. 15 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 15 24.4.2019 12:27:30 1.3 Kar se tiče normativnosti, ostajata Dajnkova in Metelkova slovnica v enakih okvirih. Gradivo je v Metelkovi slovnici veliko obsežnejše in lo- čeno s protistavnega slovensko-nemškega normativnega izhodišča vsaj v grobem na tri skupine: zložensko besedotvorno vrsto ohranja v slovenščini v glavnem v ena- kih primerih kot Vodnik. Kot poseben tip izglagolskih zloženk obrav- nava primere kot Vladislav, Vratislav, Vladimir, pa tudi tresorepka, sərboríten, vərtoglâv,7 ki jih veže predvsem na osebna imena ter vzdev-ke (70). Ker pa ne ločuje zloženk od izpeljank iz zloženk, navaja pri- mere kot beloglávəc (← tisti, ki je beloglav), gologlávəc, tərdovrátnək med samostalniškimi zloženkami (69). Nadalje pravi, da »nemške zloženke nadomeščajo Kranjci s (a) posa- meznimi samostalniki, (b) posameznimi pridevniki, s spremembo dolo- čujoče besede v pridevnik, natančneje izpridevniški samostalnik in (c) z opisom« (70). Primeri zloženk pod (a) so zamenljivi z izpeljankami ali sploh netvorjenkarni: Morgen- stern – daníca, Kaufmanu – kupəc, Salzfass – solníca; Goldschmid – zlatár, Tischtuch – pərt, Dachfenster – lina idr. Posebej, (b) navaja primere, ko ima nemška zloženka slovenski ustreznik v konverznem izpridevniškem samostalniku: Mannsbild – možke, Hausgenosse – híšnə, Weibsbild – ženska, Zimmermensch – hišna, Kuchelmensch – kuhnəska, Bösewicht – hude, hudír; (c) in d) predstavlja primere, ko so nemške zloženke nadomestljive z besedno zvezo, in sicer s pridevniškim ali podstavnopridevniškim prilastkom: Hausbrot – domač krəh, Meerwasser – morska voda, Fuchsschwanz – ləsičji rep, Kreutzweg – križev pot, Kalbfleisch – telečje mesó, Hausschlüssel – ključ od hiše, Mehlspeise – jed iz moke, tudi močnata jéd, ne pa mokojed, Reitpferd – konj za jéžo idr. (70). 7 Grer za zloženke z nepričakovano razvrstitvijo določujočega in določanega dela – gla- golski koren pred imenskim, tip tres-o-rep-ka : *rep-o-tres-ka. 16 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 16 24.4.2019 12:27:30 V predmiklošičevski dobi je besedotvorje v Metelkovi slovnici izje- mno. Samo za potrditev te misli se ustavimo ob njegovem modernem jezikoslovnem spoznanju o odvisnosti razvrstitve priponskih obrazil od pomena podstave. Pravi npr., da se s (priponskimi obrazili) »ji ja je« delajo pridevniki »iz občnih imen živih stvari, posebno živali« (78), tako je božji iz bog, otróčji iz otrok, vražji iz vrág. »Ta oblika ustreza rodilniku drugih jezikov: sin božji Sohn Gottes; ali določujoči besedi v nemških zloženkah: riba: ribja kost, Fischgräte; krava: kravje mléko, Kuhmilch; jelen: jelenji rog, Hirschhorn; kure: kurje oko, Hühnerauge« idr. (78). Pri omenjeni podstavi dopušča razvrstitev tudi drugih obra- zil kot ov: médved - medvédova koža, Bärenhaut; slon - slonova kost, Elfenbein idr.; ovsk: vol - volóvsk vóz, ein Ochsenwagen; osəl - oslov-ske ušesa, Eselsohren idr.; sk: konj - kónjska opráva, Pferdegeschirr; žəvina - žəvinska réja, Viehzucht; svəne - svənsk hlév, Schweinstall (79). Iz primerov in iz ponovnega navajanja priponskega obrazila -ov je mo- goče sklepati, da ga razvršča tudi na podstavo iz (samostalniških) po- imenovanj drevja, npr. »/…/ boróv kiefern, von bor, boróvəc; bukov büchen, von bukəv; hrástov eichen, von hrast; dóbov eichen, von dob; jelóv tannen, von jel; brezov von bréza /… /« (80). V Metelkovi slovnici je za besedotvorje, posebej za zlaganje značil- no, da so razmeroma dobro ločeni zlasti besedotvorni morfemi; Metel- ko sluti povezavo med pomenom podstave in razvrstitvijo priponskih obrazil; nakazuje težnjo po izpostavitvi konverznega prehoda besednih vrst in kar je za razvoj besedotvorne teorije zelo važno, zloženskim ko- renom skuša najti besednovrstne podstavne ustreznike.8 Besednovrstna razgraditev zloženk, ki jo je kasneje Miklošič natančno izpeljal, postane, lahko rečemo, za sto let osnovno sistemizacijsko in hkrati normativno merilo teh tvorjenk v slovenskem knjižnem jeziku. 8 A. Breznik (1929) opozarja na odvisnost Dajnkove, še zlasti pa Metelkove slovnice od jezikoslovnih teorij J. Dobrovskega. Po Brezniku je Metelko uporabljal predvsem deli Do- brovskega Lehrgebäude der Böhmischen Sprache ter Institutiones linguae Slavicae dialec-ti veteris. V obeh slovnicah, Dajnkovi in Metelkovi, je očitna povezava z Dobrovským na področju skladnje pa tudi besedotvorne morfemizacije, zlasti razvrstitev morfemov glede na njihov pomen, obliko ter besednovrstni pomen podstave. Vpliv Dobrovskega na Me- telkovo slovnico omenja tudi J. Toporišič (1980, 411): »Metelko /…/ je po Dobrovskem podal natančno besedotvorje«; prim. tudi razpravi A. Dostála (1953) in M. Orožen (1982). 17 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 17 24.4.2019 12:27:30 1.4 Slovenska slovnica A. Janežiča (1854) obravnava tvorjenje besed kar skupaj z oblikoslovjem, in sicer pri samostalniški, pridevniški in zai- menski besedni vrsti. Ta sistem kaže še vedno v bistvu na nerazločevanje morfemskih vlog – obrazilni morfemi, ki tvorijo novo besedo, so predstavljeni skupaj z oblikoslovnimi, ki besedi dajejo samo novo obliko ali jo po obliki spreminjajo v skladu s skladenjsko službo; ne ločijo se torej slovarski besedotvorni (obrazilni) morfemi od skladenjskih (končniških). Obrazila so določena po svojih besedotvornih pomenih, niso pa raz- vrščena glede na besednovrstnost ali predmetnopomenskost podsta- ve. V primerjavi z Metelkovo in Dajnkovo slovnico je gradiva ve- liko manj in tudi zlaganje, ki zajema vse besedotvorne vrste, razen izpeljavne, je v primerjavi s prejšnjimi slovnicami obdelano zelo na kratko (16, 29). Pri določanju besednovrstnosti podstavnih členov je še vedno očitna zamenjava korenskih morfemov z besedami oziroma sploh nepravilno besednovrstno vezanje podstavnih morfemov. Ostaja tudi neizdelanost teorije besednih vrst. Tako sta npr. z razlago, da so to »imena /…/ s samostavnimi imeni in prilogi /…/« povezani dve podstavno različni skupini samostalniških zloženk, in sicer izglagolske, npr. letopis, vodotok, červojed, staroverec, ter izsamostalniške, npr. hu-dournik (16). Sicer pa uvršča med samostalniške zloženke še tiste, ki so tvorjene »s številnicami in zaimeni, p. stoklasa, stoletje, samoglavec, trinog /…/, teden« (16). Med pridevniškimi zloženkami ločuje samo tiste, ki imajo v podstavi nikalnico ne, npr. nedolžen, in t. i. predlog, npr. pobožen, za vse druge pravi, da so zloženi z »deli govora, p. pervoleten, samopriden, trikoten, dolgoličen, velikonočen« (29). Že v miklošičevsko obdobje pa lahko uvrščamo besedotvorje v njegovi drugi, predelani izdaji Slovenske slovnice (1863). 18 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 18 24.4.2019 12:27:30 1.5 J. Kopitar je v svoji slovnici (1808) poleg izrazne podobe jezika in nje- gove fonološke relevantnosti sicer natančno predstavil oblikoslovje, vendar zlasti s stališča pregibanja in tvorjenja (besednih) oblik, bese- dnovrstno pa le posredno, npr. z vezavnostjo oblikoslovnih kategorij, deloma, npr. pri medmetu, še s pomenskimi lastnostmi (J. Toporišič 1980, 411). Zlasti v besedotvorju je bila posledica tega normativnost, ki je v veliki meri temeljila na slovensko-nemški protistavi. 1.6 Za predmiklošičevsko obdobje proučevanja tvorjenk in posebej še zlo- ženk je torej značilno slabše poznavanje besedotvorne zgradbe jezika (izjemna je Metelkova slovnica), pa tudi vseh pomenskih strukturnih ravnin. Nejasna besednovrstna teorija je vplivala na omahovanje pri določanju besednovrstnosti podstavnih členov tvorjenk. 2 Oblikoslovno-pomensko (analitično) obdobje To obdobje bi lahko imenovali tudi miklošičevsko. Temelji na pri- merjalnem znanstvenem raziskovanju tvorjenk, normativnost izhaja iz poznavanja oblikoslovno-pomenskih lastnosti podstavnih besed; je najdaljše in Miklošičevo teorijo je slutiti že v Levstikovem poljudno- znanstvenem razpravljanju o zloženkah, v Napakah slovenskega pisa- nja, iz nje gradi svojo razpravo konec stoletja R. Perušek, petdeset let kasneje pa A. Breznik (1944). Vprašanja besedotvorja in seveda tudi zloženk se pod vplivom Miklošičeve posredne in tudi neposredne znan- stvene pobude prenesejo iz slovnic in postanejo predmet samostojnih znanstvenih ali poljudnoznanstvenih razprav (zlasti Levstik, Perušek, deloma Breznik). 19 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 19 24.4.2019 12:27:30 2.1 Franc Miklošič – prvine strukturalnofunkcijskega besedotvorja9 Za Miklošičevo obravnavanje zloženskega besedotvornega procesa ali, kakor sam pravi, za nauk o tvorjenju zloženih nominalnih osnov – Lehre von der bildung der componierten nominalstämme (347) – v Primerjalnem besedotvorju slovanskih jezikov (1875), je značilna jasna hierarhična urejenost obravnavanih vprašanj. Vsa njegova znanstvena merila je mogoče povezati v dve temeljni skupini, in sicer v delitvena ali pomenskorazločevalna ter utemelje- valna; razen ene izjeme so prva vedno sinhrona v smislu lastnosti modernega jezika, druga pa diahrona, navadno izhajajoča iz praslo- vanskih oblik ali celo iz indoevropščine. Sinhrona merila so upora- bljena za razmejevanje besedotvornih procesov oziroma tvorjenk kot posledice teh procesov, diahrona pa le za utemeljevanje sinhronih, torej delitvenih meril. 2.1.1 Sinhrona delitvena merila Temeljno sinhrono delitveno merilo izhaja pri Miklošiču iz števila ko- renskih morfemov v tvorjenki. To merilo je podlaga za ločevanje obeh besedotvornih vrst, izpeljevanja in zlaganja. Kot implicitni pripomoček za ločevanje primerov je bilo uporabljano tudi v slovnicah iz prvega obdobja, npr. pri Vodniku, Dajnku, Metelku. Kompozicija10 je pojmo- vana pri Miklošiču kot vsaka povezava besed ali besednih osnov (wort- stämme) v besedo (worteinheit); vsaka tvorjenka, ki ne izpričuje takšne povezave, je nekompozicijska. Naslednje delitveno merilo je bese- dnost – nebesednost členov besedotvorne podstave. Tako izloči sklope 9 Prim. še pogl. Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklošiču. 10 Miklošič uporablja izraz zloženka – zusammensetzung (1875) za vsako tvorjenko z več kot enim korenskim morfemom; kompozicija – composition – za zloženko v na- šem pomenu, za določene vrste tvorjenko iz predložne zveze in sestavljenko, ni pa vedno dosleden (347); sklop – zusammenrückung – uporablja približno v današnjem pomenu, prav tako pa tudi za določene sestavljenke in tvorjenke iz predložnih zvez. – Pojma zloženka in sklop sta v sodobni besedotvorni teoriji definirana kot samostojni besedotvorni vrsti; njun pomen tu je ohranjen, kompozicija pa je uporabljena v Miklo- šičevem pomenu, torej kot hipernim pojmu zloženka. 20 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 20 24.4.2019 12:27:30 kot tvorjenke iz potencialno besednih podstavnih členov; pri njih pa uporab lja še naslednja delitvena merila: (a) prozodične lastnosti – besednost podstavnega člena dokazuje z ohranitvijo naglasa; sklop je načeloma večnaglasni, (b) tvorjenost brez medponskega morfema, po Miklošiču brez temat- skega samoglasnika, (c) pomenska samostojnost členov tvorjenke – nezlitosti pomenov podstavnih besed, se pravi ohranjenost vseh njihovih pomenskih sestavin, (č) že omenjeno ohranitev besednih oblik, kar pa bi lahko razumeli tudi kot ohranitev »končnic« seveda samo izrazno, brez skladen- ske funkcije; (d) pri sklopih je samoglasniško »izglasje« (končnico) mogoče opu- stiti le pri nezadnjem podstavnem členu. Vse, kar ne ustreza tem merilom, je uvrščeno med zloženke, ki jih do- loča še: (a) hierarhičnost podstavnih členov – prirednost, podrednost, (b) definirana razvrstitev teh členov, (c) pri omejeni skupini tudi možnost uporabe diahronega merila, t. i. hipotetične zloženke v praslovanščini in iz njih nastale današnje sekundarne zloženke, npr. beloglav ← * beloglava ← bela glava, (č) sklonsko razmerje med podstavnimi členi – istosklonskost je ve- zana na t. i. determinativne zloženke, npr. slepovoz, črnošolec, različnosklonskost na t. i. odvisnostne zloženke, npr. branovlek, krvolok. (d) Med besedotvornimi merili je treba omeniti še priponski (glasov- ni) morfem, ki ločuje zloženko, sklop od izpeljanke iz nje, npr. belolas – belolas-ec, belolas-ost; klapovuh-ast; škrbozob-ec, trdo-kož-ec idr. Pri sestavljanju in tvorjenju iz predložne zveze ni z ničimer nakaza- no, da gre za samostojna besedotvorna procesa. Oba načina tvorbe sta obravnavana znotraj sklopov (sestavljanje) in zloženk, odvisno pač od temeljnega merila, ki označuje obe vrsti tvorjenk – besednost, nebese- dnost podstavnih členov. 21 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 21 24.4.2019 12:27:30 Sinhrona delitvena merila pa so uporabljena tudi za ugotavljanje po- menskih skupin znotraj sklopov in zloženk. Ta merila so predvsem: (a) besednovrstna vezanost podstavnih členov, npr. sklopi iz glagol- ske zveze – potrihiš, iz samostalniške zveze, in sicer Sam + Sam, npr. pedenjčlovek, Prid + Sam, npr. poltičpolmiš idr., ter (b) možnost uveljavitve določenih meril, izhajajočih iz skladenjskega razmerja, in sicer • zaznamovanost s stališča oblikotvornosti – kot posebna skupi- na sklopov s podstavo iz imperativa in samostanika, npr. po- trihiš, in • hierarhičnost – priredna in podredna skupina zloženk, npr. črnobel : krvolok, ter • definirana razvrstitev podstavnih členov – določujoči člen na- vadno pred določanim. S stališča strukturnih ravnin pa so sinhrona delitvena merila naslednja: (a) oblikovna, ki zajemajo • razmerje med besedama – korenskima morfemoma, • obliko besede ter • besednovrstno vezanost; (b) prozodična – enonaglasnost, večnaglasnost; (c) besedotvornomorfemska glede na • prisotnost in obliko medpone ter • ločitev zloženk in sklopov (kompozitov) od izpeljank iz njih na podlagi (glasovne) pripone; (č) skladenjska glede na • hierarhičnost ter • razvrstitveno (položajno) vezanost. Posamezna merila iz prvih treh jezikovnih ravnin so odločitvena za zla- ganje in sklapljanje, skladenjska pa so vezana sama na zlaganje. 2.1.2 Diahrona utemeljevalna merila Miklošič jih uporablja, kot je bilo že omenjeno, za utemeljevanje sinhro- nih (delitvenih) meril, in sicer na različnih ravneh. Diahrono, s stanjem 22 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 22 24.4.2019 12:27:30 v praslovanščini, utemeljuje npr. besednost – nebesednost podstav- nih členov t. i. svojstvenih zloženk, glagolsko imperativnost skupine sklopov (365–375), vsaj večinoma sklope s števniki, zaimki in členki (375–377), s stanjem tudi v stari indijščini delitev zloženk na priredne (dvandva) – podredne ter te na več pomenskih skupin: determinativne (karmadhāraja), odvisnostne (latpuruša) in svojstvene (bahuvrīhi). Tudi vsaka pomenska skupina zloženk in sklopov je najprej predstavljena s primeri iz praslovanščine. 2.1.3 Pregled Miklošičevih oblikoslovno-pomenskih skupin sklopov in zloženk Vsaka, z obravnavanimi merili določena skupina zloženk in sklopov, ima v začetku natančen morfemski opis besedotvorne podstave, zlasti je pomensko odločujoča prisotnost ali neprisotnost medponskega mor- fema (tematičnega samoglasnika) ter njegova oblika; omenja se vedno tudi besednost (nebesednost) obeh členov ter sploh njuna morfemska podoba. Sklope razvršča glede na besednovrstnost podstavnih členov ali vsaj določujočega podstavnega člena na več skupin: • povezana sta samostalnik s samostalnikom, npr. laket-brada, pe- denj-človek, polmišpoltič, • lahko je povezana tudi imperativna glagolska oblika s samostalni- kom, npr. potrihiš, zatrihiš, srborit, tresorepka, vijoglavka, vrto-glavka, kuripeč, potiglav idr.;11 • sklopi, v katerih so števniki, zaimki in členki (partikule): enajst, dvanajst; tjeden; tam kaj, kaj kam, kaj kod, vunkaj; • sklopi, v katerih so členki – nikalnica ne, s samostalnikom pa pre- dlogi (tudi v teh primerih morata oba člena besedotvorne podstave ohraniti besedni obliki), npr. nepristen, nesramen, nesrečen, neva- ren, neveren idr.; najlepši, prebogat idr. 11 Miklošič (1875) meni, da so te tvorjenke v slovanskih jezikih številne, vendar nepro- duktivne; v ljudskem jeziku so nekoliko humoristične. Pravi, da tvorbe z določujočim členom za določanim so tudi v stari indijščini in kasneje v drugih neslovanskih jezikih, nove tovrstne tvorbe v slovanskih jezikih pa so nastale po analogiji. Ugotavlja, da je analogični tudi prehod imperativnega glagolskega -i- v »tematični -o-« (365–375). 23 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 23 24.4.2019 12:27:31 Izhodiščno merilo delitve zloženk je predmetnopomenskost določujo- čega podstavnega člena; tako so ločene tvorjenke s členkom v prvem delu besedotvorne podstave od tvorjenk z »imenom« (nomen); implici- tno delitveno merilo pa je različnost – prirednost ali podrednost – skla- denjskega razmerja med podstavnimi členi.12 Tako so najprej ločene priredne od podrednih zloženk, priredne pa so dalje razvrščene na pod- lagi besednovrstnosti podstavnih členov na takšne, ki so iz zveze sa- mostalnika s samostalnikom – primerov za »novo« slovenščino ni – ter pridevnika s pridevnikom, npr. črnobel; podredne se delijo na primarne in sekundarne – zadnje naj bi bile izpeljane iz prvotnih hipotetičnih zloženk. Primarne zloženke deli Miklošič na podlagi sklonskih razmerij v nasled- nji dve temeljni skupini: (1) določujoče (determinativne) – oba člena podstave sta v istem sklo- nu; v podstavi se povezujejo naslednje besedne vrste: (a) pridevnik s samostalnikom: slepovož, strmolijak, zlatovranka, (b) samostalnik s samostalnikom (za »novo« slovenščino brez primera) ter (c) pridevnik s pridevnikom ali z deležnikom, za »novo« sloven- ščino prav tako brez primera (staroslovanski – slêporoždenъ); (2) odvisnostne – člena podstave sta v različnih sklonih; besedno- vrstna povezava podstavnih členov je naslednja: (a) samostalnik in samostalnik: branovlek, črvojedina, drevocep, kolosek, konjederec, kozoder, kruhopek, krvolok, (b) samostalnik in pridevnik: črvojeden, vragometen, (c) pridevnik in samostalnik: gostosevci, krivogled, sladkosned, samouk, ter (č) pridevnik in pridevnik: samogolten. Sekundarne zloženke so svojstvene in se besednovrstno glede na pod- stavne člene delijo na takšne, ki so iz pridevnika in samostalnika, npr. 12 J. Šuman (1881, 256–258) je zanemaril hierarhičnost – prirednost, podrednost – med podstavnimi členi kot izhodiščno delitveno merilo; zloženke je ločil najprej po diahronem merilu na prvotne in drugotne; po Miklošiču šteje med zadnje tip sivoglav, ki naj bi bil izpeljanka iz hipotetične oblike *sivoglava, ta pa iz siva glava. 24 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 24 24.4.2019 12:27:31 Graf 1: Binarna ponazoritev Miklošičeve sistemizacije zloženk in sklopov v slovanskih jezikih 1. Tv + – 2. In Kom + – 3. Skl Z – + – + 4./4.’ Pr/Č(I) Č(l) Bpp(I) Se, Tpz + – 5./5.’ Glagz x + x x/x + – – + potrihiš 6./6.’ Samz črno-bel sborit Zpr Zsek enajst + – (svojstvene) Sam+Sam Prid+Sam teden Su S -u beloglav (determin.) (odvisnostne) golobrad pedenjčlovek poltičpolmiš slepovož branovlek zlatovranka krvolok Delitvena merila: Legenda: 1. število korenskih morfemov Tv – tvorjenka 2. »besednost« členov besedotvorne In – (navadna) izpeljanka podstave (BPo) Kom – kompozit 3. predmetnopomenskost določujočega Skl – sklop člena BPo Z – zloženka 4. glagolskost (imperativnost) člena BPo Pr/Č(l) – prislov ali členek (levi) 4.' skladenjska razmerja med členi BPo Se – sestavljenka 5. BPo iz samostalniške besedne zveze Tpz – tvorjenka iz predložne zveze 5.' tvorjenost (izpeljava) iz hipotetične Bpp(l) – predmetnopomenska beseda zloženke Glagz – glagolska zveza 6. besedotvornost določujočega člena Samz – samostalniška zveza samostalniške besedne zveze x + x – prirednost členov BPo 6.' sklonska ujemalnost med členi besedne x/x – podrednost členov BPo zveze Zpr – primarna zloženka Zsek – sekundarna zloženka Su – sklonska ujemalnost beloglav, belolas, bosonog, brzonog, golobrad, ter samostalnika in samostalnika, npr. volkodlak. V nekaterih primerih, npr. pri odvisnostnih ali svojstvotvornih zložen- kah, ima Miklošič tudi (opisno) pomensko razlago, in sicer v nemšči- ni ali latinščini: branovlak, branovlêk – wagendrittel, eig. der die egge 25 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 25 24.4.2019 12:27:31 schleppt; bêloglav – canum caput habens; bêlolas – canos capillos h. ipd. (386, 396). Seveda pa gre v teh primerih le za razlago tvorjenke, ne pa morda za vzpostavitev kakšnega morfemskega razmerja znotraj besede. Miklošičeva pomensko-oblikoslovna sistemizacija zloženk in sklopov oziroma merila, ki jih je uporabil za to sistemizacijo, tudi za ločitev kompozicijske (zloženske, sklopne) besedotvorne vrste od izpeljavne, so ostala vsaj v grobem veljavna, lahko rečemo, celih sto let; nekate- ra so bila neposredno uporabljena tudi v strukturalnem skladenjskem besedotvorju, npr. skladenjsko herarhično razmerje znotraj zloženk. (Prim. graf 1 na str. 23.) 2.1.4 Normativna uveljavitev Miklošičevih sinhronih in diahronih meril Omenili smo že, da je bil F. Miklošič s svojimi znanstvenimi primerjal- noanalitičnimi razpravami tudi na besedotvornem področju pobudnik takšnega raziskovanja slovenskega jezika, ki je imelo namen spoznati tiste njegove zakonitosti, ki ga delajo samobitnega, drugačnega od dru- gih jezikov. V tem smislu ne smemo npr. mimo nove izdaje Janežičeve Slovenske slovnice 1863. leta; v posebnem poglavju, ki ga imenuje Besedoslov- je, obravnava bogatenje slovenskega besedišča; glavni vir tega pro- cesa mu predstavlja besedotvorje, in sicer izpeljevanje in zlaganje, ki ga strukturno in pravzaprav implicitno normativno prikaže zlasti s stališča besednovrstne vezanosti podstavnih členov, eksplicitno nor- mativno pa s stališča sopomenskih besednih, besednozveznih in opi- snih možnosti 2.1.4.1 Fran Levstik – poudarek na trdnosti morfemskih razmerij Pod razmeroma skromnim naslovom Napake slovenskega pisanja (1858) se dejansko skriva Levstikova pronicljiva kritična razčlenitev vpliva nemškega razumevanja sveta na slovenski jezik. 26 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 26 24.4.2019 12:27:31 Obravnava besedotvornih vprašanj v tej razpravi pomeni neke vrste po- ljudno agitacijskost Miklošičevih znanstvenih spoznanj.13 Miklošičevo odkrivanje besedotvornih, se pravi znotrajbesednih morfemskih razme- rij v slovanskih jezikih in s tem posredno dokazovanje njihove razvojne različnosti kljub skupnemu praslovanskemu izhodišču, je pri Levstiku zamenjala bolj ali manj čustvena želja po potrditvi vsega slovenskega v slovanskem tudi na področju besedotvorja, da bi bila tako dokazana različnost slovenskega in nemškega. Seveda, če je hotel povezovati zlaganje v slovenščini s tem besedotvor- nim procesom v drugih slovanskih jezikih in ga tako ločiti od nemščine, je moral odkriti njegove zakonitosti; v kolikor pa so bile že odkrite, jih je moral zbrati in predstaviti v drugačni vlogi in drugačnem razmerju. Levstikova poljudnost ima torej dvojno podlago – teoretično, ki se je potrjevala predvsem s sposobnostjo izbire za njegov namen relevantnih Metelkovih in Miklošičevih ugotovitev, in praktično normativno, ko je na podlagi lastnih ali sprejetih spoznanj določal različnost ubeseditve- nih možnosti iste vsebine v nemškem in slovenskem jeziku. Pri Levstiku se namreč že srečamo z modernim strukturalističnim lo- čevanjem predstave denotata (predmetnosti), vsebine in poimenovanja (ubeseditve), ali kakor pravi sam, z ločevanjem »misli« od »zazna- movanja« te misli (57);14 o tem, kako se bo zaznamovala »misel«, bo 13 A. Slodnjak navaja v opombah k 6. knjigi Levstikovih Zbranih del (1956, 368–369), da je Levstik začel pisati Napake konec novembra ali začetek decembra 1857; v celoti jih je objavil v Novicah junija 1858, z enomesečnim presledkom v maju. Neposredna pobuda za ta spis naj bi bila, po Slodnjakovem mnenju, knjiga Slovenska koleda za leto 1858, ki jo je uredil Anton Janežič. Levstik je začel pisati o jezikovnih napakah urednika oziroma, kot pravi A. Slodnjak, »razen redkih izjem – splošnega knjižnega jezika in sloga«; F. Jakopin (1981, 161–163) ugotavlja neposredno pobudo za pisanje Napak v Miklošičevi izdaji Kopitarjevih Krajših spisov (Kleinere Schriften), 1857. 14 L. Hjelmslev (1972) med drugim ugotavlja, morda bolje, se po svoje navezuje na humboldtovsko misel, da je »amorfna« vsebina, ki je vezana na zunajjezikovno re- sničnost, v različnih jezikih različno členjena v skladu s pomensko strukturo teh jezi- kov; »amorfna« vsebina je pomensko določena z jezikovnimi »formami«, zato je treba imeti v slovnični zgradbi pomene jezikovnih oblik za obliko strukturirane vsebinske enote. – O dihotomiji vsebina – pomen ter o vlogi slovnice pri tem gl. še npr. P. Sgall, J. Panevová (1976); K. Horálek (1975, 81–83) utemeljuje med drugim tudi misel G. Fregeja, da je pomen (Bedeutung) to, kar je z izrazom označeno, smisel (Sinn) pa to, kar je z njim izraženo. – Nasprotje pojmov pomen in vsebina ostaja pravzaprav v bi- stvu znotraj de Saussurjeve strukturalne teorije (1969, 83–117). 27 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 27 24.4.2019 12:27:31 odločal »duh jezika«. V bistvu gre torej za spoznanje, da je prevedba določene vsebine (v izhodišču denotata) v pomen v obeh jezikih, nem- škem in slovenskem, mogoča z različnostjo izbire pomenskih sestavin (semov) in s tem z različnostjo upomenjenja, se pravi procesa, ki naj to vsebino reflektira. Različnost pomenskih sestavin v nemškem in slo- venskem jeziku za isto vsebino (denotat) ponazarja Levstik: • z naštevanjem teh sestavin pri posameznih primerih, npr. Bethaus – moliti in hiša : bogomolja – Bog in moliti; Spinnrad – presti in kolo : kolovrat – kolo in vrteti se; • včasih še s pomensko ustreznim opisom, ki je lahko tudi pomenska podstava tvorjenke, npr. Spinnrad – kolo za predenje, kolovrat – orodje, ki dela s kolesnim vrtenjem; Bethaus – hiša, kjer se moli (57) : (prevzeta beseda) cerkev. Za tvorbo omenjenim nemškim zlo- ženkam ustreznih slovenskih poimenovanj pravi: »/…/ vzame naj se misel (Begriff), ki je gotovo in nerazvezljivo zedinjena z nemško besedo, akoravno je Nemec ni zaznamoval v sestavi, ker si jo mora človek misliti pred tem, kar dopoveduje nemška beseda, ali pa mor- da še pozneje« (57). Slabost Levstikove razprave je v pojmovanju slovenskega jezika kot slovanskega narečja (79), zato tudi, vsaj načelno, ne išče jezikovnih dejstev, ki bi utemeljevala slovenščino kot samostojni jezikovni sistem glede na druge slovanske jezike. Citiranje Karađićevih jezikovnih načel kaže, da so mu bila zelo pri srcu, da jih ni prevzel samo v teoretičnem smislu, ampak da se je včasih tudi v praktičnih primerih skliceval na srbski besedotvorni vzorec. Tako ga npr. beseda parobrod moti zaradi nemškega besedotvornega vzorca in kot boljšo možnost predlaga pa- rogon ali tudi parogonja po srbski besedi vetrogonja (57, 58) . Pri tem je seveda imel v mislih samo slovanskim jezikom ustrezno podstavno besedno zvezo iz glagola in samostalnika, spregledal pa je tvorbeno nezdružljivost podstavnih besed v slovenščini. Kljub takšnim odmikom pa ostanejo občudovanja vredna Levstikova temeljna sociolingvistična spoznanja o vzrokih razpadanja jezikovne zgradbe: zaradi družbeno-politične premoči nemščine, se pravi zara- di neenakopravne možnosti uzaveščanja slovenskega knjižnega jezika, 28 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 28 24.4.2019 12:27:31 ostaja slovenski jezikovni izraz okrnjen, danes bi rekli funkcijsko- zvrstno manj razvejen. Tako se dogaja, pravi Levstik, da »vsi, ki piše- mo, stavimo slovenske besede, mislimo pa le nemški« (38). Pomembno je Levstikovo spoznanje, da je samobitnost jezika resnično prizadeta, ko je načeta trdnost njegovih notranjih razmerij, najsi bo na besedni ali morfemski ravni. Trdnost vsakega sistema je namreč od- visna od trdne, ustrezne povezave njegovih členov vsaj toliko kot od kakovosti členov samih; če s prispodobo nadaljujemo, sistem ustvarja- jo natančno določena medčlenska razmerja, nikakor pa ne samo členi; tudi za jezikovni sestav je ustreznost povezave morfemov v besede in teh v skladenjske enote morda celo bistvenejša od samega izvora teh najmanjših pomenskih enot – morfemov. Levstik je to zavestno ali pod- zavestno spoznal, zato se je v svojih Napakah slovenskega pisanja lotil kritične razčlenitve predvsem jezikovnih razmerij, in sicer medbesed- nih na skladenjskem področju ter medmorfemskih na besedotvornem. Tu, na področju besedotvorja, ga je zanimal zlasti vpliv v nemščini pre- vladujoče zlagalne besedotvorne vrste. Tudi pri Levstiku ostajajo ločevalna merila predvsem sinhrona, dia- hrona so vezana zlasti na utemeljevanje s starocerkvenoslovanščino, vendar je tu še izrazitejše utemeljevalno merilo primerjava z drugimi slovanskimi jeziki, zlasti s srbščino in ruščino. Glede na to, ali je v tvor- jenki medpona -o- ali ne, ločuje zlaganje, ki ga imenuje sestava (tudi vezanje) (70), in sklapljanje, ki ga imenuje zlaganje. Vendar ga uporaba samo tega ločevalnega merila spravlja v zadrego zlasti pri tvorjenkah s pripono, vendar brez o-jevske medpone, zato uvaja posebno prehodno skupino tvorjenk, določano z zunajsistemskim merilom, govornim po- ložajem, in pa s tvorjenkinim pomenom: »/P/relaz z vezanja na zlaganje (sestava brez veznice) delajo take sestave, ki jih narejamo iz besed, katere se govore pri kakem poslu, da se z njimi potem znači dejanje ali reč /…/« (70). Navaja predvsem primere iz srbščine, kot bogmej, bogmati, bogmanje. Sicer pa dosledno ločuje zloženke oziroma »sestave« na podla- gi besednovrstnosti podstavnih členov; ugotavlja tudi spremembo 29 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 29 24.4.2019 12:27:31 besednovrstnosti tvorjenke glede na izvorno besednovrstnost zadnjega člena podstave. Zavrača zloženke iz dveh samostalnikov, nastale samo z medponskim morfemom, češ da so narejene »po nemški navadi« (54), npr. parobrod, parovoz, parosklada, slavohram, psalmopevec, drevored, kolodvor idr. Namesto takšnih tvorjenk predlaga tako kot doteda- nje slovnice slovenskega jezika več sopomenskih rešitev: • besedno zvezo s prilastkom na desni, npr. kolo pri vozu, pero za pisanje, • besedno zvezo s prilastkom na levi, npr. mlinski kamen, kuhinjska dekla, kravja dekla. Tu omenja možnost konverznega prehoda tak- šnih pridevnikov v samostalnike, če je opuščeno jedro, npr. kuhinj- ska, kravja ipd. (vzorec že pri Metelku), • izpeljavo, npr. veternik, volar, kolar idr. (54–57). Levstik ločuje prvotna in drugotna priponska obrazila zloženk, kar po- meni, da ločuje zloženke od izpeljank iz njih. Da bi čim natančneje določil obseg zlaganja, ugotavlja poleg besednovrstnih tudi predme- tnopomenske lastnosti tvorjenkinih podstavnih členov. Tako pride do zanimivih spoznanj, da nastajajo zloženke, v katerih je povezano »ime z imenom« ter »prilog z imenom«, pri čemer »zadnje ime ohrani samo steblo, sklon in pomen ima prilogov«, iz »živalskih imen« ter »imen te- lesnih udov« (58, 59). Skladenjska merila, se pravi podstavno besedno zvezo tvorjenke, Levstik ne dojema kot kakorkoli uporabljivo besedo- tvornoprocesno ali besedotvornopomensko dejstvo. Kot smo že ome- nili, je pomensko podstavo uporabil za prikaz različnosti pomenskih sestavin, ki jih uporabljata nemški in slovenski jezik za poimenovanje iste vsebine (denotata). Levstikova razprava Napake slovenskega pisanja je izjemna v dveh spoznanjih: • da je treba ločiti zunajjezikovni denotat od jezikovnega upomenje- nja vsebine tega denotat. Samobitnost slovenščine glede na nem- ščino utemeljuje prav z različnostjo izbire »znamenj« – pomenskih sestavin – za jezikovno posredovanje – poimenovanje denotata (predmetnosti). Različnost izbire vsebinskih lastnosti, ki se prevre- dnotijo v pomenske sestavine, mu predstavlja temeljni ločevalni 30 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 30 24.4.2019 12:27:31 medjezikovni princip, ki ga izraža z originalnostjo miselnega pote- ka, ali kot sam pravi, s sposobnostjo »slovensko misliti«; • da je tudi jezikovna zgradba tako kot vsaka druga odvisna od trdno- sti razmerij v njej; odločitev za kritični pretres skladnje in besedo- tvorja slovenskega jezika torej ni naključna; gre za spoznanje, da jezik prvenstveno določajo medbesedna (skladnja) in medmorfem- ska razmerja (besedotvorje) – ko se le-ta začnejo krhati, tudi jezik izgublja svojo (globinsko) identiteto.15 Levstik je bil torej sposoben v času nastajanja Napak čisto sodobnega aktualnega videnja jezikovnih vprašanj. 2.1.4.2 Rudolf Perušek – tvorbena normativnost Levstikovo spoznanje, da se jezik začne bistveno krhati takrat, ko se začne izgubljati njegova samosvoja miselna pot od (predstave) pred- metnosti prek vsebine do poimenovanja, je ponovljena v uvodnem delu razprave R. Peruška, Zloženke v novej slovenščini (1890). Tu najdemo precej zanimivih sociolingvističnih ugotovitev; zmotno mišljenje, da se maternega jezika ni treba učiti, je pripeljalo do razkrajanja jezikovne zgradbe – misli se v tujem, nemškem jeziku, tako da nastaja neskladje, danes bi rekli med izrazno podobo jezika in njegovo slovnično-pomen- sko podstavo; gre torej v bistvu le za neko navidezno slovenskost, pravi Perušek. Trajno in neenakopravno razmerje med nemškim in sloven- skim jezikom ne vpliva samo na razkroj jezikovnega bistva, ampak, po Peruškovem mnenju, tudi na druge razpoznavne sestavine naroda – gre za razkroj narodove osebnosti in dogaja se, »da se Slovenec od nemške- ga soseda skoro nič ne razlikuje« (5). 15 Levstikovo razpravo je ocenila B. Oczkowa (1982); v obravnavi je prezrto Levstikovo razumevanje globinske jezikovne strukture, ki vsaj v času nastajanja Napak definira njegov jezikoslovni nazor in hkrati tudi utemeljuje odločitev vzeti v kritično osvetlitev prav besedotvorje in skladnjo. Težko se je strinjati tudi z ugotovitvijo, da se že v Na- pakah kaže njegova pretirana zaverovanost v starocerkvenoslovanščino. Ta Levstikov kritični jezikoslovni spis je treba obravnavati kot znanstveno besedilo (tudi) z družbe- nopolitično uporabljivimi izsledki. Za Levstika v tem času so bolj umestni že omenjeni očitki glede njegovega nekritičnega jezikovnega opiranja na druge slovanske jezike kot glede njegovega razmerja do starocerkvenoslovanščine. 31 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 31 24.4.2019 12:27:31 Tako kot za Levstikovo je tudi za Peruškovo razpravo značilna dvo- delnost: normativnost zlasti glede prevzemanja nemških zloženk in pa razčlenitev zloženk. Znotraj normativnosti so zelo zanimivi poskusi razmejitve možnosti prevajanja nemških zloženk v samostalniško bese- dno zvezo s pridevniškim prilastkom in v samostalniško besedno zvezo z vsemi drugimi prilastki, zlasti predložnimi samostalniškimi in odvi- sniškimi. Pravilno sluti, da je pridevniški prilastek višja stopnja morfe- mizacije in zato lahko bolj pomensko dvoumen kot katerikoli desni pri- lastek. Znotraj svojilnega rodilnika je npr. zanimiva tudi misel, da ta ne more biti v podstavi zloženk; svojilni pridevnik, nastal iz takšnega ro- dilnika, pa po njegovem ne izraža števila in je zato pretvorljiv v ednin- ski ali needninski rodilnik, npr. državna železnica ← železnica (od) držav-ø/-e. Perušek je torej prišel na sled kategorialni lastnosti števnosti s pomenom nezaznamovanosti izražanja števila, v slovenskem jeziko- slovju spoznanim in priznanim veliko kasneje. Za Peruška je značilna tudi strpnost do prevzetih besed zlasti v zna- nosti, če jih »vsakdo razumeva, kdor jih potrebuje«, kar kaže na Peru- škovo pojmovanje jezikovne večfunkcijskosti (12); za strokovno rabo zavrača tudi puristične umetne skovanke, npr. elektrobudnik namesto elektromotor ipd. Pri razčlenjevanju zloženk ohranja Miklošičeve pomenske skupine, vendar zaradi opustitve nekaterih njegovih delitvenih meril in uved- be premalo določenih novih, postane razmejitev teh pomenskih skupin včasih nesmiselna. Tako npr. ločitev determinativnih (določevalnih) zloženk od odvisnostnih, ki jo Miklošič utemeljuje z isto- oziroma ra- znosklonskostjo obeh členov besedotvorne podstave, iz česar sledi tudi ohranitev formalnih besednih lastnosti drugega člena, ostaja pri Perušku neutemeljena. Ponavlja sicer Miklošičevo merilo o npr. istosklonskosti, vendar se iz primerov vidi, da ga ne razume. Med determinativnimi zloženkami navaja primere kot samokres, samouk, brzosek, tankoprelja ipd., katerim tudi sam ugotavlja glagolsko, ne pa samostalniške podstave; večino primerov tega tipa tudi sicer navaja med odvisnostnimi zloženkami. Za Peruška je značilno, da nekako sluti možnost delitve zloženk ne samo na podlagi besednovrstnih oziroma oblikoslovnih 32 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 32 24.4.2019 12:27:31 lastnosti podstavnih členov, ampak tudi na podlagi razmerij med temi členi. V večini primerov najde ustrezno pomensko podstavo, ne nare- di pa koraka dalje in skladenjskosti ne povzdigne v delitveno merilo; čeprav posredno priznava glagol za vodilni člen podstavne besedne zveze (npr. 15, 21, 41), uvršča zloženke z glagolskim besedotvornim morfemom v tri različne temeljne pomenske skupine, in sicer med t. i. »primaknjenke« (sklope), določujoče (determinativne) in odvisnostne zloženke. Nezaupanje v lastno strokovnost in verjetno iz tega izvirajoče včasih tudi nekritično spoštovanje spoznanj jezikoslovnih avtoritet, »učenja- kov«, kot jim sam pravi, mu je pri zloženkah narekovala ohranitev osnovnega delitvenega vzorca, ki pa marsikdaj izgubi smiselnost prav zaradi novih spoznanj, v našem primeru zlasti zaradi nakazane možno- sti povezovanja besedotvorja s skladnjo. Kasneje je Breznik povzdi- gnil skladnjo v delitveno merilo pri zloženkah in prav z njeno pomo- čjo združil vse zloženke, ki vsebujejo glagolski korenski morfem, v t. i. glagolske zloženke. Za Peruška torej lahko rečemo, da je značilno neskladje med (površinsko) sistemizacijo in dejanskimi, se pravi vi- denimi, ne pa morda še dovolj uzaveščenimi vprašanji. Površinskost ohranjanja Miklošičeve ureditve s sanskrtskimi poimenovanji vred se kaže predvsem v • upoštevanju pomenskih skupin npr. t. i. komparativnih zloženk, tip (rusko) kuropatka ← patka (raca) kakor kura (20), v slovenščini morda tip kozorog ← rog kot od koze • navajanju in ne v dejanskem upoštevanju diahronih delitvenih me- ril, npr. primarnost in sekundarnost zloženske tvorbe pri ločitvi svojstvenih zloženk od določujočih, ter • utemeljevanju z naslanjanjem na starocerkvenoslovanščino, torej na diahronijo ali na neslovensko sinhronijo tudi v primerih, ko za to nima upravičila v slovenščini, npr. primeri pri posameznih pomen- skih skupinah. Kot smo že omenili, pa odpira Perušek vprašanja skladenjskobese- dotvorne povezave zlasti z opisovanjem podstavnih besednih zvez in z ugotavljanjem glagolske vezljivosti ter spoznanjem o nesvojilnem 33 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 33 24.4.2019 12:27:31 podstavnočlenskem razmerju zloženk. Prav ta spoznanja pa ostajajo brez vpliva na vrednotenje in razvrščanje zloženk. Za Peruška je še značilna pritegnitev v sicer kritično obravnavo zloženk tudi iz samostalniške zveze z razmernim pridevnikom v prilastku, npr. državnoželezniški, čebelnovoščen ipd.; odsvetuje jih, ker so po njego- vem mnenju nastale po nemškem vzorcu in ker vsebujejo le svojilno raz- merje med podstavnimi členi, npr. železnica (od) države; namesto njih predlaga samostalniške zveze s pridevnikom, npr. državna železnic a. Peruškova razprava z vsemi pozitivnimi strokovnimi mislimi je bila lahko dobra podlaga za jasnejšo in moderni teoriji ustreznejšo Brezni- kovo analizo. 2.2 Anton Breznik — pojav skladenjskih delitvenih meril A. Breznik je leta 1944 objavil razpravo Zloženke v slovenščini. Zani- mivo je vprašanje, katera merila so se ohranila iz Miklošičeve razprave, katera so opuščena oziroma nova. Pri izbiri meril je bistveno, da so utemeljevalna (diahrona) uporabljana redkokdaj, v glavnem morda pri citiranju npr. Jagića, Miklošiča idr.16 Med sinhronimi merili so ostala v glavnem nespremenjena tista, ki definirajo zložensko in sklopno bese- dotvorno vrsto, pri Miklošiču, kot vemo, v glavnem imenovano kompo- zicijsko, pri Brezniku pa sestavno – sestava (56); še zmeraj ostaja torej temeljna delitev na izpeljevanje na eni strani ter zlaganje, sklapljanje, sestavljanje in tvorjenje iz predložne zveze na drugi. Oblika besedo- tvorne podstave v smislu besednosti ali nebesednosti podstavnih členov ostaja merilo, ki ločuje sklope od zloženk. Tu je Breznik doslednejši pri trditvi o ohranjeni naglasnosti členov sklopne besedotvorne podstave; ta je lahko tudi več kot dvodelna oz. najmanj dvodelna. Zanimiva s stališča strukturalne obravnave tvorjenk pa je spremenjena hierarhičnost meril, ki odločajo o pomenskih skupinah znotraj zloženk; 16 Npr. na str. 71 so svojstvene zloženke utemeljevane s stališča besedotvornega pomena dejanja pri podstavnem izglagolskem korenskem morfemu -nos, kasneje -nos- + -ja; prim. tudi str. 55, 56, 62 in drugod. 34 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 34 24.4.2019 12:27:31 te so sicer ostale enake kot pri Miklošiču,17 vendar pa je njihova raz- vrstitev drugačna. Miklošičevo skladenjsko merilo medbesednih raz- merij – prirednost, podrednost, postane pri Brezniku drugotno, nadre- jena mu je glagolskost oziroma neglagolskost t. i. »sintaktične zveze« (60). Temeljno delitveno merilo zloženk postane prisotnost glagola kot organizacijskega jedra »sintaktične zveze«, ki jo obsegajo zloženke;18 pri nadaljnji sistemizaciji tistih zloženk, ki v svoji »sintaktični zvezi« nimajo glagola, ostaja Breznik v Miklošičevih besednovrstnih okvirih podstavnih členov; podredno medčlensko razmerje kot delitveno meri- lo je upoštevano le posredno z izločitvijo prirednih zloženk, ki jih Bre- znik imenuje vezalne (60, 61). Med t. i. neglagolskimi zloženkami pa je skušal ovreči Miklošičevo trditev o drugotni (sekundarni) tvorjenosti svojstvenih zloženk. Oprijemlje se namreč Hirtove teorije (1928), da »moramo videti v njih enostavno skladenjske zveze brez glagola« (62). Odločitev za to teorijo kaže na Breznikovo zelo sodobno misel, da so zlo- ženke na skladenjski ravni pravzaprav le glagolske ali neglagolske bese- dne zveze. V svojstvenih zloženkah iz »samostalnik/a/ + samostalnik/a/« (65) ugotavlja primerjalno pomensko razmerje, npr. »kozoglav, kar po- meni: glava tega in takega človeka je kakor glava koze« (65). Gre seveda samo za neke vrste pomensko podstavo, za skladenjsko podstavo namreč manjka vzpostavitev morfemsko-besedne povezave, ki je Breznik tudi v drugih primerih ni ujel; tako npr. za drevored pravi, da »po obliki pomeni: drevesni red«, glasovir – »glasovni vir«, kolod- vor – » kolni dvor, tj. dvor, kjer se hranijo kola« (vse na str. 69). V teh primerih torej ne gre za besedno pretvorbo zloženskih morfemov, am- pak za neke vrste sopomensko besedno zvezo oz. parafrazo. 17 Tudi Breznik (1944) ohranja še vedno sistemizacijo, izhajajoča iz stare indijščine, ki so jo poleg Miklošiča prevzeli tudi drugi evropski jezikoslovci, npr. Hirt, Jagić, Łoś, če se prekriva z njegovo sistemizacijo (prim. 55, 60, 61, 67, 71), sicer ne, npr. pri pred- stavitvi glagolskih zloženk kot samostojne skupine (69). 18 V tej Breznikovi izhodiščni členitvi zloženk je v bistvu vsebovano spoznanje o glago- lu v povedkovi funkciji, ki s svojo morfemsko sestavo definira stavek kot specifično podredno sintagmo z možnostjo pretvorbe v dva tipa podrednih zvez: z izvorno oseb- kovim jedrom – končniški morfem osebka (samostalnik), in preostalim povedkovim (glagolskim) segmentom z vidskim morfemom, tip Lipa cveti (a) cvetoča lipa, (b) cvetenje lipe. 35 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 35 24.4.2019 12:27:31 S stališča »sintaktične zveze« pa so precej natančno obdelane glagolske zloženke. Temeljna delitev je vezana na besedotvorno podstavo, in si- cer na mesto izglagolskega podstavnega člena, tako da imamo zloženke z glagolsko podstavo v drugem delu in zloženke z glagolsko podstavo v prvem delu (71, 74). Nadaljnja delitev znotraj omenjenih dveh skupin pa izhaja iz glagolske vezljivosti (valence). Besednovrstnost podstav- nih členov je torej zamenjana z njihovo stavčnočlenskostjo, v konkre- tnem primeru z njihovim razmerjem do glagolskega člena – povedka. Tako ločuje zloženke, ki imajo v »sintaktični zvezi«: (a) osebek – glagol je lahko prehodni ali neprehodni, npr. drvosek – kraj, kjer sekajo drva (po Brezniku metonimija iz prvotnega po- mena dejanja); kozoprsk – čas, v katerem se koze prskajo; kolosek, kolotek, koloteča, kolotečina – kraj, kjer teče kolo; navaja še več primerov, kot krvotok, listognoj, očivesten, okomeren, telovadba idr. (72–73). Opaziti je težnjo po ugotovitvi prvotnega in živega besedotvornega pomena ter poti, po kateri je prišlo do pomenskega premika – metonimije; (b) predmet, npr. konjeder, muholov, domotožnost,19 slavospev idr., vendar brez poskusov povezave s pomensko podstavo (73); (c) prislov, npr. grdogled, uholas, hribolaz, zrakoplov idr., prav tako brez pomenskopodstavnih primerov (74). Z besedotvornega stališča ima tako kot Miklošič za izhodiščne oblike s končniškim (ničtim) obrazilom, npr. hribolaz, oblike z glasovnimi priponami kot -ec ima pa za drugotne; ni jasno, če ima to drugotnost samo za pomensko ali tudi formalno, se pravi, da bi šlo za izpeljanke iz zloženk, torej tvorjenke druge stopnje. Na Breznikovo zelo dobro poznavanje hierarhične strukture stavčnih členov kaže izpostavitev glagola kot bistvenega stavčnega člena, ka- terega vloga ostaja nespremenjena tudi v primerih, ko je kot glagolska podstava v zloženki na prvem mestu, običajnem za odvisne člene. Tako pravi (71), da »/v/ zloženkah, v katerih je kak člen glagol, je s tem že določeno razmerje do drugega člena, s katerim se glagol veže.« In dalje, ko polemizira z Jagićem zaradi izločitve tistih zloženk iz okvira 19 Dejansko drugostopenjska tvorjenka: domotož-(e)n 1 -ost 2. 36 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 36 24.4.2019 12:27:31 Graf 2: Binarna ponazoritev Breznikove sistemizacije zloženk 1. Sestavljenke + – 2. Skl Z + – 3. ZGlag – + + – x/x 4./4.’/4.’’ Os+Pov Zvez (x+x) kozoprsk 5. ZPrid Pov+Prisl. d. ZPrid ZSam Zsvo Zdol konjeder grdogled rdečebel knezo-škof Prid+Sam Sam+Sam Sam+Sam Prid+Sam črnook volkodlak drevored slepovož Delitvena merila: Legenda: 1. »besednost« členov besedotvorne Se – sestavljenka podstave (BPo) Skl – sklop 2. glagolskost »sintaktične zveze« Z – zloženka (pomenske podstave Z) ZGlag – (iz)glagolska zloženka 3. prisojevalna »sintaktična zveza« Zvez – vezalna glagolska zloženka 3.' prirednost členov BPo x + x – prirednost členov BPo 4. glagolsko-predmetna/prislovna x/x – podrednost členov BPo »sintaktična zveza« ZPrid – pridevniška zloženka 4.' besedovrstnost zloženke ZSam – samostalniška zloženka 4.'' sklonska ujemalnost Os – osebek 5. besedovrstnost členov »sintaktične Pov – povedek zveze« Prisl. d. – prislovno določilo Zsvo – svojstvena zloženka Zdol – določilna zloženka glagolskih, katerih drugi člen je osebek: »/S/ubjekt je ravno tako podre- jen povedku, kakor objekt ali prislovi. Tudi ni razloga, da bi osebek bolj določal (determiniral) vsebino povedka kot kak drug stavčni člen« (71). Miklošičevo (besedotvorno) sistemizacijo zloženk (in sklopov), teme- lječo predvsem na številu, obliki in besednovrstnosti členov besedo- tvorne podstave, lahko tudi celotne morfemske strukture tvorjenke, je Breznik bistveno dopolnil predvsem s prenosom analize tvorjenk na njeno, kot pravi, »sintaktično zvezo«. Tu imamo pri nas začetke sin- tetične besedotvorne teorije, temelječe na postopni morfemizaciji ne samo besed iz »sintaktične zveze«, ampak tudi njenih razmerij, se pravi 37 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 37 24.4.2019 12:27:31 slovničnega pomena, pomenske reference. Seveda pri Brezniku še ni zaslediti te pretvorbene pomenske povezave med podstavno besedno zvezo in morfemsko zvezo tvorjenke; čeprav pri analizi zloženk ek- splicitno izpostavlja delitev na podlagi glagolskosti – neglagolskosti »sintaktične zveze«, ostaja zlasti pri neglagolski zvezi pravzaprav pri Miklošičevih oblikoslovnih delitvenih merilih. (Prim. graf 2 na str. 35.) 2.3 Anton Bajec – merilo jezikovnega čuta Osem let za Breznikovo razpravo je izšla kot del druge knjige Besedo- tvorja slovenskega jezika skupaj z izpeljavno tvorbo pridevnikov tudi Bajčeva razprava o zloženkah (1952).20 Tako kot pri doslejšnjih razčle- nitvah zloženk nas tudi tu zanimajo predvsem morebitne novosti ali pre- vrednotenja delitvenih meril oziroma vzroki in način zavračanja starih. Kot večina Bajčevih del ohranja tudi ta razprava njegovo slogov- no posebnost, namreč neke vrste poljudno znanstvenost, ki se kaže v prepletanju posplošitvenih, skoraj esejističnih misli z dokazanimi ali vsaj dokazljivimi znanstvenimi spoznanji. Tak, skoraj leposlovni je- zik povečuje bralni krog in s tem popularizira obravnavana vprašanja, kar pa ima seveda nujno tudi negativno posledico, ki se kaže v manjši problemski ali »globinski« osveščenosti. V omenjeni razpravi je zelo posplošitvena npr. že začetna ugotovitev, da vse slovenske slovnice od- klanjajo zloženke, da jim je pri tem merilo nemški jezik in da bo treba to mnenje »nekoliko spremeniti« (81). Zloženska besedotvorna vrsta je bila tudi s stališča »slovenskosti« nor- mativno ovrednotena že v Vodnikovi in posledično Metelkovi in Dajn- kovi slovnici, definirana pa v Miklošičevi Primerjalni slovnici slovan- skih jezikov. Tudi npr. Breznikova Slovenska slovnica iz 1916. leta (če omenim samo eno) obravnava zložensko besedotvorno vrsto kot ena- kovredno izpeljavni (kot smo že omenili, jo Breznik imenuje sestava, ker zajema med drugim tudi tvorbo sklopov): »/S/koro ves slovenski besedni zaklad se je razvil po izpeljavi ali sestavi iz pristno slovenskih 20 Kritično oceno Bajčevega Besedotvorja slovenskega jezika I (1950) je napisal J. Šolar (1951); očita mu zlasti nesistematičnost obdelave, teoretično neizčiščenost, ki se kaže zlasti pri sprejemanju gradiva ter neupoštevanje naglasnih vprašanj. 