POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI. CENA PET DINARJEV. LETNIK I. OD 17. NOV. DO 23. NOV. LETO 1929 ŠTEVILKA 27 TELEFUNKEN 40 Radio izpopolnjen ! Pošljite mi brezplačno brošuro za TELEFUNKEN 40 Ime: ..... Naslov: Sprejem Evrope z volilcem postaj. Ni potrebno več iskanja — samo vstaviti brez visoke antene. Velezanimiva brošura brezplačno. TELEFUNKEN Najstarejša izkustva — najmodernejša konstrukcija HOULTON. ME \ ffieceiv/ng Slšt/on i. Q- CUPAR JRectivmg 'Transmitting I StatioAi 1 £UGBY ^Receiving ■ SlitlOlU BALDOCK r>I.OND' LEGEND "— Z— Losg Wave SHORT WAVE kvenc lahko deluje na majhnem valovnem obsegu veliko oddajnih postaj, sta dala internacionalnemu občevanju velike izglede. Vendar so se pojavile pri kratkih valovih velike ovire. Medtem ko so pri dolgih valovih atmosferske motnje najbolj otežkočevale radiopromet, je pri kratkih valovih nastopila popolnoma nova ovira: fading (izg. feding). fading-efekt v istem kraju ni bil pri vseh antenah enak. Ker se je fading iste oddajne postaje v enem kraju na raznih antenah pojavljal v različnih časovnih dobah, so prišli na idejo, na posameznih antenah sprejete signale sestaviti v celoto in tako izločiti fading. Radio Corporation of America je začela graditi na podlagi izkustev specialne antene Kratki valovi v prekooceanskem prometu Transoceanski radiopromet se je v zadnjih letih zelo spremenil. Mesto velikanskih visokofrekvenčnih strojev in mogočnih obloč-nih generatorjev, ki so seveda zelo dragi, vidimo sedaj v prometu majhne in razmeroma zelo cenene kratkovalovne oddajne postaje na elektronke. Ne samo dejstvo, da zavzemajo kratkovalovne oddajne postaje zelo malo prostora, ampak tudi možnost, da radi zelo visokih fre- Fading-efekt imenujemo pojav, da se jakost sprejetega signala spreminja in včasih tudi popolnoma izgine. Fading-efeikt se pojavlja pri različnih valovnih dolžinah, kakor tudi ob različnih dnevnih kakor tudi letnih terminih različno. Raziskavanja o vzrokih in pojavljanju fadinga sta vodila znana radioinže-nerja amerišike radiodružbe Radio Corporation of America, H. H. Beverage in H. O. Pe-terson. S skrbnimi poizkusi sta dognala, da 4jetcong.n.j. fPecelvingSlariot New p0int l, L.WTtENCEVILLE 'Trarsmuung mj.il »v fTraiumitunffStaltonl in prejemne naprave, ki so se preteklo zimo dobro obnesle. Ta princip mnogokratnega sprejema (diversity reception) se uporablja sedaj pri mnogih R. C. A. kratkovalovnih napravah in povsod so dosegli dobre uspehe. Pri urejenem obratovanju se more doseči 225 besed v minuti. Da se more promet nepretrgano vršiti, so potrebne v teku 24 ur tri frekvence. Najlažje spoznamo to, če opazujemo zvezo New York—Berlin. Na tej progi, ki je za vse R. C. R. - Evropa zveze tipična in katere dolžina znaša 3880 milj, je časovna razlika 6 ur. Čas, v katerem vlada na tej progi dnevna svetloba, variira med 2 lA ure pozimi in 10 ur poleti. Čas popolne teme se spreminja, odgovarjajoče od 2Y< do 13Vj ure. Če hočemo, da se radio-valovi kar najbolj ugodno širijo, moramo izbrati tak val, s katerim poleti pri dnevni svetlobi ocean najlažje premostimo. Zato je potrebna frekvenca okoli 18.000 kc. Pozimi pa rabimo nasprotno val za promet v temi, za kar vzamejo navadno frekvenco 7000 kc. Za vmesno dobo, ko vladata na črti New York—Berlin deloma noč, deloma dan, se rabijo frekvence v mejah od 11.000 do 14.000 kc. Prekooceanski promet se izkorišča tako s privatne kakor z gospodarske strani v obeh delih sveta in bo prihajal vedno bolj v poštev, kar se vidi predvsem iz tega, da je v zadnjih letih naraslo povpraševanje po takih zvezah za več kot 300%. Zato je American Telephon & Telegraph Company zgradila oddajno postajo na kratke valove za mednarodni promet. Postaja stoji pri Laurenceville-u N. Y., obsega 26 stolpov ca. 60 m visokih, ki iso na dolžini 1 milje postavljeni v obliki črke L. Na teh stolpih visi 12 anten, ki bodo do konca tega leta vse v obratu za promet med Evropo in Južno Ameriko. 19 stolpov, na katerih vise trije sistemi anten za kratke valove, tvorijo daljšo vejo črke L in služijo prometu z Evropo, medtem ko obstoji krajša veja iz enega antenskega sistema s tremi posameznimi antenami in bo služila za zvezo z Južno Ameriko. Trenutno obratujejo z Evropo dve kratkovalovni postaji in ena na dolge valove. Za razširitev obrata grade še dve kratkovalovni oddajni postaji, ki sta prav tako namenjeni za promet z Evropo in Južno Ameriko. Ko bo celotna naprava v Laurenceville-u v obratu, bodo oddajale štiri postaje hkrati, in sicer bosta dve v zvezi z Londonom, od koder se morejo vpostaviti tudi telefonske zveze s celo Evropo in ena z Južno Ameriko. Sprejemni aparati za službo z Evropo so postavljeni v Netcong-u N. Y. Antene vseh treh kratkovalovnih postaj za promet z Evropo leže v isti smeri, obešene na 19 železnih stolpih v razdalji ca 83 metrov. Posamezne žice niso napete med stolpi, nego vise navpično v obliki velike mreže med posameznimi stolpi. Spodnja žica je kakega pol metra od tal. Tako obliko so dali anteni zato, da je doseženo kolikor mogoče dobro smerno delovanje. S tem da so zvezane posamezne žice v mrežo, katerih dolžina se vjema z valovno dolžino postaje, se zaznajo najmočneje signali v smeri pravokotno. Poleg tega se ojaču^jejo signali, ki jih oddajajo vse vertikalne žice v mreži. Če bi bila antena samo iz ene mreže, bi izžarevala z isto, jakostjo tudi v nasprotno smer, Da se to zabrani in obenem te valove tudi izkoristi, je zadaj za anteno napeta enaka žična mreža, ki pa ni v nobeni električni zvezi s pravo oddajno anteno. Ta žična mreža služi kot reflektor s tem, da odbija energijo, ki jo izžareva prava antena v to smer, nazaj in s tem ojači v zaželjeni smeri razširjajoče se valove. S tem je doseženo, da se izžarjena energija kolikor mogoče koncentrira v smeri k prejemnim aparatom in s tem omeji prevelika izguba energije. Vsaka postaja lahko oddaja na dveh različnih valih, in to na 16.22 in 33 m radi boljšega efetkta v različnem dnevnem času, kar je v prejšnjih vrstah natančnejše