Po^5wi Leto K, šf. 58 Ljubljana, teMek 8. marca 1928 Cena 2 Din rnm mh 4. q«tri|. — Stane mesečno Dtn umstTO Din ugiisi po laniik Uredniftivo i Ljubljana, Knaflora ulica iter. $/L Teieion it. «07* in >804, ponoči tudi »34. ,/ Rokopisi se no vrsčajs. Dnevnik žsTgospodarstvo, prosveto in politiko M. S4- — Telefon fe. «096. it 4. — Taeion kL z^ga FuJflMdi Mtflbof, Akktindravi itq - Cdje, Aleksandrova cesta . ,____________: Mah« it 11.S4S - Praha čisto 78.180, Wien, Nr. 105^41. Nepričakovan preobrat Na Briandov predlog je svet Društva narodov razpravljal o monostrski aferi na javni seji. ~~ Dočim Italija podpira madžarske težnje, glasuje njen zastopnik v Ženevi za preiskavo monoštrskega incidenta. - Imenovanje članov mednarodnega odbora, ki bo izvršil investigacijo na Madžarskem Ljubljana, 7. marca. Svet Društva narodov je napravil na svoji današnji seji odločilni sklep, da se mora glede pritožbe Male antante v monostrski aferi izvesti preiskava. To je odločilni korak Društva narodov, ki je s tem pokazalo, da si ne mara zapirati oči pred očitnimi kršitvami mirovnih določb ter prestopkom zoper njegove statute, tudi ne v slučaju, če se nasprotuje težnjam nekaterih držav. Svet Društva narodov se je izkazal za objektivno mednarodno instanco, vredno nadaljnjega zaupanja ne le velikih, marveč tudi manjših držav. Moramo takoj pristaviti, da nas je rfklep sveta ugodno presenetil. Del svetovnega časopisja se je o madžarski oboroževalni aferi obnašal tako sumljivo. da je po pravici obstojal sum o pri-pravljajočem se komplotu proti realizaciji investigacijskega prava. Nastala je upravičena bojazen, da se bo dala Nemčija vplivati po strahu pred precedenč-nim slučajem, ki bi mogel pozneje imeti za posledico prav tako aplikacijo napram njej sami. Po drugi strani se je bilo bati, da bo Italija napela vse sile. da se prepreči Investigacija in spričo dobrih odnoša-jev med Londonom in Rimom ne bi bilo nemogoče, da se Anglija nagne na italijansko stran. Temu primerno so bile tudi izjave raznih držav zelo rezervirane. Zasedanje sveta pesimistom ni dalo prav. Briand se je izkazal odločnega moža ter je z nenavadnim povdarkom zahteval razčiščenje afere in predstavnik Anglije je sam postavil predlog za sestavo investigacijske komisije. Kolikor je razvidno iz dosedanjih poročil, se zastopnik Nemčije sploh ni oglasil k besedi v razpravi, a delegat Italije je skušal ščititi Madžarsko samo v toliko, da je pripomogel k skrčenju javne razprave o monostrski aferi. Sestava preiskovalne komisije, v kateri so zastopniki južnoameriške republike Cile, dalje Nizozemske in Finske, more samo zadovoljiti, ker se more pričakovati, da se bo preiskava izvedla objektivno. Za stališče Anglije in Nemčije je bila očividno odločilnega pomena pozicija Francije, ki je odločno zahtevala investigacijo in pokazala, da je od usode prvega investigacijskega slučaja odvisen nadaljnji razplet odnošajev z Nemčijo v Porenju. Za Nemčijo bi moglo postati podpiranje madžarskega nastopa usodnih posledic, ker bi se moglo po pravici tolmačiti kot poskus pripraviti bazo za bodoče poskuse kršitve razorožitvenih določb, Očividno so bili ti razlogi, torej oziri na Francijo zanjo merodajnejši nego oziri na državo, ki se nahaja do neke mere v sličnem mednarodnem položaju. Izid investigacijske zadeve je tedaj v poglavitni meri uspeh Brianda in v drugi vrsti uspeh Male antante. Za nas je ženevski sklep lepa afirmacija moči, ugleda in kompaktnosti Male antante. Nastop Titulesca je znova pokazal, da je Rumunija trdno na strani ostalih dveh zaveznic in da so bile vse drugačne vesti, ki so se spuščale v javnost o priliki Titulescovega bivanja v Italiji, popolnoma brez podlage. Upamo, da bo ta fakt rmel svoj učinek tudi v onih krogih. ki so zoper Malo antan-to gojili vedno večje nade. Saj so postali govori madžarskih državnikov v zadnjem času že skrajno predrzni; in pravilno je naglasil Titulescu, da ne gre v investigacijski zadevi le za interese Male antante, marveč za splošno evropsko stvar. Za evropski mir, bi bilo treba še pristaviti, zakaj Madžarska v zadnji dobi niti ne prikriva več. kako široko gredo njene aspiraciie. Očividno pa gospoda v Budimpešti preveč zaupa lepim besedam italijanskih fašistov; kakor že parkrat pa bo mogla to pot znova konstatirati, da je retorika nekaj drugega nego realna politika. Sicer je še vedno vprašanje, koliko konkretnega bo dognala preiskava; ali pokazalo se bo vsaj, katere določbe se morajo postaviti, da se v bodoče procedura za investigacijo poenostavi, da bo učinkovita v zadostni meri. Mednarodno posojilo Bolgariji Ženeva. 7. marca. g. Pogajanja, ki so se vršila v finančnem odboru Društva naro* dov za bolgarsko posojilo, so imela pozitis ven rezultat. Protokol o posojilu bo pod* pisan jutri. Ženeva, 7. marca, s. Par minut pred 12. se je na tajni seji sveta Društva narodov situacija nenadoma spremenila. Na Briandov predlog je sklenil svet, da bo o monostrski aferi razpravljal na javni seji, ne da bi se zanjo pripravljal na tajni seji. Takoj nato se Je ob velikem navalu pričela javna seja. Predsednik Urutia je poročal o vlogi Male antante in naprosil madžarsko delegacijo, da po obstoječih običajih kot zastopnica intere-sirane države določi zastopnika, ki naj prisede h konferenčni mizL Nato je general Tanczos zasedel svoje mesto. Besedo je dobil kot zastopnik Male antante rumunski zunanji minister Ti-tuleScu, ki je v svoji izjavi naglasil, da načeto vprašanje ne zadeva samo Male antante, temveč je z ozirom na okolno-sti, pod katerimi je prišlo do afere, popolnoma splošnega interesa. General Tanczos je izvajal, da bi lahko ukrepi proti Madžarski še bolj poostrili že itak ne najboljše odnošaje med Madžarsko in sosednimi državami in nikakor ne bi služili miru. Prosil je, naj bi svet listine, ki jih je dala Madžarska na razpolago, proučil z največjo nepristranostjo. Študij teh listin bo gotovo privedel do tega. da svet ne bo napravil nikakih nadaljnjih korakov. Angleški zunanji minister Chamber-lain je stavil predlog, naj bi svet imenoval odbor z nekaterimi člani sveta, ki naj bi zadevo proučil in na kaki poznejši seji poročal svetu. Zastopniki Madžarske in Male antante so na ta predlog pristali brez nadaljnjega. Preden pa je svet formelno sklepal, je stavil Briand generalu Tanczosu še nekatera konkretna vprašanja. Predvsem, je Briand zahteval, da se tovorni list!, ki so spremUafl železniške vagone s strojnicami, izročijo svetu. Dalje Je Briand prosil pojasnila, zakaj so madžarske oblasti orožje uničile in nato razprodale. Madžarski zastopnik je takoj položil pet tovornih listov na mizo in izjavil, da je bila madžarska vlada po bernski mednarodni pogodbi upravičena pošiljko zapleniti. Italijanski zastopnik Scialoja je soglašal s Chamber-lainovim predlogom, obenem pa je odsvetoval, da bi se o stvari še nadalje javno razpravljalo, ker bi to le škodovalo natančni preiskavi. Svet je končno sklenil Imenovati Beelarts van Blocklanda (Nizozemska), Vilegasa (Čile) in Procopeja (Finska) za člane odbora, ki naj prouči mono-štrsko afero. Ta odbor je pooblaščen, da lahko pritegne tehnične strokovnjake iz raznih organizacij Društva narodov. Ženeva. 7. marca. s. Izjava, ki jo je na dopoldanski tajni seji podal sedanji predsednik sveta Ceng Lo o svoji intervenciji v monoštrski aferi, je bila popoldne izročena časopisju. Ceng Lo je v svojih izvajanjih, pri katerih je prišlo do ostrega prerekama med njim. Cham-berlainom in Scialojo, med drugim rekel, da s svojo brzojavko z dne 23. februarja nikakor ni hotel vplivati na madžarsko vlado, temveč jo je samo prijateljsko in vljudno naprosil, naj ma-terijala ne uniči. S tem je hotel preprečiti, da bi svet Društva narodov ne bil naenkrat pred storjenim dejstvom. Ceng Lo ni hotel prej intervenirati ali takoj sklicati izredne seje sveta, ker do tedaj ni pretila nikaka nevarnost ali celo vojna. Da bi sveta ne prehitel v njegovi funkciji in ukrepih, tudi dosedaj ni hotel dati nikake javne izjave o stvari. Romunija uvldeva fašistične zvijače Obsodba Mussolinijevih pretenj džarsko irredento v Rum uniji. - nosti se ne Budimpešta, 7. marca, (ad.) Včeraj je tukaj umrl stotnik Evgen Lombos. ki je bil dodeljen vojnemu ministrstvu in bil odposlan v Monošter, da sodeluje kot tehnični častnik pri uničenju strojnic. Dva dni pozneje je pričel Lombos noreti, tako da ga je bilo treba prenesti v neki sanatorij. (O stvari smo že poročali. Ur.) Umrl je na posledicah vnetja možganske mrene. Vest o njegovi duševni obolelosti je kot prvo prineslo vladno glasilo «8-Oran-Ujsag», ki je po izjavah v vojnem ministrstvu objavilo, da se je Lombosu omračil um vsled «patrijotične boli zaradi uničenja strojnic*. V političnih krogih so takoj dvomili o tej izjavi vojnega ministrstva, ker pač ni bilo jasno, zakaj bi se madžarski oficir razburjal nad uničenjem strojnic, — Mussolini odobrava ma-Proslava beserabskih sveča-bo vršila ki sploh niso bile določene za Madžarsko. Vlada sama je kmalu čutila kompromitirale, tako da je moral glavni urednik lista, dr. Emil Nadanyi že naslednjega dne zapustiti svoje mesto. Druge govorice zatrjujejo, da je Lombos izvršil svojo nalogo kot strokovnjak v Monoštru bolj vestno kot je nameravala vlada, druge pa zopet, da ni hotel podpisati protokola, da uničene strojnice niso bile prave in je nato prejel nalog, naj oboli. Vse te govorice so samo domneve. Govori se celo o tem, da so ga hoteli kot neprijetno pričo odstraniti. Vse kaže, da bo ta tragični dogodek, ki monoštrske afere ni niti najmanj pojasnil. prišel še pred parlament v razpravo. Pravilen avstrijski odgovor Mnssollniju Tajna seja dunajskega parlamenta o Mussolimjevih pretnjah. Avstrija zadovoljna z uspehom Dunaj, 7. marca, s. Danes se je vršila v parlamentarnih krogih z napetostjo pričakovana seja glavnega odbora. na kateri je zvezni kancelar doktor Seipel poročal o svojem potovanju , v Prago kakor tudi o političnem položaju z ozirom na spor z Italijo. Seja je bila tajna. O seji je bil izdan le skromen komunike, ki pravi: »Splošno je prevladovalo mnenje, da uspehov, ki jih je dosegla parlamentarna debata o južnotiro'skem vprašanju, ne bi kazalo podirati z nadaljevanjem kampanje. Zaradi tega se sme opustiti odgovor na Mussoli-nijev govor. Z zadovoljstvom pa se je naglasilo, da izvira iz časopisnih glasov večjih listov vseh držav, da se je s parlamentarno debato posrečilo. vzbuditi svetovno vest za juž- notirolske zadeve.« • Avstrijski vladi se moTa priznati, da je postopala sicer zmerno, vendaT okoliščinam primerno. Želeti bi bilo, da bi tudi naša država, ki je večja, vojaško in politično pomembnejša od sosedne republike, vsaj spričo najhujših izzivanj pokazala del tistega dostojanstva, ki ga je manifestirala šibka Avstrija. Mestoma ostra polemika med Avstrijo in Italijo glede od Italije podjarmlje-nih južnotfrolskih Nemcev se je v bistvu končala v prid avstrijske teze. Res je sicer, da so razni francoski in angleški časopisi odobravali Mussolini- jev odgovor, med temi so listi, ki sicer gledajo kritično na laške zunanjepolitične podvige, ki pa cenijo Mussolinija in njegove ljudi kot močan političen element in se boje, da bi se mogla prenesti nemška propaganda, trčoča se južnega Tirola, na kraje in pokrajine tudi drugih držav, kjer živi nemški element Smatramo, da je tu sleherni junktim napačen. Tako, kot postopa Italija s svojimi Nemci in z našo narodno manjšino, nihče z njo ne ravna. Italijansko obnašanje bije v obraz vsem kulturnim normam. Tako kot Italija pač redkokdo zatira svoje narodnosti. Groziti Avstriji z vojno, kot je to storil Mussolini. je smešno in poniževalno. Te pretnje so pravilno ocenili neodvisni inozemski listi. Posebno neprijetna je vročina glavam v Italiji kritika uglednega londonskega žurnala «Financial News», ki preti Italiji s pobegom kapitala, razruše-njem rezerv Italijanske banke, padcem lire itd. V splošnem se pač da reči, da z zadnjim incidentom Italija gotovo ni ničesar pridobila. Pouk iz najnovejših dogodkov, ki so razburili ves svet. zlasti pa srednjo Evropo, je enostaven, zato pa tem jasnejši. Pri pariških mirovnih pogodbah je bila storjena velika napaka. Naložilo se je novim in šibkim državam prav enostransko dolžnost; da spoštujejo pravite narodnih manjšin. Glavnjača in zopet Glavnjača Nova burna debata v Nar. skupščini Strahovite obtožbe proti beograjski policiji. - Sistem Glavnjače sramoti vso državo. - Dr. Korošec noče poročati o rezultatu preiskave. - Smola skupščinskega predsednika Beograd, 7. marca r. Današnja dopoldanska seja Narodne skupščine se ie pričela ob pol 11. dopoldne ter ie bila zopet zelo živah na, ker je prišlo do burnih spopadov med opozicijo in vladno večino. Prvi soor ie nastal pri čitanju zapisnika, ko ie poslanec dr. Ivan Bankovec pripomnil, da ie zapisnik netočen, ker ne beleži da ie KDK včeraj zapustila seio ob začetku proračunske razprave. O zahtevi dr. Bankoviča. nai se zapisnik popravi se ie razvil dališi prepir, ker tajnik nikakor ni hotel pristati na popravek Predsednik je odredil glasovanje. pri katerem ie večina zbornice sprejela popravek zapisnika v splošno presenečenje vladnih poslancev. Predsednik se ie zaradi tega silno razburil, da ni vedel, kai nai napravi. Odredil je druzo Klasova« ie. ki pa je končalo z istim rezultatom, ker ie bil velik del vladnih poslancev odsoten, nekateri pa so celo glasovali z opoziciio. Predsednik pa izida glasovanja še vedno ni hotel ugotoviti temveč ie pričel na vso moč zvoniti, da bi sklical s hodnikov in iz klubov vladne poslance. Ker so poslanci opozicije proti temu postopanju energično protestirali, je prišlo do novega nemira, ki ga ie predsednik izkoristil za to, da ie sejo prekinil. Ko so se poslanci nekoliko pomirffi, Je predsednik zepot otvorid sejo ter dal tretjič na glasovanje predlog o po-pravku zapisnika. Rezultat ie bil zopet isti in sedaj je moral tudi predsednik naposled ugotoviti, da je glasovalo 180 poslancev, od teh 116 za predlog, 64 pa proti. Nato ie dr. Perič iziavil, da je odredil, da se za danes ne izplačajo dnevnice nobenemu poslancu, ki ni bil na seli navzoč. S tem ie dr. Perič kaznoval cm« demokratske in radikalne poslance, ki so ga s svoio odsotnostjo spravili v neprili-ko. Nadalje je presednik dr. PeTič sporočil, da Je dovolil Ljubi Davidoviču dopust za 15 dni v svrho oddiha. Nato je prišel na razpravo nujni predlog, ki ga ie v imenu KDK vložil in utemelieval oosl. Večeslav V i 1 d e r in ki zahteva, naj notranji minister poda poročSo. kai je dognala od njega uvedena preiskava o GlavnjačL V utemeljevanju predloga ie posl Vilder izvajal med družim: Dne 29. februarja Je KDK v Narodni skupščini predlagala, nai se izvoli parlamentarna anketa, da preišče razmere v Glavnjači. Notranji minister dr. Korošec ie takrat odklonil nujnost predloga, izjavil pa ie, da bo odredil preiskavo. Mi smo hoteli počakati na rezultat preiskave, niso pa hoteli rezultata preiskave čakati obtoženi policijski organi, k| so neposredno prizadeti. Uvedli so svojo preiskavo, vrgli so se na lov za svojimi ljudmi. razposlali agente po vsem mestu ter sHili posamezne ljudi, naj jim podajo izjave ki b| bile njim v prilog. Ta preiskava je nov škandal. Odgovor policije potom beograjskega tiska na iziave poslanca Kosan> viča je žaljiv napad na Narodno skupščino. Ta odgovor je pamflet. ki ie huiši. :or se ta gospoda ki ie podrejena notranienu ministru usoja prejudicirati preiskavi, za ka;tro je odgovoren notranii minister. To je predrznost. ki še mnogo boli dokazuje sistem Glavnjače, kakor govor našega prijatelja posl. Kosanoviča. Ta odgovor predstavila imuniteto polici!e, ki javno grozi ljudem ter s polnimi njihovimi imeni navaja njihove najintimnejše stvari. Tako pravi policiia. da ima ta in ta akuten sifilis in tako n. nr. o urariu Matiču, da je imel v svojem lokalu blodnice do 9. /večer. Matič Da v listih odločno izjavlja, da se ne boii Glavniače in da bo zaradi ie iz,*ve tožil policijo pred sodiščem. Goj^da od policije ie med družim zah'cva:a trdi od brivca Moisfloviča. nai Poda I?,avn, da ie imel v svoii o orli usiužbeno blodi. m. Dr. Krizman: Iti notranii minister dr. Korošec se v tem lokalu brlie in mariiiv:ra skupno z meno i! F oslanec Vilder ie nato navaial strahovite primere iz Glavniače. ki io vladna ve^.ia blagoslavlja. Izvoliti bi se morala Dar