38 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 38 24.4.2019 12:27:31 korenov /…/. Tujega, tj. neslovenskega izvora je le malo slovenskih besed.« (171) Tudi normativno vrednotenje zloženk ne izhaja vedno iz protistave z nemščino, ampak spet nekako od Miklošičeve slovnice dalje, iz strukture slovenskega jezika; normativna vezanost na nemški jezik je bila značilna, kot smo že omenili, predvsem za predmiklošičev- sko obdobje. K poljudnosti, vendar pa ne k predstavni jasnosti, prispeva tudi težnja po omejevanju strokovnega izrazja, kar ima za posledico homonimnost poimenovanj in včasih zameglitev ali celo izgubljanje že spoznanih je- zikovnih dejstev. A. Bajec je v svoji razpravi opustil Breznikovo hi- pernimno poimenovanje sestava (pri Miklošiču tudi kompozicija) za sklapljanje in zlaganje, češ da ga je tudi A. Breznik v svoji razpravi zavrgel (83). Dejansko pa gre pri Brezniku za hipernimno rabo tega izraza. »O sestavi govorimo, kadar se več samostojno rabljenih izrazov spoji v eno besedo, bodisi po sklopu, bodisi po zložbi,« piše Breznik (56). Izraz zlaganje oziroma zloženka uporablja Bajec homonimno, in sicer v Breznikovem pomenu sestava in zloženka. Vsebinska posledica te opustitve se posredno kaže v dejstvu, da definira samo hipernimni pomen zloženk, kot hiponim pa samo sklope. Še v večji meri kot pri Brezniku se uporabljajo diahrona merila, npr. navajanje poimenovanj sistemskih skupin iz stare indijščine kot dvan- dva, bahuvrihi idr. (101, 109 idr.); utemeljevanje t. i. kazusnih sklopov s primeri iz stare grščine in latinščine (92); starocerkvenoslovanščina je še vedno utemeljevalec posameznih oblik sklopov ali zloženk, npr. pri razčlenjevanju števnikov »dъ va na desęte…« (90), tvorjenk s »samo- stalnikom polъ,« (93) idr. Primerjava s tvorjenostjo posameznih pomenskih skupin v drugih slo- vanskih jezikih, zlasti z ruščino, češčino idr., ki jo je znanstveno izpe- ljal Miklošič, se pravzaprav brez ustrezne utemeljitve ponavlja v Bre- znikovi razpravi in zavzema pomemben delež tudi v razpravi Bajca, čeprav gre v obeh primerih v bistvu za analizo zloženk slovenskega jezika. Z navajanjem tudi narečnih primerov ter primerov iz najrazlič- nejših slovarjev brez izhodiščne utemeljitve ali ovrednotenja pomena 39 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 39 24.4.2019 12:27:31 tega gradiva, je Bajec pravzaprav zabrisal pogostnost posameznih (po- menskih) skupin zloženk ali sklopov v slovenskem (živem) jeziku, v knjižnem jeziku pa sploh. Še nekaj besed o sinhronih delitvenih merilih pri A. Bajcu: Če smo za Breznika lahko rekli, da je z izpostavitvijo glagola kot skla- denjskega stavčnega jedra odprl vrata sintetičnemu besedotvorju in s tem pretvorbi skladenjske podstave v morfemsko (besedno) zvezo, je Bajec z opustitvijo tega merila za nekaj časa zabrisal možnost uzave- ščanja povezave skladnje in besedotvorja. Pri Bajcu postane pomen eno bistvenih delitvenih meril, tudi s stališča besedotvorne vrste. Ker pa je pomen pojmovan kot absolutna, formalno nepreverljiva lastnost besede, odpira s tem tudi v besedotvorju možnost uveljavitve intuitiv- nih meril, izhajajočih iz izkustvenega dejstva, da uporabnik jezikovna, v našem primeru tvorbena pravila, podzavestno že obvlada. Pojavi se sklicevanje na jezikovni čut, občutek kot zanesljivo jezikovno meri- lo, ki ne potrebuje formalno dokazljive utemeljitve. Tako zasledimo v Bajčevi razpravi trditve, npr. »da pri zloženki jezični čut še loči se- stavne dele; kjer tega ni več, ne govorimo o zloženkah, pa čeprav so v davnini morda bile /…/« (82), ali zloženka je »beseda, sestavljena iz dveh (ali več) besed, katerih samostojni pomen jezik še občuti /…/« (81), »/N/ekdaj so bile zloženke števniki od 11 do 19, danes jezik ne občuti več, da je dvanajst < dva na deset« (82), »/R/azumljivo je, da se je marsikateri /sklop/ tako obrusil, da je za jezični čut že nesestavljena beseda /…/« (89) ipd. Če je že beseda o leksiki zloženskega izvora, pogrešamo jezikoslovčev delež, ki se kaže v utemeljitvi, zakaj je prišlo do drugačnega jezikovnega občutenja. Pri definiciji sklopov upošteva Bajec poleg Miklošičevega in Brezniko- vega merila t. i. besednost besedotvornih podstavnih členov, še obliko povezave (besednih) podstavnih delov – sklopi naj bi bili tiste tvor- jenke, ki »niso spojeni s posebnim izglasnim vokalom prvega dela« (83). Predvsem na enotni slovarski pomen se sklicuje v primerih, ko uvršča med sklope samostalniške besedne zveze s prilastkom na desni, npr. ptica pevka, Soča voda; tvorbeni vzorec najde zlasti v primerih kot 40 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 40 24.4.2019 12:27:32 žar-ptica, ptica-pjevica, Jaga-baba, Volga-matuška (84). Med sklope uvršča tudi frazeološke zveze, npr. velika noč (nemško Ostern) ter stopnjevanje, npr. zdaj zdaj, grdo grdo, lep prelep. Takšen obseg sklopov pravzaprav onemogoča na izrazni ravni loče- vanje morfema, besede, besedne zveze in frazeološke besedne zveze. Kasneje se v besedilu pojavi pojem skladenjski ali stavčni sklop (86), ki naj bi nastal iz skladenjskih enot (86, 88), ter kazusni sklop, v katerem je »s sklonom izražena sintaktična celota v določenem pomenu okre- penela« (92). Strukturnega razločka med obema vrstama ni. Za prvo skupino, se pravi za sintaktične sklope, navaja primere kot pridanič, ubogaime, dolgčas, vnebohod, za drugo, se pravi za kazusne sklope, pa vseveden, vsebeljuben, bogaboječ ipd.; najdejo pa se tudi primeri, ko ne gre več za sklop, ampak za izpeljanko iz njega, npr. ničvrednež – ničvreden človek, ničvednež – ničveden človek, gospostvaželjnost – lastnost gospostvaželjnega človeka ipd. (92, 93). Zloženke (v ožjem pomenu), ki jih obravnava brez sistemske definicije glede na sklope, deli na imperativne in imenske (npr. str. 83). Merilo te delitve mu predstavlja, kot sam pravi, »zunanji videz zloženke«, pobu- da pa je »večja preglednost«. Kasneje (96–97) se izkaže, da mu zunanji videz pomeni obliko medpone in variabilnost mesta glagolskega morfe- ma v tvorjenki, npr. delopust – pustodel, pasirit – ritopaš idr. Imenske zloženke se zdi, da so hipernim za vse Breznikove pomenske skupine zloženk, tudi za glagolske. Merilo, ki jih povezuje, je besedno- vrstnost členov besedotvorne podstave in pa o-jevska oblika medpo- ne. Tako je zanemarjena Breznikova izhodiščna delitev na glagolske in neglagolske zloženke, temelječa na glagolskosti oziroma neglagolsko- sti »sintaktične zveze«. Zanemarjanje globinskega medmorfemskega razmerja in hkrati tudi skladenjske vloge glagola se kaže v trditvi, da je »glagolska osnova« lahko »določilna beseda« v zloženki, če je na prvem mestu (115). Vloga glagolskega morfema naj bi se mehanično spreminjala z njegovim mestom v tvorjenki, npr. morfem -kaz- naj bi imel drugačno (slovnično) vlogo v morfemski zvezi kažipot-ø od zveze v *potokaz-ø. 41 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 41 24.4.2019 12:27:32 Bistvene značilnosti razprave A. Bajca bi torej bile naslednje: • uporaba sinhronih in diahronih meril, vendar v glavnem brez jasnej- še razmejitve na delitvena in utemeljevalna; • omejitev sinhronih meril v glavnem na površinsko strukturo zložen- ke oziroma na »videz« zloženke brez globlje predstavitve medmor- femskih pomenskih razmerij. Tu se mu zdi pomembno zlasti dvoje: (a) prisotnost – neprisotnost medpone, (b) mesto v morfemskem zaporedju tvorjenke; • neprepoznavanje funkcije glagola v tej podstavni zvezi in posle- dično opustitev skladenjskega ločevalnega merila na podlagi gla- golskosti podstavne besedne zveze; s tem je bila opuščena možnost vzpostavitve skladenjsko-besedotvornega razmerja; • uveljavitev predmetnopomenskega merila, ki izhaja iz nedefinira- nega pomena korenskega morfema, v primeru tvorjenosti modifici- ranega z besedotvornim pomenom; • uveljavitev merila jezikovnega čuta kot delitvenega in utemelje- valnega; uveljavitev tega merila je pomenila vsaj delni kakovostni premik jezikoslovja (besedotvorja) z logično spoznavnega območja na območje občutka. 3 Skladenjskopomensko (sintetično) obdobje 3.1 To obdobje je tesno povezano z zadnjo Breznikovo razpravo Zloženke v slovenščini, ki jo je napisal v letu svoje smrti, 1944. Lahko rečemo, da razpravo odlikuje funkcijskostrukturalni pristop: členitev zloženk, ki so nastale iz glagola, temelji na katerem izmed treh stavčnih razmerij – prisojanju, vezavi ali primiku. 3.2 V kontekstu skladenjskega besedotvorja, ki izhaja iz pretvorbeno-tvor- bene teorije,21 zasluži posebno izpostavitev Toporišičeva slovnica, ki se 21 Monografsko je bilo skladenjsko pretvorbeno-tvorbeno (transformacijsko-generativ- no) besedotvorje predstavljeno v dveh monografijah Vidovič Muhe (1988, v razširjeni 42 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 42 24.4.2019 12:27:32 v vseh svojih pojavitvah od prve izdaje 1976 leta do zadnje leta 42004 v zvezi z besedotvorjem ni bistveno spremenila. Toporišičevo besedotvorje izhaja iz »govorne podstave«, kakor av- tor imenuje pomenskoasociativni opis besedne zveze, iz katere naj bi nastala tvorjenka; kot taka ostaja zunaj jezikovnega sistema, vezana na naklučnost sestavin govora (parole);22 nepredvidljivost pomenske vrednosti besed »govorne« podstave glede na morfemske (obrazilne) pomenske vrednosti tvorjenke onemogoča vzpostavitev smiselnega pomenskega razmerja med skladnjo, torej zvezo besed, Toporišičevo »govorno« postavo, in (tvorjeno) besedo, zvezo morfemov v tvorjenki. Lahko rečemo, da je bila že v izhodišču z uvrstitvijo skladenjske enote, ki naj bi bila »podstava« tvorjenke, v govor in ne v sistem jezika, izgu- bljena temeljna možnost vzpostavljanja pretvorbeno-tvorbene (trasfor- macijsko-generativne) povezave med besedami in besedotvornimi gra- dniki nove besede – obrazilnimi morfemi, natančneje – med besedno zvezo kot skladenjsko enoto in (tvorjeno) besedo kot morfemsko enoto. Izgubljena je bila torej s pretvorbeno-tvorbenim postopkom dokazlji- va identičnost pomena skladenjske enote s sintagmatiko morfemov v (tvorjeni) besedi. Namreč za vzpostavitev pretvorbeno-tvorbenega skladenjsko-morfem- skega razmerja niso bili upoštevani vsaj trije temeljni pogoji: • Jedro (odnosnica) podredne besedne zveze, skladenjske podstave, iz katere lahko nastane tvorjenka, mora imeti enako pomensko vre- dnost kot (priponsko)obrazilni morfem tvorjenke. Izkazalo se je, da pri besedotvornih vrstah, kot so navadna izpeljava, tvorjenje iz predložne zveze in medponsko-priponsko zlaganje abstraktnemu pomenu priponskega obrazilnega morfema samostalniške tvorjen- ke ustreza na skladenjski ravni neosebni samostalniški zaimek, pri tvorjenem glagolu pa glagolski primitiv. • Naj nadaljujemo s tvorjenim samostalnikom: Število in vrsta in dopolnjeni izdaji 2011, 22018) in v vrsti člankov in razprav. Definira ga besedna zveza, skladenjska podstava, ki ima identično pomensko vrednost v pretvorjeni (trans- formirani) zvezi morfemov tvorjene besede – tvorjenke. 22 Tudi pri »govorni podstavi« je brez utemeljitve vztrajal v besedotvorni polemiki, ki je potekala z A. Vidovič Muha l. 1991 v vseh štirih številkah SR. 43 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 43 24.4.2019 12:27:32 besedotvornih pomenov je določena s konstitutivnimi prvinami propozicije – pomenske podstave povedi: ne morejo biti ne pomen- sko ne številčno drugačni, kot so sestavine propozicije. Za določitev besedotvornega pomena je torej bistveno, katero sestavino propozi- cije izraža zaimek, ki ima pomensko vrednost priponskoobrazilnega morfema. Tako ločimo besedotvorne pomene to, da ‚dejanje +/-‘; tisti, ki ‚vršilca/nosilca dejanja/stanja‘; to, kar ‚rezultat dejanja‘; to, s čimer ‚sredstvo‘; tam, kjer ‚prostor‘; tedaj, ko ‹čas› – torej pis-a- -anje, pis-a-telj/- (a)r/- ec; pis-ar-na (iz samostalnika, npr. gost-i-lna iz glagola), pis-a-lo. – V tem smislu so na ravni priponskoobrazilnih morfemov izjema modifikacjiske tvorjenke. Vrednost pripon- skega obrazila pri modifikacijski izpeljavi samostalnikov je enaka vrednosti mernega pridevnika, tip majhen, velik.23 • Pri tvorjenkah, ki so nastale s predponskim obrazilom, je nujno loči- ti homonimni predlog od globinskega, načeloma krajevnega prislo- va, tip sesti na ( klop) ‚zgoraj‘ : ( sesti) na klop ‚predlog – tožilniški‘. Predponsko obrazilo je vedno pretvorba propozicijskega prislova zunanjih okoliščin, se pravi krajevnega, redko časovnega; predlog pa je del slovničnega sklonskega morfema (končnice) in kot tak ne more tvoriti pretvorbene zveze z besedotvornim (predponskim) obrazilom,24 posledično načelom čustveno pozitivno, čustveno ne- gativno, globinskim prislovom kraja, ev. časa. • Pri tovrstnih pretvorbeno-tvorbenih postopkih imajo slovnični mor- femi (končnice) pretvorbeno-tvorbeno, se pravi pomensko vrednost – tvorjenje nove besede – samo, ko gre za vrednost medpone/med- ponskega obrazila pri zloženkah; tako se lahko utemelji besednost zloženk tipa avt- o -cesta, zelen- o -moder in obrazilna dvomorfem- skost zloženk tipa hrib- o -laz-ec. Medponski morfem ima sklonsko vrednost razmerja med skladenjskopodstavnima besedama.25 23 Gre za zaprto pomensko predvidljivo skupino antonimnih parov lastnostnih pridevni- kov, ki izražajo razsežnost v prostoru v smislu vertikalnosti, horizontalnosti, globin- skosti (o tem več v razpravah Vidovič Muhe, nazadnje v SLP (22013, 76–89), vendar z upoštevanjem antropocentričnega vidika. 24 O razmerju predponskega morfema s predlogom z zgodovinskega vidika prim. A. Bajec v BSJ IV (1959, 9). 25 Več pa o pretvorbeno-tvorbenem besedotvorju gl. op. 21. 44 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 44 24.4.2019 12:27:32 Omeniti moramo še, da je tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika, sicer brez teoretične zavesti o možnosti uporabe pretvorbeno-tvorbene metode tudi v besedotvorju med jezikovnima strukturnima ravninama, skladnjo in morfologijo, pri nekaterih tvorjenkah uveljavil besedotvor- nim morfemom ustrezen tip razlage, imenovan posredna razlaga (SSKJ 1970, XVI); tako so razloženi zlasti vrstni in svojilni pridevniki, neka- tere zloženke (tip beloglav, dvoleten), glagolniki, deloma modifikacije, npr. manjšalnice ipd. 45 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 45 24.4.2019 12:27:32 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 46 24.4.2019 12:27:32 III BESEDOTVORNA RAZČLENITEV GRADIVA IIIa Zgradba tvorjenk v Brižinskih spomenikih (Obdobja 10, 1989: Srednji vek v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi) 1 Izhajajoč iz teze o kontinuiranosti razvoja slovenskega kulturnega jezika kot konstitutivne prvine knjižnega od njegovih prvih ohranjenih zapisov – Brižinskih spomenikov (dalje BS) – do danes, teze, ki je bila tudi v je- zikoslovnih slovenističnih krogih sprejeta in potrjena,26 teži vsa pričujo- ča analiza k primerjanju predvsem s sodobnim knjižnim jezikom. Izsled- ke besedotvorne razčlenitve lahko neposredno primerjamo še z izsledki razčlenitve tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi – torej z začetki naše tiskane književnosti – v nadaljevanju pa še posredno s (tvorjenim) besediščem našega baroka, kolikor ga prinaša (rokopisni) Kastelec-Vo- renčev slovar s konca 17. in zač. 18. stoletja (po zapisu Vorenca slovar končan 1706. leta), za 19. stoletje pa z Miklošičevim primerjalnim be- sedotvorjem slovanskih jezikov torej tudi s t. i. novo slovenščino. Kot je bilo že omenjeno, te oporne točke so premalo za celovito predstavitev ra- zvoja slovenskega (knjižnega) besedotvornega sistema. Za predknjižno obdobje je nujna analiza vsaj še dveh spomenikov, morda celovškega in stiškega, za drugo polovico zlasti 19. stoletja pa besedotvorje v Pleter- šnikovem slovarju kot temelju ustaljenega modernega knjižnega jezika. 2 Ker je torej težišče te razčlenitve na vzpostavitvi povezave s sodobnim knjižnim jezikom in ne morda v iskanju razmerij nazaj ali drugam, kjer 26 Prim. I. Grafenauer (npr. 1973); J. Toporišič 1965, 52–58; isti, 1984, 684–698; B. Pogorelec (1974), kjer je med drugim rečeno, da »/z/godovina predpostavlja razvoj tako imenovanega kulturnega jezika v času razcveta slovenske predfevdalne družbe na karantanskem knežjem dvoru. Kasneje je v tem prvem upravnem in kulturnem sredi- šču slovenskega prostora nastal tudi najstarejši slovenski pismeni jezik, /.../ ki nam je sporočen v brižinskih /.../ spomenikih /.../« (str. 1). 47 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 47 24.4.2019 12:27:32 bi bili seveda najaktualnejši starocerkvenoslovanski panonski spome- niki, se te razčlenitve lotevamo sinhrono v de Saussurjevem smislu, se pravi, da skušamo predstaviti besedotvorno problematiko znotraj Brižinskih spomenikov samih, saj drugih zapisanih ali prepisanih slo- venskih besedil iz tega časa kaže, da nimamo. Izsledke besedotvorne analize sporadično primerjamo s prav tako opravljeno analizo tvorjenk v drugih časovnih obdobjih, tvorjenke iz BS zlasti s 16. stoletjem (Cer- kovna ordninga) kot začetkom knjižnega jezika, sploh pa s sodobnim knjižnim jezikom. 3 Besedotvorna teorija, uporabljeni pri razčlenitvah v vseh razpravah mo- nografije je pretvorbeno-tvorbena. Pri tem velja izpostaviti dve dejstvi, in sicer formalno – pogoj vsake tvorjenosti je prisotnost obrazila, in vsebinsko – vsaka tvorjenka je pretvorba definirane skladenjske enote, besedne zveze, ki nikoli ne more biti formalno enobesedna niti stavčna; znotraj te vsebinske definicije mora veljati še spoznanje, da se med obrazila uvrščajo samo tisti morfemi, katerih morfemskost je mogo- če dokazati s pretvorbo v sestavino skladenjske pretvorbe tvorjenke, v skladenjsko podstavo. Za razumevanje analize je pomembno tudi dejstvo, da je besedotvorni pomen vezan samo na tiste tvorjenke, katerih obrazilni morfemi so v pretvorbeni zvezi s pomensko podstavo (propozicijo) povedi, in sicer povedjem – (pri tvorjenkah iz glagola) dejanje kot posamostaljeno po- vedje, tip poglagola-ńje, prvi delovalnik (aktant) kot npr. iz glagola vršilec dejanja, tip spasi-tel’, četrti delovalnik kot rezultat dejanja, tip rot-a, šesti delovalnik kot sredstvo dejanja, za kar v BS ni primera, okoliščine kraja in časa kot mesto in čas stanja, dejanja, tip temn-ica, nedel-(ø). 4 Razčlenitev tvorjenk v BS bo zajela predmetnopomenske besede – sa- mostalnike, pridevnike, glagole in prislove; potekala bo tako, da bodo 48 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 48 24.4.2019 12:27:32 tvorjenke členjene najprej na nemodifikacijske, nato modifikacijske, ločeno pa še na tiste, katerih obrazilo je pretvorba samo slovničnega po- mena; znotraj prvih, se pravi nemodifikacijskih tvorjenk, bodo predsta- vljene posamezne besedne vrste glede na tvorbo iz glagola, pridevnika, samostalnika, prislova in glede na besedotvorne vrste – izpeljevanje, tvorba iz predložne zveze in (medponsko-priponsko) zlaganje. Drugi dve skupini tvorjenk – modifikacijske tvorjenke in tvorjenke s samo slovničnopodstavnimi obrazili – bodo predstavljene po besedotvornih in besednih vrstah. 4.1 Vseh različnih besed je v BS 360,27 predmetnopomenskih (neslovnič- nih, nečlenkovnih, nezaimenskih) je 274, med njimi je tvorjenk 163 ali približno 60 %. 4.1.1 Med nemodifikacijskimi samostalniškimi tvorjenkami – (navadnimi) izpeljankami, tvorjenkami iz predložne zveze in (medponsko-pripon- skimi) zloženkami, ki jih je vseh skupaj 96 – je največ izpeljank, in sicer kar 90. Nemodifikacijski samostalniki imajo besedotvorno pod- stavo lahko iz glagola, pridevnika ali samostalnika. 27 Število izhaja iz popisa »vseh besed v Brižinskih spomenikih« v delu V. Vondrák (1896, 68-82) in ni nujno, da se ujema s številom besed v drugih popisih: J. Pogačnik, K. Gantar, A. Žgur so v zb. 1968, predstavili slovar BS s samo 317 gesli: vse glagolske oblike, tudi nekatere besedotvorne kot deležnike, deležja so uvrstili pod hipotetični nedoločnik: npr. oblike ispovêdê (II 26), ispovêden (I 7), ispovêdati (II 79), ki so v Vondráku samostojna gesla, so v omenjeni izdaji BS združena pod geslom ispowedati (1986, 235) ipd. Funkcijskoskladenjska, besedotvorna in s tem v bistvu tudi pomenska razgibanost besedil je tako v geslovniku precej osiromašena; s stališča vseh treh ome- njenih vidikov bi bilo koristno, če bi se v geslovnikih BS ločevalo tudi iz pridevnika konverzno (z obrazilom -i) tvorjene samostalnike: npr. besedo božji v zvezi vseh božjih sǝl (III 15), kjer gre za konverzni samostalnik, bi bilo treba geselsko ločiti od primerov kot božji rabe (III 46), kjer je beseda božji pridevnik. 49 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 49 24.4.2019 12:27:32 4.1.1.1 Samostalniške izpeljanke iz glagola imajo več besedotvornih pomenov: (1) Dejanje (D) – priponska obrazila: -ø: ispovêd, (I 11, III 23, II 106);28 obêt: i obêti naše jim nesem (II 38);29 pokazǝnø: I da bim na sem sv tê takoga grêha pokazǝn vzel (I 25); pomot’-ø (III 20); razboj-ø:30 eže tatva, eže razboj, eže plti ugoje- ńje (II 27); rêč-ø: v lǝžnih rêčǝh (III 25); -a: slav-a (II 10); mka: uže sę da v mk za vǝs narod (I 28); potreb-a: Ti edin, bože, vês, kako mi /je/ jega potrêba velika. (I 20); vzmaz-ø: iti v vzmazi ili v s/ǝ/ničtvê (I 15); -ja: pr-ja: prêd božjima očima stati i sj prj imêti (II 87); -je: vesel-je (I 34); -/a/e/ova/ńje: poglagol-a-nje: iti v poglagolańji (I 17); bal-ova-nje: poslêd/ǝ/ńje balovańje (II 92); pomišl’-e- ńje: i nepravdnêga pomišl’eńja (III 29); s/ǝ/pas-e-ńje: o sǝ/paseńje têles naših (II 39); ugoj-e-ńje: eže plti ugojeńje (II 23); -ǝk: otpust- ǝk: Imêti mi je otpustǝk mojih grêhov (I 10); -tvo : vzmas-tvo: v vzmastvê i v vsem lihodêjańji (III 36). Na besedotvorni pomen dejanja je torej vezanih 7 obrazil, v CO jih je 16, zajeta so vsa iz BS razen -je. Tvorjenke so lahko posebne zaradi razvrstitve priponskih obrazil ali zaradi besedotvorne podstave, se pra- vi glagola, iz katerega je ta nastala. Tako kot velja za knjižni jezik 16. 28 Fonetični prepis kot v izdaji F. Ramovš in M. Kos (1937, 18–27). Navajana je več kot trikratna raba besede. 29 Citati so navedeni v primerih, ko je beseda v sodobnem knjižnem jeziku neznana ali kakorkoli zaznamovana - merilo je torej sodobna knjižnojezikovna norma - lahko pa tudi v primerih, ko gre za večpomensko besedo in je njen pomen razviden šele iz sobe- sedila. 30 Besedo navaja tudi M. Pleteršnik (dalje Plet. 2, 379) v pomenu ’der Schiffbruch, der Kampf‘ pa tudi ‚der Strasenraub‘; navaja predvsem zgodovinsko gradivo, tudi prote- stantsko; R. Kolarič v cit. Trofenikovi izdaji BS (1968, 97) trdi, da mu je beseda danes tudi narečno neznana. 50 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 50 24.4.2019 12:27:32 stoletja (CO) pa tudi vse tja v 18. stoletje (Kastelec, Vorenc), lahko rečemo tudi že za BS, da je razvrstitev obrazila -nje vidsko nerazloče- valna – ob pričakovanem tipu bal-ova-nje (nedovršniška podstava) tudi s/ǝ/pas-e-ńje (dovršniška podstava). Glagol, iz katerega je nastala besedotvorna podstava, je lahko (a) tvorbeno poseben: razboj – *raz-biti za ‘uboj - u-biti’; pokazǝn – *pokazn-i/-ova-ti za ‘kazen – kaznovati’, pomišl’eńje – *pomisliti za ‘mišljenj-misliti’, vzmaz-ø/-tvo – *vzmazati 31 – zmazanje – zmazati, prja 32 – *preti za ‘spor – spreti’, (b) v sodobnem knjižnem jeziku neznan, narečni, ali kako dru- gače zaznamovan, npr. (po)glagolańje – *(po)glagolati, ba- lovańje – *balovati, (besedi oz. njuni koreni neznani tudi v jeziku 16. st.), obêt – *obêtovati, vzmaz-ø/-tvo – */v/ zmazati. (2) Vršilec dejanja (Vd) – pripona in priponsko obrazilo: -ø: zlodêj-ø: da bi ni zlodêju otęl; otmi mę vsem zlodêjem (I 28; še: II 74). Tvorjenka je medponsko-priponska zloženka – [tisti, ki] deje [-ø] zl{-o}, [ ] - ø, { }  -o-, zl, -dej-; -telj: spasi-telj: i spasitel’ duš naših (II 91). Tvorjenka je posebna zaradi besedotvorne podstave iz danes v slo- venščini neznanega glagola *spasiti in pa zaradi tvorno bolj ali manj mrtvega obrazila -telj.33 V BS je pomen Vd izkazan samo z dvema obraziloma -ø in -telj; obe sta uporabljeni tudi v CO, -telj v besedi prija-telj, 34 vendar pa poleg njiju 31 R. Nahtigal (1915, 1-12) podaja med drugim tudi pregled dotedanjega razumevanja te besede: A. H. Vostokov (1865) v glavnem prevzema Kopitarjev prevod besed vzma- stvo in sǝničstvo lat. ‚intemperantia‘: besedo vzmaz- skuša razlagati iz korena smak, nem. Geschmack, kar navezuje na slovensko besedo žmah. Nahtigal navaja svojo razlago: besedo vzmaz-ø/-tvo povezuje s korenom smag- ‚goreti, imeti poželenje‘. V pri- čujoči besedotvorni razčlenitvi pa je sprejeta razlaga iz Ramovševe in Kosove izd. BS (1937: 15), ki navezuje pomen na koren maz-(- a- ti) »prvotno ъz-mazⱃtvo: greh, ki ga ta izraz navaja, bi bil potem samoskrumba /.../ «. 32 Besedo prja navaja tudi Plet. 2 (346) iz C. in Mik. kot sopomenko za 1. prnja ‚der Wortstreit, der Zank‘ v glavnem iz Janežičevega in Miklošičevega gradiva. 33 Za obrazilo -teljъ, pravi F. Miklošič (1926, 176): »nsl. ist dieses suffix ziemlich selten: algemein üblich ist bloss prijatel für prijatelj /.../«. 34 Prim. Miklošičev komentar. cit. v op. 33. 51 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 51 24.4.2019 12:27:32 še deset drugih, med katerimi so skladno s sodobnim knjižnim jezikom najpogostejša -ec, -vec, -ik. (c) Rezultat dejanja (Rd) – priponska obrazila: -ø: narod-ø: na narod človêčki (II 11; še: I 28). Ker v BS nimamo iz- pričanega glagola *naroditi, je mogoče besedo razumeti tudi kot tvorjenko iz predložne zveze:35 [ to, kar] rodi[- ø] { na}, [ ]  -ø, { }  na-, -rod -; -a: rot-a:36 eže roti, kojih že ne pasem (II 24). -ǝk: odpust-ǝk: i odpustǝk ot boga prejęl (III 23). Priponska obrazila so poleg še petih drugih (-ja, -ba, -ščina) v obravna- vanem pomenu tudi v CO in seveda v sodobnem knjižnem jeziku. (č) Čas dejanja – priponsko obrazilo in pripona: -ø: post-ø (I 19); nedel-ø: jesǝm ne spasal nedêla (I 18) – [tedajm, ko se] {ne} dela[-ø], [ ] -ø, { }  ne-, -del-. V CO imamo za pomen časa dejanja samo obrazilo -tek ( zače-tek). Samostalniki, tvorjeni iz glagola, imajo v BS štiri besedotvorne pome- ne: dejanje – vemo, da je to pretvorba povedja (iz pomenske podstave povedi), vršilca dejanja – pretvorba prvega delovalnika, rezultat dejanja – pretvorba četrtega delovalnika, in čas dejanja – pretvorba časovnih okoliščin. S stališča sodobnega knjižnega jezika nimamo torej primerov za predmet, ki opravlja dejanje – pretvorba prav tako prvega delovalni- ka, vendar s podkategorijo biološko neživo, za sredstvo dejanja – pre- tvorba šestega delovalnika, in mesto, kraj dejanja – pretvorba krajev- nih okoliščin. CO ima primere za vseh sedem besedotvornih pomenov, kaže, da prav tako tudi rokopisni Kastelec-Vorenčev slovar. 35 Dejansko gre za tvorjenke iz zveze glagola s prostim glagolskim morfemom (PGM) z globinskim prislovnokrajevnim pomenom, ki pa je homonimni s predlogom. Vendar pa je poimenovanje tvorjenka iz predložne zveze ustaljen termin, tudi sama ga upora- bljam npr. že od 1. besedotvorne monografije (1988). 36 M. Pleteršnik 2. 439, navaja besedo rota ‘der Schwur’ in cit. med drugim zgodovin- skim gradivom tudi Prisege iz 17. in 18. stoletja – Let. 1884. 52 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 52 24.4.2019 12:27:32 Glede na siceršnjo besedotvorno in sploh besedilno izdelanost BS lah- ko sklepamo, da besedotvornopomenskega primanjkljaja ne gre pri- pisovati jezikovnosistemski nezapolnjenosti, ampak zvrstni vezanosti besedila, njegovi izrazno-pomenski izbranosti. Seveda pa bi bilo zani- mivo razmišljati naprej, zakaj manjkajo prav ti in ne drugi pomeni; de- luje poleg pogostnosti oz. tako rekoč tvorbene paradigemskosti – vsak glagol je potencialni samostalnik s pomenom dejanja, v veliki meri tudi podstava za vršilca dejanja – še kak drug vsebinski oz. zvrstni ali morda celo stilotvorni dejavnik? 4.1.1.2 Samostalniške izpeljanke iz pridevnika. Vseh je 25, imajo pa tri bese- dotvorne pomene: (1) Lastnost (L) – priponska obrazila: -ot’a: lep-ot’a: zlodêju I vsêm jego dêlom in vsêm jego lêpot‘am (I 4); -tvo: s/ǝ/nič-tvo: ili v vzmazi ili v s/ǝ/ničtvê (I 16); -stvo: sničǝ-stvo-:37 v lǝžnih rêčǝh, v tatbinah, v sničǝstvê (III 34); lakom-stvo: v lakomstvê, v lihojêdeńji (III 35). Gre za tvorbo iz po- vedkovnika (biti) lakom – v SSKJ II, 553, je beseda zaznamovana s starinsko, sicer znana tudi danes na Pivškem; -ost: mil-ost (I 26, 32, III 12, 53); star-ost (II 3); -ot: živ-ot: vêčni život (I 34: še 1 9, 31, III 66). V CO je za obravnavani pomen osem obrazil: poleg tistih, ki jih imajo že BS, so še -ina, -oba, -inja, -je. (2) Nosilec lastnosti (NI); med samostalniškimi tvorjenkami iz pri- devnika jih ima največ, kar 19, ta besedotvorni pomen; njegovo 37 O pomenu besede s(ǝ)nič-tvo oz. sničǝ-stvo nekaj tudi v op. 31, sicer pa sta tvorjenki izpridevniški, če sprejmemo razlago V. Vondráka (1896, 75), da se navezujeta na stcsl. besedo sъničavъ, sъničati, sъničⱃstvo, pravilno pa *sъničavⱃstvo z lat. sopomenko fornicatio; Plet. 2, 526, navaja pridevnik sničav ‘neugierig, vorwitzig’ z obsežnejšo dokumentacijo, tudi iz Levst. (Zb. sp.), in sničavost ‘der Vorwitz’, Jan.; F. Ramovš in M. Kos v svoji izd. BS (1937, 14) uvrščata sničav v narečno gradivo. 53 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 53 24.4.2019 12:27:32 številčnost veča konverzna tvorba iz pridevnikov –12 primerov. Priponska obrazila: -ø: bos-ø, nag-ø, strann- ø, žejn-ø, t-ø: Oni bo lačna natroveh, bosa obujah, naga odeah, malomogt’a v imę božje posêt’ah, mr- zna sǝgrêah, stranna pod krovi svoję uvedêh, v tǝmnicah i v želêznêh vožih vklepenih posêt’ah i v imę božje tę utêšah. (II 44-52); božj-i- vsêh božjih sǝl (III 15); -ec: krilat-ec: i vsem krilatcem božjem (I 4); -ik: grêšn-ik (III 69); izvol’en-ik: iskoni dokoni izvol’enikom božjem (II 65); mčen-ik: i vseh božjih mčenik (III 16; še: 15), vern-ik (I 6), zakonn-ik: i vsêh božjih zakonnik (III 18); sprn-ik: sǝ sprnikom našim (II 73); -in: neprijazn-in: neprijaznina vznenavidêše (II 33). S konverzno izpridevniško tvorbo samostalnika se zelo pogosto sreča- mo tudi v CO, kjer imamo 67 primerov takšnih samostalnikov, celo s podstavo iz deležniškega pridevnika, tip videč-i. Dosedanji geslovniki BS na žalost ne upoštevajo funkcijske različnosti teh besed – obe vlogi, pridevniška in samostalniška, se skrivata pod eno obliko. Izrazno posebno je za obravnavani pomen obrazilo -in, ki ga v CO ne najdemo več in kasneje seveda tudi ne. Vsa druga obrazila so tudi v CO, poleg njih pa še -ica, -ič, -nik. Posebna je razvrstitev obrazila -ik na podstavo iz pridevnika- zakonn-, danes se na podstavo iz samostal- nika zakonn- razvršča le obrazilo ec – zakon-ec – tvorjenka je seveda pomensko drugačna (zožena). (3) Mesto, kjer je kaj – priponsko obrazilo: -ica: temn-ica (II 52). V CO je za ta pomen poleg obrazila -ica še obrazilo -stvo. V BS imamo za samostalniške tvorjenke iz pridevnika primere za lastnost, nosilca lastnosti (podkategorija spola živo) in mesto, kjer je kaj. Poleg na- štetih imamo v CO še nosilca lastnosti – neživo, in čas pojavljanja česa. 54 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 54 24.4.2019 12:27:32 4.1.1.3 Samostalniške izpeljanke iz samostalnika imajo v BS dva besedotvorna pomena, in sicer: (1) lastnost, dejavnost – priponski obrazili: -ba: tat-ba: ili tatbê ili zavisti (I 15); -va: tat-va: eže tatva, eže razboj (II 23). Prav zaradi izpričane oblike tat-va je tvorjenka tat-b-ina 38 uvrščena med modifikacijske (gl. 4.2.2.1). Že CO ne pozna ne enega ne drugega obrazila, sicer pa jih ima za obravnavani pomen štiri: -ija, -stvo, -štvo, -ost – vsa so živa tudi v sodobnem jeziku; (2) mesto, kjer je kaj – priponsko obrazilo: -stvo: cesar-stvo (II 63). CO ima poleg obrazila -stvo (ob enaki podstavi) še obrazilo -ija (kaplan-ija). V BS so samostalniške izpeljanke iz samostalnika vezane samo na dva besedotvorna pomena – na pomen lastnosti in mesta. CO izpričuje vse pomene, ki jih pozna sodobna knjižna slovenščina – izjema je le pomen časa, ko je kaj. 4.1.2 Vseh nemodifikacijsko tvorjenih pridevnikov – pridevniških izpeljank, tvorjenk iz predložne zveze, medponsko-priponskih zloženk, je 31; med njimi je seveda daleč največ izpeljanih pridevnikov. 4.1.2.1 Iz glagola tvorjenih pridevnikov je 15; največ jih izraža pomen stanja (po dejanju) oziroma trpni deležnik, pa tudi pomen dejanja in lastnosti. 38 Po V. Vondráku (1896, 76) so vse tri tvorjenke tat-ba, tat-va in tat-b-ina že stcsl. R. Kolarič v Trofenikovi izd. BS (1968, 101) meni, da je tat-ba starejša tvorba, ki pa je bila že v BS nadomeščena z nekoliko mlajšo tat-va, vsekakor pa »izrazi tat, tatba, tatva spadajo /.../ k starejšim slovanskim pravnim izrazom /.../«. 55 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 55 24.4.2019 12:27:32 Priponska obrazila: -(o)t’(i): vsemog-t’(i): bog vsemogt’i (III 5; še: 25); tvorjenka je medponsko-priponska zloženka; -ńi: sod-ńi: na sodńêm d(ǝ)ne (III 54; še: I, 9, 31); -ǝk: mrz-ǝk: sih mrzkih del (II 18); -an: vign-an: vignan od slavi božje (II 9); pozv-an (II 67); -en: izvol-en: pridête otca mega izvol‘eni (I 33); krśt‘-en: uvrat‘en i bih krśt‘en (I 13; še III 40); uvrat‘-en (I 13); vklep-en: v želêzneh vožih vklepenih (II 54); ugotovl‘-en (I 35); mal-o-mogt-(en) (II 48);39 -ǝn: ispoved-ǝn: hot‘o biti ispovêdǝn vsêh mojih grêh (I 7; še: II 42, 112); spit-ǝn: v spitnih rotah (I 34); nesram-ǝn (III 53)  [tak, ki se] {ne} *srami[-ø], [ ] -ǝn, { }  ne-, -sram-; nestid-ǝn (III 53); obe zadnji tvorjenki sta predponsko-priponski. Glede vidskosti glagola, iz katerega je nastala besedotvorna podstava, in razvrstitve obrazil ni s stališča sodobnega knjižnega jezika nobenih posebnosti. Te izvirajo lahko iz zaznamovanosti glagola, pretvorljivega v besedotvorno podstavo. Kot smo že omenjali, je ta s stališča sodobne- ga knjižnega jezika lahko neznan kot s-pit-,40 ne-stid-,41 mrz-, tvorbeno nenavaden zaradi danes neživega predponskega obrazila, npr. vi-gna-, nepričakovane razvrstitve tega obrazila, npr. u-vrat’-, še nerealiziranih premen kot vklepn-- (: vklen-i-) . Priponska obrazila v CO so številnej- ša, saj so prekrivna s priponskimi obrazili v sodobnem knjižnem jeziku. 39 A. Bajec v kritični oceni Isačenkove monografije Jazyk a povod Frizinskch pamiatok (1949, 160-163) utemeljuje slovenskost zloženke malomogt‘a s strukturno enakimi, v bistvu prav tako izglagolskimi tvorjenkami kot malopriden, malomaren; avtorji ge- slovnika v Trofenikovi izd. BS (1968: 238) so navedli v geslu obliko malomot‘ǝn; tako je zabrisana tvorba zloženke iz prislovno-glagolske zveze (malo more), ki je v slovenščini navadna, in premaknjena zgradba tvorjenke na podstavno zvezo iz prislova in pridevnika (malo močen); takšna podstava pa je kvečjemu lahko sklopna, saj slo- venščina te vrste zloženk ne pozna. 40 Plet. 1, 326, tudi v pomenu ‘verhören’, C; R. Kolarič (1968, 100) navezuje spit- na ruski glagol pytat’ in s tem na omenjeni pomen v Plet; F. Ramovš in M. Kos (1937, 15): »Nič več nam nista znani besedi žestok /.../ in spiten«. 41 Plet. 2, 575, navaja besedo stid ‘die Scham’ iz Jan., Cig. (T.), C. in tudi kot hs. in stsl.; ta zadnji podatek se ujema tudi z Vondrákom (1896, 72). 56 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 56 24.4.2019 12:27:32 4.1.2.2 Pridevnikov, tvorjenih iz samostalnika, je prav toliko kot tvorjenih iz glagola, 15. Priponska obrazila: -ji: bož-ji: božji rabe (I 7). Pridevnik je uporabljen kar 17 krat, enkrat tudi kot konverzni (iz- pridevniški) samostalnik; -čki: človê-/č/ki:42 narod človêčki (II 11); -ńi: poslêd-ńi (II 92)  [ta, ki je] {po} sled{-i}, [ ] -ńi, { }  po-, sled-; beseda je tvorjenka iz predložne zveze; -ni: vêč-ni (I 34); vrh-ni (II 60); zlodej-ni (III 71); pravd-ni: našo prav-dno vêro i pravdn ispovêdj (II 104-105); -ǝk: redk-ǝk: rêdka slovesa (I 1), ‘maloštevilen’ in zato pomemben oz. izbran – ‘izbrane besede’;43 -ǝn: lǝž-ǝn (III 33); nepravd-ǝn: vseh nepravdnih dêl i nepravdnêga pomišl’eńja (III 28-29; še I 14); želez-ǝn (II 53, 102); slz-ǝn: slzna têlese imQfi (II 5); -iv: milost-iv: gospodi milostivi (I 2, uporabljen velikokrat). Pomen pridevnika je kakovostni naklonski. V BS so štiri pridevniška obrazila z vrstnim pomenom – -ji, -čki, -nji in -ni, v CO imamo še - ski/-ški, vendar brez -ji in -nji; pridevniški pomen snovnosti izraža obrazilo -ǝn (želez-ǝn), ki ga pozna (poleg drugih) tudi sodobni knjižni jezik, v CO pa ni tega pridevniškega pomena. – Poseb- nosti obravnavane skupine se nanašajo na besedotvorno podstavo, in sicer na izrazno podobo slz-, lǝž-. 42 Po Vondráku (1896, 69) v stcsl. človêčⱃsky; R. Kolarič (1968, 84) veže tvorjenko člove čki na vzhodnoslovenske govore. 43 Tudi zadnja znanstvenokritična izdaja Brižinskih spomenikov (2004, 84) ostaja pri prevodu v sodobno slovenščino zelo blizu dobesednemu pomenu pridevnika redek; pomensko zadrego rešuje s členkom teh, torej: Govorite za nami teh malo besed. Če upoštevamo smiselnost prevoda, bi bil predlagani prevod, torej redek ‘izbran’, ustreznejši (Vidovič Muha 1996). Namreč ohranjanje prevoda v sodobno slovenščino na samo izrazni ravni ne upošteva možnosti pomenskega razvoja oz. pomenskega premi- ka pridevnika redek, ki ga prinese čas. 57 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 57 24.4.2019 12:27:32 Pridevnikov s pomenom svojilnosti BS ne poznajo, pač pa imajo svo- jilne zaimke, npr. moj (I 3, še veliko primerov) – (od) mene jaz), naš (II 1, več primerov) – (od) nas (mi), svoj (II 77, II 63, 51, III 59) – (od) sebe. 4.1.2.3 Iz prislova je nastal samo pridevnik s priponskim obrazilom -ńi: dǝnǝš-ńi: do dǝnǝšńêgo d(ǝ)ne (III 41). 4.1.3 Nemodifikacijsko tvorjeni glagoli so štirje; gre za izsamostalniške iz- peljanke in tvorjenko iz predložne zveze: glagol-a- t:i44 glagolite po nas redka slovesa (II); ver-ova-ti (I 8); razum-e-ti (II 29); porč-i-ti  [dati] {po} rkj{-u}, [ ]-i-ti, { } po-, -rk-: tebê porč me têlo (I29); predpona kaže na drugačno opomenjanje (izbiro pomenskih se- stavin): po-, ‘zgoraj, povrhu’, danes iz- ‘ven’. 4.1.4 Med tvorjenke iz predložne zveze verjetno lahko štejemo dva prislova, in sicer do-kon-i-  [tako, da je] {do} *koń{-i}, [ ]  -i, { }  do-, -kon-, in is-kon-i  [tako, da je] *{is} *kon{-i}, [ ]  -i, { }  -is-, -kon-.45 Glagol dokonati imamo tudi v CO in v Kastelec-Vorenčevem slovarju – v zadnjem s sopomenkama ‘dokončati, fertigati’. 44 V. Vondrák (1896, 69) ugotavlja, da sta »tako glagol glagolati kot tudi samostalnik glagolъ značilna za slovenske cerkvene sopomenike« Po A. V. Isačenku (1943, 55): »Beseda glagolъ je verjetno ena izmed najznačilnejših staroslovanskih besed. V so- dobni slovenščini ni za njo niti sledu.« Ne strinja se z Ramovšem (1937, 14), ki po- vezuje tako značilno besedo, kot je stsl. glagolъ, s slovensko onomatopejsko besedo glagolati. 45 Po Vondráku (1896, 69) teh besed za stcsl. ne moremo dokazati. Ramovš (1937, 14) navaja kot ustreznice v sodobni slovenščini predložne zveze s samostalnikom konec (do konca), sicer v sedanjih govorih še glagol dokonati, dokonjati. Za besedo iskoni meni Isačenko (1943: 47), da je staroslovaška, saj se z njo začenja »Jánov evangeli«. 58 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 58 24.4.2019 12:27:32 4.1.5 Tvorjenke s samo slovničnopomensko podstavo obrazila so samostal- niški sklopi z določujočo sestavino liho- 46 – lihodejanje (III 37), lihoje-denje (III 35), lihopitje (III 36). 4.2 Med tvorjenkami s predponskim obrazilom je tako kot v sodobnem knjižnem jeziku največ glagolskih sestavljenk, nekaj pa je tudi modifi- kacijskih izpeljank. 4.2.1 Glagolskih sestavljenk je 42. Predponska obrazila se razvrščajo na ne- dovršniško podstavo, se pravi, da imajo vedno vidsko in večinoma še pomensko vlogo; razvrstitev na dovršniško, že tvorjeno (sestavno) gla- golsko podstavo imamo samo v primeru drugostopenjske tvorjenke is- -po-vedati. Predponska obrazila so naslednja (razporeditev je abecedna): do-  [dok) (k = končnost dejanja): do-stati: Sę nam dostoji od jego zavêati (II 95); is-  [iz] ‘ven’: ispovedati (II 79); iz-  [izk] ‘ven’: iz-baviti: izbaviti ot zlodêjne oblasti (III 70) na-  [nak] (a) ‘zgoraj’: na-četi: načnem delati (II 43); na-reči se: da i sino- ve božji narečem sę (II 16); (b) ‘do vrha’ in zato do konca: na-pojiti (II 46); natruti: lačna natrovęho (II 45); ob-/o-  [obk] (a) ‘okrog’ in zato do konca: ob-uti (II 46); o-dêti (II 47); o-kle- vetati (II 21); (b) ‘zraven’: o-stati (II 17); 46 V. Vondrák (1896, 71) navaja za stcsl. besedo lihъ celo dva pomena: ‘odvečni’ in ‘slab, nepravi’. 59 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 59 24.4.2019 12:27:32 od- [odk] ‘stran’: ot-/n/eti/o-tęti: otmi mę vsêm zlodêjem (I 28); dostoji od jego zavêati i jemu sę otęti (II 96); po-  [pok] (a) ‘zaporedoma’: po-čtêti: jim grêhi vašę počtête (III 111); (b) ‘pokonci, gor (na kaj)’: po-staviti (II 93); povêdati (II 88); po-šćęditi: mę, bože, pošćediši (III 50); (c) ‘zgoraj’: po-iti: na narod človêčki strasti i pečali poido (II 12-13); pri-  [prik] ‘zraven’: pri-bližati se (II 50); pri-/i/ti: Pridête otca mêga izvol’eni (II 33, 27, II 56, 69); pri-jeti: primi moj ispovêd (I 11; še: III 24); pri-nǝsti (II 99-100); pri-zvati: rabę prizvavše (II 110); raz-  [razk] ‘narazen’: raz-trgati (II 103); sǝ-  [sǝt]: sǝ-grešiti: ee bi dêd naš ne sǝgrêšil (II 1); s-  [sk]: s-pa- sti: jesǝm na spasal nedêla (I 18); s-pasiti: i spasi mę v vsem blazê (III 73); s-tvoriti: eže oni t velik strastj stvorišę (II 107); u-  (a) [strank]: u-begati: nikakože ubêgati, mi je stati prêd stolom božjem (11 70); u-kloniti: ide nê kamo sę ukloniti (II 85); u-têšiti (II 56); u-kriti: egože ne možem nikimže lica ni ukriti (II 69); (b) [do konca]: u-braniti (III 72); ukazati (II 94); (c) [noterk]: u- -vesti (II 52); v-  [vk] (a) ‘noter’: v-sedliti: dožda ni tamoje vsedli v cêsarstvo svoje (II 62); (b) ‘gor’: v-stati (I 9); v-zvati: jęže vzoveš tvojimi usti (I 32); vz-  [gork]: vz-l’ubiti: neprijaznina vznenavidêše, a božje vzl’ubišę (II 34); vznenavideti (II 34); za-  [zak] ‘zadaj’: zavêati: sę nam dostoji od jego zavêati (II 95); za-glagolati se: Jaz sę zaglagol’ zlodêju (III 1). V BS je 16 izrazno in pomensko različnih predponskih obrazil in sicer: do-, iz-, na-, ob-/o, ot, po-, pre- (prestp-a-ti - *pres-stpiti), pri- raz-, 60 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 60 24.4.2019 12:27:32 sǝ-, v-, vi- (vign-an - *vi-gnati), vz-, z-/s-, za-. V CO jih je 21 – 4 prevzeta (ab-, ad-, diš-, eks-) in nad- (samo pri glagolu nad-ležiti). V Ka- stelec-Vorenčevem slovarju je predponskih obrazil 19, še nad-, pod-, pred-, enako število (izpredložnih) jih je tudi v Miklošičevi primerjalni slovnici (1868–1874, 195–196) za staro slovenščino (asl.), in sicer še nadъ, podъ, pro. V SS 1976 J. Toporišiča jih je za sodobni knjižni jezik 30 – veliko število predvsem na račun prevzetih obrazil, od neprevzetih še nad-, pro-. Pri tvorjenkah v BS se predponska obrazila deloma ločijo od sodobnega knjižnega jezika predvsem razvrstitveno (glede na izglagolsko posta- vo) in izrazno; njihove pomene sodobni knjižni jezik zajema, čeprav je pomenska razčlenjenost tudi zaradi veliko raznovrstnejše distribucije v sodobnem jeziku precej večja. Kot že rečeno, pa je treba upoštevati, da BS niti približno ne zajemajo celotnega slovenskega jezika s konca ti- sočletja, saj so tako socialno- (kulturni jezik) kot tudi funkcijskozvrstno vezani – obredna, verska besedila. Primeri razvrstitveno posebnih predponskih obrazil: po-iti za pri-(i)ti, u-kazati za po-kazati, u-kriti za s-kriti. Ob določenih izglagolskih be- sedotvornih podstavah so se torej razvrščali pomenskosestavinsko dru- gačni (globinski) prislovi – gre torej za drugačno opomenjanje (izbiro pomenskih sestavin) in seveda ubesedenje (izraz) (prislovnega) dela predmetnosti (denotata). Izrazno so predponska obrazila lahko posebna zaradi neobstajanja v sodobnem knjižnem jeziku – obrazilo vi- ‘ven’ za iz-. V več primerih pa so tvorjenke posebne zaradi glagola, iz katerega je nastala besedotvorna podstava. Kot vemo, so ti glagoli lahko (a) v sodobnem knjižnem jeziku narečni: (iz-)baviti ‘osvoboditi, re- šiti’, znan vzhodnoslovenskim narečjem (tudi kajkavščini);47 po Ramovšu sodijo med narečne glagole tudi (za)-/veati, (na-)truti seveda z različnimi pomenskimi premiki (1937, 14); 47 Po Ramovšu (1937, 14) je beseda izbaviti narečno še živa; R. Kolarič (1968, 88) jo veže na vse vzhodnoslovenske govore pa tudi na Koroško, sklicujoč se na Janežičev slovar. 61 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 61 24.4.2019 12:27:32 (b) premensko posebni: ( s-) t( v)o riti ‘storiti’, ( po-) čteti ‘(na-)šteti’; (c) danes mrtvi, slovenščina jih ne pozna: spasti – spasem, zaglagol’ati se. 4.2.2 Med modifikacijskimi izpeljankami sta dva samostalnika in dva glagola. 4.2.2.1 V skladenjski podstavi modifikacijskih samostalnikov iz BS se poja- vljata (nedoločni) števnik in kakovostni pridevnik relativne ocene ozi- roma merni pridevnik: bratr-ija  [več] bratr 48 [ -ov] , [ ]  -ija, bratr-; sin-ci - sin-ec/-ek 49  [ljubek/ majhen] sin[ -ø] , [ ]  -ec/-ek, sin- ; tatb- -ina  [velika] tatb[ -a] , [ ]  -ina, tatb-. 4.2.2.2 Pri glagolih pose-a-ti in prestop-a-ti gre verjetno za modifikacijsko glagolsko pripono: SPo  [večkrat] *pose-i-ti in [večkrat] *prestop-i- -ti, [ ]  -a-ti. 5 Besedotvorna razčlenitev Brižinskih spomenikov kaže kontinuiranost razvoja slovenskega (knjižnega) jezika od njegovih prvih odkritih zapi- sov, Brižinskih spomenikov, do danes. Tipološka izoblikovanost bese- dotvornih vrst in besedotvornih pomenov je znatna. Posebnosti izhajajo iz besedotvorne podstave, tj. iz besedišča nasploh, ali pa iz izrazne po- dobe, pomena in razvrstitve obrazil (glede na podstavo). 48 F. Ramovš (1937, 14) veže obliko brater na koroško in rezijansko narečje oz. govor. 49 Tvorjenka sin-ǝk je živa na Pivškem; R. Kolarič (1968, 99) veže besedo na jugozaho- dni slovenski prostor. 62 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 62 24.4.2019 12:27:33 IIIb Zgradba tvorjenk v Trubarjevi Cerkovni ordningi (Slavistična revija, Ob 400-letnici slovenskega jeziko slovja 1984, 32/3; Obdobja 6, 1986: 16. stoletje v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi) Normativna jezikovna ambicija, ki je lastna že prvi slovenski knjigi,50 bistveno določa tudi Cerkovno ordningo (CO), za katero velja, da je prvo izrecno predpisno besedilo.51 Prav zaradi te, že v naslovu izražene zvrstnosti, postaja zanimivo vprašanje o strukturnih, izraznih, slogov- nih idr. lastnostih poimenovanj, ki jih tako besedilo prinaša. Razčlenjevanje ene izmed pomembnih poimenovalnih možnosti, po- imenovanj s tvorjenkami, potrjuje spoznanje, da je jezik naših prvih knjig normativni. Ustaljene besedotvorne možnosti slovenskega jezika 16. stoletja so bile v bistvu spoznane in v veliki meri sprejete tudi za nov, zlasti pojmovni svet. Odmikanje od splošnih slovenskih tvorbenih zakonitosti, npr. v tipih kot gori vzdigniti, je mogoče v večini primerov predvideti in utemeljiti (prim. 1.1.2). F. Kidrič v delu (1919, 149), v poglavju o jeziku (123–139) razvršča poimenovanja nekako v naslednje skupine: 50 J. Rigler (1968) je za Trubarjev jezik dokazal glasovno urejenost in s tem normativ- nost s pomensko razločevalnostjo glasov zlasti v prvem obdobju (do leta 1574); prim. še razpravo istega avtorja (1977, 465–490), kjer (proti neki drugi tezi) dokazuje tudi za CO ohranitev že v prvi knjigi uveljavljenega glasovnega pomenskorazločevalnega sistema. – Čeprav je Cerkovna ordninga eno izmed osrednjih Trubarjevih del (gl. na- slednjo op.), bi bilo za dokončno predstavitev Trubarjevih besedotvornih posebnosti nujno razčleniti vsaj po eno delo iz vsakega od njegovih treh jezikovnoustvarjalno raz- ličnih obdobij, ki jih je zlasti za glasoslovje utemeljil J. Rigler v cit. delu. Seveda se pri tem vsiljuje nujnost povezati spoznana jezikovna (besedotvorna) dejstva z neposredno ali posredno vplivnostjo na jezikovni razvoj. 51 F. Kidrič (1919, 149) imenuje Cerkovno ordningo »praznično razglasitev slovenske- ga liturgičnega jezika za vse namene cerkvenega življenja /…/«; J. Rajhman (1977, 104) meni, da so od Trubarjevih teoloških razprav v slovenščini »predvsem pomemb- ne Ena dolga predguvor, Cerkovna ordninga in Catechismus z dvejma izlagama«; B. Pogorelec ugotavlja, da je pri protestantskih besedilih opaziti tudi »/v/ okviru verske namembnosti / .../ raznovrstnost tako v vsebini besedil kakor tudi v načinu ubeseditve« (1974, 7); misel potrjuje med drugim tudi z »ubeseditvijo« cerkvenega reda. 63 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 63 24.4.2019 12:27:33 a) komaj sprejemljive nove oziroma višjestopenjske tvorjenke (Weiter- bildungen), ki jih morda lahko pripišemo Trubarju, npr. bogastvo, farstvo, izlaga, možica, ohranjenik, predguvor, pridigarstvu (126); b) tujke (Fremdwörter), nastale pod vplivom izvirnika, navadno tudi pisane v izvirniku, npr. Absolutio, adplicirati, antifona, eksempel, himnus, mordar, summa (126); c) ponesrečene nove tvorbe in dobesedni prevodi nemških predlog, npr. doli postaviti inu djati, proč djati inu zavreči, gori povejdati, gori narediti, vunkaj diliti, nadložiti, doli zatreti, vkupe zmešanje (127-130); č) domače besede, npr. milost, betež, bramba, dokonati, dušica, hlap- čič, pomor, poročiti, iztolmačiti, zapopadik (130-133); d) tujke, ki jih je Trubar verjetno imel od doma, npr. oltar, biblia, brumen, cuprati, klošter, šula, vaga, vice, žlahtnik 1133-134). Sem se uvrščajo tudi tuja poimenovanja, ki pa imajo svojo sopomen- ko, npr: falšija – hudoba, ferdamen – preklet, zglihati se – zmi- riti, gnada – milost, gruntan – zapopaden, kunšten – ume(i)telni (134-137); e) stara (znana) liturgična in hierarhična poimenovanja, vendar z novo, prevrednoteno vsebino, npr. maša, mašni ofer, mašnik, škof, večernica, farmošter. – Kidričeve liste primerov so seveda pomembna osnovna orientacija, ki pa potrebujejo jezikoslovno utemeljitev.52 Znotraj funkcijske besedotvorne skladnje so izoblikovana in ustaljena zlasti razmerja v skladenjski podstavi – predvidljiva je torej pretvorba v vrsto (glede na razvrstitev), pomen in večinoma tudi izrazno podobo obrazila – saj imamo opraviti z enakimi besedotvornimi možnostmi kot v sodobnem jeziku: v CO so najpogostejše navadne izpeljanke (tudi kon- verzne), nato sestavljenke, tvorjenke iz predložne zveze, modifikacije, zloženke, sklopi;53 dejstva, da v CO nimamo tistih modifikacij, katerih 52 Trubarjevo zlasti teološko besedišče je predvsem s pomenskega ali pomenskoizvorne- ga vidika predstavil J. Rajhman (1977). Avtor povezuje nujnost iskanja novih besed z zvrstno vezanostjo besedila (104–125). 