razloženo. Vso napravo bomo najlažje razumeli, če zasledujemo miikrofonski tok od mikrofona do antene. Telefonski tok teče od mikrofona govoreče osebe po telefonskem vodu v telefonsko centralo v New York in odtod v »izbirni prostor«. Ta je popolnoma obdan z bakreno pločevino, da ne udarijo radiovalovi nazaj in s tem ne nastanejo motnje. Od tod pride tok v najmodernejše ojačevalce, kjer se močno ojači. Potem ko gre tok še skozi kontrolne naprave, pride končno v oddajni prostor, kjer se nahaja tehnični uslužbenec, ki lahko napravi še potrebne korekture za dober prenos. Nato se tok še enkrat ojači ter dovaja naposled modulatorju. Vsa naprava je preskrbljena z rezervnimi stroji tako, da se morebitne motnje skrčijo na minimum. Razen tega stoje še aparati na razpolago, da se v potrebi lahko oddaja z dvema napravama istočasno. Vse zveze iz cele Amerike se naslavljajo v centrali v New Yorku, od koder pelje še poseben kaibel v Philadelphijo. S prekooceanskimi telefonskimi zvezami je omogočena medsebojna zveza 85% vseh telefonskih naročnikov. Ko bo tudi zveza z Južno Ameriko gotova, bo odstotek še večji. Visokofrekvenčni transformator Ko smo opisali konstrukcijo in delovanje elektronke z zamreženo anodo ali z oklopno mrežo, ki naj nam služi kot najboljša visokofrekvenčna ojačevalka, moramo končno še določiti, kako nam je opremiti nje anodni krog, da dosežemo čim krepkejše pojačenje in čim popolnejšo selektivnost. Upoštevati nam je pri tem nekaj pravil, katerih matematične osnove ne bomo navajali in izpeljavali. Poznati pa moramo predvsem točno karakteristiko elektronke, katere anodni krog hočemo opremiti s transformatorjem, katerega en del, to je ena tuljava tvori del anodnega kroga (primarni deil), dočim druga tuljava, to je sekundarni del transformatorja, tvori del mrežnega kroga prihodnje elektronke. Na trgu je pri nas dvoje elektronk z zaščitno mrežo, in sicer Philips A442 in Telefunken Res 044, ki pa imata precej različno karaikteristiko. Poznati nam je točno iz karakteristike posebno notranji upor elektronike, faktor pojačenja in strmino. Znaša Pa ta: Philips A442: Notranji upor Ri = 150.000 Ohmov. Faktor pojačenja g 150 Ohmov. Strmina S = 1 nA/V. Telefunken Res 044: Ri = 700.000 Ohmov. g = 500 Ohmov. S = 0-4 mA/V. Pravilo je, da dosežemo tem krepkejše dejansko pojačenje, čim višji je resonančni ali zunanji visokofrekvenčni upor na sekundarni tuljavi visokofrekvenčnega transformatorja, v primeri z notranjim uporom elektronke. Pomudimo se nekoliko pri izpeljavi ali konstrukciji visokofrekventnega transformatorja. Predvsem ne smemo tega zamenjati z nizkofrekvenčnim transformatorjem, ki je v bistvu res tudi tako konstruiran kot visoko-fretkventni, le da so ovoji tuljave naviti na železno jedro. Tudi ne bomo gradili sami nikdar nizkofrekvenčnega transformatorja. Visokofrekvenčnega pa navadno vedno konstruiramo sami. Kot je že iz principijelne sheme v št. 20 razvidno, sestoji ta iz dveh ituljav, katerih prva (primarna), po kateri kroži anodni tok, prenaša električno energijo induktivnim potom na drugo tuljavo (sekundarno), ki je zvezana z vrtilnim kondenzatorjem in tvori ž njim drugi oglasilni krog. Najpreprosteje naredimo visokofrekvenčni transformator, če navijemo na tulj s premerom 6 cm 11 m žice, kot smo to že opisali pri sestavi prvega vglasilnega kroga. Oba konca tuljave sta zvezana z vrtilnim kondenzatorjem, eden z rotorjem, drugi z stator-jem. Nato vzamemo drugi tulj, ki je ožji in ima v premeru le 5 cm. V isti smeri navijemo tudi na tega žico in ga vtaknemo v prvo večjo tuljavo. To je primarni del transformatorja. En konec žice je zvezan z anodo prve elektronke, drugi konec pa s pozitivnim polom anodne baterije. Kakor je izvedba takega transformatorja preprosta in v mehaničnem oziru prvovrstna, tako ne moremo biti z njegovimi električnimi lastnosti zadovoljni, Predvsem obdaja tak transformator obsežno električno polje, ki kvarno, pogosto celo usodno vpliva na druge kroge, tako da je visa funkcija aparata onemogočena ali vsaj stabilnost uničena. Tudi se tvori med primarno in snkundarno tuljavo, ki se v vsej svoji dolžini krijeta, zelo škodljiva kapaciteta, prav kot med statorjem in rotorjem kondenzatorja. Tako tvorenje kapacitete spoznamo taikoj po nekako vdušenem sprejemu in pa po tem, da se samoiindukcija sekundarne tuljave zmanjša. Zviti nam je torej transformator, ki ga bo obdajalo čim bolj sklenjeno elektromagnetno polje in ki bo tvoril čim manjšo kapaciteto med primarno in sekundarno tuljavo. Skoro idealne so v obeh pogledih ploščate, tako zvane lediomske tuljave, zvite kot je dno košare. Vzamemo ca 4 m debel lesen okrogel količek, krog katerega zvrtamo 13 ali 15 lukenj, vanje pa vtaknemo debele žreblje. Čez dva in dva žreblja navijemo 11 m žice 0'5 mm, to je sekundarni del transformatorja. Ne da bi to tuljavo sneli s količka, takoj navijemo nanjo v isti smeri drugo tuljavo iz žice, debele 0'3 mm, izolirane s svilo. Ta tuljava je primarni del visokofrekvenčnega transformatorja. Zvežemo pa ta transformator tako-le: Začetek sekundarne tuljave gre na stator, konec pa na rotor vrtilnega kondenzatorja. Začeteik primarne tuljave, to je oni, iki je pri koncu sekundarnih navojev, vodi na pozitivni pol anodne baterije, konec pa na anodo visokofrekventne elektronke. To razvrstitev si dobro zapomnimo, ker krožijo sicer tokovi v nasprotnih smereh v obeh tuljavah in vsa transformacija izostane. Namestiti pa nam je transformator čim dalje od tuljave prvega vglasilnega kroga in tako, da sta si ploščini obeh tuljav v kotu 90°. Zelo prav je tudi, če sekundarno tuljavo mesto iz izolirane, 0'5 mm debele žice, zvijemo iz tako zvane visokofrekvenčne vrvice (Hochfrequenzlitze), to je vrvice, spletene iz 60 med sabo z lakom izoliranih zelo tankih žic. Taika tuljava stavi visokofrekvenčnemu toku zelo mal upor in reso-nanitni ali zunanji upor se občutno zviša. Re-sonantni upor, zvan tudi sekundarna impe-danca, se zviša tudi, alko kakorkoli znižamo kapaciteto med primarnim in sekundarnim na-vitkom transformatorja. (Dalje.) Jezikovni tečaji Srbohrvaščina. * Poučuje dr. M. Rupel. 