a-m-ntrrna anketa, ki bi preiskala vs? siu čije navedene v Narodn' skupščini. S tem da je vladna večina odklonila anketo, ie Ukazala, d^ ščiti sistem G1avnia*e. N3in ste ofiran da smo bili v vladi in da n;smo mčesar storili za izboHšanie razmer. V kolikor smo bili v vladi, smo delali, vi pa. ki ste v opoziciji, niste nikdaT zaht;va'i rd nas. nai storimo to. Sam ool:ciiski d'Vek-.or ie priznal, da »e bil v času. ko ie bil notra-nii minister SvetozaT Pribičevič. izdelan načrt Tr> novo poslooje uprave n^sta Peo-grada. Nam ne gre za to. da koga obreme-nhremo. temveč za to. d^ v-n®«"> nT-cr' i izgubljeno svobedo. Le tako bomo napravili iz te države pravo državo, ki bo napredna, le tako se bodo razvid vse sile naše države tn le tako bomo tudi ustvarili boljše živ-lienfe. Na ta načij. kakor vi delate, pa tega ne bomo mk^aT dosegli. Nato se ie k besed? posl. Kosanovic, kf Je tiaglašal. da odgovor beograjske policije nj samo žalliv za parlament in poslance. temveč 'e vrhu teza skozi in skozi lažniv in Je naiboli drastičen doVument z* ^ašo kulturno 7 krat oskrunjeni v eni noči. Naskdnjegi dne so bili napol mrtvi m seveda okuženi Na Topčiderskem brdu ie neki policij« ski azent srečal brata in sestro, ko sta s« vračala z izleta,' ter zahteval od niiiu Din z grožnjo, da ju bo druzače obtožil češ, da ju ie zalotil pri nemoralnem deia. niu Brat seveda ni mozel druzeza storfl kakor plačati 300 Din izsilievalnemu agentu, da je obvaroval sestro sramote, da bi Jo agenit odpeljal na zdravniško preiskavo Nato Je posl. Kosanovič omenil slučaj Stanka Vulca, o katfrem se zovori. da za je »vzela noč«. Policija trdi. da ta ostbj sploh ne obstoji Posl. Kosanovid pa jfl navede! točen Vulčev naslov in usrotovil, da je bil sposoben za solunsko fronto, da je bil končno aretiran, da za pa potem nI nihče več videl. V imenu humanosti zahteva, nai se ugotovi, kje ie sedaj ta č'ovk. V svojem odgovoru pravi policija tudi da je neka Tereza Burani za katero se poslanec Kosanovič zavzel vrhunka 'n da bo sodišče to tudi potrdilo. Istega dne. k« je govoril o tei TeTezi Buranj, pa ie bila izpuščena iz policijskega zspora kot nedolžna in se je vrnila kot učiteljica v dr. žaVideH smo. da Inozemski t:sk eksploatira na$o debato o razmerah v Glavniači... Stjepan Radič: Odstranite te uradnike, te zločince! Dr. Korošec: ... o razmerah, ki še niso objektivno in končno ugotovljene in ki se eksploatiraio na Škodo države. Priznavam, da predlagatelji n:so imeli tega namena toda v '"n+»res" naše države ... Stepan Radič: Prenehalte vendar s tem! Nikar tako ne zavijajte! V interesu ugleda države odstavite Mamojlo Lnzarevlča. vaše lekciie pa dajajte drugod! Dr Korošec: Prosim vas. gospoda, da mi na dru? način, bodisi osebno, bodisi preko skupščinskega predsednika navedete vse slučaje nezakonitosti, in obMubjam vam, da bom vsak slučsj oreiskal in da bodo krivci kaznovani. Nujnosti pred oga KDK pa ne sprejmem. Opozicija je sprejela to izjavo dr. Korošca z ironičnimi klici, vlad. večina pa ie p:i glasovanju osvojila stališče notranjega ministra in pozdravila izid glasovanja s p'oskanjem Posl Kosanovič toži beograjsko Boliciio Beofrad. 7. marca. p. Poslanec dr. Ko« snnovič je po svojem odvetniku vložil tož« bo po zakonu o tisku proti upravi grada (policijski direkciji) v Beogradu zaradi zna« p h napadov v beograjskih listih o priliki njegovega govora na seji Narodne skup* ščine 29. februarja. Na ta_način bo prišlo postopanje beograjske policije pred sodi« šče ter bo tako tudi sodno ožigosano. G. Vukičevrc v avdijenci Beograd, 7. marca. p. Ministrski pred« sednik g. Vukičevič se je danes odpeljal v Topola, kjer je bil sprejet v avdijenci. Zvečer se je z avtomobilom vrnil v Beo* grad. Interpelacij* o agrarni reformi v Prekmurju Beograd. 7. marca p Poslane« dr. Pivko je vložil na ministra agrarne reforme interpelacijo v zadevi izigravanja agrarne reforma na posestvu grofa Esterhazija v Do?. Lendavi Posestvo je kupila neka nemška firma, ki sedaj razdelitev »emlje med dobrovoljce in koloniste na vse mogoče načine izigrava. Interpelacija navaja razne slučaie korupcije, s katerimi so zavlačevali razdelitev zemljišča vse od leta 1924. do danes. Znižanje carine na modro galico Beograd, 7. marca i. Gosjjodarsko-fknančnl komite mcnristrcT Je na svoja seji dne 5. t. m. razpravljal med drugim tudi o znižanju carine na modro galico. Ministrski svet le predlog odbora odobril in znižal uvozno carino od 12 na 6 zlatih dinarjev. Znižanje stopi v veljavo takoj po objavi v »Službenih Novinah« io bo veljalo do konca julija t. L Tri ure za dva proračuna Skoro brez debate sta b3a kasno v noči sprejeta vojaški in gradbeni proračun Zlorabe pri razdeljevanja hrane gladujočim. ■— General Hadžlč o stanju naše armade« — Ceste v Sloveniji so najboljše Beograd, 7. marca p. Po končani debati e Olavnjačd Je priSel v Narodni »kupščini na rai-pravo drugi nujni predlog KDK, ki ga Je sitavil poslanec g. Mata Klarič in ki poziva ministra socijalne politike, da v roku 24 ur poroča, v koliki meri le doslej izvršen zakoo o prehrani pasivnih krajev Predlagatelj poslanec Klarič Je T obširnem govoru utemetjeval predlog in dokazoval, da se vrte pri razdelitvi hrane hi podpor nečuvene zlorabe. Hrane ne dobe oni, ki so |e taktično potrebni In ki bi morali dobiti podporo, marveč je merodaloa samo strankarska pripadnost Za posl. Klaričem |e govori! dr. Besarovlč (SDS), ki Je istotako podpiral nujni predlo« resolucije io zahteval, nal se dejansko pomaga stradajočim pokralinam. V istem smislu sta go-vorMa zemljoradnik Novica Savlič in raddčevec Stevan Matijevič. Minister za socialno politiko Ceda Radovlč Je tejavil, da ne mor« spre]ertl nujnosti predloga, ker bo vlada tekom prihodnjega tedna pričela podpore že razdeljevati. Vladna večina Je na to odklonila nujnost. &ele ob pol 10. zvečer Je končno prešla Narodna skupščina v odsotnosti KDK na dnevni red, na proračun ministrstva vojske in mornarice Vojni minister general Hadžlč Je podal kratek ekspoze, v katerem ie navedel, da znaša proračun za potrebe vojske, mornarice, letalstva m obmejnih čet 2.428.571.222 Din. Proračun je mnogo manjši, kakor proračuni družili držav, tn to celo držav, ki W morale bati razorožene. Število oficirjev se poveča za IS4, ker nam oficirjev primanjkuje. Prav tako nam primanjkuje dobrih podofkirjev. Kontingent stalne vojske Je določen na 95.000 kapralov ta redovov, kar Je minimum, pod katerega je nemogoče Ki. Razvoju letalstva se posveča posebna pozornost in }e bil zato letos proračun v to svrho tudi povečan za 4 milijone dinarjev. Prav tako se ve- tfka pozornost posveča naJI mornarici, ki kna važno dolžnost čuvano« naše morske obale, dolge nad 600 lrm. Za obrambo na5e obale Je bil izdelan poseben načrt, ki se postopniema izvaja. Prosi Narodno skupščino, da odobri proračun v celoti. V debati sta se ogtesMa poslanca Vujlfi ki Puniša Račtt, nakar Je vladna večina proračun sprejela. O polnoči Je prišel nato na razpravo I« proračun ministrstva za javna dela. Minister Pera Markovlč Je v tvojem ekspote- Jo naglašai, da )e bil njegov proračun reduciran na 294,958.906 Dm. Glavno delo ministrstva obstoja v vzdrževanju cest, od katerih J« v veliki meri odvisen go spe da r sko-k uit urai razvoj v državi. V današnji dobi širjenja motornih vozil postajajo ceste velik konkurent želeasn&kemu prometu in jim Je treba posvečati tem večjo pozornost. Omrežile naših cest ni racionalno. Mi knamo mnogo cest, toda dobrih mao. Nepravilno je, da se ceste grade iz rednih državnih dohodkov. Treba le za to najeti posojila z amortizacijo za dolgo vrsto let, da bodo tudi kasnejše generacije prispevale za ceste, ki bodo njim služile. Sedaj Imamo 13.332 km državnih cest, od katerih Je bil en del prenešen na samouprave. Najboljše ceste Imamo ▼ ljubljanski, du-brovniški, zagrebški in sarajevski oblasti, najslabše pa v kruševškj. Krediti za vzdrževanje cest niso zadostni, ker predvideni znesek 7500 Din na 1 km ne zadostuje niti v ljubljanski oblasti. kjer se računa za vzdrževanje 1 km cest 9400 Din. dočim le v krnševški oblasti potrebno 26.000 Din za 1 km. Zelo slabe so oblastne ceste, ki so v kolikor toliko dobTem stanju le t Sloveniji, Hrvatski in Dalmaciji. Z novim zakonom o Javnih cestah bo točno določeno, katere ceste spadajo v državno upravo in katere v samoupravno. V razpravi so govorili poslano! Novica Savlič, Pavle Cubrovlč ln Sreten Sretenovld, n ti kar Je bil ob 1. ponoči tudi ta preračun sprejet in seja nato zaključena. -3B- Finančni minister o stabilizaciji dinarja Problem je še v štadiju študija. — Reševala ga ne bo vlada na svojo roko, temveč ga bo predložila Narodni skupščini Beograd, 7. marca, p. Povodom vesti, ki so jih objavile beograjske »Novosti« o stabilizaciji dinarja, je finančni minister dr. Bogdan Markovič dal nocoj novinarjem sledeči komunike: Neprijetno mi je. da moram dati o tem vprašanju izčrpnejše obvestilo, ker šele proučavam, kako bi našli realno bazo, ki bo odgovarjata naši-m gospodarskim in državnim interesom. Vest^ «Novosti» bazira očividno na slabih in-* formacijah. V odgovor naj navedem sledeče * 1.) Trditev, da sem poskušal skleniti v inozemstvu v to svrho posojilo, ne odgovarja resnici, pač pa je res, da sem podpisal preliminarno pogodbo o investicijskem posojilu. 2.) Netočna je vest, da bo vlada zahtevala v finančnem zakonu pooblastilo za izvedbo stabilizacije dinarja. To vprašanje bo predloženo Narodni skupščini. da bo na ta način dana prilika, da se o tem izjavijo zastopniki naroda in da se reši vprašanje tako, da bo kar najbolj odgovarjalo našim gospodarskim, narodnim in finančnim interesom. 3.) Nisem posla* v inozemstvo nobene komisije v svrho proučevanja tega vprašanja m zbiranja podatkov, ker je to vprašanje tako važno, da ga moramo dobro proučiti sami in bom konzultiral vse one. ki morejo dati tozadevno koristne nasvete. Silen udarec usode g. Davidoviču Izgubil je edinega potomca Beograd. 7. marca, i. Sinoči je umri na posledicah angine mladi Dušan Aran-djelovič, edini vnuk g. Ljube Davidovi-ča. Bil je dijak IV. razreda gimnazije. Tragičen slučaj je vzbudil v vsem Beogradu in zlasti tudi v političnih krogih globoko sočutje, ker je s tem g. Davidoviču vzeta zadnja in edina uteha. Edinega srna so mu ubili Bolgari, tako da niti ni znano, kje je njegov grob. Edina hčerka ki je bila poročena s polkovnikom Arandjelovičem. je pred dvema letoma umrla na težki bolezni in sledila svojemu možu v prerani grob. Tako je ostal g. Davidoviču od cele družine samo ta vnuk, ki pa je pred par tedni obolel na angini in ji sedaj podlegel. Slučaj je tembolj tragičen, ker je tudi soproga g. Davidoviča težko obolela. Iz vseh krogov je prejel g. Davi-dovič nešteto izrazov iskrenega sočutja. Kondolirali so mu tudi vsi poslanci kluba SDS. Pogreb Dušana Arandjelo-viča bo jutri popoldne. Ma$arykva proslava v Beogradu' Beograd, 7. marca i V hotelu »Srpski kralj« se ie nocoj vršila svečana proslava 78. rojstnega dne prezidenta Masaryka Češkoslovaški poslanik je imel krajši govor, v katerem je v izbranih besedah orisal življenje in delovanje dr. Masaryka. Splošno pozornost so vzbudili novi dokumenti, ki jih ie objavil pri tej priliki poslanik §e-ba o medvojnem delovanm dr. Masa Je imel z njim kratek razgovor, ▼ katerem mu je prestolonaslednik na vpraBanje, kaj meni o fašistični Italiji, odgovoril, da Je Italija simbol reda in disciplin«, zaradi česar dobro uspeva. Hohenzollernee občuduje Mussolinija, ki ima Železen značaj in Je genij, ki je prijel ob pravem Basu ▼ Evropo, kjer je polno povprečnih ljudi. Novinar n ie smelo vprašal tudi o Jnini Tirolski, nar kar je prestolonaslednik odgovoril, da to vprašanje njerov« domovine ne zanima. Stvar 7adeva Italijo «amo. V ostalem ie prišel v Tfoljio. rln gp cdDoSU* in "«iv» tanioto SenzacIJonalna žrtev monoštrske afere Madžarskemu strokovnjaku se je omračil um vsled «patriotič« ne boli zaradi uničenja italijanskih strojnic* ter je po hudem trpljenju umrl BnkareSta. 7. marca, s. Ko se Je zvedelo za italijansko stališče v monoštr-ski aferi in za to, da se Je oficijozito Italijansko časopisje postavilo na stran Madžarske — kar se smatra za polom Tltulescove misije v Rimu — so $e pričeli skorai vsi javni krogi vedno bolj odmikati od Italije. Dočim je rumunsko časopisje — očividno na migljaj — ob priliki debat o južnotirolskem vprašanju skoraj dosledno molčalo, nastopa sedaj «Lupta» proti italijanskemu postopanju in obsoja ostrost Mussoliniie-vega govora. Situacija ie obžalovanja vredna za Malo antanto, ker se s tem Avstrija približuje priključitvi «Lupta» naglaša predvsem, da ima Mussolini v Ameriška sodba o Mussoiinijevih pretnjah Newyork, 7. marca. sb. «B a 11 i m o r e S u n d» ssnatra Mussolinijeve pretnje za retorične cvetke^ ki imajo ▼ resnici bolj namen, da branijo njegovo stališče napram Tirolski, kakor napovedujejo vojno Avstri* ji. «Philadelphia Public Ledgen* meni, da Musaolinijevih izjav ni treba vzeti resno. Mussolini dobro ve, da bi, ako bi Italija napadla nezaščiteno Avstrijo, takoj Fran« cija nastopila proti Italiji Razen tega bi imelo v tem vprašanju govoriti tudi Dru* št v o narodov. Evropski mir ne bo resno ogrožen, dokler bo Mussolini govoril o tem, kaj se bo prihodnjič zgodilo. Duce začel z napovedanimi represalijami? Lt BoJcan« poročajo, da so očitelji — Italijani tamošnjih šol dobili nalog, da pre» iščejo, da-li se katehetje drže napovedi nemških knjig tudii v tistih šolah, kjer je poučevanje verouka dovoljeno v nemškem jeziku. Otrokom preiskujejo knjige in kjer najdejo nemški katekizem, ga vpričo otrok raztrgajo. Župnik v Algrundu je bil are« tiran, ker je razposlal duhovščini neko okrožnico. Izpustili so ga šele, ko je do» kazal, da je delal po nalogu tridentskega nadškofa. Bolcanski prefekt je prepovedal napovedano nemško gledališko predstavo katoliškega mladieniškega društva v Kastel« ruthu t utemeljitvijo, da je v tem kraju dvojezifinost odpravljena in se smejo vpri* zarjati samo italijanske predstave. • Rim, 7. marca. a. Zunanje časopisje je poročalo, da »o preteklo soboto protestirali nemški dekani na južnem Tirolskem pri tridentmskem knezoskofu zaradi verskega pouka v italijanščini Kakor poročajo, so vsi duhovniki dekanata ▼ Malsti izjavili, da bodo tudi v bodoče poučevali otroke le ▼ nemškem jeziku. To vest je prineslo ie malo italijanskih listov, in še ni brez vsakih komentarjev. Tudi ▼ vatikanskih krogih o tem popolnoma molčijo. Ravno« tako odklanjajo tudi informacije o inter* venci jI ki so jo zahtevali nemški duhov* niki na Južnem Tirolskem pri papežu. Francosko-italijanska trgovinska pogodba podpisana Pariš, 7. marca. g. Zvečer je bila na italijanskem poslaništvu podpisana italijansko-francoska trgovinska pogodba, ki ureja carinska vprašanja med obema državama. Pogodba in dodatni protokol sta odpovedljiva v treh mesecih, ako bi katerakoli izmed obeh strank tako zvišala carinske postavke, da bi s tem oškodovala drugo. Po osemdnevnih pogajanjih je bil dosežen sporazum, po katerem uživajo nekatere posebne vrste italijanskega blaga posebne ugodno-stL Fašisti preprečujejo verski pouk Rtm, 7. marca. s. Listi poročajo iz Zmina r Istri, da duhovnik Vidar v neki bližnji ▼asi ni hotel poučevati verouka v italijan* ekem jeziku, dasi so fia oblasti pozvale. Duhovnik je odgovarjal, da je od škofa prejel nalog, da naj poučuje v hrvaščini Politične in šolske oblasti so pozvale du* hovnika na odgovor, nakar sploh ni hotel več poučevati tako da so otroci v tem kras ju že mesec dni brez verskega pouka. Li» sti se vprašujejo, ali je mogoče, da je tre* ba 10 let po končani voini italijanske otro* ke v tem kraju še vedno v hrvaščini na* vajati na temelje krščanske morale. Močen potres v Messini Messlna, 7. marca. o. Danes dopoldne ob 11.29 je stresel mesto zelo močan potres« ni sunek, kakršnega ljudje ne pomnijo od katastrofe 1. 