53 Naštete besedotvorne vrste so utemeljene s strukturo skladenjske podstave (Vidovič Muha 1988; 22018). 64 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 64 24.4.2019 12:27:33 obrazilo je pretvorba kakovostnih pridevnikov ali izkakovostnih prislo- vov s pomenom pozitivnega ali negativnega razmerja (slabšalnosti ali ljubkovalnosti), je mogoče utemeljiti prav z zvrstno vezanostjo besedila. Vsiljuje se vprašanje, kako je besedotvorne možnosti slovenskega je- zika predstavila prva slovenska slovnica A. Bohoriča (1584). Iz kon- kretne (tudi) besedotvorne razčlenitve (molitev očenaš, 166–178) je razvidno, da Bohorič loči predvsem dve besedotvorni vrsti – izpelje- vanje in zlaganje, v katerega uvršča tudi sestavljanje; pri tvorjenki loči obrazilni del, zlasti predponski morfem, od podstave, npr. po-svečenu (168), iz-idi (169), od-pustimo (172) idr. Zanimivo pa je, da je teoretič- na izpostavitev besedotvorja skromnejša, vezana pravzaprav le na del izpeljave (nekatere samostalniške in pridevniške tvorjenke).54 Besedotvorna analiza Cerkovne ordninge (CO) je v izhodišču ločena na dve veliki skupini, in sicer na tvorjeni glagol in tvorjenke vseh drugih (ne- glagolskih) besednih vrst, torej na tvorjeni samostalnik, pridevnik, prislov. 1 Glagolske tvorjenke V Trubarjevi Cerkovni ordningi je od približno 2400 tvorjenk 800 tvor- jenih glagolov.55 1.1 Najštevilnejše glagolske tvorjenke v CO so seveda sestavljenke. Raz- členitev njihovega pomena nas bo pripeljala do globljega razumevanja nekaterih za Trubarja in tudi za kasnejši čas tipičnih oblik, tip goribu- diti; z dejstvom, da je vloga predponskega obrazila tudi vidska – tvorba dovršnikov iz nedovršnikov56 kot z-bati se, z-goditi se – bo vsaj po- 54 J. Toporišič v razpravi iz 1984a (189–222) predstavlja tudi skupino izpeljank, ki jih prinaša Bohoričeva slovnica. 55 Tvorjenost je pojmovana sinhrono: med tvorjenke so uvrščene tiste besede, katerih morfemske sestavine so pretvorljive v sestavine definirane besedotvornoskladenjske enote – skladenjske podstave (Vidovič Muha 1988; 22018). 56 Prim. pomen predponskih obrazil pri glagolu v delih F. Miklošič (1868–1874, 125– 249); A. Bajec (1959, 9–141); J. Toporišič (SS 1976: 161–169); Slovar slovenskega knjižnega jezika (SSKJ). 65 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 65 24.4.2019 12:27:33 sredno upravičena tudi predstavitev izraznih in deloma razvrstitvenih posebnosti glagolske pripone v primerih, ko je ta morfem posledica besedotvornega procesa kot npr. vzdih-a-ti, naklonj-ova-ti. Pri razčle- njevanju izhajamo torej iz spoznanja, da so sredstva glagolskega vida – predponski in glagolskopriponski morfem – v primerih, ko sta pre- tvorljiva v sestavine skladenjske podstave tudi besedotvorni morfemi in zato bosta obravnavana v tem okviru: z-rasti  [končati] rasti, [ ]  z-, -rasti; ob-ljub-ova-ti  [večkrat] obljub-i-iti, [ ]  -ova-, obljub-(ti); iz-roč -i-ti  [dati] {iz} rok{-ø}, [ ]  -iti, { }  iz- . Kot je znano, je sestavljanje besedotvorna vrsta, pri kateri se načeloma pretvarja v besedotvorno podstavo jedro skladenjske podstave, v našem primeru torej vedno glagol, v (predponsko) obrazilo pa njegov razvija- joči člen, npr. iz-vleči  vleči [iz], [ ] ‘ven’  iz-, vleči; v primerih, ko je v jedru fazni glagol ( začeti/končati) , ko gre predvsem za vidsko spremembo glagola, pa se vsaj površinsko obrazili jedrni glagol skladenj- ske podstave, ki pa ga je pomensko mogoče opisati, npr. na začetku/do konca in dobiti tako spet podredno obrazilno podstavo, npr. z-bati se  [začeti] bati se, [ ]  z-, -bati se (Vidovič Muha 22018, 68-69). Besedotvorna podstava je večinoma pretvorba nedovršnika, lahko pa tudi dovršnika; dovršniki, ki jih izkazujejo sestavljenke v CO (netvor- jeni ali tvorjeni – predponskobrazini), so naslednji: dati, deti, konati,57 npr. Htakimu nih Sakonu, de ga vboshym Imenu ʃazhneta, inu Vboshy Gnadi dokonata (131 a), ločiti, pasti, počiti, takniti; najti, odeti, popa- sti, povedati, vprašati, zabiti; vse netvorjene, razen ločiti, navaja SS 1976 (286). Sicer pa nastaja besedotvorna podstava tudi iz prevzetih glagolov, npr. gruntati, glihati, gvišati, špotati, šonati, žmahati, šacati, rajtati. Premensko ali sploh oblikovno posebne so podstave glagolov po-gro- ziti (-grez-), nad-ležiti (-leg-), o-pomeniti, na-pušiti (-pih- ), iz-pusati (-pus-): enkrat ali duakrat ʃto Vodo oblyti, ali vto Vodo pogroʃiti, ali le ʃto vodo pokropyti (87 b); kai on ner vezh toshi, kai shaluie, kai nemu neruezh nadleshi, te teleʃne boleʃni, oli ty Grehi (137a); je taku 57 F. Kidrič v delu (1919, 131), uvršča glagol dokonati med domače besede. 66 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 66 24.4.2019 12:27:33 dilene inu iemlene tih Sacramentou gori poʃtauil, da nas imaio opo- meniti inu ʃaguishati od vʃiga Nouiga Teʃtamenta (29b); On nema biti en Nouiz, de se ne Napushi, inu ne pade utu ferdamnane tiga oprau- lauza (76a); inu ie te nashe grehe ispuʃʃal, plazhal inu ʃturil ʃa nee ʃadoʃti (133a). Izrazna podoba podstave se je premenila, če je predponsko obrazilo ob- prišlo v stik s podstavo na začetni v – soglasniški sklop bv ni bil ob-stojen in v je rad izginil, npr. obariti, obarovati, obeseliti, obleči;58 tudi zev na šivu med predponskim obrazilom in podstavo se je zapolnjeval z v, npr. zavupati, navučiti (v resnici je ta v protetični). Predponskih obrazil glagolskih sestavljenk v CO je 21: ab-, ad-, diš-, eks-; do-, iz-, na-, nad-, ob-/o-, od-, po-, pod-, pre-, pri-, raz-, se-/s-, u-, v-, vz- z-/s, za-, ter kombinaciji dveh predpon s-po-, o-po-; SS 1976, 161-169, ima še a-, am-, de-/dez-, e-, in-, inter-; pred-, pro-. V Miklo- šičevi Primerjalni slovnici slovanskih jezikov (dalje MPS) je še pred- ponsko obrazilo vy- z dopolnitvijo, da ima vy »v novi slovenščini samo posamezne sledove« (1868–1874, 201). Tako kot v sodobnem knjižnem jeziku izražajo ta obrazila ob nedo- vršniški podstavi faznost glagolskega dejanja, lahko pa imajo še kak drugačen pomen. Samo faznost dejanja izražajo predponskobrazilni morfemi v primerih, ko so pretvorba enega od faznih izrazov začeti, končati, ali pa trenu- tnosti enkrat, tip z-bati se  [začeti] se bati , [ ]  z-, -bati se , z-rasti  [končati] rasti, [ ]  z-, -rasti , z-motiti  [enkrat] motiti, [ ]  z-, -motiti . Strukturo skladenjske podstave (SPo) lahko zapišemo SPo  [F] Glag, pri čemer je F ‘začeti’ (simbol z), ‘končati’ (simbol k), ‘trenutno’ (simbol t). Predponskobrazilne morfeme, ki imajo še kak drug pomen, pa je mo- goče ločiti prav na podlagi tega, podstavno razvidnega pomena, vsaj v dve skupini: 58 F. Ramovš (1924, 135) navaja primere za asimilacijo bv, pv tudi iz CO, sicer pa veže pojav na Gorenjsko. 67 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 67 24.4.2019 12:27:33 (1) Predponsko obrazilo ima pomen prislova, navadno krajevnega, red- ko lahko tudi časovnega; v skladenjski podstavi je ta prislov lahko izra- žen ali neizražen (samo pomenskopodstavni). (a) Izražen je v primerih, ko gre za predponske morfeme pre-, raz-, u-, ki so, vsaj s sinhronega vidika, izrazno samostojni, se pra- vi, da niso homonimni s prostimi glagolskimi morfemi (dalje PGM) oz. predlogi: pre-bosti  bosti [skozik], [ ]  pre-, -bosti; raz-dejati  dejati [dol, narazenk], [ ]  raz-, -dejati; u-bežati  bežati [strank], [ ]  u-, -bežati. Glagolska vezljivost je v teh primerih implicitna. Strukturo skladenjske podstave lahko zapišemo SPo  [PrislF]/[Prisl] Glag;59 druga možnost, torej samo Prisl Glag, pride v poštev v primerih, ko je v skladenjski podstavi dovršnik. (b) Neizražen, tj. samo pomenskopodstavni, pa je tak prislov v prime- rih, ko je predponskobrazilni morfem homonimni s skladenjsko- podstavnim prostim glagolskim morfemom. Tak morfem lahko tudi na površini izraža glagolsko vezljivost,60 zveza z neimeno- valniškim samostalnikom je prislovnodoločilna, npr. iz-kljuvati  kljuvati [izk R], [ ] ‘ven’  iz-, -kljuvati (R = rodilnik, T = tožilnik itd.). Skladenjska podstava glagola izkljuvati ima torej pomensko podstavo kljuvati ven do konca ( končati kljuvati ven), iz-vleči  vleči [izk R], [ ] ‘ven’  iz-, -vleči; na-peljati  peljati [nak T], [ ] ‘zgoraj’  na, -peljati; po-kropiti  kropiti [pot/ k M], [ ] ‘zgoraj’  po-, -kropiti; pod-vreči  vreči [pod T], [ ] ‘spodaj’  pod-, -vreči.61 59 SPo = skladenjska podstava, PrislF = prislov – faznost dejanja, Glag = glagol; k, t = končnost, trenutnost dejanja. 60 Če se pomen predponskega obrazila ne ujema z nobenim od pomenov PGM, je seveda tak morfem vezljivostno mrtev, npr. ob-liti  liti [ob], [ ] ‘okrog’, sicer (liti) ob ‘zraven, tik’ – torej PGM ob nima predponskoobrazilnega pomena ‘okrog’ (prim. SSKJ 3, 172). 61 J. Dular (1983) pojmuje zvezo glagolov s prostimi morfemi kot možno skladenjsko podstavo predponskega glagola; prim. še A. Bajec, R. Kolarič, M. Rupel, (J. Šolar) (1956, 175), primere kot skočiti na (utrdbo) : naskočiti (utrdbo), pasti na (sovražnika) : napasti (sovražnika), znotraj poglavja o menjavanju prehodnosti. 68 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 68 24.4.2019 12:27:33 Nekoliko posebni so primeri kot iznoreti  noreti [izk R], kjer je R povratnoosebni zaimek sebe . Strukturo skladenjske podstave lahko zapišemo SPo  Glag [PGMF Sam-1]/[PGM Sam-1]. (2) Podstava predponskega obrazila je sicer prosti glagolski morfem, ki pa površinsko ni zamenljiv s prislovom; izraža iztek časovnosti ali krajevnosti, nujne za uresničitev česa, za dosego cilja, je skratka nosilec razmerja med glagolskim dejanjem in njegovo uresničitvijo. Mogoče ga je dopolniti s krajevnim ali časovnim oziralnim zaimkom, ki uvaja ustrezni (prislovni) odvisnik, npr. do-čakati  čakati [dok takrat, ko], [ ]  do-, -čakati ipd. V nekaterih primerih je mogoče PGM skupaj z zaimenskim prislovom pretvarjati v samostalnika kraj/čas oziroma v različna variantna poimenovanja teh dveh samostalnikov (trenutek/ mesto ipd.), npr. do-čakati  čakati [do takrat, ko]  [trenutek, ko]. – Strukturo skladenjske podstave zapišemo: SPo  Glag [PGMF Prislz]/[PGM Prislz]. Skladenjsko podstavo predponskih obrazil glagolskih sestavljenk je mogoče zajeti nekako v štiri pomenskostrukturne tipe: SPo  1. [F] Glag, F  k/z/t (velja za vse F): z-bati, z-rasti, z-motiti; 2. Glag [PrislF]/[Prisl]: u-bežati; 3. Glag [PGMF Sam-1]/[PGM Sam-1]: iz-vleči/iz-noreti; 4. Glag [PGMF Prislz]/[PGM Prislz]: do-čakati.62 Po teh predstavljenih tipih bodo razvrščena tudi predponska obrazila glagolskih sestavljenk v Trubarjevi CO (znotraj posameznih tipov bodo razvrščena abecedno). 62 SPo = skladenjska podstava, F = faznost, k/z/t = končnost, začetnost, trenutnost, Glag = glagol, Prisl = prislov, PGM = prosti glagolski morfem, Sam-1 = neimenovalniški samostalnik. 69 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 69 24.4.2019 12:27:33 1.1.1 SPo  [F] Glag, (a) [F  k]:63 do-: dokonati; iz-: izmeriti, izpačiti, izpolniti, izpresti, izdržati, izglihati, izgubiti, iztrohneti; na-: napolniti, navaditi, na(v)učiti; ob-/o-: obnoriti, obleči, obariti, obeseliti, obreči, oblagáti, obdeliti, obprati, omečiti, ozdraviti, oskrbeti, obuditi, očistiti, oropati, ohladiti, oslepiti (tudi trenutnost – t). Predponsko obrazilo ob/o-v glavnem ne izraža samo končnosti, ampak tudi izpolnitev de- janja (do konca) in potem prehod v stanje. Razvrstitveno je po- sebna predpona ob-: kot rečeno, če ji sledi podstava z začet nim v, ta v odpade, npr. ob-(v)ariti, ob-(v)eseliti;64 če se podstava začenja z zapornikoma p, d, nimamo pričakovane predponske variante o-, ampak ob-,65 npr. ob-prati, ob-deliti (tudi obpusti- ti, prim. 1.1.3). Razvrstitveno glede na pomen podstave je po- sebno predponsko obrazilo ob- v primerih ob-reči,66 ob-lagati: »inu Kerʃzhenike, fratuio, obreko, oblasheio preganeio, loue inu more« (68 b); tvorjenki pomenita izpolnitev glagolskega deja- nja, zato moramo tudi reči, *rekovati razumeti v pomenu izte- kanja dejanja. V primeru obeseliti je predponsko obrazilo ob si- nonimno z raz-, v primeru obdeliti pa je razvrstitveno posebno: »Ena dobra brumna Shena, Mosha obeʃʃeli inu ga ohrani da ie 63 V ta tip gredo še primeri, ko konec dejanja pomeni tudi njegovo izpolnitev, prehod v stanje, npr. zdraviti – ozdraviti ( končati/nehati zdraviti) – (biti) zdrav , polniti – napolniti – (biti) poln. 64 Neobstojnost soglasniškega sklopa na morfemski meji predvideva za slovenščino tudi F. Miklošič , saj navaja obliki obeseliti in oveseliti (1868-1874, 219). 65 O razvrstitvi predponskih obrazil ob-/o- piše A. Bajec v BSJ IV: »/V/ slovenščini nastopa proverb ob- redno pred vokali, pred bilabialnima zapornikoma pa o-. Pred vsemi drugimi glasovi srečujemo obe obliki, včasih celo pri istem glagolu« (1959, 94). 66 F. Miklošič (1868-1874, 220) navaja obliko obreči, obrek s pojasnilom, da je pomen predponskega obrazila nejasen. Verjetno bi lahko izhajali iz pomena, kot ga ima v glagolu ob-liti, se pravi okrog in okrog, posledično do konca, popolnoma; tu gre seveda za pojmovni glagol, moti pa dovršnost. 70 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 70 24.4.2019 12:27:33 dolgu shiu.« ( 97b). »lnu ie niyu kmallu ʃteim S. Duhum obdeilil inu poterdil« (13b);67 po-: požreti, poginiti, postati, pogubiti, pogroziti, npr. » oli vto Vodo pogroʃiti, oli le sto vodo pokropyti« (87b);68 pri- prilesti, pripeljati, priti; u- ubiti, umoriti, usahniti, umreti, utopliti; z-/s- zgoditi se, zmiriti se, zrasti, zmočiti, zmešati; za- zagvišati, zamuditi, zasaditi, zaslužiti, završiti; (b) [F  z]: ob- obtičati; z- zbati se; za- zagledati, zaslišati, zaspati, zamerkati, za(v)upati, zašpotati, zašonati; (c) [F  t]: po- poklicati, povabiti, pogledati, podeliti, ponuditi; raz- razsrditi, razžalovati; u- ukrasti, ukazati, užgati, ustrašiti; z-/s- zmotiti, spoznati; za- zapopasti, zatajiti, zateptati. 67 Glagol obdeliti ima tudi SSKJ 3, 180, z razlago »dati komu njegov del« in s pojasni- lom, da je beseda ozkoknjižna; glede na rabo že pri Trubarju je verjetno prej starinska ali, po podatku J. Toporišiča, narečna (Mostec). 68 Besedo pogroziti ima še Plet. 2, 111, v pomenu ‘potopiti, pomočiti’ (Meg., Boh.). 71 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 71 24.4.2019 12:27:33 1.1.2 SPo  Glag [PrislF]/[Prisl] pre-  (a) [skozik/tl: prebosti, predreti, prestrašiti, prešacati; premisliti, prerajtati, pregovoriti; (b) [do konca, skozik]: prebrati, pregledati, prestati, pretrpeti, premeniti, prelomiti; (c) [drugamk]: preliti, prepeljati, pregnati, preobrniti, prestopiti, predati; (č) (prevečt/-]: pregrešiti, premagati, prevzeti; raz-  (a) [narazenk/-]: razdeliti, razdreti, raziti se, razlomiti, razložiti, (b) [povsod, dokončnok]: razgledati, razmislili, razrajtati; (c) [stran]: razdeti; razodeti (dvopredponski); u-  (a) [uspešnok]: uslišati, usmiliti, ujeziti, ubraniti, utolažiti, utoži- ti se, 69 npr. »inu vom ʃe nema vtoshiti sleteim Ditetom okuli hodyti, de onu bo timu Goʃpudi reienu« (94 b); (b) [strank] : ubežatiI, (v)ujti. 1.1.3 SPo  Glag [PGMF] Sam-1/[PGM Sam-1]: ab-  [abk] ‘stran’: absolvirati: ad-  [adk] adplicirati: čez-  [čezk] ‘zoper, več kot’: čezpričovati, čezostati: diš-  [dišk] ‘narazen, stran’: dišputirati: eks- - [eksk] ‘ven’: eksaminirati: iz-  [izk/-R] ‘ven’: izvleči, izkljuvati, izkopati ( se), izliti, izpeljati, izva-biti, izpustiti, iztrebiti, izbljuvati, izdreti, izgnati, iziti, izpeti, iztolmačiti, izšteti, izpustiti, izreči, izvreči, izdati, iznajti. 69 Plet. 2, 740, v enakem pomenu ‘postati siten’ (C., M.). 72 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 72 24.4.2019 12:27:33 Posebno je tu predponsko obrazilo pri glagolih iztolmačiti, npr. »Te- muzh letaku bi ʃe imeile istolmazhiti« (22 b). Pri korenu -lag-/ati (in -tolm-ačiti) se je za ta pomen uveljavila predpona raz- ‘narazen’, v ve- čini drugih slovanskih jezikov je ostal iz- oziroma vy-, npr. hrvaščina/ srbščina iz-, češčina vy-, ruščina vy-. Pri glagolu izšteti gre za pomen predponskega obrazila se-/ s- ‘skupaj’, npr. »de vti lʃpuuidi ʃe imaio vʃi grehi ishteti« (52 a). Glede na pomen predpon je nepričakovan dvo- predponski glagol iz-v-prašati: » Sakai vtaki ʃe mogo ty mladi preproʃti ludy iʃuprašati inu poduuzhyti vti praui Ver i« (108 b); na-  (a) [nak T70] ‘gor’: napeljati, najti, naložiti, namalati; (b) [na] ‘malo’: nakloniti; nad-  [nad M] ‘višje, zgoraj’: nad ležiti; ob-/o-  (a) [obk/- M] ‘okoli, okrog’: obliti, obiti, objeti, oklicati, oznaniti, omisliti, oživeti, omiti ; (b) [ob] ‘popolnoma’: opustiti/ obpustiti (o razvrstitvi prim. še ob- v 1.1.1). Pri dvopredponskem glagolu opotakniti 71 je po- imensko in razvrstitveno posebna predpona o-: »de ʃe kei na en kamen ne opotaknesh inu neudarish« (136 b); od-  [odt/- R] ‘stran’: odgnati, odpeljati, odpoditi, odvleči, odvezati, odsvetovati, odučiti; odločili, odpehniti -pahniti, odstopiti, odpustiti, odpovedati; po-  (a) [pok/- M] ‘zgoraj, povrhu’: pokriti, pokopati, postaviti. potre- ti, pokvariti, poviti, pokropiti, potrditi, pokazati; poklekniti, popasti; (b) [pok/- M] ‘drug za drugim, zaporedoma’: pomoriti, popadati, posesti; (c) [pot/-] ‘potem, nato’: posoditi, povrniti, poreči, pobegniti, počutiti; 70 T = tožilnik, M = mestnik, R= rodilnik 71 Plet 1, 840, v enakem pomenu - ‘zadeti z nogami, spotakniti se’ (Trub., Dalm., Boh.). 73 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 73 24.4.2019 12:27:33 (č) [pok/-] ‘z manjšim obsegom, malo’: pokloniti, poriniti, pomi- sliti, pojemati; pri-  [prik/- M] ‘zraven, poleg’: privezati, pristati, pridejati, primo- rati, prisoditi, primešati, prigoditi, prisesti, pridati, pristopiti, pritakniti; v-  (a) [vk/- T] ‘noter’: vlesti, vliti, vpeljati; vprašati; (b) [vz] ‘gor’: vstati; z-/s  (a) [zk] ‘skupaj’: znesti: (b) [sk] ‘ven’ (s je samo varianta iz-): spovedati; za-  (a) [zaz/-] ‘zadaj’: zakleniti, zakriti, zamašiti, zavezati, zapečatiti, zapreti, zazidati; začeti, zapustiti, zastopiti, zadeti; zavreči; zapovedati; (b) [zat/-] ‘v nepravo smer, napačno’: zagovoriti, zapeljati, zaiti; (c) [zat] ‘za kratek čas, malo, nekoliko’: zadržati. 1.1.4 SPo  Glag [PGMF Prislz]/[PGM Prislz] : do-  [dok/- R] : dočakati, doiti; doseči, dotakniti. 1.1.5 V obrazilo so pretvorljivi predvsem krajevni pa tudi časovni in prislovi. Največ prislovov je krajevnih,72 ki so pogosto v antonimnih parih.73 ven eks-, iz- (MPSS74 iz, 211; SS 1976 eks-, iz-, 162; SSKJ 1 eks-, 555, SSKJ 2 iz-, 83); 72 O krajevnem pomenu prislovov več A. Vidovič Muha (2014, 294–308). 73 V oklepaju je navedena pogostost predponskih obrazil z enako pretvorbeno podstavo iz Miklošičeve Primerjalne slovnice (MPS), Toporišičeve SS 1976 (161–169), ter iz SSKJ 1–3 (do Pren, nedokončano). 74 MPSS = Miklošičeva primerjalna slovnica – Sintaksa (1868–1874). 74 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 74 24.4.2019 12:27:33 noter v - (MPSS, 198, SS 1976, 167); prislova imata vprašalnico kam; gor na-, v-, z- (MPS na-, 214; SS 1976 na- , 162, v- , 167, z-, 168; SSKJ 2, na- 886); CO nima sestavljenk s predpono s- ‘dol’ (MPS s-, 246-247; SS 1976 s- 167); vprašalnica je kam ; zgoraj nad-, po- (MPSS nad-: »das praefix nad scheint unbekannt zu sein«, 217; SS 1976 nad, 173, SSKJ 2 nad-, 898, SSKJ 3 po-, 650); spodaj pod- (MPSS, 231; SS 1976, 165; SSKJ 3, 668); vprašalnica kje; zadaj za- (MPS, 206; SS 1976, 168); vprašalnica kje; CO nima se- stavljenke s predponskim obrazilom pred- ‘spredaj’, prav tako ne MPS; SS 1976, 166; SSKJ 3, 990; stran diš-, od-, u-, raz- (MPSS od-, 223, raz-, 242, u-, 247; SS 1976 od -, 164, u-, 167, raz-, 166, dis-, 161; SSKJ 3, od-, 253, SSKJ 1, dis-, 413); vprašalnica kam; zraven (blizu) pri-, do- (MPSS pri-, 233, do-, 203; SS 1976 pri-, 166, do-, 161; SSKJ 1, do-, 427) ; vprašalnica kje; nazaj od- (MPSS, 233; SS 1976, 164; SSK J 3, 253). Posamezni obrazilno pretvorljivi krajevni prislovi so še: okoli ob-/o- (MPSS, 219; SS 1976, 163; SSKJ 3, (172); vprašalnici kod, kje; skozi pre- (MPSS, 238; SS 1976, 165; SSKJ, 976); vprašalnica kod; drugam pre- (MPSS, 238, SS 1976, 165 – pomena ‘skozi in drugam’ sta tu združena (1); SSKJ 3, 976); vprašalnica kam. Med časovne prislove, ki so v podstavi glagolskega predponskega obra- zila, lahko uvrstimo: ves čas, skozi pre- (MPSS, 238; SS 1976, 165; SSKJ 3, 876); vprašal- nica je kako dolgo; do konca, zraven do- (MPSS, 203; SS 1976, 161; SSKJ 1, 427); vpra- šalnica je kako dolgo. 75 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 75 24.4.2019 12:27:33 Podstavni kolikostni prislovi so: nekoliko (malo) na-, po- (MPSS na-, 214, po-, 227; SS 1976, na-, 163, po-, 164; SSKJ 2, na-, 886; SSKJ 3, po-, 650); preveč pre- (MPSS, 238; SS 1976, 165; SSKJ 3, 977), vsaj globinsko pa tudi vse, do konca: iz- (MPSS, 211; SS 1976, 162; SSKJ 2, 83); vprašalnica je koliko. V predponski podstavi je tudi več prislovov razporeditve v prostoru: skupaj iz- kot varianta se-/s- (MPSS se-/s-, 245; SS 1976, se-/s-, 167); narazen ob-, raz-, (MPSS raz-, 242; SS 1976, raz-, 166); zaporedno po- (MPSS po-, 277; SS 1976, 164, ima za enake prime- re – tip pomoriti – ‘vršiti dejanje z raznimi subjekti ali na raznih mestih’; SSKJ 3, 650); drugače pre- (MPSS pre-, 238; SS 1976, 165; SSKJ 3, 976); napačno za- (MPSS, 207; SS 1976, 169). Površinsko bi se med prave načinovne prislove uvrščala podstava, ki izraža uspešnost dejanja; vendar globinsko gre za uspešnost glede na časovnost ali krajevnost. Takšna predponska obrazila so npr. do- v tipu do-čakati – čakati do uspešnega konca do kdaj; iz- v tipu iz-prositi – prositi do uspešnega konca. 1.1.6 Posebnosti predponskih obrazil sestavljenk v CO se kažejo v (1) razvrstitvi glede na podstavo: (a) obrazilo s svojo izrazno podobo vpliva na izrazno podobo podstave; opraviti imamo z neobstojnim soglasniškim sklo- pom bv med predponskim obrazilom in podstavo, npr. oba- riti, obeseliti, verjetno pa hiperkorekturnimi zaporniškimi soglasniškimi sklopi bp, bd, npr. obprati, obdeliti, obpustiti; (b) obrazilo se razvršča na pomensko nepričakovano podsta- vo, lahko tudi tvorjeno, danes ga nadomešča drugačno 76 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 76 24.4.2019 12:27:33 (sopomensko) obrazilo, več obrazil ali pa ima tvorjenka sopo- menko v netvorjenki, npr. zmiriti – pomiriti, utolažiti – poto- lažiti, iztolmačiti – raztolmačiti, premeniti – spremeniti , pojti – iti, izvprašati – izprašati; (2) izrazni podobi, npr. rez-, ne-, ze-;75 na izrazno podobo vpliva lahko tudi podstava, prim. razvrstitveni varianti ob-/o -, ter oblika pre- vzetosti, npr. diš -; (3) pomenu ali pomenski distribuciji: s - ‘skupaj’  iz -, npr. izšteti, z-/s ‘končnost dejanja’  iz -, npr. izpačiti, izglihati; spo-  opo -, npr. opotakniti. 1.1.7 Tvorbo glagolskih sestavljenk je mogoče vsaj deloma pomensko pove- zovati s posebne vrste besednih zvez, s tipom gori postaviti, gori vzeti, gori buditi, doli leči, doli priti. (V CO so vsi tipi pisani narazen, torej tudi gori buditi). Te vrste poimenovanja, ki jih zasledimo pri Trubarju v precejšnjem številu in ki se vsaj v slovarjih vlečejo v 19. stoletje,76 so res posledica kalkiranega (morfemskega) prevajanja77 in niso nikoli postala del slovenskega stilno nezaznamovanega besedišča. Natančnejša razčlenitev teh poimenovanj v CO pa vendarle kaže, da ne gre niti za pomensko niti za slogovno izenačena poimenovanja. S stališča pomenske vloge določujočega glagolskega člena, tj. prislova, je mogoče govoriti nekako o treh tipih takšnih poimenovanj. 75 J. Rigler (1959/60, 230–248) razlaga e-jevski samoglasnik predponskega obrazila (in predloga) z vokalno harmonijo: a pred zlogom s prednjim samoglasnikom preide v e, prim. tudi njegovo razpravo iz 1977 (465–490). 76 Prim. H. Megiser, Thesaurus polyglotus, J. Stabej (1977); tu so npr. pri geslu doli primeri kot doli iemati, doli vreči, doli teči, doli priti, doli tlačiti, idr. (26); O. Gutsman (1789, 201) dolpogniti, doltišati, dolpočeniti, dolsesti, dolpotoniti, dolpotreti, idr.; A. Murko (1833, 46) doldevati, dolpadati, dolpoložiti, dolvzeti, dolpertisniti idr. 77 F. Kidrič (1919, 127) uvršča tvorjenke tipa dolipostaviti, doli vdariti ipd. med »po- nesrečene nove tvorbe in dobesedni prevod« iz nemščine; J. Toporišič (1980/81, 6, 193–199) uvršča med skladenjske napake slovenskih protestantov tudi primere kot gori vstati (doli sesti), kjer gre za »nepotrebno dodajanje prislovov glagolom, ki s prislovom izraženo podajajo že s predpono (ali z notranjo pomensko določenostjo) /.../« (193). 77 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 77 24.4.2019 12:27:33 (1) Prislov je lahko pomenska, če ne celo skladenjska podstava pred- ponskega obrazila. V bistvu ima torej v teh primerih pomensko vlogo predponskega obrazila glagolske sestavljenke, npr. naprej- postaviti  postaviti [naprej,] [ ] naprej-/ pred-, -staviti , nara- zenločiti – razločiti , goristaviti – postaviti , vkupemešati – zmeša-ti, vuniostati – izostati, vunkajiti – iziti , naprejvzeti – predvzeti, vunkajriniti – izriniti, vunkajvzeti – izvzeti, goribuditi – zbuditi, dolipriti – sniti, dolipustiti – spustiti, dolijemati – odvzemati, gorirediti – vzrejati. Za razliko od zvez z izraženim prislovom ima predponsko obrazilo ob nedovršniški podstavi še obvezno vidsko vlogo – nedovršniška podstava postane dovršniška; (2) Besedna zveza, »zloženka« ima sopomenko, navadno je to sesta- vljenka, npr. doli dejati – položiti, doli postaviti – položiti, gori jemati – pridobivati, proč devati – odlagati, gori narejati – uka-zovati , gori postaviti – dvigniti, gori vzeti – upoštevati, naprej iti – napredovati, naprej vzeti – upoštevati, proč dejati – odstraniti, vkupe dati – zložiti, zoper staviti – nasprotovati ipd.; skupina je posledica izrazite odvisnosti od tuje (nemške) predloge; gre za do- sledno kalkiranje. (3) Prislov je samo ponovitev in s tem podkrepitev pomena glagolske- ga predponskega obrazila, če pa je glagol nepredponski, pa njego- vega celotnega pomena. Verjetno gre pod vplivom nemške tvorbe za občutek, da je predponsko obrazilo premalo povedno. Primere je treba obravnavati kot dvobesedne; besedotvorni proces je zajel samo v predponsko obrazilo pretvorjeni prislov, ohranjeni prislov pa ima pravzaprav vlogo poudarnega členka: doli izmiti – izmiti, doli poklekniti – poklekniti, gori obuditi – obuditi , zbuditi, gori vstati – gori vzdigniti – vzdigniti, vkupe skladati – skladati, vkupe sniti – sniti, vkupe spraviti – spraviti, vkupe zavezati – zavezati, vkupe zbirati - zbirati (se), tako še: vkupe zbrati, vkupe zložiti, vkupe poročiti (se), vkupe zmešati, vkupe zvezati: doli zatreti – zatreti, doli brisati – brisati, doli leči - leči, doli pasti – pasti, doli poklekniti – poklekniti, gori kojiti – kojiti , gori rasti – rasti, gori rediti – rediti, gori zidati – zidati. 78 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 78 24.4.2019 12:27:34 Določujoči člen takšnih tvorjenk je predvsem krajevni, nastal iz krajev- nega prislova, npr. gori – doli, skupaj – narazen, naprej – nazaj, proč, zoper, vuni idr. Trubar se je verjetno zavedal, da so kalkirani izrazi premalo povedni, saj je primere iz vseh treh skupin velikokrat pojasnjeval, npr. z dodajanjem vsaj še enega podobnega poimenovanja, navadno za veznikom in , npr. shnim ʃe troshtala inu gori dershala (14 a), inu pod eno ozhito Cerkou sbyral inu gori dershal (14 a), tu Ieʃuʃouu Diane ali dellu, Terplene inu Goriustaiene inu Gorihoiene (17 b), doli diati inu ʃaurezhi (30 b), inu tu Menihʃtuu gori naredili inu poʃtauili (51 b), 1543 Leit gori dershal inu ohranil (55 a), od ʃamiga Boga doli vershene inu reʃdiane (56 a), inu Molytue ʃo doli pryshle inu pogashene (59 a), tu Pridigarʃtuu gori der- shi inu ohrani (61 a), zhloueski shlahti gori naredil inu poʃtauil (61 b), nemaio obeniga Nauuka poslushati, ne gori vʃeti (65 b, 66 a) ; bolj ali manj sopomenski izrazi so včasih tudi za pojasnjevalnima veznikoma to je, oli: ta Satisfactio, tu je, tu ʃadoʃtidiane (36), tu ʃadoʃtidiane oli Pokura (36 b), ta vezhna Poʃtaua, nei ena minezha oli gori vʃdignena Poʃaua. (11a). Obravnavane tipe piše Trubar, kot rečeno, načeloma narazen. V zapisu torej ni razločka med morebitnimi zloženkami in dejansko glagolsko zvezo s prislovom, npr. gori deržati : gori gledati, nesti. Tudi formalno kot besedne (torej s pisavo skupaj) je Trubar pojmoval samostalniške (glagolniške) izpeljanke iz takšnih besednih zvez. Bolj ali manj dosle- dno piše skupaj primere kot goridržanje, gorivstajanja, zadostidjane, vkupezbranje, gorigledanje idr. 1.2 Tvorjenki iz predložnih, dejansko prostomorfemskih glagolski zvez v skladenjski podstavi sta v CO samo dve, in sicer iz-ročiti  [dati] {iz} rok{-ø}, [ ]  -iti, { }  iz-,-rok; po-oblastiti  [dati] {po} oblast{-i}, [ ]  -iti, { }  po-, -oblast-. 79 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 79 24.4.2019 12:27:34 1.3 Med navadnimi izpeljankami jih je 30 iz samostalnikov in 7 iz pridevnikov. 1.3.1 Med izsamostalniškimi glagoli je največ »lastnostnih« z glagolskim primitivom biti v jedru, npr. prerok-ova-ti  [biti] prerok{-ø}, [ ]  -ovati, prerok-: gospod-ova-ti  [biti] gospod[-ø], kraljevati, fratovati, cvesti, ofrati se; posebna glagola sta bab-i-ti  [biti] bab[-a],78 dež-i-ti  [biti] dež[ø].79 Poleg glagola biti so v jedru skladenjske podstave tudi glagolski primi- tivi imeti, delati ( narediti), npr. razum-e-ti  [imeti] razum[-ø], maš- -ova-ti  [imeti] maš[-o], greš-i-ti  [narediti/delati] greh[-ø], krstiti  [narediti/delati] krst[-ø], kljuk-a-ti  [delati s] kljuk[-ø], bog-a-ti  [delati/govoriti] bog[-ø]. 1.3.2 Nekaj primerov izpridevniških tvorjenk, kjer sta v jedru skladenjske podstave glagolska primitiva biti (lastnostnost), delati: blazn-e-ti  [biti] blazen[-ø], divjati  [biti] divj[-i] , poln-i-ti  [delati] poln[-o], glih-a-ti  [delati] glih[-ø], ferdamn-a-ti  [delati] ferdamn[-o]. 1.3.3 Pri tvorbi nedovršnikov iz dovršnikov (34 primerov) gre v bistvu za vrste glagolskega dejanja, pretvorljive v obrazilo; v obrazilno glagol- sko pripono se pretvarja razvijajoči člen skladenjske podstave, npr. iz- roč-ova-ti  [večkrat] izročiti, [ ]  -ova-; obljub-ova-ti  [večkrat] obljubiti, [ ]  -ova- ipd. Za obrazilne glagolske pripone velja dvoje, in sicer: 78 Besedo navaja Plet. v pomenu ‘opravljati babištvo’ (M., Cig., Jan.). 79 Besedo ima tudi Plet., 137 (Trub., Krelj). 80 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 80 24.4.2019 12:27:34 a) nepremenjenost glagolske pripone za c , j, č, ž š ; imamo torej samo obliko -ova-, npr. izkuš-ova-ti, izroč-ova-ti, izpraš-ova-ti, konč -ova-ti, kršč-ova-ti, kupč-ova-ti, naklonj-ova-iti, napelj-ova-ti, po- boljš-ova-ti; maš-ova-ti; b) pogostost glagolske pripone -ova-, tudi -ava- namesto pričakova- ne enozložne (enoglasne), npr. obljub-ova-ti (glagolska podstava ostane nepremenjena), vrač-ova-ti, izkuš-ova-ti/-ava-ti, naklonj- -ova-ti, napelj-ova-ti/-ava-ti, obrač-ova-ti. Glagol vz-dih-a-ti bi morda lahko uvrstili med izsamostalniške. 1.4 Skladenjska podstava glagolskih tvorjenk je posebna glede izbire pred- metnopomenskih sestavin – zvrstna vezanost besedila onemogoča čustvenorazmerne modifikacije – ter glede pretvorbene poti skladenj- skopodstavnih načeloma krajevnih prislovov: nemška predloga je vpli- vala na ohranitev njihove izrazne podobe in tako nastajajo poleg jeziku ustreznih sestavljenk še nenavadne, večkrat tavtološke besedne zveze. Besedotvornopodstavne posebnosti so predvsem premenske, posebno- sti obrazil pa zlasti razvrstitvene glede na izrazno podobo ali pomen podstave. 2 Neglagolske tvorjenke Neglagolske tvorjenke, samostalniške, pridevniške in prislovne, pred- stavljajo približno dve tretjini vseh tvorjenk v CO.80 Tako kot za gla- golske velja tudi za neglagolske, da so nastajale po besedotvornih po- stopkih, veljavnih tudi za sodobni knjižni jezik. Posebnosti, kolikor se pojavljajo, so dvovrstne: (a) vezane so predvsem na številčna razmerja med posameznimi be- sedotvornimi vrstami, npr. število zloženk je glede na izpeljan- ke manjše kot v sodobnem knjižnem jeziku, če sklepamo npr. po strukturni nezapolnjenosti vseh možnosti, ki jih pozna sodobni 80 Izpisano gradivo za prvi natis razprave o neglagolskih tvorjenkah v CO sem imela mož- nost primerjati še z alfabetarijem Trubarjeve Cerkovne ordninge (tipkopis) ter s popol- nimi izpisi tega dela pri Komisiji za historične slovarje na Inštitutu za slovenski jezik. 81 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 81 24.4.2019 12:27:34 jezik znotraj te besedotvorne vrste (Vidovič Muha 1988; 22018); tako npr. pri zlaganju ni tvorjenk iz podredne samostalniške zveze z desnim prilastkom v skladenjski podstavi – tip severovzhod, razen seveda v glavnem iz nemščine prevzetih primerov (farman, šulmo- ster, roženkranc ipd.), prav tako ni tvorjenk iz zveze samostalnika s tvorjenim (vrstnim) pridevnikom – tip gozdnogospodarski;81 (b) manjši je obseg sredstev besedotvornih postopkov, drugačne so lahko njihove izrazne, pomenske in razvrstitvene lastnosti. Kot je bilo ugotovljeno že pri razčlenitvi tvorjenih glagolov, lahko na tvorbene posebnosti vsaj deloma vpliva tudi zvrstna vezanost besedila.82 2.1 V CO je, kot rečeno, od približno 2400 tvorjenk 660 samostalnikov; med njimi je največ izpeljank, in sicer 576, od tega 70 konverznih, zlo- ženk je 48, sestavljenk 15, tvorjenk iz predložne zveze 10, modifikacij 7 in sklopa 2. Razčlenitev samostalniških tvorjenk je urejena po posameznih besedo- tvornih vrstah, znotraj katerih so na podlagi besednovrstnega izhodi- šča podstave ločene na tvorjenke iz glagola, pridevnika, samostalnika, prislova. Sledi predstavitev posebnosti besedotvorne podstave, znotraj posameznih besedotvornih pomenov pa še predstavitev obrazil. 2.1.1 Največ samostalniških izpeljank je nastalo po navadni izpeljavi, in sicer iz glagola približno 355, iz pridevnika jih je 158, iz samostalnika 58. 2.1.1.1 Samostalniške izpeljanke iz glagola imajo posebno besedotvorno podstavo zaradi (a) skladenjskopodstavnega glagola, ki je lahko prevzet, naj- več iz nemščine; če je še živ, je v današnjem knjižnem jeziku 81 Tovrstne tvorjenke se pojavijo šele konec 19. stol. O tem prim. pogl o Perušku (str. 29). 82 Gl. op. 52. 82 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 82 24.4.2019 12:27:34 pokrajinskopogovorni ali narečni, vsekakor torej neknjižni; zanj imamo največkrat stilno nezaznamovano sopomenko. Nekaj pri- merov: coprati, klagovati, kurbati, žegnovati, špotati, zagvišati, troštati, štritati, štrafati, ofrovati, šacati, cbivlati,83 mordati.84 (b) izraznih lastnosti, npr. nepremenjenosti ali drugačne premenje- nosti korenskega morfema, predponskega obrazila, predvsem pa glasov na predponskem ali priponskem morfemskem šivu, npr. izpoved-(ø), devič-(tvo), izvelič-a-(nje), mešč-a-(vec), briv-e-(nje), zgovor-(ø), rezboj-(nik), sromot-(a), zavup-a-(nje), obar-ov a- -(nje), vuk-(ø), rovn-a-(nje). V CO so izpričani vsi besedotvorni pomeni izglagolskih samostalnikov, ki jih pozna sodobni knjižni jezik. Dejanje (255 primerov) ima strukturo SPO  [to, da] Glag[3. os.]’ npr. žegnova-nje  [to, da] žegnuje[-ø], [ ]  -nje, žegn-ova-; zmote- -nje  [to, da se] zmoti[-ø], [ ]  -nje, zmot-e- . Tvorbene posebnosti so vezane npr. na 1. besedotvorno podstavo, ki je velikokrat posebna zaradi izrazne po- dobe glagolske pripone: (a) nepremenjenost pripone -ova- za c, j, č, ž, š, npr. razmišlj- -ova-(nje), kršč-ova-(nje), mešč ova-(nje); (b) pripona -ova- namesto pričakovane -a-, npr. žegn-ova-(nje), primor-ova-(nje), ofr-ova-(nje), priseg-ova-nje, ali obratno -a- namesto -ova-, npr. vzdih-a-(nje); 83 F. Ramovš (1971, 261–266) omenja tudi besedo cbivlati, ki je iz naših protestantskih piscev; razlaga jo z metatezo v in b (266); o pomenu te besede, njeni rabi prim. J. Rajhman (1977: 122–123). 84 F. Kidrič (1919, 126) meni, da je Trubar besedo mordar, ki jo razlaga z razbojnik, sprejel pod vplivom predloge in da verjetno ni ljudska. 83 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 83 24.4.2019 12:27:34 2. razvrstitev obrazila -nje tudi na dovršniško podstavo, npr. pre- mag-a-(nje), preklic-a-(nje), pokop-a-(nje), odvez-a-(nje), odloč- -e-(nje) ipd. Glede na povedano je seveda najpogostejše obrazilo tvorjenk s pome- nom dejanja -nje; v CO je približno 190 primerov. Kot smo videli, se lahko razvršča tudi na dovršniško podstavo. Sledi -ø s 35 primeri ter -a z 12, vsa druga obrazila so uporabljena največ po štirikrat: -ø: svar-ø, trošt-ø, vuk-ø, zastop-ø, post-ø, krst-ø, odgovor-ø, prepoved-ø, izpoved-ø, prodaj-ø,85 npr. ondukaj moraio tudi Pur- garske Poʃtaue, od praud, od Shtraifing tih v e likih Grehou inu hudobe, od Erbszhine, od kupyla inu prodaya86 § c. biti (55 a): -a: zlag-a, zastav-a, pokor-a, priprav-a, sprav-a, zaljub-a; -ba: bram-ba, služ-ba; -(i)ja: mori-ja; -nja: proš-nja; -tva: moli-tva; -ec: pad-ec;87 -(a/e)nje: kriv-e-nje, izpelj-a-nje; dar-ova-nje, dopad-e-nje, eksaminir- -a-nje, ferdamn-a-nje, mord-a-nje, molj-e-nje, izpelj-a-nje; -(i)šče: shodil-i-šče, npr. Inu de ʃe tu poshtenu v kupe Sbrane, ta Shodiliʃzha , inu tu pridigarʃtuu obdershi (53 b); -tje: pi-tje, pe-tje -ek: zapopad-ek, razlot-ek;88 -(i)tek: už-i-tek; 85 F. Miklošič (1875, 2) navaja kot nsl. obliko prodaj v pomenu venditio; Plet 2, 347, dokumentira besedo z obsežnim gradivom (predvsem Jurč., Cig.). 86 V citatih so s pokončnim tiskom zaznamovane ustrezne tvorjenke. 87 V SS 1976 ni za besedotvorni pomen dejanja obrazila -ec, prav tako ne v BSJ (1950), navaja pa ga MPS (1875, 306, 308) z opombo, da se obrazilo ьcь za ta pomen redko uporablja. 88 Prim. Plet 2, 391, razlotek, sopomenka razloček, viri Trub., Krelj-Mik. 84 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 84 24.4.2019 12:27:34 -(i)lo: obhaj-i-lo, oprav-i-lo, kad-i-lo, krop-i-lo, kup-i-lo; -tvo: odreš-i-tvo;89 npr. enu odreshituu inu odueʃane tih grehou (11 a); šus-tvo, šuštvo,90 npr. na vʃo nezhiʃtoʃt, na Shuʃtvo (53 a); velikih Smertnih grehih, koker v preshushtui, vshushtui (254a); -(i)tev/-tov: kle-tev, že-tev/-tov, mol-i-tev/-tov; -ež: pret-ež, npr. de tuiga oʃtriga prytesha ʃe ne boymo (126 b). V primerjavi s sodobnim jezikom je obseg obrazil za obravnavani bese- dotvorni pomen skoraj polovični (17 : 35 v SS 1976),91 vendar gre pri- manjkljaj predvsem na račun prevzetih obrazil, med neprevzetimi pa spet na račun tistih, ki imajo sopomenko, npr. - oba : -ø (plesn-oba : plesen-ø), ali vsaj približno sopomenko, npr. -aj, -ljaj : -ø (smehlj-aj: smeh-ø, gib- -ljaj : gib-ø). Pomensko posebno je obrazilo -(i)šče, ki ga za ta pomen izglagolskih tvorjenk sodobni jezik ne pozna, npr. shodil-i-šče. Kot je bilo že ugotovljeno, je največ tvorbenih posebnosti vezanih na obrazilo -nje. Ker gre za konkretno obravnavo tega obrazila, jih, vsaj temeljne, na kratko povzemimo: (1) Tako kot v sodobnem knjižnem jeziku se dosledno razvršča na glagolsko besedotvorno podstavo z ohranjeno glagolsko pripono; s tem se loči od funkcijskega (ničtega) obrazila ter od vseh sogla- sniških obrazil. (2) Prav zaradi opazne težnje v CO po čim večji ohranitvi vseh mor- femskih sestavin podstavnega (predmetnopomenskega) glagola ter po čim manjši premenilnosti glasov, se priponsko obrazilo -nje razvršča tudi na podstavo iz dovršnikov; v sodobnem knjižnem jeziku se takšni podstavi v veliki večini primerov dodajajo izra- zno drugačna obrazila, npr. -ø, -a idr., ali pa glagolnik sploh ni 89 MPS (1875, 78), ima pri obrazilu tvъ kot nsl. predstavljene tudi primere branitvo, re- šitvo, setvo; Plet 1, 784, ima obliki odrešitva, odrešitvo s sopomenko odrešitev, zadnjo potrjuje s Trub., Dalm. 90 MPS (1875, 178) ima pri obrazilu tvъ oblike prešestvo, prešustvo, šustvo. Tvorjenke navezuje na glagolski koren šˇid; s to etimologijo polemizira S. Škrabec (1916–1919, 202–206) predvsem z utemeljitvijo, da ni mogoč razvoj ь/šьd/ v u. J. Toporišič meni, da je mogoče korenski pomen povezovati z nemškim such-(en). 91 Za obsežnost primerjave s sodobnim jezikom je vzeta SS 1976. 85 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 85 24.4.2019 12:27:34 tvorljiv. Nekaj primerov: zmot-e-(nje), zblaznj-e-(nje), zatre-(nje), zaproš-e-(nje), zahvalj-e-(nje), razvalj-e-(nje), raz pušč-e-(nje), razdelj-e-(nje), poklic-a-(nje), popolnj-e-(nje), pokop-a-(nje), osleplj-e-(nje), ukaz-a-(nje), pregovorj-e-(nje), oklic-a-(nje), pre- trplj-e-(nje), odvez-a-(nje), prepoved-a-(nje), prestraš-e-(nje). (3) Razvršča se tudi na pomensko ali izrazno kakor koli posebno podsta- vo, se pravi, da gre za težnjo po prehodu vsakega glagola med samo- stalnike s pomenom dejanja največkrat z obrazilom -nje prav zaradi njegove sposobnosti ohraniti vidsko glagolsko pripono. Nekaj prime- rov: inu per tim vini to nega Kry, htimu ʃpumnenu inu poterienu te nege vere (115 a), Inu taku po redu praulene inu shtiuene vʃih Grehou ie nemogozhe (36 a), inu kanim v pominenu inu ʃaʃnaminouanu /.../ poʃtauil (134 a); kir hote tiga merlza htimu potrebu iʃpreimiti, skuʃi taku ʃgonene mogo veiditi (163 b); Letu zbiulane premozhi inu odgna- ti od nas (24 a ); Letu zbiulane ie ta praua Aydouʃka slipota (21 a); Inu en ʃazhetik inu perprava htimu Aushtriom, Puntom Mordanem , inu eno Satrene inu reʃualene vʃeh dobrih rizhi inu Poʃtau (60 b). (4) Omeniti je treba še izpeljanke iz navideznih glagolskih »zloženk«, ki jih je skupaj s takšnimi »zloženkami« v slovensko knjigo vpeljal prav Trubar pod vplivom kalkiranega (morfemskega) prevajanja iz nemščine. Gre za primere kot gorihojenje, vkupezmešanje, zadosti- pričovanje, dolipranje ipd. Kot je bilo že ugotovljeno v obravna- vi tvorjenega glagola v Trubarjevi CO, tudi ta poimenovanja niso strukturno enaka. Tako bi o izpeljankah morda lahko govorili v primerih, ko je v skladenj- ski podstavi res »zloženka«, npr. vunkajmetanje  [to, da se] *vunkaj- meče [-ø], [ ]  -nje (vunkajmetati ‘iz-metati’). Za (samostalniške) zlo- ženke pa bi šlo v primerih, ko v podstavi nimamo glagolske »zloženke«, npr. vkupemoljenje  [to, da se] vkupe {p} moli[-ø], [ ]  -nje, { }  -e- (p = primik). Zanimivo je, da je razvrstitev priponskega obrazila -ø vezana, si- cer redko, tudi na podstavo iz nedovršnikov, npr. svar-ø, zastop-ø,92 špot-ø, srd-ø: kaka ʃmota, kreg , kriu ʃaʃtop (74 b); ta praui ʃaʃtop tiga 92 Prim. Plet 2, 881, kjer je beseda celo večpomenska; v pomenu razum jo veže na Trub., Dalm., Mur. 86 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 86 24.4.2019 12:27:34 S. Pyʃma (74 b); temuzh koyte nce ʃteim nauukom inu Suarom tiga Goʃpudi (98 a). Kot kaže, gre za neločevanje obrazil glede na vid skladenjskopodstav- nega glagola. Vršilec dejanja (35 primerov) ima besedotvorno podstavo iz nedovršnih glagolov, izjemoma iz dovr- šnih. Struktura SPo ← [tisti, ki] Glag[3.os.] npr. požr-eh ← [tisti, ki] požre[-ø], [ ] → -eh, požr-. Ob podstavi iz nedovršnih glagolov se razvrščajo naslednja priponska obrazila: -ø: pre-/pro-rok-ø; -a: prič-a; -vec: priseg-a-vec, spravlj-a-vec, preganj -a-vec, mašč-a-vec,93 del-a-vec; -ec: žen-ec, npr. Ampag Delauceu inu Shenceu ie mallu (77 a); -lec: mr-lec;94 -ič: erb-ič; -lič: mr-lič; -(a)telj: prij-a-telj;95 -nik: rezboj-nik, zdraž-nik; -ar: kurb-ar, punt-ar, pridig-ar; -ir: past-ir. 93 MPS (1875, 307, 308) navaja kot staroslovensko besedo maščavec (*mbštati) ter ma- ščevavec. 94 Plet 1, 612, navaja ob besedi mrlec vire Meg., Jan., C. ter citata iz Trubarja. 95 F. Kidrič (1919, 139) meni, da je Trubarju manjkal občutek za uporabo obrazila -telj. 87 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 87 24.4.2019 12:27:34 Na dovršniško podstavo se dodajata priponski obrazili: -ar: izvelič-ar; -eh: požr-eh.96 Ne puʃtite ʃe ʃapelati /.../ ne Pyanci, ne Poshrehi, ne Ras-biniki, ne Zuperniki, ne Nezhiʃti, ne Lashniki (99 a). Obseg obrazil je tu skoraj četrtinski glede na sodobni jezik (12 : 50). Tudi za ta pomen Trubar nima prevzetih tvorjenk oz. tvorjenk s pre- vzetimi obrazili, prav tako pa tudi ne tvorjenk s stilno zaznamovani- mi (slabšalnimi) obrazili, npr. - avs, -avt, -ača, -uša, -ela, -alo idr., oz. obrazil, ki se razvrščajo na stilno zaznamovano (slabšalno) podstavo, npr. -ež ( der-ež, grab-ež). Predmet za dejanje (ki opravlja dejanje ali je posledica dejanja – 3 primeri), ima strukturo SPo ←[tisto, ki] Glag[3.os.], npr. podboj-ø ← [tisto, ki]-ž podbije[-ø], [ ] → -ø (-ž = neživo). Priponska obrazila so: -ø: podboj-ø; -a: guglj-a,97 npr. de ta Hudizh vjelei to norsko Guglo , ta ʃerd Boshy, /.../ nim naprei ʃtaui (151b) ; -ica: terl-ica, npr. oli kablyce masla dati, shibami tepo, Inu sterlyzo ʃtauio (107b). Rezultat dejanja (22 primerov) za ta besedotvorni pomen je tudi v CO značilna obrazilna homonimnost z obrazili za dejanje, zlasti v primerih, ko tvorjenka s pomenom de- janja ni nastala z obrazilom -nje. Vendar za razliko od besedotvorne- ga pomena dejanja je besedotvorna podstava rezultata dejanja nastala 96 Prim. MPS (1875, 286), kjer je tvorjenka požreh kot nsl. uvrščena pod priponsko obra- zilo hъ skupaj s primeri kot smeh, speh. 97 F. Kidrič (1919, 133) razlaga besedo guglja z nem. sinonimom Kappe. 88 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 88 24.4.2019 12:27:34 predvsem iz dovršnikov; nedovršniki so izjemni. Struktura SPo ← [to, kar] Glag[os.], pot-ø ← [to, kar] poti[-mo], [ ] → -ø; zavrž-ek ← [to, kar] zavrže [-mo], [ ] → -ek. Priponska obrazila so: -ø: navuk-ø; -a: sanj-a, sprav-a, navad-a; -ja: laž-a,98 npr. ta Boga ʃtaui na lashe (23a); -ba: nared-ba, tož-ba, sod-ba; -ščina: erb-ščina; -(a)nje: zbr-a-nje, npr. Inu druga sbrana inu Drushbe (14a) -ek: zavrž-ek, zapopad-ek, razlot-ek, npr. kakou Reslotik ie vmei kerʃshanskim Nauukom inu vero (Xx 2 a); dobit-ek, npr. ie le ʃavolo Denarieu inu dobitka volo luba bila (81b) -tev/-tov/-tva: mol-i-tev. Sredstvo dejanja99 (8 primerov) ima strukturo SPo ← [to, s čimer] Glag Glag[3.os.]’, npr. plačilo ← [to, s čimer se] plača [-ø], [ ] → -lo. Obrazila so: -a: mer-a; -ča: jegr-a-ča, npr. Taku mi tak Kerʃt ne bomo ʃa eno otrozhio legrazho dershali (86 b); -ek: odpust-ek; -lo: oblač-i-lo, plač-i-lo, npr. kateri ie ʃa nega en Offer, Plazhilu inu en ʃpraulauez ratal (15 b). 98 Plet. 1, 503, navaja pri besedi laža vire Trub., Krelj, Dalm. 99 SS 1976 nima besedotvornega pomena sredstva dejanja. 89 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 89 24.4.2019 12:27:34 Mesto dejanja ima strukturo SPo  [tamm/ž/s’ kjer] Glag[3.os.], npr. pašina  [tamž, kjer] pase[-ø] , [ ] → -ina. Priponska obrazila so: -nja: stop-i-nja, npr. po nega ʃtopinah ʃe dershati (41 a); -ina: paš-ina, npr. Otrokom daiati laʃtna Meiʃta, Nyue, Pashine , Deʃʃetyne (79 b); -lišče: prebiv-a-lišče; -tek: zač-e-tek, npr. koker ʃmo vtim ʃazhetku letih Buquah prauili (112 a) Čas dejanja100 ima strukturo SPo  [tedajm/z/s’ ko] Glag[3.os.], npr. začetek  [tedajm, ko se] začne [ -ø], [ ]  -tek. 2.1.1.2 Samostalniške izpeljanke iz pridevnika Besedotvorna podstava iz pridevnika je posebna zaradi (1) prevzetosti pridevnika, npr. žlahten, (ne)zastopen, ferdaman, šen- tav, spotljiv, (2) izraznih posebnosti (premene, izrazna podoba sploh), npr. keršan- -(stvu), zubpern-(ik), slobodn-(ost),101 prešustn-(ik), števen-(je), bojn-(ik). Besedotvornih pomenov je več. Lastnost ali stanje SPo [to, da je] Prid[k], npr. dobrota  [to, da je] dober [-ø]. Pripon- ska obrazila: -ina: nepokoršč-ina, nezavešč-ina, nezavešč-ina, gospošč-ina. npr. Inusledna Oblaʃt inu Goʃpoʃzhina , ie le tei Boshi Poʃtaui 100 SS 1976 nima besedotvornega pomena časa dejanja. 101 MPS (1875, 148) ima znotraj nsl. primerov navedeno tvorjenko slobodn-(ik), sicer pa je beseda slobodnost v CO uporabljena vedno v zvezi s frajinga (pet primerov). 90 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 90 24.4.2019 12:27:34 poureshena (93 b); pohlevšč-ina, npr. Ie li ʃe od Mladiu proti Bogu / .../ vpraui Kerʃzhanski pokorfzhini inu v pohleuʃzhini dershal (72 b); zvešč-ina, npr. ʃi cilu dober, miloʃtiu, inu neiʃrezhene Gnade, inu ʃueiszhine (127 b); -inja: drag-inja; -je: nepošten-je, pošten-je, zdrav-je; -oba: hud-oba, len-oba, svetl-oba; -ost: zastopn-ost, vredn-ost, večn-ost, težk-ost, svet-ost, star-ost, slab- -ost, skrivn-ost, prešern-ost, čist-ost, ferdamn-ost, lakomn-ost, mlad-ost, modr-ost, nečist-ost, nedolžn-ost, namarn-ost, nezasto- pn-ost, nor-ost, živ-ost, žal-ost, vroč-ost, npr. tu dihane bo le zeda- le teshkeishi inu krazhishi, tu garlu od velike vrozhuʃti le ʃusheishi perhaia (154 b); slobodn-ost, npr. Od Kerʃzhanʃke Fraynge oli slobodnoʃti . (Xx 3a); žihr-ost, npr. velike garde neʃpodobne shele inu lushti, shihroʃt , neʃaʃtopnoʃt , ʃamuiene, lenoba inu ¸¸ Vboshyh rizheh (27 a). -ota: dobr-ota, drag-ota, šibk-ota, suh-ota, slep-ota, visok-ota, npr. Nai ʃi ie doʃti vmeis hude inu dobre Goʃpoʃzhine, kir nih ʃtan inu Viʃʃokoto hudu inu neʃpodobnu pelaio inu dershe (62 a); -stvo/-štvo: boga-stvo, bo-štvo; npr. Proʃimo inu molymo tudi ʃavʃete, kir ʃo ueliko reuo, nadlugo, ʃboleʃanmi, sbushtuom , slakoto, skregi, ʃyezho, shleeʃami inu ʃmnogoterimi neʃrezhami oblosheni (120 b); Pri obravnavanem besedotvornem pomenu nimamo danes pogostih obrazil, npr. -ica, -ina; Trubar jih nadomešča z -ost, npr. vroč-ost, -ota, npr. visok-ota. Razločevanje med pomenom lastnosti in stanja je vezano na pomen pridevnika, iz katerega nastaja besedotvorna podstava. Kaže, da je stanjski pridevnik v podstavi besedotvornega pomena sta- nja, drugi pridevniški pomeni pa besedotvornega pomena lastnosti. 