7. lekcija. Vežba (Vadnica str. 14). Reči u zagradama zameni padežem koji treba (jedn. i množ.): Stanujemo u (kuča, soba). Kuhinja je pored (soba). (Kuča) pokrivamo crepom. Vidimo (tabla, kreda, stolica). Zaboravio sam (knjiga, pisanka). Pred (četa) ide junak. Dak drži kredu (ruka). Voče raste na (vočka). Sedimo u (klupa). (Kuča) je potrebno mnogo sunca. U (kuča) ima mnogo stanara. Dak je došao'u (učionica) bez (knjiga). Dodi (Mara), da idemo u (bašta)! Teci, (Sava), (Drava), teci! Lisica i plovka (Vadnica str. 15). Po reci je plivala plovka. Lisica je opazi s obale pa naumi da je pridobije prevarom; zato reče plovci: »Plovko, zašto plivaš daleko od obale? Možeš se lahko udaviti. A nešto bih te pitala, pa hodi bliže, da me naučiš!« Plovka je razumela pa odgovori: »O teto, pa ti si sama dovoljno pametna i mudra. Moj savet tebi ne bi ništa vredio.« Razgovor. Kakva je zver lisica? Gde živi? Zašto dolazi u dvorišta? Šta znaš o glavi, gubici, očima, dlaci, repu, čaporcima? Pretvarjanje suglasnika k u c, g u z, h u s. reka, ruka majka — dat. i lok. jeanine : reci, ruci, maici; knjiga, sloga — dat. i lok. jednine: knjiži, slozi; ,-naha, svrha — dat. i lok. jednine : snasi, svrsi. Nemščina. Poučuje dr. Ivan Grafenauer. Losung der Aufgabe. I. Die Bucher. Das sind Bucher (zwei, drei , . . fiinf Biicher) Die Biicher sind aus Papier. Sie haben viele Blatter und je einen Einband. Die Einbande sind aus Pappe und Leinwand (Leinen). Die Bucher sind blau . . . Diese Bucher sind grau; jene Bucher sind nicht grau, sie sind rot. . . Wir haben Bucher (keine Bucher). Wir brauchen die Bucher zum Lesen und Lernen. (7) Siebente Ubung. Wie ist die Farbe des Dinges? Was tun wir damit? 1. Das ist ein Federstiel. Die Farbe des'Feder-stiel(e)s ist rot. Die (diese) Federstiele sind ver-schieden gefarbt. Die Farbe eines Federstiel(e)s ist violett; die Farbe dieses Federstiel(e)s ist griin; die Farbe jenes Federstiel(e)s ist blau; die Farbe der anderen (drugih) Federstiele ist schwarz. — Mit dem Federstiel(e) und der Feder schreibe ich. 2. Das ist eine Feder. Die Farbe der Feder ist silbervveiss. Die (diese) Federn sind verschie-den gefarbt. Die Farbe einer Feder ist grau, die Farbe dieser Feder ist gelb, die Farbe jener Feder ist blau, die Farbe der anderen Federn ist braun. — Mit den Federstielen und den Federn schrei-ben wir, 3. Das ist ein Buch. Das Buch ist rot. Die (diese) Bucher (das heisst die Einbande der [dieser] Bucher) sind verschieden gefarbt. Der Einband eines Buches ist braun, der Einband dieses Buches ist griin, der Einband jenes Buches ist blau, die Enbande der anderen Biicher sind grau. — Aus dem (diesem) Buche lese ich vor. Aus den (jenen) Buchern lesen wir vor. 4. Den Vater (Knaben) ireut das Lesen. Der Vater (Knabe) liebt ein Buch. Das Buch des Vaters (Knaben) ist schon. Es macht dem Vater (Knaben) viel Freude. — Die Vater (Knaben) ireut das Lesen. Die Vater (Knaben) lesen Bucher. Die Bucher der Vater (Knaben) sind schon. Sie machen den Vatern (Knaben) Freude. Worter. Ding, -es, -e, s. reč Freude, —, -n, s. veselje Krabe, -n, -n, m. deček Silber, -s, (—), s. srebro Silber, -s, (—), s. srebro andere, der drug gefarbt pobarvan scho:n* lep verschieden različen (o) freuen veseliti heiBen imenovati se, praviti se machen delati, narediti vor-lesen (»naprej brati«), brati (komu) da(r) (prim. wo-) v sestavi: tega, temu, to aus iz, mit s, zu k (predlogi s 3. sklonom) Die Biegung der Hauptworter. Einzahl. (Mannliches Geschlecht.) 1. F. der Stiel Knabe Vater 2. F. des Stiel-es Knabe-n Vater-s 3. F. dem Stiel-e Knabe-n Vater 4. F. den Stiel Knabe-n Vater (Weibliches und sachliches Geschlacht.) 1. F. die Feder 2. F. der Feder 3. F. der Feder 4. F. die Feder das Buch des Buch-es dem Buch-e das Buch Mehrzahl. (Mannliches Geschlecht.) 1. F. die Stiel-e Vater 2. F. der Stiel-e V?ter-r 3. F. den Stiel-en Vater 4. F. die Stiel-e Vater Knabe-n Knabe-n Knabe-n Knabe-n Mehrzahl. (Weibliches und sachliches Geschlacht.) 1. F. die Feder-n Buch-er 2. F. der Feder-n Buch-er 3. F. den Feder-n Biich-ern 4. F. die Feder-n Buch-er O p o m n j e. V množini je spolnik za vse tri spole enak. Nedoločni spolnik in števnik ein, -e, — (nikalno kein, -e, —) ima v vseh sklonih razen v 1. ed. m. spola in v 1. in 4. ed. sr. spola iste kon-čaje kakor določni spolnik: ein Stiel, ein-es Stieles, ein-em Stiele, ein-en Stiel; — ein-e Feder, ein-er Feder, ein-er Feder, ein-e Feder; — ein * : je znak za dolžino samoglasnika. Buch, ein-es Buches, ein-em Buche, ein Buch, — K-e-in-e Stiele, Federn, Biicher, kein-er Stiele, Federn, Biicher, kein-en Stielen, Federn, Biichern, kein-e Stiele, Federn, Biicher. Dieser, jener imata vseskozi končaje dol. spolnika. Glavni skloni samostalniške sklanjatve so 1. in 2. sklon ed. in 1. mn.; če poznaš te tri, poznaš tudi že vse druge sklone ed. in mn. Dosedaj že znanim samostalnikom moramo zato dodati še obliko 2. ed., ki je še ne poznamo pri vseh: Auge, -s, -n, s. Blatt, -es, er, s. Eisen, -s, (—), s. Farbe, —, -n, w. Fassung, —, -en, w. Frau, •—, -en, w. Heft, -es, -e, s. Holz, -es, (-er), s. Kitt, -es, (-e), m. Leinen, -s, (—), s. Leinvvand, —, w. Madchen, -s, —, s. Magd, —, -e, w. Mann, -es, -er, m. Brief, -es, -e, m. Einband, -es, -e, m. Mutter, —, —, w. Name(n), -ns, -n, m. Pappe, —, (-n), w. Papier, -s, (-e), s. Sprache, —, -n, w. Stahl, -es, (-e), m. Stoff, -es, -e, m. Teil, -es, -e, m. Tinte, —, (-en), w, Umschlag, -es, -e, m. Wort, -es, -er (Worte), s. Zahl, —, -en, w. Aufgabe. 1. V stavke 4. odstavka današnje vaje postavi v pravih sklonih besede Frau, Magd, Mutter, Herr, Mann, Madchen (Herr, -n, -en, m. gospod). 