1908. Prebivalstva se je pola* stila nepopisna panika. Vse je drlo iz hiš na ulice in trge. Ker je potres trajal le kratek čas, so ostale skoraj vse hiše ne* poškodovane. Le nekaj starih hiš je bilo močno poškodovanih, tako da preti nevar* nost, da se bodo porušile. Človeških žrtev baje ni bilo, vendar pa podrobnejših ve* »ti o tem še nI Rim, 7. marca. g. Potres, ki ie bil naj* močnejši v Messini so čutili tudi v Catan* žaru, Catanijl Bariju in Tarentu. Italija ratificirala locernsko pogodi-o Rim, 7. marca. d. Uradni list objavlja odlok, s katerim se ratificirajo dne 16. ok* tobra 1925. v Locamu sklenjene pogodbe med Nemčijo, Belgijo, Francijo, Anglijo in Italijo. Brezplačni italitenski vizum Rim, 7. marca. g. Vlad* je sklenila, da bo dajala zaradi podpiranja domače trgo« vinske mornarice brezplačna viza onmn ino* zemcem, ki 9e vkrcajo na njene ladje. POZOR! POZOR! Cirkus pri debeli Rozi ? PRIDE V LJUBLJANO! ? manjšinskih vprašanjih dvoje načel, k) v Italiji ne trpijo nikake iredente, dočim odobrava madžarsko iredento v RumunijL Bukarešta, 7. marca, g. «A d e v e-r u 1» poroča, da se je vlada odločila, da ne bo obhajala svečanosti ob obletnici priključitve Besarabije. Vzrok za ta sklep je v tem, da sta narodna Tcmečka stranka in narodna stranka prof. Jorge izjavili da se te slavnosti ne bosta udeležili, ker liberalna vlada nima pravice, da bi bila na čelu taki narodni svečanosti. Ta sklep vlade je izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost Angleško-egiptski spor London, 7. marca. g. Med Londonom ta Kairom se izmenjavajo note, ki so ponor* no poostrile položaj. Lord Llovd je isro* čil Sarvat paši noto, ▼ kateri vlada prepo« veduje uvedbo zakonov, ki bi lahko oo>» jile egiptsko upravo, ali preprečevali an» gleški vladi da brani interese inozemcer v Egiptu. Nota naglaša, da si Anglija prW držuie pravico, podu zeti vse mero, ki M bile potrebne za izpolnitev obveznosti, ki jih je angleška vlada prevzela v Egiptu. V Kairu vlada zaradi te note veliko razbun« jen je. Sarvat paša je poslal lordu Lloydu odgovor, v katerem pravi da se egiptska vlada, ki je odstopila, ne more baviti s to angleško noto in da je treba z odgovorom počakati, dokler ne bo sestavljena no»va vlada. Grupacija strank v novem sejmu V ar Sava, 7. marca. g. 128 poslancev, ki so bili izvoljeni na vladni listi, v novem sejmu v strankarsko političnem oziru n« bo ločenih. Skupina bo obstojala kot vladi naklonjeni blok. Ustanovljeni pa bosta dve skupini, in sicer mestna in kmečka. Name« rava se dalje oživotvoriti klub konservativnih poslancev. Pri volitvah v senat bo« do liste nacijonalnih demokratov, krščan* skih demokratov in p i as tov cev združene, da s tem preprečijo razcepitev, ki je bila za te stranke pri sejmskih volitvah usode* polna. Razstava slovanskih narodnih umetnin v Parizu Proga, 7. marca. h. Listi pročajo i® Pari« za, da je bila tamkaj v navzočnosti za« stopnikov vlade in odličnih osebnosti otvorjena razstava slovanskih narodnih umetnin. Razstava ie nameščena v novi palači Arcades de Champs Elvsees in ima tri sekcije: češkoslovaško, jugoslovensko in lužiškosrbsko. Slavnostnemu odboru na« čelujeta ženi jugoslovenskega in češkoslovaškega poslanika Spalajkovi-ča in O stiske« ga, ki sta vodili vse priprave in dali tudi pobudo za to razstavo. Čs!.-nemški gospodarski • odnosa ji Praga, 7. marca. d. Kakor znano. Je vče» raj nemški gospodarski minister Curtius v državnem zboru izjavil glede trgovinskih pogajanj s ČSR, da je obžalovanja vredno, kako je hotela Češkoslovaška zanemariti in oškodovati nemške upnike iz predvojne dobe. Naglasil je izrečno, da si ne more misliti, da bi se mogl?. trgovinska pogaja« nja s Češkoslovaško nadaljevati, dokler so ta situacija ne spremeni. V tukajšnjih me» rodajnih krogih izjavljajo k tem izjavam, da je obžalovanja vredno, da je dala zade« va, ki nima ničesar skupnega s trgovinsko pogodbo, povod, ki naj bi otežkečil trgo* vinske odnošaje med dvema državama, ki sta zelo odvisni drnga od druge. Češko« slovaška vlada je šla nemškim upnikom vsestransko na roko in je predvsem dovolila brez vsake obveznosti zboljšanje prio« ritet v markah. Zakon o prioritetah bo po sankcioniranju predsednika v kratkem uve« Ijavljen .Osnutka pod nobenim pogojem ni mogoče sprejeti Če bi Nemčija vztra« jala na stališču, ki ga je začrtal minister Curtius bi bili obe državi zelo oškodovani. Pričakujejo torej, da bo Nemčija svoje stališče spremenila. Komunistična propaganda fI V«•• v Grčiji Atene, 7. marca. d. Poveljnik orožnStva je obvestil notranjega ministra Marisa, da je prispel v Atene zastopnik dunajskega sindikata komunistične delavske pomoči. Zastopnik potuje pod imenom Levantiere in ima nemški potni list. Takoj po prihodu se je Levantiere sestal z zastopniki grškega delavskega sindikata, kjer je bilo sklenjeno proglasiti stavko v tobačnih središčih Drami, Cavali in Xantijl Istočasno bi bilo treba prirediti v večjih mestih pro« testne demonstracije. Vlada je sklenila uvesti proti komunistom najstrožje mera Kazenski zakon namerava vlada baje spro« meniti tako, da bodo vsi govorniki po cestah obsojeni na eno leto, udeleženci takih zborovanj pa, ki bi se ne hoteli razit^ na 6 mesecev zapora. Reforma bračnega prava v Nemčiji Berlin, 7. marca. d. Pravni odbor drifcm nega zbora je sklenil dodati meščanskemu zakoniku nov paragraf, ki določa: Zakonski drug lafyko toži za ločitev, ako je zakonsko razmerje zaradi globoke notranja razdejanosti tako, da ni pričakovati nadi» Ijevanja zakonske skupnosti, ki bi odgovarjala bistvu zakona. Razen tega mora biti zakon že eno leto pred tožbo ločen. Zakonski drug pa nima pravice tožiti ako Je sam dal povod za ločitev aH v primeru, ako je s svojinj ponašanjem zakrivil, da se je zakon razdrk i Kraji in ljudje Demokratski akademski klub »Jugoslavija" V nedeljo se je vršil v Kazini usta-» novni občni zbor demokratskega akademskega khiba »Jugoslavija«. Nujna zahteva sedanjega časa je bila. da se po vzoru Beograda in Zagreba tudi v Ljubljani zainteresira mladina za naporno in težko politično delo. Uspehi beograjskega in zagrebškega samostoj-no-demokratskega študentskega kluba so dali vzpodbudo tudi ljubljanskim akademikom, ki se hočejo vzgajati na podlagi temeljitega študija vseh političnih problemov v aktivne politične delavce. Vsi, ki so s skepso gledali na ustanovitev tega kluba, so se mogli na ustanovnem občnem zboru prepričati, da je bila ustanovitev nujno potrebna, zakaj iiz debate o pomenu in delu kluba je jasno izhajalo, kolike naloge in dolžnosti že v najbližji bodočnosti čakajo mladi klub. Občnega zbora se je udeležilo mnogo akademikov, ki so na jasen način dokumentirali s svojo udeležbo, da ima SDS med omladrno veliko število vnetih in dela voljnih pristašev. Občnemu zboru, ki mu je predsedoval jurist Kosti, je prisostvovalo v imenu - A. Ljubljanska opera. Četrtek, 8.: cčarobna piščab. C. Petek. 9.: Zaprto. Mariborsko gledališče Četrtek, 8.: . Kuponi. Celjsko mestno gledališče Četrtek, 8. ob 8. zvečer: cDivji lovec>. Nedelja, ti. ob 4. popoldne: . Ljudska predstava po znižanih cenah. Dijaška predstava v ljubljanski drami. V soboto, dne 10. t. m. se uprizori v ljubljanski drami popoldne ob treh Ibseno-va drama >Divja raca«. Ta drama se upri tori v proslavo stoletnice rojstva slavnega nordijskega dramskega pisatelja, kojega dela so na repertoarju vseh gledališč. Z ozirom na spominsko proslavo bo imel pred začetkom predstave kratek govor o Henriku Ibsenu profesor France Kobler. Dijaštvo oocvzarjamo na to predstavo. W«j!artova opera cčarobna piščab se upri-t • > ">net v ljubljanski operi jutri dne 8 ~ sicer za abonente reda C. Pri tej predstavi je zasedba nekoliko spremenjena, in sicer poje kraljico noči gdč. Popovičeva, njeno hčerko Pomino — gdč. Majdičeva in Prvo damo — ga. Poličeva. Ostale vloge so v isti zasedbi kakor pri dosedanjih uprizoritvah. Opero dirigira in režira ravnatelj opere g. Mirko Polič. Znana Rostandova komedija cCrrano de Bergerae« se uprizori po triletnem presledku v nedeljo 11. t. m. v drami. Naslovno vlogo igra g. Levar, Roksano ga. Na-blocka. Komedija je na novo inscenirana in delno izpremenjena zasedba ulog. — Režira g. prof. O. Sest Gledališka predstava cEve> ca delavske organizacije v Maribora. V nedeljo, dne 11. t. m. popoldne ob 3. se bo uprizorila v mariborskem gledališču po znižanih cenah popularna opereta cEva» (deklica iz tovarne). Dejanje te priljubljene operete, katere snov je zajeta iz delavskih krogov in se dogaja v tovarni, bo nedvomno zanimalo delavstvo. Zato je gledališka uprava pripravljena od že brez tega znižanih cen še bolj znižati vstopnino za delavstvo, če se priglasi do 50 članov iz delavskih organizacij, in sicer do robote 10 t. m. opoldne. Gostovanje v Zagrebu. V Zagrebu bo gostovala ta leden hebrejska gledališka skupina cHabima>. Uprizorila bo te-le drame: Anski; , Lewik: men Henrika Ibsena, nato pa tristoletnica drame «Dubravka», ki jo je spisal Ivan Gun-dulič 1. 1628. Poezija krasnega Dubrovnika dihne v nas ob čitanju tega spisa.. Nadaljnja razprava nam pripoveduje o življenju žen v stari Grčiji na osnovi najnovejših znanstvenih raziskavanj. Tri umetniške produkcije izpopolnjujejo ta za vsakogar zanimiva izvajanja. Slede pisma čitateijev iz tujine: eno iz Bruslja, drugo iz Berlina. Kako se tam živi, kaj lepega se vidi... Za Ibsenovo stoletnico je še preveden sam na sebi zanimiv poslednji prizor njegove zgodovinske igre «Cesar in Gaiilejec». Cesar Julijan, ki je hotel obuditi grške bogove, umira; krščanstvo triumfira... Pred kakšnimi 1550 leti je bilo... Naposled boš z užitkom prečital kramljanje o modi v rdeči Moskvi in o ženskem življenju v sedanji Rusiji. Citajte in razširjajte <Življenje in svet»! Stane četrtletno komaj 15 Din in se naroča pri upravi, Ljubljana. Prešernova ul. 54. * Ljubljanska oblastna skupščina je sklicana na zborovanj v sredo dne 14. marca. Na tem zasedanju se bo razpravljala uredba o agrarnih operacijah ter o ureditvi zdravstvene službe v oblasti. * Iz ministrstva vnanjih zadev. V ministrstvu vnanjih zadev je podpisan ukaz, s katerim je za generalnega konzula na Dunaju imenovan Radovan Šumenkovič, doslej šef konzularnega oddelka v ministrstvu vnanjih zadev. Dosedanji vicedirektor Prometne tenke dr. Svetislav Prelič, je sprejet v konzularno službo v činu generalnega konzula. Prevzel je službeno mesto g. Šumen-koviča. * Proslava 78. rojstnega dneva predsednika Masaryka v Beogradu. Češkoslovaška »Beseda Havliček« v Beogradu je snoči v dvorani hotela »Srbski kralj« priredila proslavo 78 rojstnega dneva predsednika češkoslovaške republike g. Tome Masaryka. Češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. Jan Šeba je pri tej priliki predaval o temi: »Masaryk v najtežji borbi za osvoboienje«. Predavanju ie sledila slavnostna akademija, pri kateri so sodelovali člani in članice Narodnega gledališča ter nekateri češki umetniki. * Prihod poljskih gostov. Kakor smo že poročali, poseti za Veliko noč našo državo poljska srednješolska mladina, v glavnem varšavska pod vodstvom direktorja g. Vladimira Galeckega in direktorice gospe Jad-•vige Michalovske, vsega skupaj 90 oseb in sicer dijakov in dijakinj preko 60, ostalo profesorji in profesorice. V Ljubljano se pri-pelieio iz Zagreba ter bodo tukaj dne 11. eprila. Izletniki prirede predstavo poljske glasbe m poljskih plesov ter predavanje s skioptičnimi slikami. Sprejem organizira raše profesorsko društvo. Ministrstvo je poljsko mladino priporočilo pažnji g. velikih županov. * Poverjeništvo Vodnikove družbe ▼ Skoplju. Slovenski rojaki v Skoplju se vljud no naprošajo, da obnovijo ozir. vplačajo čla-rarino za leto 1928. pri družbmem poverje-riku g. Zmagu Porekarju, uradniku pri ta-rtiošnji poštni hranilnici vsak dan od 8. do 14. ure. Iz Ljnbijane u— Osebna vest Ker je veliki župan dr. Fran Vodopivec službeno odsoten v petek dne 9. t. m. ne bo sprejemal strank. u— Proslavo rojstnega dne prezidenta dr. Masaryka priredita Jugoslov-češkoslov. liga in Češkoslov. obec v soboto 10. t. m. ob pol 21 v veliki dvorani »Kazine«. Na sporedu je dvoje kratkih predavani »Masaryk o Slovanstvu« in »Masaryk in žena« deklama-cije, petje in godba. Sodelujeta zbor učite-Ij.ščnikov pod vodstvom skladatelia prof. Emila Adamiča in vojaška godba pod vodstvom kapelnika dr. Čerina Poseben sijaj bo imela prireditev s tem. da bo ob tej priliki g. češkoslov. konzul dr. Resi slovesno izročil gospe Pranji Tavčarjevi red Belega leva, s katerim jo je odlikoval g prezident dr Masaryk. Po končanem sporedu je prosta zabava Vstopnine ni nobene, sprejemajo pa se dobrovoljni prispevki v pokritje stroškov. Uliudno vabimo na prireditev predvsem naše službene vojaške in civilne kroge, narodno ženstvo, našo mladino, sploh vse one. ki so dobre volie. a— Onim, ki se iih tiče. Prejeli smo: V »Jutru« z dne 7. t. m črtamo o presenetljivo slabih uspehih v ljubljanskih srednjih šolah v prošlem trimesečju. Proti koncu navaja člankar vzroke — take in take. Končno omenja peščeno zgradbo osnovnošolskega pouka, ki nudi deci premalo v čitanju, pisanju, materinščini računstvu itd. Ne bom trdil, da se semtertja ne utihotapi kaka taka peščena učenost v srednjo šolo (največkrat po protekciji) ali v splošnem pa omenjena trditev ne drži. Tu bo pač treba iskati vzroka globlje! Gg. profesorji dobe v prvi razred srednje šole učence z otroško dušo, ki ne prenašajo suhoparnih in učenih predavanj, ker jih prebaviti ne morejo, ampak jim je potreba metodično pripravljenega in zanimivega pouka ob primerno strogi disciplini. Pri takem pouku ne bo treba nikomur tožiti da so uspehi tu ali tam slabi in nikomur zvračati krivde na prednika. To je moje mnenje. — Oče. u— Plenarna seja oblastnega odbora »Aerokluba«. Snoči se je vršila plenarna seja oblastnega odbora Aerokluba »Naša krila«, na kateri so bili odobreni programi delovanja poedinih odsekov. Odseki so se z vso intenzivnostjo lotili dela in že v najbližji bodočnosti je pričakovati, da se bo zanimanje za civilno letalstvo v naši javnosti znatno povečalo. Aeroklub ima v načrtu celo vrsto propagandnih letov, prireditev in predavainj. S svoim avijonom »Ljubljana« priredi spomladi polete v vse večje kraje ljubljanske oblasti, kjer se bodo vršila predavanja o letalstvu in kjer si bo lahko vsakdo ogledal prvi civilni avijon v Jugoslaviji, pa tudi poletel z njim proti primerni odškodnini. Aeroklub pošlje ljubljanski občini, oblastnemu odboru in vojnemu ministrstvu spomenico, v kateri prosi, naj bi se mero-dajni činitelji zavzeli za zgraditev aerodroma v Ljubljani, kar bi bilo velikega pomena za razvoj civilnega letalstva v Sloveniji, kajti samo na ta način dobi Ljubljana redno zračno zvezo z Zagrebom in Beogradom odnosno z inozemstvom. Aeroklub dela s polno paro, prireja predavanja širom Slovenije organizira tečaje za konstruiranje letal, za brezmotorno letanje itd. Želeti bi bilo, da bi znala naša javnost pravilno oceniti to delo, kajti civilna avijatika ie zadnja leta tako napredovala, da bi lahko že zdaj merili kulturni razvoj poedinih narodov po njihovem zanimanju za letalstvo. Slovenci tudi v tem pogledu ne smemo zaostajati in zato je naša dolžnost, da Aeroklub v njegovem hvalevrednem prizadevanju čim izdatneje podpiramo. u— Edinost — Ljubljana. Nocol ob 20. v društvenih prostorih članski sestanek s predavanjem. Po predavanju važen razgovor. Tajnik. u— K. o. SDS na Viča ima Jutri v petek ob 8. zvečer v gostilni »Na pošti« odborovo sejo z važnim dnevnim redom. Vabljeni so vsi odborniki, vsi občinski odborniki »Napredne gospodarske stranke« ter ostalih somišljeniki. o— Mesto objave v časopisih in venca na grob svojima umrlima članoma M. U dr. E. Wisingerju zobnemu zdravniku v Mariboru in M. U. dr. H. Dolencu, zobnemu zdravniku v Ljubliani, je naklonilo Društvo zobnih zdravnikov za Slovenijo pokojninskemu za-Icladu za zdravniške vdove in sirote znesek 600 Din. 521 u— Usoda srbskega fanta v francoski tujski legiji. Na policiji se je včeraj dopoldne zglasil krepak 30 letni srbski fant doma iz Neresnice, v srezu Požarevac. rekoč, da se nahaja v Ljubliani popolnoma brez sredstev. Jel Je pripovedovati, da prihaja Iz Francije, kamor so ga iz Beograda 1. 