91 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 91 24.4.2019 12:27:34 Nosilec lastnosti ali stanja s slovnično kategorijo živosti ima strukturo SPo  [tisti, ki je]ž Prid[k] (ž= živo), npr. grešnik  [tisti, ki je] grešni[-i]. Priponska obrazila: -ec: kriv-ec, nor-ec, šentav-ec, pijan-ec, spotlji-ec, mrt v-ec, npr. de bi on hotel uʃakiga Mertueza na zheterti dan / .../ od te telleʃne Smerti gori obudyti (167 a); -ič: hud-ič; -ik:102 boln-ik, dolžn-ik, mašn-ik, oblastn-ik, nepokorn-ik, žlahtn-ik, revn-ik, pračn-ik, matrn-ik, krščen-ik, slobodn-ik, podružn-ik,103 npr. per tih Farah od Farmoshʃtrou, Podrushnikou inu Meshnari- eu (79 a); uʃem kerʃzhenikom enu myrnu priaʃniuu, bogaboyezhe ʃerze (121b); prešustn-ik, vbojn-ik, lakomn-ik, sovražn-ik, zoprn- -ik, lažn-ik, ofertn-ik idr. Ne puʃtite ʃe ʃapelati, Ne ty Curbary, ne Malykouci, ne pr eshuʃtniki, ne Tatye, ne Vboyniki , ne Lakomniki , ne Souurashniki , ne kir nyd noʃio, ne Pyanci ne Poshrehi, ne Shen-tauci, ne Rasboniki , ne Zuperniki , ne Nezhiʃti, ne Lashniki , ne Kezary /.../ ne Golufi, ne Offertniki , ne Samohualci, ne Resnashauci, ne Opraulauci, ne Kriuci /.../ ne Nemiloʃtiui (99 a); -nik: svet-nik, jetn-ik; -ica: troj-ica, krščen-ica, npr. Ieʃt ʃem ena Kerʃzhenica, Obtu ieʃt nezho tebe slushati (150 b). -nica: otroč-nica Za obravnavani besedotvorni pomen je značilna pogostost obrazila -ik, razvrščenega na besedotvorno podstavo iz vrstnega pridevnika. V 102 SS 1976, 131, navaja obrazilo –(n)ik, vendar gre pri predstavljenih primerih za obra- zilo -ik, dano na besedotvorno podstavo iz vrstnega pridevnika z obrazilom -ni, npr. grešn-ik ← [tisti, ki je ] grešn[-i]. 103 Prim. MPS (1875, 248), kjer je podružnik (tvorjenka z obrazilom -ik), razložena z diaconus, enako tudi F. Kidrič (1919, 131). 92 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 92 24.4.2019 12:27:34 sodobnem jeziku ga v mnogih primerih nadomešča obrazilo -ež, ki ga v CO ni zaslediti v tem pomenu (je pa enkrat uporabljeno za besedotvor- ni pomen dejanja – pret-ež), npr. oblastn-ik : oblastn-ež, nepokorn-ik : nepokorn-ež, lahko tudi -ec ali kakšno drugo (ob spremenjeni besedo- tvorni podstavi – iz lastnostnega pridevnika), npr. lažn-ik : lažniv-ec, krščen-ik : krst-i-telj (izglagolska besedotvorna podstava). Na besedo- tvorno podstavo iz pridevniške besede stanja se razvršča obrazilo -ec, npr. kriv-(ec), pijan-(ec). Sicer pa tudi pri tem besedotvornem pomenu nimamo slabšalnih obrazil. Tako kot pri pomenu lastnosti, stanja vpliva tudi tu pomen besedotvor- ne podstave na besedotvorni pomen: nosilec lastnosti ima v skladenjski podstavi vrstni ali kakovostni nestanjski pridevnik. Večinoma iz vrstnih pridevnikov z obrazilom -ni nastajajo v CO samo- stalniki z besedotvornim pomenom nosilca lastnosti ter s konverznim izkončniškim priponskim obrazilom -i. Besedotvorni postopek je izpe- ljavni, npr. pravičn-i  [tisti, ki je] pravičen[-ᴓ], [ ]  -i, pravičn- . V CO je tako tvorjenih nosilcev lastnosti razmeroma veliko (67); besedo- tvorna podstava je lahko tudi izdeležniška, npr. videč-i, nevideč-i: nam kir ne gledamo na tu videzhe, temuzh natu neuidezhe (146 b), celo iz vrstnega pridevnika s priponskim obrazilom -ski: malikov-ski, niceni- -ski, npr. koker uti Niceniski Veri poiemo (17 b); duhovski, npr. kirʃo ty nashi duhouski vudi (151 b) . Nosilec lastnosti ali stanjan s slovnično kategorijo neživosti SPO ← [tisti, ki. je]-ž Prid[k], npr. mladica ← [tista, ki je] mlad[-a]. Priponska obrazila: -ica: desn-ica, mlad-ica,104 npr. de en praui vud, zhlen inu mladyza Criʃtuʃeuiga Telleʃʃa rata (165 b); -ik: mern-ik 104 Plet 1, 587, ima več pomenov, za Trubarjev pomen navaja kot vir Guts. (Res.). 93 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 93 24.4.2019 12:27:34 -ina: kriv-ina,105 npr. Hudoba inu kriuina odpuʃzhena (27a); svet-ina, npr. De ta Suetyna inu Sacrament tiga S. Kerʃta /.../ nebo ʃashmaan (87b); Mesto pojavljanja lastnosti desn-ica ← [tamž, kjer je] desn[-o]; -ica: desn-ica -stvo: kraljev-stvo, npr. inu ie leshala vmei teimi vegshimi delezhʃnanimi Kraleuʃtui, koker vmei Affryo, Caldeio inu Egipta (54b); Čas pojavljanja lastnosti svečn-ica ← [tedaj, ko je] svečn[-o]. 2.1.1.3 Samostalniške izpeljanke iz samostalnika imajo podstavo posebno zaradi (a) prevzetosti skladenjskopodstavne besede, npr. kecar, korar,106 ofer, rihtar, grunt, evangelij, (b) izraznih lastnosti (premene in druge lastnosti izrazne podobe), npr. člove-( stvo), devič-( tvo), krstčan-( stvo), menih-( stvo), vduš-( tvu), vdevič-( tvo). Besedotvornih pomenov je več. Lastnost, dejavnost SPo ← [to, da je] Sam[k], npr. menihstvo ← [to, da je] menih[-ø]. Priponska obrazila: -ija: kupč-ija, tiran-ija, kecar-ija, npr. Nezhiʃti Duhuui, kir te ludy na vʃo nezhiʃtoʃt, na Shuʃtuu /.../ inu na vʃo Kezaryo naganeio (53a); 105 F. Kidrič, (1919, 131), razlaga besedo z nem. Missetat. 106 F. Kidrič (1919, 133) razlaga besedo kecar z nem. Blutschande in jo uvršča med do- besedne prevode, 128, korar naj bi bila tujka, ki jo je Trubar po vsej verjetnosti poznal od doma. 94 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 94 24.4.2019 12:27:34 -ost: zlob-ost, npr. tui ʃerd della, de mi taku doti iemlemo, inu tuia, slubuʃt , de mi taku naglu moramo prozh puiti (164b). -stvo: far-stvo, gospod-stvo, gospo-stvo, krščan-stvo, krst-čanstvo, menih-stvo, vevod-stvo; -štvo: menih-štvo, vdov-štvo, vdu-štvu. Pri tem besedotvornem pomenu je opazna odsotnost obrazila - ota. Nosilec lastnosti, stanja s slovnično kategorijo živosti SPo ← [tisti, ki je/ima/se povezuje]ž Sam[k], npr. deželan ← [tisti, ki je na] dežel[-i]. Priponska obrazila: -ik: zakon-ik, npr, kadar ty noui Sakoniki , shenin inu Neueiʃta uto Cerkou prydo (131a); -nik: papež-nik, npr. ti nei ʃi en Kezar, oti en Papeshnik , ne en Neuernik (150b), ofert-nik; -an: dežel-an; -jan: krist-jan; -ar: gospod-ar, sot-ar, kor-ar, npr. ty shkoffi, Corary , Fary (59a); -ist: evangel-ist. -ica: mož-ica, (Ramovš, 1971, 12), npr. ona bo moshyza imenouana, ʃatu kir ie ona od mosha uʃeta (131b), zakon-ica, npr. tim sakoni- zom (97b). Pri obravnavanem besedotvornem pomenu preseneča zlasti, da med stilno nezaznamovanimi obrazili nimamo danes pogostih obrazil -ec, -ar, -ač, -ež idr. 95 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 95 24.4.2019 12:27:34 Nosilec lastnosti, stanjan s slovnično kategorijo neživosti SPo ← [tisto, ki je/ima/se povezuje]-ž,, Sam[k], npr. letina ← [tisto, ki se povezuje z] let[-om], npr. ʃa dobro letino , neʃo ʃabʃtõ inu vnuzne (47b). Mesto, kjer je kaj SPo ← [tamm/ž/s’ kjer je] Sam[k], npr. cesar-stvo ← [tams, kjer je] cesar[-ø]. Priponska obrazila: -ija: kaplan-ija, škof-ija, korar-ija, npr. te Farre, shcoffie, Corarye inu Closhtre shtyfftali (81a); -stvo: cesar-stvo. 2.1.2 Modifikacijske samostalniške izpeljanke v CO nastajajo iz skladenjske podstave, v kateri je pridevniški prilastek lastnostni pridevnik (l) ali nedoločni števnik (š). SPo ← [Pridl/kol] Sam, družina ← [več] drug[-ov], otročič ← [majhen] otrok[-ø] Priponska obrazila: -ica: ovč-ica, dekl-ica, kamr-ica, pišč-ica, duš-ica. -ba: druž-ba; -ina: bratovšč-ina; druž-ina; drušč-ina; -ič: otroč-ič, npr. Kadar pagʃdai /.../ skora le mladi Otrozhizhi / .../ ʃe Kerʃzhuio (95b); prvorojenč-ič, črv-ič, hlapč-ič; -ce: dete-ce, npr. enu mahinu ditece (151 (A) a); krdel-ce; -je: trn-je; -ak: oč-ak; 96 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 96 24.4.2019 12:27:34 2.1.3 Zložene samostalnike v CO bi bilo mogoče ločiti nekako v dve skupini, in sicer na tiste, ki so nastali po ustaljenem besedotvornem postopku slovenskega jezika, in na tiste, ki so že tvorjeni prevzeti, navadno iz nemščine. Primeri za prvo skupino: zlodej  [tisti, ki] deje[-ø] zl{-o} , [ ] -ø, { } -o-; tako še: sam-o-hval-ec, sam-o-pravič-ar, vin-o-grad-ø, pol-ø-dne, bog-a-ime, zl-o-dej-ø, ver-o-molj-e-nje, kriv-o-dejanje, perv-o-rasal-k, npr. Goʃpud Bug ie timu Iʃraelskimu Folku ʃopouedal /.../ daiati /.../ od Peruoroyenzhizheu, od Oblub, od Peruoraʃalkou (79b). Primeri za drugo skupino: bidertaufer, cimerman, farmoster, ro- ženkranc, šulmoster, šulmojster, uržaher, urzahar, lanchauptman, Lancferbežer,107 npr. Ti hozhes tei nas hi Deshelski Goʃpoʃzhini /.../ na- shimu goʃpudi Lanzhaupmanu, LanzVerbeshieriu /.../ Deshelanem /.../ dati tuio gnado (124b). 2.1.4 Samostalniška sklopa sta poimenovanji dveh molitev, in sicer avemari- ja in očanaš. Trubar ju piše skupaj, tako da gre dejansko tudi formalno za tvorjenki. 2.1.5 Samostalniške sestavljenke108 imajo strukturo SPo  [Pridv] Sam, npr. (a) predgovor  [prednj-i] govor; predponsko obrazilo je iz pridevnika, (b) nespodoba  [ni] spodoba; predponsko obrazilo ne- je iz zani- kanega glagola biti v povedku, še nekaj drugi primerov: nevera, nečast, nesreča, nevolja, nemilost, nepokora, neugliha. 107 F. Kidrič (1919, 133) uvršča besedo lancferbežer med tujke, ki jih je Trubar poznal od doma. 108 Veliko pogostejše so v Cerkovni ordningi glagolske sestavljenke. 97 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 97 24.4.2019 12:27:34 Prevzeto predponsko obrazilo je super-: super-intendens, super-intendent. 2.1.6 Samostalniške tvorjenke iz predložne zveze imajo dva besedotvorna pomena: (a) mesto česa: na-roč-aj – [tam, kjer je] {na) rok{-i} , [ ]  aj, { }  na-; tako še ob-lič-je; (b) čas česa: ne-del-ja – [tedajž, ko se] {ne} dela[ -ø ] , [ ]  ja, { }  -ne; tako še: po-nedelj-ek, po-vod-nja, npr. De skuʃi leto ʃueto Iʃuelyzhansko kopel inu Pouudno (9o a) – mogoča je tudi razlaga z besedotvornim pomenom stanja. 2.2 Tudi pridevniške tvorjenke v CO nastajajo po besedotvornih postopkih, uveljavljenih v sodobnem jeziku. Najpogostejša besedotvorna vrsta je spet izpeljavna, po kateri je nastalo približno 500 pridevnikov, sledi sestavljanje s približno 45 pridevniki, modificiranje ter zlaganje in tvor- jenje iz predložne zveze. 2.2.1 Besedotvorna podstava pridevniških izpeljank je največkrat izglagolska (pribl. 300 primerov), nato izsamostalniška (pribl. 175), izpridevniška (25) ter izprislovna (pribl. 10). 2.2.1.1 Pridevniške izpeljanke iz glagola Besedotvorna podstava je posebna zaradi (a) prevzetosti skladenjskopodstavnega glagola, iz katerega je nasta- la, navadno iz nemščine, npr. potrošt-(an), šentov-(an), zagviš- -(an), ofrov-(an), štraf-(an), zašpotov-(an), zastop-(en), šenk-(an), štift-(an), 98 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 98 24.4.2019 12:27:34 (b) tvorjenosti, npr. razvrstitve, izrazne podobe predponskega obra- zila podstavnega glagola, izrazne podobe glagolske pripone idr.: zmislj-(en), zapeljav-(en), zmirj-(en), zblaznj-(en), povuč-(en), sprič-(an), poštov-(an), obtrpn-(el), obrop-(an), ostruplj-(en), oponoš-(en), omadež-(en), dokon-(an), izkaž-(en), izkušov-(an), izpač-(en), iztomač-(en), izvelič-(an), izvpraš-(an), navuč-(en), obarov-(an), obesel-(en), obpr-(an), podviž-(an); (c) premen, realiziranih ali nerealiziranih, in sicer korenskega mor- fema, pogosto pa tudi glasov na morfemskem (obrazilnem) šivu, npr. zmislj-(en), zakriv-(en), uvij-(en), štev-(en), skoj-(en), razo- dev-(en), razder-(en), prinared-(en), pokriv-(en), bij-(en), omiv -(en), rasel-(en). Izglagolske pridevniške izpeljanke imajo več besedotvornih pomenov. Pridevnik stanja je pogosto nastal iz dovršnika; SPo  [Pridzk, v] Glag[3. os.], npr. zgubljen  [tak, ki se] zgubi [-ø], [ ]  -en, zgub- ; zadržan  [tak, ki se] zadrži[-ø] , [ ]  -an, zadrž- . Priponska obrazila so izrazno enaka današnjim, torej -en/-an/-t, -l. Po- sebnosti so razvrstitvene, in sicer znotraj obrazil -en in -t, pa tudi -l: -en se namreč razvršča tudi na podstavo s pričakovanim -t v primerih, ko so v podstavi glagoli treti, dreti, npr. zastr-(e)n, razder-(e)n, ter kriti, biti, (o)deti, miti, npr. razkriv-en, ubij-en, razodev-en, omiv-en. Na be- sedotvorno podstavo iz glagolov viti, liti, (u)jeti, (za/od)preti, kleti, (po) četi, (od)vzeti pa je razvrščeno obrazilo -t, npr. (po/raz)vi-t, (iz/pre)li-t, (u/pri)je-t, zapr-t, prekle-t, odvze-t, poče-t. Obrazilo -l imamo v dveh primerih, in sicer prebi-l (prebiti) ter obtrpne-l. Nekaj primerov iz CO: Inu taku Iʃuolene inu Staulene, ie gruntanu inu ʃapopadenu v letih Criʃtuʃeuih beʃʃedah (70 b); De ta ʃuetina inu Sacrament tiga S. Kerʃta, ʃa volo neposhtenih Botrou, nebo ʃashmaan , ʃashpotouan inu ʃauershen (87 b); Sueti inu ʃrezhni ʃo ty, katerim ie nih hudoba inu kriuina odpuʃzhena inu nih Grehi ʃo p o k r iueni (27 a); obter-pneli Ietniki inu drugi Greshniki (Xx 4b); ʃpraulen inu ʃmyrien (26 a); vʃi otroci ʃo ugrehih poʃheti (88 b); Vʃi nashi laʃʃie ʃo shtiueni , oben pres Vole Boshye doli is Glaue ne pade (43 a); Obtu take vnuzne Ceremonie 99 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 99 24.4.2019 12:27:35 inu ʃlushbe od ludi ʃmishlene , ʃnaidene inu poʃtaulene , ʃe imaio ʃapuʃtiti (53 a); Sa volo de ty ludi bodo opomineni inu nauuzheni (87 a); Ta sodba (oli tu Rihtarʃtuu) katera ie nom porrozhena (63 a); uʃe vunane veudezhe inu ʃnane Malikouane (84 a). Pridevnik dejanja pa tudi trpnosti ima v skladenjski podstavi nedovr- šni glagol; SPo  [Pridzk, v] Glag[3. os.], npr. živoč  [tak, ki] živi[-ø ]; boječ  [tak, ki se] boji[-ø] . V skladenjski podstavi trpnega pridevniškega pomena je seveda obve- zno prehodni glagol, obrazili se tudi (trpni) aktant štiri: SPo  [Pridzk, v Sam4] Glag[3. os.], npr. opominjan; nošen  [ tak, ki ga] nosi[-jo] . V skladenjski podstavi pridevniškega pomena dejanja so nepričakovani glagoli, npr. vedeti (ved-eč, vedej-oč), dopasti (dopadeč), miniti (min- -eč). Pri priponskem obrazilu -oč/-eč prihaja do razvrstitvenih posebno- sti glede na podstavo pa tudi, kot običajno, do nerealizirane premene, npr. živ-oč, drž-oč kleč-oč, lež-oč, vendar rast-eč; namesto pričakova- nega -eč imamo lahko tudi -en, npr. doj-en. Nekaj primerov iz CO: Tavezhna poʃtaua, nei ena minezha oli gori vʃdignena Poʃtaua (11 a); potle mi, kir ʃmo shiui inu prebyli (164 a); ta kriui ʃapelaui Papeshki Nauuk (24 b); vʃem noʃʃezhim ter doyenim Shenom (125 b); ta uidezha vunana ʃnamina perdial (29 a); Ta Porodni, Dedni , Erbni Greh (9 a). Tudi trpni pridevniki (deležniki) so posebni besedotvornopodstavno, zlasti premensko, npr. bij-en, častč-en, čestč-en, izkušov-an, lahko tudi izrazno, npr. poštov-an. Primeri rabe: Bote byeni inu terpite (98 b); Onu ʃamu ie byenu inu ranenu ʃa nashih Grehou volo (83 a); Goʃpud Bug hozhe taku ʃpoʃnan, M olen, klyzan, zheʃtzhen, inu poshtouan biti, koker ʃe ie on vti nega beʃʃedi reʃodil (52 a); Pridigu vodenu inu pelanu (94 b); Od lete Vere ie poprei p r aulenu (94 a). Pridevniški pomen naklonskosti nastaja iz skladenjske podstave, v ka- teri je po pričakovanju tudi naklonski izraz, ki se obrazili, npr. škodljiv 100 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 100 24.4.2019 12:27:35  [ tak, ki (rad)] škodi[-ø] , [ ]  -ljiv, škod-; odpustljiv  [ tak, ki se da] odpusti[-ti] , [ ]  -ljiv, odpust- ipd. Priponsko obrazilo –ljiv je razvrstitveno posebno v primeru trpež-ljiv. 2.2.1.2 Pridevniške izpeljanke iz samostalnika so lahko lastnostne, vrstne ali svojilne. Lastnostni izsamostalniški pridevniki so lahko tudi stanjski. V skla- denjski podstavi se obrazili poleg zaimenskega jedra in ustreznega ve- znika še glagol imeti. SPo  [Pridzl, ki ima] Sam[4], npr. srečen  [tak, ki ima] sreč[-o], [ ]  -en, sreč-; srčen  [tak, ki ima] src[-e ], [ ]  -en, src- (srce ‘pogum ‘), žalosten  [tak, ki ima] žalost[-ø] ipd. Posebnosti ni, pri obrazilu -en imamo opraviti, tako kot v sodobnem jeziku, z naglašeno varianto -an, npr. srč-en/-án, moč-en/-án, dolž-en/-án. Seveda bi bilo vsaj na preneseni stopnji mogoče govoriti tudi o podob- nostnem pomenu, npr. peklenski  [tak kot v] pekl[-u], [ ]  -enski, pekl- , npr. pridu vto vezhno Peklensko ʃtraifingo (21 b); Papeshniki Po ʃui pameti, uumi inu norski Glaui Sacramente dile (31 b); inu ne kar ʃteim zbiulaskim neʃadoʃtim vupanem (25 b). Zaradi strukture skladenjske podstave in izrazne podobe obrazila velja omeniti še pridevnik oč-it  [tak, ki je na] oč[-eh], [ ]  -it, oč-; očit- -en je glede na izpričano obliko očit izpridevniški, morda modifikacij- ski – [zelo] očit[-øI], [ ]  -en, -očit. Obrazilo - ljiv, kot kaže, se razvršča na podstavo iz abstraktnih smo- stalnikov, tudi z naklonskim pomenom, npr. dobrot-ljiv ← [tak, ki ima (rad)] dobrot[-o], [ ] → ljiv, dobrot-. Tako še npr. andoht, gnada, lju- bezen, milost, groza, srd. Priponska obrazila: - ljiv, - iv,109 - ovit. Razvrstitveno posebna sta - iv in - ovit ob nepremenjeni podstavi: milost-iv, 109 F. Kidrič (1919, 139) odreka Trubarju smisel za tvorbo pridevnikov na - iv; gradivo ne potrjuje tega mnenja niti za izsamostalniške tvorjenke (obilnostni pomen) niti za tvorjenke iz glagola (naklonski pomen). 101 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 101 24.4.2019 12:27:35 npr. ʃa volo te druge Perʃone, kir ie Syn Boshy, ʃa nega Martre vole biti miloʃtiu (18 a); obilnostni pomen, npr. rod-ovit, inu ʃturita no rodouito inu raʃelno (14 b). Vrstni izsamostalniški pridevniki so lahko, kot je znano, pomensko zelo raznoliki, odvisno pač od samostalnika, katerega prilastek so. V skladenjski podstavi se obrazili poleg vrstnega zaimenskega jedra, ustreznega veznika še vez ter določilo: SPo  [Pridz je povezan z] Sam[6]ńpr. rabeljski  [ ta, ki je povezan z ] rablj[-em ], [ ]  ski, ra- belj-, npr. Sakai taka shtraifinga nei ena Rabelska shtraifinga (144 b). Posebnosti besedotvorne podstave izhajajo iz (a) prevzetosti skladenjskopodstavnega samostalnika, npr. samar- -(ski), riht-(en), purgar-(ski), plumbar-(ski), perl-(en), ofert-(en), augšpurgeri-(ski/-ški), augšpurgi-(ški), bidertauferj-(av), ceremo- nij-(ski), ceremoni-(ški), erb-(ov), jogr-(ov); (b) premen oziroma sploh izraza, npr. vol-(an), člove-(ski), selz-(en), prazni-(ski), zlodej-(ev), cerkov-(en), čest-(en), kajne-(ški), kme- ti-(ški), krstčan-(ski), leviti-(ški), nebe-(ski), nemb-(ski), niceni- -(ski), škofl-(ji), papežnik-(ov), ajd-(ovski), cbivla-(ski), kecar- -(ski), slobod-(en). Priponska obrazila so -ski/-ški, -čki, -ni,110 izjemoma še -ov/-av /-ev. Pojavlja se nekaj razvrstitvenih posebnosti glede na podstavo zlasti ob obrazilih -ski, -ški, -ov/-ev / av, npr. prazni-ski, člove-ski, gr-ski, nebe- -ski, nemb-ski, zakoni-ski, tur-ski, bidertauferj-av, papež-ov, madež-ov, strič-ni, nedelj-ni. Nekaj primerov iz CO: v ʃmrtnih gardih Grehih ʃtuy (30 b); ʃa volo tiga porodniga Greha (39 b); tiga Nicenishkiga Concilia (3 b); Inu per taki Papeshni Mashi, ker oʃtane tu porozhene (84 b); Ta Papeʃshki vuk (22 b); taku ta Cerqeni Slushabnik (88 a); kir hti Cerkouni Ordningi nerpoprei slishi (2 b); Gerske Deshele (70 a); Gershki 110 Morda bi bil pri zgodovinskem slovarju še čas vnesti strukturno pomensko razločeva- nje med lastnostnim pridevniškim obrazilom -(e)n-ø in vrstnim -ni. Slovar slovenskega knjižnega jezika in SS 1976 vsaj izrazno ne ločita teh dveh obrazil, saj imajo vsa gesla v obeh delih samo obrazilo -en, SS 1976 pa tudi pri vrstnih pridevnikih na -ni dovoljuje menjavanje končnice pod vplivom (skladenjske) določnosti, npr. go-zden : gozdni (256). Torej ni ločen skladenjskooblikovni (določnostni) - ni od slovarskopomenskega (vrstnega) - ni. 102 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 102 24.4.2019 12:27:35 inu Latinski Shcoffi (129 b); V Virtemberski Cerkouni Ordningi (88 a); Pred ʃmotno vero (125 a). Svojilni pridevniki imajo strukturo SPo  [Pridz je od] Sam [2], npr. jo- grov  [ta, ki je od] jogr[-a] , [ ]  ov, jogr-; Na tih Iogrouih Praʃnikih, ʃe ima od tiga Iogerskiga Poklyzane /.../ pridigati (53 b), tu rebrouu meiʃtu (131 b) . Pridevniki z besedotvorno podstavo iz pridevnika so predvsem vrstni, vrstilni ali ločilni števniki, v skladenjski podstavi je torej glavni štev- nik, npr. pe-ti – pet, tr-oj – tri . Neštevniško pridevniško podstavo ima tvorjenka izveličan-ski; obliko nor-ski teoretično lahko navezujemo tudi na samostalniško podstavo nor-ec. 2.2.1.3 Pridevniki iz prislova so seveda vrstni in imajo SPo  [Pridzv, v je] Prisl, npr. dol-ni ←[ta, ki je] dol, [ ] → ni, dol-. Premensko ali sploh izrazno posebne besedotvorne podstave so npr. notr-(ni), zgora-(š)ni), včera-(š)ni), vuna-(ni), sada-(š)ni), npr. de ne- marno ʃamuzh gledati inu ʃmisliti na tu ʃadashne nashe Terplene (145 b-146 a), 2.2.2 Pridevniške sestavljenke imajo lahko predponsko obrazilo iz zanikane vezi – ne-, ali iz količinskega oz. sploh razsežnostnega prislova: SPo  [ni/ Prislkol] Prid, npr. nedomiseln  [ni] domiseln , [ ]  ne-, -domiseln, ne-pokoren, ne-spodoben; predolg  [preveč] dolg, [ ]  pre-, -dolg. Posebnosti besedotvorne podstave so premenske oziroma sploh izrazne, npr. (ne)-izvprašan, (ne)-milostiv, (ne)-volan, (ne)-vu- čen, (ne)-zastop, (ne)-zadost, npr. ʃteim zbiulaskim naʃadoʃtim vupanem (25 b). Tretjestopenjski pridevnik ima predponsko obrazilo nar-: nar- -vekši, nar-lažejši. 103 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 103 24.4.2019 12:27:35 2.2.3 Pridevniške zloženke so podredne, določani del besedotvorne podstave je glagolski, zaimenski ali števniški pridevnik ali samostalniški pridev- nik, npr. bogaboječ ← [tak, ki se] boji[-ø] bog{-a}, [ ] → -eč, { } → -a-, bog-, -boj. Samo poudarni pomen imajo zloženke vsakitiri ( vsaketeri, vsakateri), taisti in obadva; velik-o-noč-en ( velik-i-noč-en). 2.2.4 Pridevniki iz predložne zveze imajo SPo ← [Pridv, je] {Predl} Sam {-l}, npr. pozemeljski ← [ta, ki je] {po} zemlj{-i}, [ ] → -ski, { } ← po-, -zemlj-. Premensko posebna je besedo- tvorna podstava (po)-zemli-(ski). Pridevnik unucen je verjetno tvorjen prevzet iz nemščine,111 npr. Obtu take unuzne Ceremonie inu slushbe od ludi ʃmishlene /…/ ʃe imaio ʃapuʃtiti (53a). 2.2.5 Med modifikacijske pridevniške tvorjenke lahko uvrstimo drugosto- penjske pridevnike:112 določujoči člen v skladenjski podstavi je razse- žnostni prislov oz. prislov stopnje, npr. manjši ← [bolj] majhen, [ ] → -ši, manj-. Premensko posebni besedotvorni podstavi sta npr. vik-( ši), vek-( ši). Verjetno bi med modifikacije lahko uvrstili tudi pridevnik pri- jazn- iv ← [ nekoliko] prijazen, [ ] → -iv, prijazn-, morda tudi strahovit- - en, zvest-en, stanovit-en, če bi lahko izhajali iz SPo ← [zelo] Prid[k] npr. puʃti nai bo tuia miloʃt vegshi zhes nas (127 b). 2.3 Tudi tvorjenih prislovov je nastalo največ z izpeljavo. 111 F. Kidrič (1919, 137) razlaga unucen z nem. Unnüzt. 112 Stopnjevanje pridevnika je besedotvorno vprašanje toliko, kolikor so njegove sesta- vine pretvorljive v sestavine skladenjske podstave, sicer se stopnjevanje pridevnika obravnava v tvorjenju oblik – oblikoslovju (paradigmatičnost), prim. SS 1976, 260– 263; A. Bohorič obravnava ta vprašnja v poglavju o etimologiji – prim. o tem B. Pogo- relec (1984, 223–284). 104 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 104 24.4.2019 12:27:35 2.3.1 Pogosto izpeljavno priponsko obrazilo prislovov je -o; te tvorjenke so na- stale, tako kot v sodobnem knjižnem jeziku, iz lastnostnih pridevnikov oziroma njihovih modifikacijskih stopenj v skladenjski podstavi. Struktura SPo  [Prislz, v je] Prid[l], npr. lep-o  [tako, da je] lep[-ø ] , [ ]  -o, lep-. V skladenjski podstavi so, tako kot v sodobnem jeziku, lastnostni pridev- niki, prislovno obrazilo je -o/-e, npr. tih-o, videč-e, lahko pa tudi vrstni, če so nastali iz poimenovanja naroda ali njegovega pripadnika; pridevnik ima obrazilo -ski, iz njega nastali prislov pa obrazilo -i/-o, npr. slovensk- -i/-o (govoriti). – Besedotvorna podstava je lahko nastala tudi iz kakor koli posebnih pridevnikov v skladenjski podstavi, npr. prijazniv-o, očit-o, nucn-o, milostiv-o, gvišn-o, brumsk-i, andohtljiv-o, stanivit-o, troštljiv-o, zastopn-o, vedeč-e, videč-e. V primerih, ko je v skladenjski podstavi štev- nik, se tvori prislov z obrazilom -krat, npr. stotavžent-krat, često-krat, prvi-krat, v primeru vrstilnosti tudi z obrazilom -č, npr. prvi-č. 2.3.2 Med sestavljene prislove bi verjetno lahko prišteli primere z zanikano vezjo v skladenjski podstavi in prislovom, npr. ne-mogoče – [ni] mo- goče, [ ]  ne-, -mogoče, ne-pridno, ne-vide-če ali s podredno zvezo dveh prislovov, npr. predaleč  [preveč] daleč, [ ]  pre-, -daleč; nar- -več, iz-vuna, nar-prvič, nar-pop-rej, nar-bolje, o-zgora, naj-poporej, po-lahko. 2.3.3 Vsaj s sinhronega vidika gre za sklapljanje v primerih tvorjenk iz pre- dloga ter neimenovalniškega samostalnika, npr. po-sili, pred-an ‘pre- denj’, po-času, v-tem, za-voljo. 2.3.4 Tvorbeno posebni sta modifikaciji češč-eše ter čest-če. 105 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 105 24.4.2019 12:27:35 3 Razčlenitev tvorjenk v CO dokazuje izoblikovanost besedotvornih vrst in besedotvornih pomenov. Strukturna razločevalnost skladenjske pod- stave je tako pri glagolskih kot neglagolskih – samostalniških, pridev- niških, prislovnih tvorjenkah, enaka današnji. Zmanjšan obseg besedo- tvornih sredstev pa je povzročal posplošenost in s tem poenostavljenost določenih tvorbenih vzorcev, kar pa je imelo dvojno posledico: (a) premajhno izbirnost ali sploh neizbirnost tako predmetnopomenskih besed iz skladenjske podstave kot tudi obrazil in njihove razvrstitve, npr. tvorba glagolnikov z obrazilom -nje, tvorba deležnikov na -oč/-eč, -n/-t idr., (b) prizadevanje po čim manjši stopnji abstrakcije tvorjenke, ki jo pov- zročajo obrazila, zlasti izpeljavna, je povzročalo tudi na izrazni ravni ohranitev največje možne pomenske povezave med besedotvorno pod- stavo in njej ustrezno besedo iz skladenjske podstave. To se kaže v te- žnji po nepremenjenosti ali čim manjši premenjenosti morfemov zlasti na morfemskih šivih ter v izbiri takšnih obrazil, npr. pri tvorbi glagola, ki se razvrščajo na besedotvorno podstavo z glagolsko pripono. Sicer pa je treba poudariti, da je manjše število obrazil tudi posledica zvrstne vezanosti, torej normativnega izbire, npr. opustitev obrazil s slabšalnim pomenom. 106 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 106 24.4.2019 12:27:35 V besedilu upoštevane neglagolske tvorjenke iz Trubarjeve Cerkovne ordninge ajdovski čestče družba andohtljivo česten družina antikrist čestokrat držoč augšpurgeriski češčeše duhovski augšpurgiški čistost dušica avemarija človeski eksaminiranje bidertaufer človestvo erbič bidertauferjav črvič erbov bijen darovanje erbščina bogaboječ deklica evangelist bogaime delavec farman bogastvo desnica farmoster bojnik detece farstvo bolnik devičtvo ferdamnanje boštvo deželan ferdamnost bramba dobitek gib bratovščina dobrota gorihojenje brivenje dobrotljiv gorivstajanje brumski dojen gospodar cbivlanje dokonan gospodstvo gospostvo cbivlaski dolipranje dolnji gospoščina ceremonijski dolžan grešnik ceremoniški dolžen grški cerkoven dolžnik gruntam cesarstvo dopadeč guglja cimerman dopadenje gvišno častčen draginja hlapčič češčen dragota hudič čevič druščina hudoba 107 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 107 24.4.2019 12:27:35 izkažen krdelce manjši izkušovan kreg maščavec izlit kristjan mašnik izpačen krivec matrnik izpeljanje krivenje menihstvo izpoved krivina menihštvo iztolmačen krivodejanje mera izveličan kropilo mernik izveličanje krst meščavec izveličanski krstčanski meščovanje izveličar krstčanstvo milostiv izvoljenje krščanstvo milostivo izvprašan krščenica mineč izvuna krščenik mladica jegrača krščovanje mladost jetnik kupčija močan jogrov kupilo močen kadilo kurbar modrost kajneški lakomnik molitev kamrica lakomnost molitva kaplanija lancferbežar moljen kecarija lanchauptman moljenje kecarski latinski mordanje keršanstvu laža morija klagovati lažnik možica klečoč lenoba mrlec kletev lepo mrlič klican letina mrtvec kmetiški levitiški najpoprej korar ležoč namarnost korarija madežov narbolje kraljevstvo malikovski naredba 108 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 108 24.4.2019 12:27:35 narlažejši nevideče očito naročaj nevideči odgovor narpoprej nevolan odločenje narprvič nevolja odpustek narveć nevučen odpustljiv narvekši nezadost odpuščen navada nezastop odrešitvo navučen nezastopen odvezanje navuk nezastopnost odvzet nebeski nezaveščina oferten nečast niceniski ofertnik nečistost norec ofrovan nedelja norost ofrovanje nedeljni norski oklicanje nedolžnost noseči omadežen nedomiseln nošen omiven neizvprašan notrnji opominjan nembski nucno oponošen nemilost obadva opravilo nemilostiv obarovan oslepljenje nemogoče obarovanje ostrupljen nepokora obeselen otročič nepokoren obhajilo otročnica nepokornik oblačilo ovčica nepokorščina oblastnik ozgora nepoštenje obličje padec nepridno obpran papežev nespodoba obropan papežki nespodoben obtrpnel papežni nesreča očak papežnik neugliha očanaš papežnikov nevera očit pastir 109 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 109 24.4.2019 12:27:35 pašina post prestrašenje peklenski postavljen prešernost peljan poštenje prešustnik perlen poštovan pretež pervorasalk pot pretrpljenje peti potrjenje priča petje potroštan pridigar pijanec povit prigliha piščica povodnja prijatelj pitje povučen prijazniv plačilo pozemeljski prijaznivo plesen požreh prijet plumbarski pravični primorovanje počasu pravičnik prinareden počet pravljen priprava podboj pravljenje prisegavec podružnik prazniski prisegovanje podvižan prebil prodaj pohlevščina prebivališče prošnja pokapanje predaleč prvič poklicanje predan prvikrat pokora predgovor prvorojenčič pokorščina predolg puntar pokriven preganjavec purgarski polahko pregovorjenje rabeljski poldne preklet raselen pominjenje preklicanje rasteč ponedeljek prelit razdeljenje popolnjenje premaganje razderen poročen prepoved razkriven porodni prepovedanje razlotek posili prerok razmišljevanje 110 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 110 24.4.2019 12:27:35 razodeven spodoba šibkota razpuščenje spomnjenje škodljiv razvaljenje spotljivec škofija razvit spoznan škoflji rebrov sprava šolar revnik spravljavec špot rezbojnik spravljen števen rihten spričan števenje rodovit srčan štiftan rovnanje srčen štrafan roženkranc srd šulmojster sadašnji srečen šulmoster samarski sromota taisti samarski stanoviten težkost samohvalec stanovito tiho samopravičar starost tiranija sanja stopinja tožba selzen stotavžentkrat trlica shodilišče strahoviten trnje skojen strični troj skrivnost suhota trojica slabost superintendens trošt slepota superintendent troštljivo sloboden svar trpežljiv slobodnik svečnica turski slobodnost svetloba ubijen slovenski svetnik ujet služba svetost ukazanje smeh svitinja unucen smrtni šenkan uržahar sodba šentavec uržaher sovražnik šentovan uvijen 111 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 111 24.4.2019 12:27:35 užitek vunkajmetanje zažmagan vbojnik vzdihanje zblaznenje včerašnji začetek zblaznjen vdevičtvo zadostipričovanje zbranje vdovštvo zadržan zdravje vduštvu zagvišan zdražnik večnost zahvaljenje zgonenje vedeč zakonica zgorašnji vedeče zakonik zgovor vedejoč zakoniski zgubljen vekši zakriven zlaga velikinočen zaljuba zlobost velikonočen zapeljaven zlodej veromoljenje zapeljavi zlodejev vevodstvo zapopadek zmirjen videče zapopaden zmisljen videči zaprošenje zmoten vikši zaprt zmotenje vinograd zaspan znajden virttenberski zastava znan visokota zastop zvejščina vkupemoljenje zastopen zvesten vkupezmešanje zastopno žalost voden zastopnost žalosten volan zastren žegnovanje vrednost zašpotovan ženec vročnost zatrenje žetev vsakitiri zavoljo žihrost vtem zavržek živoč vučen zavržen živost vuk zavupanje žlahten vunanji zaznamenovanje žlahtnik 112 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 112 24.4.2019 12:27:35 IIIc Zgradba tvorjenk v Kastelec-Vorenčevem slovarju113 (Obdobja 9, 1989: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi; Slavistična revija, Riglerjev zbornik, 1989, 37/1-3) Razčlenitev tvorjenk v Vorenčevem rokopisnem latinsko-slovenskem slo- varju114 se po eni strani navezuje zlasti na izsledke razprave o tvorjenkah v Trubarjevi Cerkovni ordningi (dalje CO), po drugi pa na besedotvorne lastnosti sodobnega knjižnega jezika; v bistvu gre za nadaljevanje priza- devanja po predstavitvi slovenskega knjižnega besedotvornega razvoja. Razmeroma natančen pregled te obrnjene variante me je prepričal, da gre za delo temeljne vrednosti za naše jezikoslovje ne samo zaradi šte- vilnosti sprejetih in obravnavanih gesel, ampak predvsem zaradi živosti in bogastva pojasnjevalnega gradiva in zaradi množice eno- pa tudi več- besednih strokovnih poimenovanj. »Kastelec - Vorenc nista zapisala le 113 Gradivo za besedotvorno razčlenitev Latinsko-slovenskega slovarja (v rokopisu) Gregor- ja Vorenca je vezano na obrnjeno, torej slovensko-latinsko varianto. Obsežno, predvsem pa zahtevno delo na Inštitutu za slovenski jezik je opravil Jože Stabej in ga z obsežnim uvodom O Kastelec-Vorenčevem slovarju dokončal 1979. leta. Vnos v računalnik pod naslovom Jože Stabej: Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec – Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum 1680–1710 je bil opravljen l. 1993, ZRC SAZU pa ga je v knjižni obliki izdal l. 1997. – Moji razpravi, obe iz l. 1989, sta nastali na podlagi tega tipkopisnega slovarskega gradiva, ki ga hrani Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU; upo- rabila sem ga z dovoljenjem takratnega upravnika Inštituta. – O zgodovini obravnavanja tega slovarja, o njegovem avtorstvu v razmerju Gregor Vorenc – Matija Kastelec, posre- dno tudi o razmerju do avtorstva Pohlinovega prvega (rokopisnega) slovarja s slovenskimi geselskimi iztočnicami iz približno istega časa z naslovom (po Ž. Zoisu) Krajnsko besedi- sche pisano, pa tudi o njegovem jezikoslovnem pomenu je obširno pisal J. Stabej v uvodu k svoji obrnjeni, se pravi slovensko-latinski varianti. Stabejev uvod obsega 24 tipkopisnih strani, 8 strani opomb s statistično preglednico gesel, kazalk, Pohlinovih pripisov, vse po posameznih črkah, Gantarjev prevod Vorenčevih uvodnih latinskih zapisov idr. 114 Gregorij Vorenc, po podatkih J. Stabeja iz (tipkopisnega) uvoda je Vorenc sam zapisal (na listu 235 b), da je delo končal 1706. leta; tudi po F. Kidriču naj bi bil slovar končan tega leta – prim. njegov prispevek Gregor Vorenc (1924, 139–146, cit. 140). – Med ti- stimi, ki so obširneje pisali o Vorenčevem slovarju, zlasti o pomembnosti tega slovarja, pa tudi o avtorstvu, so bili npr. A. Breznik (1926, 110–114, 116–121, 132–141, 143); F. Kidrič (1924, 139–146); J. Šolar (1950, 91–97); S. Suhadolnik (SBL I, 640, II, 381). Med drugim tudi o vprašanju avtorskih deležev v Kastelec-Vorenčevem slovarju je z akribijo pisala tudi I. Orel (1989, 291–303). 113 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 113 24.4.2019 12:27:35 golih besed, temveč sta jim dala večidel tudi živo pogovorno obliko v naravnem okolju svojega časa.« Tako J. Stabej v že cit. uvodu slovarja. Samo za primer naj navedem ugotovitve J. Stabeja, predstavljene kot komentar h geslu zelišče (str. 1465): »Vorenčev slovar je zlata jama slovenskih rastlinskih imen; ker je Vorenc običajno pristavljal skoraj vsakemu imenu pridevek zelišče, je lahko najti v alfabetariju pod ge- slom zelišče okrog 250 slovenskih rastlinskih imen /…/ «. Razčlenitev že samo strokovnega izrazja v tem slovarju bi bila pomemben prispe- vek k poznavanju poimenovalne zgodovine posameznih strok (tudi npr. prava, etnologije, drugih naravoslovnih ved (ne samo botanike), npr. mineralogije, zoologije idr.). Upravičeno se lahko strinjamo z ugotovitvijo, da je to do Pleteršni- ka eden najpomembnejših, če ne celo najpomembnejši slovenski slo- var, zlasti če ga obravnavamo kot celoto, se pravi z vsem frazeološkim gradivom.115 V razčlenitvi se ne spuščam v razmejevanje deleža pri avtorstvu slo- varja med Kastelcem in Vorencem. Samo mimogrede naj omenim, da me je branje te obrnjene slovensko-latinske variante prepričalo, da bi k tej razmejitvi lahko kaj novega prinesla predvsem jezikov- na razčlenitev sodobne južne notranjščine, natančneje, južnega roba Pivške kotline, kjer so Kilovče, Kastelčev rojstni kraj. Namreč tudi iz lastnega poznavanja tega govora lahko potrdim, da slovar izkazuje južnonotranjske posebnosti na vseh tistih ravninah jezikovne zgradbe, ki jih pač slovar zajema – glasovje, morfemje, besedje, deloma bese- dnozvezje (predvsem seveda nestavčno). Nekaj primerov: čre → če: čeîva (govor ne loči tonemskega nasprotja, zato ‘ = dolžina in mesto naglasa, ` = kračina in mesto naglasa, . pod črko = ožina), čéišne; brez  prez ( dúma); ohranitev skupine šč: utpeščáne; akanje (zlasti prednaglasno): abrúǝnk, γaspúd, anáist, laskatáste, dargatáste; skla-njatev brez podaljševanja osnove s -s- : čévu, -a ; 3. os. ed. práde  (préde)  preiti , ‘mine, se konča’, npr. V(orenc): tyd mladúst prái- de, hitru práde (905); besedne posebnosti: pámetǝt, ciǝrǝt, fúrmǝt, 115 Potrjujejo se ugotovitve A. Breznika, J. Šolarja, S. Suhadolnika idr. 114 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 114 24.4.2019 12:27:35 kèmrǝt, pánǝt itd. Temeljni pripomoček za razčlenitev tega govora je prav gotovo delo J. Riglerja, Južnonotranjski govori (1963), vendar zaradi problemske omejitve na naglas in glasoslovje ne more pred- stavljati celovitih jezikovnih posebnosti; upoštevati bi bilo treba tudi spoznanja razprave Govori na Pivki (Logar, 1959). Za ugotovitev Ka- stelčevega avtorskega deleža pa bi bilo verjetno koristno oblikovati posebno vprašalnico, ki bi enakovredno zajela vsa jezikovna podro- čja, izkazana v slovarju (besedišče, obe skladenjski področji, s čimer bi bila zajeta tudi vprašanja besednega reda, ipd.). Že za Brižinske spomenike ugotovljena tipološka pretvorbeno-(besedo) tvorna izoblikovanost tako na ravni besedotvornih vrst kot tudi besedo- tvornih pomenov je preusmerila raziskovalno težišče na besedotvorno- morfemske zapolnitve izoblikovanih tvorbenih vzorcev, na premenske, razvrstitvene, pomenske in izrazne posebnosti tvorjenk; na področju premen in razvrstitev obrazil (glede na podstavo) je ugotovljena ujetost v okvire jezika 16. stoletja, pomensko in izrazno bogastvo obrazil pa je večje, čeprav še vedno zaostaja za sodobnim knjižnim jezikom. 1 Glagolske tvorjenke Kot je zapisano v Stabejem uvodu, obsega obrnjena slovensko-latinska varianta Vorenčevega slovarja 15 964 gesel in 1335 kazalk.116 Vseh geselskih glagolov je približno 2854,117 od tega je tvorjenih 2257 (pri- bližno 79 %). Tako kot v CO pa tudi v sodobnem knjižnem jeziku je med njimi največ sestavljenk (približno 1684 ali 60 %), tip od-voziti  voziti od ‘stran’, daleč za njimi so modifikacijske izpeljanke (približno 323) – njihova številčnost je skoraj absolutno vezana na obrazilnost glagolske pripone, se pravi na pomen vrste glagolskega dejanja, tip 116 Tudi s sodobnega vidika je to obsežnejši dvojezični slovar. Samo za primerjavo: ge- slovnik Trubarjeve Cerkovne ordninge iz leta 1564 (geslovnik – velja za konec 80-ih let prejšjega stoletja, čas prvega natisa mojih razprav – interna publikacija Komisije za historične slovarje pri Inštitutu za slovenski jezik, nastala 1978) obsega 3589 gesel in 212 kazalk. 117 Med glagolska niso uvrščena tista gesla, kjer gre dejansko za deležnike ali deležja, čeprav jih uvajajo v sedanji tipkopisni Stabejevi varianti nedoločne glagolske oblike, npr. cediti - cedeč, celiti - celeč itd. 115 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 115 24.4.2019 12:27:35 odstop-ova-ti  večkrat odstop -i-ti, sledijo glagolske izpeljanke (približno 188), tip cimpr-a-ti  delati cimper , in nazadnje tvorjenke iz predložne (prostomorfemske) glagolske zveze v skladenjski podstavi (približno 38), tip na-kol-i-ti  dati na kol. Zaporednost razčlenitve izhaja iz pogostnosti (glagolskih) besedotvornih vrst. 1.1 Skladenjska podstava glagolskih sestavljenk je iz glagolskega jedra in (globinskega) prislova, površinsko največkrat izraženega s prostim glagolskim morfemom, ki ima, ko se pretvori v predponsko obrazi- lo, ob (netvorjeni) nedovršniški podstavi še vidsko vlogo. V nekaterih primerih pa je v Vorenčevem slovarju tudi v takem položaju vloga predponskega obrazila samo prislovnopomenska, npr. nad-ležiti: ne- pokoi délati (524), pred-govoriti: naprei govoriti (897), po-vedati: pra- viti (875),118 pri-povedati: po redu praviti; /. . ./ kateri na tihim na uhu perpovéda (963). Enako rabo zasledimo tudi v CO, v sodobnem knji- žnem jeziku morda primer kot pred-pakirati. Ob dovršniški podstavi je vloga predponskega obrazila seveda samo prislovnopomenska, npr. pod-vreči  vreči pod, [ ] ‘spodaj’  pod-, -vreči: pod ʃvojo oblaʃt poʃtaviti (801). Predponskih obrazil sestavljenih glagolov je v Vorenčevem slovarju 18: do-, iz-, na, nad -, ob-/o-, od -, po-, pod -, pre-, pred -, pri-, raz-, se-/s-, u-, v-, iz-, z-/s-, za-; CO ima še ab-, ad -, diš-, eks-, nima pa pred -; SS 1976 (161–169) še a-, am-, de-/dez-, e-, in-, inter-, pro-. V Vorenčevem slovarju nimamo niti enega prevzetega predponskega obrazila, pojavi pa se obrazilo pred-; z zvrstno vezanostjo CO – predpisno besedilo – je mogoče utemeljiti rabo prevzetih predponskih obrazil. Največ predponskih obrazil ima skladenjsko podstavo vezano na izra- žanje prislovnega pomena, ob nedovršniški podstavi, kot rečeno, na- čeloma še na izražanje faznosti glagolskega dejanja ob spremenjenem vidu, kar je mogoče zapisati: 118 Številke strani so navedene po tipkopisnem izvodu J. Stabeja. Znamenje <·> nad s in ʃ ni upoštevano. 116 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 116 24.4.2019 12:27:35 SPo  Glag [PrislF] / [Prisl], pri čemer je F z/t/k,119 npr. pre-točiti [drugamk] točiti, [ ]  pre-, -točiti; pre-vzeti  [preveč] vzeti, [ ]  pre-, -vzeti. Če obrazilo še ohranja vezljivost prostega (predložnega) glagolskega morfema, je skladenjsko podstavo največkrat mogoče zapisati: SPo  Glag [PGMF Sam-1] / [PGM Sam-1], npr. iz-vreči  vreči [iz R], [ ] ‘ven’  iz-, -vreči; iz-peljati  peljati [izk R], [ ] ‘ven’  iz-, -peljati. (F = faznost, z = začetnost, t = trenutnost, k = končnost, Prisl = prislov, Glag = glagol, Sam-1 = neimenovalniški samostalnik, PGM = prosti glagolskih morfem, R, D . . . = rodilnik, dajalnik . . .) Nekaj predponskih obrazil je vezanih samo na izražanje faznosti gla- golskega dejanja: SPo  (a) [Fk] Glag, npr. z-bledeti  [končati/do konca] bledeti, [ ]  z-, -ble- deti; tako še npr. domalati, domeriti, dokončati: fertigati, dodelati, dokonzhati, pozerati (134);120 iztenčati, izveličati, izboditi; odrasti, oslepiti; navučiti; scerati: eno ʃemló ali nyvo, de nizh ne more na ny raʃti (1078), sfajhtati, sfalšati, skaziti, skidati: ʃe nalizh pred dellom skujati (1100); sključiti, shraniti: ʃahraniti (1108); skriviti, skuhati, snesti, spačiti, stolažiti, strohneti, stvariti; zbledeti, zbuditi, zdrobi- ti, zglihati, zgrbiti, zmalati, zmešati, zmočiti, zorati, zrasti, zravnati, zrediti, stleči: ʃdrobiti , na drobnu ʃtlezhi (1179); segreti, seslužiti: do konza slaʃti na voîski ʃe vreden ʃturiti (1088); sežgati, sesuti, sese-kati; udebeliti, ugasniti, ubraniti, uloviti, umadežiti: reshaliti, raniti, oʃramotiti, v’ʃhpot perpraviti (1320); umazati, umoriti, utajiti, utolažiti: ʃmiriti (1332), utolstiti, umiriti, umraziti: ʃe pr6zh oberniti, ʃovreshiti (1323), upitati V: vtolʃtiti (1315), upipati, usopitt: vtole-shiti (1328), uštimati, začrneti, začrniti, zadaviti, zadušiti, zagreti; 119 Skladenjskopodstavna tipologija predponskih obrazil s simbolizacijo (in literaturo) je bila predstavljena v besedotvornih monografijah 1988 in 22018 in v razpravi 2009a iste avtorice. 120 Besedo zasledimo tudi v CO v istem pomenu; Plet 1, 150, navaja ob tej besedi Trubarja pa tudi Levstika. 117 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 117 24.4.2019 12:27:35 (b) [Ft] Glag, npr. z-motiti  [enkrat/v trenutku] motiti, [ ]  z-, -mo- titi; tako še: začuditi, zapoditi, zapreti, zašafati, zašpotati; udariti, ujesti, ukloniti, ustrašiti, umisliti; (c) [Fz] Glag, npr. z-boleti [začeti/od začetka] boleti, [ ]  z-, -bo- leti, splavati, spočeti ; zveseliti; zadremati, zamerkati, zaspati, za- pluti, zažgati, zažihrati. Tako kot velja po eni strani za sodobni knjižni jezik, po drugi pa tudi za knjižni jezik 16. stoletja (CO), velja tudi za Vorenčev slovar, da ima največ sestavljenk zgradbo SPo  Glag [PGMF Sam-1] / PGM Sam-1] ali Glag [PrislF] / [Prisl]. Da je skladenjskopodstavni prislov predponskega obrazila največ- krat krajevni, potrjuje tudi obravnavano gradivo. Podstavni prislovi se pojavljajo v (krajevnih) antonimnih parih in tako bodo primeri tudi predstavljeni:121 do-49 (CO: 11, SSKJ 1: 110): [dok R] ‘zraven’: (a) Glag [do R – konca]: do-delati  delati [do (konca)]; dokon- čati, domisliti, dorasti, doseči, dostati: Vʃeskusi v’enim obʃtati (144); dofilati, dokriti, dopolniti, dojesti: vʃe do konza ʃnéʃti (133); (b) Glag premikanja [dok (koga/česa)]: dojezditi, doleteti, dole- sti, dopeljati, doplavati, doplezati; V Vorenčevem slovarju pa tudi v CO za vse primere sopomenke z obrazilom pri-, npr. prijezditi; (c) Glag [dok česa]: doložiti, dopisati; od-127 (CO: 18, SSKJ 3: 234)  (1) [odt/k/- ] ‘stran’: (a) Glag [odt/k/ -]: od-biti  biti [od], [ ] ‘stran’  od-, -biti: vezhkrat vdariti (638); odbrati, odbriti, oddati, oddeliti: 121 Ob vsakem predponskem obrazilu bo navedena še absolutna pogostnost (neglede na pomen), ki bo primerjana s pogostnostjo v CO in SSKJ, pri čemer pa se je treba zave- dati, da bodo podatki za protestantizem neslovarski, vezani pač na eno, sicer reprezen- tativno besedilo, tj. CO. 118 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 118 24.4.2019 12:27:35 deil dati (639), oderbati: ozhaʃtvu odvsèti (640), odgristi, odjesti, odkrasti, odlimati, odliti, odlizati, odlomiti, od- ložiti, odmeniti: preminiti (648), odmiti: oprati, ʃplakniti (649), odpasti, odpiti, odpraviti: s’perlisovaniam kai do- biti (656), odrešiti, odrezati, odtrgati, odvučiti: ʃe odva- diti (663), odumeti: fhumeti, buzhati, glas dajati (664), odumreti, odtrgati, od česniti: veyo odzheʃniti (639), od- teti: pred shkodo varovati (663), odgrniti, odkriti, odko- pati, odmetati, odahniti se: poʃtati, pozhivati (638) – de- jansko torej ‘oddahniti’, odpreti; (b) Glag premikanja [odt koga/česa]: odágnati 122: odpodi- ti (638), odbežati, odbrcati, odjezditi, odlesti, odleteti, odpeljati, odplaziti, odpoditi, odpolzniti: odpaʃti (653), odslati (odšljem), odvabiti: nasai poklizati (664); (2) [odt/-] ‘nazaj’: odgovoriti, odmemrati, odpovedati, odvekniti: k’veiku priti (664), odvrniti, odlajati: ʃupar govoriti (644), odpeti: reʃpeti, odpustiti kai napetiga (651). Abstraktni pomen predponskega obrazila od- ‘ne (več) biti, delati’ (prvotno ‘stran, proč’) ni izkazan; gre za primere kot od-sedeti, od-zvoniti, od-žejati, od -bobnati ipd. Tudi v CO ni najti tega pomena; pri-138 (CO: 20, SSKJ 4: 394):  (1) [prik/- M] / [k/hk/- D] ‘zraven, poleg’: (a) Glag [prik/- kom/čem] / Glag [hk/- komu/čemu]; tako kot v knjižnem jeziku nasploh tudi tu predponsko obrazilo ni ohranilo predložnomorfemske glagolske vezljivosti. Gre predvsem za pomen cilja dejanja, ki bi mu v skladenjski podstavi ustrezal dajalniški predlog k/h: prirasti, pri- stati, pritisniti, pridržati, pribiti, pribosti, pricimprati, 122 Oblika udγnǝt, npr. ya na múǝrem udγnǝt ud mize je na Pivškem (Pivka in Klenik na Pivki) vsakdanja, poleg oblike ṷódγnǝt. 