2. Spregaj: Ich mache aus Papier ein Heft. 3. Lose das Ratsel: Erst vveiss wie Schnee, dann griin wie Klee, dann rot wie Blut, schmeckt Kin-dern gut. Worter. Blut, -es, s. kri Kind, -es, -er, s. otrok Klee, -s, m. detelja Ratsel, -s, —, s. uganka gut dober lbsen razrešiti schmecken dišati (o jedi) erst — zuerst; wie kakor Angleščina. Poučuje ga. Orthaber. Sixth Lesson (6. lekcija). Prevd 3. vaje. Had you tea for breakfast this morning? No, I had not. I prefer coffee for breakfast. Do you like sweet tea? Yes, I do! No, I don't! Had you meat for dinner yesterday? No, f had not. f had only vegetables and pudding. Iz primerov 5. lekcije je razvidno, da se v angleščini vprašanje in negacija naredi s pomočjo glagola: to do (— tu du) — (za) narediti. Izjemo tvorijo pomožni glagoli. to do — (za) narediti. P r e s e n t. I do (= du) (jaz) naredim you do (ti) narediš he, she, it does (— doz) we do (mi) naredimo you do (vi) naredite they do (oni) naredijo Imperfect. did) sem naredil si naredil je naredil smo naredili ste naredili so naredili. (on, ona, ono) naredi I did (-you did he did we did you did they did P e r f e c t. f have done r= (dan) sem naredil you have done si naredil he has done je naredil we have done smo naredili you have done ste naredili they have done so naredili. Do you like to go to school? No, I don't. Did you like to go to school, vvhen you were a boy? No, I did not, or (ali): didn't. Do you smote? Yes, I do. No, I do not, or: don't. My brother does not like to go to school. My sister likes to go to the theatre. Does your father smoke? Yes, he does. No, he does not, or: doesn't. Do you like to see a tennis match? Yes, I do. No, I do not, or: don't. Does your like to vvork in his garden? Yes, he does. No, he does not. Did you see the President yesterday? Yes, I did. No, I did not. Did you play football vvhen you were a boy? No, I did not; I played tennis when Iwas a boy. Did you see me yesterday? The old man does not like to smoke in the room. My mother did not speak English when she was a girl. Did your sister learn her lesson yesterday? Yes, she did. No, she did not. school (skul) = šola to school = v šolo vvhen (u-en) = ko, če you vvere — vi ste bili (ti si bil) theatre (thi-e-ter) = gledališče to smoke (smouk) — kaditi doesn't (daznt) — ni naredi to work (u-ork) — delati to see (si) ~ gledati, videti to play (plei) = igrati I, he was (u-oz) = sem, je bil brother (brather) = brat mother (mather) = mati if = če 4. Exercise for Translation. Ali (si) rad (sediš) na vrtu poleti? Da, če [when] ni prevroče. Ali (ste) radi kadite angleške cigare? O da, če [if] niso premočne. Ali vidiš hiše na hribu? Ali ste se učili angleščine, ko ste bili šolski deček? Ne, nisem se je učil. Rad ■ O- ki 1111 l0 življenju, op. 57.', prenos iz Berlina; nato plesna glasba do 24.00 581 kc Dunaj 15kW 11.00 Dopold. koncert kvarteta 15.30 Mladinska ura 16 00 Popoldanski koncer; 17.45 Umetnostna zgodovina Dunaja: »Baročna umetnost«, pred. 18.15 Zdravstvena ura 19.30 A. Dvorak: -Requieni«, za zbor, soli, orkester in orgije 21.30 Večerni koncert 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Prenos opere »Falstaff , Ver-di; nato koncert radio orkestra do 24.00 616 kc Praga 5 kW 11.15 Reproduc,rana glasba 12.30 Opoldanski koncert 1,;.30 Mladinska ura 17.25 Poročila v nemščini 18.10 Soeijalna zakonodaja v Bolgariji, predavanje 20.00 Simfonični koncert češke filharmonije 635 kc Langenberg 13 kW 9.05 Protest, jutranja slovesnost 13.00 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.05 Oblikovanje novega stanovanja, predavanje 16.30 Pop. koncert komorne glasbe 18.1)0 30 delavcev poroča 19.15 »Oratar iz Češke«, misterij, sp. J. v. Saaz 20.30 ;0 življenju, op. 57:, poetična recitacija z godbo po tekstu od Fr. Holderllna, sest. J. M. Hauer, z orkestrom in zborom 680 kc Rim 3 kW 13.15 Radio kvintet 16.30 Mladinska ura, poročila 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Večerni koncert 716 kc Berlin 4 kW 12.0(1 Opoldanski koncert 13.40 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.00 Koncert na celin 20.30 »O življenju«, op. 57, poetična recitacija z glasbo po tekstu Holderlina, priredil J. M. Hauer 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Mladinska ura 16.45 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.30 Veliki večerni koncert 23.00 Literarna ura 743 kc Bern 1-5 kW 12.50 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 16.30 Mladinska ura, nato koncert 18.15 Reproducirana glasba 20.00 »Intermezzo«, komedija s simfon. predigramiR. Straussa 770 kc Frankfurt 4 kW 8.15 Jutranja slovesnost 13.30 Opoldanski koncert 16.00 Popoldanski koncert 19.30 »Requiem«, J. Bach 806 kc Hamburg 4 kW 12.15 Opoldanski koncert 14.00 Klasični koncert 15.45 Koncert iz del A. Rubinsteina 17.00 Orgeljski koncert 4kW 18.45 Zabavni koncert 20.00 Ljudski koncert 22.30 Zabavni koncert 833 kc Stuttgart_ 11.45 Promenadni koti e 13.15 Reprcducirana glasba 15.00 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 19.30 »Nemški requieni«, Brahms, . op. 45 1-5 kW 896 kc Poznanj 13.05 Reproducirana glasba 17.15 Mladinska ura 17.45 Ura presenečenj 20.30 Večerni koncerl 22.45 Plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 11.011 Protest, jutranja slovesno*. 12.00 Koncert nabožne glasbe 14.45 Mladinska ura 16.00 Popoldanski koncert 18.50 Večerna glasba 20.30 Moderna radio glasba 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 1 j.3(1 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Mladinska ura 19.00 Poročila; nato simf. koncert iz Prage 22.15 Zabavna glasba 1085 kc Konigsberg 4 kW 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Komorna glasba 13.05 Reproducirana glasba 14.15 Orgeljski koncert prof. A. Egidija 15.50 Pravljice 16.20 Popoldanski koncert 18.15 Za starše 19.50 Koncert na celin 20.30 »O življenju, op. 57.