1920 zvabili agenti pod pretvezo, da dobi v Franciji dela Takrat ie odšel iz Beograda transport 300 mladeničev, ki pa iih agenti niso odvedli v Francijo marveč v Carigrad, kjer so jih vkrcali na ladjo, preoblekli v vojaške uniforme in odposlali v Afriko. Tako so vsi postali francoski legionarji. Miljutin Bivolarevič, kakor se imenuje naš mladenič se je boril proti Abd el Krimu ter je bil celo odlikovan. Pred kratkim je odslužil svoj rok, nakar se je mudil še nekaj časa v Franciji, kjer pa mu je kmalu pošel ves pri-služeni denar. Francoske oblasti so mu na to plačale vožnjo do Rakeka, kier Je ostal brez vsakih sredstev. Ljubljanska policija mu je izstavila prisilni potni list v domačo občino, kier bo sedaj lahko pripovedoval a svojih junaških činih. n— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 2 telesni poškodbi, 1 pretep na ulici, 2 prestopka kaljenja nočnega miru, 1 pre stopek kaljenja nočnega miru, 1 prestopek obrtnega reda, 1 sum tajne prostitucije, 1 ogenj, 4 prestopki cestnega policijskega reda in 3 prestopki avtomobilskih predpisov. Aretirana je bila starejša ženska Melanija V. zaradi nabiranja podpor brez dovoljenja, neki France zaradi beračenja in neki Ivan P. na osnovi zasledovanja v policijskem dnevniku. n— Nadležna potepinka. Predsnočnjim s« je v nekem hlevu v Vodmatu pojavila is mlada ženska ter prosila hlapce za prenočišče. Hlapci, ki so uvideli, da je ženska pijana so ji odkazali prenočišče na slami; ponoči pa je pričela ženska razsaiati, zaradi česar so hlapci poklicali stražnika. Ta je pa spoznal v njej izgnano potepinko Elizabeto A. z Goreniskega. Odpeljali so jo seveda r zapoT ter bo prestani kazni znova izgnana v domovinsko občino. u— Zaradi stanovanja sta se stepla. Zaradi stanovanja v barakah na Masarykovi cesti sta se včeraj dopoldne sprla ruska emigranta Aleks L. ter Maksim B. Tekom prepira pa sta se tako razvnela, da je pričel Maksim udrihati po Alekseiu z železno palico, nakar se je drugi revanžiral s kamnom, ki ga mu je zalučil v glavo. Oba se bosta morala zaradi telesne poškc?lhe zago« varjati pred sodiščem. Iz Maribora a— Zaplemba. Državno pravdnlštvo Je zaplenilo knjigo ruskega pisatelja Pavla Dorohova »Sibirski pirat«. V slovenščino je delo prevedel I. Vuk v Ljubljani, založila pa jo je Ljudski tiskarna v Mariboru. Zaplemba se utemeljuje med drugim tako-le: Knjiga vsebuje navodila, kako naj se odpravijo obstoječe državne uredbe, njeni zakoni in zlasti ustava, ter kaže tendenco hujskanja k nasilnim spremembam ustava in državnih zakonov. To sedaj zaplenjeno delo pa je lani nemoteno izhajalo kot podlistek »Delavske politike« v Mariboru. a— Nevarnost požara v gledališču. V torek je proti koncu gledališke predstav« »Pri treh mladenkah« začela tleti neka z«o. fa. Ce ne bi bili pravočasno zapazili tlenja, bi lahko nastal usodepoln požar. Policija bo zaradi tega najstrožje izvajala prepoved kajenja v vseh gled. prostorih. a— Predavanja o srbski umetnosti, ki jih je imei v ponedeljek in torek zvečer v ma. nborski Ljudski univerzi g. Milan Kaša-nin, kustos muzeja princa Pavla v Beo. gradu, so pritegnila najodličnejšo maribor, sko inteligenco, kakor malokatera do se-daj. Prvi večer je g. predavatelj opisal razvoj in pomen srbske umetnosti od IX do XV. stoletja, ko sta bila njena zaščitni, ka močna država in cerkev. Kljub vplivom iz zapada, vzhoda in iz Bizanca se je visoko razvila domača srbska arhitektura cerkva s tremi reprezentativnimi tipi ia gradov, katerih število je bilo ogromno, Manj razvita je bila skulptura, važno me. sto pa je zavzemal relief. Skoraj neverjetno se glasi, da nam je iz XII. in XIIL stoletja ohranjenih okrog dvesto portretov. Vsled propada srbskih držav ter v zvezi s tem tudi plemstva ln bogatega du-hovništva ter vsled selitve naroda prek« Dunava m Save, pregnanega in obubožanega vsled turških vpadov, je tudi umetnosl propadala. V kolikor se ie ohranila v Sre. mu, Bački, Banatu, Vojvodini in tja do Bude. je več stoletij živela še samo v tradiciji, dokler ni v XVIII. in XIX. stoletju začel močneje vplivati zapad s svojimi novimi stru.iamj tuji na stbske umetnike. Meščanstvo je naročalo v glavnem portrete in ikone, za večja dela ni bilo predpogojev. Šele s preložitvijo srbskega kulturnega centra v Beograd kot glavno mesto nastajajoče nove države ter s študiranjem srbskih umetnikov v Monakovem in v Parizu se je razmahnilo tudi umetniško ustvarjanje na vseh poljih; moderna stremljenj* vseh srbskih in hrvatskih umetnikov ▼ osvobojeni razširjeni državi vzbujajo samo optimizem in je pričakovati, da nam bodo ustvarila velika dela ne samo jugosloven-ske, ampak svetovne umetnosti. a— Z nožem v hrbet Včerai so pripeljali v mariborsko' bolnico 22 letnega dninarja JoZefa Radoliča iz Sv. Marjete na Dravskem polju. Ko je šel zvečer proti Slovenji vasi pri Ptuju, so ga neki neznanci napadli z nožmi. Radolič ima precejšnje rane na. hrbtu. nabite z dovtipi in komiko Hašekovega «Dobrega vojaka Švejka na fronti®. Danes prvič v Ljubljani v kinu «DVOR». * Povožen čuvaj na progi Kariovec-Za-greb. Na progi Karlovec-Zagreb se je primerila težka železniška nesreča, katere žrtev je postal 40 letni železniški čuvaj Josip Lovrič. Ko je hotel pri čuvajnici št. 28 spremeniti signal in je moral v to svrho preko proge, se je nenadoma pojavil vlak in ga povozil. Nesrečneža so takoj odpeljali v bolnico v Zagreb, kjer pa je že po dveh urah izdihnil. * Nesreča zaradi najdene granate. Pri telu Kraljica v šibeniški okolici so te dni našli pastirji staro granato. Eden izmed njih je zakuri1 ob granati, ki je vsled tega eksplodirala in dva dečka težko poškodovala * Zastrupljenje z alkoholom. V neko zagrebško gostilno je prišel predvčerajšnjim delavec Josip Klancir. Izpil je čašo za čašo močnega vina ter se zabaval z navzočo družbo. Neki delavec je Klancinu ponudil stavo, da ne bo mogel več izpiti pol litra vina; ta je stavo sprejel in se obvezal, da bo izpil liter konjaka, če mu ga družba plača. Liter konjaka je bil kmalu na mizi, a preden ga je Klancir polovico izpil se je nezavesten zgrudil na tla. Prepeljali so ga v bolnico, kjer je kmalu umrl za zastruplje-njem z alkoholom. * Vlom v poštni urad v Petanjcih. Doslej neznani zlikovci so prošli ponedeljek ponoči vlomili v poštni urad v Petanjcih pri Murski Soboti. Na srečo pa denarja ni bilo v blagajni, pač pa so storilci odnesli poštnih znamk in kolekov za približno 6000 Din. Koncert »Sloge" pevskega zbora in opernega orkestra, bo v ponedeljek, 12. t. m. v Unionu. Na sporedu: Joa Foerster, Vit. NovaH Ada* mič, Axman, Šantel. ♦ Slovenska Matica objavlja: Poleg v časopisih že objavljenih 45 poverjeništev so ustanovljena nadaljna poverjeništva ter so jih prevzeli gg.: 46. Dravograd-Meža: Fra-njo Blažon, načelnik žel. p.; 47. Ježica: Anton Germek, šolski upravitelj, za Ježico, Stožice, Černuče; 48. Marenberg: Avgust Kolšek, notar za Marenberg-Vuhred; 49. Ormož: Adolf Rozina, šolski upravitelj; 50. Ptuj: Franc Petek, poštni kontrolor v pok.; 51 Rogatec; Milan Verk, šolski upravitelj v Sv. Križu pri Rog. Slatini, za ves okraj; 52. Slov. Bistrica; Franc Ferenčak, viš. sod. oficijal, za ves okraj; 53. Slov. Konjice: Mi lan Vončina. sod. uradnik za ves okraj; 54 Bačka: Fran Žar en. ravnatelj »Levante«; 55. Subotica: J. Pipan, žel. urad. pri direkciji drž. žel.; 56. Split: Svitoslav Peruzzi, prof. na teh. sred. šoli; 57 Šibenik: prof. Ivo Galvagni; 58. Sušak: Anton Kržič, carinik, 59. Dunaj: Franc Blazina, blagajni »Slov. krožka«. — Za leto 1928 izidejo o Veliki noči 3 knjige, 1 znanstvena dr. Izidorja Cankarja: Zgodovina likovne umetnosti ter 2 leposlovni, za članarino 50 Din, plačljivo tudi v obrokih po položnicah ali ob sprejemu knjig. Prijave pri poverjeniki?! ali pismeno na društvo. Na želio prospekt (oklic). Kjer še niso ustanovljena poverjeništva (na sedežih okr. sodišč oz. v večjih prometnih krajih), se bo to v kratkeCi zgodilo. Ustanovitev poverjeništev se .nora izvrševati sistematično in na enoten način, torej le po društvenem upravniku. Intere-sentie okrajev, v katerih ne bo mogoče tega izvršiti do Velike noči, nai potrpi jo in bo naklada tako velika, da bo moglo društvo ustreči tudi po izdaji knjig pristopivšim č'a-nom. Do sedaj je na novo pristopilo že nad 1300 članov. 519 * »Prosvetni glasnik«. Prejeli smo 1. in 2. številko tega zanimivega glasila »Zveze kulturnih društev« z raznovrstno jedrnato vsebino. Vsaka številka priobčuje tudi vodstvena poročila o delovanju, o prosvetnih in gledaliških prireditvah s kratko kritiko in primernimi navodili in nasveti. »Prosvetni glasnik« izhaja v Mariboru in stane celoletno 40. dinarjev. ♦ »Današnja Poljska«. Sedaj, ko so Izvršene volitve v poljski državni zbor in so se pokazali uspehi vladavine Pilsudskega, dobiva posebno važnost brošura prof. Ilešiča ki je nedavno izšla pod naslovom »Današnja Poljska« (5 Din, se dobiva pri Tiskovni Zadrugi v Ljubliani). * Nujna prošnja. Narodna strokovna zveza nujno naproša vse prijatelje in zaupnike, katerim je poslala okrožnico in navodila za volitve obratnih zaupnikov, da na to okrožnico takoj odgovore in^ pošljejo odgovore tajništvu NSZ, Ljubljana, Šelenburgova ul. 7-II. Ker je zadnji rok za volitve do konca marca, je postala ta zadeva nujna. — Tajniško Narodne strokovne zveze. __ . POZOR! POZOR! Cirkus pri debeli Rozi ? PRIDE V LJUBLJANO! ? ♦ Skok Iz drvečega vlaka. Na železniški progi Rimske Toplice-Laško se je prošli ponedeljek pripetil dogodek, ki je vzbudil med potniki mnogo pozornosti. Z osebnim vlakom sta se vozila dva vojaka, ki sta nekega dezerterja eskortirala v mariborsko kaznilnico. Trenutek, ko sta se vojaka živahno razgovarjala, je dezerter izrabil ter naglo-ma skočil skozi okno. S pomočjo zasilne zavore sta vojaka povzročila, da se je vlak takoj ustavil. Ubeglega dezerteria so našli ob progi težko ranjenega; imel je obe nogi zlomljeni Prepeljali so ga v celjsko bolnico * Gramofonisti! Pravkar so dogotovljene plošče naših slovenskih umetnikov ge Lov-šetove, ge. Thierry-Kavčnikove, gdč. Ziko-ve, gg. Betetta in Šimenca, plošče s kupleji g Rogoza. V zalogi so tudi plošče zagrebških in beograjskih pevcev Samopro^aia za Slovenijo le Iv. Bonač, Ljubljana, Šelenburgova ulica 5. 506 Medne plini Modma trgovina In strojno pletilstvo F. M. ROZMAN. Ljubljana. Židovska ul 7. Potem si kupite spomladanska oblačila, najmodernejše obleke in površnike za gospode pri tvrdki FRAN LUKIC, Stritarjeva ulica. ♦ Štrajk honorarnih profesorjev \ Beogradu. Na srednji tehnični šoli v Beogradu je predvčerajšnjim 32 honorarnih profesorjev ustavilo svoja predavanja v znak protesta, ker že pet mesecev njso prejili plače. Urgfraii so večkrat v ministrstvu trgovine ln industrije, naj se jim honorar izplača, a tirgence so ostale brez uspeha. Ker je na sarajevski srednji tehnični šoli samo 14 rednih profesorjev, je vsled štraika honorarnih profesorjev onemogočen normalni šolski S>ouk. ♦ IV. redni občni zbor Zveze duševnih 'delavcev v Sloveniji bo v petek, dne 16. marca 1.1. ob pol 9. zvečer v prostorih Slovenske Matice, Kongresni trg 7-1. v Ljub- NAJBOLJSE NOGAVICE CADEŽ-u kupujem prt Mestni trg fn Stritarjeva ul ♦ Pri srčnih boleznih, zaapnenju žil, na-gnenju Ji krvavitvi možgan in kapi,, povzroča naravna grenčica »Franz-Josef« brez vsakega napenjanja lahek stol. Znanstvene preiskave na klinikah za krvne bolezni so dognale, da grenčica «Franz-Josef» posebno starejšim ljudem izborno služi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Bluze - opal, popelin sit. svila. Obleke najnovejše P. MAGDI Č, Ljubljana, v__- «JUTRO» it 58 5 Četrtek 8. 111. 1928 Vse spomladanske novosti so že cenj\ damam na razpolago v modnem ateljeju 3H. ŠARC, KONGRESNI TRG 4. Iz Kranja t— Učni uspeh na gimnaziji. Ob koncu drugega tromesečja je štela tukajšnja real« na gimnazija 258 dijakov in 105 dijakinj, skupaj 363. Izdelali so 3 z odličnim, 25 s prav dobrim, 87 z dobrim in 88 z zadost« nim uspehom, skupaj 203 ali 56%, z neza« dostnim uspehom iz enega ali dveh pred* metov 33%, iz treh ali več predmetov pa samo 11%. Napram prvemu tromesečju potnenja ta rezultat skoro 7% zboljšanja, ki ae nanaša skoro na vse predmete. Pri« čakovati je, da bo končni rezultat tekoče« f|a Šolskega leta prinesel zelo ugodno bi« anco, kar bo potrdilo sloves našega sred« nješolskega zavoda. r— Smrtna kosa. V soboto je nenado* nva preminul v Kranju g. Filip Maučič, že« lezniški uradnik, uslužben na kranjskem kolodvoru. Zadnja pot pretekli pondeljek je pričala o priljubljenosti pokojnika. Spre« voda se je udeležila tudi godba «Sloge» iz Ljubljane. Pokojnik, ki zapušča ženo in Štiri nepreskrbljene otroke, je bil vedno odločen naprednjak in pristaš SDS. Blag mu spomin! Iz Jesenic _ f— Sokotsko društvo pesniku Otonu Žu, pančiSu. V nedeljo se je ob veliki udeležbi občinstva vršila proslava 50*letnice petni« ka Otona Zupančiča. Uvodno recitacijo je čustveno prednašal brat Ado Klavora iz K/ranja; še lepše mu je uspela njegova •Kovaška«. Lepo je prednašala sestra Maj« da Kramaršičeva pesnikovo «Z vlakom«, za kar je žela obče priznanje. Društveni pevski odsek pod vodstvom g. inž. Le« skovška je zapel 2upančič*Devovo «Tihi veter od morja® in »Zaljubilo se je soln« ce». Sledil je samospev brata Driga, ki je z velikim zanosom zapel 2upančič«Pavliče« vo «Pojdem na prejo«. Krepko se je odre« zal Svarcev Janez z več daklamacijami pes« rikovih del. Dobro je prednašala «Ciciba« na cicifuj* sokoličica Slavka Kulnikova, rakar so sledili Župančičevi «Kroparji», ki »o zelo ugajali. Dvogovor «Ciciban posluša očetovo uro», deklamacija «Zlato v Blatni vasi«, dramatični prizor «2abe» in simbo* lična nastopa «Naše luči« in «Ciciban za» spi» so bili izvedeni prav dobro. Krona večera je bil prizor «Ciciban in čebelica«; Cicibana je zelo dobro prednašal sokolič Marij Segulin, čebelico pa prav srčkano 6 letna Marica Sušnikova. Na ponovno za« btevo publike sta morala pesem ponoviti. Za njima niso prav nič zaostajali mali 5 do 6 let stari pastirčki, ki so tako lepo za* žvižgali in zaukali, kakor da so visoko go* ri na planinah. Spored je zaključil dru* štveni mešani zbor, okrog 30 pevcev in pevk, ki je zapel ŽupančičsLajovčeve «Kroparje» in «Ples kralja Matjaža«. Pri« rediteljem proslave vsa čast in priznanjd j— Odhodnica g. inž. Leskovška. V ne« deljo se je vršila v kolodvorski restavra« ciji odhodnina dolgoletnega društvenega pevovodje g. inž. Leskovška in njegove gospe soproge. V imenu sokolskega član« stva se je v prisrčnih besedah poslovil od obeh društveni starosta g. dr. Maks Obers« nel, v imenu krajevne organizacije SDS g. Slavko Mrovlje in v imenu pevskega zbo« ra g. Janko Ravnik. j— Ubog železničar z Številno družino, stanujoč v Planici pri Kranjski gori, je iz* g ubil 29. februarja pri vlaku št. 4216, ki vozi z Jesenic proti Planici ob 17. uri, de* riarnico s 480 Din, železniško legitimacijo ter druge važne dokumente. Pošten najdi« telj naj odda najdene predmete proti pri* merni nagradi na postajnem uradu Jese* Dice, Mojstrana, Kranjska gora ali Planica. Iz Trbovelj t— šolska prireditev. Šolska mladina obeh vodenskih šol priredi v nedeljo 11. t. m. ob 16. uri v Delavskem domu mla* dansko predstavo «§krati» s petjem, dekla« macijami in telovadnimi nastopi. 520 t— Koncert. Tamburaško društvo «Kolo» ▼ Trbovljah priredi v nedeljo 11. t. m. v Fortejevi dvorani svoj prvi koncert. Zače* tek ob 20. uri. Iz Zagorja Mladina t op tiske šole je vprizorila v soboto in nedeljo Golieve «Peterčkove po« sledenje sanie» v korist revnim otrokom. Igra je v moralnem in gmotnem oziru ze« lo lepo uspela. V nedeljo 11. t. m. popol« dne jo ponove v Lokah. z— SOletnico pesnika Otona Župančiča proslavi prosvetni odsek Sokola s 9odelo* vanjem Glasbenega društva v soboto 10. t. m. cb 20. uri v Sokol skem domu, z na« slednjim sporedom: 1. O pesniku Otonu Župančiču, govori g. Korošec; 2. «Pričako* vanje® — «Dete čeblja«, recitira Grčarje* va; 3. E. Adamič: «Vasovalec», poje mo« gki zbor, pevovodja A. Adamič; 4/ «Z vk« kom« — «Podoba», recitira Kopriva; 5. O. Dev: »Kangljiea«. ženski solospev s sprem« Ijevanjem na klavirju, poje Kneiskrva, spremlja Vidrova. Odmor. 6. »Umetnik in ženska* — »Kovaška«, recitira Košmrl; 7. O. Dev: «5e ena», poje moški zbor, pevo* vodja A. Adamič; 8. »Vprašanja« — «Na» ša beseda«, recitira Likar; 9. Pavčič: «Cici« ban cicifuj«, ženski solospev s »premijeva« njem na klavirju, Kneislova, spremlja Vi* drova. Odmor. 