119 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 119 24.4.2019 12:27:35 pridati, pridružiti, prigmerati: ʃe debeliti (946), prilepi- ti, priljubiti, primeriti, primorati, pripisati, pripogniti, prikloniti, prirasti, prinesti, prisloniti, prišivati, pritkati, pritrditi, privoliti; (b) Glag premikanja [k/hk/ komu/čemu]: pribežati, pribli- žati, pridihati, pridrgniti, pridrsati, prignati, prijezditi, prilesti, prileteti, prinesti, pripasti, prirajžati, priskočiti, priteči, priti; (2) [malo]: prigrizniti, pridržati: ʃadershati, braniti (945), privzdigniti; ob-/o-256 (CO: 33, SSKJ 3: 588)  (1) [okrogk R] ‘okrog’: Glag [okrogk koga/ česa]: oglodati, ogledati: oʃhpegati (670), ogoliti, ogoleti se, ograditi, ogrniti, okovati, okrožiti, okruliti: obʃekati (628), olupiti, obaliti: dolg doli obaliti (605), obarati: odgriʃti, obglodati (605), obarovati: okuli obterditi (605), ob črniti V: ʃzhiʃtiti, ʃtepʃti (606, občrvoveti: gliʃt klanîe imeti (606), občutiti, obdati: okuli hoditi (606); obdeliti: s’gnado odeliti (607), obdivjati, obdreveniti: s’adiveniti (607), obla- dati: premozhi (615), obliti, obložiti, oblupiti: oʃkubʃti (620), obmr- mrati, oborati, obreči, obrezati, obrosati, obrupati: opleniti (626), obseka: resveʃʃeliti (632), obvariti: enu malu skuhati (632), obvezati, obviti, obzid ati, obžagati, omraziti, omrežiti, oplesti, ostopiti: okuli ʃtati (705), oživati, oštupati: ʃabeliti, odʃekovati (710). Metonimični pomen – okrog (in okrog), zato do konca: obeliti, obledeti: bleid ratati (618), obogatet: vʃiga ʃadoʃti imeti (621), obo- gatiti: gmerati, perloshiti, bogatiga ʃturiti (621), ohraniti, očrniti: zhernu ʃturiti (638), oboleti, opariti, opijaniti, oleniti, opljuvati, oprati, oprostiti, oskruniti, oslabeti: ob muzh priti (701), oslabiti: poʃlabiti (701), osloboditi: oproʃtiti (702), osrati, osramotiti, osta- reti, osvetiti: laskatati (708), ošpotovati: vshpot perpraviti (709). To, kar je veljalo za predponsko obrazilo ob- v CO, namreč b re- dno odpade, če mu sledi (izglagolska) podstava z v- tip ob-v(ezati), 120 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 120 24.4.2019 12:27:36 za Vorenčev slovar ne velja v celoti; kot bomo videli iz primerov, soglasniški sklop -bv- na morfemski meji včasih tudi ostane, npr. obviti: obladati, obarovati sicer pa je predponsko obrazilo ob- tako kot v CO vezano tudi na primere, ko se podstava začenja zlasti z zapornikom d-, npr. obdeliti, obdreveneti, CO še obprati, poleg olupiti še oblupiti; (2) [obt/- M] ‘zraven’: opolzniti: dol fpolsniti (690), opominiti, omolčati: permolzhati (686) iz-72 (CO: 39, SSKJ 2: 221) [izk/ - R] ‘ven’: izbiti, izbosti, izdreti, iz- dubsti, izbljuvati, izkazati, izsleči: obrupati (288), izliti, izložiti: zastopno navučiti (285) - pomen, ki ga zasledimo pogosto tudi v CO – izpahniti, izpasti, izustiti, izriniti, izrovati, izsaditi: iʃtaviti, tudi isdreti (288), iztlačiti, izuti: ʃe ʃasuti, zhrevle prozh djati (289), izvprašati, izdelati: dodélati, dopolniti, opraviti, dokonzhati (280). v-26 (CO: 4, SSKJ 5: 85) [vk/- T] ‘noter’: vliti, vbosti, vdelati, vkleniti, vlesti, vsedlati: v’meiʃtiti ʃe, na enu meiʃtu ʃe poʃtaviti (1392), vse- jati, vtakniti, vtlačiti. u-97 (CO: 18, SSKJ 5: 140) [noterk/ -/dol/stran]: ukuhati, ulomiti, uto- piti, usesti, uleči, uležati, udelati: raniti (1313), uiti, ulastiti V: polaʃtiti ʃe (1320), ulomiti, usekniti, ugrizniti, utoniti. vz-3 (CO: 2, SSKJ 5: 62)  [gork/-] : vzdigniti, vzdržati, vzteči: ʃe slobiti 1388). se-12 (CO: 2, SSKJ 4: 27)  [dol]: sestreliti, sežgati, sesuti. nad-3 (CO: 1, SSKJ 2: 6)  [nad M] ‘zgoraj, višje’: nadležiti: kaʃhtigati, sabavlati, nepokoi delati (521), nadstojati: zhes druge oblaʃt imeti (526) – v CO nadležiti v tem pomenu. V predstavljenih primerih predponsko obrazilo nima vidske moči. pod-69 (CO: 5, SSKJ 3: 56)  [podk/t/- O/T] ‘spodaj’: podbiti, podbre- cati: podpaʃati (788), podzimprati, podlesti, podmakniti, podmiti- ti: vtolashiti, perʃtrahovati, pertruzati (792), podnesti: podpelati, 121 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 121 24.4.2019 12:27:36 preneʃti, volnú tarpéti (792), podnetiti: vushgati (792), podorati, podpahniti, podpihniti, podpisati, podplaziti, podpraskati, podra- sti, podsloniti: podpreti (797), podsmoditi: podkuriti (797), pod- slati, podšuntati, podvzdignit V: pomúzh inu trosht dati (801). pred-1 (CO: -, SSKJ 3: 5)  [pred O] ‘spredaj/prej’: predgovoriti: na- prei govoriti (897). za-192 (CO: 37, SSKJ 5: 933)  [zak/ - T]: (a) ’zadaj’: zabiti, začiniti, začrkati: ʃénzhiti, ʃenzo délati (1402), zadeti, zadelati, zadrgniti, zakriti, zamesti, zapasti, zapiči- ti, zasenčiti, zasuti, zavleči, zasukati, zadervišati: reshaliti, ʃpotakniti (1404) – besede ni v CO, niti v Plet, tudi južnono- tranjski govori je ne poznajo, zašancati: saʃipati (1441), za- nucati: neʃpodobnu, ali ʃanikernu vshivati, ali nuzati (1425) – danes verjetno zlorabiti; v CO ni te besede, nima je tudi Plet, prav tako ni južnonotranjska; zapustiti, zaslužiti, zasta- viti, zavarovati, zadržati; (b) ’predolgo’: zaležati, zadržati, zapiti; pre-151 (CO: 25, SSKJ 3: 455)  (1) [skozik/t T]: prebiti: skusi prebiti; pretarpeti (890), prebosti, prebleščiti: presyati, ʃe ʃilnu laskatati (892), prebrati, prece- diti, pre fa jhtati, preglodati, pregristi, prehoditi, presekati, presušiti, prevetriti, prevrtati; predvekovati V: supet dvezhi- ti, ali griʃti (878);123 (2) [čez/prekk/t T/R]: pregrniti, preiti, prejezditi, prekoračiti, prekucniti, preleteti, prerasti, preseči, premagati; (3) [čezk/t ‘T] ‘preveč’: prenoriti: eniga ogolufati (916), preobi- lovati, preobložiti; (4) [mimot R]: preiti: kar hitru preide (905), prejti: od sad poʃtiti (906), prehiteti; (5) [drugam]: preliti, preštaltati: v’en drugi furem ʃturiti (931); 123 Prim. Plet 1, 187, ki navezuje besedo dvéčiti, im. = žvečiti predvsem na protestantske pisce; za Kastelca predvideva naglas dvečíti, kar je malo verjetno. 122 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 122 24.4.2019 12:27:36 (6) [drugače]: premisliti, preodločiti, preštimati: resmiʃliti, resmiʃlovati, resmiʃhlovati (931), prezidati, prekovati. Meto- nimični pomen: prestati, pregnati, pregrešiti, prekleti, pre- šteti, preteči. na-95 (CO: 7, SSKJ 2: 328)  [nak T] ‘gor, zgoraj’: nacediti, nafilati, na- biti, nakapati, naložiti, namazati, namisliti: naprei dershati (537), namotati, namesti: vkupai na kup noʃʃiti (538), napeljati: pregovo- riti (538), napikati: okuli ʃa kupize napikati (539), napisati, nasa- diti: ʃaʃaditi (547), nastelati: ʃe pod shivino naʃtela (549), našopati, natakniti, natrositi, navlačiti: verhu prepelati (554), nažgati. Metonimični pomen: nadražiti, nagniti, nagrizniti: odgrisniti, eni- mu tú nîegovu ʃneîʃti (530), nakloniti, namočiti, nasmejati. po-220 (CO: 23, SSKJ 3: 755)  (1) [pok/- M]: (a) ’zgoraj, povrhu’: pobeliti, pobrisati, počistiti, počrni- ti, podati: ʃe drugam podati (788), podrgniti, podrma- stiti: poteptati, s’nogami ʃtreti (797), poflikati, pofraj- hati, pogasiti, pogladiti, poglihati, pogmerati: perraʃti, s’rasʃtenîem pogmerati (805), pogrebsti, pogrniti, poko- pati, pokovati: s’kovanîam tenku ali dalʃhe ʃturiti (817), pokriti, pokropiti, politi, pooblati, popasti: ʃazheti eniga popaʃti (837), popisati, popljuvati, poribati, posekati, posjati, posneti: po enim drugim délati (854), posrebriti, poškrofiti, potemplati124: podkovati (866), potrositi, po- žalbati: dobru pomasati ali poshalbati (881), požegnati, pošpegati, popolzniti: pozhaʃʃi padati (842), podolžiti: ponuditi, ʃatoshiti (793); (b) ’zaporedoma, drug po/za drugim’: pobiti, podaviti, po- gubiti, pogonobiti, polomiti, posaditi, posesti, postrelja- ti, potreti, potrgati; 124 Plet 2, 184, ima pri besedi potempláti podatek, da je iz nemščine; SSKJ 3, 901, ima obliko potempljati s pomenom ‘narediti, obnoviti sprednji, širši del podplata’ brez kakršne koli (krajevne, časovne) oznake; besedo poznam s Pivškega v enakem pomenu kot SSKJ. 123 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 123 24.4.2019 12:27:36 (2) [pok/-] ‘malo’ (zgoraj, povrhu in zato malo): počakati, po- cukniti, po dražiti: s’beʃʃedo podrashiti (769), podregniti, po- falšati, pogrobati, pogruzniti, pokregati, poskočiti, postati: pozhivati, ʃe odahniti (856), poštrafati, povzdigniti. Metonimični pomen: pocerati V: ʃnesti, povshiti (783), polu- kati, pomočiti, požreti, popiti, posrkati, posvetiti V: shegnati (861); raz-143 (CO: 22, SSKJ 4: 161) (1) [narazenk /-]: razbiti, razcvesti, razčesniti, razdeliti, razdraša- ti: ʃe odpalʃati (1009), razdreti, razdružiti, razločiti, razkuhati, raznesti, razpeljati, razplesti, razsekati, raztegniti, raztrgati, raztresti, raztrupati: ob tla vrézhi, terzhiti, ʃe ʃadéti, ʃpotakniti (1033),125 razžagati, razdvečiti, razpolzniti V: reʃpreʃtraniti, reʃpèti (1024). Metonimični pomen: razmisliti, razveseliti, razžaliti; (2) [strank]: razodeti, razgrniti; z-138/s-126 (CO: 10/9, SSKJ 4: 308/260)  (1) [z-/s-/se-k/ - O] ‘skupaj’: scimprati, sklicati, speti, sprijeti, stisniti, stovarišiti: ʃdrushiti (1183), zbrati, združiti, zlimati, znesti, splesti; setakniti: v’kupai ʃtiʃniti, ʃtiʃkati (1089), zda- ti1: ʃvojo ʃluʃhbó gori ʃdati (1459), zdati2: puʃtiti posdraviti (1459); (2) [izk R] ‘ven’: scediti, sčistiti, skaditi, skašljati, skapati, spah- niti, speljati, spiti, splahniti, spovedati, spraskati, sprazniti, strebiti, strgati: ʃpukati, vun ʃtergati (1189); zbiti, zliti, zliza- ti, zmisliti, znajti, zvaliti, zvrtati, slipeti: ʃe reslobiti (1100), splavati: vuna ʃplavati (1143), splozniti: doli ʃpolsniti, paʃti, opulsniti (1143); segnati: vunkai, s’ʃilo vun ʃegnati (1082); (3) [vz-k] ‘gor’: skipeti, skolehati: 126 supèt sdrav poʃtati (1105). 125 Besedo navaja Plet 2, 407, v istem pomenu; cit. Dalmatina, čeprav je CO nima. 126 Po Plet 2, 492, gre za predponsko obrazilo vz-, gor; sicer pa je beseda živa na Pivškem. 124 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 124 24.4.2019 12:27:36 Posebnosti sestavnih glagolov glede na sodobni knjižni jezik se kažejo tako v zvezi z obrazilom kot s podstavo. Predponsko obrazilo je posebno: (1) razvrstitveno glede na (a) izrazno podobo besedotvorne podstave: od-slati (kot npr. po- -slati), iz-uti (kot npr. ob-uti), o-/ob-molčati (kot npr. za-/ pri- ... molčati), o-mraziti (kot npr. za-mraziti); (b) pomen besedotvorne podstave: od-voziti, na-roditi, od-že- gnati, ob-deliti, od-lajati, od-bežati, pre-noriti ‘ogoljufati’, danes sicer ob-noriti ‘narediti popolnoma, do konca norega’, pre-iti;127 (c) tvorjenost besedotvorne podstave: pod-vzdigniti, pre-odlo- čiti, iz-sleči, kjer gre za pomensko, izvorno pa tudi izrazno ponovitev predponskega obrazila, torej iz-s-(v)leči (s-  iz-); (č) svojo izrazno podobo: ob-lupiti, ob-ropati; (2) pomensko: z-miriti : po-miriti, ob-temniti: za-temniti, ob-tep- sti : pre-tepsti, ob-veseliti : raz-veseliti, od-polzniti : s-polzniti, u-lastiti : pri-lastiti, iz-lagati : raz-lagati; poseben pomen predponskega obrazila kaže, da izvira iz drugačne (tuje?) predstavnosti; (3) izrazno: per -, npr. perbiti, perdružiti, perlibiti, pernesti; rez-, npr. rezbeliti, rezdati, rezklati; oblike razlaga J. Rigler kot narečne, ve- zane na sekundarni naglasni premik,128 pri rez-< raz- še kot star, širše slovenski asimilacijski pojav a-ja v zvezi z r-jem. V CO je pojav vokalne harmonije ohranjen tudi v predponskih obrazilih (in predlogih) na > ne, za > ze.129 127 Obliko práde poznam s Pivškega. Gre za refleks ě, ki ima po J. Riglerju (1963, 28–29), v južnonotranjskih govorih poleg dvoglasniških refleksov, v Kilovčah celo ö, v neka- terih govorih že tudi enoglasniške. 128 J. Rigler (1963, 24) pravi: »Kar se tiče premikov na prefiks, je treba pripomniti, da se zelo pogosto dobijo primeri s sekundarnim akcentskim premikom /…/ prnest, rézbǝt / . . ./«. 129 J. Rigler (1963, 67, 71–72) ugotavlja vračanje a-ja v drugih prvotno asimiliranih pred- ponskih in predložnih primerih: na < ne < na, nad < ned < nad. – Prim. tudi njegovo razpravo 1959/60, 230–248. 125 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 125 24.4.2019 12:27:36 V zvezi s predponskimi obrazili je treba omeniti, da se lahko razvrščajo na (netvorjeno) nedovršniško podstavo tudi brez vidske vloge (ne vpliva- jo na spremembo nedovršnika v dovršnik), npr. pred-govoriti, nad-stojati, nad-ležiti; z enakim pojavom imamo opravka v primerih, ko je prislovni pomen predponskega obrazila ohranjen tudi izrazno, npr. vun-držati, vun- -stati, zoper-biti, zoper-stati (enako kot doli-priti, čez-dati ipd.). Tudi v so- dobni slovenščini imamo nekaj takih primerov: pred-greti, pred-pakirati.130 Besedotvorna podstava je posebna zaradi (1) glagolske pripone: (pri-)poved-a-ti, (o)-madež-i-ti, (nad)-st-oja-ti (še ohranjena daljša oblika pripone), (o-)slad-ova-ti, (pri-)poved- -a-ti, (nad-)lež-i-ti, (o-)trp-ne-ti (poleg o-trp-ni-ti) – načeloma sta v slovarju izkazani obe obliki – neprehodna (stanjska) in prehodna (dejanjska), npr. za-črn-e-ti, za-črn-i-ti; (2) narečnosti, starinskosti glagola, iz katerega je nastala: (od-) vekniti,131 (s-)kolehati, (po)cerati, 132 (pod)mititi, (po-)gruzniti se, (do-)konati, (raz-)dvečiti, (raz-)trupati, (raz-/s-)tovar išiti se, (o-) činiti, (od-)česniti, (ob-)variti 133: enu mali skuhati (632), (pod-) brecati, (pre)mancati: pretresti, smancati (911)134 (pri-)gmerati – glagol ima tudi CO, (s-)cerati 135: dobru v’shelodzi skuhati (1077), (ob-)činiti: szhiʃtiti, ʃtepʃti (606), (po-)grobati – glagol je tudi v CO, (o-)štu cati,136 (pod-)mititi,137 (ob-)rupati – glagol tudi v CO; 130 Gre za kalkirane primere iz nemščine. Kaže, da je tudi predponsko obrazilo pred v časovnem pomenu prišlo v slovenščino kot kalk, zato se naglasno obnaša kot izrazno ohranjena izprislovna »predponska obrazila«, torej prèd-govoríti, prèd-pakírati, prèd- napéti enako kot čéz-dáti, gôri-vstáti. 131 Plet 2, 793, veže besedo odvékniti v pomenu ‚kraftigen, erquicken, quick werden‘ predvsem na Krelja. 132 Besedo cíǝrat poznam s Pivškega ‘prebavljati’, tudi (ves) scíǝran ‘suh, upadel/žalosten, pobit’. Nimata je ne Plet ne Rigler. 133 Besedo ima tudi Plet 1, 754, za ‚abbrühen‘ iz Cafovega gradiva. 134 Besedo mncǝt, pre-, z-mncǝt poznam s Pivškega v pomenu drgniti, npr. perilo pri ročnem pranju; navaja jo tudi J. Rigler (1963, 117) po ilirskobistriški varianti mòncat; Plet 1, 548, mancáti, mencáti, 569; v zvezi perilo m. jo veže na Štreklja. 135 Gre torej za vrste glagolskih dejanj, za katere pravi J. Toporišič v (SS 1976, 288–289), da se izražajo »deloma s podobnimi sredstvi kot nasprotje v vidu, tj. z različnimi gla- golskimi priponami in premenami korena, pa tudi z nadomestnimi koreni ipd.«. 136 Beseda štcat, uštcat je znana na Pivškem; štyc ‘del ne do konca odsekane veje, debla’. 137 Plet 2, 87, ima besedo podmititi: z denarji p. koga – brez navedbe vira, npr. podmitljiv veže na Cigaleta, Janežiča. 126 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 126 24.4.2019 12:27:36 verjetno imamo opraviti s sledovi narečnih naglasnih premikov, npr. (od-)ganati; (3) prevzetosti glagola iz nemščine ali italijanščine: (od-)erbati, (od-) limati, (o-)špotovati, (pod-)cimprati, (pre-)frajhati, (pre-)farbati, (pre-)štaltati, (pri-)flancati, (po-)žalbati, (za)špotati, (za-)žihrati, (za-)šancati, (raz-)faldati; (4) premen: (ob-)nemagati, (po-)lagčati; (5) pomena: (za-)nucati: neʃspodobnu, ali ʃanikernu vshivati, ali nu- zati (1425), danes verjetno zlorabiti (latinsko abúti). Posebnosti morfemskega šiva so vezane na (1) vzglasni (protetični) v-, npr. pod-vučiti, za-vupati, ob-vučiti, (2) neobstojnost soglasniškega sklopa -bv-, npr. ob-(v)arovati, ob-(v) ezati, ob-(v)ladati (enako kot še danes ob-(v)leči), (3) včasih tudi na opustitev dvojnih soglasnikov, npr. -dd - kot o(d) dahniti, čeprav tudi oddeliti. Nasploh lahko rečemo, da je tako kot za glagolske tvorjenke v drugem analiziranem gradivu tudi za te značilna manjša pomenska abstraktnost; v veliki meri so ohranjene tako pomenske kot tudi slovnične skladenj- skopodstavne značilnosti, npr. ohranitev vezave tip od-bežati  be- žati od (R), vidskih lastnosti glagola, npr. pred-govoriti. Tudi pomen tvorjenke je v veliki večini prekriven z njenim slovarskim pomenom, skratka mogoče ga je ugotoviti iz skladenjskopodstavnega opisa, npr. do-jesti  jesti [do(konca)], ob-lupiti  lupiti[ob], [ ] ‘okrog’ , pri-bosti  bosti [pri], [ ] ‘zraven’ ipd. Prislovnopodstavni pomen predponskega obrazila je še zelo živ, zato se marsikdaj razvršča nekako logicistično, pač na vsa teoretičnopotencialna mesta, npr. od-slati (po tipu po-slati), od-bežati kot pri-bežati, do-prositi kot do-čakati ipd. Tudi v Kastelec-Vorenčevem slovarju imamo oblike tipa goribuditi, ki jih zasledimo že pri protestantskih piscih in smo jih razčlenjevali zno- traj CO. Vsaj pomenskopodstavno smo jih povezovali z glagolskimi sestavljenkami. V primerjavi s CO pa je vendarle obseg teh primerov v Kastelec-Vorenčevem slovarju (KVS) bistveno manjši – ostali so prav- zaprav le še sledovi takšne tvorbe. Glagolskih »tvorjenk« npr. z gori- je 127 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 127 24.4.2019 12:27:36 v CO 16, v KVS 3, naprej- v CO 23, v KVS 1, doli- v CO 16, v KVS 1, narazen- v CO 1, KVS -, vunkaj- v CO 6, v KVS vun- 3. Vsi primeri so v Kastelic-Vorenčevem slovarju pisani skupaj in so tipološko prekrivni s primeri iz CO: (1) gorivstati ‘vstati’, goripribiti ‘pribiti’, vunstrebiti ‘strebiti’; prislov je samo ponovitev in zato podkrepitev pomena glagolskega predponskega obrazila; goridjati: reʃtergati inu goridjati (222), naprejvzeti: odlozhiti, poʃtaviti 54 (2), vunstati: viʃʃeti, ʃe perblishovati, ʃe vishiti, ali nagniti, kakòr de bi hotlu paʃti (1395); imajo sopomenko, navadno sestavljenko; (3) vunderžati ‘izdržati’; prislov je lahko pomenska ali celo skladenjska podstava predponskega obrazila glagolske sestavljenke. 1.2 Skladenjska podstava glagolskih modifikacijskih izpeljank je vezana predvsem na izražanje ponavljanja glagolskega dejanja; gre torej za (vidsko) vrsto glagolskega dejanja, kar lahko zapišemo SPo  [Prislk] Glag (Prislk = prislov kratnosti), npr. posek-ova-ti  [večkrat] posekati, [ ]  -ova-ti, posek-. Tako kot v CO je tudi v Kastelec-Vorenčevem slovarju še vedno naj- pogostejša obrazilna glagolska pripona -ova, ki se pojavlja tudi v pri- merih pričakovane enoglasnosti; njena izrazna podoba ostaja še vedno nepremenjena: izkuš-ova-ti, izpraš-ova-ti, obljub-ova-ti, napelj-ova-ti - isti primeri tudi v CO, tako še objem-ova-ti, odstop-ova-ti, podmet- -ova-ti, priseg-ova-ti, zadrž-ova-ti, žegn-ova-ti. Pogosta je tudi (na- rečna) obrazilna glagolska pripona -ava-: domišlj-ava-ti, odlet-ava-ti, odpih-ava-ti;138 [večkrat] dati  davati, podavati, razdavati. Za mo- difikacijski pomen kratnosti (večkrat) ali morda tudi slabšalnosti za jezditi ima Vorenc glagol jezd-ar-i-ti: enu meiʃtu kir ʃe lahku ysdari (306); gag(lj)-a-ti idr. 138 Oblike so južnonotranjske. 128 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 128 24.4.2019 12:27:36 1.3 Navadne izpeljanke glagola bodo obravnavane po besedotvornih pome- nih glagola.139 Dejanje glede na lastnost (1) x1  biti, x2140  Sam/Prid/Povedk – potencialnost povedkove- ga določila, samostalnik in pridevnik sta v funkciji (konverznega) povedkovnika: (a) prič-a-ti  [biti] prič [-a], [ ]  -a-ti, prič-; tako še: goljuf-a- -ti, kurb-a-ti, druž-i-ti, gospod-ova-ti, kmet-ova-ti, kralj-ova- -ti, kramar-i-ti, kupč-ova-ti, pijanč-ova-ti, služ-i-ti, sovraž-i- -ti, bab-i-ti, gospodar-i-ti, gost-ova-ti, prerok-ova-ti; (b) divj-a-ti  [biti] divj[-i], [ ]  -a-ti, divj-; tako še: nor-e-ti, krvav-i-ti, beliti se: śeliszha inu trave ʃe beilè od ʃlane (19), blazn-i-ti, kasn-i-ti, obiln-ova-ti; (c) dež-i-ti  [biti] dež[-ø], [ ]  -i-ti, dež-; žal-i-ti  [biti] žal [-ø], [ ]  -i-ti, žal-: shaloʃten biti, trorati, ʃe kumrati (1515), rad ova-ti, kontent-a-ti  [biti] kontent [-ø],141 [ ] -a-ti, kontent-: ʃadovoliti ʃe (360); (2) lušt-a-ti  [imeti] lušt[-ø], [ ]  -a-ti, lušt-; oblast-ova-ti. Dejanje glede na pridobivanje lastnosti (1) x1  delati (kaj), x2  Prid/Prisl: (a) kriv-i-ti  [delati (kaj)] kriv[-o] / [delati (koga)] kriv[-ega ], [ ]  -i-ti, kriv-: uʃta kriviti; dolshiti, pregrʃhiti (385); tako še manjš-a-ti, mehč-a-ti V: gladiti, vgladiti, polahzhati (475), mehč-i-ti: en ʃlaishter, kateri mehzhy, ali mehku dela (475), 139 Besedotvorni pomen glagola je bil v slovenski besedotvorni teoriji prvič monograf- sko predstavljen 1988 (Vidovič Muha, 17–25), in sicer tako kot pri tvorjenem nemo- difikacijskem samostalniku na podlagi pretvorbene povezave s pomensko podstavo (propozicijo) povedi. 140 x1 – jedro skladenjske podstva, x2 – odvisni del skladenjske podstave. 141 Zvezo bǝt kuntíǝnt poznam s Pivškega (Rigler 1963, 102), prav tako tudi glagol, ven- dar v obliki kuntent, se kǝntenà ( Rigler 1963, 24, za Vreme obliko knteno). 129 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 129 24.4.2019 12:27:36 mlač–i-ti, množ-i-ti, nor-i-ti: ogolufati, obnorriti (598), plen- -i-ti: ʃtrébiti, satreti (772), velič-a-ti, gren-i-ti: grenku perha- jati (237), glad -i-ti, gost-i-t: gostú storiti ali delati, narediti (288), fertig-a-ti: dodélati, do-konzhati, pozerati, doparneʃti, dokonati (179), ravn-a-ti, rdeč-i-ti, siv-i-ti, slad-i-ti, slip-i- -ti, sloč-i-ti, srebrn-i-ti, tan-i-t: tanzhiti, tanku delati (1258), tež-iti: kar en lot vaga ali teshy (1271), zel en-i-ti: ʃe sazheti s’travo ali seliszham seleniti (1464), zelen-e-ti, zlat-i-ti, bel- –i-ti: beilu ʃturiti (19), brej-i-ti; (b) glih-a-ti  [delati] glih, [ ]  -a-ti, glih-; (2) x1  postajati, x2  Prid/Povedk: siv-e-ti  [ postajati] siv[ø], [ ] –e-ti, siv-, debel-i-ti se: gori jemati, ʃe debeliti (107), plesniv-i-ti; mrač–i-ti  [postajati] mrak [-ø], [ ]  -i-ti, mrak-, dnev-i-ti se, noč–i-ti se. Dejanje glede na predmet – (tožilniški) delovalnik x2  Sam4, x1 (a) dati/dajati: ofr-ova-ti  [dati] ofer[-ø], [ ]  -ova-ti, ofer- ; tako še: šenk–ova-ti, obet-a-ti, žegn-a/ -ova-ti: ʃhégin dajati (1518), krst-i-ti, obet-a-tiI: volnu oblubiti (609), trošt-a-ti: potroʃtati, k’veku perpraviti (1299), špiž-a-ti: rediti, hraniti (1232), cen-i-ti, imen-ova-ti, pečat-i-ti; (b) delati: del-i-ti  [delati] del[-e], [ ]  -i-ti, del-; tako še: viž-a-ti, gnezd-i-ti, greš-i-ti, hlad–i-ti, hudob-ova-ti: hudobio délati (268), krož-i-ti: s’zirkelnom riʃʃati, okuli kroshiti, krog hoditi (391), red –i- ti, ropot-a-ti, sir-i-ti, slez-e-ti: svèrati, kapati, ʃliseti, ʃe ziditi (1121), sramot-i-ti, špič-i-ti, štalt-a-ti: glih podobo ʃturiti (1237), zid–a- -ti; cimpr-a-ti, činž-a-ti: ʃhtibrati, ʃhazati (89), brat-i-ti, furm-a-ti: ʃhtaltati, narediti, perpraviti (192), križ-a-ti, gvelb-a-ti: gvelb delati (250), kvas-i-ti, maš-eva-ti pild–a-ti, praš-i-ti, pravd–a-ti, smet-i-ti, velb-a-ti; gogot-a-ti, pivk-a-ti, bavk –a-ti, hrk –a-ti, kokodak-a-ti; (c) imeti: južin-a-ti  [imeti] južin[-o], [ ]  -a-ti, južin- ; tako še: misl-i-ti, slov-e-ti, gnezd-i-ti. 130 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 130 24.4.2019 12:27:36 Dejanje glede na sredstvo x1  delati z/s, x2  Sam6 farb-a-ti  [delati s] farb[-o], [ ]  -a-ti, farb-; tako še: gajžl-a-ti, kljuk-a-ti: sgoniti, terkati, lupati (345), kamen-ova-ti: s’kamenîam poʃʃipati, poʃʃuti (322), slad–i-ti, slin-i-ti, zgon-i-ti, žalb-a- -ti: okupi masati, pomaʃati (1514), krp-a-ti, flik–a-ti: karpati, popravlati (184), bič-eva-ti, flajštr-a-ti, kol-i-ti: v’vinogradi terte kolliti, kolle po- tikati (356), lajn-a-ti, vesl-a-ti. Dejanje glede na okoliščine (kraj) x2  Sam/Prisl, x1 (1) biti: gnezd -i-ti  [biti v] gnezd [-u], [ ]  -i-ti, gnezd -; tako še: srd -i-ti, zim-ova-ti, zlob-i-ti 142: od jese s’sobmy skripati (1479), sled -i-ti  [biti na] sled[-u], [ ]  -i-ti, sled- , erperg-ova-ti  [biti v/na] erperg[-ah], vojsk-ova-ti, semnj-ova-ti; tik-a-ti: hiʃhe ʃe ena druge tiszhe, tikajo (1274), hiš-i-ti: majeriti, v’priItavah ʃlushiti (254), strah-ova-ti; (2) imeti: pamet-i-ti143 [imeti v] pamet[-i ], [ ]  -i-ti, pamet-; (3) dati: pan-ova-ti  [dati v] pan[-o], [ ]  -ova-ti, pan-: vun s’gmaine vrezhi, v’pano 144 djati (730), rajm-a-ti. Tako v CO kot tudi v Vorenčevem slovarju se izpeljevanje glagola po- trjuje kot proces, ki je po tipološki zapolnjenosti skladenjske podsta- ve glede na x1 in x2 enak sodobnemu knjižnemu jeziku. Posebnosti so vezane le na konkretno zapolnjenost x2, se pravi, da se v skladenjski podstavi lahko pojavljajo glagoli, ki so izvorno (narečnost, starinskost, 142 Beseda zlobiti je znana tudi na Pivškem, npr. na zlúob se nu ‚ne jezi se no‘, kai se čèš zlûobet; J. Rigler(1963) je nima. 143 Beseda je znana na Pivškem, npr. tu šé pámetǝm ‚pomnim‘. 144 Besedo pana je v KVS razlagožena: kleteu, hudizhu sdajanie, v‘pano djan; /. . .! cerqueno djanie eniga pregréʃhnika odlozhenie od chriʃtianske gmaine (729); Plet 2, 7, ima besedo panati še v zvezah gada p., ogenj p., nem. bannen, cit. nar. gor.; tudi na Pivškem v zvezi npr. ga je panou ‚ukrotil, navadno z besedami‘. SSKJ 3, 517, razlaga besedo ‚ukrotiti, obvladati‘ in jo označuje z nižje pogovorno. 131 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 131 24.4.2019 12:27:36 prevzetost), premensko, glasovno ali kako drugače posebni, lahko pa je posebna tudi tvorjenka, npr. zaradi izrazne podobe, premenske ali razvrstitvene posebnosti obrazila – že omenjeno prevladovanje večgla- sovne (obrazilne) glagolske pripone- ova-, npr. žegn-ova-ti, njena ne- premenjenost, npr. semnj-ova-ti ipd. 1.4 Tvorjenke iz predložne zveze imajo x1  dati, x2  Samp (predložni samostalnik). S primeri sta zajeti obe variant, in sicer z izraženim vezavnim razmer- jem med x1 in x2 ter z neizraženim (implicitno)vezavnim x1: (a) neizraženo, npr. od-rob-i-ti  [dati] rob[-ø] {od} ( česa), [ ]  -i-ti, { } od-, -rob-; o-gvant-a-ti, iz-sopar-i-ti, pod–pas-a-ti, iz- -korenin-i-ti, na-cimpr-a-ti, o-brzd –a-ti, o-sedl-a-ti, po-svač-i-ti, na-štel-a-t, na-kol-i-ti, (b) izraženo, npr. iz-roč-i-ti  [dati] {iz} rok{-ø}, [ ]  -i-ti, { }  iz-, rok-; na-mest-i-ti, na-roč-i-ti. 1.5 Večino posebnosti glagolskih tvorjenk v Vorenčevem slovarju smo v bistvu zajeli že s predstavitvijo najpogostejših glagolskih tvorjenk – sestavljenk. V razmerju do besedotvornih posebnosti 16. stoletja (CO) lahko povzamemo, da ohranja besedotvorje v Kastelec-Vorenčevem slovarju tradicijo našega začetnega knjižnega izročila, saj najdemo tu vse morfemske, razvrstitvene, premenske in sploh izrazne posebnosti, ki smo jih ob razčlenitvi CO že predstavili. Ostaja seveda tudi tipološka izoblikovanost besedotvornih vrst in besedotvornih pomenov. 2 Neglagolske tvorjenke Razčlenitev neglagolskih tvorjenk zajema (tvorjeni) samostalnik, pri- devnik in prislov; največ je seveda samostalnikov. 132 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 132 24.4.2019 12:27:36 2.1 Med tvorjenimi samostalniki jih je po pričakovanju največ tvorjenih po navadni izpeljavi, pri kateri se, kot vemo, obrazili zaimensko jedro skla- denjske podstave (SPo) in slovnično ramerje, tip strež-ba  [to, da] streže[-ᴓ], [ ]  -ba, strež-; zloženk z dvomorfemskim medponsko-pri- ponskim obrazilom, tip drv-o-sek-ᴓ, in tvorjenk iz predložne zveze s predponsko-priponskim obrazilom, tip pri-streh-ek, je le nekaj. – Nava- dnim izpeljankam po pogostosti sledi besedotvorni modifikacijski tip, pri katerem se obrazili nejedrni del SPo, npr. prostor-ec  [majhen] prostor[-ø], [ ] -ec, prostor-; razmeroma redka besedotvorna vrsta med samostalniki je sestava, tip pra-ded  [nekdanji] ded, [ ]  pra-, -ded. Kot vemo, pa je med tvorjenimi glagoli prav sestava prevladujoča že od BS dalje, saj gre tudi za vidsko funkcijo predponskega obrazilnega mor- fema. – Za tip zloženke z enomorfemskim medponskim obrazilom je le nekaj primerov: špot-ø-delavec  delavec špot{-a}, { }  -ø-, špot-, delavec; prirednih zloženk med tvorjenkami ni bilo najti. 2.1.1 Navadna izpeljava samostalnikov je ločena po motivirajočih besednih vrstah, znotraj njih pa po besedotvornih pomenih. 2.1.1.1 Samostalniki iz glagola. Pojavljajo se vsi besedotvorni pomeni, ki jih pozna sodobni knjižni je- zik in ki jih najdemo tudi že v BS (odsotnost pomena mesta dejanja v teh besedilih je pripisati naključju, saj gre za zvrstno vezanost besedila) pa tudi v CO. Dejanje -ø blisk-(ø), drk( -ø): dejanîe 251, napok( -ø) tudi napočenje, odgovor- (ø), naskok-(ø), narod -ø: zrojenie (547), odpis-(ø), otok-: garla boleʃan, angina (711), poboj( -ø) , podboj( -ø) , porod( -ø) , porok( -ø) , predgovor-(ø), prigovor-(ø), pristop( -ø) , smrad-(ø), spoved( -ø) , kolosek( -ø); 133 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 133 24.4.2019 12:27:36 -a zabav-a, zapreg-a, prihod-a:145 pergodenie, padiz, padanîe, ʃrezha, pergudik, prihoda (948), priprav-a, sprav-a (pravo delati 1153); -(j)a hoj-a; -ba bram-ba: ʃe v branbo poʃtaviti (43), mol-ba: ena proʃhnîa, ʃuplica, spomyn (505), nared-ba, strež-ba; -ija barat-ija: kupzhia, kupzhovanîe (15), morija; -nka ruva-nka: arvanie, metanîe, ʃtritanîe, aruvanîe, ali ruvanka (1070); -nja proš-nja; -ota drem-ota; -ava kurj-ava; -tva se-tva, že-tva; -ǝc odpad-ec: neobstanik, punt, pomankanîe, puntarʃtvu (649), prd-ec; (-ø/-a/-e-ova)nje ajfr-anje: nevoʃhlivoʃt, savidost, suparstanîe (3), an- dl-anje, arnč-anje, bandiž-anje: nepokornost (15), bavk-anje, bez-anje, odlež-anje, arn-ovanje: ceilenîe (10), bog-ovanje (35), belj-enje, bled-enje: smota, ʃfalenîe (28), blešč-enje, dobl-enje, glaj-enje, blisk-anje, bljuv-anje, cimpr-anje, cvibl-anje, čuv-anje, dav-anje, del-anje, garb-anje: nosh sa koshe garbanîe (195), izbr- -anje: isvolenîe (279), lad -anje: enu gmain goʃpodovanîe (407), napis-anje, manjk -anje, molč-anje, noterdj-anje, obris-anje, od- pis-anje, odpad-anje, odrez-anje, ost-anje, pokreg-anje, pomag- -anje, sej-anje, bod-enje: bodenîe, pikanîe (32), brij-enje, do- štev-enje, dveč-enje, fal-enje, izreč-enje, izroč-enje, odskoč-enje, nalož-enje, napoč-enje, optež-enje, odvrt-enje, privošč-enje, rast- -enje, razvesel-enje: troʃht, troʃhtanîe (103), reč-enje, skrbl-enje, skriv-enje, zapr-enje, boj-ovanje, cag-ovanje, čisl-ovanje: urshoh, raslog, raitinga, razhun (89), čud -ovanje, odpek -ovanje, obar- -ovanje, obez-ovanje, oblast-ovanje, očit-ovanje, smil-ovanje, da- -njeI: ali dajanîe (102); 145 Verjetno gre za napačen Vorenčev zapis južnonotranjskega γ z h namesto z g. 134 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 134 24.4.2019 12:27:36 -tje bi-tje: proga zhernavka, /.../ vdarez, vdarjenîe, byenîe (26), dobi- -tje, odbi-tje: odbienîe (639), pobi-tje; -j proda-j: blagu na prudai (978); -ǝk odhod-ek: odhod, odhajanîe (643), prigod-ek; -tek uži-tek; -ilo obha-ilo, oprav-ilo: ena ʃlushba (692); -ov klet-ov, molit-ov; -tev se-tev, že-tev; -h sme-h; -ež glad-ež. Razvrstitveno posebno je še vedno največkrat obrazilo -nje; za obrav- navani besedotvorni pomen se lahko pojavlja ob kateri koli glagolski podstavi, ne glede na njene vidske ali kakše druge posebnosti (npr. pre- vzetost, narečnost); gre za sopomenko tako rekoč vseh obrazil, zlasti pa še ničtega; poleg napak-(ø) tudi napoč-enje, odpis( -ø) /-anje, poleg bram-ba še branj-enje, odhod-ek/-enje, proš-nja/-enje ipd.; obrazilo -nje se, kot je znano, razvršča na besedotvorno podstavo, ki ohranja glagolsko pripono; tvorjenka ima torej vse možne morfeme podstav- nega glagola, njuna pomenska zveza je ohranjena do največje možne mere. – Kaže, da besedotvorje še v začetku 18. stoletja v glavnem ne upošteva razvrstitvenih pravil; prav za pomen dejanja je obrazilo -nje mogoče praktično ob vsaki izglagolski podstavi. Posebnost obravnavanih tvorjenk v KVS pa je vezana tudi na pogo- stnost glagolske pripone -ova-(nje), ki se večkrat pojavi kot sopomenka priponam –a/-e(nje), npr. čisl-ova/-a-nje, čud-ova/-a-nje, odtek-ova/- -a-nje, očit-ova-/-a-nje, cag-ova/-a-nje. Glede premen velja, da tudi v KVS največkrat ni uresničen preglas: boj-ova-(nje), kupč-ova-(nje) ipd. Tudi sicer se ohranjajo nepremenjene oblike, npr. izvol-e-(nje), naudar- -a-(nje), žvrgol-e-(nje), in s tem nedvoumnejša pomenska zveza z mo- tivirajočim glagolom. Prav zaradi tako rekoč paradigmatske razvrstitve 135 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 135 24.4.2019 12:27:36 obrazila -nje se pojavijo nepričakovane zapolnitve morfemskih šivov, npr. doštev-e-( nje) . Glagoli, iz katerih je nastala besedotvorna postava, so lahko posebni zaradi (a) prevzetosti, navadno iz nemščine ali italijanščine; v sodobnem knjižnem jeziku jih ni več, npr. arn-ova-(nje), barat-i-(ja), ali pa so v glavnem neknjižni, npr. ajfr-a(nje), andl-ova-(nje); (b) lastnih tvorbenih posebnosti; gre predvsem za sestavne glagole, npr. odbež-a-(nje), izlag-a-(nje), doštev-e-(nje), za posebnosti gla- golske pripone, npr. čud-ova-(nje), na-udar-a-(nje), za vzglasni v ob l, npr. lad-a-(nje), za vlad-a-(nje), idr.; (c) narečnosti, neživosti v sodobnem jeziku, npr. bandiž-a-(nje), dveč- -e-(nje), bog-ova-(nje), smil-ova-(nje), mol-(ba), dav-a-(nje). Vršilec dejanja Ob podstavi, v glavnem iz nedovršnih glagolov, se razvrščajo naslednja obrazila: -ø križogled-ø, prerok-ø, samopaš-ø, sladkosned-ø, drvosek-ø, sosed-ø; -a prič-a; -avka laj-avka; -nica copr-nica, red-nica; -arica ples-arica: pleʃʃarza, pevkinîa (773); -ec križogled-ec, lov-ec, kos-ec, hod-ec, mlekopiv-ec, piv-ec, plev-ec, figojed- skoporit-ec, sladkojed-ec, vodopiv-ec, zravenrejen-ec, tkal-ec (-a/-i/ova)vec bra-vec, kreg-avec, lad-ave: oblaʃtnyk zhes druge 407); obljub-avec, obliz-avec, odgovorj-avec, ogled-avec, po- ljubl j-avec, pogub-avec, pomerk-avec, popis-avec, zanič-avec, prepir-avec, prerok-avec, preštim-avec, pretrg-avec, pridrž- -avec, pripoveda-vec, prisega-vec, proda-vec, prošnja-vec, 136 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 136 24.4.2019 12:27:36 spozna-vec, zapelj-avec, zapravlj-avec, barant-avec, brbr-avec, cvibl-avec: kateri ne vei kai bi imil ʃtuiriti (76), dozdev-avec, iz- ved-avec, daj-avec, feržmag-avec: ferrahtar, shpotdelaviz (179), izbir-avec, izkaz-avec, izprašavec, kaz-avec, konč-avec: pogu- blaviz 358), prošnj-ivec, zapravlj-ivec; nasled-ovavec; se-vec, bra-vec; -ač kov-ač, or-ač, poliv-ač, volnomik-ač, ber-ač, lotr-ač; -ič ded-ič, erb-ič; ber-ič, mlat-ič, mrl-ič; -eh požr-eh146: ʃapravliviz, en klatesh, shterzar, potepuh (882); -aj zvezdonoš-aj; -ak lež-ak, tež-ak: kmet, kmetizh, deloviz, oʃʃobenik (1269) -(e)nik branj-enik: ohranienyk, odvetnik (44); krst-nik, odreše-nik, oznanje-nik, pobeg-nik; vuč-enik, preskrb-enik, sod-nik, jet-nik; copr-nik; -ovilo šest-ovilo: norzhak, matarog (1216); -ar ajfr-ar: kadar shenin prevezh lubi naveʃto, ali naveʃta shenina (3), druk-ar, zvelič-ar, kot-ar, votl-ar (kateri dolbe, ali votlu dela 1378), lotar: slozhestnik, kurbier (45); -ir kurb-ir; -ež klat-ež. Na dovršniški podstavi sta razvrščeni samo obrazili -eh (požr-eh) in -ar (zvelič-ar). Vseh obrazil za obravnavani pomen je 15, s tem da je funkcijsko obrazilo -ø in večina primerov soglasniškega obrazila -ǝc vezanih samo na zloženke.147 Tudi v CO je za ta besedotvorni pomen 15 obrazil, v BS pa samo 2, in sicer zloženska pripona-ø ter obrazilo -telj (spasi-telj). Skladno s sodobnim knjižnim jezikom, kjer ima SS 1976 146 F. Miklošič (1875, 286) uvršča tvorjenko požreh med nsl. Gl. op. xxx. 147 Potrjuje se spoznanje iz sodobnega besedotvorja: medponsko-priponske zloženke in sestavljenke imajo lastne prepoznavne priponskoobrazilne morfeme (Vidovič Muha 1988; 22018). 137 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 137 24.4.2019 12:27:36 takih obrazil 50, je tako v KVS kot tudi v CO najpogostejše obrazilo (-a/-i/-ova)vec, tisto torej, ki spet ohranja vidski glagolski morfem – pri dejanju npr. -nje; obrazilo -eh najdemo tudi v CO, medtem ko ga so- dobni knjižni jezik nima več, vsaj ne v obravnavanem pomenu. V raz- merju do sodobnega knjižnega jezika je treba omeniti, da tako v KVS kot tudi v CO nimamo prevzetih in stilno zaznamovanih obrazil. V KVS se prvič pojavi obrazilo - ež, v CO ga torej še nimamo. Tvorjenke s tem obrazilom so v KVS slabšalne, se pravi, da je besedotvorna pod- stava nastala iz metaforičnega pomena glagola, npr. klat-ež ‘potepuh’ : klat-ilec ‘kdor klati’. Izrazno posebno je obrazilo -arica 148 na podstavi ples-, kjer ne moremo izhajati iz neizpričane oblike *plesar. Glede razvrstitve obrazil je spet treba izpostaviti skoraj paradigemsko razvrščanje obrazila -vec, ki je možno tako rekoč ob podstavi iz vseh glagolov, ne glede na vidskost, tvorjenost idr., npr. obliz-a-vec: obliza- -vec, odgovor-j-a-vec, ogled-a-vec, zanič-a-vec, obljub-a-vec, prepis- -a-vec, priseg-a-vec, konč-a-vec, izpraš-a-vec. Pri tako pogosti rabi pri- ponskega obrazila -a-(vec) se vsiljuje misel, da gre v nekaterih primerih za južnonotranjsko varianto pripone -ova-, ki se glasi -ava: v tem govo- ru torej samo obliz-ava-(ti), ogled-ava(ti), zanič-ava-(ti), konč-ava-(ti), spraš-ava-(ti) itd.149 Seveda pa bi se morale v tem primeru oblikovati drugačne tvorjenke, npr. opraš-ava-vec. Vprašanje, ali gre za tvorbo pomena vršilca dejanja iz dovršnika, npr. obliz-a-(vec) ali iz južnono- tranjske variante nedovršnika, torej obliz-a(va)-(-vec), ostaja vsaj delo- ma odprto. Dejstvo je, da je tvorjenk z glagolsko pripono -ova- v KVS zelo malo, npr: nasled-ova-vec. Posebnosti na morfemskem šivu so tudi premenske – kot pri dejanju tudi tu ni večkrat pričakovane jotacije zapornikov, npr. obljub-a(vec), pogub-a(vec). – Posebnosti besedotvorne podstave so podobne kot pri prejšnji skupini; gre za prevzete, narečne ali s stališča sodobne- ga jezika neznane glagole kot ajfr-a(r), cvibl-a(vec), barant-a(vec), 148 Pri tipološko ustreznih poimenovanj ženskih poklicev tipa fizič-ar-ka, kemič-ar- -ka ipd. je kot podstava predvideno vsaj za slovenščino hipotetično poimenovanje *fizič-ar, *kemič-ar kot podstava za poklicno poimenovanje žensk (Vidovič Muha 22018, 407–419). 149 Samo te oblike so uporabljane v pivškem govoru. 138 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 138 24.4.2019 12:27:36 feržmag-a(vec), lahko tudi tvorbeno ali kako drugače posebne, npr. lad- -a(vec), vuč-(i-enik). Za zloženke je značilno, da KVS prinaša tudi tvorbe z nepričakovanimi razvrstitvenimi oziroma izraznimi podobami medpone, pa tudi pripo- ne, npr. zvezd-ø-noš-aj, oziroma da gre lahko tudi za naključni izbor podstavnih besed: verjetno po vod-o-piv-ec, še mlek-o-piv-ec, po sladk-o-sned-ø še sladk-o-jed-ec. Vse to kaže na sicer sistemsko trdne bese- dotvorne postopke, vendar na poljubnost razvrstitve in pomena tako obrazilnega kot besedotvornopodstavnega gradiva. Predmet za opravljanje dejanja -ø kolovrat-ø, podboj-ø; (-a/-i)vec kaz-avec: monstrator, kateri kashe (331), šte-vec: numerator (1240); -nek osta-nek; -tek naras-tek; -ež čud-ež, naras-ež; Tudi pri tem pomenu v KVS nimamo prevzetih obrazil. Prav tako tudi ne obrazila -a/-i-lo, npr. straš-i-lo, dih-a-lo, -ač, npr. pretik-a-č ipd. Rezultat dejanja -ø pripovest-ø, razdel-ø: ali kar more biti resdilenu (1008); -a zgub-a; -nija copr-nija: ʃylnu pregreʃhnu dellu (72); -nja pokuš-nja; -ina ded-ina: teh ʃtariʃhih blagu (108), lup-ina; -tje cvr-tje: enu s’testa narienu pohanîe (77); -ǝk odmet-ek, pridev-ek, razloč-ek, stlač-ek; 139 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 139 24.4.2019 12:27:36 -ček gubi-ček, dobi-ček; -tek dobi-tek, už-itek. Obrazilnost obravnavanega pomena je razmeroma bogata: 9 obrazil, v CO jih je 8, v BS pa samo 2, in sicer -ø in -ek. Spet ni zaslediti prevzetih obrazil in nekaterih domačih kot npr. -ež, -ba in morda še katerega. Sredstvo dejanja -a pil-a, podvez-a, zagozd-a; -ica trl-ica, greblj-ica: s’katero ʃe ogin vun s’pezhy vlejzhe (236); -ača or-ača: lemesh, zhertalu, pluga shelesu (695), strg-ača; -ika cep-ika: odraʃelk, mladiza (63); -va brit-va; -ǝc brus-ec: ali ta kamen, na katerim ʃe slatu skuʃha (52), cuz-ec: vime, ʃeszi 74), pokrov-ec, ses-ec; -avec natak-avec: pincerna (550); -ǝk cuz-ek: vime ʃeʃʃzi, zusiki (74); -i(-a)lo črt-alo: pluga drevu 96); plač-ilo, oblač-ilo, obhaj-ilo, svet-ilo; -tev brit-ev V CO smo za pomen sredstva dejanja našli 4 obrazila, v BS nimamo za ta pomen nobenega primera, KVS pa jih ima 10. Mesto dejanja -ø kolosek-ø, kolovoz-ø, prelaz-ø; -a razpok-a; -čina giblje-čina: shzhepiza pod kolenom, ali v’koleni ta giblezhina (198); -ava prist-ava; 140 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 140 24.4.2019 12:27:36 -išče lež-išče, sprav-išče; -ilišče posvet-ilišče; -(ova)nje stan-(ova)nje, dom-(ova)nje; -ǝk odstav-ek, zvir-ek. V CO najdemo za ta besedotvorni pomen 4 obrazila, tu 8, čeprav nima- mo zanimivega primera paš-ina, ki je v CO; BS ne izkazujejo nobenega primera za ta pomen. Čas dejanja -ø kozaprsk-ø, listognoj-ø, post-ø; -tek zače-tek; -ik prazn-ik; -ilo obhaj-ilo. Obrazilo -ø je po pričakovanju vezano na zloženke; v CO je v tem po- menu samo obrazilo -ǝk, v BS pa -ø in -a. 2.1.1.2 Samostalniki iz pridevnika. Besedotvorni pomeni so enaki kot v sodobnem knjižnem jeziku. Lastnost ali stanje -oba gnusn-oba, hud-oba, temn-oba, trd-oba, tesn-oba, len-oba -ija bogat-ija: ʃhaz, blagu, bogaʃtvu (34); -ka črnav-ka: plavu od bitja (95); -ina boleč-ina, bratovšč-ina, debel-ina, hinavšč-ina, drenov-ina, jele- nov-ina mehka koshiza (303) -ota glih-ota: enakoʃt, gliha (205); (gre za tvorjenko iz povedkovnika glih); gluh-ota, gork-ota; lahko-ota, temn-ota; 141 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 141 24.4.2019 12:27:37 -inja drag-inja -ina preprošč-ina -stvo ledig-stvo (tvorjenka iz povedkovnika ledig), pijan-stvo; -ost bistr-ost, blagorodn-ost, bridk-ost, brumn-ost, cagliv-ost, grozovi- tn-ost, grozovit-ost, kradljiv-ost, kratk-ost, kurbljiv-ost: nezhistoʃt, neʃnashnost, grobuʃt (403), lahk-ost, lakomn-ost, lačn-ost, luštn- -ost, mrtvačn-ost, mrzl-ost, pijan-ost, tih-ost, naučjiv-ost, nemarn- -ost, neprijateljn-ost: ʃovrashnoʃt, hudovolnoʃt (572), nevidejočn- -ost, nezmasn-ost: odmaknenie preobilnoʃt, poʃhresnoʃt (588), nežihr-ost (tvorjenka iz povedkovnika), objestn-ost, otročn-ost, otrpn-ost, podobn-ost, poniglav-ost, samogoltn-ost, slabodn- -ost, temn-ost, zaukazn-ost, sosebn-ost, darovn-ost: darotlivoʃt, radavnoʃt (104), daravn-ost, dolgotrpečn-ost, dovoljn-ost, drag- -ost: draginia (148), enovoljn-ost: sloshnoʃt, ena vola (169), fajh- tig-ost: karmeshlivoʃt voda v‘ozheh, kakor ena ʃirotka (172), gnil- -ost, grob-ost, raddavn-ost: darotlivoʃt (995); -ot živ-ot Obrazila, 10 jih je, so v glavnem prekrivna z obrazili za ta pomen v CO, kjer nimamo le obrazil - ija, -ka (-ot je pomotoma opuščen, saj imamo v CO tudi tvorjenko živ-ot ‹življenje› in ne samo ‚telo‘); BS imajo 4 obrazila, in sicer tista, ki so še danes najpogostejša za ta pomen, to je -ot‘a, -stvo, -ost, pa tudi -ot (živ-ot ). V sodobnem knjižnem jeziku je razmeroma pogosto še obrazilo - ica (bledica) poleg seveda prevzetih kot npr. -anca, -enca.. -ija idr. Zlasti za obravnavani pomen je v KVS značilna razvrstitev sopomenskih obrazil kot -oba, -ota, -ost, -stvo na isto podstavo, npr. temn-oba/-ota/-ost, ali len-oba/-ost, lahk -ost/-ota, lakomn-ija/ost, tih-ota/-ost, tesn-oba/-ost ipd. Tvorba izpridevniških samostalnikov s pomenom lastnosti je prav z omenjenimi obrazili zelo pogosta in glede na zajetje podstavnih pridevnikov zelo pestra, v bistvu prekrivna s stanjem v sodobnem jeziku. Lahko rečemo, da so bile jezi- kovne možnosti za izražanje pojmovnosti tudi na prehodu v 18. stoletje razvite v smislu modernega jezika. 142 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 142 24.4.2019 12:27:37 Nosilec lastnosti -ica baron-ica, mlad-ica, podporn-ica, rodn-ic: porodniza, mati (1060) porodn-ica, jalov-ica: vacca sterilis (295) -ka črnoglav-ka, srborit-ka; -ovka brinj-ovka; -ǝc cehov-ec: v‘tovariʃhtvu, zehebrat, pyviz 60), črviv-ec, dolgolas-ec, gluš-ec, hripav-ec, jecav-ec, klapovuš-ec, kljukonos-ec, kruljav- -ec, nagnusn-ec; pijan-ec; -ic nov-ic; -ič mlad-ič; -i bogat-i: per eniga bogatiga pogrebu 34), dolgolas-i, govoreč-i, kr- ščen-, mlad-i, prvorojen-i, učen-i, zopergovoreč-i; -ak četrt-ak; -ček ljubi-ček; -ik boln-ik, brezdušn-ik, brodn-ik, vuhrn-ik, častn-ik: en zhastni ʃlushabnik, kateri po redi eno voisko pela 80); darovn-ik, deležn-ik (V: povedavez / …/, tovarush, skupaj vshivaviz 113), deževn-ik, hudodeln-ik, dolžn-ik, goljufn-ik, hostn-ik (V: puʃzhavnik 260), očitn-ik (V: ozhitni greʃhnik, zolnar 637), orožn-ik, požrešn-ik, puščavn-ik, razdvojen-ik, razločen-ik, samogoltn-ik, slabodn-ik, sramotn-ik; -nik svet-nik, jet-nik; -in bogat-in; -ar borštn-ar, brodn-ar, zlat-ar. Izmed teh 13 obrazil ni najti v CO obrazila - ic, zloženskega - ka ( črno- glav-ka), slabšalnega - in ( bogat-in); pomotoma je opuščeno obrazilo - i, saj imamo tudi v CO precej konverznih (izpridevniških) samostalnikov s pomenom nosilca lastnosti. BS za ta pomen obrazila - i oziroma - ø, 143 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 143 24.4.2019 12:27:37 - ǝc, - ik, in še praslovansko samoedninsko -in (neprijazn-in), ki ga seveda tudi CO nima več. Zanimivo je, da tudi v KVS še nimamo za ta pomen obrazila - ež, tako kot v CO je tudi tu v glavnem nadomeščeno z -ik, npr. brezbožn-ik (: - ež), sramotn-ik, požrešn-ik ipd. Obrazilo - ek, ki ga navaja SS 1976, lahko v glavnem uvrstimo med modifikacijska, saj imamo izpričane oblike kot dvoj-ec. Izrazno in razvrstitveno je posebno obrazilo -ček (ljubi-ček). Tudi pri tem pomenu ni prevzetih ali slabšal- nih obrazil. Posebnosti besedotvorne podstave so v glavnem vezane na narečnost ali zastarelost pridevnika ali pridevniške oblike, iz katerega je nastala, npr. čedn-(ik) – skupina čre > če v južnonotranjskih govorih (Rigler 1963, 155–165) – slobodn-ik, vuhrn-ik, klapovušn-ik. Nosilec lastnosti – predmet, stvar -ica cepljen-ica, vesn-ica, gnojn-ica, kihav-ica: kihanie (334), kropivn- -ica, kuhavn-ica, sesavn-ica, snežn-ica, šestopern-ica, špricaln- -ica; četrtn-ica; -ija jutrn-ja (doto, ali jutrnio dati 312); -inja svet-inja; -ina bezgov-ina, brestov-ina, cerov-ina, česminov-ina, drobov-ina, tisov-ina, deset-ina, kosmat-ina, kostanjov-ina, kozlov-ina, kožu- hov-ina, plast-ina; -ǝk deset-ek: ali deʃʃeti deil (116), napit-ek, odrast-ek; -ik božičn-ik: popertniak, kolazh (42), bradavičn-ik, četrtn-ik: ali zhe- terti deil ene mere (86). kropiln-ik, mejn-ik, muhovn-ik, osoben-ik Mesto -ica cegln-ica, kovačn-ica, leden-ica, lončarn-ica, matern-ica, mišn- -ica, pridižn- ica, ravn-ica; spaln-ica, temn-ica, sirn-ica; -ija sodn-ija; -ina cel-ina, votl-ina; 144 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 144 24.4.2019 12:27:37 -(j)ava pušč-ava; -jak čebeln-jak; -ik koln-ik: via curralis (356), kolovn-ik, kurn-ik; -stvo kralje(v)-stvo Besedotvorni pomen mesta, kjer je kaj, je v CO zajet z dvema obra- ziloma, in sicer -ica in -stvo. Tudi v SS 1976 je predstavljenih za ta besedotvorni pomen samo 6 obrazil – v KVS jih je 7. Med obrazili v obeh delih, KVS in SS 1976, gre tudi za delno vsebinsko razliko: tako imamo v SS 1976 obrazila -a (konverzni, izpridevniški samostalniki, npr. strojn-a) ter -nica, v KVS pa so obrazila: -ija sodn-ija, -(j)ava pušč-ava -(v)stvo kraljev-stvo). Čas -ica svečn-ica; -ǝk povečer-ek; -ik delovn-ik. 2.1.1.3 Samostalniki iz samostalnika. V KVS so zajeti vsi besedotvorni pomeni, ki jih izkazuje sodobni knji- žni jezik. Lastnost, stanje -ija fehtar-ija, ftikar-ija, kuhar-ija, kupč-ija, kurbar-ija; -stvo boga(t)-stvo, bog-ovstvo, dečel-stvo, kurbir-stvo, oča-stvo, po- dob-stvo, sel- stvo; -štvo biri-štvo, dete-štvo, juna-štvo. 145 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 145 24.4.2019 12:27:37 V CO je še obrazilo - ost (zlob-ost), v BS pa - ba (tat-ba), -va (tat-va), pri obrazilu -stvo pa primer cesar-stvo. V SS 1976 je poleg prevzetih obrazil, npr. - iza, -ura, idr., še - ota (groz-ota). Nosilec povezave -ø trinog-ø -ica bobnar-ica, cesar-ica, dan-ica, lepot-ica, lev-ica, branjar-ica, pras-ica; -inja bog-inja, lev-inja; -ka cigan-ka, lis-ka; -ac planin-ec, račun-ec; -vec delo-vec; -ač brent-ač: kateri v‘brenti grosdje noʃʃi (47), rog-ač, brad-ač, trinog-ač; -ak vojš-ak; -jak rod-jak: blishnia shlahta (1060); -an beneč-an, zob-an: ʃoban, polhen ʃoby (1497); -inja pevk-inja; -jan krist-jan; -ar apotek-ar, boršt-ar, brad-ar, čoln-ar, flik-ar, glav-ar, golob-ar, ključ-ar, kokoš-ar, kotl-ar, levič-ar, lik-ar, list-ar, lonč-ar, medič- -ar, ovč-ar, čoln-ar, trobent-ar, rajm-ar, tič-ar; sablj-ar, šac-ar, kožuh-ar (karsnar, ali koshuhar (372), poglav-ar; -or ambasad-or; -it band-it; -aš mej-aš; -až kočij-až,· -ež lajn-ež. 146 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 146 24.4.2019 12:27:37 V BS za obravnavani besedotvorni pomen ni primerov, v CO pa 7 obra- zil, med njimi tudi prevzeto -ist (evangel-ist) in -nik (papež-nik), ki ju VS nima; v SS 1976 so obrazila obravnavanega pomena ločena glede na podpomenske skupine; vseh različnih jih je 36, ki pa se v posameznih podskupinah lahko ponavljajo, npr. -ec: baterij-ec : partij-ec : grb-ec : Avstrij-ec. V KVS je najpogostejše obrazilo -ar, pa tudi -ica. Imamo več primerov, ko se ob isto podstavo lahko razvršča več sopomenskih obrazil, npr. trinog-ø/-ač. Posebnosti tvorjenk so tako kot pri drugih besedotvornih pomenih lah- ko posledica razvrstitve obrazila glede na pomen podstave, npr. zoban ‚kdor ima veliko zob‘; tvorbena posebnost je vezana tudi na neuresniče- nost premen (s stališča sodobnega jezika), npr. rod-jak, na prevzetost, narečnost ali kako drugačno zaznamovanost samostalnika, iz katerega je nastala besedotvorna podstava, npr. flikar-( ija), kurbar-( ija) , šac- -( ar) , tudi tič-( ar) : ptič-( ar) (Rigler 1963, 166) . Predmet kot nosilec povezave -ina let-ina. Primer ima tudi CO, BS tudi tega pomena nimajo. Mesto, kjer je kaj -ija drukar-ija ta kateri v’kup sklada puʃhtobe v’drukarij (155); -je osrč-je, znož-je; -išče dvor-išče, hrbt-išče; -ǝk pristrž-ek; -ik zgon-ik turn (1469). KVS ima torej za obravnavani pomen 5 obrazil, BS imajo obrazilo -stvo (cesarstvo), CO poleg -stvo še -ija (kaplan-ija). Prevzetih obrazil, ki jih ima SS 1976 kar nekaj, npr. -at, -iat, -iteta idr., v VS tudi v tem pomenu ni najti. 147 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 147 24.4.2019 12:27:37 Čas, ko je kaj -ǝk povečer-ek; Ne v BS ne v CO nimamo primerov za obravnavani pomen. 2.1.1.4 Samostalniki iz prislova -ka okol-ica; -ina daleč-ina; -nje znotr-nje. 2.1.2 Kot že omenjeno, ima KVS razmeroma veliko modifikacijskih samo- stalnikov, seveda daleč največ tvorjenih z izpeljavo; tudi izbira obrazil je razmeroma bogata. 