«, prenos iz Berlina 0.30—1.30 Nočni koncert 1094 kc Torino 7kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Prenos opere iz Milana, nato radio orkester do 24.00 1140 kc M. Ostrava iokW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.30 Moderna angl. plesna glasba 19.00 Simfonični koncert 22.15 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 8.30 Orgeljski koncerl 9.00 Jutranja slovesnost 11.30 Opol. koncert radio orkestra Tovarna akumulatorjev HOPPECKE d. d. Koln a/Rhein Ne kupujte akumulatorjev, dokler niste ugotovili, da so cene novega „HOPPECKE" akumulator-ja z ročajem - najnižje in da je poleg tega ta akumulator najbolj dovršen Anodne in žarilne baterije „HOPPECKE" 14.30 Mladinska ura 16.30 Popol. koncert radio orkestra 18.30 Koncert na pihala 19.00 Izgubljeni sin , sp. A. Gide, v radio dramo predelal D. E. K. Fischer 527 kc Ljubljana 2-5 kW 12.30 Reprodueirana glasba (Nemška huinoristična glasba) 13.00 Casovua napoved, borza, reprodueirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra Smetana: Prodana nevesta; Ziehrer: Smejem se; Gade: Ossianovi spomini; Godard: Berceuse Jocelin; Grieg: Lirična suita; Wilm Wilm: I)lH' k v 18.30 Sueški prekop, predava dr. Valter Bohinec 19.00 Srbohrvaščina, poučuje dr. Rupelj 19.30 Portreti iz svetovne literature, dr. p. Tominec 20.00: Koncert godbe Dravske div. Večer koračnic, nato mešani program: Binički: Kraljeve garde; Muhvič: Srb, Slovenec in Hrvat; Parma: Maistrova; Binički: Na Drini; Muhvič: Jugoslaven.; Vinš: Gen. Terzič; Vačkar: Osvobo-zene; Hub: Pod praporom belo-rdečim; Allier: Franc, kri; Ganne: Marche Lorrai-ne; Sousa: Pod zvezdnim praporom; Lefebre: Royale de la Marine; Priehystal: Pod zastavo zmage; Fučik: Meč zmage; Urban: Dimitri-jevič; Mahr: U daleki svet; Ivanovič: Moskva; čerin: Delaj dekle pušelje, Slovenski fautje; Leopold: Masary-kova slavuost.; Fetras'. Kra-ljičina-valček; Hruby: Pot-pouri iz Lehar. del; .laki: Odmevi iz naših krajev; Offenbaeh: Hoffmanove pripovedke; Gilet: Loiri du bal-in-. termezzo; Hengartner: Rio negro 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert radio-orkestra: Annat Alvez: En Avant; Lan-ner: Peštanei; Fetras: Regata na Alstru; Bali: Ljubi me, in in svet bo moj; Malv: Zo Slovenska; Ketelbey: V vrtu kineškega templja; Preil: Ne jezi se — tango; Parma: Bar-karola iz opere »Zlatorog«; Lineke: Berlin v noči; Gra-niehstadten: V vročici; Zer-kowitz: Pismo iz Sorenta, pesem 23.00 Napoved programa za nasl. dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 10.30 Krstna slava pri »Obiliču« 12.40 Reprodueirana glasba 13.30 Dnevne vesti 17.05 G. M. Divjak recitira 17.30 G. J. Diinitrijevič predava o glasbenem življenju v Beogradu 19.30 Francoski jezikovni tečaj 20.00 Dr. I. Djadja predava o pojavih med življenjem in smrtjo 20.30 Več. koncert radio - kvarteta, sodeluje g. Z. Knittl, član beo-opere: Beethoven: 1. Larghe-tto iz I. simf.: 2. Na oddaljeno ljubico, ciklus 6. pesmi; 3. Romanca, f-dur, solo-violina; 4. Coriolan, uvertura 22.00 Dnevne vesti 22.10 Večerni koncert orkestra vojvodinskih dijakov 20.00 Slovesna sv. maša v h-molu, J. S. Bach, sodelujejo operni solisti, pomnoženi simfonični orkester, orgije, cimbalo in zbor; nato »Aida- na ploščah 977 kc Zagreb 0-7 kW ii.30 Reprodueirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.30 Prenos zabavne glasbe iz kavarne »Corso« 18.55 Dnevne vesti 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 20.00 Francoski jezikovni tečaj 20.30 Avstrijski večer 212-5 kc Varšava 12 kW 12.30 Koncert za mladino 16.15 Reprodueirana glasba 17.45 Ljudski koncert 19.25 Reprodueirana glasba 20.05 Avstrijski večer, predavanje in koncert 22.35 Poročila 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert radio kvarteta 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert vojaške godbe 16.00 Pestra ura 17.10 Ura za poljedelce 17.40 Koncert ciganskega orkestra 20.00 Razgovori 20.30 Koncert opernega orkestra: 1. Mozart: Čarobna piščal, uvertura, 2. Wolffove in Kamgol-dove pesmi, 3. Sehubert: »Fo-rellenciuintett«, 4. Sehubert: Paikeusymphouie 22.10 Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Reprodueirana glasba 16.30 Koncert iz del Mendelssolin i 17.25 Klavirski koncert 18.45 Knjižna ura 19.00 Zabav, koncert radio orkestra 20.00 Večer pesmi in arij 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopold. koncert kvarteta 15.30 Mladinska ura 16.00 Popold. koncert kvarteta 18.05 »Žival - rastlina«, predavanje 19.00 5. predavanje o zemlji: »Postanek in razpad mineralij« 19.30 Angleški jezikovni tečaj 20.00 Internacion. avstrijski večer: Avstrijsko pesništvo v teku stoletij 20.35 »Paracelsns«, enodejanka, sp. A. Schnitzler 21.20 Veliki koncert dunaj. simfon. orkestra, sodeluje op. pevka M. Gerhart, 1. Sehbnbeig: čarobna noč; 2. Pesmi z orkestrom, poje M. Gerhart: a) Mahler: Kdo je izmislil pesmico. Renske legende; b) J. Marx: In včeraj mi je prinesel rož; c) Fr. Schreker: Intermezzo va >ro-dal. ork.; 4. Mozart: Haffner-serenade; 5. Sehubert: Baletna glasba in drugo iz opere: »Rozaniunda«; 6. J. Strauss: 7. Iz orkestralne suite: »Mnogo hrupa za nič«, Korngold 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.45 Radio komedija 21.15 Moderna glasba iz Torina 21.45 Komorna glasba 23.00 Plesna glasba do 24.00 616 kc Praga 5 kW Ii.i5 Reprodueirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 20.00 Avstrijski večer 22.15 Reprodueirana glasba 635 kc Langenberg 13 kW 12.10 Reprodueirana glasba 13.05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.25 Knjižna ura 17.30 Reprodueirana glasila 20.00 Večer, koncert radio orkestra 21.00 Avstrijski koncertni večer; nato do 24.IJ0 avstrijski plesni komadi 680 kc_Rim_3 kW 13.15 Rudio kvintet 16.30 Mladinska ura, poročila 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Simfon. koncert, vmes Geiie-ralissiinus-, v 1 dej., Molnar 716 kc Berlin 4kW 14.00 Reprodueirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 18.50 »Vžigalice, velesila«, predav. 