10. Prizor iz žaloigre «Ve* ronika Deseniška«, Tauferjeva in Hladnik. Vstopnina: sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din. Med izvajanjem vstop v dvorano ni dovoljen. M\ onstran firante Reški patrijot Stiglich — odveden v blaznico John St iglic h, Rečan, je bil visok sodni funkcijonar. Mo-ž je bil ves vnet za Italijo in je z vso svojo silo prispeval k aneksiji. Za časa D'Annunzijevega režima je bil pravosodni minister na Reku Po priklopi* trsi so prišli regnikoli in zasedli so vsa važna mesta v upravi, na sodišču, v vseh uradih, trgovina, industrija, promet, vse je padlo pod fašistično oblast. Danes je na Reki ogromna večina meščanov, ki prokli* njajo aneksijo. Zadovoljni so samo regni« koli in par Rečanov, ki se je slepo vdalo režimu za dobro plačilo. John Stiglich je predlanskim »prostovoljno« zapustil svojo sodno službo in po« stal advokat. Potem pa se je v njegovi glavi izvršil velik preobrat. Ves razočaran je bil mož nad novo upravo, uvidel je, ka« ko nimajo v Rimu prav nobene resne bri« ge za Reko in kako fašizem nesramno iz« rablja težki reški položaj. Osokolil se je Stiglich in odkrito Je ob* razložil mogočnemu reškemu prefektu vse zlo, ki Je prišlo nad Reko z aneksijo. Na prefekturi so razmišljali o Stiglichevem nastopu in dozorel je sklep: tega moža tre* ba odstraniti! Prišlo je tostvarno odobre« nje iz Rima Najprvo so ga hoteli konfi« nirati. Ko se je temu uprl, so ga proglasili za blaznega m odpeljali v neki sanatorij v Trstu. Od tam je Stiglich pobegnil v Avstrijo na Semmering. Pred kratkim se je vrnil, misleč, da mu dovolijo pot v Rim do sa« mega Mussolinija. Prijeli so ga znova m odvedli v Trst v blaznico. Ko so ga na Reki tlačili v voz, je zavpil: Ranjen sem! Rečani, zapomnite si, kaj se z menoj godi! p— Ker ni vpisan v fašij. Gostilničarju V. Trampušu v Kostanjevici na Krasu je bila za dobo treh mesecev odvzeta obrtni« ca, ker ni vpisan v fašij. Zaslugo za to si je priboril neki propali domačin. p— Slabo delo. Fašistični aPopolo* pravi, da v doglednem času ni pričakovati izdat« nega dela v tržaški ladjedelnici, in skuša opravičiti to z združitvijo Cosulichovega pojetja z Lloydom. Vsako soboto odpu* ščajo delavce, brezposelnost narašča, raz* položenje med delavskim ljudstvom je gro* zeče, zlasti ker prihajajo tudi od drugod glasovi o pomanjkanju dela. Ljudje iz sta« rih pokrajin, ki pridejo v Trst, trdijo, da je tu razmeroma še dobro, ali hudo je doli po italijanskih provincah. Med vzroki za brezposelnost je eden najglavnejših: slabo delo! Brodovi pokažejo težke pogreške in nedostatke, ko komaj zaplovejo v morje. Brod «Conte grande« zgrajen v Trstu, je obtičal ob pomolu vsled poškodbe že pred prvo vožnjo, listi pa so morali pisati, da je sijajno odplul v Genovo. O raznih bro* dovnih nezgodah, izvirajočih iz slabega de* la, listi ne smejo poročati ničesar. p— Pustnih prireditev je bilo letos v go* riški deželi zelo malo. Hoteli so jih imeti fašisti pod svojim pokroviteljstvom. Kar je bilo plesov, so jih ukazali podeštati, občinski tajniki, fašistični učitelji. Kjer se je domačinom posrečilo prirediti ples na primer za kako dobrodelno udruženje, Je bil obisk velik. V Kobaridu je bilo na pust* ni torek polno na domačem plesu, ples do« polavora je pritegnil Ie redke posetnike. Brigadir se je ujezil pa je šel med Koba« irdce na njihov ples in ukazal, da mora takoj polovica ljudi na ples dopolavora. Ker se ni nihče ganil, je bil ples ustavljen ali udeležba na dopolavorskem plesu se s tem ni povečala. p— Tajna šola. Gospodična Justina Pod* gomikova v Gorici je ovadena oblasti, da je vzdrževala tajno slovensko šolo, v ka« teri je poučevala učiteljica gdč. Cej. Vrši se preiskava. p— Samo italijanske molitvenike morajo imeti v cerkvi šolski otroci na Grahovem. Tako je ukazala tamošnja učiteljica Irma Pussšn, ki bi rada dosegla veliko nagrado za svojo fašistično gorečnost med drugo« rodci. p— Slovenski vojaki v italijanski armadi. Nekaj časa so postopali ž njimi precej lepo, sedaj vse drugače, ker prihajajo za slovenskimi vojaki informacije politične oblasti, ki so take, da jih morajo obsovra* žiti pri častnikih. V zrakoplovnih oddel* kih ni več Slovencev, tudi ne po važnejših pisarnah, sedaj jih ne sprejemajo več k alpinskim polkom, iz častniških šol so iz* ključili že skoro vse, v celi Goriški ni no« beilega slovenskega vojaka več, šele on* stran Piave so nastanjeni slovenski fantje v večjem številu. V orožniško službo ne sprejemajo več Slovencev. Vremensko poročilo Meteorološki zavod » Ljubljani 7. marca 1928. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja Ljubljana . Maribor » . Zagreb . . . Beograd ., Sarajevo . . Skoplje . . . Dubrovnik . Split . . . Praha . » . . Solnce vzhaja ob 6.29 zahaja ob 17.55, luna vzhaja ob 18.56, zahaja ob 7.20. \'aivišia femperatura danes « Ljubliani 10.2 C, najnižja 5.1 C. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pretežno oblačno in na mnogih krajih megleno; semintja lahke padavine. Temperatura še malo spremenjena. Tržaška vremenska napoved za četrtek: Lahki vetrovi z drugega kvadranta. Nebo oblačno; megla in morda nekaj dežja. Temperatura od 9 do 10 stopinj. Morje mirno. Barom. i a B u f- tt OJ f* v Smei vetra in brzina v metrib o flci •u — Padavine Vrsta * mo do 1 arr 762 3 56 9v> mirno 10 megla, dež 7.9 763 2 3 10 mirno 10 dež 4.0 762-2 7 100 SE 4 10 dež 8.0 7^4 2 5 81 SE 6 1 '*2 5 5 63 E 2 6 7660 h 98 mirno 1« 7^3-2 10 7 E 4 7 dež 2.0 761 8 10 93 SE 12 10 1 dež 2.0 Kolo namesto alimentov Kko Je Pavle Kogej Izmikal bteUHj«. LJubljana, 7. marca Ljubljanski pol!:iJl ie končno po dolgem iskanju vendarle prišel v pest eden najdrznejših kolesarskih tatov, 2e nad leto dni zasledovani 30ietni Pavel Kogej, o Cigar aretacd' smo poročali že pred dvema dnevoma, ko ga Je ob 2 ponoči snel stražnik na nekem hlevu v Vodmatu Tatinski Idrijčan se je klatil it nad leto dni po Ljubljani, odkoder se Je tu pa tam podal tudi na deželo ter tudi tam kradel kolesa, kjer je le bila pril.ka. Aretirani Pavel sprva ni hotel ničesar priznati, celo tak.h tatvin ne, ki so mu bile dokazane Pozneje pa se je nadzorniku Močniku vendarle rdal ter izpovedal, da je najraje hodil na prežo pred palačo OUZD, kjer je iz veže tekom leseni in zime spravil »na varno« najmanj 9 koles najrazličnejših lastnikov. Kradel pa je kolesa seveda tudi izpred gostiln. Nekoč je peba-sal kolo tudi v Žalcu ter ga peljal v neko vas pri Dobrni. Tu se je zglasil pni svoji devojki, s katero ima otroka, ter dejal: »Na, to-!e kolo namesto alimentov! Saj Ti jih zaenkrat ne m »rem plačati. Pa mi lahko daš na kolo še par stotakov, da bom imel za pot nazaj v Ljubljano!« . . . In res. Fan je debil zahtevanih 200 Din, nakar se je vrnil v Ljubljano, kjer je nadaljeval s »kolesarskim« poslom, dokler ga •niso sedaj končno prijeli ter vtaknili v zapor, iz katerega ne bo prišel nič kaj kmalu. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (484 m 4 k\v), FRANKFURT (428 m 4 ki). LANGENBERG (468 m 25 kw) STUTTGART (379 m 4 kw). PRAGA (349 m 5 kw). LONDON (DAVENTRY 1604 m 25 kw). ZAGREB (310 m 0.7 kw) BRNO (441 m 3 kw) DAVENTRY (492 m 12 kw). VARŠAVA (II11 m 10 kw). STOCKHOLM (MOTALA 1320 m 30 kw). Četrtek. 8. marca. BERLIN 20.10: O. Strauss: »Kleopatrini biseri«: opereta v 3 delih. FRANKFURT 20.15: Violinske skladbe. — 1. Nardini: Koncert v E-molu. — 2. Farnach:Violinska so-nata. op. 13. — 3. Blumer: Caoriccio. — 4. Violinske skladbe. Nato čita Roda Roda iz svojih spisov. LANGENBERG 20.05: Koncert orkestra in tenorista Jana Kiepure. — 1. Dvorak: Scherzo capriccioso. — 2. Verdi: Arija lz »Aide«. — ariia iz »Tosce«. — 3. Ravel: Jutrania podoknica. — 4. Arije iz oper: »Iskalci bserov« in »Turan-dot«. — 5. Cajkovskii: Šesta simfonija v H-molu. STUTTGART 20.15: Prenos programa h Frankfurta. PRAGA 19.30: Simfonični koncert češke filharmonije. — 1. Beethoven: Leono-rina uvertura št. 11. — 2. Brahms: Violinski koncert v D-duru. — 3. Beethoven: Tretia simfonija v Es-duru. LONDON 20.15: Dueti za dva klavirja. — Iz Schumannovih klavirskih skladb. 20.5: Kalroanova opereta »Kneglnja čardaša«. ZAGREB 19.30: Prenos programa Iz Prage. BRNO 19.30: Prenos programa iz Prage. DUNAJ 20.15: Madžarske narodne pesmi Iti ciganska clasba. STOCKHOLM 20.15: Simfonični koncert. Petek. 9. marca. BERLIN 20.30: Koncert dunaitske glasbe. Nato koncert lahke glasbe. FRANKFURT 20; Koncert. — 1. Schubert: Simfonija št. 6. v D-duru. — Ravel: Šeherezada. — 3. Berlioz: Iz dramatične simfonije Romeo in Juliia. — 4. »Rimski karneval«; uvertura. LANGENBERG 18. Večerni koncert solistov in orkestra. STUTTGART 20: Prenos programa iz Frankfurta. Nato anekdote čehova. PRAGA 19.15: Večerni koncert lahke glasbe. Nato zabavni večer. LONDON 20.15: Dueti za dva klavirja. — Schumannove skladbe. Nato pevski večer. 21: Simfonični koncert. — 1. Gluck: »Alceste«: uvertura. — 2. Bach: Bran-denburški koncert št. 4. — 3. Respeghi: Cerkvena okna. — 4. Beethoven: Violinski koncert. — 5. Bridge: Morje. — 6. R. Strauss: Till Eulenspiegel; simfonična pesnitev. ZAGREB 20: Prenos opere Iz nar. gledališča v Zaerebu. BRNO 19: Glasbeni paberki lz različnih dežel. RIM 20.5: Carabellova opereta »Don Gil Dalle Calze Verdi«. DUNAJ 20.30: Glasbene bagatele ta humoreske. VARŠAVA 20.15: Prenos koncerta Iz varšavske filharmoniie. STOCKHOLM 19.45- Prenos Iz kabareta. Sobota. 10. marca. BERLIN 20: Goethe: »G6zt von Berlichin-gen«. FRANKFURT 20.15: Mešani večer. (Solisti in orkester). LANGENBERG 18: Skladbe G. Schumaroia. 20: Glasovi naše dobe. — Moderna žena v pesništvu. Nato zabavni večer. STUTTGART 20.15: Delavsko pesništvo. (Recitacije in orkester). PRAGA 19.30: Prenos koncerta Iz Brna. — 1. Foerster: Iz rokd usode. — 2. Axman: Pozdrav. — 3. Dvofakove skladbe. 4. Kalik: Vlnojrrad. — 3. Smetana: Pesem na moriu. — 6. Jlrak: Poldanska čarovnica. — 7. Foerster: Noč. — 8. Krička: J. Stursi v spomin. 9. Palestrina: Sanctus. LONDON 20.15: Dueti za dva klaviTja. — Schtimannove skladbe. 22.35. Koncert voiaške eodb«. — 1. Wagner: »Večni mornar«: overim-a. . — 2 Tri pesmi. — 3. Bize4: Arležanka; sufta. — 4. Tri pesmi. — 5. Strilivan: Pinafore. ZAGREB 19.30: Prenos ooere Iz nar. gledališča v Lh!b!iani. BRNO 19.30: Orkestralen koncert. (Glej Prago). PTM 21: Prenos »z gledališča. DUNAJ 19.15: H-enzl: »Saniač Hasan«: mora v 3 debn::h. VARŠAVA 20.30; J. Straussova opem Ciganski b?ron«. STOCKHOl M 19.15: Večerni koncert lahke glasbe. Nato prenos iz kabareta. Gospodarstvo Devizni zaklad Narodne banke in kritje dinarja Ker iz tedenskih izkazov Narodne banke ni razvidna prava vrednost kovinske, od nosno devizne podlage našega emisijskega zavoda (zlato, valute in terjatve v inozemstvu ae se vedno knjižijo po predvojnih paritetah), zato nam nudi edino letno poročilo Narodne banke možnost, ugotoviti tečajno vrednost kovinske podlage in odstotno kritje obtoka bankovcev. Nominelno stanje kovinske podlage (izraženo na podlagi zlatih paritet) je bilo koncem preteklega leta večje kakor koncem 1. 1926., in sicer 452.7 milijona Din napram 438.8 in 460.1 milijona Din koncem 1. 1926., odnosno 1925. Te številke pa nam ne povedo mnogo. Po bilanci odpade od kovinske podlage 88.8 milijona Din (1926 86.1, 1925. 75.9) na zlato, 17.6 milijona Din (17.5, 17.5) na srebro in 346.3 milijona Din (335.1, 366.7) na valute in devize. Podlaga v ilatu in srebru predstavlja na podlagi bilance za 1. 1927. vrednost 1049.1 milijona Din napram 1010.8 milijona Din koncem 1926. in 908.5 milijona Din koncem 1925. (Pri srebru je upoštevana le kovinska vrednost.) Tečajna vrednost deviznega zaklada pa je koncem leta na podlagi izkazanega detajliranega seznama v letnem poročilu znašala 891.8 milijona Din napram 638.6 milijona Din koncem 1926. in 813 milijonov Din koncem 1925. Pri tem ni upoštevana tečajna vrednost v deviznem zakladu vštetih 238.6 milijona frankov (vezanih), ki predstavljajo kredit pri Francoski banki, ki se vsako leto zmanjšuje. Skupna tečajna vrednost kovinske podlage znaša torej 1940.9 milijona Din. napram 1721.5 milijona Din koncem 1926. in 1660.4 milijona Din koncem 1926. Iz gornjega je razvidno, da je bila vrednost kovinske podlage koncem pret. leta znatno večja kakor prejšnja leta. Če na podlagi te vrednosti kovinske podlage izračunamo vlstotno kritje obtoka bankovcev, tedaj vidimo, da je to kritie znašalo 33.8 % napram 28.6 % koncem 1. 1926. in 28.4 % koncem 1. 1925. Odstotno kritje se je torej v preteklem letu znatno povečalo. = Plenarna seja Zbornice «a trgovino, obrt in industrijo. V četrtek 15. t. m. se bo vršila ob 9. dopoldne v zbornični dvorani javna plenarna seja Zbornice TOI z naslednjim dnevnim redom: 1.) Zapisnik zadnje plenarne seje. 2.) Poročilo zborničnega predsednika. 8.) Poročilo računskih pregle-dovalcev o zborničnih računskih zaključkih za leto 1927. 4.) Poročilo o poslovniku. 5.) Poročilo o predlogu zborničnega podpredsednika gosp. IvaB Ogrina glede obrtno-pospeševalnega urada. 6.) Poročilo o predlogu zborničnega člana gosp. R Stermecke-ga glede izdaje zborničnega glasila 7.) Reorganizacija bolniškega zavarovanja. 8.) Vprašanje obveznega saniranja hmelja. 9.) Poročilo o razpravah ožjega odbora za ko-mercijalizacijo železnic. 10.) Izvoz sirovih kož in kosti. 11.) Poročilo o davčnih vprašanjih. 12. Predlog za imenovanja v razna zastopstva. 13.) Predlogi zborničnih članov. = Združene papirnice Vevče. Goričane i D Medvode, d. d. v Ljubljani, so imele dne 6. marca pod predsedstvom gosp. Frana Bo-nača bilančno sejo upravnega sveta. Sklenjeno je bilo izvesti od ministrstva za trgovino in industrijo odobreno povišanje delniške glavnice potom valorizacije od 20 milijonov dinarjev na 25 milijonov dinarjev povodom izplačila dividende za 1. 1927. z dodelitvijo po ene, že na dobičku za leto 1927. udeležene gratis - delnice na štiri stare. Glede na doseženi čisti dobiček minulega poslovnega leta v iznosu 2,697.983.27 Din, se bo predlagalo občnemu zboru delničarjev, ki se bo vršil dne 16 aprila ob pol 4. popoldne v Ljubljanski kreditni banki, da se izplača za leto 1927. od valorizirane delniške glavnice 8 % dividenda. — V družbino upravo sta bila kooptirana gg. Rihard Schwinger, ravnatelj Ljubljanske kreditne banke in dr. Ivan Bole, generalni ravnatelj banke od 6. t. m. 7. marca. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet precej velik, zlasti ▼ devizah na Prago in Dunaj. Narodna banka je krila vso potrebo, izvzemši v devizi na Trst. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni. Na zagr«>bškcm efektnem tržišču je Vojna škoda malenkostno popustila. Kasa se je trgovala po 446.5, za april po 452 in za december po 475. Bančne vrednote so bile zanemarjene. Narodna je brez kupona notira-la 6000 — 6300, za december pa 6500--6700. V industrrijskih papirjih je bila tendenca nespremenjena. Zaključki so bili v Vevčah po 140 in v šečerani Osijek po 530 in 525. Trboveljska je za malenkost popustila na 505 do 520. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 0 — 22.89, Berlin 13.58 — 13.61 (13.595). Bruselj 0 — 7.9295, Budimpešta 0 — 9.9495, Curih 1093.5 do 1096.5 (1095) Dunaj 7.9985—8.0285 (8.0135), London 0 — 277.55. Ne*vyork 56 76 — 56.96 (56.86), Pariz 0 _ 223.82. Praga 168.2—169 (1RS.6), Trst 299.4 - 301.4 (300.4>. Zagreb. Dunaj 7.9985 — 8.0285, Berlin 13.58 — 13.61, Budimpešta 9.9345 — 9 9645, Milan 299.55 — 301.55, London 277.15 do 277.95 Newyork 56.75 — 56.95, Praga 168.2 do 169. Curih 1093.5 — 1096.5. Dunaj. Beograd 12.47125 - 12.51125. Berlin 169.54 —'170.04, London »4.61 — 34.71, Milan 37.52 - 37.62, Newyork 709 - 711.50, Curih 136.55 - 137.05; dinarji 12.36—12.42. Curih. Beograd 9.13. Berlin 124.125, New-vork 519.35. London 25.34, Pariz 20.4325, Milan 27.45. Praga 15.39. Budimpešta 90.85, Bukarešta 3.195. Dunaj 73.15. Trst Beograd 33 10 - 83.40. Dunaj 263.50 do 269.50, Praga 55.95 - 56.25,. Pariz 74.30 do 74.60, London 92.20 — 92.40, Newyork 38.855 — 18.915. Curih 362.50 — 364.50; dinarji 33.10 — 33.60. Efekti. LbiMiana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Praštediona 880 — 0, Kreditna zavod 155 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbne 56 — 0, šešir 125 — 0, Ruše 265 do 280. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 447 _ 449, kasa 446.5 — 447, za marc 449.5 do 451, za april 452 _ 454.5. za december i 475 _ 477, investicijsko 90.5 — 91-5, agrar-1 ne 57.5 _ 58.5; bančne: Hipo 65 — 0, Po-ljo 18 — 18.5, Kreditna 90 - 91, Prašte-i diona 882.5 — 887 5, Ljubljanska kreditna 135 — 0, Srpska 143 - 144, Jugo 96.25 do i 96.5, Narodna (brez kupona) 0000 — 6300, i Narodna za december 6500 — 6700; industrijske: Gutmann 225 — 235, Slaveks 112.5 do 117.5. Slavonija 13 — 13.5. Drava 520—0, Vevče 140 — 145. Trbovlje 505 — 520, §e-čerana 525 — 527.5. Dubrovačka 420—440, Danica 137 — 140. Beograd. Vojna škoda 446 — 447, za marc 450.5 — 451, investicijsko 91.5—91.7S agrarne 57 — 58.25. Blagovna fpž iča Ljubljanska blagovna borza (7. t. m.) Les: Tendenca živahna. Zaključenih je bilo 6 vagonov, in sicer 1 vagon tramov merkantilnih, 3/3, 7/8, 4—10 m, fco vagon meja po 240, 1 vagon desk, 48 mm, 4 m, fco vagon meja po 445 in 4 vagoni hrastovih podnic, fco vagon meja po 1050. Deželni pridelki: Tendenca nespremenjena. Moka se je za malenkost podražila, ostale cene pa so nespremenjene. Zaključkov nI bilo. Nudi se plenica (78/79 kg, 2 slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 80 dni): baška, promptna po 385 — 387.5, slavonska, promptna po 380 — 382.5; turšči-c a (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 80 dni): baška, promptna po 290 — 292.5, za marc po 295—297.5. za april po 800—802.5, . za maj po 305 — 312.5; moka: <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 530 — 585. Živinski sejem t Ljubljani (7. t. m.) Današnji živinski sejem je bil prav živahen. Prignanih je bilo 472 konj, «03 voli, 56 krav, 16 telet in 180 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 89 konj, 78 volov, 43 krav, 15 telet in 163 prašičkov. Pri živahni kupčiji so cene ostale nespremenjene. Za kg žive teže notirajo: voli 1. 8.50, II. 7.50, III. 6.75; krave debele 5—6, krave klobasarice 3—4. teleta 10—11 Din. Novosadska blagovna borza. Tendenca nespremenjena. P Se ni ca: baška, 77-78 kg 335 _ 340; sremska 77-78 kg 335 — 840; gornjebanaška, 78-79 kg 830 — 335; promet 2 vagona. T u r S č ic a; baška,, sremska in banaška 247.5 — 252.5; baška, sremska in banaška, pariteta Vršac, za marc-april 255 — 260, za april - maj 257.5 do 262.5; promet 102 vagona. Moka: baška, <0g> in <0gg> 465 — 475; «2» 445 — 455; <5> 425 — 435; «6» 370 — 380; <7> 300 do 310; <8> 220 — 230; promet 2 vagona. Dunajska borza za kmetijske proizvode (6. t. m.) Višje inozemske notacije niso ostale brez vpliva na tendenco dunajske borze. Ponudniki so dvignili cene pšenici in rži, vendar so uradne notacije ostale ne-6r>remeniene. Največje je povpraševanje za rž. Turščica je ostala zanemarjena. Uradno notirajo: plenica: domača'405 — 41.5, madžarska Tisa (81-82 kg) 46 — 46.5; rž: marchfeldska 41.75 — 42.25; turščica: 33 — 83.75; oves: domači 34.5 — 35.25. Dunajski svinjski sejem (6. t. m.) Dogon 17.851 komadov, od tega 3098 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu so se mesne svinje nocenile za 10 groSev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje I. 2.10 — 2.15, angleške križane 1.80 — 1.95, kmetske 1.80 do 2.10, stare 1.85 — 1.90, mesne 1.65 — 1.95 šilinga, ^ «JUTRO* It. 58 6 Četrtek 8. ITI. 1928 _ Briand, hincosJd zunanji minister, na Cigar pred« Jog je pričelo Društvo narodov razpravljati o monoštrski aferi na javni seji. (Poročilo med brzojavkami.) Wfldeova premijera v Londonu Ta mesec bodo uprizorili v Londonu novo dramatično delo Oskarja Wildea. Ne gre za delo. ki bi ga bili odkrili dolga leta po pesnikovi smrti, tudi za takšno ne gre, ki bi ga bila cenzura do današnjih dni šiloma skrivala pred javnostjo. Temveč Wilde ga je napisal — po svoji smrti. Pred nekaj meseci. Diktiral je to dramo iz onostranost nekemu spiritističnemu mediju. Tako vsaj ta trdi. In tudi nekaj strokovnjakov se je našlo, ki so zagotavljali da sta slog in zasnova tega posmrtnega dela čisto wildeovska. 0 tem bo sodila tudi javnost, ko ga bodo uprizorili. Urratia, rastopnik Kolumbije v svetu Društva na* rodov, ki predseduje sedanjemu zasedanju. Madžarski zunanji minister Valko, ki je izjavil nekaj dni pred zasedanjem »veta Društva narodov, da nima to nobe* ne pravice sklepati o kakšni vojaški kon« troli nad Madžarsko. »Svobodo" perejo Ameriško vojno ministrstvo je odloČilo, da bo dalo pošteno oprati velikanski kip Svobode, ki stoji pred vhodom v newyorško pristanišče. Ko je dobila Amerika pred 44 leti od Francije ta kip v dar, je bil lep in čist, toda čas je opravil svoje delo, da je nesrečna Svo- I boda od tal do vrha zmazana z deci-meter debelo nesnago. Ta umazanost je služila Newyorčanom za ostre kritike proti oblastni nemarnosti. Sicer so io od časa do časa skušali odpraviti z ; obrizgavanjem z morsko vodo. a konč- ! no so le uvideli, da potrebuje tudi Svoboda, če hoče biti čista, mila in gobe. Moderno opremljena razbojniška tolpa Hamburški listi poročajo o čudovita dogodivščini 13 nemških mornarjev, ki so kot posadka motorne ladje «Prze-mysl» odpluli z veliko zalogo špirita na Tihi ocean. Spotoma so izvedeli, da lastnik ladje ni hamburški trgovec, kakor je stak> v ladijskih listinah, marveč ndki Italijan Strallo, kar je zbudido njih sum. Strallo je izpremenil cilj vožnje in pristal v Panami, da vzame na ladjo večji tovor municije in strojnih pušk. Mornarji so se obrnili na ameriško pristaniško oblast v Colonu ob Panamskem kanalu, ki je ugotovila iz albuma zločincev, da je dozdevni Strallo identičen z zloglasnim razbojnikom in tihotapcem Cornerom. Oblasti ga zasledujejo radi več umorov in je znan pod imenom «strah kalifornijske obale*. Njegova četa je velikopotezno organizirana, ima na razpolago avtomobile, motorne čolne in celo nekaj letal. Cor-nero je uredil tudi izvrstno informacijsko službo. Strallo je zaslutil, da je izdan in je izginil iz Colona. Po nasvetu oblasti je ladja odrinila v New-Orleans, kjer je bila zaloga špirita zaplenjena, mornarjem pa so svetovali, da čim preje zapuste New-Orleans, ker niso varni pred Cornerovo osveto. Dr. Seipel, avstrijski zvezni kancelar, ki noče javno odgovarjati Mussoliniju. (Glej poročilo med brzojavkami.) Uspeh prohibicije v Ameriki Po osmih letih alkoholne prepovedi ameriška javnost soglasno ugotavlja popoln neuspeh tega strogega zakona. Predvsem je jasno, Američani tudi sedaj spijejo skoro eriako množino raznega alkohola, samo da so sedaj pijače daleko slabše in neprimerno dražje, nego so bile pred prepovedjo. Zdravniška statistika izkazuje za 1. 1926. štirikrat večje število smrtnih slučajev vsled akutnega zastrupljenja, kakor se je dognalo v 1. 1919.. zadnjem letu svobodnega prometa z alkoholom. Takisto priznavajo pristaši prohibicije. da je tudi število aretacij vsled pijanosti nesorazmerno narastlo. Stroški za pro-vedbo prohibicijskega zakona so znašali v teh osmih letih 175 milijonov dolarjev in naraščajo z vsakim letom. Oblasti uvidevajo, da bi njihovo delovanje imelo uspeh le, ako bi se moglo natančno zasledovati uporabo onih 380 milijonov litrov alkohola, ki ga Amerika proizvaja za potrebe industrije. Toda ravno v tem oziru je vsaka kontrola nemogoča, ker je tisoč možnosti, da iz industrijskega alkohola postane alkoholna pijača. Državni kemiki so se trudili napraviti industrijski alkohol neužitnim s primesjo raznih kemikalij, ki pa alkohola ne napravijo neuporabnega za legitimne svrhe. Pridajali so alkoholu celo strup, kar se je celo pristašem prohibicije zdelo prestrogo. Alkoholiki in trgovci z alkoholom pa so tudi imeli svoje kemike, ki so v svojih laboratorijih zopet «popravili» pijačo. Te manipulacije so seveda zopet znatno podražile pijačo. Vsak ukrep «suhe» oblasti je »mokra* stranka takoj paralizirala in pokazala pri tem vztrajnost in iznajdljivost, ki bi bili vredni boljše stvari. Vrh tega vsaka ameriška rodbina sama doma pripravlja vino in druge opojne pijače, kar ni prepovedano, in industrija v ta namen izdeluje zelo lične priprave ... Pristaši alkoholne prepovedi so ljudstvu dan na dan dokazovali, da se bodo z zatvoritvijo vseh «salonov> izpraznile ječe in blaznice. toda vse to se je izkazalo kot golo govoričenje. Res so izginile točilnice, poprišče pijanstva in nemorale, ali njih mesto so zavzeli tako zvani speakeasies, (speak-easy znači govorite po tihem), kjer se tiho naročajo vsakovrstne pijače in so znani gostje tudi točno postreženi. Ameriška mesta so polna takih «tiho-govorilnic*, kojih število gostov je sicer omejeno na najožji krog, uspevajo pa izvrstno vsled nezaslišanih cen, kar odtehta pičli obisk. Take točilnice se skrivajo pod vsemi mogočimi krinkami. Zlasti trgovine s starinami uživajo slab. oziroma dober glas. V pritličju je vse pošteno starinsko in duh plesni vlada po vsem prostoru, v prvem nadstropju, kamor se pride po skritih stopnicah, pa vlada oni značilni duh vinskih kletij. Zaščitniki »suhega* zakona kažejo na znatno znižanje -nesreč v industriji, kar nasprotniki pripisujejo samo izboljšanju varnostnih naprav in socijalnemu čutu podjetnikov, ki skrbe za svoje delavstvo. Izboljšanje splošnega živ-ljenskega standarda tudi ni pripisati prepovedi, pravijo ndonu mogoče kupiti od staršev ali varuhov komaj dorasle deklice v nemoralne svrhe. Pravoverni Angleži so vzdignili strahovit krik in dolžili Ostanki strojnih pušk, ki so jih hoteli iz Italije vtihotapiti na Madžarsko in so jih pod nadzorstvom med* državne komisije uničil Steada obrekovanja in zasramovanja angleškega naroda in države. Da da svojim člankom tudi realno podlago, je novinar Stead sam nastopil kot kupec neke 13 letne deklice, ki mu jo je preskrbla — tedaj že k armadi spasa izpreobrnjena bivša zvodnica — Rebeka Jarrett. Deklica je bila po posredovanju nekega Grka Mussalinija pripravljena v neki javni hiši in je omamljena čakala na obisk Steada. ki se ie pro forma javil v javni hiši. kakor običajni kupec za to blago. Stead je deklico takoj poslal v varnem spremstvu na Francosko in objavil celo zgodbo v svojem listu. Ni pa pomislil. da je vsai tehnično zagrešil zločin otmice in državn' obtožitelj mu je naprtil obravnavo. Res je bil Stead obsojen na tri mesece ječe. ki jih je junaško prestal: dosege! ie svoj namen in država se ie morala udati. Parlament je zvišal «zakonito starost« na 16 let. _____ Občinski urad piše novorojenčku V občini Wald pri Soiinge-nu. tedaj v deželi redoljubnosti in klasičnega bi-rokratizma je neki novorojenček prejel sledeče uradno pisanje: Gospod Helmut Steinhausen! Po poročilu občinskega zglaševalnega urada ste se od zunaj priselili v našo občino in se naselili v Tiefendicku. S strani občine ni nikakih zaprek za Vašo priselitev, vendar Vas moram izrecno opozoriti, da se Vam stanovanje v občini Wald ne more odkazati. Svojo pravico do stanovanja morate uveljaviti v občini, odkoder ste se izselili. Župan.» Je pač značilno za našo dobo. da se prvi akt. ki ga prejme dojenček, tiče stanovanjske bede. Pri nas bi dobil — ako bi se tako točno uradovalo kot na Nemškem — poleg podobnega stanovanjskega akta najbrž tudi davčni nalog. ___ Orjaški vodovod Kalifornijsko mesto Los Angeles je začelo staviti vodovod, ki bo preskrboval mesto z vodo iz več kakor 400 kilometrov oddaljene reke Colorado. Delo, ki ga glede tehnike prekaša samo Panamski prekop, bo trajalo devet let in so stroški zanj preračunani s 175 milijoni dolarjev. V presledkih po 8 km bo nameščeno 60 delavskih taborišč in se bo delo začelo hkrati na 60 mestih. Voda. ki bo prihajala iz reke Colorado, se bo stekala najprej v ogromen filtrski rezervoar, razprostirajoč se preko 30 km ob reki navzdol. Z gradbo tega rezervoarja so že začeli Južni konec rezervoarja predstavlja začetek vodovoda, ki bo zgrajen iz železobeto-na s premerom 18 čevljev in bo dajal vodi hitrost petih metrov na sekundo. Taka velikanska naprava je že pod normalnimi okoliščinami silno težavna, tu pa bo treba speljati vodovod preko prostranih puščav in visokih gorskih grebenov. Treba bo razen tega premagati globoke terenske zajede in napraviti zaseke v skalnata tla. Vodovod bo imel do 80 km podzemeljskih predorov, od katerih bo največji sam meril 40 kilometrov. Posebna tehnična težkoča podjetja je v tem, da leži začetek vodovoda ie 289 čevljev nad morsko gladino, najvišja točka, ki jo mora voda premagati, pa 1706 čevljev. Razliko 1417 čevljev bo treba izravnati s sesalnimi napravami. Profesor, ki prosto plava v zraku Na pariškem metafizičnem kongresu je poročal monakovski psiholog doktor Schrenck-Notzing o nekem fenomenal-nem mediju in omenjal prava čuda, ki jih je v stanu izvesti. Ta medij je srednješolski profesor Kraus, ki je odkril svoje sposobnosti o priliki neke spiri-tistične seje med svojimi prijatelji in je sam velik nasprotnik spiritizma. V laboratoriju dr. Schrencka se je radevolje podvrgel raznim poskusom v prisotnosti znanih kritičnih učenjakov, ki so storili vse potrebno, da onemogočijo vsako prevaro ali zmoto. Izvrstni medij se je pred številnimi pričami dvignil poldrugi meter visoko v zrak. kjer je obstal ali pa se je vodoravno v zraku premikal naprej, da je izgledalo, kakor da plava v zraku. V tem stanju tudi baje premika razne predmete znatne teže. Na ta javljena čudesa odgovarjajo nemški listi, da dr. Schrenck neprestano vodi po svetu Krausa in ga predstavlja pod raznimi psevdonimi. Tudi na Dunaj ga je bil že pripeljal, pa z njim ni dosegel nikakih pomembnejših uspehov. Tega nemškega fenomena menda ne bo vzeti baš resno. X Zločinska ambldfa ognjegasca. Porot* no sodišče v Versaillesu je te dni obsodilo na 71etno izgnanstvo v kazensko kolonijo 40letnega gasiloa Thibaulda. Pri obravnavi se je izkazalo, da je Thibauld v zadnjih dveh letih podtaknil ogenj m povzročil več požarov, samo da bi imel priliko, da se pri gašenju odlikuje in napreduje za ga* šibkega stotnika. X Učenci umorili Šolskega vodjo. I* Metza poročajo, da so te dni našli v nekem razredu ljudske šole v Oshiltu tamošnje* ga šolskega vodjo zvezanega na rokah in nogah in z razbito lobanjo. Kolikor je pre« iskava dognala, so grozni zločin zakrivili učenci iz maščevanja, vendar pa storilcev oblast še ni izsledila, X Strašna eksplozija na Javi. V tovarni za pirotehnične izdelke v Keedoes pri Se« marangu je došlo do silovite eksplozije, ki je porušila okoli 100 hiš in povzročila znat no škodo. Oblasti so podvzele takoj rese* vabi a dela in so izpod ruševin doslej is* kopali 20 mrtvili in 50 ranjenih. VIESNIK.WSR.ECE ? B IZSELI Loterijske 2% % državne rente za vojno odškodnino Srečke srbskega rdečega križa. Duhanske srečke iz leta 1888 Drž. razredne loterije II razreda. 4% agr. oblik bos herc leta 1921.. 