2.1.2.1 Modifikacijska izpeljava (1) Čustveno pozitivno in/ali manjšalno: -ica: avb-ica, bab-ica, bakl-ica, barč-ica, basn-ica, belič-ica, blazin-ica, brinovč- ica, cajn-ica, deklč-ica: punzhize, s‘katerimi ʃe ta mladi otroci ygrajo 109), ceht-ica (en verzhik 60), cerk v-ica, čebr-ica, čebul-ica, čev-ica, dešč-ca, flič-ica, gospodar-ica, kurb-ica: enu gmain dikle, ali dekla (402), lahkot-ica, barigl-ica, bil-ica, bilč-ica, bradavič-ica, breskv-ica, bukv-ica, ladj-ica, lajšt-ica, lastovč-ica, lisič-ica, leh-ica, lodr-ica, lon-ica, lopat-ica, lotr-ica, luknj-ica, lu- ščin-ica, oč-ica, kup-ica, koš-ica, fla jš-ica, šib-ica, rib-ica; -ca tabel-ca, ogrebel-ca, srn-ca; -ka bil-ka, cvetka, klet-ka, četrtin-ka; -c cofelj-c, kamen-c, žakelj-c, žebelj-c; -ǝc aržet-ec, biškot-ec, bož-ec: vboshiz (41), brat-ec, brež-ec, cveč-ec, človeč-ec, čoln-ec, črv-ec, denar-ec, hrib-ec, kot-ec, ganč-ec: ena 148 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 148 24.4.2019 12:27:37 lupiza (194), golobec, grunt-ec, krož-ec, las-ec, med ved-ec, me- hur-ec, meniš-ec, možnarč-ec, mraz-ec, pa pir-ec, pehar-ec, pro- stor-ec, jezič-ec, lapuš-ec, žleb-ec; -ic mož-ic; -ič bleč-ič, čavl-ič, bož-ič, čoln-ič, črv-ič, dekl-ič, dvojč-ič, gobč-ič, jam-ič, lonč-ič, čun-ič, klabuč-ič, travnič-ič, žrebč-ič; -e dvojč-e; -ce blaž-ce: en maihin gruntiz, imenze (27), debel-ce, dete-ce, dlet- -ce, drev-ce, dreves-ce, dvorišče-ce, blag-ce, pisem-ce, imen-ce, kladiv-ce; -ice bukv-ice, davr-ice: vratize (106), jasl-ice; -če bander-če; -aj bodlj-a j; -ǝk luft-ek, pastir-ek, bič-ek, boršt-ek, lesič-ek, lev-ek, list-ek, ljubič-ek, loč-ek, lun-ek, pop-ek, grozd-ek, jezič-ek, trak-ek, četrtin-ek: ena mera katera dershy en zhetertink (86). V KVS se pojavlja kar 13 obrazil v pomenu pozitivne čustvenosti in/ ali mernosti; približno toliko jih je tudi v sodobnem knjižnem jeziku. V CO so v tem pomenu samo obrazila -ica, -ič, -ce, BS imajo samo -ec (sin-ec iz množinske oblike sin-ci ). Kot izrazno posebno s stališča sodobnega jezika se v KVS pojavlja obrazilo -e (dvojče), tudi obrazila -ic (mož-ic) ni v SS 1976. Sicer pa so posebnosti teh tvorjenk vezane na (a) razvrstitev, npr. prostor-ec : -(č)ek – možnost modifikacije 2. stopnje iz prostor-ec-ek, biškot-ec : -ek, čebul-ek : -ica, blaž-ce : (g)-ek, bleč-ič : (k)-ec, jam-ič,150 dvojč-ič : -ek, las-ec : -ek, med- ved-ec : -ek, papir-ec : -(č)ek, pastir-ek : -(č)ek, lev-ek : -(č)ek, fižol-ek : -(č)ek, bil-ica : -ka, flaš-ica : -ka, grunt-ec : -ek, trak -ek : -ec, travnič-ič : -ek, žakelj-c : -ič( -ek), žleb-ec : ič, kot-ec : -ek idr. 150 Besedo jamč poznam s Pivškega v pomenu ʼsteza med njivama, lehama‘; navaja jo tudi J. Rigler (1963, 144); v SSKJ, 2, 203, je oblika jamič, označena z nar. ’jarek, brazda‘. 149 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 149 24.4.2019 12:27:37 Vse navedene oblike so na Pivškem zelo žive tudi danes, veliko- krat bolj kot v oklepaju predstavljene obrazilne sopomenke; v tem govoru je opazna tudi razmeroma zelo pogosta raba obrazila -ec ( biškot-ec, prostor-ec, las-ec idr.), v knjižnem jo navadno nadome- šča še na to podstavo dodano obrazilo -ek – modifikacija 2. stopnje prostor-č-ek;151 zanimivo, da se manjšalna oziroma ljubkovalna obrazila razvrščajo tudi na pojmovne (tvorjene) samostalnike, npr. lahkot-ica, hval-ica; (b) premenjeno varianto besedotvorne podstave, če je pač možnost iz- bire, ali celo na nepričakovano premeno s stališča sodobnega knji- žnega jezika, kar je potem južnonotranjska posebnost, npr. blaž- -(ce) : blag-, bleč-(ič) : blek -(ec), brež-(ec) : breg-, cveč-(ec) : cvek-, flič-(ica ) : flik -, ganč-(ec) : gank-, krož-(ec) : krog-, leš- -(ica) : !eh-, cveč-(ec) : cvek -, človeč-(ec) : človek - ipd.; (c) besedotvorno podstavo, ki je lahko izrazno (oblikovno) narečna oziroma s stališča knjižnega jezika redkejša; določa jo destvo, da se obrazilo lahko razvršča tudi na podaljšano osnovo od rodilnika dalje, npr. drev-(ce) : dreves-, čev-(ca) : čreves-, čun(-ič) : čoln-, ali sploh v celoti narečna (prevzeta), npr. butor-(ica), barigl-(ica), glaž- -(ek), žakelj-(c), lon-((i)ca), ‚senena kopica‘, aržet-(ec), kahel-(ica), oblikovno ali sploh kako drugače zastarela, npr. davr-(ica).152 (2) Nekaj obrazil je tudi za slabšalni in/ali večalni pomen: -ulja bog-ulja; -ina: tatv-ina;153 -ǝc: ječmen-ec, jelen-ec, ded-ec; -ač: zob-ač; -ak: oč-ak. 151 Ne gre torej za obrazilo - ček, kot navaja SS1976, ampak za drugostopenjeke tvorjenke -k-ec. 152 Mnogi modifikacijsko izpeljani samostalniki z vsemi premenskimi, obrazilnimi, obra- zilnorazvrstitvenimi idr. posebnostmi so tudi danes v pivškem govoru uporabljani kot edina ali vsaj kot pogostejša izbirna možnost. 153 Izhajamo iz oblike tat-va/-ba, izpričane v Brižinskih spomenikih; tvorjenko tatv-ina, ki jo BS tudi poznajo, smo že uvrstili med modifikacijske (gl. str. 53). 150 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 150 24.4.2019 12:27:37 V CO je za ta pomen samo eno obrazilo, in sicer -ak (oč-ak). (3) Večja količinskost: -ba druž-ba; -je cvet-je, grozdič-je, bil-je, brin-je, bič-je, list-je, lub-je, drev-je, sre- bat-je, gospod-je; -ovje bezg-ovje, bič-ovje, lešk-ovje, brez-ovje, loč-ovje, led-ovje, peč- -ov je, šib ovje; -stvo člove-stvo. V BS je v obravnavanem pomenu samo -ija (bratr-ija), v CO pa ni obrazila -ovje. Tu velja omeniti posebnost tvorjenk zlasti zaradi nerea- liziranega preglasa (bič-ovje idr.). Premensko posebna je tudi tvorjenka člove(k)-stvo. 2.1.2.2 Sestava pra-/pre-: pra-vnuka, pra-vnuk, pra-baba, pra-ded, pra-babica. 2.1.2.3 Zloženke s samo medponskim obrazilom -ø- špotdelavec, vkupzbirališče, volnotepec, rožmirt. 2.1.2.4 Med sklope lahko uvrstimo primer dolgčas. 2.2 Skladno s sodobnim knjižnim jezikom je tako kot med samostalniki tudi med pridevniškimi tvorjenkami največ navadnih izpeljank, tip lev-ov, nekaj je tudi medponsko-priponskih zloženk, npr. bel-o-rok-ø. Sledijo modifikacijski tvorjeni pridevniki. 151 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 151 24.4.2019 12:27:37 2.2.1 Pridevniške tvorjenke po navadni izpeljavi in medponsko-priponskem zlaganju 2.2.1.1 Pridevniki iz samostalnika (1) navadna izpeljava Pomenska razvidnost je v glavnem vezana na jedrni samostalnik. Za- enkrat so obrazila predstavljena samo glede na svojo sklonsko (neime- novalniško) skladenjsko podstavnost, niso pa členjena naprej glede na pomen sklona in samostalniškega jedra. Pridevniška priponska obrazila s podstavo neimenovalniških sklonov: -ji bož-ji, bab-ji, kač-ji, koz-ji, kur-ji, pas-ji, ribič-ji, jajč-ji, sonč-ji primer nepričakovane razvrstitve obrazila - ji na podstavo iz samo- stalnika, ki poimenuje kaj neživega – v sodobnem knjižnem jeziku po SS 1976 samo primer stroč-ji; v KVS še robid-ji, vendar kot redka sopomeka za robid-ov ( trn); -eni gosp-eni; -(č)ki biri-čki, junač-ki, mrli-čki, otro-čki, ribi-čki; obrazilo poznajo tudi BS ( člov-čki), v CO nepremnejenavaranta, vendar brez so- gasniškega izglasja podstave, torej člove-ski. Tako tudi v KVS poleg člove-ški; tudi nebe-ski, v KVS samo nebe-ški; v sodob- nem knjižnem jeziku imam samo obrazilo - čki le v tvorjenki -čki (ob kmet-ski); -ski ajfrar-ski, apotekar-ski, brodnar-ski, cesar-ski, hinav-ski, nor-ski, padar-si, pastir-ski, pustav-ski, pugasn-ski, gospoj-ski, člove-ski- -ški, dežel-ski, vin-ski, citron-ski, ; bene-ški, gr-ški, tkal-ski; -ovski del-ovski, egipt-ovski, brod-ovski; razvrstitev obrazila -ovski, pa tudi obrazila -ski je s stališča sodobnega knjižnega jezika pri- čakovana, saj je podstava iz besedotvornega pomena, ki je pre- tvorba prvega delovalnika – vršilec dejanja, nosilec lastnosti, povezave, in sploh poimenovanje za človeka ( človeski) , lahko pa 152 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 152 24.4.2019 12:27:37 tudi iz zemljepisnih imen (egipt-ovski), iz primerov, kjer zaradi izglasja podstave konkurenčnega obrazila -ni ni mogoče upora- biti (vin-ski); 154 vsi tako tvorjeni pridevniki so v osnovnem po- menu vrstni; -ni božič-ni, hiš-ni, host-ni, list-ni, postelj-ni, roč-ni, čet-ni, molitev-ni; KVS loči tip roč-ni: rozhni malin (1058) odroč-en: nelein, hiter (1058), sled-ni, srč-ni, svet-ni: kar ʃveitnim goʃpudam ʃliʃhi (1202), zelj-ni, vas-ni: vaʃne Cerque shegnanie (1343), vod-ni, labud-ni; popot-ni; stolet-ni; s stališča sodobnega knjižnega jezika imamo pri tem pomenu opraviti z nepričakovano razvrstitvijo obrazila v primerih vas-ni : va-ški, labud-ni : labud-ji; -éni cerkv-eni; -án dolž-an, orož-an: v‘oroshye oblezhen 689), ros-an, skriv-an, zlob- -an; nekateri pridevniki imajo sopomensko obrazilo , npr. dolž-an/- -en, zlob-anl-en; -ǝn bradavič-en, desnič-en: hiter, pervershin, rozhin (1171), goljuf-en, greš en, jesič-en: jeʃʃih poʃtati, na jeʃʃih zikati (304), jezič-en: kateri vʃeskusi govory, slaʃti hudú (307), lakot-en, mrtvič-en, mrzlič-en, dolž-en, glav-en, kunšt-en, praznič-en, pamet-en, roč-en, smeš-en, soč-en, sreč-en, srč-en, zlob-en, jabolč-en: jabulzhne ʃive farbe (291), belolist-en, železen; -én bronč-en, konop-en, smol-en, vod-en; -in mačeh-in, mater-in, mač-kin, bukv-in: kar enimu buquinimu piʃʃarju, ali ʃtiskavzu sliʃhi (54) -at čel-at, kamen-at, las-at, nos-at, rog-at; -nat slam-nat; -it čast-it, kamen-it; -ovit strup-ovit; 154 Nekaj več o razvrstitvi obrazila - ski/-ški (glede na -ni) Vidovič Muha (22018, zlasti 113, 132). 153 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 153 24.4.2019 12:27:37 -ast bradavič-ast, pik-ast, cimet-ast, čebul-ast, cink-ast, glin-ast, gruč- -ast, kufr- ast, lim-ast, mlak-ast, koc-ast, norč-ast, pram-ast: pramaʃta farba, ʃivuardezha, kostaniava farba (884); -ev kralj-ev; glaž-ev; -iv črv-iv, kolenč-iv, milost-iv, pleš-iv; -ljiv dobičk-ljiv; -ov kaštrun-ov, krokodil-ov, lev-ov, medved-ov, rak-ov; trn-ov, cimet- -ov, ci- preš-ov, balzam-ov, gabr-ov, il-ov, ječmen-ov, lesk-/lešk- -ov, lip-ov, pečkov; (2) medponsko-priponsko zlagaje -ø bosonog-ø, enorok-ø, levorok-ø, mehkonog-ø, širokonog-ø. Zloženke se uvrščajo med kakovostne pridevnike. – Pripona -ø je zna- čilna tudi za tvorjenke iz predložne zveze tip brezrok-ø; primerov zanje v KVS nismo našli. Na splošno lahko rečemo, da je obseg tvorbe pridevnikov iz samostal- nikov v KVS tako po obsegu obrazil, njihovi razvrstitvi kot tudi po sa- mem pomenu tako tvorjenih pridevnikov izjemno razgiban; tvorba iz- samostalniških pridevnikov konec 18. stol. je ne samo tipološko, ampak tudi izrazno, pomensko in razvrstitveno v bistvu prekrivna z modernim sodobnim jezikom. 2.2.1.2 Pridevniki iz glagola. Po pomenu so ti pridevniki kakovostni, vrstnih tipa šiv-a-lni (stroj) v KVS ni najti. Tvorjeni so po (1) navadni izpeljavi -č: ješ-č; · -eč: arjov-eč, bod-eč, bogaboj-eč, diš-eč, groz-eč, nos-eč, obstoj-eč; 154 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 154 24.4.2019 12:27:37 -oč: cviblaj-oč, celi-oč, delaj-oč, diše-oč, gnuse-oč, mole-oč, nude-oč, pade-oč, padej-oč, žele-oč; -i: govoreč-i, nerazbiječ-i, šaleoč-i, tožeoč-i; -l: oteke-l, zabuhe-l; -an: dodel-an, dokonč-an, goljuf-an, izkaz-an, nespozn-an, osij-an, pij- -an, pregnan, razmet-an, zaželj-an, žegn-an; -en: dojed-en, doprines-en, izbij-en, izkuš-en, krč-en: karshna shyla (380), nedopušč-en, obled-en, osramot-en, skriv-en: skranien, vtaknên (1111), odkriv-en, prines-en, razbij-en, zgovor-en, zmas-en: ʃmaʃ na vezherja; / . . . / enu s‘maʃnu shivenîe s‘pytjem, inu s‘jedjó (1484);155 -t: str-t, obsu-t, razbi-t, pripi-t; -ast rat-ast: tolʃt, vampaʃt, ʃpitan (1001); -av cag-av; -ljiv besed-ljiv, kurb-ljiv, nauč-ljiv, odpust-ljiv, pad-ljiv, spom-ljiv. Tudi pri pridevniških tvorjenkah iz glagola je opazna izrazita težnja po ohranitvi glagolske pripone – nepremenjeno obrazilo -oč se razvršča na podstavo z ohranjeno glagolsko pripono ( celi-oč). (2) medponsko-priponskem zlaganju -en: samogolt-en, samovolj-en, sladkojed -en, skriv-en, služ-en: kar je slushnu ali ʃlushezhe /. . . / (1125), spodrč-en, zgovor-en; 2.2.1.3 Pridevniki iz prislova. Po pomenu so ti pridevniki samo vrstni.156 Obrazila so naslednja: -č doma-č; -nji bliž-nji, zgora-nji; 155 Beseda vzmas-tvo je uporabljena v BS III 36, zato o njej tudi v razpravi o BS. 156 Gre za podskupino vrstnih pridevnikov, t. i. nepravi vrstni. Pomenska tipologija pri- devnikov v Vidovič Muha 2011a, 76–89. 155 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 155 24.4.2019 12:27:37 -enji dol-enji; -šnji zgoraj-šnji; -ski lan-ski. 2.2.2 Modifikacijsko tvorjeni pridevniki so izpeljavni ali sestavni. V BS modifikacijsko tvorjenih pridevnikov ni, v CO pa so tako primeri za modifikacijsko izpeljavo kot za sestavo. 2.2.2.1 Modifikacijski pridevniki Izražajo lahko naklonskost ali količinskost, iz števnika tudi vrstnost (med drugim tudi priponskoobrazilno stopnjevani pridevniki): -ši huj-ši, lep-ši; -ejši imenitn-ejši; -en rodovit-en; -at oljn-at; -kljast črn-kljast; -kast črn-kast; -ušast bel-ušast; -iv lažn-iv, prijazn-iv (znan že iz CO); -ljiv dobrot-ljiv, oslab-ljiv; -ast kljukonos-ast, ljubank -ast; -i deset-i; devet-i; -ni deset-ni (na deʃʃet deilu resdilen 116). 156 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 156 24.4.2019 12:27:37 2.2.3 Sestavljeni pridevniki ne- ne-navajen, ne-nucen, ne-oster, ne-pečen, ne-pokošen, ne-pokoren, ne-potreben, ne-razbit, ne-zrel; pre- pre-čuden, pre-dolg, pre-drag, pre-hud, pre-lep, pre-skop. 2.3 Skladno s sodobnim knjižnim jezikom so tudi v KVS prislovi največ- krat izpridevniški z obrazilom -o, -č, -krat: bistr-o, bogaboječ-e, črn-o, bogat-o, cagljiv-o, čuječ-e, drag-o, folšn-o, gibljiv-o, gnadljiv-o, grešn- -o, imenitn-o, izvedejoč-e, kisel-o, lagk-o, milostiv-o, junačk -o, najvišj- -e, ročn-o; prvi-č; dva-krat, dvesto-krat, en-krat. Več je tudi prislovov iz samostalnika tvorjenih iz predložene zveze, npr.: po-čas-i, na-rob-e, po-dnev-i, tudi po-seb-ej, ali izpeljavni dom-a. Vse omenjene tvorbene možnosti prislovov imamo že v CO. 3 Razčlenitev tvorjenk (tudi glagolskih) v KVS nas vodi k spoznavanju, da besedotvorje tega časa (prelom v 18. stol.) ostaja znotraj zlasti raz- vrstitvenih in premenskih posebnosti besedotvorja 16. stol., kot nam ga izkazujejo CO, vendar z bogatejšimi zlasti besedotvornomorfemski- mi možnostmi, ki pa vendarle še ne dosegajo razgibanosti sodobnega knjiž nega jezika. 157 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 157 24.4.2019 12:27:37 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 158 24.4.2019 12:27:37 IIIč Tipologija slovenskih ustreznic nemškim zloženkam v Gutsmanovem slovarju157 (Jezikoslovne in literarnovedne raziskave: zbornik referatov 6. srečanja slavistov, Celovec, Ljubljana 1997) 1 O Gutsmanovem Nemško-slovenskem slovarju158 imamo kar nekaj raz- prav159 vendar, kot piše E. Prunč (1979, 209–267) problemsko omeje- nih predvsem na ugotavljanje njegovih virov, najsi bo znotraj tedanjega osrednje- ali splošnoslovenskega (knjižnega) jezika, lahko pa tudi širše, npr. kajkavskega knjižnojezikovnega izročila. Nikjer ni najti, ugotavlja Prunč, poskusa predstavitve slovarskega koncepta, iz katerega izhaja seveda tudi izbira slovarskih gesel. Prunč si je namreč v svoji razpravi zastavil zahtevno nalogo prek slo- varske zasnove priti blizu Gutsmanovi spoznavni zmogljivosti in sploh razsežnosti njegovega duhovnega sveta. Slovarsko zasnovo skuša izlu- ščiti z analizo izbire slovarskih gesel in sploh (slovarskega) besednega gradiva, kar zajema tudi analizo »ubeseditvenega postopka (slovenje- nja nemških predlog)«, z drugimi besedami – analizo izbire pomenskih sestavin (semov). Gutsmanov duhovni svet postaja (po Prunču) razvi- den z analizo njegovih recepcijskih sposobnosti, (morebitnih) ideolo- ških predcenzur, npr. jezikovnega (besediščnega) standarda glede na socialno vezanost naslovnika (izbira gesel), pa tudi z analizo ubeseditve glede na lastno predstavnost in glede na sposobnost spodbujanja na- slovnikove predstavnosti. 157 Po svoji zasnovi sodi besedilo v sklop razprav, ki sem jih napisala v 80-tih letih na temo zgodovinskorazvojnega oblikovanja strukturnih in pomenskih besedotvornih vzorcev slovenskega (knjižnega) jezika. 158 O. Gutsmann, Deutsch-windisches Wörterbuch mit einer Sammlung der verdeutschten windischen Stammwörter, und einiger vorzüglichern abstammenden Wörter, Klagen- furt 1789. 159 Breznik 1926 (1–174, zlasti 165–167); isti 1938 (17–32, 87–98, 147–165); Grafenauer 1935 (1–29); J. Stabej 1963–64 (2–3, 68–72); isti 1972. 159 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 159 24.4.2019 12:27:37 2 Razčlenitev slovenskih ustreznic nemškim (samostalniškim) zložen- kam vsaj deloma navezujemo na eno izmed izhodišč razprave E. Prun- ča o omenjenem slovarju, in sicer na Gutsmanov »ubeseditveni vidik«; pri tem nas zanima način slovenjenja, kot se kaže po eni strani v izbiri pomenskih sestavin, po drugi pa tudi v jezikovnoizrazni podobi. Analiza pomenske in izrazne strukturiranosti slovenskih ustreznic izha- ja iz lastnosti današnjega knjižnega jezika, vsaj deloma je še primerjana tudi s slovarjem Gutsmanovega sodobnika M. Pohlina (1781), zlasti na razvojnobesedotvorni ravni pa tudi z drugimi že izdelanimi bese- dotvornimi analizami. – Zajetje besedotvornega vidika razčlenjevanja upravičuje tudi naslov Gutsmanovega slovarja. Ostaja vprašanje utemeljitve izbire nemških zloženk kot izhodišča za ugotavljanje razmerja do slovenščine v smislu (slovenske) knjižnoje- zikovne zrelosti, hkrati pa tudi preveritve Prunčeve trditve, da je bil Gutsman dober poznavalec slovenskega jezika in dober jezikoslovec. Utemeljevanje normativnosti slovenskega (knjižnega) jezika z izposta- vitvijo kontrastivnega razmerja z nemškimi zloženkami izhaja iz dveh že zapisanih ugotovitev (Vidovič Muha 1988), in sicer (1) da so zloženke vsaj med neglagolskimi tvorjenkami v nemščini najpogostejše, zato upravičeno predvidevamo, da je mogoče rav- no prek njih zajeti reprezentativen korpus slovenskega besedja, se pravi slovenskih ustreznic, (2) da je bilo iskanje slovenskih ustreznic nemškim zloženkam tiste vrste prizadevanje, ki je zelo jasno izražalo definicijske (razloče- valne) lastnosti slovenskega jezika, se pravi njegovo normo, zlasti glede na nemščino. V kritični pretres je vzeto (slovensko in nemško) gradivo, ki ga izka- zujejo gesla samostalniških zloženk, in sicer iz začetnega dela slovarja (A-H), sredinskega (K-M) in končnega (T-W). Pobuda za takšno »tri- delnost« gradiva izhaja spet iz Prunčeve trditve, da je (Gutsmanov) slo- var proti koncu boljši, manj odvisen od nemške predloge, se pravi v celoti – na pomenski in izrazni ravni – samostojnejši. 160 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 160 24.4.2019 12:27:37 3 V Gutsmanovem slovarju je mogoče ločiti tako glede pomenskosesta- vinske kot tudi izrazne strukturiranosti slovenskih ustreznic nemškim zloženkam tri tipe. 3.1 Slovenske ustreznice so morfemsko prevedene (kalkirane), se pravi po- menskosestavinsko prekrivne z nemško predlogo. Izrazno so to lahko prav tako zloženke (ev. sklopi) ali pa besedne zveze z levim oziroma desnim prilastkom. (1) Izrazna prekrivnost besedotvornih vrst – zloženka v nemščini zlo- ženka v slovenščini; s slovenskega besedotvornonormativnega stališča imamo opraviti z dvema tipoma: (a) normativni tip je vezan predvsem na zloženke z medponsko- -priponskim obrazilom, uvrščene v slovenski besedotvorni ti- pologiji pod (a3) (1988: 10-25; 22018: 27-82): Wasserträger, -trinker – vodonosec, -piuc; Schiffbruch – ladjelom, Kinder- mord – dietovmorstvu, Kindermörder – dietovmorec; Dreyeck – trivogel; Dreyfuss – trinog, trinogaunica, trinogatica. Primeri sklopov: Altgesell – staritovarh, Altmeister – starimoister; (b) nenormativni tip je vezan na zloženke s samo medponskim obrazilom, v besedotvorni tipologiji uvrščene pod (b): Buch- drücker – bukvistiskar; Altflicker – staroblekar; Brudermör- der – bratovbijavec, bratovboinik; Eidbruch – persegolome- nje; Erdmesser – zemlomernik, ( zemlomer-n-ik: izpeljanka iz zloženke), Brandweinbrenner – ž(g)anjodelauc; Goldmacher – zlatodelauc; Goldsucher – zlatojiskauc; Kopfdecke – glavo- pokriva; Wasserscheidung – vodoločenje. (2) Izrazna neprekrivnost besedotvornih vrst – zloženka v nemščini, v slovenščini besedna zveza; kalkiranje je omejeno res samo na pomenskosestavinske, se pravi korenske morfeme – izbira pomen- skih sestavin (semov) je v obeh jezikih identična, prekrivna; slov- nični in v primeru (tvorjenega) levega prilastka tudi besedotvorni 161 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 161 24.4.2019 12:27:38 morfemi so sistemsko slovenski, izpeljavni – pravi vrstni pridev- nik. Glede normativnosti izrazne strukturiranosti bi tudi ta tip lah- ko ločili na podtipe: (a) pri besednih zvezah se kaže težnja po izrazni vraščenosti v slovenski jezikovni sistem tako, da je ob samostalniškem je- dru levi, v glavnem tvorjeni prilastek, ki izkazuje strukturno neodvisnost od nemščine, npr. Birkenholz – brezou liess; Am- thaus – uradna hiša; Gerichtshof – sodni dvor, Kreuzwoche – križni teden, Kuhstall – krauji hlieuI; Mohrenland – mor- na dežela; Bohnenmehl – bobouja moka; Brautbett – neve- stna postel; Kupfergeld – kufrou denar; Weibshand – ženska roka; Weltkind – posvetni otrok, posvetnu diete; Wendezirkel – obračni okrog, obernitni okroglik; Mannsbruder – možni brat, možou brat;160 (b) kalkirane besedne zveze z desnim prilastkom se navajajo na- vadno kot dodatno pojasnilo od nemščine neodvisnim sopo- menkam, čeprav imamo predvsem v začetnem delu slovarja tudi primere, ko se besedne zveze z desnim prilastkom nava- jajo kot edine slovenske ustreznice, npr. Brecheisen – železu za lomenje; Fenstergitter – okna spletenica; Gebethbuch – molitve bukve ipd. (c) Poseben tip predstavljajo primeri, ko je v tem desnem prilast- ku določni člen ta, kot npr. Eheschänder – pogerdnik tega za- kona; Galgenberg – gora tega obiešala. Denkungsart – viža tega mislenja; Lebensart – viža tega žiulenja; Fechtkunst – viednost tega mečuvanja; Tovrstnih zvez je v začetnem delu slovarja sorazmerno veliko, npr. znotraj črke W pa ni bilo najti niti enega primera; ob takšnem desnem prilastku se pojavljajo skoraj dosledno ustreznejše sopomenke: Gesetz- buch – bukve teh postau, postaune bukveI; Ehrenbett – postel te časti, častna postel. 160 Primer kaže še na pomensko neustaljenost obrazil – razmerje med vrstnostjo, obr. -ni, in svojilnostjo, obr. -ov (tudi nepremenjenost obr. -ov glede na razvrstitveno pričako-vanostjo -ev). 162 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 162 24.4.2019 12:27:38 Prav možnost prehoda prilastkov s členom ta na levo nam dokazuje, da gre res za člen, se pravi za prvino pogovornega jezika, ki s svojo določnostno vlogo ob samostalniku zavezuje tudi iz takega prilastka nastale pridevnike na pomensko določnost, se pravi na nekakovostnost (vrstnost, svojilnost) (Vidovič Muha 1996); Seveda če govorimo o normativnem vidiku, pa je zveze z desnim samo- stalniškim prilastkom mogoče ločiti na tiste, ki lahko prehajajo v levi pridevniški od tistih, ki takšne prehodnosti nimajo. Pri slednjih gre v glavnem tudi za sodobni knjižni jezik veljavna pravila, kot so (1) razvit desni prilastek: Birchbüchse – pukša za divjinsko stražo; (2) desni prilastek poimenuje količino: Bluttropfen – kapla kriji; (3) imenovalniški desni prilasetek: Christkindlein – diete Jezus ob po- menskosestavinski drugačni sopomenki v zvezi božje diete; (4) večinoma prislovnopomenski desni prilastek, ki ne poimenuje vr- stne oznake, vrstne lastnosti npr. Feuerschade – škoda od ognja; Fischgräte – špica v ribah; Feuermauer – zid pruti ognju; (5) desni prilastek večinoma ob glagolniškem jedrnem samostalniku, ki je nastal s pretvorbo stavka, npr. Fenstergitter – okna spletenica (Okno je spleteno), Geldmangel – menkanje denarja, ali glagol- niškem samostalniku z orodniško vezavo, Degenstoss – potisk z mečam, dregnej z mečam, tudi mečni potisk; (6) izglagolski desni prilastek, npr. Bratpfanne – ponouca za pečenje; Bruchband – veza za pok, pokouna veza; Gurgelwasser – voda za gergranje; če gre za pomen namena, je ob desnoprilastkovni zvezi pogosto tudi levoprilastkovna, npr. Degengehäng – pass za meč, mečni pass; Fleischmesser – nož za mesu, mesni nož; Feyerkleid – oblačilu na praznike, nedielnu oblačilu; Glutpfanne – ponou za vogle (7) V primerih nepredložnega in seveda nerazvitega desnega prilastka je zlasti v začetnem delu slovarja opaziti besedni red, ki ustreza zaporedju korenskih morfemov v nemški zloženki, npr. Fenster- gitter – okna spletenica; Gebethbuch – molitve bukve ipd. Glede na to, da se levo-, predvsem pa desnoprilastkovne besedne zve- ze pojavljajo tudi ob sopomenkah, ki izkazujejo pomenskosestavinsko in izrazno ustreznost slovenščini, npr. ob izpeljankah ali netvorjenkah, 163 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 163 24.4.2019 12:27:38 je mogoče sklepati na njihovo dodatno razlagalno vlogo; morfemski prevod zlasti v obliki desnoprilastkovne besedne zveze, lahko tudi zlo- ženke, deluje zaradi pomenskosestavinske prekrivnosti v obeh jezikih kot poskus prevodne pomenske nedvoumnosti, npr. Dachfenster – lina, strešnu oknu; Feuerschaufel – pečna lopata, lopata za ogenj; Fassbin-der – sodar, sodovezar. Razlagalna vloga morfemskih prevodov izhaja pač iz različnih pomen- skostrukturnih lastnosti obeh jezikov: slovenskim besedotvornim morfe- mom kot nosilcem abstraktnega, vendar predvidljivega besedotvornega pomena velikokrat ustreza v nemščini, kot smo videli, korenski morfem s svojo konkretno pomenskosestavinsko zgradbo. Abstraktnost sloven- skih obrazil izhaja, vsaj pri veliki večini tvorjenk (tip a), iz spoznanja, da so ta vedno pretvorjeni zaimki ali glagolski primitivi in da je njihova pomenska raznolikost blokirana s propozicijsko strukturo povedi. 3.2 Slovenske ustreznice imajo lastno pomenskosestavinsko zgradbo; gre torej za nekalkirane, samostojne prevode nemških zloženk, vezane naj- večkrat na izpeljanke pa tudi netvorjenke. Nekaj primerov sopomenskih netvorjenk: Gotteshaus – cirkou, Dachfenster – lina, Kopfdecke – peča. Sopomenske izpeljanke bomo predstavili po besedotvornih pomenih slovenskih tvorjenk; tako bo izpostavljeno spoznanje, da imajo določe- ni, največkrat desni korenski morfemi nemških zloženk v slovenščini marsikdaj enake obrazilne ustreznice kot pri polkalkiranem ali delno kalkiranem tipu (prim. 3.1). Vsaj deloma bo vidna tvorbena zmogljivost slovenščine tako na subjektivni, avtorski, kot tudi na objektivni (splo- šno)slovenski ravni tedanjega časa v primerjavi s sodobnim jezikom.161 Ker se večkrat omenja vplivnost oziroma povezava med Gutsmano- vim in Pohlinovim slovarjem,162 bo Gutsmanova ustvarjalnost in s tem 161 Prim. Vidovič Muha (1988a), kjer je glede na besedotvorne pomene predstavljen poskus pregleda nemških korenov, ki imajo v slovenščini obrazilni ustreznik. 162 A. Breznik v svoji razpravi (1926, 165–167) piše: »Pohlinov slovar iz l. 1781 je osrednja knjiga, ki sega v vse slovenske slovarje/…/. Sam pa je vplival na vse pri- hodnje. Njegovo delo je ohranil Gutsman, ki ga je močno uporabil v nem.-slov. delu, 164 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 164 24.4.2019 12:27:38 posredno tudi njegov slovarski koncept primerjana z nekoliko starejšim Pohlinovim slovarjem: če je slovenska izpeljanka tudi v Pohlinovem slovarju, je to zaznamovano s (P), v primeru pomenske drugačnosti pri Pohlinu je naveden še nemški sinonim. Metoda predstavitve (navadnih) izpeljank tvorbeni tip (a1) (Vidovič Muha 22018, 23–46) – po besedotvornih pomenih nam bo omogočila odgovoriti na vprašanje o njihovi polnoštevilčnosti, pri čemer je treba upoštevati, da bosta največkrat besedilno razvidna besedotvorna pome- na rezultata in sredstva dejanja pač zaradi slovarske »nebesedilnosti« skrita kar v besedotvornih pomenih dejanja in predmeta, ki opravlja dejanje; vsaj deloma bo razvidno besedotvornomorfemsko bogastvo tako na obrazilni kot na besedotvornopodstavni ravni, pomensko boga- stvo obrazil oziroma njihova pomenska izdiferenciranost, pa tudi raz- vrstitev teh obrazil na podstavo glede na družljivostne zakonitosti – vse to s stališča sodobnega (knjiž nega) jezika. Razporeditev primerov je po abecedi v slovenščini obraziljenih nemških korenskih morfemov. 3.2.1 Dejanje, lastnost, stanje (pretvorba povedja): D/L, S  Pov Acker bau – ora stvu (P z nadrejenko oračva), ora nje; Glocken geläute – zvon enje, zvon stvu; Weid gesang – orok anje; Haus haltung – gospodar uvanje; hauš uvanje, gospodar itje; Hof haltung – dvor uvanje; Geld handel – menj anje; That handlung – djan stvu, oprau lenje; Tuch handwerk – suknar stvu; slov.-nem. del pa je skoro nespremenjen vzel iz Pohlina.« Trditev je zelo radikalna in glede na zasnovo Gutsmanovega slovarja pa tudi glede na opravljeno primerjavo nesprejemljiva. Misel o vplivnosti Pohlinovega slovarja ponavlja za Breznikom tudi J. Stabej v spremni besedi (1972). 165 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 165 24.4.2019 12:27:38 Lid lohn – mezd a, mezd itje; Eben machung – raun anje; Dieb stahl – tat nia (P: tat vina); krad va, vkrad enje, okras tvu, okrad va; Wort wechsel – prepir anje (P: prepirø), sprekarj anje, kark a; Kirch weihe – žegn anje (P); Ehe verbindniss – omož enje, zarok ø (P: zarok i). 3.2.2 Vršilec dejanja, nosilec lastnosti, povezave (pretvorba prvega deloval- nika – živo): Vd/Nl, p  D1 +ž Todt enbegleiter – pogreb ec (P); Wald bruder – pušaun ik (P), pušn jak; pušen ik; vles jak; Maul freund – perliz uvauc (P); Braut führer – caum ar; Geld händler – menj avec; Gewürz händler – kramen jar; Feld herr – kardeln ik; voiskovaivod ar; Braut jungfer – svat ina (P: svat); Boots knecht – vesl ar, lopat ar; Kleider macher – šiv ar, oblačil ar; Teller lecker – zaplečn ik; Wind macher – pah avec; vetr uvauc; napuhn ik; Amt mann – žup an (P); Halb mann – skoplen ik; Haupt mann – poglav ar (P), glav ar, stuin ik; Ackers mann – or auc, or ač (P: orat ar); Lands mann – zeml ak, dežel ak; 166 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 166 24.4.2019 12:27:38 Klatsch maul – pledr ač, pledr auc; Kleider macher – šivar; Amts walter – uradn ik, služiln ik, skerbn ik; Borten wirker – priem ar; Haus wirth – gospod ar (P), hospod ar; Blut zeuge – martern ik (P: martern ek). 3.2.3 Predmet za opravljanje dejanja, predmet kot nosilec lastnosti, povezave (pretvorba prvega delovalnika – neživo: Pd/Pl, p  D1 -ž Thür baum - podboi ø; Brod korb - slamn ica; Taback büchse - tobakn ica; duhan ica, škatel ca; Grillen fänger - muh ovec, muhoun ik (P); Wag kloben - gridelni ca (P); Winter monat - ednaistn ik; Taback pfeife - kadn ica; frul evica; Tropf wein - podčepen a (P), podčepin ce; Morgen wind - spudnj ak; Wasser pumpe - vedr ica (P), stup ø; Morgen stern - dan ica (P). 3.2.4 Mesto dejanja, mesto, kjer je kaj (pretvorba okoliščin kraja): Md/M, kjer je kaj  Ok Fecht boden – meč uvališe; boj ališe, boin iše; 167 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 167 24.4.2019 12:27:38 Laugen fass - žehtn jak, žehtn ik (P); Lichtmess fest - sviečn ica; Wasser furt - bred iše, bred a; Brod korb - slamn ica; Wasser sammlung - jezer iše; Amtmann schaft - župan ia, župan stvu; Fusss chemmel - podnuž je, podnog aunica; Mars tall - konjarn ica. 3.2.5 Čas dejanja, čas, ko je kaj (pretvorba okoliščin časa): Čd/Č, ko je kaj  Oč Lichtmess fest – sviečn ica (P: svečn eca). 3.3 Slovenske ustreznice so lahko delno kalkirane, se pravi, da je en koren- ski morfem nemške zloženke ohranil tudi v slovenščini svoje pomenske sestavine, drugi pa je v slovenščini te sestavine spremenil, lahko tudi priponsko obrazilil; v slovenščini imamo lahko zloženke, levo- ali de- snoprilastkovne besedne zveze ali izpeljanke: Alleinkäufer – samoteržec, Bundsgenosse – vezadeleženik (izpeljanka iz zloženke): vezodelež-(e)n-ik), Bergknapp – rudokopač, Bauchgrimmen, -wehe – črevogriz, črevobol, Blutschande – rodosramnost (rodosram-(e)n-ost); Brautbett – zakonska pastel, Madensack – červičnu gniezdu, Meerhafen – morsku brodiše, mursku brodištvu, murski port, luka, 168 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 168 24.4.2019 12:27:38 Backofen – krušna peč, Brennholz – nietne druve, Feldhuhn – polski jereb, Feuerschaufel – pečna lopata, Fischgräte – špica v ribah, Kleidermacher – oblačilar, Leibarzt – ozdraulenik, Myrtenbaum – mirtovec, Vogelfanger – tičar, tič lar, Weidenwald – verbje, verbouje, Wurzelmann – korenar, koreninar, koreničar, korenjar. Za delno kalkiranost slovenskih izpeljank je značilno, da imajo nače- loma prekrivno pomenskosestavinsko zgradbo besedotvorne podstave z levim korenskim morfemom nemške zloženke; le nekaj primerov je bilo takšnih, da je imela slovenska tvorjenka pomenske sestavine pre- krivne z desnim korenom nemške zloženke, npr. Buch drucker – štamp ar, Dach decker – kriv ec, Heerd hut – klobučn ik, klobučn jak, Leib arzt – ozdraulen ik, Todt schläger – vboin ik, vmor ec, vmorj avec, Thür schloss – zaklepenc a, zaklep ø. Primeri pričakovanega obraziljenja nemškega korena bodo tudi tokrat predstavljeni po besedotvornih pomenih slovenskih izpeljank. 3.3.1 Dejanje, lastnost, stanje: D/L, S  Pov Ehrer bietung – češen je, pošt uvanje; 169 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 169 24.4.2019 12:27:38 Weid gesang – orok anje; Hof haltung – dvor uvanje; König reich – kral estvu; Dieb stahl – tat nia (P: tat vina); krad va, vkrad enje, okrast vu, okrad va; Mond sucht – miesenčliv ost; Dienst fertigkeit – služliv ost; Edel muth – žlahtn ost; Ehren werk – čast instvu; Garten werk – vertni štvu; Hafner werk – lončar ia; Klapper werk – klopot alstvu, klopot anje, ropot anje, ropot nia; Miihl werk – mlin stvu, mlinar ia. 3.3.2 Vršilec dejanja, nosilec lastnosti, povezave: Vd/Nl, p  D1 +ž Besem binder – met lar; Gold arbeiter – zlat ar (P: zlatunar); Dienst bote – posel- ø, služabn ik (P); Brandwein brenner – žganj ar; Kalk brenner – apn a r (P), apn ovec; Kohl brenner – vogl ar (P: ogl ar), voglen ar; Vogel fanger – tič ar (P), tičl ar; Freyfrau – baron inja; Kauf rechter – odkuplen ik; Kerzen giesser – svieč ar; Todten gräber – pokop auc, pokop ač; pogrebn ik (P: pogreb c); 170 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 170 24.4.2019 12:27:38 Gewalt haber – oblast nik (P); Haus halter – hišn ik (P: hišn èk); Fisch händler – ribič ar; Korn händler – žitn jak (P: žit ar); Lieb haber – lublen ik, lubezn ik (P: lub é - Geliebt er), perjazn ik, perj atel (P: per jatl – der Freund); Gast herr – gost uvauc; Thor hüter – vrat ar (P: urat ar); Wald hüter – holc ar, gozd ar; Garkoch – kerčmar (P), tabern ar; Doppel lauter – dvoin ik (P: dvojn ik - Mittelkreiss); Uhr macher – vurn ik; Bienen mann – bučel ar (P: čebel ar); bučelin jar; Edel mann – žlahtn ik (P: žlahtn èk); Geleits mann – spremn ik (P: spremluvav c), povodn ik (P: Wassermann); Haupt mann – poglav ar (P), glav ar (P); Kauf mann - kup ec, teržiš ar; Wasser mann – voden ar (P: vod an - Wassergott), povodn ik, voduin ik; Weid mann – lov ec, jag er (P: lovc); Wunder mann – čudežn ik; Wurzel mann – korenin ar; Fähn rich – bander ar, bander ovec; Klafter setzer – kvaftrav ec; Both schafter – poslan ik (P), poslan ø; Trommel schläger – pauk ar, bobn ar (P); Kirsch ner – kožuh ar, kiršn ar; Thor steher – pervratar; Brief trager – list ar (P); 171 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 171 24.4.2019 12:27:38 Germ träger – mednič ar; Beicht vater – spovedn ik (P: spovdn ik); Amts verwalter – uradn ik, služiln ik, skerbn ik; Bienen warter – bučel ar (P: čebel ar), bučelin jar; Braten wender – pečeun ik, suk ovec; Leb zelter – lecat ar (P: lecet). 3.3.3 Predmet za opravljanje dejanja, predmet kot nosilec lastnosti, povezave: Pd/Pl, p  D1 -ž Trambaum – rezdram ø; Thür flügel – vratn ice; Bruderschaft gebeth – bratern ica; Trink geschirr – pial ce; Glatt hobel – gladn ik (P); Denk mahl – spomen ik, znam ik, spomin stvu, spomeniš tvu; Brücken geld – mostn ina; Kopf küssen – podglaun ik (P: pod glav je – Hauptpolster); Tisch lade – mizn ica; Vogel mist – tičj ak ; Back ofen – pečn ica; Feuer stein – ognj ik (P: ognèn k), kresaunik; Kerzen stock – svietn ik; Bohnen stroh – bobouš ina (P: bobovn èca); Kramet vogel – smoun ica, smoln ica; Tropf wasser – kapn ica. 172 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 172 24.4.2019 12:27:38 3.3.4 Mesto dejanja, mesto, kjer je kaj: Md/M, kjer je kaj  Ok Arsch backe - ritn jak, zadnj ak; Bohnen acker - bobou jiše, bobou je; Weizen acker – pšeničiš e; Thier garten – zverin iše, zverin jak, zvern jak; Kalk grube – aplen ica (P: apni še), apn ica, apn ouca; Fischh alter – ribn ik, ribn jak; Ameissen haufe – mraulin jak, mraul iše; Maulwurfs haufe – kert ina (P), kert iše; Wirths haus – oštar ia, goštar ia; Kranken haus – bounikoun iše; Bräu haus – oloun ica; Huren haus – kurbarn ica, kurbar iše (P: kurb iše); Bienen hüte – bučelin jak, bučeln ik, bučeln jak (P: čebeln ak); Glas hütte – steklen ica, glažar ia; Dunglacke – gnoin ica (P); gnoj iše; Mist lache – gnoin ica (P: gnojn èca); Weid land – paša niše; (P: paš a - Weide); Batzen laib – rieparn ica; Brand maal – prežgan ica, prežgan iše; Fisch markt – ribn aria; Lust ort – vesel ištvu, rezvesel iše; Lager platz – tabor iše, kamp iš e; König reich – kral estvu; Maden sack – červič je, červ ouje; 173 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 173 24.4.2019 12:27:38 Wohn sitz – prebiv ališ (P: prebiv alše); Brand stäte – pogor iše, pogor ištvu; Hör stube - pošluš ališe; Weber stätte – kaučn iše, tekaun iše; Dach stuhl – podstreh ina, podstreh je; podstrešn ik; Biblio thek - bukval iše (P); Kaiser thum – cesars tvu; Wasser thurm – vod arna, vod arnica; Bad wanne – kopeln ica; Goldberg werk – zlatnar ia, zlat oustvu; zlatar stvu; Hafner werk – lončar ia. 3.3.5 Čas dejanja, čas, ko je kaj: Čd/Č, ko je kaj  Oč Arbeit tag – delaun ik (P: delovn ek). 3.4 Razčlenjeno gradivo, črke A-H, K-M in T-W, nekalkiranih in deloma kalkiranih nemških zloženk, ki imajo v slovenščini sopomensko izpe- ljanko, obsega 157 primerov, pri čemer jih sodi v prvo, nekalkirano skupino 57 in v drugo, deloma kalkirano, 100, statistično razmerje je torej nekako 1 : 3 v korist delne kalkiranosti, če bi seveda imeli opraviti v vseh razlagah s sopomenkami samo iz ene ali druge skupine: delno kalkirane izpeljanke so v nekalkirani skupini kar nekajkrat druga, neka- ko pomožna razlagalna sopomenka, npr. Kleidermacher – šivar, oblačilar, Landsmann – zemlak, deželak, Windmacher – pahavec, vetruvauc, napuhnik, Fussschemmel – podnužje, podnogaunica; 174 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 174 24.4.2019 12:27:38 obrnjeno zaporedje kaže, da se pojavlja v primerih, ko je raba (tradicija) bolj naklonjena kalkirani varianti, npr. Diebstahl – tatnia, kradva, Kaufmann – kupec, teržišar. Neke vrste implicitna normativnost na ravni pomenskosestavinske zgradbe se kaže, kot bomo videli, tudi pri razlagalnih besednih zvezah zlasti v drugi polovici slovarja. 4 Zanimiva vprašanja v zvezi z večkrat zapisanimi trditvami o Pohlinovem slovarju kot enem izmed Gutsmanovih virov odpira tudi primerjava obeh slovarjev na sicer zelo omejenem gradivu, vendar ker je njegov obseg definiran, omejen na izpeljavne sopomenke nemških zloženk z začetka, srede in konca slovarja – je mogoče vendarle predvideti določene sklepe. 4.1 Glede obsega obeh slovarjev je na podlagi obravnavanega gradiva mo- goče reči, da Pohlinovo Tu malu besediše treh jezikov zajema približno 38 % besedišča Gutsmanovega nemško-slovenskega slovarja.163 Razli- ka po besedotvornih pomenih je naslednja (zajeti sta obe skupini): • dejanje, lastnost, stanje – Gutsman (G) 27 gesel, Pohlin (P) 6 ali 22 %, • vršilec dejanja, nosilec lastnosti, stanja, povezave – G 67, P 34 ali 50,7 %, predmet za opravljanje dejanja, predmet kot nosilec pove- zave – G 28, P 9 ali 32 %, • mesto dejanja, mesto, kjer je kaj – G 44, P 12 ali 27 %, • čas dejanja, čas, ko je kaj – G 2, P 1 ali 50 %; kot že rečeno, sta besedotvorna pomena rezultata in sredstva dejanja zaradi svoje premajhne morfemske (obrazilne) razpoznavnosti zajeta v besedotvornih pomenih dejanja in predmeta za dejanje. 163 V Pohlinovem slovarju je po podatku J. Stabeja (1972), gl. njegovo Spremno besedo k temu slovarju, 1640 slovenskih gesel. 175 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 175 24.4.2019 12:27:38 4.2 Največji primanjkljaj, ki se kaže pri prvem, se pravi v celoti abstrak- tnem besedotvornem pomenu dejanje, lastnost, stanje – daje slutiti, da je Pohlin to kategorijo besedišča v največji meri opuščal; iz nje je spreje- mal le najbolj vsakdanje besede, ki po možnosti asociirajo še kak drug besedotvorni pomen, npr. Ackerbau – G: orastvu, oranje, P: orastvu s kazalko na oračva – lahko tudi rezultat dejanja; seveda pa preseneča, da ne najdemo pri Pohlinu besed, kot so zvonenje, češčenje, kraljestvo, žlahtnost, poimenovanj poklicnih dejavnosti, kot suknarstvo, vrtnarstvo, lončarstvo, mlinarstvo, Gutsman jih navaja celo z več sopomenkami. Besedotvorni pomen, ki je po številčnosti v Pohlinovem slovarju pred- zadnji, je mesto dejanja, mesto, kjer je kaj. Tu preseneča, da nimamo pri Pohlinu poimenovanj njivskih površin npr. po tem, kar na njih ra- ste; pri Gutsmanu najdemo bobovjišče, deteljišče, pšeničišče idr.; pri Pohlinu nimamo tudi poimenovanj kraja, prostora po prebivalcih, npr. pri Gutsmanu ribnik (ribnjak), mravljišče (mravljinjak), zverinjak (zve- rinišče), črvičje Madensack, konjarnica, bolnikovnišče, županija (žu- panstvo), kraljestvo, cesarstvo, nimamo poimenovanj po dejavnosti, npr. olovnica, glažarija (steklenica), taborišče (kampišče), kavčnišče, lončarija, zlatnarija (zlatarstvo) ipd. Omeniti velja še drugi besedotvorni pomen – vršilca dejanja, nosilca lastnosti, povezave – kjer pri Pohlinu pogrešamo npr. poimenovanja dejavnosti, kot uradnik, veslar Bootsknecht, šivar (oblačilar) Kleider- macher, metlar, žganjar, voglar Kohlbrenner, svečar, ribičar Fischhan- dler, gozdar (holcar) idr. Tako se odpira vsaj dvom o trditvah, da je bil Pohlinov slovar Gutsma- nu pomemben gradivni vir. Pri Pohlinu preseneča ne samo obsegovna, ampak tudi pomenskokategorialna skromnost, saj so opuščene ali vsaj pomanjkljivo prikazane cele poimenovalne skupine; pri Gutsmanu je mogoče zaslutiti zasnovno ambicioznost med drugim z zajetjem celih, tudi abstraktnih pomenskih področij z izrabo vseh jezikovnoizraznih možnosti, kar se kaže v raznolikosti besedotvornih pomenov in sredstev njihovega izraza. 176 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 176 24.4.2019 12:27:38 Če se samo dotaknemo vprašanj (priponskih) obrazil s tem, da prite- gnemo še nekaj tudi pridevniških tvorjenk iz tega slovarja, potem se nam potrjuje misel o njihovem izjemnem bogastvu tudi v primerjavi s sicer obsežnim, vendar približno osemdeset let starejšim Kastelec-Vo- renčevim rokopisnim slovarjem, da ne omenjamo obrazilnega obsega, ki nam ga za protestantski čas, se pravi za 16. stol., ponuja analiza Cer- kovne ordninge. 4.3 Vendar pa kljub obilnosti obrazil se zdi, da to bogastvo nekako še ni dovolj pomenskorazločevalno; znotraj trdnih tvorbenih vzorcev vlada precejšnja svoboda njihove zapolnitve. Tako npr. še vedno velja že v Brižinskih spomenikih uveljavljena nerazločevalna razvrstitev glagolni- škega obrazila -nje, saj ga najdemo ob vsakršni glagolski besedotvorni podstavi: Grundlegung – gruntovloženje, vterdenje, Eidbruch – persego- lomenje, prelomenje persege, Brudermord – bratounu vbijanje, vmorje- nje, čeprav seveda tudi pričakovano obrazilo, npr. -ø, kot Donnerschlag grumski vdar-ø ipd.; deležniška oblika na -č se tudi v Gutsmanovem slo- varju lahko tvori iz dovršnikov, npr. Genesmittel – ozdraveča srednina, ozdravilu, ozdrauska pomuč. Zdi se, da gre za pomensko neizčiščenost obrazil, da se ta razvrščajo ne glede na tvorjenost ali netvorjenost bese- dotvorne podstave ali kakšno drugo njeno lastnost: tako npr. Bergbau – rud-ova-nje/-stvu/-iše, Guckfenster – pogledaunu oknu, Dichtkunst – zmišluvanska znanost, vmetalnost zmišluvanja ipd. Nerazločevalna je tudi razvrstitev pridevniških obrazil – -ski : -ni : -ji : -ov: Fischbein – rib-na ali rib-ja kust, Busskleid – pokurnu oblačilu, Busspsalm – pokurski psalm, Dachsloch – jazbična jama, jazbicova luknja, Dienstknecht – služen ali služaun hlapec, Bocksprung – k zli ali kozlou skok, Bohnenstroh – bbouja ali bobouna slama, boboušina. 177 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 177 24.4.2019 12:27:38 Misel, da gre pri tem nizanju sopomenskih obrazil vendarle tudi za tež- njo pomenske razločevalnosti, pa nam dovoljujejo primeri obrazil • -oba, -ilu, -ica, razvrščenih na isto besedotvorno podstavo biel-: (svinčna) biel-oba, -ilu, -ica za nemško Bleyweiss, kjer vsaj z da- našnjega vidika gre za pomensko različnost med tvorjenkami, ali morda • - ni : -ji na podstavo bobov- kot bobov-ni cvet za Bohnenblühe in bobov-ja moka za Bohnenmehl enkrat gre torej za pomen sestavinske svojilnosti, drugič za snovni pomen; morda bi bilo mogoče razlagati pridevnika kozl-i in kozl-ov pomensko različno, čeprav sta oba v zvezi z rog – kozli rug, kozlou rug. Zlasti če so takšne zveze v slovarju vedno izpisane v celoti, torej kozli rug, kozlou rug za Bockshorn, bi šlo lahko za pomensko različnost. Nekje mora biti vzrok, zakaj Gutsman nekatere zveze izpisuje v celo- ti, pri drugih pa obrazilno različne pridevnike navede skupaj ob jedru; gre za tip, kot ga srečamo npr. pri zloženki Bohnenstroh, kjer je med slovenskima pridevnikoma veznik ali (oder), torej bobouna ali bobo- uja slama, ribna ali ribja kust za Fischbein, ternski ali ternov germ za Dornbusch. Zanimivo je, da v začetnem delu slovarja Gutsman ne razločuje med vrstnim obrazilom -ni in kakovostnim -(e)n, največkrat uporablja -(e)n; proti koncu slovarja ni zaslediti zamenjave. Sicer pa je pri vsem starejšem tvorjenem besedišču in tako tudi še v Gutsmanovem slovarju opaziti težnjo po čim manjši premenjenosti morfemov v tvorjenki, se pravi po čim večji razvidnosti zveze med mo- tivirajočimi besedami, lahko kar skladenjsko podstavo, in tvorjenko. Verjetno prav zaradi ohranitve te razvidnosti Gutsman včasih ob pre- menjeni obliki navaja še nepremenjeno, npr. Fichtenwald – smrekje, smriečje, Drechselbank – stružna ali strugauna klop ipd. 5 Kljub obsegovno pa tudi problemsko omejenemu gradivu, ki je bilo vze- to v pretres, lahko na koncu upravičeno dodamo vsaj še eno razsežnost 178 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 178 24.4.2019 12:27:38 Gutsmanovega nemško-slovenskega slovarja: zaznavna je težnja po vsaj implicitni nemško-slovenski kontrastivnosti opomenjevalnega procesa, se pravi izbire pomenskih sestavin in seveda izrazne podobe; gre torej za uzaveščanje pomensko- in izraznostrukturnih različnosti obeh jezikov, kar se kaže v pogostem in zato verjetno nenaključnem nizanju sistemsko slovenskih in sistemsko nemških (kalkiranih) sopo- menk. Predvsem to dejstvo utemeljuje Prunčevo tezo o Gutsmanu kot dobrem poznavalcu slovenskega jezika in dobrem jezikoslovcu. 179 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 179 24.4.2019 12:27:38 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 180 24.4.2019 12:27:38 IIId Besedotvorna tipologija »novoslovenskega« gradiva pri Miklošiču (Obdobja 13, Miklošičev zbornik 1992) V Miklošičevem besedotvorju je zaslediti nekatere izrazite struktura- listične prvine, zlasti pri določanju morfemskih mej oz. t. i. veriženju morfemov, pri razumevanju stopenj tvorjenosti in iz tega izhajajoče- ga (implicitnega) spoznanja o dvodelnosti tvorjenke, pri razumevanju morfemske večfunkcijskosti idr. Najti je tudi zametke sodobnega skla- denjskega besedotvorja. 1 Tvorjenke, ki jih Miklošič (1875) označuje kot novoslovenske, bodo obravnavane, tako kot vse doslejšnje, z vidika sodobnega slovenskega knjižnega jezika. Sodobna knjižnojezikovna besedotvorna morfema- tika bo tudi klasifikacijsko izhodišče v smislu besedotvornih vrst in besedotvornih pomenov. Glede na to, da je Miklošič, kot sam pravi v uvodu svoje knjige (1875: Uvod, V–XXIV), razčlenjeval »sufikse« ne samo glasovno, ampak tudi pomensko, je vsaj delno upoštevanje besedotvornopomenskega vidika še toliko bolj upravičeno; vedeti pa moramo, da pri Miklošiču ne gre za besedotvornopomensko anali- zo priponskih morfemov v smislu sodobne teorije, ki postavlja bese- dotvorni pomen v pretvorbeno zvezo s propozicijo povedi (Vidovič Muha 1988, 22018).164 1.1 Preden se lotimo konkretne razčlenitve gradiva, je nujno pojasniti neka- tera Miklošičeva strokovna poimenovanja in tako vzpostaviti razmerje 164 Znotraj slovanskih jezikov je o besedotvornih pomenih pisal že sredi 17. stol. Juraj Križanić v svoji slovnici, o čemer poroča S. Babić (1990, 11–18), kjer pa se med 18 skupinami, ki jih za Križanića navaja S. Babić, npr. dejanje, stanje, lastnost, prostor, sredstvo, zbirna, manjšalna, večalna idr. imena mešajo bolj besedotvorni opisi kot npr. (beseda) sestavljena iz predloga in samostalnika, iz samostalnika in pridevnika ali gla- gola ipd. Vsekakor je bila zavest o možnosti kategorialne pomenske posplošitve tvor- jenkinih morfemov živa zelo zgodaj. 181 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 181 24.4.2019 12:27:38 s sodobnim slovenskim jezikoslovnim oz. besedotvornim izrazjem (Prim. še pogl. II). Najprej nekaj besed v zvezi s pojmoma staroslovensko (altslovenisch) in novoslovensko (neuslovenisch), s katerima se srečujemo v obrav- navani monografiji. Miklošič namreč v skladu s svojo panonsko teori- jo o neposredni zvezi slovenščine s staro cerkveno slovanščino ločuje dva panonsko-slovenska jezika – staroslovenski in novoslovenski; prvi je vezan na tiste Slovence, ki so živeli na severovzhodu okrog Blatnega jezera in proti severu na Moravskem (v tem jeziku so pisani najstarejši cirilski in glagolski spomeniki) – drugi pa predvsem na karantanske Slovence, zapisan najprej v Brižinskih spomenikih, sicer pa, kot meni Miklošič, v veliki meri ohranjen v današnji slovenščini (1868: 33-34).165 Že iz naslova knjige – Stammbildungslehre –– je razvidno, da Miklo- šič, znotraj besede ločuje funkcije posameznih morfemov; s pojmom sufiks poimenuje tisti priponski morfem, ki povzroča tvorjenost osnove in ne morda besede. V poglavju o tvorbi glagolskih osnov sam pravi, da do imenskih (nominalnih) osnov pridemo z »odvzetjem sklonskih sufiksov« (str. 418). Miklošič torej loči priponska obrazila od pregibnih (fleksijskih) morfemov, končnic. Del besede, ki bi ustrezal današnjemu pojmu (besedotvorna) podstava, pa imenuje Miklošič tema. Podstavi, ki se ne da več členiti, pravi koren (1875, 418-420). Da natančno razmejuje vlogo morfemov v besedi in s tem posredno tudi ločuje stopnje tvorjenosti, je Miklošič dokazal z razčlenitvijo vzorčne- ga primera učenikovъmb, kjer - mb izloči kot »sklonski sufiks«; iz osno- ve učenikovъ- je z izločitvijo priponskih obrazil (sufiksov) - ovъ in - ikъ dobil podstavo (temo) učenъ-; ta je sestavljena iz priponskega obrazila - nъ in glagolske podstave uči-, ki vsebuje »glagolski sufiks« – glagol- sko pripono - i- in »imensko podstavo« (temo) ukъ-, sestavljen iz kore- na uk-, »izpeljanega z - ъ« (str. 418). In dalje, pravi Miklošič, moramo »/t/ako kot pri samostalniku tudi pri glagolu skušati priti do podstave, ki 165 Natančneje je o Miklošičevi panonski teoriji – tudi v razmerju do Kopitarja pisal L. Miletič v obširni razpravi (1891: 355–500, zlasti 430–436). 