19.30 Zborno petje 20.00 Dunajske operete 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 0.30 734 kc Katovice 10 kW 12.10 Reprodueirana glasba 12.30 Mladinski koncert 16.20 Reprodueirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.05 Prenos iz Varšave 23.00 Plesna glasba 743 kc Bern 1-5 kW 12.50 Reprodueirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reprodueirana glasba 19.30 Solnee, predavanje 20.00 Prenos z Dunaja 770 kc Frankfurt 4kW 12.15 Reprodueirana glasba 16.00 Opoldanski koncert 19.30 Koncert na pihala 20.00 Večer arij in pesmi 22.45 Avstrijski večer 806 kc Hamburg 4 kW 18.00 Popol. koncert radio-orkestra 10.00 Eksotična žena, predavanje 20.00 Jan Kiepura poje arije in pesmi 21.30 Avstrijski večer 22.50 Dunajska plesna glasba 833 kc Stuttgart 4 kW 12.15 Reprodueirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 »Frane in Janko- , otroška 20.00 Večer pesmi in arij 22.45 Avstrijski večer, nato plesna glasba 896 kc Poznanj 1-5 kW 12.30 Mladinski koncert 17.45 Popoldanski koncert 20.00 Večerni koncert 21.30 Prenos iz Varšave 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reprodueirana glasba 16.30 Eksotična glasba 17.30 Knjižna ura 19.05 Večerna glasba 20.30 Na plavžu, predavanje 21.10 Koncert iz del avstrijskih skladateljev 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reprodueirana glasba 12.30 Onoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.00 Popoldanski koncert 18.20 Koncert Četrtek, 21. novembra 19.05 Narodne pesmi s ciganskim orkestrom 20.00 Prenos avstrijskega večera z Dunaja 12.15 Koncert vojaške godbe 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 15.30 Mladinska ura. 16.00 Koncert avstrijske glasbe 18.20 Za kulisami, predavanje 20.00 Jan Kiepura poje arije 21.00 Zabavna glasba 1094 kc Torino 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.15 Komedija iz Milana 21.15 Moderna glasba 21.45 Komorna glasba 23.00 Plesna glasba do 24.00 1140 kc M. Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.00 "Ura za žene 16.30 Popoldanski koncert 17.30 Reproducirana glasba 19.05 Koncert 20.30 Avstrijski večer z Dunaja 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 16.30 Popol. koncert radio orkestra 19.30 Plesna glasba 20.45 Koncert iz del avstrijskih komponistov 22.30 Pouk v plesu Petek, 22. novembra 527 kc Ljubljana 25 kW 212-5 kc Varšava 12 kW 635 kc Langenberg I3 kW 13.15 Opoldanski koncert Jf.00 Mladinska ura 16.00 A. Gide, ob 60 letnici 16.45 Za mladino 17.30 Večerni koncert 20.00 Pevski koncert (bariton) 20.50 »Muca luca , komedija, sp. E. Rosenov; nato zabavna glasba do 24.00 680 kc Rim 3 kW 13.15 Radio kvintet 16.30 Mladinska ura, poročila 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Prenos operete: »Cincila«, v 3 dejanjih, komp. Loinbario-Ranzato 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15.20 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 17.20 Zabavna glasba 20.00 Ljudski koncert 21.00 Komorna glasba 22.15 Poročila nato zabavna glasba 734 kc Katovice 10kW 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Veliki simfonični koncert 32.00 Literarna ura 743 kc Bern H> kW 12.45 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 18.15 Reproducirana glasba 2J.30 Pester večer 770 kc Frankiurt 4kW 12.15 Reproducirana glasba 16.00 Popoldanski koncert 19.30 Koncert na mandoline 20.00 Simfonični koncert 23.00 Plesna glasba 806 kc Hamburg 4 kW 16.15 Uspavanka 17.00 Pravljice 20.00 Valokov in operetni večer 22.00 Kabaretna ura 23.10 Zabavna, glasba 833 kc Stuttgart 4kW 12.15 Reproduciran glasba 16.00 Popoldanski koncert filharm. 22.00 Vesela H. Reiniannova ura 23.30 Plesna glasba 896 kc Poznanj 1-5 k W 13.05 Reproducirana glasba 17.45 Popoldanski koncert 20.15 Simfonični koncert 22.45 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00 923 kc Breslau 4 kW 13.45 Reproducirana glasba 16.00 Ura za gospodinje 16.30 Suite 17.30 Vzgoja mladine, predavanje 19.05 Večerna glasba 20.30 Vesele arije 21.00 7 simf. v E-duru, A. Bruckner 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16.30 Popoldanski koncert 19.15 Prenos iz opere v Bratislavi 1085 kc Konigsberg 4 kW 11.30 Reproducirana glasba 13.15 Reproducirana glasba 15.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 18.15 Koncert kanarčkov zmagovalcev v petju i 20.00 Veliki simfonični koncert I 21.45 Pouk v plesu, plesna glasba do 32.30 1094 kc Torino ? kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 12.30 Reproducirana glasba (Ruski zbori) 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Herzer: Živjo; Lehar: Valček iz op. Kraljica Tanga ; Beethoven: Adagio ca-ntabile iz septeta; Leopold: Ruski odmevi; Schubert: Na morju; Schubert; Pomladno prebujenje; Ketelbey: V mesečini; 18.30 Morzejevi znaki, predava g. Povše 19.00 Delavska ura: Delodajalci, njih dolžnosti in pravice po zakonu za zavarovanje delavcev, ravnatelj Bole 19.30 Italijanščina, poučuje dr. Leben 20.00 Glasbeno predavanje, pred. dr .Jos. Cenil 20.30 Varietetni večer. Slovenske zdravice, poje g. Brandsteter, na citre igra g. Loeske: Večerni spomini. Prvi sestanek, Sanje-potpuri. Jaz ljubim te močno, BenesKi valček, Prošnja, Žalost in veselje - koračnica 21.00 Klasična glasba, izvaja radio-orkester: Hayden: Andante iz II. simfonije: Urbach: Z Mozartovega cerstva; Beethoven: Egmont; Beethoven: Tempo di minnetto; Lortzing: Car in in tesar S2.00 Časovna napoved in poročila, napoved programa za nasl. dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Reproducirana glasba 13.30 Dnevne, vesti 17.05 g. V. Ilič, ml. čita svoje pesmi 17.30 Dr. Moskovljevič predava o nastanku pismenega, jezika 18.00 Prenos popoldan, koncerta iz kavarne Moskva« 19.20 Nemški jezikovni tečaj 19.50 Uvod k prenosu 20.00 Prenos opere iz beogr. narodnega gledišča med odmori, čas dnevne vesti 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.00 »Kako se izdeluje kakao«, predavanje 17.20 Popol. koncert radio-orkestra 18.55 Dnevne vesti 19.00 Zvonenje iz cerkve sv. Marka 20.00 Angleški jezikovni tečaj 20.15 »O individualni vzgoji,« pred. 20.30 Kulturne in društvene vesti 20.35 Večer, koncert radio-orkestra vmes poročila 16.15 Reproducirana glasba 17.45 Spominska ura na čast sv. Ceciliji 19.25 Reproducirana glasba 20.15 Simfonični koncert varšavske filharmonije, glej Budapest; po koncertu porodila 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Koncert orkestra ruskih bala-lajk 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 