30god. 5% založnice ter 33letni 414 •/• založnice Zemaliske banke za Bosno ln Hercegovino Komunalnih oblik Zemaljske banke za Bosno In Hercegovino. Posojila mesta Splita Reke in Zadra. Žrebanje raznih komuna^ih zadolžnic Hr. Slov Hipo: v Zagrebu Srečke madž Rdečega križa brezobrestnih premijskih oblieacii madlž. Hipotekarne banke Poskusna številka zastonj! Predplačilo za celo leto Din 60. polletno Din 30. četrtletno Din 20. — Pisma in denarna nakazila na upravo: »Vjesnik sreče« v Zagrebu Preradovičeva ul. 5. teL 1-88. šah Turnir na Dunaju Dunaj, 7. marca. g. V mednarodnem ša» hovskem turnirju so bile danes odigrane samo viseče partije. Lichtenstein je zma« gal nad Burgerjem. Remis sta ostali par« tiji Griinfeld4gel in TakaczAVolf. POZOR! POZOR! Cirkus pri debeli Rozi 7 PRIDE V LJUBLJANO! ? Šport Prtrrxnje (nogom. sekcija). Danee od 14. ure dalje trening na igrišču. Trening obvezen za vse igralce. — Načelnik. Medklubski kolesarski odbor za pro* pagando za IX. olimpijado. Prva redna se« ja se vrši v nedeljo dne 11. marca t L ob 9.30 dopoldne v Narodni kavarni Dnevni red: 1. Konstituiranje odbora; 2. volitev delegata v »Propagandni odbor za IX. olim pijado; 3. slučajnosti. Ker se vrši dne 6. maja olimpijski dan v vsej državi, bo seja izredne važnosti Prosi se za točno udeležbo. — Medklubski kolesarski odbor. SK Ilirija, nogom, sekcija. Seja sekcij« skega načelstva se vrši danes v četrtek ob 20. uri v kavarni »Evropa*. — Načelnik. Cross*country priredi SK Ilirija v ne« deljo, 11. marca ob 10.30 dopoldne Tek« mu je se v dveh kategorijah, in sicer n« 10 in 43 km. Tekmovanje bo zanimivo za« to, ker se bo tu pokazal sad zimskega tre« ninga. Eirija postavi svoje nove tekmoval« ce, ki bodo gotovo uspešno konkurirali s svojimi starejšimi klubskimi tovariši. Pro« ga bo vodila po Rožniku in bližnji okoika s startom in ciljem na igrišču Ilirije. SK Ilirija (lahkoatletska sekcija). V petek ob 19. po treningu sestanek članstva v klubski sobi v kavarni Evropa. Važno zaradi dogovora glede treninga na igrišču in razdelitve opreme. — Načelnik. Prvenstvo beograjskega podsaveza. Z prvenstveno tekmo prošle nedelje je reše« no tudi vprašanje prvenstva BLP. Ker sta Jugoslavija in BSK dosegla enako število točk, je Jugoslavija na čelu tabele. BSK m Jugoslavija sta oba že odigrala vse svoje tekme ter dosegla 18 točk. Pač pa ima Jugoslavija boljšo goldiferenco. Sedaj bo treba pač še počakati, kako stališče bo zavzel JNS glede tega, da je igrač Jugoslavijo Becič kljub prepovedi nastopil pri nedelj« ski tekmi. Stanje prvenstva je sedaj na« slednje: 1, Jugoslavija (18 točk, goldife« renca 54 : 8), 2 BSK (18, 42 : 10), 3. Je-dinstvo (8, 17 : 24), 4. Soko (7, 19 : 26% 5. BUSK (4, 10 : 31), 6. Slavija (1, 10 : 53% Jugoslavija ; Turčija. Na svoj: zadnji seji je JNS sklenil, da se vrši tekma med našo in turško reprezentanco dne 8. apri« la na igrišču Gradjanskega v Zagrebu. Re» vanžna tekma se vrši 16. septembra v Čari« gradu. Svetovno prvenstvo v umetnem drsat nju dam tn parov. Zadnje dni so se vršila v Londonu tekmovanja dam in parov za s\ etovno prvenstvo. V prvenstvu dam j« z 1865.25 točkami zmagala Norvežanka Sonja Henie, druga je bila Američanka Maribel Winson (1779 točk), tretja pa Du# najčanka Fritzi Burger. Henie je zmagale tudi leta 1927. V tekmovanju parov je zrna« gala francoska dvojica Joly*Rrunet pred avstrijskima dvojicama Scholz»Kaiser in BrunnerAVrede. Leta 1927. je zmagala av» strijska dvojica Jarosz Szabo»Wrede. Erjavčeva koča otvorjena. Slovensko planinsko društvo v Ljubljani naznanja zimskim športnikom m smučarjem, da je Erjavčeva koča na Vršiču otvorjena vee ta teden do ponedeljka 13. t. m. Sneg za smo« ko je i zboren. Zbirka za odhod naSe nogometne ne* prezentance v Amsterdam. JNS je orga« niziral javno zbirko, da se finansira od« hod naše nogometne reprezentance na olimpijado. Do sedaj je nabranih komaj 7000 Din. Od te vsote je samo sarajevske Slavija nabrala 3150 Din. najboljše, najtrajnejše zato najcenejše! Porota Celje, 7. marca Visoko zavarovalnino si je hotel pridobiti Kot zadnji pri pomladanskem porotnem zasedanju je danes na zatožni klopi 331et-ari Anton Potočnik, oženjeni posestnik iz Marije Reke. Državno pravdništvo ia obtožuje zaradi hudodelstva goljufije, ki ca k zakrivil s tem, da ie ali sam zažgal svojo hišo in gospodarska poslopja, ali pa je najel v to kako drugo osebo, ker si je s tein hotel pridobiti visoko zavarovalnino. V Mariji Reki Je izbruhnil dne 10. nov. 1927. o polnoči požar v obdolženčevi do. mačiji ter upepelil vse stavbe, t J. zidano hi.4o, svinjak, gospodarsko poslopje, vinsko klet in kozolec, dasiravno so nekatera poslopja drugo od drugega precej oddaljena. Saj obdolženec sam priznava, da je popolnoma izključeno, da bi ogen] nastal v,sled lutke neprevidnosti, temveč da Je moral kdo naiašč zažgati. Zanimivo ie tudi, da •o začela poslopja istočasno goreti od zgoraj, vkUuo temu, da Je takrat deževalo Po pričah j« dokazano, da k Anton Potočnik poprej po cele tedne prenočeval pri •voii ljubici, usodepoino noč pa v svoji »obi. Njegov hlapec Jurij Kotar izpove, da ga je pustil gospodar to noč spati v iastm sobi, ker bi bil sicer aa parni v globokem ki trdnem spanju gotovo zgorel, izpovedal Je nadalje, da ie prišel obdolženi Potočnik ob 20. uri, torej malo pred izbruhom ognja. ▼ sobo, kjer je to noč spal Kotar. Ko k ta hotel zapustiti sobo ter iti spat na parno, «nu Je postlal gospodar s fižolovo slamo ter ga je zadržal v svoji spalnici. Priča Peter Potočnik, obdolženčev oče, ie delal ta dan blizu do pomoči v svoji sobi vitre Slišal je neko ropotanje m da je nekdo j>c>stavil lestvo k hiši, kier se pride na podstrešje. Ko je stopH nato s sekiro v roki na prosto, je videl baje tekati sem ter tja neko moško osebo manjše postave. Kmalu nato je srfečaJ obdolženega sina in hlapca Kotarja, ki sta hitela reševat živino Po pričah je dokazano, da je bil Potočni slab gospodar ter da ie posvečal posebno pozornost zavarovanju svojih stavb ie leta 1923. S svojo ženo m živel v dobrih octnošajih ter je imel opetovano z raznimi drugimi ženskami ljubavna razmerja, zlast' s Jožefo Stebernjakovo Pred ženo Je skrival tudi denar, katerega je dobiva] iz dohodkov na domačem posestvu. Prihranjeni denar le nosil k Stebernjakovi, kjer je imel »hranjeno hranilno knjižico. Kakor so orožniki zaupno zvedeli, se ie obdolženec nedavno pred požarom Izrazil, da bi rad »pravil precej denarja skupaj in potem pobegnil. Isti namen izhaja tudi iz nekega pisma, ki ga Je pisal pred dvema letoma Stebemjakovj, zagotavljajoč ji zvesto ljubezen Obtožnica sklepa iz tega, da k obdolženec špekuliral že dalje časa z visoko zavarovalnino z namenom, da bi v ugodnr priliki, potem ko le izsekal domače gozdove, zažgal domača poslopja in se polastil Se zavarovalnine, prepustil ženo in oba otroka nadaljnji usodi. Da je obdolženec sam zanetil požar ali pa v ta namen najel zaupnega pomagača, izhaja iz priznanja Jožefe Stebernjakove, ki je na okrajnem sodišču razodela skrivnost, da je obdolženi Potočnik kak teden dni pred požarom sam pravil, da ga nagovarja neki krojač iz Vrbja, naj bi zažgal svoje posestva, oziroma da se mu je ta krojač celo sam ponudil, da mu napravi ro uslugo. Obdolženi Potočnik vse zanikuje, priznava pa svojo nadaljnjo krivdo, vsled katere je tudi obtožen, namreč da je dobil pri nekem denarnem zavodu v Celju denar na ta način, da je da! podpisati kreditno pismo od Jožefe Stebernjakove, katero ie predstavil kot svojo ženo. Današnji poroti je predsedoval sodni sv dr. Premschak votanta sta bila s. sv. dr Stepančič in okrajni sodnik dr. Brelih. Obtožnico Je zastopal drž. pravdnik dr. Rus. obtoženca pa le zagovarjal dr. Juro Hrašo. vec. Zan.manje za to razpravo je bilo izredno veliko Mnogo je bilo občinstva iz Savinjske doline. Porotniki so vprašanje glede hudodelstva goljufije, ki naj bi Jo bil obtoženec zakrivil s tem, da je zažgal svojo hišo, zanikali z 8 glasovi in potrdili s 4. Te krivde Je bil obtoženec oproščen. Pač pa je bilo potrieno vprašanie glede hudodelstva goljufije, katero :e zakrivil obtožen. Potočni s tem, da je oredstavil nekemu denarnemu zavodu kot s.>dolžnico namestc svoje žene omenjeno Josipimo ter na ta način lzposloval posojilo To vprašanje so porotniki soglasno potrdili ln obtožili Potočnika na 4 mesece leče. Sodišče mu je ura-čunalo preiskovalni zapor dveh mesecev ter ga zaenkrat pustilo na svobodo. S tem Je pomladansko zi»edanje končano. Maribor, 7. marca Romarski napad na Ptujski gor? Včeraj sta srtala pred mariborsko poroti 2.3letn1 Janez Rine in 24letni Franc Lesar obtožena, da sta lani v noči od 16. na 17 oktobra izvršila roparski napad na posestnika Martina Kamenška. To se k zgodilo na Ptujski gori Obtoženca sita se « Kamenškom sestala v neki gostilni. Ka-menšek je dal za dva litra vina ter pripovedoval, da Je kupoval naokrog mleko ter da je hotel kupiti tudi tele. Pri pijač se je razvilo veselje in šele proti polnoč' so vsi trije prepevajoč zapustili gostilno Pred vaško kapelo sta pa Rine ia Lesar naenkrat napadla Kamenška ter ga od za daj tako močno udarila po glavi, da Je padel na tla nezavesten Ranjencu sta pobrala denar — okrog 600 Din — ter pobegnila Rine Je trdil, ia »ta spremljala t Lesarjem Kamenška samo do kapelice, kjer k Kamenšek odšel naprej, da ob-šče š< neko drugo gostilno O seb pa je pravi' R:nc. da ie hotel W5 še v neko trafiko a . da se Je zopet vrnil, ker je bila trafika za- 1 prta, meneč, da sa Lesu ie čaka pri kapelici. Lesarja pa m bilo več, pač pa k v jarku blizu kapele zagledal Kamenška. Ko k videl, da Štrli ranjencu iz žepa denarnica, je denar, in sicer samo 150 Din, pobral, da »ga ne bi kdo ukradel«. Lesar pa je trdil, da se je poslovil že blizu gostilne in da sta šla Rine in Kamenšek sama naprej po oesti. Opozori en na nesoglasje, se je pa Lesar pozneje premislil ter priznal preiskovalnemu sodniku, da se Je 9tvar izvršila tako, kakor pripoveduje napadeni Kamenšek Pozneje pa je svojo izpoved spremenil na ta način, da se Je izgovarjal z vinjenostjo, zaradi katere se spominja samo tega, da sta se Rine in Kamenšek začela prepirat, in ruvati ter da ne ve, če je tudi on Kamenška udaril. Kamenšek pa ostaja pri svoji izjavi, da sta ga napadla oba, kar Je verjetno, ker Je Rine na slabem glasu, Lesar pa njegov veren tovariš. Rine je bH zaradi tatv.ne že Štirikrat kaznovan. Porotno sodišče Je po štlriurnl razpravi obsodilo Janeza Rinca na 4 leta težke Ječe, Frana Lesarja pa je oprostilo. Novorojenček v greznici Natakarica Ivanka Pirš, stara 22 let, doma iz Zg. Lai pri Konj.cah. k obtožena, da Je hotela usmrtiti svojega nezakonskega novorojenčka na ta način, da ga je iz stranišča vrgla v greznico in potem še vodo vlivala za nJim. To se Je zgodilo lani v noči 16 oktobra v Kristanovi gostilni v Farni vasi pri Prevaljah, kjer k obtožen-ka službovala kot natakarica. Ta večer so v gostilni kvartali štirie krošnjarjl iz Maribora. Okrog polnoči so si naročili žgania, natakarica pa i'm ie postavila na mizo polno steklenico, naj s1 točijo sami. ker da gre ona spat. Okrog 3. zjutraj se Je pa vrnila ter jokaje tožila, da jo od pečenih kostanjev boli trebuh. Eden izmed krošniarjev ji je še svetoval, naj zavžije kaj gorkega Natakarica Je odšla v kuhinjo, krošnjarj. pa so med seboj govorili, da k mogoče v blagoslovljenem stanju Nekaj sekund po tem razgovoru pa so začuji novorojenčkov krik in eden Je takoj odhitel na hodnik Najprei Je videl natakarico v kuhinji, malo pozneje pa io je srečal, ko je prišla iz stranišča Porinil Jo ie v kuhinjo, sam pa skočil nazaj v sobo po svojo električno svetiljko. Ko se ie vrnil Je bila Ivanka zopet v stranišču in videl ie, kako je vlivala vodo iz umivalne sklede Ker Je greznica nad 2 metra globoka, so najprej odstranili pokrov, potem po vrvi spustili v greznico gostilničarjevega hlapca, ki Je novorojenčka še rešil smrti. Obtožen-ka se zagovarja, da na porod ni bila pripravljena in da Je dete po nesreči padlo v greznico Pripoveduje tudi. da je izpila kozarec žganja, pomešanega s poprom, meneč, da si bo s tem olajšala bolečine in da jo ie ta piiača tako omamila, da je skoraj omedlela in ne ve, kako in kaj se je vse zgodilo. Sodišče Je obsodilo detoroorilko Ivano Pirševo na tr1 leta ieče. Dopisi 0RM02. Zimski koncert tukajšnje Čitalnice dne 3. t. m. v dvorani gostilne Skor-čič je pokazai lep napredek glasbenega delovanja društva. Sedanji dirigent gosp. R. Papst si je s prav srečno roko izbral nekaj težjih, tu povsem neznanih, modernih mešanih zborov, katerih prednašanje ni pričalo le o globokem muzikalnem čustvovanju in znanju dirigenta, ampak tudi o dobrem glasovnem materijalu zbora. Ugajala je zlasti E. Adamičeva »Ciganska posmehulja« in Šantiova »Pri zibeli« Tudi sokolski kvarte', ki ie znan in priljubljen, danes že tudi feven ormoškega okraja, je nastopil z lepim uspehom Društveni salonski orkester ie predvajai pod vodstvom g. J. Novaka nekai lepih skladb brez taktirke efektno ;n dokaj precizno ter žel navdušeno priznanje poslušalcev. Občinstva' mnogo iz Ormoža in okolice. MURSKA SOBOTA. Okrožna skupina državnih nameščencev v Murski Soboti vabi svoje člane na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto 24. t. m. ob 8 zvečer ▼ 'prostorih Sokolske čitalnice v Murski Soboti z dnevnim redom, kakor ca navaja člen 13. Vj točkah 1, 2 ia 3 društvenih pravil, io pa razpravljanje o okrožnici »Zveze« v Ljubljani z dne 11. februarja t L štev, 95/28, tičoči se podpiranja gradbene, ga sklada za eradbo »Doma« v Ljubljani, ter slučajnosti Ako bi za 8. uro sklican obč. zbor ne bil sklepčen, se vrši pol ure poz-neje občni zbor, ka bo sklepčen ne ckde na število navzočih članov, kakor to določa člen 12. 3. odstavek društvenih pravil. ŠOŠTANJ. Sokoisko društvo je imelo 25 februarja svoj letni občni zbor. Udeležba prav dobra. Iz poročil funkcijonarjev k razvidno, da je b«lo društvo zelo agilno Letos obhaja 20letnico obstoja. Pri volitvah so bih izvoljeni: starosta br. Kurnik, podstarosta br. Radej, načelnik br. Robin-ščak, načel niča s. Ložarjeva. Predsedniki odsekov: zdrav. dr. fcorun. dramat Rejec, prosv Koželj. Po sklepu sokolske župe v Celju se bo vršil letošnji župnl izlet v Šoštanju — Kraj. org SDS k imela 4 t. nt občni zbor Stevtlo članstva Je nara-stlo. V kratkem bomo priredili večji politični shod, kier bodo poročali naši poslanci. Pri volitvah so bili izvoljeni- predsednik lesni trgovec Matko Zalar, podpredsednik notar Kraigher, tajnik učitelj Rejec, blagajnlčarka Gusta Janežičeva. Proslava 25-ietnice Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani Zveza obrtnih zadrug v LJubljani bo praznovala 19 marca svoj veliki praznik, svoj jubilej — 25letnico svojega obstoja. Poglejmo obrtniško organizacijo pred 25 leti, kako ie bila šibka, brez zanosa in veljave Bili so tedaj časi. ko obrtnik ni sme) govoriti, skrbno se je moral ogibati vsakega organizatoričnega delovanja Le malo smo imeli tedaj obrtnih zadrug in še te so životarile vsaka zase. O enotnem, smo trenem obrtniškem gibanju tedaj ni bilo govora Vedno težji časi so prihajali za obrtništvo in tedaj je pričel tudi obrtnik dvigati glavo in spoznavati, da je v združitvi in solidarnosti njegova moč, njegov ugled in njegova bodočnost. Leta 1902 se je v Ljubljani skromno ln tiho vsejalo seme, iz katerega naj bi zra-stlo močno, viharjem klubujoče drevo, okoli katerega naj bi s t zbirale zadruge. Ustanovila se je Zveza zadrug za bivšo Kranjsko z namenom, da budi med obrtništvom stanovsko zavest, da združi zadruge v eno celoto in ustvari s tem med obrtništvom pokret, ki bo branil gospodarske, socijal-ne in kulturne interese. Koliko je danes zadrug, ki so se ustanovile s sodelovanjem in pomočjo Zveze Prav vse pa so se že obračale nanjo za nasvete in pojasnila. Iz malih početkov. se je razvila Zveza v važen faktor, lahkq rečemo, v predstavnico obrtništva v ljubljanski oblasti, sa} šteje dve tretjini vseh obstoječih zadrug za svoie članice. Kako se tedaj obrtništvo Slovenije ne bi radovalo jubileja svoje matice, ki ima za seboj 25 let organizatoričnega delovanja med našim obrtništvom! Zven obrtnih zadrug bo proslavila Kletni jubilej na slavnosten način. Program proslave Je naslednji: Na predvečer proslave, to Je ▼ nedeljo 18. marca, se bo vršil v dvorani Kazine pozdravni večer. Prireditev bo imela namen, da se obrtniški zastopniki in obrtništvo med seboj spozna Zato vabi Zveza vse zastopnike zadrug in obrtništva, da se udeleže polnošteviloo tudi pozdravnega ve. čera. Na dan proslave, 19 marca t L, se bo vršilo slavnostno zborovanje, katerega naj se obrtništvo v največjem številu udeleži. Cas In kraj zborovanja bomo pravočasno objaviti. Ker se bodo udeležili proslave zastopniki vseh obrtniških organizacij v Sloveniji in zastopniki obrtništva iz drugih pokrajin naše države, bo priredila Zveza dne 19. marca opoldne skupno kosilo v dvorani Kazine, b kateremu je vabljeno vse obrtništvo. Id naj se do 12. t m prijavi v tajništvu Zveze obrtnih zadrug ustmeno ali pismeno. Kosila se bodo zaradi reda mogli udeležiti le oni zastopniki in obrtništvo, ki se bodo prijavili najkasneje do 14. t m. Vsi, ki prispejo v Ljubljano na proslavo že 18 marca, in žele, da jim Zveza preskrbi prenočišče, naj do 12 t. m sporoče tajništvu Zveze, da »e Jim bo modo oskrbeti prenočišče. Načelstvo Zveze obrtnih zadrug apelira na vse zadruge in obrtna društva širom Slovenije, da bo proslava Izzvenela kot mogočna manifestacija slovenskega obrtništva. Parola vsega obrtništva naj bo: 18. tal 19. marca v Ljubljano! Svarilo MoJ bivši potnik Anton Molek ▼ Lokal pri Zagorju že od 13. j'ilija 1927. dalje nt več upravičen, za me prejemati naročila ir plačila. V Ljubljani, dne 6. marca 1928. TVRDKA IVAN JAX in SIN, trgovina a šivalnimi stroji m kolesi, v Ljubljani, Gosposvetska cesta 2. 522 Lovske puške flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za iov in ribji lov kupiš pri: F. K. KAISER puškar, Ljrbljana, Selenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje v komisijsko proda i v. 127«L Za slavno svatovnosnaoo znamko M f 11 avtomobilov, moto ciklov In veloslpeda R« J« U« sprejmemo podzastopnike - ZA LJUBLJANO - . Interesenti, ki morejo prožiti potrebne garancije, naj se izvoli,o :: i obrniti na : Trgovsko odelente GENfRAlNE BANKE, BEOGRAD, JAK5ICEVA ULICA 5. Zahvaia. izgube Za mnogobrojne izraze iskrenega sožalja ob priliki bridke naše ljubljene, dobre mame, stare mame, tete in tašče, gospe Marije Groschel sa poklonjeno krasno cvetje ln vence se V6em najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala pa bodi izrečena čč. duhovščini, Častniškemu zboru ljubljanske garnizije, vsem zastopnikom raznih oblasti in korporacij, kakor tudi vsem številnim prijateljem in znancem za nadvse čaščeče spremstvo na njeni poslednji poti. Naša ponovna srčna zahvala vsem in vsakemu. Maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 13. marca t. L ob % 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. V Ljubljani, dne 7. marca 1928. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. t vV, „ * i i," rf«.. rr : Kontoristinfo zmožno samostojne slovenske in nemške korespondence, ter vseh pisarniških del in prvovrstno trgovsko moč v modni tn galanterijski stroki spreimem ta&oi. Ponudbe na upravo „Jutra" pod ,, Veletrgovina* Kup m stalno vsako množino kostanjevega l3SlllSkOD3 F S3 cele [n zdrob jene' smrekove hmeljeve droge, rabljene sode od strojnega in jedil nega Olja v dobiera stanju, po najvišjih cenan Akreditivno piačilo. FRANC OSET Sv. Ptter v Savinjski dol. C* ■' "■■ ■■- '. -.- ** *** Spedjafpa trpovfna vozičkov fn koles V zalogi kolesne sprem« ln Igrate ta otroke Rcftoviranie kota, mleko« ln šivalnih stroje* ZEMEUtOK OTON Lastna lovarca : Trža&ka cesta - Glince. »r*riat»?*a s Usbllana. Manfta tr« it. 8. Zahoala. Za vse številne dokaze toplega sočustvovanja ob prerani izgubi našega ljubljenega brata in strica, gospoda . Hinka Dolenca se tem potom vsem naiiskreneje zahvaljujemo. Veže nas dolžnost izreči na*o globoko zahvalo vsem njegovim številnim prijateljem za blagodejne, tolažilne obiske med boleznijo, p t. zdravniški zbornici, zdravniškemu društvu, stanovskim tovarišem m vsem številnim prijateljem za častno spremstvo, g dr. Brenčiču za kTasen poslovilni govor ob odprtem grobu, vsem darovalcem Krasnega cvetja in končno vsem, ki so nepozabnega poKojnika v tako Častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. II Ljubljani, dne 7 marca 1928. G ofeoko žalil oči ostatL Zastopn za prodalo ratne štete iščemo Dajemo visoko provizijo ter fiksne plače. Oziramo se ie na inteligentne ter iesne reilektante. Ponudbe nasloviti na firmo M. S. Serdarušlč, Beograd. . L/s—--/O ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja ob prebridkem udarca, ki nu je radel s prerano smrtjo naJega nadvse ljubljenega tn nepozabnega soproga, ateka, strica tn svaka, gospoda Jakoba Lumbarja Izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. Najtopleje se zahvaljujemo vsem gg. zdravnikom, posebno g. primariju dr. M. Rusu, g. primarijm dr. Jedcu, g. primariju dr. Blimiauerju za ve« njihov trud, da nam dragega pokojnika ohranijo pri življenju, čč. sestram fravne bolnice, g. pevovodji »LJ. Zvona«, vsem pevcem io pevkam za prekrasno petje, gg. godbenikom kr. "opere za turobno žalostinko, g. predsedniku »U. Zvona« ki tajniku »Udruženja gled igralcev« Al. Drenovcn za v srce segajoče poslovilne besede, vsem darovalcem krasnega cvetja, zastopnikom raznih korporacij ia oblasti ter vsem. ki so pokojnika v tako Sastnem Številu spremili m. njegovi poslednji poti. °osebna hvala tudi g. dr. Pestotniku, ravnatelju mest. Uvnice m gosp. podravnatelju dr Riglerju. Mala zadušnica se bo darovala r petek, dne marca t. 1. ob pol 8. nri BjotTaj v cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne t. marca 1928. Rodbina Lumbar, t JUTRO« 8t. 58 8 Četrtek 8. m. 1928 Zaoe Grey: V 71 Železna cesta Roman Proti koncu meseca so pozvali Neala v Omaho. Podpis na brzojavki je bil VVarburtonov. Ko je Neale dospel na glavno postajo, je opazil, da se je kraj v tem kratkem času, odkar je bil zadnjič tu, čudovito izpremenil. Omaha je -bilo zdaj mesto. Izkazalo se je, da je moral Warburton odpotovati v New-York; Nealu je ostavil naročilo, naj čaka nadaljnjih povelj. Neale je porabil ta čas v to, da se je seznanil z možmi, ki mu je bilo poslej delati z njimi. Sredi njih, v hrupu železnišKih delavnic in v vrvežu mesta, ga je časih za kratko trenutje minilo tisto skeleče čuvstvo muke in toge. Pokornost, ki so jo očitovali v občevanju z njim, se mu je laskala, čeprav jo je zavračal, in njegova stara navada, da se je brzo spoprijateljil z ljudmi, se je spet uveljavila. Njegov položaj je bil zdaj utrjen. Slišati je bilo, da namerava Zvezna pacifiška zgraditi še nekaj stranskih črt. Vpraševali so ga za svet. prosili ga zaslombe ter ga vabrli v goste. Tako so mu bili dnevi, ki jih je prebil v Omahi, obenem v zabavo In v korist. Nato je prišla VVarburtonova brzojavka, ki ga je klicala v VVashington. Vožnja je trajala dlje nego dva dni; le nerade so minevale ure. Bilo mu je, kakor da postaja tem pomembnejši, čian boij se bliža svojemu cilju; ta misel ga je zelo kratkočasila. Živel je kakor v sanjah. Ko je dospel v hotel, ki je bil naznačen v brzojavki, ga je Warburton toplo pozdravil. »Dolga pot, posebno če jo človek zaman napravi,« je rekel ravnatelj. »In za to gre v tem primeru. Mislil sem, da vas utegnem potrebovati in da odgovorite namestu mene na nekaj vprašanj. Oni pa ne mislijo na uradno preiskavo; zato je bolje, da molčiva... Denar smo dobili. Dovršitev U. P. R. je zagotovljena.« Kakšna so bila ta vprašanja, je mogel Neale samo domnevati, zakaj ravnatelj si ni dal izvabiti pojasnila. Ta okolnost ga je spomnila dojmov, ki jih je bil že davno dobil o zamotani mnogo-ternosti finančnih in političnih interesov pri gradnji velike proge. VVarburton ga je povabil na obed in ga je nato odvel v neki klub, kjer ga je seznanil z mnogimi ljudmi. Že zaradi te okolnosti je bil Neale vesel, da so ga pozvali v glavno mesto. Spoznaval je senatorje, člane kongresa itn druge vladne uradnike ter je s presenečenjem ugotovil, da so vsi dobro poučeni o prilikah pri Zvezni pacifiški. Razgovarjal se je z njimi, toda na njih vprašanja je odgovarjal le z največjo opreznostjo. In prisluškoval je debatam in pogovorom, ki so se vnemali o vsaki posamezni stopnji dela, od »Kreditne« pa do kitajskih kulijev, ki so prihajali z zapada, da se snidejo z Irci, njegovega lastnega oddelka. Neale se je vrnil v Benton ponoči. Benton in njegova zapadna noč! Ta slika je bila neizbrisna v njegovem spominu. Gosta truma ljudi je zahrumela proti vlaku. Le z veliko težavo se je Neale prerij na postajni hodnik. Ta nemir, to hitenje, ta zmešnjava rezkih in hripavih glasov — vse to je bilo vzlic posebnemu značaju Ben-tona neobičajno ob tej uri in v okolici postaje. Vsi ti možje so vleidi s seboj prtljago. Neale je kriče vpraševal ljudi, ki so hiteli mimo njega, dokler ga ni neki dedec razumel in ni zavpil odgovora. Poslednja noč Bentona! Zdaj mu je bilo vse jasno. Konec peklenskega gradbenega tabora je bil prišel. Odrejeno je bilo, da ga podro in prestavijo drugam. Ljudstvo je trumoma bežalo iz njega. Še osem in štirideset ur, pa bo vse, kar je bilo nekdaj Benton, do blaznosti nakopičeno življenje, zlato in trud, vtelešeno v novem, še večjem in poslednjem taboru — v Roaring City, »rjovečem mestu«. Ta različnost od lepega Washingtona, nenadni skok v ta kahii umazani in hrupni pekel je povzročil popoln preobrat Nealovib čuvstev. In med tem, ko mu je čedalje bolj upadal pogum, so se vračale pošastne muke — spomin na Allie Lee ter daveči dvomi, ali je mrtva, ali še živi. Holmi onkraj tabora so nemo, skrivnostno in neizpremenljivo štrleli v nočni mrak. Kako blažena tolažba bi bila zanj gotovost, da je Allie nekje v tem hribovju — mrtva ali živa, kakor že. Prav ta strah je bil tisto, česar se je v Bentonu bal. NartraJLo, uv ura dopisa tuLcKA,ji (TLaJUh* oglas**. ]%, poslat, m. Oglasru, od daUk -JcUra' hub^an>a Prosincema. + Ji2. it. t+gi mlfnimut//TTfTj Oj*. prurh>jhtn+ /t 0posla h obtuuun t n^irordfrm, m* •at n. (MHd.ru ia \thxnjnu. račun, po fin* liro. vilncc* (+uM+rvux št n £41 JLaJh* ogLast,, h*. jLuiujo u par^rx£cnjalnA tn. roajaL (Lop^t od »Prima« 756- Učenko za strojno pletenje takoi sprejmem Naslov v oglas oddelku »Jutra« 7673 Anton Aušič oglasite se na Dolenjski c št 23 7595 Mlinar, pomočnika treznega in sposobnega, -prejmem za valjčni mlin Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 7682 Samostojne krojače -anio za fino damskc in moško konfekcijo prejme tvrdka Gričar & Mejač. 7678 Postrežnico z dourimi spričevali priporočam Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro • Zanesljiva 50« 7669 Zastopnike agilne, re-br m poštene, t» prodajo obveznic K » t o -štete (vojne Sko-iel oa obroke i i t e m o » vseh v"čjib krajiti Slovenije -Pn pridnem telu ie motno za-služit' mesečno po več tisoč iinarjev Ponudbe n» • Po-est« Ljubljana Miklo- šičeva ce!>ta 4 48 j 1 .* > Trg. pomočnik mlajši izurjen v špecerijski in manuf-ikturni stroki, želi -službe Nastopi lahko 15 marca ali pozneie — 1 enjene ponudbe na ogla> oddelek »Jutra« pod šifro • Priden in pošten« 7196 Bivši trgovec iiošten in soliden prosi za službo skladiščnika pomoč n'ka ali poslovodje Ponudb* na oglasni oddelek •Jutra« i«od Šifro »Vesten« 749P • Gospa pridna in poštena ki zna kuhati nekoliko šivati n sploh razum* vsa gospo linjska dela žel) službo gospodinje ali oskrbnice -fcenjt ne dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro •Skrbna gospodinja« 7491 Damska krojačica samostojno, želi kakršnegakoli zapos-lenja Ponudbe na oglasni oddelek •Jutra? nod •Spretna« 7B93 Kuharica samostojna, srednjih let, ljubiteljica otrok, želi službo pri boljši družini Naslov pove oglasni oddelek • Jutra« 7695 Dobra kuharica stara 3« let. želi službo samostojne kuharice. — Opravljala bi tudi druga hišna dela — Ponudbe na podružnico •Jutra« v Mariboru pod »Kuharica« 7696 Gospodična večga slovenščine in nemščine, želi 6 t aprilom službo k otrokom ali kot boljša sobarica. Naslov v og'asnem oddelku »Jutra«. 769S Gospodinja vajena meščanske kuhinje, želi službe k samostojnemu gospodu ali dami. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7700 Vdova srednjih let. pridna in poštena. ki zna kuhati, šivati ter razume gostilniško obrt. želi službo natakarice ali gospodinje. event. vzame tndi gostilno v najem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7651 Strojni ključavničar prost- vojaščine in vešč tudi avtogenskega varenja. želi stalne službe za takoj Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod Šifro »Priden ključavničar« 7670 Prodajalka špecerijske stroke, dobro izurjena, a trg iolo. ieli premeniti sedanjo službo Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra« pod šifro • Vestna prodajalka«. 7676 Izurjena pletilja želi službo za takoj najraje v Ljubljani Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 7681 Inštruktor poceni instruiia nižješolce Naslov „ oglasnem oddelku »Jutra« 7659 Klavir oddam za dnevne vaje — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7667 Knjige Ljubljanski zvon 0d 1917— 1921. vezan. 1922—1926 hro širan. 5 knjig VVeltaal & Menscheit 3 knjige Mann & Weib. 2 knjigi Erd-manns Waarenkunde, 16 izdaja, .to je 20 knjig v brezhibnem stanju prodam za 1500 Din Naslov pove oglasni oddelok »Jutra« Žr-T. Drva »rastu*« parketu« j<1paama žag« V tjcagnettl Ljubljana «» ror^ni^kin. kolodvorom HP Motvoz »pago Kupite najceneje
  • vedno v zalugl MIRKO MLAKAR Ljubljana. Slomškova al ti Radi preselitve po nizk> ceni prodam velik tepih. salonsko ogle dalo 4 velike slike, otroško posteljo 2 medvedovi koži in pletilno garnituro Pojasnila daje g Tarhuk. Bleiweisova cesta št 1/II1 7653 Železen štedilnik star.' prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« 7650 Pisarniško omaro s pisalnim pultom in nastavkom prodam Na-lov v oglasnem oddelku »Jutra« 7643 Trg. pomočnik vešč manufakturne, galanterijske in šepcerijske stroke. želi službe v mestu ali na deželi - Ponudbe pod »Dober prodajalec«, Trbovlje I. 37. 7677 Transformator (specialen) pripraven za Cheramično industrijo, prvovrstna vsestransko uporabljiva konstrukcija, zelo ugodno najirodaj Pojasnila daje Jakob Baraga, kolodvorska restavracija. Celje 7657 Radio aparat štiricevni. prodam ali zamenjam za motorno kolo Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7662 Elegantno jedilnico prodam Naslov v og'as oddelku »Jutra«. 7683 Pridem Krompir zitrav za jelo in trgovino, kakor tudi roza za je dejala lastovka. Debciinku je srce razbijalo od strahu, ko sc je po prstih piazil k jazbecu Evo. tam je visel ključ. Iztegnil se je. kar je le mogel. Samo da ne bi laropotalo! Premislile, kaj bi bil storil Hudogriz če bi se bil zbudil!... Toda sreča je bila Debelinku mila: brei nezgode je snel ključ z žreblja. Lepo sobo s hrano oddam takoj eni osebi Na«lov pove oglas oddelek »Jutra« 7140 Opremljeno sobo s strogo separiranim vho •lom išče v sredini mesta stranic (Italijan'* Ponudbe na ogla-ni oddelek »Jutra« pod »Napoli«. 7646 Preprostega moškega (delavca) sprejmem na stanovanje Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 76?6 3 gospodične -prejmem n» hiano in stanovanje v sredini mesta Naslov v oglasnem oddelku •Jutra«. 7705 Lepo sobo s posebnim vhodom takoj oddam v sredini mesta. — Naslov v oglasnem odde'ku •Jutra« 7625 Sobo preprosto opremljeno — s strogo separiranim vhodom želim s i aprilom — po mogočnosti v pritličju — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Ont^um mesta«. i 7647 Opremljeno sobo po možnosti v centru, z električno razsvetljavo in posebnim vhodom želim za takoj Pismene ponudbe na oglasni o-ldelek »Jutra« po^ »Inženjer 30«. 7633 Sostanovalko sprejme zelo poceni Grimp-ner. Ljubliana. Florijan-ska ulica 27. 7706 Prazno sobo s Štedilnikom oddam. Naslov pove oglasni oddelek •Jutra«. 7668 Boljša šivilja Kdor mi preskrbi 1—2 sobici v prometnem kraju — najraje » Zagrebu. mu bom šivala eno leto brezplačno Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro • Boljša šivilja« 7639 Dijaka sprejmem na stanovanje za 100 Din Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 7671 Sostanovalca bolzšega. sprejmem z vso oskrbo v Skofji ulici st 13 — parter 7685 Kot družabnik s kapitalom 40—50.000 Din želim pristopiti k dobremu podjetju Prevzamem tudi gostilno v najem Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Podjetnost« 7697 Družabnika agilnega sodelavca za Ljubljauo ali Maribor, z nekaj kapitala pristopnine sprejme takoj realitetna pi sama Zagorski. Maribor. Tattenbacbuva ulica št 19 7499 S 60.000 Din bi pristopila 2 gospoda k maiijšemu podjetju kjei bi imela tudi službo Dopise tia oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetje«. 7661 Izvrstna naložitev kapitala Posestvo v neposredni bližini Rogaške Slatine, 2 minuti izven sredine zdravilišča. obsegajoče 25 oralov njiv. travnikov, gozd in sadovnjak, hišo in gospodarsko poslopje s še neizkoriščanim vrelcem slatine po primerni ceni takoj naprodaj Najprimernejše za stavbišča vil. sanatorija etc Vprašanja in ponudbe na Aloma Company, Ljubljana. Aleksandrova c. 2 pod »R Slatina, promet« Družabnika enega ali dva sprejmem za vpostavitev in izdelovanje opeke iz garantirano najboljše konkurenčne gline v Sloveniji Naslov v oglas oddelku »Jutra«. 7656 Mlad gospod inteligenten tujec v Ljubljani. bi rad spoznal inteligentnega tovariša, ki bi ga vpeljal v tukajšnjt živ ljenje Dopis« na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Zvest prijatelj« 7649 Inteligentna dama želi znanja s starejšim go-spdom. ki bi imel veselje do obiska gledališča ali l*pih sprehodov v okolico. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sirota Jerica«. 7648 1826 Pridem ta petek — svidenje ob 3 kakor določeno Poljubljam 7632 Višji drž. uradnik 1. kategorije, samec, simpatičen, dobrosrčnega značaja. z večjim posestvom, želi radi pomanjkanja znanja v svrho ženitve se seznaniti s 25—351etno gospodično. dobrega značaja, s primernim premoženjem, ki si želi vsestransko srečno življenje Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod • Domače ognjišče« Tajnost zajamčena 7680 Koncertni pianino »Lauherger m Gla-s« pro-lam Ogled med 3 in 4. uro Nasjov v oglasnem oddelku »Jutra«. 7650 Svilenega pinčerja :Malteser) lepega, zdravega čistokrvnega, do 2 leti -tarega psa samca, bele barve, kupim Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« do 12 marca 1928 pod »Mdlteser — svileni pinčer« 7572 Rokavico napa. sem našla Kdor jo je izgubil, naj se javi v Ljubljani. Lepi pot št 1. 7702 ^ Trgovec želi manufakturno blago T komisijo in prosi reelne veletrgovine za tozadevne ponudbe Na^ov v oglas, oddelku »Jutra« pod šitro »Manufaiktura« 7568 m oči m lip \i\ Posestvo v neposredtt: bližini Risjaike Slatine, minute izven sredine zd'av