182 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 182 24.4.2019 12:27:38 se ne da več členiti« (str. 420). Iz predstavljenega zgleda je lepo vidno tudi ločevanje stopenj tvorjenosti v ustreznem zaporedju.166 1.2 V zvezi z Miklošičevim besedo-, dosledneje rečeno »osnovotvorjem« je zanimivo razmišljanje L. Miletiča, lahko bi rekli, o dialektičnem raz- merju med morfemsko zvezo v besedi in njej ustrezno skladenjsko zve- zo. Pot, po kateri se pri Miklošiču dva samostojna jezikovna elementa združujeta v celoto po obliki in pomenu, je vsekakor skladenjska, pravi Miletič. In dalje: zato je taka skladenjska enota temeljna pri nastanku »kompozitov«, ki pa se v določenih okoliščinah spremenijo v »simple- kse« tako, da se eden od členov spremeni in prevzame vlogo formalne- ga elementa sufiksa (1891: 446-447). Vsekakor ima sodobno slovensko skladenjsko besedotvorje, kot se je pravilno slutilo, svoje zametke tudi pri Miklošiču.167 Sicer pa je tako znanstvenike nasploh kot tudi jezikoslovce, ki so pri- spevali k univerzalnim jezikoslovnim spoznanjem, težko brezkom- promisno uvrščati v posamezno jezikoslovno obdobje; prav s svojimi spoznanji razpirajo zaprtost časa, opredeljenega z določenimi jezi- koslovnimi karakteristikami, in tako soustvarjajo ontološke temelje jezika. Predvsem glede na mladogramatično obdobje,168 v katerem je ustvar- jal, smo ga z vidika okvirne tipologizacije razvoja slovenskega be- sedotvorja, uvrstili v t. i. oblikoslovno-pomensko (analitično) ob- dobje, ki se kot najdaljše uvršča med slovensko-nemško normativno protistavo z glavnim predstavnikom Francem Metelkom, in sodobno 166 Tako imenovane stopnje tvorjenosti, kakor imenuje pojav pri nas J. Toporišič, je Mi- klošič v svojem besedotvorju že upošteval in s tem bil pravzaprav predhodnik J. Roz- wadowskega, ki je pojav teoretično izpostavil (1921, 129–139). – O besedotvornem strukturalizmu J. Rozwadowskega in s tem v zvezi tudi o različnih vlogah obrazilnih morfemov npr. pri višjestopenjskih tvorjenkah v njegovem delu Wortbildung und Wort- bedeutung je obširno in zelo pohvalno pisal naš R. F. Mikuš (1955–56, 144, 145–204). 167 Prim. tudi pogl. o Miklošiču, kjer je rečeno, da ima Miklošič »/v/ nekaterih primerih /…/ (opisno) pomensko razlago /…/ ; belolas – canos capillos h«. 168 S. Babić uvršča Miklošiča med »tipič/ne/ predstavnik/e/ mladogramatične smeri v slo- vanski filologiji.« (1992, 165–173). 183 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 183 24.4.2019 12:27:39 skladenjskopomensko (sintetično) besedotvorno teorijo; njene nastav- ke, kot smo videli, najdemo pri Miklošiču, v zvezi z interpretacijo nem- ških zloženk v slovenščini pa v bistvu že v Vodnikovi slovnici. Breznik s svojo razpravo o zloženkah iz leta 1944 je pravzaprav že skladenjski besedotvorec, saj je na podlagi vrste stavčnega razmerja skladenjskih opisov zloženk ločil te na osebkove, tip listopad, vezavne senokoš in primične grdogled (1944: 5-76). Seveda pa pri Brezniku še ne more biti uporabljena pretvorbeno-tvorbena (jezikoslovna) metodologija, ki definira sodobno slovensko besedotvorje. 2 Potrjuje se spoznanje, da velja za Miklošičev Nauk o tvorbi osnov (Stammbildungslehre) razmeroma jasna problemska besedotvorna hi- erarhija, izpostavljena do določene mere tako na formalni kot tudi na vsebinski ravni. Že z oblikovanjem vsebinskega kazala Miklošič v svojem delu z umi- ki levega roba na desno omogoča takojšnjo preglednost hierarhizaci- je besedotvorne problematike, ki je še okrepljena z naslovi oziroma podnaslovi, npr. Uvod: spodaj, brez umika na desno – hierarhično torej enakovredno: Prvi del Nauk o tvorbi nominalnih osnov; dalje, prvi umik desno: Prvo poglavje. Nauk o tvorbi nezloženih nominal- nih osnov; drugi umik desno: Prvi odstavek. Samoglasniški sufiksi, s tretjim umikom desno se začenjajo navajati posamezni samoglasniški sufiksi, vendar tako, da je njihova notranja odvisnostna povezava, če je to potrebno, razvidna iz uporabe arabskih in rimskih številk, velikih in malih črk; pri soglasniških sufiksih je tretji umik vezan na njiho- vo notranjo delitev po mestu izgovora definirajočega soglasnika, npr.: Prvi glavni del r-, l-, n- sufiksi, in šele s četrtim umikom se začenjajo navajati posamezni sufiksi. Kot rečeno, je že iz vsebinskega kazala razvidna delitvena dvodelnost tvorjenk (tvorjenih osnov): temeljna ločitev je v bistvu besednovrstna, saj obravnava na eni strani tvorbo imenskih osnov (Nominalstämme), med katere uvršča osnove samostalnika, pridevnika, posebej navaja 184 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 184 24.4.2019 12:27:39 števnik, zaimek, »v veliki večini členek« (Partikel, 418), na drugi pa glagolskih (Verbalstämme).169 2.1 Delitev imenskih osnov izhaja iz njihove zloženosti ali nezloženosti: »Die Nominalstämme sind uncomponiert und componiert.« In še dalje (1875, 347): »Jede Verbindung von Worten oder Wortstämmen nenne ich eine Zusammensätzung.« Se pravi, da je besedotvorna podstava v smislu svoje eno- ali večdelnosti oziroma potencialne več kot enobese- dnosti tisto merilo, ki ločuje kompozite, s čimer poimenuje zloženke, sklope, sestavljenke, tvorjenke iz predložne zveze od vseh drugih. 2.1.1 Delitev nekompozitnih (unkomponierte) imenskih osnov pa je drugač- na od kompozitnih.170 Nekompozitne so predstavljene, če govorimo zelo posplošeno, glede na lastnosti kompozitne imenske osnove, kjer se kot merila nadaljnje delitve pojavljajo prvine ravnin jezikovnega siste- ma, in sicer prozodične, oblikoslovne in skladenjske. Če na kratko povzamemo: ohranjenost predvsem naglasa na sesta- vinah besedotvorne podstave, ločuje sklapljanje (Zusammenfügung) oziroma sklope, tip poltičpolmiš ali teden, od zloženk, tip belolas ali branovlek; za ločitev slednjih, se pravi zloženk, je uporabljeno skla- denjsko merilo, in sicer razmerje med deli besedotvorne podstave, natančneje – skladenjsko razmerje znotraj besedne zveze, iz katere je zloženka nastala: tako loči priredne zloženke, tip belo-moder, od podrednih, npr. črvojed ali beloglav; podredne zloženke – ne da bi pri tem ločil glagolske od neglagolskih – pa določa še stalna razporedi- tev sestavin besedotvorne podstave – določujoča sestavina je leva in določana desna; sicer pa so podredne zloženke s pomočjo oblikoslov- nega sklonskega merila spet dvojično deljene na determinativne, ki so 169 Die wortstämme sind nominal und verbal. Es zerfällt demnach die stammbildungsle- hre in die lehre von der bildung der nominalstämme und in die lehre von der bildung der verbalstämme.« (Miklošič 1875, 1). 170 Pojem kompozitum je pri Miklošiču, kot rečeno, nadrejen pojmu zloženka. 185 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 185 24.4.2019 12:27:39 izvorno – glede na besedno zvezo, iz katere so nastale – istosklonske, tip črnošolec – torej iz podstave črna šola, in odvisnostne, ki so razno- sklonske, tip branovlek, krvolok; glagolske zloženke so po njegovem iz imenske podstave in sicer vlek brane, lok krvi; najmanj, kar pri tem lahko pripomnimo, je, da glagolske zloženke z »nebesednimi« pod- stavnimi sestavinami, npr. bogomol( je), - služje povzročajo pri taki interpretaciji zadrego.171 2.1.2 Pod poglavjem Nauk o tvorbi nekompozitnih imenskih osnov (uncom- ponierte nominalstämme) nam Miklošič predstavlja pregled priponskih obrazilnih morfemov, sufiksov. »Die lehre der bildung der nominal- stämme /…/ ist eine lehre von den suffixen«, pravi na str. 418. V tem okviru obravnava vse tvorjenke, ki imajo desni (priponsko)obrazilni morfem ne glede na eno- ali dvodelnost podstave, se pravi tudi med- ponsko-priponske zloženke, tip listopad, belorok, in predponsko-pri- ponske tvorjenke, se pravi tvorjenke iz predložne zveze, tip brezrok, podbradek. Te tvorjenke – medponsko-priponske zloženke in tvorjenke iz zveze s prostim glagolskim morfemom (PGM) – se obravnavajo dva- krat, in sicer prvič, ko gre za razčlenitev besedotvornih podstav, pa tudi predpon oziroma predponskih obrazil, drugič pa ko gre za razčlenitev priponskih morfemov – sufiksov. Miklošičev naslov »Lehre von der bildung der uncomponierten nominalstämme« torej ne ustreza popol- noma obravnavani problematiki. Nauk o tvorbi imenskih osnov – tu bi bilo treba reči tako nezloženskih kot zloženskih – je za Miklošiča, kot rečeno, nauk o priponskih mor- femih – sufiksih. Pri tem je izhajal iz dejstva, da v slovanskih jezikih nimamo golih korenskih imenskih osnov; gre za ugotovitev, ki jo je 75 let kasneje povzel (za slovenščino) A. Bajec v svoji monografiji o izpeljavi samostalnika (1950, 5). Tako pojmuje Miklošič tvorbo osnov 171 Obravnava zloženk (kompozitov) je bila ocenjena kot boljša v primerjavi z izpeljan- kami tako pri L. Miletiču (1891), posebej pa še pri T. Maretiću (1892, 41–153, zlasti 72–73). – O delitvi kompozitov, zlasti zloženk s stališča Miklošičevih sinhronijskih in diahronijskih delitvenih meril prim. pogl. na str. 18 in ponazoritveni graf na str. 23 (graf 1). 186 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 186 24.4.2019 12:27:39 kot dodajanje sufiksov (korenom). – Opozoriti je še treba, da Miklošič loči t. i. primarne in sekundarne imenske in glagolske tvorbe oziroma primarne in sekundarne sufikse.172 Po Miklošiču izvirajo imenske besede iz korena, sekundarnega gla- gola – v tem primeru govorimo o primarni imenski tvorbi – ali pa iz (drugih) imenskih besed – opraviti imamo s sekundarno imensko tvor- bo. In dalje: »Če je imenska beseda iz korena, ki je v veliko primerih identičen s primarno glagolsko osnovo, ali če je izpeljana iz sekun- darnega glagola, je enakovredna tako glede na nastopajoči sufiks kot glede na pomen izpeljane imenske besede.« (420) Tudi glagol ima po Miklošiču trojni izvor: je lahko iz korena, izpeljan iz (drugega) gla- gola ali iz imena. Za primer navaja br-a-ti iz korena br-, sъ-bir-a-ti iz glagola sъ-br-a-ti in (srbsko) z-bor-i-ti iz samostalnika (poud. A. M.) zbor (1875, 420).173 Pojem primarni in sekundarni sufiks uporablja Miklošič samo v zvezi s tvorbo imenskih besed: primarne sufikse imajo tvorjenke s podstavo iz korena ali iz glagolske podstave, sekundarne pa tvorjenke iz imenske podstave. Znotraj posameznih obrazil lahko torej tudi pri Miklošiču do neke mere govorimo o ločevanju tvorjenk glede na izvorno besednovr- stnost besedotvorne podstave – sekundarno pripono/priponsko obrazilo imajo vedno samo izimenske tvorjenke. Za izhodišče razčlenitve tovrstnih tvorjenk je Miklošič vzel celotno množico priponskih morfemov, ki jih je na podlagi izrazne podobe lo- čil na samoglasniške in soglasniške, natančneje – na take, ki so samo iz samoglasnika, in na take, ki so iz samoglasnika in soglasnika: »Die suffixe bestehen entweder aus blossen vocalen oder aus vocalen und consonanten.« (1875, 1) V uvodu k svoji knjigi sam pravi, da je obrav- naval 185 sufiksov; meni, da bi jih bilo znatno manj, če bi skušal »iz- peljati vse sufikse v najpreprostejšo obliko« (1875, XXI). Odločil se je raje za čisto sinhroni vidik, temelječ pravzaprav na občutku: kar se mu 172 Tudi A. Bajec uporablja v BSJ I (1950, npr. 28, 31) pojme primarni in sekundarni glagol, primarno in sekundarno obrazilo, ne da bi jih definiral. 173 »V izkorenski tvorbi so bili samostalniki radi v o-jevski prevojni stopnji: grob (gre- bem), prostor (prostreti), zob (zebsti) / . . ./«; tako A. Bajec v BSJ I (1950, 6). 187 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 187 24.4.2019 12:27:39 je na prvi pogled – »auf den ersten blick« (1875, XXI) – zdelo sufiks, je tako tudi pustil.174 Pri pregledu Miklošičevih priponskoobrazilnih morfemov bomo sku- šali posebej opozoriti na tiste, ki so zaradi svojih lastnosti – pomen, izrazna podoba, razvrstitev na podstavo – izhodiščno neizpeljavni, npr. zloženski. Načeloma pa bomo posamezne priponske morfeme ločili besednovrstno; predstavili bomo ločeno samostalniške in pridevniške tvorjenke, znotraj enih in drugih pa spet ločeno nemodifikacijske in modifikacijske tvorjenke – Miklošič jih ne ločuje175 – in sicer po bese- dotvornih pomenih: pri samostalniku npr. priponska obrazila/pripone za dejanje, lastnost/stanje, lastnost/povezavo (glede na tvorbo iz glago- la, pridevnika, samostalnika), vršilca dejanja, nosilca lastnosti/stanja, povezave itd.176 Pri razčlenitvi bo torej upoštevana sinhrono razvidna tvorjenost iz gla- gola, pridevnika, samostalnika, pri Miklošiču, kot rečeno, do neke mere zajeta v t. i. primarnosti oziroma sekundarnosti priponskih morfemov kot tudi v sodobnoteoretičnem smislu razumljen besedotvorni pomen (Vidovič Muha 1988; 22018). 2.1.2.1 Samostalniški priponski morfemi so nemodifikacijski in modifikacijski. Med samoglasniškimi priponskimi morfemi je najraznovrstnejši in tudi daleč najpogostejši polglasnik jor (ъ). Miklošičevo zapletenost predstavitve ne povzroča samo njegovo ločevanje jora na primarni in 174 Kritika, tako Miletič kot Maretić (1891; 1892), sta Miklošiču zamerila nedoslednost pri upoštevanju izvornega etimološkega vidika. Kot rečeno, Miklošič je pač smiselno, včasih morda tudi nekoliko manj smiselno vnašal v svoje delo prvine (funkcionalnega) strukturalizma. 175 Zanimivo, da tudi Toporišič v vseh izdajah svoje slovnice (npr. SS 1976, 124–145). obravnava skupaj nemodifikacijsko in modifikacijsko izpeljavno tvorbo, čeprav gre za različne pretvorbene vrednosti priponskih obrazil/pripon. 176 Če sta besedotvorna pomena rezultata dejanja in sredstva dejanja izrazno nerazvidna, so zgledi uvrščeni pod dejanje. Sledeč Miklošičevi in kasneje Bajčevi ideji o samo- stalniškosti prevojnih korenov – pri Miklošiču tip (z)-bor-(i-ti) (1875, 420), pri Bajcu tip plot (iz plesti, 1950, 6) – bi v rezultat dejanja načeloma lahko uvrščali podobne primere; za dokončno odločitev je potreben pregled celotnega sodobnega gradiva. 188 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 188 24.4.2019 12:27:39 sekundarni, ampak predvsem 20 razredov t. i. primarnih glagolskih osnov.177 – Samoglasniški sekundarni obrazilni morfem jor se razvršča na podstavo iz t. i. kakovostnega rodilnika in je značilen za zloženke tipa bel-o-rok-ø. Soglasniški obrazilni morfemi so predstavljeni v skupinah po izgovor- nih lastnostih t. i. karakterističnega soglasnika. Skupine so naslednje: jezičniška - r, - l, - n, trdonebna - t, - d, ustnična - p, - b, - v (ustničnozobni), mehkonebna - k, - g, - h, zobna - c, - z, - s in trdonebna – zlitna - č, - ž, - š.178 Izrazno delitveno izhodišče je mogoče prenesti tudi na sodobni sloven- ski knjižni jezik s tem, da vnesemo pojem t. i. glasovno praznih – samo funkcijskih priponskih morfemov (sufiksov). Tako se Miklošičeva samoglasniška obrazila ločijo v sodobnem (knji- žnem) jeziku na tri skupine, in sicer na funkcijska ali drugače – homo- nimna s končnicami in zato pri Bajcu sklanjatvena,179 dalje na samogla- sniška – kaže, da samo modifikacijska – in tudi soglasniška. 1.1.1.1.1 Med nemodifikacijskimi priponskimi morfemi se pojavlja glasovno prazni – funkcijski morfem in soglasniški morfemi. Glasovno prazni – funkcijski priponski morfemi ustrezajo deloma Miklošičevemu primarnemu in celotnemu sekundarnemu polglasniku jor (ъ). -ø: za m. sp. in -a za ž. sp. 177 O tem je kritično pisal L. Miletič (1891). 178 Miklošičevo delitev soglasniških priponskih morfemov po mestu izgovora t. i. karak- terističnega soglasnika je ohranil tudi A. Bajec v BSJ I (1950, 9, 21, 26, 38 idr.). Sploh daje Bajčevo Besedotvorje vtis zasnove po Miklošičevi Primerjalni slovnici slovanskih jezikov II (1875); celo glagolska podstava zloženk je tako kot pri Miklošiču zane- marjena kljub temu, da je Breznik že 1944. leta s svojo razpravo znotraj (zloženskega) besedotvorja dal glagolu ustrezno mesto in s tem posredno dopolnil oz. korigiral Mi- klošiča. 179 Prim. BSJ I (1950, npr. 5) »/s/klanjatvene pripone« – poimenovanje po funkciji iz oblikoslovne ravnine. 189 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 189 24.4.2019 12:27:39 (1) Navadne izpeljanke iz glagola z naslednjimi besedotvornimi pomeni: (a) Dejanje: zakol; žar, požar, pomor; rast, blesk, krik, pisk, gib; stok; prevod, prevoz; let, met; bol, prihod, prekop; potop, skok, smrad; rez, beg; jek, jok; krč, vdar, pregon; kov, laž; krč, plač; hvala, podpora, bera; guba, smuka, ostuda, lega, peka; zabloda, ježa; reja, posoja, ovaja; kuha. Med izglagolske samostalnike s končniškim priponskim mor- femom in s pomenom dejanja s sinhronega vidika verjetno lahko uvrstimo primere, ki jih Miklošič navaja med prime- ri s soglasniškim priponskim morfemom - et, - ot, npr. beket, blebet, trepet, topot, ščebet, klopot; gre za primere, ki imajo v glagolski podstavi medmet – Miklošič govori o korenu, ki označuje glas – po sodobni interpretaciji motivira ta medmet glagol in iz glagola (s funkcijskim obrazilom - ø) šele samo- stalnik. Miklošič pa predvideva iz medmetnega korena tvor- bo samostalnika – top- ot, bek-et – ki lahko motivira glagol topot-a-ti, beket-a-ti.180 (b) Vršilec dejanja: pre-prorok; gnida; ujeda, zaseda; priprega. (c) Predmet za dejanje: urok; zavora; opeka. (č) Rezultat dejanja: nastel; prepir; dosip, zasop; grob, polog, nanos; prevod; odgovor; bera, prigoda; podlaga. (d) Sredstvo dejanja: zastor, zavor; strup, poklop, zaklop; urok, oklep, pohlep; zabel; podkov; ščit (pri Miklošiču primer med soglasniškimi obrazili - t); podpora, zavora; preobleka; zadr-ga, brzda; ograja, krma; žaga. (e) Mesto dejanja: podmol; predor, zapor; kap, zapad; nasip; prelaz, zasad, nasad; gaz; soteska, mlaka; preseka. (f) Čas dejanja: odlog, prevoz, pogreb; potop; stiska; smuka, peka. 180 Tu bi kazalo ponovno opozoriti na Miklošičevo veriženje morfemov – če si izposodi- mo izraz strukturalista R. F. Mikuša, kot ga je predstavil npr. pri br-a-ti (1875, 420) ali učenikovъmⱃ (418–419). Bi bilo treba spremeniti današnjo interpretacijo omenjenih tvorjenk in dejansko izhajati iz samostalniške podstave, npr. topotati, beketati iz topot, beket? 190 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 190 24.4.2019 12:27:39 Miklošičevo gradivo izkazuje za slovenščino vseh možnih sedem bese- dotvornih pomenov. (2) Zloženke iz glagola z naslednjimi besedotvornimi pomeni: (a) Dejanje: krvotok; vratolom, branovlak, kozoprsk, srborit. (b) Vršilec dejanja: kozoder, slakoper (po Miklošiču nejasno), kruhopek; krvolok; srborit; mesojed, samojed, sladkosned, krivogled, križogled, pizdogriz, črvojed. (c) Predmet za dejanje: kolovrat, branovlak. (č) Sredstvo dejanja: kolomaz, branovlek. (d) Čas dejanja: kozoder; kozoprsk; delopust; senokoša. (3) Tvorjenke iz predložne zveze z besedotvornim pomenom Mesto, kjer je kaj: brezden, razkriž, razpot. Znotraj glasovno praznih priponskih morfemov lahko obravnava- mo tudi primere tipa liv. Miklošič razlaga - j in -v pri 1., 2., 3., in 6. razredu glagolov kot zapolnitev zeva med glagolsko pripono in polglasnikom jor (ъ), pri čemer je seveda jor odpadel; pri glagolih 2. razreda gre pri veliki večini primerov za prevoj – dejansko torej za funkcijsko (ničto) pripono, tip loj, (po) boj ipd.; če do prevo- ja ne pride ali, kot pravi Miklošič, če se izglasniški - i osnove ne »stopnjuje« v - oj, ostane funkcija - j, v tem razredu še pogosteje - v, enaka – zapolnjujeta hiatno mesto med glagolsko pripono - i- in izglasnim jor; tudi pri 6. razredu je korenski samoglasnik jat, po Miklošiču, ločen od izglasnega jor z - j ali - v. Navadne izpeljanke in zloženke iz glagola z besedotvornim pome- nom dejanja: prodaj (na prodaj), udaj (za udaj); zaliv, liv, počiv, naliv; odmev, dolev – predaja, prodaja, graja, staja, pristava; zadeva. Primere je mogoče uvrstiti tudi med besedotvorne pomene rezultata, sredstva in mesta dejanja. Zloženke z glagolskim korenom -de-; besedotvorni pomen je vrši- lec dejanja: čarodej, zlodej, čudodej. 191 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 191 24.4.2019 12:27:39 Tudi Miklošičevi soglasniški priponski morfemi bodo predstavljeni po enakem vzorcu kot funkcijski - ø (Miklošičev jor). -ar Navadne izpeljanke iz (a) glagola, besedotvorni pomen (BPo) vršilec dejanja: čuvar, pi- sar, romar, tesar, zidar; (b) samostalnika, BPo nosilec povezave: drvar, govedar, kravar, levičar, mlinar, pečar, vrtnar, zlatar. -ir Navadne izpeljanke iz pridevnika, BPo nosilec lastnosti: hudir, sle- pir ‚slepec‘, skovir. -lo Navadne izpeljanke iz glagola v glavnem z BPo (a) sredstvo dejanja: cedilo, kadilo, netilo, kresalo; veslo, ali morda (b) mesto dejanja: razpelo. -el Navadne izpeljanke iz glagola v glavnem BPo (a) dejanje: pogibel, kopel; (b) sredstvo dejanja: piščal, zibel. -ulj, -ulja Navadne izpeljanke iz (a) glagola v BPo vršilec dejanja: klepetulja; (b) samostalnika v BPo nosilec lastnosti: nosulja, volkulja. -en (1) Navadne izpeljanke iz glagola, v BPo dejanje: pesen – pesem, plesen; (2) Tvojenke iz predložne zveze: povoden. -nja (1) Navadne izpeljanke iz glagola, v glavnem BPo dejanje ali re- zultat dejanja: grožnja, nošnja, prošnja, izkušnja; (2) tvorjenke iz predložne zveze: povodnja. -in, m. sp. predvsem pa -ina, ž. sp. Navadne izpeljanke iz (a) samostalnika, BP nosilec lastnosti, povezave; ženin; predmet kot nosilec povezave: teletina, volovina; mesto, kjer je kaj: krtina; 192 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 192 24.4.2019 12:27:39 (b) pridevnika, BP lastnost: oteklina, steklina, pokorščina, bole- čina; mesto, kjer je kaj: votlina; čas, ko je kaj: sedmina. -on Navadne izpeljanke iz samostalnika, BP nosilec lastnosti: hlačon. -inja Navadne izpeljanke iz (a) samostalnika, BP nosilec lastnosti: grofinja, boginja, svaki- nja, služkinja, levinja, tudi nemkinja, poljakinja; (b) pridevnika v pomenu lastnost, stanje: draginja, svetinja; me- sto, kjer je kaj: pustinja. -ota Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP dejanja: * dremota, mrzota; (b) pridevnika, BP v glavnem lastnost: slepota. -st/-ost Navadne izpeljanke iz (a) samostalnika, BP lastnost, stanje: bolest, zlobost; (b) pridevnika, BP prav tako lastnost, stanje: britkost, oteklost, objestnost, praznost, spretnost, blaznost. -telj Navadne izpeljanke iz glagola; BP vršilec dejanja: prijatelj; vsi drugi novejši primeri so po Miklošiču iz vzhodnih slovanskih jezi- kov: pisatelj, častitelj, stvaritelj, vladatelj. -ir Navadne izpeljanke iz glagola, BP vršilec dejanja: pastir. -stvo Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP dejanje: rojstvo; (b) pridevnika; BP lastnost: bogastvo; (c) samostalnika, BP lastnost: božanstvo, krščanstvo. -tev Navadne izpeljanke iz glagola, BP (a) dejanje, rezultat dejanja: molitev, mletev, odrešitev; (b) sredstvo dejanja: britev. -ada Navadne izpeljanke iz samostalnika, BP predmet kot nosilec po- vezave: čelada, grmada (kolikor ne gre za modifikacijo). -ad Navadne izpeljanke iz pridevnika, BP nosilec lastnosti (neživo): gnilad, živad, zelenjad, prhljad (lahko tudi modifikacija). 193 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 193 24.4.2019 12:27:39 -da Navadne izpeljanke iz pridevnika, BP lastnost, stanje: krivda, pravda. -im (1) Navadne izpeljanke iz samostalnika, BP nosilec lastnosti: očim, Miklošič še ženim; (2) tvorjenke iz predložne zveze: pobratim. -ak Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP vršilec dejanja: prosjak, ležak ali (b) pridevnika, BP nosilec lastnosti (živo in neživo): divjak, le- vak; celak; mesto, kjer je kaj: golobnjak, pesjak, zverinjak. -jak Navadne izpeljanke iz (a) pridevnika, BPo predmet kot nosilec povezave: dimnjak, polovnjak; (b) samostalnika, BPo nosilec lastnosti, povezave (živo, neživo): korenjak; vinjak. -ik Navadne izpeljanke iz pridevnika, BP nosilec lastnosti (živo, neži- vo): bolnik, vrstnik, župnik, lakomnik, učenik; dimnik, vogelnik, muhovnik, oselnik, zglavnik. -ek Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP dejanje ali rezultat dejanja: davek, postopek, navržek; (b) pridevnika (tudi števnika), BP čas, ko je kaj: četrtek, petek, tudi deležniškega pridevnika, BP stanje: zaprtek, užitek; v primerih kot imetek, dobitek, ki jih Miklošič obravnava zno- traj obrazilnega morfema - ek, moramo verjetno računati z obrazilom - tek; (c) prislova, BP mesto, kjer je kaj: zadek. -ko (Pri Miklošiču znotraj priponskega obrazila - ek.) Navadne izpeljan- ke iz pridevnika, BP nosilec lastnosti: rdečko. -ka (Pri Miklošiču znotraj priponskega obrazila - ek.) (1) Navadne izpeljanke iz (a) samostalnika, BP nosilec povezave: medvedka, levovka, tudi slovanka, mladenka; 194 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 194 24.4.2019 12:27:39 (b) pridevnika, BP nosilec lastnosti: rdečka, sivka, dvojka, trojka, ali iz deležniškega pridevnika: pogorelka, pečen-ka; pri Miklošiču tu tudi obrazilo - vka za samostalnike iz glagola, BP vršilec dejanja: delavka, pijavka; (2) zloženke: vratolomka, sviloprejka. -išče Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP mesto dejanja: ležišče, hodišče, težišče, prebivališče; (b) samostalnika, BP mesto, kjer je kaj: dvorišče, ognjišče, hlo- dišče; predmet kot nosilec povezave: grabljišče, toporišče, kosišče, kladišče. -inga Navadne izpeljanke iz glagola, BP dejanje: prepiringa, koštinga. (Po Miklošiču iz nemščine.) -uh Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP vršilec dejanja: potepuh, poležuh, požeruh, smrduh; (b) pridevnika, BP nosilec lastnosti: črnuh; (c) samostalnika, BP nosilec povezave (živo, neživo): kočuh, kožuh. -ica Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP (1) dejanje: omotica, (2) vršilec dejanja: perica, predica, ženjica; (b) pridevnika, BP (1) nosilec lastnosti: grešnica, porodnica, hudobnica, kršče- nica; mladica, (2) mesto, kjer je kaj: spalnica, pivnica, spovednica, samica; (c) samostalnika, BP nosilec lastnosti: krtica; (č) prislova, mesto, kjer je kaj: okolica. -ec (1) Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BPo dejanje: udarec, padec, vršilec dejanja: go- dec, igre, igravec, jedec, jezdec, kosec, mlatec; predmet za dejanje: hodec; 195 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 195 24.4.2019 12:27:39 (b) samostalnika, BPo nosilec povezave: kranjec, macedo- nec, primorec, moravec, dolenec, poljanec, slovenec, srnec; (2) zloženke, BP vršilec dejanja: konjederec, križogledec, gostosevec. -ač Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP (1) vršilec dejanja: berač, kovač, navijač, orač; (2) sredstvo dejanja: brisača, kopača, pokrivača, strugača; (b) pridevnika: slamnjača; (c) samostalnika: -ič Pri Miklošiču obravnavano pod - ač; navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP vršilec dejanja: mlatič; (b) samostalnika. BP nosilec povezave: ribič. -ež Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP (1) dejanje, rezultat dejanja: grabež, delež; (2) vršilec dejanja: klatež, vedež, rogovilež; (3) sredstvo dejanja: živež; (4) mesto dejanja: sedež; (b) pridevnika, BPo nosilec lastnosti: grdež, lakomnež, malome- stnež, hudobnež, sitnež, srboritež, napuhnjenež; (c) samostalnika: sadež. -iž Navadne izpeljanke iz glagola: drobiž. -aš Navadne izpeljanke iz (a) glagola, BP vršilec dejanja: pravdaš; (b) pridevnika, nosilec lastnosti: plemenitaš, velikaš; (c) samostalnika, BP nosilec povezave: kartaš. -uš Navadne izpeljanke iz pridevnika v pomenu nosilca lastnosti: bogatuš. 1.1.1.1.2 Med modifikacijskimi priponskimi morfemi se pojavljajo samoglasni- ški in soglasniški. Kot rečeno, jih Miklošič obravnava skupaj z nemodifikacijskimi – tudi gradivo ni v ničemer ločeno. 196 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 196 24.4.2019 12:27:39 Samoglasniški priponski morfem je pri Miklošiču en sam. -a Skupna imena: gospoda. Soglasniški priponski morfemi -ara Večalnost/slabšalnost: vozara, kozara, košara. -ulja Slabšalnost/večalnost: nosulja. -ad Skupna imena: gnilad, živad, zelenjad, prhljad. -an Večalnost/slabšalnost: bratan, zoban, pesjan; poljana, glavana. -ina Večalnost/slabšalnost: zverina, baburina, deklina. -e Manjšalnost/slabšalnost: kozle, prismode, kravišče, bable, tudi mlado: žrebe, tele. -ič Majhno: božič, otročič, nožič, brežič, deklič, kraljevič, vnučič, glavič. -ak Večalnost/slabšalnost: nosak, možak, gosak. -ik Manjšalnost/ljubkovalnost: grozdik. -ek Manjšalnost/ljubkovalnost: belček, košček, sivček, palček, striček, črnček, mezinek. -ko Ljubkovalno/manjšalno: sinko, klopko. -ica Ljubkovalno/manjšalno: babica, ovčica, bajtica, ženica, kozica, kobilica, mavrica. -ec Manjšalno/ljubkovalno: bogec, dečec, sodec, zidec, zvončec, starčec. -ce Pri Miklošiču pri - ec; manjšalno/ljubkovalno: srčece, jajčece, drev- ce, ušesce. -ič Manjšalno/slabšalno: črvič, slavič. -ač Večalnost/slabšalnost: bradač, glavač, grbač, klinač. 197 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 197 24.4.2019 12:27:39 1.1.1.1.3 Slovensko (novoslovensko) gradivo za nemodifikacijske samostalniške tvorjenke navaja Miklošič pri 37 soglasniških obrazilih; modifikacij- skih ali bolje tudi modifikacijskih samostalniških obrazil pa je 13 – sku- paj torej 50. A. Bajec navaja za sodobno slovenščino vseh izpeljavnih tako nemodifikacijskih kot modifikacijskih samostalniških obrazil 43. Primanjkljaj je zlasti znotraj modifikacijskih priponskih obrazil; Bajec npr. ne navaja treh, - ak: možak, gosak, - an: zoban, pesjan, glavan, - ara: vozara, košara idr. 2.1.2.2 Pridevniški priponski morfemi so prav tako nemodifikacijski in modifikacijski. 1.1.1.1.4 Nemodifikacijski priponski morfemi Glasovno prazni – funkcijski priponski morfem - ᴓ Zloženke iz kakovostnega rodilnika: belolas, brzonog, zlatolas. Soglasniški priponski morfemi -ji Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen svojilnost/vrstnost: ba- bji, božji, levičji, lisičji, kačji, ovčji; škofji, tkalčji. Miklošič veže obravnavano priponsko obrazilo na podstavo, ki poimenuje živo. -j Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen svojilnost. Miklošič meni, da je bilo nekdaj več svojilnih pridevnikov na - j, sedaj le v krajevnih imenih: petelinj (danes: Petelinje (vas) na Pivškem), Ivanja (vas), Banja (loka), Martinj( i) vrh, Bojanj( i) vrh, Radonja vas, Štepanja vas. -or/-er Navadne izpeljanke za ločilne števnike iz glavnih: četver, peter, stoteri, jezoteri. -en Navadne izpeljanke iz samostalnikov, pomen snovnost: dreven, ko- sten, lončen, meden, suknen. 198 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 198 24.4.2019 12:27:39 -in Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen svojilnost: materin, mravljin, ženin. -en Navadne izpeljanke iz (a) samostalnikov, pomen svojilnost/vrstnost (danes obrazilo - ni), tudi kakovostnost (danes - en) mrzličen, vesoljen, ledven, pohoten; (b) iz glagola: moten, droben, piten, poten, poroden. -nji Navadne izpeljanke iz (a) samostalnika, pomen svojilnost/vrstnost: gospodnji, gospejni; (b) prislova, pomen vrstnost: zdolnji, davišnji, notranji, spomla- dnji, poprejšnji. -inji Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen svojilnost/vrstnost: golobinji. -t Navadne izpeljanke iz glagola – deležniki: načet, pribit, podplut. -tev Navadne izpeljanke: plitev. -at Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen kakovostnost: bradat, glavat, bogat, apnat, žilnat, kamnat, kosmat. -ast Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen kakovostnost: grčast, pegast, apnast, progast, resast, kofost, žilast. -it Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen kakovostnost: glasovit, kamnit, kremenit, ognjevit, srdit. -av Navadne izpeljanke iz glagola, pomen kakovostnost: dremav, bole- hav, cagav, hripav. -ljiv Navadne izpeljanke iz glagola, pomen kakovostnost: zberžjiv, po- zabljiv, lažnjiv, vjedljiv, strašljiv, škodljiv. -ov Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen svojilnost/snovnost: bratov, kmetov, krtov, njegov, čigav; brezov, borov, hruškov, jelov, trnov; jalov, sirov. -ski Navadne izpeljanke iz samostalnika, pomen vrstnost/svojilnost: ljudski, hinavski, hlapčevski, babski. 199 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 199 24.4.2019 12:27:39 1.1.1.1.5 Modifikacijski priponski morfemi -en Iz pridevnika: grozoviten. -at Iz pridevnika: žilnat, žimnat, rožnat. -ast Iz samostalnika: nosast, bedrast. -ljat Iz pridevnika: sivk/ jat, rumenkljat. 2.2 Tvorba glagolskih osnov 2.2.1 Od 493 strani Miklošičevega Nauka o tvorbi osnov v slovanskih jezikih jih odpade na tvorbo glagolskih osnov le 75. Že iz kazala je razvidno, da ima poglavje o glagolski tvorbi poseben uvod (str. 418-420), v katerem predstavlja, kot je mogoče vsaj deloma razbrati že iz doslejšnjega citi- ranja, marsikatero svoje splošno »osnovotvorno« teoretično izhodišče. Med drugim na primer izpostavlja, da je treba tako kot pri imenskih be- sedah tudi pri glagolih postopoma izločati posamezne sufikse, začenši seveda s končnico – »fleksijskim sufiksom« – in priti tako do podstave, ki je korenska (1875, 418 gl. razčlenitev primera uk-) in ki je lahko sku- pna tako samostalnikom kot glagolom. Miklošičevo razumevanje t. i. stopenj tvorjenosti, ločevanje morfemskih funkcij glede na skadenjske (oblikoslovje – končnice), »osnovotvorje – znotraj še po (funkcijskih) stopnjah, npr. glede na (potencialno) besednovrstnost podstave, nas prepričuje o strukturalističnih (funkcijskih) jezikoslovnometodoloških prvinah sredi druge polovice 19. stol., ko je bil (tudi jezikoslovni) pozi- tivizem tako rekoč na višku.181 Čeprav tudi nauk o tvorbi glagolskih osnov Miklošič načeloma omejuje na nauk o »sufiksih« (1875, 419), členi glagolsko gradivo drugače kot imensko prav zaradi različne funkcije, ki jo imajo glagolski priponski 181 Kot je znano, je prav leta 1870 predvsem pod vplivom indoevropeista A. Schleicher- ja nastala mladogramatična šola s predstavniki kot K. Brugmann, B. Delbriick, H. Osthoff, A. Leskien idr.; v Uvodu k svoji Primerjalni slovnici slovanskih jezikov II (1875, I-XXIV)N) se Miklošič poleg Boppa, Potta, Rumpelta, Kuhna, Wilkinsa idr. zelo pogosto sklicuje tudi na Schleicherja. 200 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 200 24.4.2019 12:27:39 (sufiksalni) morfemi; za razliko od imenskih priponskih morfemov, ki so vsi »enake vrednosti« (1875, 419), imamo pri glagolih funkcijo obra- zil vezano lahko na glagolsko pripono, med katere se uvršča tudi vidski morfem (Vidovič Muha 1988, npr. 25; 22018, 64) ali na tvorbo, danes bi rekli, glagolskih oblik (Toporišič 1976, npr. str. 325), npr. aorista, imperfekta, namenilnika, nedoločnika idr. Miklošič torej uvršča tvorbo glagolskih oblik med svoje »osnovotvorje«, čeprav nekatere med njimi nimajo tudi z njegovim (definiranim) razumevanjem osnove – del be- sede brez »fieksijskega sufiksa« (1875, 418) – veliko skupnega. Sam se tega zaveda, ko pravi, da je velika razlika npr. med a, ki služi za tvorbo iterativa, in h za tvorbo aorista (1875, 419). 2.2.2 Tako prvo kot drugo poglavje tvorbe glagolskih osnov sta ločeni na predstavitev pod A tvorbe enkrat nedoločniških in drugič sedanjiških osnov, pod B pa tvorbe, danes bi rekli, posameznih glagolskih oblik iz ene ali druge osnove. 2.2.2.1 Nedoločniške osnove so ločene, kot rečeno, glede na vrsto glagolske pripone in glede na glagolske oblike. 1.1.1.1.6 Glede na glagolsko pripono loči Miklošič šest skupin,182 ki jih ponazar- jamo s primeri, veljavnimi (tudi) za slovenščino: (a) brezpriponski – »suffixlose Stämme«: hrop- ‚anhelare‘, kli- ‚ger- minare‘, (b) -ni- (-ną-) osnove so lahko izglagolske, ki so dovršniške (perfek- tivne), ali izimenske: pobegni-, pogoltni-, mahni-, zmrzni-; kimni-, ritni-, zehni-; otrpni-, oslabni-, 182 Vsaka glagolska pripona je obdelana tako s stališča podstave, na katero se veže – pod- stavni glagoli s stališča dovršnosti, nedovršnosti – izrazne podobe in pomena. Pravza- prav bi vsaka zase s kontrastivnega sodobnega vidika zahtevala posebno razpravo; tu jih pač samo navajamo. 201 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 201 24.4.2019 12:27:39 (c) -e- so lahko primarne, sekundarne – te izglagolske ali izimenske: beča-, diša-, reža-; žive-, rjove-; ime-; osirote-, ograde-, pobedaste-, (č) -i- so vse brez izjeme izimenske: blazni-, gonobi-, krči-, mesi-, oguli-, (d) -a- so spet lahko primarne ali sekundarne – zadnje pa izglagolske ali izimenske: gloda-, kaza-, liza-; bobna-, birma-; daja-, vstaja-, ubija-, ogreva-, kopa-, (e) -ova- so večinoma sekundarne, in sicer izglagolske ali izimen- ske: bojeva-, darova-, gladova-, sejmova-; krščeva-, obrejeva-, odkimava-. 1.1.1.1.7 Čeprav navaja Miklošič znotraj nedoločniških in sedanjiških oblik predvsem staroslovanske, je za slovenščino mogoče izločiti iz nedoloč- niških naslednje: (a) deležje na -ši, -vši, npr. davši, dojivši; (b) tvorni pretekli deležnik na -l, posebej opozarja na obravnavo (s slovenskimi primeri) znotraj imenskih osnov (str. 95) kot vozel; pekel; kisel, mrzel, obrasel, ozebel, dejansko gre za deležnike stanja po dejanju; (c) trpni pretekli deležnik na -n, -t, prav tako opozorjeno na obrav- navo (s slovenskimi primeri) znotraj imenskih osnov, npr. česen, pljun, zaton, zvin; pleten, pisan, pitan (1875, 115) in povit; sit (str. 160); (č) nedoločnik in namenilnik – za oba se sklicuje na obravnavo pod imenskimi osnovami s priponskima morfemoma -t ⱃ in -tъ (1875, 165). 2.2.2.2 Za sedanjiške osnove pravi Miklošič, da jih »zaznamuje glagolska pri- pona -e-, ki v določenih primerih prehaja v -o-«. (1875, 489) Primerov za posamezne slovanske jezike ne navaja in tako tudi ne za slovenščino. Na približno treh straneh obravnava potem posebnosti izhodiščne opre- delitve (489–492). 202 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 202 24.4.2019 12:27:39 Iz sedanjiških osnov so za slovenščino živi sedanjik, velelnik, tvorni sedanji deležnik, opozorjeno je na obravnavo (s primeri tudi za slo- venščino) pod imenskimi osnovami, npr. bodeč, dereč, rdeč, govoreč, vroč, bodoč (203), in trpni sedanji deležnik, z reliktnimi primeri za slovenščino – Miklošič prav tako opozarja na obravnavo med imenskimi osnovami, npr. lakom( en). 3 Razčlenitev Miklošičevega »osnovotvorja« izkazuje nekatere značilne strukturalistične prvine: npr. njegova morfemizacija besed temelji na funkciji posameznih morfemov. Glede na besednovrstno funkcijo in besednotvornopodstavno razvrstitev ločuje stopnje tvorjenosti, pri če- mer izloča za obravnavo obrazilo zadnje tvorbene stopnje; s tem je po- vezana zavest o dvodelnosti tvorjenke. To, kar Miklošič v uvodu včasih imenuje določanje obrazilnih morfemov »na prvi pogled«, pomeni de- jansko opustitev zgodovinskorazvojnega (mladogramatičnega) vidika na račun uporabe zlasti funkcijsko- pa tudi razvrstitvenostrukturnega. Prav znotraj besedotvorja se je izkazalo Miklošičevo dialektično ra- zumevanje jezika: tvorjenke – najprej zloženke in nato še izpeljanke, nastajajo iz besedne zveze. Zametke sodobnega skladenjskega pretvor- beno-tvorbenega besedotvorja lahko iščemo, kot se je pravilno slutilo, že pri Miklošiču. 203 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 203 24.4.2019 12:27:39 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 204 24.4.2019 12:27:39 IV Povzetek 1 Izsledki analiziranega gradiva so odsev njegove problemsko tipološke večdelnosti, ki bi jo bilo mogoče povzeti v nekaj sklopih: • besedili, reprezentančni za določeno obdobje • Brižinski spomeniki, prototipski za srednjeveško kultivirano slovenščino (972–1039) • Cerkovna ordninga (1564) – Trubarjevo besedilo, ki prvo v ce- loti reprezentira slovenščino 16. stol. kot specifično intelektual- ni jezik za strokovno področje cerkvenega prava; • slovarja, ki po svoji zasnovi predstavljata stopnjo uzaveščenosti le- ksikografskega dela, po obsegu pa pojmovni svet slovenskega pro- stora 18. stol, seveda v obsegu, ki ga narekuje slovarsko izhodiščni jezik – latinščina in nemščina • Kastelec-Vorenčev rokopisni latinsko-slovenski slovar (1680- 1710); analizirana je njegova obrnjena slovensko-latinska va- rianta v redakciji J. Stabeja (1997) • zlasti pa Gutsmanov nemško-slovenski slovar (1789), ki ga je E. Prunč (1979, 209–267) v svoji poglobljeni razčlenitvi predstavil med drugim tudi z vidika percipiranja slovenskega sveta; • II. knjiga Miklošičeve Primerjalne slovnice slovanskih jezikov – Osnovotvorje (Stammbildunslehre) (1875) pa tudi Skladnja (Syn- tax, 1868–1874), IV. knjiga, kjer je zaradi analitičnih strukturno- funkcijskih prvin, prepoznanih v analizi novoslovenskega gradiva, presežen takrat aktualni mladogramatični okvir; • razprave, zlasti • Levstikove Napake slovenskega pisanja, v katerih avtor pre- makne normativni vidik tudi poimenovalnega, besedotvornega seg menta jezika z zunanje, (jezikovno)izrazne ravni na hum- boldtovsko raven različnosti videnja, razumevanja sveta • Breznikove Zloženke v slovenščini, zaznamovane z eksplicitnim skladenjskim pristopom interpretacije; 205 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 205 24.4.2019 12:27:40 • Bajčevo Besedotvorje (1950, 1952, 1959) z monografsko obdela- vo tvorjenk slovenskega jezika, vendar zlasti v zvezi z zloženkami brez kontinuitete, ki jo je vzpostavil Breznik. 2 Analizirano gradivo v predstavljenem obsegu odpira dva problemska sklopa: • normativnost besedotvorja, kot jo izkazujeta za besedotvorno poi- menovalnost relevantna besedotvorna postopka, izpeljevanje – pre- vladujoči postopek v slovanskih jezikih, torej tudi v slovenščini – in zlaganje, prevladujoči postopek v nemščini; • strukturno-pomenske posebnosti tvorjenk, se pravi predvsem be- sedotvorna morfematika, kjer gre za relevantnost besedotvornih postopkov, izbire obrazilnih morfemov glede na pomen, izrazno podobo, tudi premenjenost (alternacijo) in distribucijo glede na podstavo. 2.1 Normativnost slovenskega besedotvorja izhaja v veliki meri vse do Miklošiča iz kontrastivnega razmerja z nemškimi zloženkami. Izbira nemščine v smislu normativno orientacijskega jezika je razumljiva ne samo sociolingvistično – nemščina večstoletni državni jezik – ampak tudi jezikovnostrukturno. Kot ugotavlja V. Skalička (1954) je zlaganje v slovanskih jezikih sicer prisotno, vendar, za razliko od nemščine, ne kot karakteristični poimenovalni postopek. Iz primerov, navedenih v Vodnikovi, Metelkovi in Dajnkovi slovni- ci je razvidno, da je besedotvorje omejeno na dve besedotvorni vrsti – izpeljevanje, kjer gre za tvorjenke, nastale s priponskimi obrazili, in zlaganje, ki pa je neke vrste hipernim za sodobne pojme, poleg zlaganja še sestavljanje in sklapljanje. – Relevantno kontrastivno tipološko normativnost zloženk v slovenščini glede na nemščino je prvi podal v svoji slovnici Vodnik in za njim Metelko: za sistem- sko ustrezne slovenščini priznava le zloženke z glagolskim jedrom 206 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 206 24.4.2019 12:27:40 v skladenjski podstavi, tip vodotozh, in zloženke iz kakovostnega rodilnika, tip zhernolaſ; v vseh drugih primerih ustreza slovenščini izpeljanka, besedna zveza ali z drugačnimi pomenskimi sestavinami motivirano poimenovanje, tip Dachfenster – lina. 2.1.1 Fragmentarna normativna analiza Gutsmanovega nemško-slovenskega slovarja, po E. Prunču konceptualno primerljivega s približno istodob- nim Adelungovim, ne samo, da posredno tipološko utemeljuje zlaganje kot najpogostejšo besedotvorno vrsto v nemščini, ampak posledično tudi upravičuje reprezentativnost korpusa njihovih slovenskih ustreznic z definicijskimi, torej normativnimi lastnostmi slovenščine. – V Gut- smanovem slovarju je mogoče s primerjanjem ubeseditve istega deno- tata v nemščini in slovenščini predvsem na podlagi izbire pomenskih sestavin (semov) pa tudi izrazne strukturiranosti ločiti nekako tri tipe. Slovenske ustreznice • so morfemsko prevedene (kalkirane), se pravi pomenskosestavin- sko prekrivne z nemško predlogo. Izrazno so to lahko prav tako zloženke ali pa besedne zveze z levim oziroma desnim prilastkom. Nekaj primerov: izrazno normativni tip Schiffbruch – ladjelom, tudi izrazno nenormativni kot Buchdrucker – bukvistiskar, izrazno nor- mativne besedne zveze, tip Weibshand – ženska roka, tudi izrazno nenormativne, tip Windschade – škoda od vetra • so lahko delno kalkirane, se pravi, da je en korenski morfem nem- ške zloženke ohranil tudi v slovenščini svoje pomenske sestavine (seme), drugi pa je v slovenščini te sestavine spremenil, tudi pripon- sko obrazilil; v slovenščini imamo lahko zloženke, levo- ali desno- prilastkovne besedne zveze ali izpeljanke: Bauchgrimmen – črevo- griz, Brautbett – zakonska postel, Bootsknecht – veslar • imajo glede na nemške zloženke lastno pomenskosestavinsko zgrad- bo; gre za nekalkirane, samostojne prevode nemških zloženk, izrazno vezanih največkrat na izpeljanke pa tudi netvorjenke, tip Thürbaum – podboj, Gotteshaus – cirkou, Dach fenster – lina, Kopfdecke – peča, Morgenstern – danica. 207 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 207 24.4.2019 12:27:40 • Kljub obsegovno pa tudi problemsko omejenemu gradivu, ki je bilo vzeto v pretres, lahko na koncu upravičeno dodamo vsaj še eno raz- sežnost Gutsmanovega nemško-slovenskega slovarja: zaznavna je te- žnja po vsaj implicitni nemško-slovenski kontrastivnosti opomenje- valnega procesa, se pravi izbire pomenskih sestavin in seveda izrazne podobe; gre torej za uzaveščanje pomensko- in izraznostrukturnih različnosti obeh jezikov, kar se kaže v pogostem in zato verjetno ne- naključnem nizanju sistemsko slovenskih in sistemsko nemških (kal- kiranih) sopomenk. 2.1.2 Normativno besedotvorno tipologijo je najti tudi pri Levstiku v Napakah slovenskega pisanja, vendar s težiščem, prenesenim z izraza na dokazo- vanje različnosti slovenskega in nemškega pojmovnega sveta. Problemu kalkiranja je dana nova razsežnost: raličnost teh dveh svetov je Levstik ponazarjal z različnostjo danes bi rekli pomenskosestavinske (semske) zgradbe poimenovanj istega denotata. Razumevanje kalkiranja je prema- knil z izraza na vsebino (pomen). 2.2 Splošni vtis, ki izhaja iz besedotvornomorfemske analize zgodovinskega gradiva, je mogoče strniti v spoznanju, da so morfemski šivi na mejah med besedotvorno podstavo in obrazilnimi morfemi rahli, pa naj gre za pred- ponske morfeme pri glagolu ali priponske zlasti pri samostalniku. Pojem rahlega morfemskega šiva je utemeljen z dejstvom, da se skuša v besedo- tvornem procesu po opustitvi vseh skladenjskih morfemov motivirajoče besede ohranjati njeno pomensko prepoznavnost tudi z nepremenjenostjo (nealterniranostjo) glasov na morfemskem šivu besedotvorne podstave in obrazilnih morfemov. Tako je izpolnjen seveda temeljni, vendar pa samo minimalni pogoj tvorjenja (nastanka) nove besede – izpust skladenjskih morfemov oz. končnic; stopnja pomenske abstrakcije je najmanjša možna. Ustavili se bomo zlasti pri glagolskih tvorjenkah, in sicer s predponskim obrazilom – sestavljenkah, tudi pri glagolski priponi kot vidskem in 208 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 208 24.4.2019 12:27:40 besedotvornem morfemu, in navadnih izpeljankah samostalnika iz gla- gola, kjer gre za priponsko obrazilo. 2.2.1 Tvorbo glagolskih sestavljenk je mogoče vsaj deloma pomensko po- vezovati s posebne vrste besednimi zvezami, »zloženkami« tipa gori postaviti, gori vzeti, gori buditi, doli leči, doli priti ipd. Pogoste so zlasti v Cerkovni ordningi (dalje CO), manj v Kastelec-Vorenčevem slovarju, konec 17. in začetek 18. stol., zaradi strnjenega vpliva nemščine jih najdemo še v 19. stol.; res je – nikoli niso postale del slovenskega stilno nezaznamovanega besedišča. Natančnejša razčlenitev teh poimenovanj v CO in kasneje v Kaste- lec-Vorenčevem slovarju pa vendarle kaže, da ne gre niti za pomen- sko niti za slogovno izenačena poimenovanja. S stališča pomenske vloge določujočega člena glagola, prislova, je mogoče govoriti ne- kako o dveh tipih: • Prislov je lahko pomenska podstava predponskega obrazila ob ne- dovršniku ali dovršniku; ob dovršniku gre za neposredno podstavo predponskega obrazila, npr. naprejpostaviti ‘predstaviti’, narazen- ločiti ‘razločiti’, vuniostati ‘izostati’ ipd., ob nedovršniku pa za po- sredno, dejansko prek izpeljanke iz sestavljenke, npr. vunkajriniti ‘izrinjati’ ← npr. večkrat izriniti, enako še npr. goribuditi ‘zbujati’, dolijemati ‘odvzemati’, gorirediti ‘vzrejati’ ipd. • Prislov je samo ponovitev in s tem podkrepitev pomena predpon- skega obrazila, pri nepredponskem glagolu pa njegovega celotne- ga pomena. Pod vplivom nemške predloge gre za občutek, da je obrazilna pomenska abstrakcija premalo povedna. Primere je treba obravnavati kot tavtološko dvobesedne: doli poklekniti ‘ poklekniti’, gori vstati ‘vstati’, gori vzdigniti ‘vzdigniti’, vkupe skladati ‘sklada- ti’, vkupe zbirati ‘zbirati (se)’, vkupe zbrati ‘zbrati’, vkupe poročiti (se) ‘poročiti(se)’, doli leči ‘leči’, doli pasti ‘pasti’, gori zidati ‘zidati’ idr. Zlasti ta drugi vzrorec je bil v besedotvorni zgodovini zelo produktiven. 