12.05 Koncert ciganskcga orkestra 16.20 Mladinska ura 17.10 Razgovori 17.40 Koncert na citre 19.25 Razgovor v nemščini l 20.15 Prenos koncerta varšavske filharmonije: 1. Buttykay: Uen-nep rontek, simfonična pesnitev, 2. Szymanovski: »Nočna pesem«, 3. simfonija, 3. Hu-bay: Koncert na violoncello, 4. \Veiner: Csongor es Tue'n-de, simf. pesnitev, 5. B. Bar-tok: Druga suita 22.35 Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4kW 11.20 Reproducirana glasba 12.30 Reproducirana glasba 14.45 Ura za žene 16.30 Popol. koncert radio terceta 19.00 Socijalni problemi 19.35 »Radovedne ženske«, muzikal-na komedija v 3 dej., E. Wolf-Ferrari, prenos iz gledišča 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanski koncert kvarteta 15.30 ReTi -iflucu-ana glasba 16.30 Pevska akademija 17.45 Športno poročilo 18.30 Umetnostna zgodovina Dunaja: »Dun. predmarčna umetnost . predavanje 19.30 Italijanski jezikovni tečaj 20.00 Pevski koncert, poje h aclin-mann i 22.00 Večerni koncert 599 kc Milan 7kW 11.25 Reproducirana glasba j 12.30 Opoldanski koncert I 13.30 Koncert radio orkestra | 16.00 Mladinska ura l 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Simfonični koncert 616 kc Praga 5kW 11.15 Reproducirana glasba 12.15 Opoldanski koncert 16.30 Popoldanski koncert 17.25 Poročila v nemščini 19.05 Koncert 20.00 Ljudska glasba 21.00 Koncert moderne glasbe 22.15 Zabavna glasba IG.311 Mladinska ura 17.IMI Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Simfonični koncert 23.00 Plesna glasba, do 24.00 1140 kc M. Ostrava iokW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Vojaška godba 527 kc Ljubljana 2-5 kW 12.30 Reproducirana glasba (zvone-nje. - Resna in relig. glasba) 13.00 Časovna napoved, borza, re- produciran glasba; 13.30 Iz današnjih dnevnikov 17.30 Koncert radio-orkestra: Neidhardt: Kočij aška koračnica; Strauss: Le o ljubezni; Nessler: Trobentač iz Sak-kinga; Millicker: Dijak pros-jak; Ketelbey: Srebrni oblak 18.30 Esperanto, pouč. g. Herkov 19.00 Rodbinski večer, poglavje iz vzgojeslovja, Pero Horn 19.30 Nemščina, poučuje prof. dr. Grasenauer 20.00 Koncert zbora Turopoljae«, prenos iz Zagreba 22.00 Časovna napoved in poročila 22.15 Koncert Radio-orkestra: Polnariov: Ruska lovska koračnica; Lanuer: Romantiki; Dvorak: II. stavek iz 5. simfonije; Rennert: Radio-valo-vi; Lincke: Mali jezdec 32.00 Napoved programa za nasl. dan 698 kc Belgrad 2-5 kW 12.40 Opold. koncert radio-kvarteta 13.30 Dnevne vesti 17.05 Mladinska ura 17.30 Popold. radio-orkester 19.30 Dr. M. Vračevič predava o zdravljenju tuberkuloze 20.00 »O stari telegrafiji , preda v. D. Djordjevič 20.30 Koncert okteta »Stankovih: 1. P. J. Krstie: Vojvoda Gli-gor; 2. Mokranjae: Na XV. rukovet; 3. Dobronič: Črno-laska; 4. Adamič: Vasovalec: 5. Muhvie: Počitek; 6. Ipavic: Planinska roža itd 21.30 »Žena ob oknu«, igra, spisal H. v. Hoffmaunsthal • 22.00 čas, dnevne vesti 22.10 Prenos plesne glasbe iz beogr. avtom, kluba 977 kc Zagreb 0-7 kW 12.30 Reproducirana glasba 13.20 Dnevne vesti 17.30 Mladinska ura 18.30 Pesmi za malčke 18.55 Dnevne vesti 19.45 Knjižna ura 20.00 Nemški jezikovni tečaj 20.15 Kulturne in družbene vesti 20.30 Pevski koncert hrvat. kmet. zbora »Turopoljac«, prenos v Ljubljano 21.30 Zabavna glasba 22.30 Dnevne vesti in vreme 212-5 kc Varšava 12 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.15 Reproducirana glasba 17.15 Literarna ura 17.45 Mladinska ura 19.25 Reproducirana glasba 20.30 »Kneginja Olala«, opereta v 3. dej., komp. J. Gilbert 22.35 Poročila 23.00 Plesna glasba do 24.00 545 kc Budapest 20 kW 9.15 Pevski koncert 11.10 Vodokazno poročilo 12.00 Zvonenje iz univerz, cerkve 19.05 Orfej v podzemlju , Offen-bach 22 00 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4 kW 12.00 Reproducirana glasba 16.30 Popol. koncert radio orkestra 19.30 >Gerolsteinska kneginja , bn-fo-opera v 3 dej., komp. Offen-bach 21.30 Povojna lirika, recitacije 22.20 Zabavna glasba do 24.00 12.05 Koncert vojaškega orkestra 16.00 Poročila 17.10 Reproducirana glasba 18.45 Violoneello s klavirjem 19.50 Radio drama 22.00 Koncert ciganskega orkestra 563 kc Miinchen 4 kW 12.30 Reproducirana glasba 14.25 Reproducirana glasba 16.00 Zabavna glasba 16.30 Popol. koncert radio terce'a 18.20 Mladinska ura 18.50 Orgeljski koncert 20.10 Pester večer z glasbo in recitacijami 22.45 Plesna glasba do 0.30 • 581 kc Dunaj 15 kW 11.00 Dopoldanski koncert kvane.a 15 30 Mladinska ura 16.00 I opoldanski koncert 18.20 Komorna glasba 20.05 Cirkuška princesa , opereta v S. dej., spisal Branimo • ■ Griimvald, komp. Kalinan 599 kc Milan 7 kW 11.25 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Koncert radio orkestra 16.30 Mladinska ura 17.00 Koncert kvinteta 20.30 Prenos operete iz Torina 23.40 Prenos iz Torina 616 kc Praga 5 kW 11.15 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 15.50 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 19.05 Zabavna glasba, 20.00 Ljudski zabavni večer iu plesna glasba 22.20 Zabavna glasba 635 kc Langenberg 13 kW 13 05 Opoldanski koncert 15.00 Mladinska ura 16.00 Ura za žene 16.45 Knjižna ura za mladino 17.30 Popol. koncert radio orkestra 20.00 Veseli večer s prizori, godbo iu petjem 22.30 Pouk v plesu, nato plesna glasba do 24.00 24.00 Jazz do 1.00 680 kc_Rim_3 kW 13.15 Radio kvintet 16.30 Mladinska ura, poročila 17.30 Popoldanski koncert 21.02 Orkestralni in pevski koncert, vmes Kraljevič , komedija v 2 dej. 716 kc Berlin 4 kW 14.00 Reproducirana glasba 15 20 Mladinska ura 36.30 Popoldanski koncert 19.00 Zabavna glasba 20.30 Pester večer, nato poročila in plesna glasba 734 kc Katovice 10 kW 12.05 Reproducirana glasba 16.20 Reproducirana glasba 17 10 Mladinska ura 19 30 Florenza, predavanje 20.30 Piano* operete iz Varšave 23.00 Plesna glasba 743 kc Bern 1-5 kW 12.45 Reproducirana glasba 16.20 Mladinska ura 18.45 Koncert 20.05 Večerni koncert 22.40 Plesna glasba 770 kc Frankfurt 4 kW 13.30 Reproducirana glasba 16 00 Popoldanski koncert 19.30 Komorna glasba 20 15 Večerni koncert 22.15 Ljudski koncert 23.15 Plesna glasba 806 kc Hamburg 4 kW Ki. 30 Popol. koncert radio-orkesi ra 17.30 Koncert iz del P. Graenerja 18.15 Popold. koncert radio-orkesi ra 19.00 Večerna glasba 20.00 500 let koračnice (39. koračnic) 22.4,") Nočna glasba 24.00 V spomin mrtvim 833 kc Stuttgart 4 kW 15.30 Popoldanski .koncert 19.30 Komorna glasba 20.15 Koncertni večer 22.15 Veseloigra v glasbi 23.15—0.30 Plesna glasba ad Frankfurt 896 kc Poznanj 1-5 kW 13.05 Reproducirana glasba 17.45 Mladinska ura 19.30 Zabavna glasba 20.00 Večerni koncert 22.45 Radio kabaret 2<.00 Philipsov koncert do 2 00 923 kc Breslau 4 kW 13.,5 Reproducirana giasua 16.00 Popoldanski koncert 17.25 Filmski pregled 18.05 Knjižna ura 19.20 Večerna glasba 20.30 Večerna zabava z recitacijami in glasbo 22.35 Plesna glasba do 24.00 1076 kc Bratislava 12 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 13.30 Slovaške novice v nemščini 16 Marionetno gledišče 19.05 Zabavna glasba 20.00 Ljudski večer 21.00 Koncert 23.00 Zabavna glasba 1085 kc Konigsberg 4 kW 13.15 Reproducirana glasba 15.30 Mladinska ura 16.30 Popoldanski koncert 18.30 Knjižna ura 20.00 Klavirski koncert 20.50 Pevski kvartet 22.30 Plesna glasba do 24.00 1094 kc Torino i kW 11.2;") Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30' Mladinska nra 17.00 Koncert radio kvinteta 19.15 Večerni koncert 20.30 Radio kvintet 21.05 »Vesela vdova«, opereta, Lehar; nato plesna glasba 24.05—1.00 Prenos iz Amerike 1140 kc M, Ostrava 10 kW 11.30 Reproducirana glasba 12.30 Opoldanski koncert 16.30 Mladinska ura 17.30 Zabavna glasba 19.05 Koncert 20.00 Ljudski večer, nato plesna glasba 22.20 Zabavna glasba 1157 kc Leipzig 4kW 12.00 Reproducirana glasba 14.30 Mladinska ura 17.00 Vesele pesmi in arije 19.30 Boris Godunov«, opera v 5 dej., sp. M. P. Mussorgski, komp. Rimsky-Korsakoiv 23.00 Zabavna glasba Sobota, 23. novembra Časovni znak Gotovo so že vsi poslušalci Radio-Ljubljane opazili, da v zadnjem času oddaja naša postaja vsak delavnik ob 13. uri časovni znak, ki ga sprejema od nemške postaje Konigsmusterhausen. Nemška oddajna postaja Nauen oddaja na valu 18.050 m časovni znak dnevno dvakrat, ob 1. in ob 13. uri, in sicer s pomočjo morze-znakov, ki so internacionalno določeni. Poleg Nauena pa oddaja isti časovni znak tudi nemška obrežna postaja Norddeich ob 1. uri in Konigswusterhausen ob 13. uri, obe na valu 1649 m. Poleg navedenih po- »pozor«, nato svoj pozivni znak DFY (—. . . . —. —.--) in MGZ (----.--:..), kar pomeni »Mittlere Greenvvicher Zeit«. Temu sledi sedaj glavni znak, katerega prenaša tudi Radio-Ljubljana. Tekom minute 12-57 do 12-58 7krat morze-znak za črko X (—,. ■—) in'koncem minute morze-znak za črko O (--■—) tako, da je koncem zadnjega znaka ura točno 12-58. "Prihodnjo minulo sledi 5krat, t. j. vsakih 10 sekund morze-znak za črko »N« (—. ), katerim sledi zopet O, ki s svojim zadnjim znakom določi točon 12. uro 59 minut. Enako sledi v naslednji minuti 5krat morze-znak za črko G (--. ) in koncem minute C c jfs 3 t?h sjm »- _ S p -j i 72 h S6T) - ■t 1 12 h 57 m - - - - - - 12h Mm - - - - - 4 12h 69m - - - - - - - - - staj oddaja še več drugih evropskih in izvenevrop-skih postaj isti ali tudi drugačne časovne znake. Vsakogar bo gotovo zanimalo, kako ti znaki nastanejo in kako so sestavljeni. V observatoriju v Hamburgu, kjer določujejo dnevno točen čas po zvezdah in ki je v direktni žični zvezi z Nauenom, sporočijo tri ure s sekundnimi nihali menjaje poseben automat v postaji Nauen, ki nato popolnoma automatično oddaja časovni znak po gornji shemi. Časovni znak prične ob 12. uri 55 minut s predznakom, da se opozori poslušalce. Najprej tekom ene minute morze znak za črko »V« (. . . •—). Tekom naslednje minute, t. j. od 12. ure 56 minut do 12. ure 57 minut najprej znak (—. —.—), t. j. znak za O. Koncem tega znaka pa je ura točno 13. ura 0 min. 0 sek. Sledi še znak . — . —., ki pomeni konec. Ta časovni znak se imenuje tudi »Onoga«-znak, ker uporablja morzejeve znake teh črk. Natančnost tega znaka znaša približno l/r, sekunde. V gotove znanstvene svrhe pa bi bilo to še premalo natančno, zato oddaja postaja Nauen v času od 13. ure 0 min. 59'4 sek. do 13. ure 5 min. 52 sek. tako zvani koincidenčni znak, ki sestoji iz 5 serij po 59 točk, sledečih si v časovni razdalji od 0-977 sekund. S pomočjo koincidence med sekundnim ni-halom in temi znaki je mogoče določiti čas tudi do Vso sek. natančno. Lastnosti dobre slušalke so: Tovarna Kapscffirt Soline, Wien 1.) Velika občutljivost, da pojo tudi na slab detektor 2.) Trpežnost, dd pri prvem padcu na tla ne odpovedo 3.) Elegantna in laj^ka izvedba Vse /e lasinosii imajo slušalke naše tovarne Zahtevajte j it> pri Vašem trgovcui lil«! KSttSH ?K«XriIS KB*I 1® p p M p B r n M P 6 k I 1 j® P ki 1 M P 1 K P ZA 1007o izboljšate sprejem Vašega radijskega aparata, če mu dasle DOBER ZVOČNIK Amplion CA 1 Pop. Amplion AC27 Najboljše zvočnike izdeluje angleška tovarna AMPUO* ki je pričela izdelovati telefonske zvočnike že pred 42 leti. — Izborni Amplion-zvočniki so tudi že pri nas dobro znani. Da pa jih še bolj razširi, je tovarna od 15. novembra 1929 dalje CENE 6LOBOKO ZNIŽALA Amplion zvočniki stanejo sedaj: ACll, šasija......Din 445'— CA 1 Popular......Din 510 — CA 1 Standart ..... Din 770'— AC 27 ..........Din 1290 — CA 2 Mahagoni .... Din 1550'— RS 2 de Lux......Din 1820 — AC 27...........Din 1850 — LC41 elektrodinamični Din 3860'— Vsi Amplion zvočniki imajo nehigroskopično membrano brez šiva ter močan magnetni sistem iz ameriškeg-a elektrolitičnega jekla, od tod njih izborna kvaliteta in lastnost, da nikdar ne og I uši jo. Dobe se pri RADIO LJUBLJANA Ljubljana Miklošičeva cesta štev 5 Maribor Gosposka ulica štev. 3? Amplion CA Standard Amplion AC29 M m i v* i p M S K l M p J! f LIST IZHAJA VSAK PETEK — IZDAJA KONZORCIJ .RADIO LJUBLJANA" (V. ZOR) — UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 5 (FR. BIRK) - ČEK. RAČUN POŠT. HRANILNICE 15.228 NAČRT OVITKA IN VINJETE: ING. ARCH. IVAN PENGOV - TISK JUGOSLOV. TISKARNE (K. ČEČ)