209 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 209 24.4.2019 12:27:40 Obravnavane tipe piše Trubar načeloma narazen, npr. Kastelec-Vorenc načeloma skupaj. Tudi formalno kot besedne (torej s pisavo skupaj) pa je Trubar pojmoval samostalniške (glagolniške) izpeljanke iz takšnih besednih zvez. Bolj ali manj dosledno piše skupaj primere kot goridr- žanje, gorivstajanje, vkupezbranje, gorigledanje ipd. Temeljna razlika med sestavljenkami, se pravi s predponskim obrazi- lom izraženim prislovnim pomenom, in obravnavanimi besednimi zve- zami je v vidski vlogi preponskih obrazil: nedovršniško glagolsko pod- stavo spreminjajo v dovršniško; izražen prislov seveda nima te moči. Vendar pa je še pri Gutsmanu prislovnopodstavni pomen predponskega obrazila zelo živ, zato se marsikdaj razvršča nekako logicistično, pač na vsa teoretično potencialna mesta, npr. od-slati po vzoru npr. po-slati, od-bežati kot pri-bežati, do-prositi kot iz-prositi ipd. O sestavljanju kot posebni besedotvorni vrsti in s tem o ustalitvi sodob- ne norme lahko govorimo šele v drugi polovici 19. stol., posredno v zvezi z novoslovenskim gradivom v Miklošičevi slovnici, dosledno pa s Pleteršnikovim slovarjem. 2.2.2 Za glagolske pripone nedovršnikov z obrazilno vrednostjo naj izposta- vimo dvoje: (a) splošno veljavno nepremenjenost glasov na morfemskem šivu za c, j, č, ž š; glagolske pripone imajo torej samo obliko -ova-, npr. iz- kuš-ova-ti, izroč-ova-ti, maš-ova-ti, izpraš-ova-ti, konč-ova-ti, kršč- -ova-ti, naklonj-ova-iti, napelj-ova-ti. Gre tudi za opustitev drugih premen, npr. jotacije zapornikov, npr. obljub-a(vec), pogub-a(vec). (b) pojavljanje glagolske pripone -ova-, tudi -ava- namesto pričakovane enozložne (enoglasne) -a- kot npr. obljub-ova-ti, vrač-ova-ti, izkuš- -ova-ti/-ava-ti, naklonj-ova-ti, obrač-ova-ti. 2.2.3 V zvezi s priponskimi obrazili samostalniških tvorjenk velja izpostaviti nekaj posebnosti: 210 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 210 24.4.2019 12:27:40 • Najpogostejši besedotvorni pomen dejanja je vezan na tvorjenke iz glagola z obrazilom -nje, ki je razvrstitveno glede glagolske vid- skosti neomejeno. Vsi glagoli ne glede na vid, tvorjenost ali kakšno drugo posebnost, kot je npr. prevzetost, narečnost, slogovna zazna- movanost idr. tvorijo s tem obrazilom besedotvorni pomen dejanja. Razvršča se na besedotvorno podstavo, ki ohranja glagolsko pri- pono kot vidski morfem. Nekaj zgledov iz Kastelec-Vorenčevega slovarja z besedotvorno podstavo iz dovršnikov: zmot-e-(nje), zbla- znj-e-(nje), zatr-e-(nje), zaproš-e-(nje), zahvalj-e-(nje), razvalj-e- -(nje), razpušč-e-(nje), pokop-a-(nje), osleplj-e-(nje), ukaz-a-(nje), oklic-a-(nje), pretrplj-e-(nje), odvez-a-(nje), prepoved-a-(nje), tudi vzdih-a-(nje). Obrazilo -nje je tudi sinonimno zlasti z ničtim obrazilom pa tudi z drugi- mi soglasniškimi obrazili, npr. poleg napok-ø tudi napoč-enje, odpis-ø tudi odpis-anje, bram-ba še branj-enje, odhod-ek tudi odhod-enje. Primeri, sicer redkejši, pa dokazujejo, da se je na nedovršniško podstavo razvrščalo tudi obrazilo -ø, npr. svar-ø, zastop-ø, špot-ø. • Vidska in tudi siceršnja neizbirnost glagolske podstave velja še za tvorbo vršilca dejanja z najpogostejšim priponskim obrazilom -vec. Nekaj primerov iz Kastelec-Vorančevega slovarja: obliz-a-vec, od- govorj-a-vec, ogled-a-vec, zanič-a-vec, obljub-a-vec, prepis-a-vec, priseg-a-vec, konč-a-vec, izpraš-a-vec idr. Lahko povzamemo: še v začetku 18. stoletja v glavnem ni upoštevano razvrstitveno pravilo priponskih obrazil, ki ga določa vid skladenjsko- podstavnega glagola. 2.2.4 Glagoli, iz katerih je nastala samostalniška besedotvorna postava, so lahko posebni zaradi (1) prevzetosti, navadno iz nemščine ali italijanščine; v sodobnem knji- žnem jeziku jih ni več, npr. arn-ova-(nje), barat-i-(ja), cvibl-a(vec), ali pa so v glavnem neknjižni, npr. ajfr-a(nje), andl-ova-(nje), barant- -a(vec), feržmag-a(vec) idr. 211 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 211 24.4.2019 12:27:40 (2) lastnih tvorbenih posebnosti; gre predvsem za • sestavne glagole, npr. odbež-a-(nje), izlag-a-(nje), doštev-e-(nje), • posebnosti glagolske pripone, npr. čud-ova-(nje), na-udar-a-(nje), • izpust vzglasnega v ob l, npr. lad-a-(nje), za vlad-a-(nje), protetični v, npr. vuč-(i-enik) za učen-ik ipd. (3) narečnost, neživost v sodobnem knjižnem jeziku, npr. bandiž-a-(nje), dveč-e-(nje), bog-ova-(nje), smil-ova-(nje), mol-(ba), dav-a-(nje). V zvezi s Kastelec-Vorenčevim slovarjem je smiselno opozoriti na prever- ljiv delež še danes živih južnonotranjskih (Pivška dolina) besedotvornih sledov tako na ravni izbire npr. motivirajočih glagolov kot priponskoo- brazilnih tudi vidskih morfemov, npr. (s)kolehati, (po)cerati, (po)gruzniti, (od)česniti, (pod)brecati, (pre)gmerati, (pre)mancati; tip spraš-ava-ti idr. 3 Temeljno spročilo o stopnji razvoja slovenske jezikoslovne misli druge polovice 19. stol., se pravi predstrukturalnega obdobja, prinaša obrav- navano delo iz razčlenitve novoslovenskega gradiva v Miklošičevi be- sedotvorni monografiji Osnovotvorje ( Stammbildungslehre) in Levsti- kovi razpravi Napake slovenskega pisanja; za prvo polovico 20. stol. je tu Breznik s svojo besedotvorno in še nekaterimi drugimi razpravami, predvsem pa s svojo do sedaj še ne dovolj verodostojno ocenjeno 1. izdajo svoje slovnice (1916). Naj se posebej ustavimo pri Miklošiču in izpostavimo dejstvo: razčle- nitev njegovega »Osnovotvorja« izkazuje nekatere značilne struktura- listične prvine. • Že v zasnovi svoje Primerjalne slovnice na podlagi funkcijske različ- nosti ločuje skladenjske morfeme, ki jih obravnava v posebni mono- grafiji Besedotvorje ( Wortbildungslehre), torej ločeno od slovarskih, obravnavanih v monografiji Osnovotvorje ( Stammbildungslehre). • Razvrščanje tvorjenk v posamezne besedotvorne vrste temelji na delitvenih merilih, ki jih je izpeljal iz živega, aktualnega jezika; šele za utemeljitev teh meril je izjemoma potoval v jezikovno preteklost. 212 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 212 24.4.2019 12:27:40 • Več kot 30 let pred Rozwadowskim je vnašal v priponskoobrazilno besedotvorje problem tvorbenih stopenj tako, da je po njih ločeval enote, danes bi rekli morfeme v tvorjenki; s tem je povezano po- membno spoznanje o absolutni dvodelnosti tvorjenke neglede na tvorjenost besedotvorne podstave. • To, kar Miklošič v uvodu včasih imenuje določanje obrazilnih mor- femov »na prvi pogled«, pomeni dejansko eksplicitno opustitev zgodovinskorazvojnega (mladogramatičnega) vidika na račun upo- rabe zlasti funkcijsko- pa tudi razvrstitvenostrukturnega. Za Miklošiča velja, da je presegel mladogramatični čas, v katerem je nastajala znotraj primerjalne slovnice slovanskih jezikov njegova bese- dotvorna monografija. Z besedotvorno analizo je dokazal, da je tako kot znanstvenike nasploh tudi jezikoslovce, ki so prispevali k univerzalnim jezikoslovnim spoznanjem, težko brezkompromisno uvrščati v posa- mezno jezikoslovno obdobje; prav s svojimi spoznanji razpirajo čas in tako odkrivajo ontološke temelje jezika. 213 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 213 24.4.2019 12:27:40 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 214 24.4.2019 12:27:40 V Summary 1 The findings based on the analysed material are a reflection of its typo- logical content complexity and can be summarized as follows: • the two texts representative of a specific period • Brižinski spomeniki (The Freising Manuscripts), a prototypical example of the medieval cultivated Slovene (972-1039) • Cerkovna ordninga (1564) – Trubar’s text, the first one that is fully representative of the 16th century Slovene as a specifically intellectual language for the professional field of canon law. • the two dictionaries that, in terms of their design, represent the level of awareness of the lexicographic work, while in terms of their size they represent the scope of the conceptual world of the Slovene territory of the 18th century, to the extent dictated by the source languages of the dictionaries – Latin and German • Kastelec-Vorenc’s manuscript Latin-Slovene Dictionary (1680- 1710); its reversed Slovene-Latin variant edited by J. Stabej (1997) is analysed • Gutsman’s German-Slovene Dictionary (1789), presented by E. Prunč (1979, 209-267) in his in-depth analysis also from the point of view of the perception of the Slovene world; • Book II in Miklošič’s Primerjalna slovnica slovanskih jezikov (Comparative Grammar of Slavic Languages) – Osnovotvorje (Stammbildunslehre) (1875) and also Skladnja (Syntax, 1868-1874, Book IV), where the contemporary Neogrammarian framework is exceeded due to the structural-functional elements identified in the analysis of the neo-Slovene material; • treatises, especially • Levstik’s Napake slovenskega pisanja (Mistakes of Slovene Writing), in which the author moves the normative aspect of the designating, word-formative aspect of the language from the external (linguistic) expression level to the Humboldtian level of diversity in the perception and understanding of the world 215 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 215 24.4.2019 12:27:40 • Breznik’s Zloženke v slovenščini (Compounds in Slovene), marked by an explicit syntactic approach in the interpretation; • Bajec’s Besedotvorje (Word-Formation) (1950, 1952, 1959) and its monographic analysis of Slovene derivatives, especially com- pounds, but with no ties to Breznik’s work. 2 The analysed material presented in this monograph opens two issues: • normativeness of word-formation, as exhibited by two word forma- tion processes relevant for the word formative naming – derivation, the predominant process in Slavic languages and consequently in Slovene, and compounding, the predominant process in German; • structural and semantic properties of derivatives, i.e. word-forma- tion morphemics, including word-formation processes, the choice of the formant with respect to meaning, realization, also alternation and the distribution with respect to the base. 2.1 The normativeness of Slovene word-formation had until Miklošič been a result of a contrastive relationship with German compounds. The choice of German in the sense of a normative language of comparison is understandable not only from the sociolinguistic point of view – Ger- man having been an official language for several hundred years – but also from the point of view of the linguistic structure. As pointed out by V. Skalička (1954), compounding is indeed present in Slavic lan- guages, but not as a characteristic designating procedure, as is the case in German. From the examples listed in Vodnik’s, Metelko’s and Dajnko’s gram- mars, it is evident that word formation is limited to two word-formative types – derivation, which includes derivatives with suffixal formants, and compounding, which is a sort of a hypernym for the contempo- rary notions of compounding as well as ordinary derivation by pre- fixation and juxtaposition. – The first relevant contrastive typological 216 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 216 24.4.2019 12:27:40 normativeness of compounds in Slovene was proposed by Vodnik in his grammar, followed by Metelko: Only compounds with a verbal head in the syntactic base are recognized as true compounds in the Slovene system, i.e. the type vodotozh, and the compounds with the genitive of quality, the type zhernolaſ; all other cases are considered derivatives, phrases or designations motivated by other semantic components, e.g. the type Dachfenster ‘dormer’ – lina. 2.1.1 A fragmentary normative analysis of Gutsman’s German-Slovene dic- tionary, conceptually comparable to the contemporaneous Adelung’s dictionary according to E. Prunč, not only indirectly typologically es- tablishes compounding as the most common word-formative type in German, but consequently also justifies the representativeness of the corpus of the Slovene equivalents with definitional, i.e. normative prop- erties of Slovene. – By comparing the wording of the same denotatum in German and Slovene, especially on the basis of the chosen semantic components (semes) and the structure, it is possible to distinguish three Slovene types in Gutsman’s dictionary. The Slovene equivalents: • are translated morphemically (as calques), i.e. they overlap in their meaning and structure with the German template. They can be ei- ther compounds or phrases with a premodifier or a postmodifier. Some examples: the normative type Schiffbruch ‘shipwreck’ – lad- jelom, also unnormative such as Buchdrucker ‘printer’ – bukvis- tiskar, normative phrases of the type Weibshand ‘woman’s hand’ – ženska roka, also unnormative such as the type Windschade ‘wind damage’ – škoda od vetra • can be partial calques, i.e. one root morpheme of the German com- pound has kept its semantic components in Slovene, while the other morpheme has changed them, also transformed them into suffixal formants; compounds, derivatives or phrases with pre- or post- modifers are used as Slovene equivalents: Bauchgrimmen ‘colic’ – črevogriz, Brautbett ‘marriage bed’ – zakonska postel, Bootsknecht ‘boat servant’ – veslar 217 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 217 24.4.2019 12:27:40 • have their own semantic structure; in these cases we are not dealing with calques, but with independent translations of German com- pounds, realized mostly by derivatives but also by non-derivatives, the type Thürbaum ‘jamb’ – podboj, Gotteshaus ‘God’s house’ – cirkou, Dachfenster ‘dormer’ – lina, Kopfdecke ‘head cover’ – peča, Morgenstern ‘morning star’ – danica. Despite the limitations of the studied material both in terms of size and content, at least one final dimension of Gutsman’s German-Slovene dictionary can be justifiably added: the tendency towards an implicit German-Slovene contrastiveness of the meaning formation process can be observed, i.e. the selection of the semantic components and the form of realization; the perception of the semantic and structural differences between the two languages, which is reflected in the frequent and thus probably noncoincidental sequences of systemic Slovene and systemic German (calque) synonyms. 2.1.2 A normative word-formation typology can also be found in Levstik’s Napake slovenskega pisanja (Mistakes of Slovene Writing), but with a focus shifted from the expression to proving a difference between the Slovene and German conceptual world. The problem of calquing is given a new dimension: Levstik illustrates the difference between these two worlds by pointing to a difference in the semantic compo- nential (semic) structure in the designating of the same denotatum. His understanding of calquing has been moved from the form to the content (meaning). 2.2 A general impression stemming from the word-formation analysis of historical material can be summed up in the realization that the contact between adjacent morphemes at the boundary between the word base and the formant morpheme is loose, whether we are dealing with pre- fixes in verbs or suffixes (especially) in nouns. The notion of a loose 218 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 218 24.4.2019 12:27:40 morpheme contact is based on the fact in the word-formation process, after abandoning all the syntactic morphemes of the motivating word, the word’s semantic identity is preserved also by keeping the sounds at the morpheme contact between the word base and the formant mor- pheme unchanged. This way, the fundamental, though only the minimal condition in the derivation (creation) of a new word is met – the omis- sion of syntactic morphemes, i.e. endings; the level of semantic abstrac- tion is the lowest possible. The analysis focuses especially on verbal derivatives with the prefixal formant – ordinary derivatives by prefixation, as well as on the verbal prefix as an aspectual and word formative morpheme, and on ordinary deverbal nominalizations with suffixal formants. 2.2.1 The forming of ordinary verbal derivatives by prefixation can at least partly be connected with special types of phrases, the “compounds” of the type gori postaviti ‘place up’ , gori vzeti ‘take up’ , gori buditi ‘wake up’ , doli leči ‘lie down’ , doli priti ‘come down’ etc. These are especially common in Cerkovna ordninga (CO hereafter), less common in Kastelec-Vorenc’s dictionary at the end of the 17th and the beginning of the 18th century. Due to a strong German influence they can be found still in the 19th century, but they have never truly become part of the Slovene stylistically unmarked vocabulary. A more precise analysis of these designations in CO and later in Kaste- lec-Vorenc’s dictionary, however, shows that we are dealing neither with semantically nor with stylistically equivalent designations. From the point of view of the semantic role of the adverb it is possible to speak about two types: • The adverb can be a semantic base of the prefixal formant next to the imperfective or perfective verb form: in the perfective we are dealing with a direct base of the prefixal affix, e.g. naprejpostaviti ‘predstaviti’ ‘present’ , narazenločiti ‘razločiti’ ‘distinguish’ , vunio- stati ‘izostati’ ‘stay out’ etc., in the imperfective we are dealing 219 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 219 24.4.2019 12:27:40 with an indirect base (actually via a derivative from an ordinary derivative by prefixation), e.g. vunkajriniti ‘izrinjati’ ‘push out’ ← e.g. repeatedly push out, also e.g. goribuditi ‘zbujati’ ‘wake up’, dolijemati ‘odvzemati’ ‘take away’, gorirediti ‘vzrejati’ ‘grow’ etc. • The adverb is only a repetition and as such emphasizes the mean- ing of the prefixal formant or the meaning of the whole verb in the case of a non-prefixed verb. The feeling here is that under the influence of the German template, the formative semantic abstrac- tion is not informative enough. The examples should be treated as tautologically composed of two parts: doli poklekniti ‘poklekniti’ ‘kneel down’, gori vstati ‘vstati’ ‘stand up’, gori vzdigniti ‘vzdig- niti’ ‘lift up’, vkupe skladati ‘skladati’ ‘pile up’, vkupe zbirati ‘zbi- rati (se)’ ‘gather’, vkupe zbrati ‘zbrati’ ‘collect’, vkupe poročiti (se) ‘poročiti(se)’ ‘marry’, doli leči ‘leči’ ‘lie down’, doli pasti ‘pasti’ ‘fall down’, gori zidati ‘zidati’ ‘build’ etc. The last pattern in par- ticular has been very productive in the history of word formation. The examples discussed above are generally spelled as two words by Trubar, but as one word by Kastelec-Vorenc. On the other hand, Trubar considers nominal (gerundial) derivatives from such phrases as words, more or less consistently spelling as one word the following examples: goridržanje 'holding up', gorivstajanje 'standing up', vkupezbranje 'gathering', gorigledanje 'looking up', etc. The fundamental difference between ordinary derivatives with prefixa- tion, i.e. derivatives in which the adverbial meaning is expressed by a prefix, and the above mentioned phrases lies in the aspectual role of the prefixal formants: the latter change an imperfective verbal base into a perfective one, while an adverb does not possess this power. The base adverbial meaning of the prefix is still very much alive in Guts- man’s work, which is why it is classified somewhat logistically, i.e. to all potential positions, e.g. od-slati as/following the pattern po-slati, od-bežati as pri-bežati, do-prositi as iz-prositi etc. The establishment of ordinary derivation by prefixation as a word- formative type and a consequent stabilization of the modern norm can only be recognized in the second half of the 19th century, indirectly in 220 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 220 24.4.2019 12:27:40 connection with the neo-Slovene material in Miklošič’s grammar, and consistently in Pleteršnik’s dictionary. 2.2.2 Two properties concerning verbal suffixes of imperfective verbs with a formant value should be emphasised: (a) a generally valid non-alternation of the suffixal vowel following the final consonants c, j, č, ž, š; the verbal suffixes are only of the form - ova-, e.g. izkuš-ova-ti, izroč-ova-ti, maš-ova-ti, izpraš-ova-ti, konč-ova-ti, kršč-ova-ti, naklonj-ova-iti, napelj-ova-ti. Other alter- nations are also dropped, e.g. the iotation of plosives obljub-a(vec), pogub-a(vec). (b) the appearance of the verbal suffix -ova-, also -ava- instead of the expected monosyllabic -a-, such as in e.g. obljub-ova-ti, vrač- ova-ti, izkuš-ova-ti/-ava-ti, naklonj-ova-ti, napelj-ova-ti/-ava-ti, obrač-ova-ti. 2.2.3 The following special properties of nominal derivative suffixes need to be pointed out: • The most frequent word-formative meaning of action is linked to deverbal derivatives with the suffixal formant - nje, which is not re- stricted from the point of view of aspect. All verbs form the word- formative meaning of action by using this suffix, regardless of their aspect, derivational status or some other property, such as borrow- ing, a dialectal or stylistic markedness etc. The suffix is attached to the word base that preserves the verbal prefix as an aspectual mor- pheme. Some examples from Kastelec-Vorenc’s dictionary with a perfective word base: zmot-e-(nje), zblaznj-e-(nje), zatr-e-(nje), zaproš-e-(nje), zahvalj-e-(nje), razvalj-e-(nje), razpušč-e-(nje), pokop-a-(nje), osleplj-e-(nje), ukaz-a-(nje), oklic-a-(nje), pretrplj- e-(nje), odvez-a-(nje), prepoved-a-(nje), also vzdih-a-(nje). 221 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 221 24.4.2019 12:27:40 The suffix - nje is also synonymous with a zero formant and with other consonantal formants, e.g. napok-ø or napoč-enje, odpis-ø or odpis-an- je, bram-ba also branj-enje, odhod-ek also odhod-enje. There are some rare cases which prove that the zero formant could also be attached to the imperfective base, e.g. svar-ø, zastop-ø, špot-ø. • No aspectual or other restrictions on the verbal base can be observed also in the deverbal agentive nominalization with the most frequent suffixal formant –vec. Some examples from Kastelec-Vorenc’s dictionary: obliz-a-vec, odgovorj-a-vec, ogled-a-vec, zanič-a-vec, obljub-a-vec, prepis-a-vec, priseg-a-vec, konč-a-vec, izpraš-a-vec etc. To summarize, at the beginning of the 18th century, the classifying rule of suffixal formants determined by the aspect of the syntactic base verb is generally not adhered to. 3 The fundamental message about the level of development of Slovene linguistic thought in the second half of the 19th century, i.e. the pre-struc- tural period, is delivered by an analysis of the neo-Slovene material in Miklošič’s word-formation monograph Osnovotvorje ( Stammbildung- slehre) and Levstik’s treatise Napake slovenskega pisanja (Mistakes of Slovene Writing); Breznik is a representative of the first half of the 20th century with his word-formational and other treatises and, in a broad linguistic sense, also the 1st edition of his grammar (1916), which has not been properly appraised yet. The following fact needs to be stressed in reference to Miklošič: an anal- ysis of his Osnovotvorje shows some characteristic structural elements. • Already in the design of his Primerjalna slovnica (Comparative Grammar), Miklošič distinguishes syntactic morphemes, which are then dealt with in a special monograph Besedotvorje ( Wortbildung- slehre), separately from the lexical morphemes discussed in the monograph Osnovotvorje ( Stammbildungslehre). 222 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 222 24.4.2019 12:27:40 • The classification of the derivatives into individual word-formative types is based on the distributional criteria that he derived from the living, contemporary language; only arguing for these criteria in- volved his exceptional travel to the linguistic past. • More than 30 years before Rozwadowsky, he introduced the no- tion of word-formation stages in suffixal derivation by distinguish- ing units according to these stages, nowadays these units would be called morphemes in a complex word; this is related to an important realization about an absolute bipartite nature of a derivative regard- less of the complexity of the word base. • What Miklošič in the introduction sometimes calls defining form- ative morphemes “at first glance” actually implies an explicit abandonment of the diachronic (Neogrammarian) point of view and the use of the functional and classifying-structural point of view instead. Miklošič is considered to have surpassed the Neogrammarian time in which his word-formation monograph was developed within the com- parative grammar of Slavic languages. By his word-formation analysis, he proved that scientists in general and thus also linguists who contrib- uted to the universal linguistic knowledge are hard to classify unam- biguously as belonging to a particular linguistic period; it is precisely by their insights that they open the time to new ideas and discover the ontological foundations of language. 223 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 223 24.4.2019 12:27:40 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 224 24.4.2019 12:27:40 VI Literatura Babić, S., 1990: Tvorba riječi u Križanićevoj gramatici. V: zb. Križa- nićev doprinos slavenskoj filologiji. Zagreb: JANU. 11–18. Babić, S., 1992: Miklošicevi sufiksi – osobito hrvatski. Miklošičev zbornik. Obdobja 13. 165–173. Bajec, A., 1949: Jazyk a povod Frizinskych pamiatok. Slavistična revi- ja 2/1-2. 160–163. Bajec, A., 1950: Besedotvorje slovenskega jezika I. Izpeljava samostal- nikov (dalje BSJ I). Ljubljana: ZRC SAZU. Bajec, A., 1952: Besedotvorje slovenskega jezika II. Izpeljava sloven- skih pridevnikov, III. Zloženke. Ljubljana: ZRC SAZU (dalje BSJ). Bajec, A., Kolarič, R., Rupel, M., 1956: Slovenska slovnica. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Bajec, A., 1959: Besedotvorje slovenskega jezika IV. Predlogi in predpone. Bohorič, A., 1584: Arcticae horulae. Wittenberg. Breznik, A., 1926: Slovenski slovarji. Razprave III. Ljubljana: Založba za družbene in humanistične vede. Breznik, A., 1929: Dobrovskega vpliv na slovenski pismeni jezik. V. Josef Dobrovský 1753–1829 . Sborník statí k stému výroči smrti Josefa Dobrovského. Praha: Universitá Karlová, Slo- vanský seminař. Breznik, A., 1938: Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev. Časopis za zgodovino in narodopisje XXXIII. Maribor: Zgodovinsko društvo. Breznik, A., 1944: Zloženke v slovenščini. Razprave AZU II. Ljubljana: Dajnko, P., 1824: Lehrbuch der windischen Sprache. Gratz: J. A. Kienreich. 225 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 225 24.4.2019 12:27:40 Dolinar, D., Faganel, J. (ur.), 2004: Brižinski spomeniki. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Dostál, A., 1953: Práce Josefa Dobrovského tvoření slov. Josef Dobrov- ský 1753–1953. Sborník studií k dvoustému vyročý narození. Praha: Nakladatelství ČSAV. Dular, J., 1983: Slogovne razsežnosti glagolske vezave v slovenščini. V: Glušič, Helga (ur.). Zbornik predavanj. Ljubljana: Filozof- ska fakulteta, Oddelek za slovanske jezike in književnosti. Fleischer, W., 21971: Wortbildung der deutschen Gegenwartssprache. Tübingen: M. Niemeyer. Grafenauer, I., 1935: Gutsmanov besednjak in njegova zbirka prego- vorov, rekov in prilik. Časopis za zgodovino in narodopisje XXXIII. Grafenauer, I., 1973: Kratka zgodovina starejšega slovenskega slov- stva. Celje: Mohorjeva družba. Hjelmslev, L., 1972: O základech teorie jazyka. Praha: Academia. Horálek, K., 1975: Semantika a gramatika. Slovo a slovesnost. 41/2. Isačenko, A. V. 1943: Jazyk a povod Frizinských pamiatok. Bratislava: Slovenská academia vied a umení. Jakopin, F., 1981: Miklošič in njegovi slovenski učenci. V: VII. Semi- nar slovenskega jezika, literature in culture. Ljubljana: Filo- zofska fakulteta. Jakopin, F., 1981a: Miklošičev pomen za slovansko pomenoslovje. Če- trta jugoslovanska onomastična konferenca. Ljubljana: ZRC SAZU. Janežič, A., 1854: Slovenska slovnica. Celovec: Eduard Liegel. Janežič, A.,1863: Slovenska slovnica, Celovec: J. Leon. Kidrič, F., 1919: Die protestantische Kirchenordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert. Heidelberg: C. Winter. 226 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 226 24.4.2019 12:27:40 Kidrič, F., 1924: Zgodovina slovenskega pismenstva. Časopis za slo- venski jezik, književnost in zgodovino IV. 139–146 Kolarič, R., 1937: Brižinski spomeniki. Ljubljana: R. Trofenik Kolarič, R., 1968: Sprachliche Analyse. Freisinger Denkmäler. Mün- chen: dr. dr. Rudolf Trofenik Kopitar, J., 1808: Grammatik der Slavischen Sprache: Laibach: W. H. Korn. Levstik, F., 1858, cit. po izd. 1956: Napake slovenskega pisanja. Zbra- no delo 6. Ljubljana DZS, 38–88. Logar, T., 1959: Govori na Pivki 1, Glasoslovje in oblikoslovje. Raz- prave. Ljubljana: SAZU Maretić, T., 1892: Život i književni rad F. Miklošiča. Rad JAZU 112. Megiser, H., Stabej, J. (avtor dodatnega besedila, urednik), 1977: The- saurus polyglottus. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Metelko, F., 1825: Lehrgebäude der Slowenischen Sprache im Köni- greiche Illyrien und in den benachbarten provinzen. Laibach: Eger Miklošič, F., 1857: Barth. Kopitars Kleinere Schriften. Wien: Friedrich Beck’s Universitäts-Buchhandlung. Miklošič, F., 1868: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Miklošič, F., 1868–1874: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Syntax, IV. Band. Wien: Wilhelm Braumüler. Miklošič, F., 1875: Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen. Stammbildungslehre, II. Band. Wien: Wilhelm Braumüler. Mikuš, R. F., 1955–56: Jan Rozwadowski et le structuralisme synta- gmatique. Lingua V. 227 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 227 24.4.2019 12:27:40 Miletič, L., 1891: Dr Franc Miklošič i slavjanskata filologija. Sbornik za narodni umotvorenija, nauka i knižnina. Sofija: Minister- stvo na narodnoto prosveščenje. Murko, A., 1833: Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni bese- dnik. Gradec. Nahtigal, R., 1915: Freisigensia. 1, V uzmazi – v uzmaztue. Časopis za zgodovino in narodopisje. 12/1, 1–11. Oczkowa, B., 1982: Jezikoslovni nazor v Levstikovih Napakah sloven- skega pisanja. Obdobje realizma v slovenskem jeziku, književ- nosti in kulturi. Obdobja 3. Ljubljana: Filozofska fakulteta UL. Orel-Pogačnik, I., 1989: Slovarsko delo Gregorja Vorenca. V: Obdobje baroka v slovenskem jeziku, književnosti in literaturi. Obdo- bja 9 (A. Skaza, A. Vidovič Muha ur.). Ljubljana: Filozofska fakulteta UL. Orožen, M., 1982: Mluvnice Josefa Dobrovského jako metodologický vzor slovinské mluvnice F. Metelka. Pocta Josefu Dobro- vskému, Vaclavkova Olomouc. Praha: SPN. Paternu, Boris, 1986: Protestantizem in konstituiranje slovenske knji- ževnosti. 16. stoletje v jeziku, književnosti in kulturi. Obdobja 6. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Znanstveni inštitut. 53–75. Perušek, R., 1890: Zloženke v novej slovenščini. Izvestja novomeške gimnazije. Novo mesto: J. Krajec, 3–42. Pleteršnik, M., 1894-1895: Slovensko-nemški slovar. Ljubljana: Knezoškofijstvo. Pogačnik, J., Gantar, K., Žgur, A., 1968: Freisinger Denkmäler. Mün- chen: R. Trofenik. Pogorelec, B., 1974: Razvoj slovenskega knjižnega jezika. SSJLK, In- formativni zbornik, Dodatek. Pogorelec, B., 1974: Razvoj funkcionalnih zvrsti slovenskega knjižne- ga jezika. X. SSJLK, Dodatek. Ljubljana: Filozofska fakulteta. 228 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 228 24.4.2019 12:27:40 Pogorelec, B., 1984: Štiristo let Bohoričeve slovnice : Arcticae horulae – Zimske urice 1584-1984. Jezik in slovstvo. 29/6. 210–216. Pogorelec, B., 1997 (ur.): Jezikoslovne in literarnovedne raziskave : zbornik referatov 6. srečanja slavistov, Celovec, Ljubljana. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Pohlin, M., 1972: Tu malu besedishe treh jesikov das ist: Das kleine Wörterbuch in dreyen Sprachen. Faksimile prve izdaje. Mün- chen: Dr. Rudolf Trofenik, 1972. Prunč, E., 1979: Prispevek k poznavanju virov za Gutsmanov slovar. Obdobja 1, Razsvetljenstvo v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Rajhman, J., 1977: Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarno- zgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav. Ljubljana: : Partizanska knjiga. Ramovš, F., 1971: Iz slovenske dialektologije. Zbrano delo 1. Ljublja- na: SAZU. Ramovš, F., 1971: Slovenski doneski iz Trubarjevih del. Zbrano delo 1. Ljubljana: SAZU. Ramovš, F., 1924: Historična gramatika slovenskega jezika. 2, Konzo- nantizem. Ljubljana: Učiteljska tiskarna. Ramovš, F., Kos, M., 1937: Brižinski spomeniki. Ljubljana: Akadem- ska založba. Rigler, J., 1960: Glasoslovni razvoj predlogov in predpon na, za, nad. Slavistična revija 12. Rigler, J., 1963: Južnonotranjski govori, Ljubljana: SAZU. Rigler, J., 1968: Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: SAZU. Rigler, J., 1977: Problematika glasovnih in oblikoslovnih variant v Tru- barjevi Cerkovni ordningi. Slavistična revija 25/4. 229 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 229 24.4.2019 12:27:40 Rozwadowski, J., 1921: O dwuczłoności wyrazów. Język Polski: PAN. Saussure, F., 1969: Opšta lingvistika. Beograd: Nolit. Sgall, P., Panevová, J., 1976: Obsah, vyznam a gramatika se sémantick- ou bází. Slovo a slovesnost 37/1. Skalička, V., 2004: Souborné dílo II. Jazykové typi. Praha: Univerzita Karlova v Praze. Slodnjak, A., 1956: zbrano delo F. Levstika, 6. Ljubljana: DZS. Slovar slovenskega knjižnega jezika 1–5. Ljubljana: Državna založba Slovenije Stabej, J., 1963/64: Iz zgodovine slovenskih slovarjev. Jezik in slovstvo 2–3. Stabej, J., 1972: M. Pohlin, Tu malu besedishe treh jesikov. Spre- mna beseda. Faksimile prve izdaje. München: Dr. Rudolf Trofenik. Stabej, J., 1979: H. Megiser, Slovensko-latinsko-nemški slovar. Lju- bljana: SAZU. Sturm Schnabl, K., 1991: Der Briefwechel Franz Miklosich’s mit den Südslaven – Korespondenca Frana Miklošiča z Južnimi Slo- vani. Maribor: Založba Obzorja. Suhadolnik, S., : SBL I, II. Ljubljana: 640, II, 381. Škrabec, S., 1916–1919: Jezikovni spisi, 1. zv. Ljubljana. Šolar, J., 1950: Vorenčev slovar. Slavistična revija 3/1–2. Šolar, J., 1951: Besedotvorje slovenskega jezika I. Slavistična revija 4. Šuman, J., 1881: Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni. Lju- blana: Matica Slovenska. Toporišič, J., 1965: Slovenski knjižni jezik 1. Maribor: Založba Obzorja. Toporišič, J., 1976: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja 230 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 230 24.4.2019 12:27:40 Toporišič, J., 1980b: Kopitarjeva slovnica – oblikoslovje. Slavistična revija, 28. Toporišič, J., 1980/81: Dinamika razvoja slovenskega knjižnega jezika. Jezik in slovstvo. 26/6. Toporišič, J., 1984: Slovenska slovnica. Maribor: Obzorja. Toporišič, J., 1984a: Oblikoslovje v Bohoričevih Zimskih uricah. XX. SSJLK. Ljubljana: Slovar slovenskega knjižnega jezika (dalje SSKJ) 1–3. 1970, 1975, 1979. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Vidovič Muha, A., 1988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob prime- rih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakulte- te; Partizanska knjiga, Ljubljana, Znanstveni tisk. Vidovič Muha, A., 1988a: Kontrastive slowenisch-deutsche Typolo- gie der Nominalkomposition. Wiener slawistische Almanach, Band 22. 311–322. Vidovič Muha, A., 1995: Temeljne prvine zasnove Pleteršnikovega slo- varja. Slavistična revija. 43/4. Vidovič Muha, A., 1996: Udeleženci govornega dejanja v I. in III. bri- žinskem spomeniku – njihova izrazna podoba in besedilna vloga. Kos, Janko (ur.), et al. Zbornik Brižinski spomeniki. Ljubljana: Znanstvenoraziskovalni center SAZU. Vidovič Muha, A., 22013: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljublja- na: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Vidovič Muha, A., 2011a: Slovensko leksikalno pomenoslovje. Ljublja- na: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Vidovič Muha, A., 2009: 16. stoletje – čas vzpostavitve narodotvorne vloge jezika. Slavistična revija (Trubarjeva številka, ur. Mer- še, Majda) Vidovič Muha, A., 2009a: Skladenjska interpretacija glagolskih predpon- skih obrazil – vprašanje propozicije. Slavistična revija 57/2. 231 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 231 24.4.2019 12:27:40 Vidovič Muha, A., 2011: Družbena prepoznavnost žensk v slovenskem besedotvorju. Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Vidovič Muha, A., 2014: Prostor v leksikalno-morfološkem segmentu jezika. Vidovič Muha (ur.), Žele, Andreja (ur.). Prostor v je- ziku in jezik v prostoru = Space in langauge and language in space, Slavistična revija 62/3. Vidovič Muha, A., 2015: Propozicija v funkcijski strukturi stavčne po- vedi: vprašanje besednih vrst (poudarek na povedkovniku in členku). Slavistična revija 63/4. Vidovič Muha, A., 22018: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljublja- na: Znanstvena založba Filozofske fakultete. Vodnik, V., 1811: Pismenost ali gramatika za perve shole. Ljubljana: Leopold Eger. Vondrák, V., 1896: Frisinské památky. Praga. Žele, A., 2010: Pomen Bohoričeve slovnice za slovensko skladnjo. Bjelčevič, A. (ur.). Reformacija na Slovenskem : (ob 500-le- tnici Trubarjevega rojstva), Obdobja 27. natis. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 461–470. 232 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 232 24.4.2019 12:27:40 Kratice ZSB kratice BS – Brižinski spomeniki BSJ – A. Bajec: Besedotvorje slovenskega jezika CO – Cerkovna ordninga JNG – J. Rigler: Južnonotranjski govori KVS – Kastelec-Vorenčev slovar MPS – F. Miklošič: Primerjalna slovnica slovanskih jezikov MPSS – F. Miklošič: Primerjalna slovnica slovanskih jezikov – Sintaksa Plet – M. Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar SLP – A. Vidovič Muha: Slovensko leksikalno pomenoslovje SR – Slavistična revija SS 1976 – J. Toporišič: Slovenska slovnica (izid 11976) SSJLK – Seminar slovenskega jezika, literature in kulture SSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika ZD – Zbrano delo BP – besedotvorni pomen BPo – besedotvorna podstava D – dejanje Čd – čas dejanja, F – faznost (dejanja): (F)k – končnost, (F)t – trenutnost, (F)z – začetnost Glag – glagol PGM – prosti glagolski morfem Prisl – prislov R – rodilnik, D – dajalnik, T – tožilnik, M – mestnik, O – orodnik Rd – rezultat dejanja Sam – samostalnik SPo – skladenjska podstava Vd – vršilec dejanja 233 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 233 24.4.2019 12:27:40 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 234 24.4.2019 12:27:40 VII Imensko kazalo A H Adelung, Johann Christoph 207 Henzen 15 Hirt, Hermann 35 B Hjelmslev, Louis 27 Babić, Stjepan 181, 183 Horálek, Karel 27 Bajec, Anton 11, 38–40, 42, 44, 56, 65, 68, 70, 186–189, 198, 206 I Bohorič, Adam 65, 71, 73, 104 Isačenko, Aleksander Vasiljevič Bopp, Franz 200 56, 58 Breznik, Anton 11, 17, 19, 33–41, 42, 113–114, 159, 164–165, J 184, 189, 205–206, 212 Jagić, Vatroslav 34–36 Brugmann, Karl 200 Jakopin, Franc 14, 27 Janežič, Anton 18, 26–27, 51, 53, C 56, 61, 80, 87, 126 Caf, Oroslav 126 Cigale, Matej 10, 56, 80, 84, 126 K Karađić, Vuk 28 D Kastelec, Matija 8, 12, 47, 51–52, Dajnko, Peter 14, 16–18, 20, 38, 58, 61, 113–115, 122, 127–128, 206 132, 177, 205, 209–212 Dalmatin, Jurij 73, 85–86, 89, 124 Kidrič, Franc 63–64, 66, 77, 83, Delbriick, B. 200 87–88, 92, 94, 97, 101, 104, 113 Dobrovský, Josef 17 Kolarič, Rudolf 50, 55–57, 61–62, Dostál, Antonín 17 68 Dular, Janez 68 Kopitar, Jernej 19, 27, 51, 182 Kos, Milko 50–51, 53, 56 F Krelj, Sebastijan 80, 84, 89, 126 Fleischer, Wolfgang 15 Križanić, Juraj 181 Frege, Gottlob 27 Kuhn, Adalbert 200 G L Gantar, Kajetan 49, 113 Leskien, August 200 Grafenauer, Ivan 47, 159 Levec, Fran 10 Gutsman, Ožbalt (Oswald Gut- Levstik, Fran 11, 13–15, 19, 26– smann) 8–9, 12, 77, 93, 159– 32, 53, 117, 205, 208, 212 161, 164–165, 175–179, 205, Logar, Tine 115 207–208, 210 Łoś, Jan 35 235 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 235 24.4.2019 12:27:41 M Maretić, Tomislav 186, 188 R Megiser, Hieronymus 71, 77, 87 Rajhman, Jože 63–64, 83 Metelko, Franc Serafin 14, 16–19, Ramovš, Fran 50–51, 53, 56, 58, 20, 27, 30, 38, 183, 206 61–62, 67, 83, 95 Miklošič, Franc 9, 12, 13–15, 17, Rigler, Jakob 63, 77, 115, 125– 19–27, 32–40, 47, 51, 61, 65, 126, 129, 131, 144, 147, 149 67, 70, 74, 84, 137, 181–198, Rozwadowski, Jan Michał 183, 200–203, 205–206, 210, 213 212–213 Rumpelt, Hermann Berthold 200 Mikuš, Radivoj Franciscus 183, Rupel, Mirko 68 190 Miletič, Ljubomir 182–183, 186, S 188–189 Saussure, Ferdinand de 27, 48 Murko, Anton 10, 77, 86 Schleicher, August 200 Sgall, Petr 27 N Skalička, Vladimír 13, 206 Nahtigal, Rajko 51 Slodnjak, Anton 14, 27 Stabej, Jože 8, 77, 113–116, 159, O 165, 175, 205 Oczkowa, Barbara 31 Sturm-Schnabl, Katja 14 Orel-Pogačnik, Irena 113 Suhadolnik, Stane 113–114 Orožen, Martina 17 Osthoff, Hermann 200 ŠŠkrabec, Stanislav 85 P Šolar, Jakob 38, 68, 113–114 Panevová, Jarmila 27 Štrekelj, Karel 126 Perušek, Rudolf 11, 19, 31–34, Šuman, Josip 24 82 Pleteršnik, Maks 10, 47, 50–53, T 56, 71–73, 80, 84–87, 89, 93, Toporišič, Jože 17, 19, 42–43, 47, 114, 117, 122–124, 126, 131, 61, 65, 71, 74, 77, 85, 126, 183, 210 188, 201 Pogačnik, Jože 49 Trofenik, Rudolf 50, 55–56 Pogorelec, Breda 47, 63, 104 Trubar, Primož 8, 47, 63–65, 69, Pohlin, Marko 113, 160, 164–165, 71, 73, 77, 79–81, 83–89, 91, 175–176 93–94, 97, 101, 107, 113, 115, Pott, August 200 117, 205, 210 Prunč, Erich 8, 159–160, 179, 205, 207 236 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 236 24.4.2019 12:27:41 V Vidovič Muha, Ada 7, 10, 14–15, 42–44, 57, 64–66, 74, 82, 129, 137–138, 153, 155, 160, 163– 165, 181, 188, 201 Vodnik, Valentin 13–16, 20, 38, 184, 206 Vondrák, Václav 49, 53, 55–59 Vorenc, Gregor 8, 12, 47, 51–52, 58, 61, 113–116, 118, 121, 127–128, 131–132, 134, 177, 205, 209–212 Vostokov, Aleksandr Hristoforovič 51 Z Zois, Žiga 113 Ž Žgur, Adela 49 237 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 237 24.4.2019 12:27:41 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 238 24.4.2019 12:27:41 VIII Stvarno kazalo Kazalo prinaša pregled uporabljenega strokovnega izrazja, po paberko- valnem izpisovanju navaja tudi strani, kjer se to izrazje nahaja. Uredi- tev kazala je abecedna, pri večbesednih poimenovanjih glede na (skla- denjsko) jedro, prav tako tudi prilastki znotraj besedne zveze. A okoliščine 131 analiza, besedotvorna 7, 12 predmet – (tožilniški) delovalnik 130 B sredstvo 131 beseda dejavnost 55, 94 motivirajoča 7 denotat (predmetnost) 27, 28 podstavna 21 doba, predmiklošičevska 17 besedotvorje 7, 17, 135 določilo, prislovno 37 pretvorbeno-tvorbeno 42 dovršnik 80, 99, 138 skladenjsko 14 dvodelnost tvorjenke 203 strukturalno skladenjsko 26 F Č funkcija čas jezika, stilotvorna 8 dejanja 52, 90, 141, 168, 175, skladenjska 21 190, 191 ko je kaj 148, 175 I mladogramatični 213 izpeljanka 16 člen glagolska 116 določani 22, 23 modifikacijska 128 določni 164 iz pridevnika 53 določujoči 22, 23 iz tvorjenke iz predložne zveze podstavni 21, 23, 24 15 stavčni 36 iz zloženke 15, 16 členek 23, 25 modifikacijska 62, 115 čut, jezikovni 38, 40, 42 samostalniška 96 navadna 80, 129, 190, 192, D 193, 194, 195, 196, 199 dejanje 48, 52, 83, 133, 165, 169, pridevniška 15 175, 176, 191 iz glagola 98 glede na lastnost 129 239 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 239 24.4.2019 12:27:41 samostalniška iz delitveno 33, 42 glagola 50, 82 utemeljevalno 22 pridevnika 90 prozodično 22 samostalnika 55, 94 sinhrono 20, 26, 34, 42 izpeljevanje 9, 13, 20, 26, 206 delitveno 22, 40 izpeljava 82, 154 skladenjsko 22, 185 modifikacijska 148 delitveno 34 navadna 133, 152 utemeljevalno 20, 42 mesto in čas stanja, dejanja 48 J mesto jezik, dejanja 88, 140, 167, 173, 175, knjižni slovenski 17, 28 190 kulturni 8, 47 kjer je kaj 54, 55, 96, 147, 167, pogovorni 163 173, 175, 191 prejemnik 11 pojavljanja lastnosti 94 publicistični 10 morfem 29, 41 strokovni 8, 10 besedotvorni 17, 18 umetnostni 10 glagolski 41 glasovno prazni 189 K korenski 14, 18, 20, 22, 25, 42, kategorija, slovnična 164, 169 neživosti 93, 96 glagolski 33 živosti 95 medponski 21, 23, 30, 44 koren 51, 73 obrazilni 18, 43 priponski 43 L prosti glagolski 68, 69 lastnost 53, 55, 94, 145, 165, 169, skladenjski 18 175, 176 sklonski slovnični 44 kategorialna števnosti 32 slovarski 18 prozodična 21 vidski 201 lastnost ali stanje 90, 141 morfematika 11 besedotvorna 14 M obrazilna 10, 14 manjšalnost/ljubkovalnost 197 morfemizacija, besedotvorna 17 medpona 29, 41, 42, 139 metoda, pretvorbeno-tvorbena 45 N merilo načelo, leksikografsko 10 besedotvornomorfemsko 22 naglas 21 delitveno 20, 33, 38, 42 nebesednost 23 diahrono 20, 21, 26 nedovršnik 80, 128 240 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 240 24.4.2019 12:27:41 nepremenjenost (glagolske) pripo- samoglasniško 189 ne 81, 83 sopomensko 153 netvorjenka 146 zloženk, priponsko 30 normativnost okoliščine kraja in časa 48 slovensko-nemške protistave osebek 37 19 osnova tvorbena 31 imenska 185, 186 zloženk 206 sedanjiška 203 nosilec osnovotvorje 9, 13, 212 lastnosti 53, 54, 93, 166, 170, 175, 176 P lastnosti (ali) stanja 92, 93, 95, podrednost 21, 35 96 podstava, povezave 166, 170, 175, 176 besedotvorna 20, 23, 24, 25, 36, stanja 175 50, 93 dovršniška 137 O glagolska 15, 59 obdobje nedovršniška 116, 126 miklošičevsko 18, 19 obrazila, slovničnopomenska 59 mladogramatično 183 pomenska 33, 35, 48 oblikoslovno-pomensko anali- povedi, pomenska 44 tično 13, 19 skladenjska 15, 35, 40, 43, 66 predknjižno 47 glagolskih sestavljenk predmiklošičevsko 19, 39 116 skladenjskopomensko (sintetič- soglasniško 137 no) 42 poimenovanje (ubeseditev) 27, 31 slovensko-nemške normativne poimenovalnost 11 protistave 13 položaj, govorni 29 oblikoslovje 18, 19 pomen, 27 obrazilnost glagolske pripone 115 besedotvorni 7, 18, 42, 48, 106 obrazilo besedotvorni, dejanja 50 funkcijsko (ničto) 85 hipernimni 39 enomorfemsko medponsko 133 hiponimni 39 nepremenjeno 155 metonimični 123, 124 predponsko 14, 44, 59, 61, 67, naklonskosti 100 68, 78, 125 pomenotvorje 7 prevzeto 61, 98 postopek, pretvorbeno-tvorbeni 43, sestavljenih glagolov 116 44 priponsko 14, 17, 51, 53, 56, povedek 37 57, 92, 102 povedje 48 241 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 241 24.4.2019 12:27:41 povezava prislov 25, 68, 78 nad-, podpomenska časovni 74 protipomenska 10 kolikostni 76 sopomenska 10 krajevni 74 praslovanščina 23 tvorjeni 104 predmet pripona 51 za opravljanje dejanja 139, glagolska 66, 80, 126 167, 172 glagolska modifikacijska 62 kot nosilec lastnosti, povezave 147, 167, 172 pristop, prehod funkcijskostrukturalni 42 konverzni 17 metodološki, pretvorbeno-tvor- pretvorbeno-tvorbeni 7, 9 beni 7 pretvorba (opisno)analitični 7, 13 povedja 52 strukturalno funkcionalistični 9 prvega delovalnika 52 propozicija povedi 48 prevajanje 32 protistava, slovensko-nemška, nor- kalkirano (morfemsko) 86 mativna 13 prevod, morfemski 164 pridevnik R iz predložne zveze 104 razmerje kakovostni 65 medleksemsko pomensko 10 lastnostni 44 medbesedno 11, 31 izsamostalniški 101 medmorfemsko 11, 31 merni 62 skladenjsko-morfemsko, pre- modifikacijski 156 tvorbeno-tvorbeno 7, 31 nemodifikacijsko tvorjen znotrajbesedno 11 55 znotrajstavčno 11 razmerni 34 razumevanje, humboldtovsko 11 svojilni 103 razvrstitev stanja 99 morfemov 17 vrstni 82, 93 priponskih obrazil 17 izsamostalniški 102 relevantnost, fonološka 19 nepravi 155 rezultat dejanja 48, 52, 88, 139, prilastek, desni 162, 163 188, 190 primitiv, glagolski 43, 80 rodilnik pripona 29, 139 kakovostni 15 glagolska 85, 155, 201 svojilni 32 zloženska 137 prirednost 21, 35 242 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 242 24.4.2019 12:27:41 S besedotvorna samostalnik 24, 24 pretvorbeno-tvorbena 48 modifikacijski 62 sintaktična 37 sestava 29, 34, 38, 151 skladenjskopomenska sestavina, pomenska 21, 28, 30, (sintetična) 184 159 jezikoslovna 17 sestavljanje 21, 34, 210 neglagolska 81 sestavljenka 14, 15, 76, 115, sintetična besedotvorna 37 118 strukturalna 27 glagolska 59, 67, 77, 209 tipologija samostalniška 97 besedotvorna normativna sintagmatika, besedotvorna 9 208 sistem kontrastivna 9 besedotvorni 47 normativna kontrastivna 15 jezika 43 tvorba glagolskih osnov 200 sistemizacija zloženk 37 tvorjenje iz predložne zveze 21, 34 skladnja 9, 11, 43 tvorjenka 8, 9, 11, 23, 43, 191 sklapljanje 29, 34, 105 glagolska 65, 115, 127 sklop 20, 21, 22, 23, 34, 41 iz predložne zveze 14, 25, 49, samostalniški 97 132 slovenščina, kulturna 7 modifikacijska 49, 188 sredstvo dejanja 48, 89, 140, 188, neglagolska 132 190, 191 nemodifikacijska 49, 188 stanje 169, 175 samostalniška 49 stilistika, jezikovnosistemska 10 smisel 27 U stanje 145, 165, 176 ustreznica stopnja morfemsko prevedena (kalkira- tvorbena 213 na) 207 tvorjenosti 183, 203 nemška 10 sufiks primarni 187 V sekundarni 187 večalnost/slabšalnost 197 vezljivost Š glagolska 33, 36, 68 šiv, morfemski 127, 208, 210 prostega glagolskega morfema 117 T vidik, normativni 13 teorija, vloga, vidska 116 besednovrstna 19 vrednost, pomenska 44 243 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 243 24.4.2019 12:27:41 vrsta besedna 18 besedotvorna 9, 13, 14, 43, 106, 161 zloženska 13 vršilec dejanja 48, 51, 136, 170, 175, 176, 190, 190, 191 vsebina 27, 28, 30 Z zgodovina, besedotvorna 7 zlaganje 9, 13, 14, 17, 20, 26, 29, 206, 207 medponsko-priponsko 154, 155 zloženka 13, 21, 23, 29, 34, 40 determinativna 21, 24, 32 glagolska 186 hipotetična 21 imenska 41 medponsko-priponska 49, 55, 137, 186 odvisnostna 24, 32 osebkova 184 pridevniška 15, 18 podredna 22, 185 primarna 24, 25 primična 184 priredna 22, 133, 185 samostalniška 15, 16, 18, 160 sekundarna 21, 25 svojstvena 23, 24, 35 vezavna 184 zveza besedna 41 stalna 7 kalkirana 162 244 Iz zgodovine slovenskega besedotvorja_FINAL.indd 244 24.4.2019 12:27:41